PottaAaa ptaBana t gotoVttB, Leto L Trbovlje, 20. avgusta 1948 etov. 25. Obisk čeških rudarjev v Trbovljah Obljubljamo Tam kot dlani društva prijateljev Titove Jugoslavije v Čehoslovaški, da bomo še nadalje širili bratstvo in edinstvo naših narodov do bratskega Jugoslovanskega naroda Trbovlje, 13. 8. 1948. Rutinrska brigada iz Češkoslovaške, ki je bila na obisku v Trbovljah, kamor je prišla na povabilo Glavnega odbora enotnih sindikatov, se je mudila v Trbovljah 10 dni. V tem času so si gostje ogleduli trboveljske revirje in se seznanili. z načinom dela trboveljskih rudarjev. Ves čas svojega bivanja v Trbovljah so jiii bili sindikati in Uprava zasavskih •premogovnikov vsestransko na roko tako da so z najlepšimi vtisi odšli naprej po naši domovini, da se seznanijo s prilikami pri nas in sc na last no oči prepričajo, da vlada v Jugo slaviji delovni polet in prizadevanje vsega delovnega ljudstva za čimprejšnjo izgradnjo socializma. V tem kratkem času so češkoslovaški rudarji postali ljubljenci rudarjev črnih revirjev, saj so se od njih naučili marsikaj. Velika simpatija do njih in do vsega češkoslovaškega ljudstva je prišla do-izraza na poslovilnem večeru, ki je bil prirejen gostom na čast v četrtek zvečer v Delavskem domu v Trbovljah.. Veliko dvorana Delavskega doma ni mogla sprejeti vseh rudarjev, žena, nameščencev in mladine, ki so prišli, da sc poslovijo od prijaznih rudarjev iz Češkoslovaške. Bratstvo in edinstvo slovanskih narodov je prišlo ta večer do izraza v lepo okrašeni dvorani, kjer se je vršila akademija s sodelovanjem vseh skupin kulturno-umct-niškega društva »Lojze Hohkraut«. Oder je bil okusno okrašen z zastavami in slikami Tita, Gottvvalda, Stalina in Lenina. Po odigranju himne »llcj Slovani« je tov. Pečar Otmar, član okntjnega komiteja, Trbovlje, pozdravil goste iz Češkoslovaške ter zastopnike vseh masovnih organizacij in ostale. Zahvalil se je gostom za njihovo prizadevanje na poglabljanju in utrditvi prijateljstva našega jn češkoslovaškega narodu. Poudaril je, da se kakor delovno ljudstvo Jugoslavije tudi češkoslovaški narod združen pod vodstvom KPC, bori za socializem. Naši skupni napori so dokaz vsem, da bomo vztrajno Šli po poti kakor nas uči veliki učitelj leninizma tovariš Stalin. V imenu gostov se je zahvalil tovariš Raljš, vodja brigade, ki je poudaril, da sc bodo z veseljem spominjali sprejema in gostoljubja, ki so ga preživeli za časa bivanja v revirjih in da bodo vedno jn povsod širili bratstvo in enotnost, ker so sc na lastne oči prepričali o veliki ljubezni in navdušenju našega ljudstva do maršula 'lita in globokih simpatijah do češkoslovaškega naroda. V izbranem programu so nastopili Titovi črni pionirji, pevsko društvo »Zarja« ter člani sindikalnega gledališča z enodejanko »Zadnje srečanje«. Posebno na so bili gostje navdušeni nad uspelo sceno, ki je pokazala »Bratstvo in edinstvo Slovanskih narodov.« Vzkliki fitu. Partiji, Gottwaldu in Stalinu so prihajali iz vrst navdušenega občinstva in gostov. Dobil sem vtis, da je ta večer še bolj poglobil stike med našim in češkoslovaškim narodom, ki se strnjeno bori za zmago pravične stvari. Ni je sile, ki bi mogla premagati narod, ki je enoten. Po zaključku programa je stopil na oder tovariš Iluliš, ki se je v imenu celotne brigade zahvalil za vse in razdelil kot zahvalo lepa darila. Lep je bil pogled, ko so sprejemali zastopniki sindikatov darila, ki bodo ostala trajen spomin na prvi obisk bratskih gostov. Na odru so se zbrali pomočnik direktorja Uprave zasavskih premogovnikov tov. Dular, sekretar rudniškega komiteja tov. Petrič Leopold, tajnik republiškega odbora zveze rudarjev tov. Kamnik Stane, predsednik rudarske podružnico Trbovlje tov. Okorn Vili, zastopnik mladine tov. Pajk, zastopnik okrajnega odbora invalidov in ohru-tovodje jamskih obratov rudnika Trbovlje. Vsi so predali gostom darila, katera jim bodo ostala v trajen spomin na Trbovlje. Posebno toplo jih je oh zaključku pozdravil tov. Dular Lojze v imenu upruve Zasavskih premogovnikov in Okorn Vili, ki je v imenu vseli rudarjev poudaril, da naj bo spomin bivanja med rudarji Trbovelj jasno dejstvo, da je to kur so videli in dož.ivcli pri nas, dokaz, da obtožbe Informbiroja niso resnične in da lahko dokažejo vsem ostalim, ki jim ni možno, da obiščejo našo domovino, da naši narodi razvijajo socialistično tekmovanje kljub obtožbam. Kajti to je edino zagotovilo naše srečnejše bodočnosti in močno orožje v boju proti zapadnim imperialistom. Vkjub temu, da je In-formbiro obtožil naš CK in s tem našo celotno Partijo, gojijo jugoslovanski narodi naj iskrenejše bratstvo napram vsem sosednim državam. na čelu s Sovjetsko zvezo. Delovno ljudstvo pa bo še bolj strnilo svoje vrste in dokazalo, da je enotno pod vodstvom Sovjetske zveze, resnične zaveznice vseh svobodoljubnih narodov. Tovariš Rališ se je zahvalil za vsa darila in pozdrave ter ob koncu poudaril, da bodo ob vrnitvi v Češkoslovaško kot prijatelji društva Titove Jugoslavije, vedno širili bratstvo in edinstvo in nikdar ne bodo pozabili dni, ki so jih preživeli v Jugoslaviji, posebno pa t Trbovljah. Z vzkliki Stalinu, Titu. Gottwaldu, Partiji in bratski Češkoslovaški se je poslovilo trboveljsko ljudstvo od prijaznih gostov. Zvoki internacionale so zaključili to uspelo proslavo in klicali za združitev vsega delovnega ljudstva v borbi proti nenasitnemu imperializmu. Gostje iz Češkoslovaške so odšli naprej po naši domovini, na Rled in v Rašo in se bodo vrnili domov skupno z rudarji iz revirjev Trbovelj, da so tudi oni seznanijo z njihovim delom. Pozdravljeni bratje Cehoslovaki, pozdravljeni rudarji I. delovne brigado iz Mosta, včlanjeni v Savezu prijateljev Titove Jugoslavije. Pozdravljeni in na svidenje. Bratski češkoslovaški rudarji, včlanjeni v »Savezu prijateljev Titove Jugoslavije«, I. delovna brigada podružnice Most, ki so se mudili nn obisku pri trboveljskih rudarjih, so I. delovna brigada čefikth rudarjev podrutnlca Most dne 10. t. m. priredili radijsko oddajo po sindikalnem radiu Trbovlje. V tej oddaji je poleg govornikov, sodelovala tudi njihova godim, ki je poživljala tekste. Tu navajamo tekst oddaje: Pozdravljamo Te Jugoslavija krasnih in herojskih ljudi, Jugoslavija modrega neba, Jugoslavija čiste resnice. Herojska Jugoslavija, lepša od zvezd na nebu, Jugoslavija lepše in stalne bodočnosti. Tebe nova Jugoslavija, ki greS neumorno za svojim ciljem, naprej in samo naprej! Mi češkoslovaški rudarji iz črnega Mosta, pozdravljamo Tebe, Jugoslavija dela in trajnega miru. Dragi tovariši in tovarišice! V prvi vrsti je potrebno da povemo zakaj smo k vam prišli. Prišli smo, da spoznamo vašo junaško zemljo in njen zmagonosni boj s fašističnim okupatorjem. Ves čas vojne smo z veliko bolestjo gledali, kako se vaši nurodi bore za svobodo nas vseh, ne plašeč sc velikih žrtev, ki so jih dah za demokracijo in večni mir na celem svetu. . Prišli smo, da spoznamo narod, ki je začel z golimi rokami graditi svoje boljše in srečnejše življenje. I rišli smo, da spoznamo zemljo, katero vsak Cchoslovak neizmerno ljubi in katera jc vsakemu izmed nas neizmerno draga. In tako je prišla naša rudarska brigada, da vam pomaga pri vašem delu in da učvrsti naše davno prijateljstvo. Vidimo, kako vi gradite socializem, a kadar bo prišla vaša rudarska brigada k nam v Češkoslovaško, bo imela priliko videti, kako mi gradimo socializem. Ne veže nas samo misel na slovansko edinstvo, temveč velika tradicija naše medsebojne delavnosti. Dunes jc čas edinstva slovanskih narodov, a edinstvo vseh narodnih demokracij je skupni boj za socializem. S trdo in težko borbo, s svojim delom, in veliko ljubeznijo hočemo izpolniti pravične zahteve človeka in hočemo izpolniti našo skupno parolo: Smrt fašizmu — svobodo narodu! . In sedaj dragi tovariši in tovurišite vam hočemo povedati, kako nam pri vas ugaja. S tem vprašanjem pridemo vsak dan v dotik. 1 oda naš odgovor jo vedno isti. Zdi sc nam pri vas, kot da bi bili doma. Tovariši in tovarišice! Kuko najavam to povemo. Tako srečni in zadovoljni smo in vse to najlcpše, kar smo o Jugoslaviji mislili pri nas v Češkoslovaški, ste vi s svojo ljubeznijo in vdanostjo de mm potrdili in naša upa- nja celo iznenadili. Počutbno se pri vas kot doma. Tako prijateljsko pogostiti /nujo samo Slovani. Tu pri vus se v resnici prepričujemo o sili slovanstva. Prišli smo med svoje drago jugoslovanske rudarje, da utrdimo vez bratskega prijateljstva med vami in nami in potrdimo, da te vezi niti ena sila sveta ne more uničiti. To silno zavest hočemo mi češkoslovaški rudarji vzeti seboj v našo Češkoslovaško. Med nami in vami ne more biti meje, ker vi ste naši in mi smo vuši za vselej 1 Kar nas je pri vas najbolj ganilo, to je vaša mladina, krasna, zmagoslavna, ponosna, čista in odkrita, herojska mladina! Prišel je k nam majhen deček, pionir, bodoči rudar in nam je dal knjigo. Na lističu je bilo napisano: »Za spomin češkoslovaškim tovarišem iz bratske zemlje«. To je bilo vse, kar nam je dal. Gledal sem v njegove črne oči in šlo mi je na jok. Toliko ljubezni, toliko nežnosti in vdanosti je bilo v njih. da sem v tem trenutku občutil, da gleda cela Jugoslavija name. Nova Jugoslavija, ki se je rodila v borbi. Jugoslavija, ki je posvečena s krvjo najboljših sinov-herojev. Ne vemo kaj smo teinu dečku odgovorili, ampak v tem hipu nam je bilo tako lepo, tako krasno, da sc z besedami m' da povedati. In če bi se v svetu dogodilo ne vem kaj, oči tega malega dečka nas bodo gledale in opominjale nu naše obljube, ki smo jih dali novi Jugoslaviji. Kako je smešna in neumna zloba fašistov in imperialistov celega sveta proti našemu s krvjo posvečenemu prijateljstvu. Bratstvo in edinstvo, to je naša atomska bomba, ob kateri si vsi naši ne-prijatelji razbijajo glave. Pri tej priliki se hočemo zahvaliti vam, naši dragi »Črni Titovi pionirji«, ki ste nas pozvali medse in nam peli svoje krasne pesmi. Ne vemo kako naj se vam zahvalimo. Zahvaljevuli smo sc vam z burnim klicanjem naših planin, a smo pri tem težko zadrževali solze. Besede in melodije vaših pesmi sc niso izgubile v prostoru, temveč so potrdile v naših srcih ljubezen in vero v mlado Jugoslavijo. In kadar se bomo vrnili domov, bomo povedali našim rudarskim otrokom, da imajo svoje najboljše prijatelje v »Titovih črnih pionirjih« iz Trbo-~ velj. Peli ste nam pesmi, katere so vam pomagale do zmage nad fašizmom in te pesmi so zvon, ki vam čvrsto pripravlja pot k socializmu. In h koncu vam želimo, da večno ostanete mladi »Črni Titovi pionirji«, ki ne poznajo težav, pionirji čistega ' srca pionirji novega sveta! Mi iz Češkoslovaške vidimo, da mladini pripada ta krasna jugoslovanska zemlja. Mladina bodi ponosna na svoje roditelje, ki so Ti izvojevali svobodo! Pe sem vaše mladosti mora dokazati celemu svetu, da vaša pesem doni v sreči in radosti, ker ste jo najtežje izvojevali. Vaše živi ter je bo večno lepo in sončno. Jugoslavija in njene gore — njene gore in partizani, vse to se zliva \ vzklik: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Ma v Češkoslovaški smo sledili vaši borbi. Bili ste za nas simbol svobode, katera večno žari nad vašim ljudstvom. Ko smo si ogledovali prve točke partizanskih borb v oko lici Trbovelj, smo začeli razumevati, kukšna ogromna sila je bila v vašem narodu. In razumeli smo to, ko smo sami videli rudarje in ostalej za. kuj so v Irbovljah bili večinoma vs' pn partizanih. tovariši, to_ je bila vaša rudarski čast, katera je šla z vami v gozdo ve. To je bila vaša tradicija, vedno revolucionarnega proletariata. Parti zuni, to je Jugoslavija — a Jugoslavija to so partizani. Niti največja barbarska fantazija fašistov ni mogla prisiliti Jugoslavije do pokornosti. In niti bodočnost ne bo Jugoslavije spru-vila s tira. To, kar smo videli pri vas, je za nas nekaj svetega ie veličastnega. Kakor da smo doma, tako nam je pri srcu, ko smo pri vas. Mi •mo Češkoslovaški rudarji iz Mostu. Vsak se mora seznaniti s sklepi V. kongresa KPJ Trbovlje, 16. avg. 1948. V Delavskem domu v Trbovljah se je v nedeljo, 15- avgusta vršilo zborovanje članov atndtkalnih podružnic v zvezi z zaključki V. kongresa KPJ. Zborovanja se je udelažH poleg članov sindikata tudi tova*0 Bom, čim Glavnega odbora KnotnJh sbaBhatov Slovenije in tovariš Rtbtš ti*jz« sekretar Okrajnega komiteja Trfoovlj*. Tovariš Ribič je v svojem referatu jasno nakazal sklepe V. kongresa, ki pomenijo nadaljnjo utrdit«* izgradnje socializma v naši deželi. Dotaknil se je vseh problemov, predvsem pa je dokazal neupravičenost klevet In-formblroja proti naši partiji ln Centralnemu komiteju. Ne samo člani partije, temveč vsi člani sindikalnih podružnic m množičnih organlzacj se morajo seznaniti s sklepi V. kongresa KPJ kateri so za nas napotilo za nadaljnje delo in hitrejšo Izgradnjo socializma. Tovariš sekretar je bil večkrat prekinjen z vzkliki Titu in partiji. Tovariš Bore je podčrtal važno vlogo V. kongres« in pa naloge sindikatov po sklepih V. kongresa. Važnost ideološke vzgoje in poznavanje materiala V. kongresa je naloga vseh. Delo sindikatov p* naj bo, poteg proučevanja materiala V. kongresa, tudi temeljita priprava za I. kongres Enotnih sindikatov. Naše nove obveze in pospešeno tekmovanje bodo najlepša izpolnitev nalog, ki jih je postavil V. kongTee, na drugi strani pa najlepša priprava za I. kongres Enotnih sindikatov. Isti dan so bila zborovanja v Zagorju in Hrastniku, ki so imela Isti namen kakor v Trbovljah. Uprava za odkup in OZKZ Trkovije napovedujeta tekmovanje v odkupu belili žit Uprava za odkup in okrajna zveza kmetijskih zadrug okraja Trbovlje napovedujeta upravam za odkup in OZKZ okrajev Črnomelj, Kočevje, Novo mesto, Trebnje, Grosuplje, Kamnik, Jesenice, Mozirje in Dravograd tekmovanje v odkupu belih žit po teh točkah: 1. kateri okraj bo najbolje izpolnjeval dnevno normo odkupa, 2. kateri okraj bo v največji meri prekoračil odkup kontrahi-ranih količin žit, 3. kateri okraj bo organiziral najhitrejši prevzem žit od kmetovalcev ter najhitrejšo odpremo odkupljenih žit, 4. kateri okraj bo organiziral najhitrejšo in najtočnejšo poročevalsko službo, 5. kateri okraj bo izvršil odkup na najsloVesnejši način. Naprošamo republiško upravo za odkup in republiško zvezo kmetijskih zadrug, da ocenjujeta potek ter objavita rezultate tekmovanja. Pozivamo navedene okrajne uprave za odkup ter OZKZ, da sprejmejo 'tekmovanje in. o tem obveste republiško upravo za odkup oz. republiško zvezo kmetijskih zadrug. Uprava za odkup in OZKZ Trbovlje Izvrševanje sklepov K5S"a Trbovlje Je dolžnost vseh Občni zbor KSS-a Trbovlje postavlja pred novo izvoljeni odbor, kot preit vse ostalo sindikalne organizacije, sledeče osnovne naloge: 1. Da vse sindikalne organizacije vodijo v bodoče še s podvojenimi silami borbo za plan, borbo za znižanje proizvodnih stroškov, uvedbo delovnih norm na slehernem delovnem mestu tor zboljšanje delovne discipline na vseh deloviščih. 2. Občni zbor je ugotovil, da v sindikalnih organizacijah ni dovoli čuta odgovornost za posamezne sektorje dela. kar vidno nromi naše sindikalno delo. Zato sprejema sklep, da se v cclolni sindikalni aktiv uvede večja delovna disciplina do izvajanja nalog, katere jim je članstvo pove- članov sindikatov rilo cb priliki izvršenih občnih zborov. 3. Težišče sindikalnega dela naj se prenese predvsem na pododbore in grupe. 4. Sindikalne organizacije oz. sindikalni funkcionarji naj pogosteje z osebnimi stiki med članstvom in s članstvom rešujejo vsakodnevne naloge v proizvodnji, kulturnem dvigu članstva in ekonomskem izboljšanju članstva. 5. Sindikalna organizacija naj vodi še vztrajnejšo borbo za ideološko prevzgojo članov, da si bo sleherni član osvojil nov odnos do dela, do ljudske imovine, do skupnosti in da bo postal resnični borec za sociali- Naže mesto leži severno od Prage, na meji med Nemčijo in našo republiko. Tudi pri nas je cilj, da naš« industrija dob« čkn več premoga in la dosežemo čimpreje pot v socializem. Pri nas smo imeli težko borbo reakcijo, ki je hotel« izvesti vladni ptic. Zahvaljujoč komunistični partiji Češkoslovaške in njenemu predsedniku, današnjemu preeidetit« tovarišu Gottw«ldu, je uri nas zmagala ljudska demokracija. Delavski razred je v tem trenutku strnil svoje sile za resnico in napredek v kro-*u slavne KPČ. Hočemo sodelovati z vsemi demokratičnimi državami v sveta. Zato smo prišli tudi k vam, kot svojim nujboljšim prijateljem. Zahvaljujemo se vam za vaš prijazni sprejem in vašo gostoljubnost in hočemo ta- krat, ko bodo vaši rudarji prišli k nam, nuditi vse, da bodo odnesli najlepše vtiise iz naše Češkoslovaške. Obljubljamo vam kot člani društva »PrijateHov Titove Jugoslavije« ▼ Češkoslovaški, da borno še nadalje širili bratstvo in edinstvo naših narodov do bratskih jugoslovanskih narodov. Nikoli in nikdar ne bomo {»zabili zmagovitih jugoslovanskih narodov. Živela FLRJ in Češkoslovaška, naj živi maršal Tito, naj živi tovariš Gottvvald. Naj živi bratstva in edinstvo slovanskih narodov na čelu s Sovjetsko zvezo. Naj živi naš ljubljeni tovariš Stalin. zem, za plan in za našo ljudsko državo. 0. Sleherna sindikalna organizacija .naj vodi večjo skrb tarifne politike v svojem kolektivu. Uveljavljenje socialističnega nagrajevanja delavcev mora biti glavna skrb tarifne politike. Zato je predpogoj, da se sindikalne organizacije dobro seznanijo z načeli novih uredi) o plačah, naj illl tolmačijo in se dosledno bore za njih pravilno izvedbo. 7. Občni zbor nalaga vsem sindikalnim organizacijam, da posvečajo vso skrb našim najzaslužnejšim borcem za socializem, t. j. udarnikom, novatorjem, izumiteljem in raciona-lizatorjem. 8. Sindikalne organizacije naj začnejo takoj dosledno odpravljati rak-rane našega sindikalnega dela v brezčutnih odnosih do dviganja strokovnega, sindikalnega in političnega kadra v naših podjetjih in organizacijah. 9. V zvezi z dosedanjim delom sindikalnih podružnic je treba vzporedno podvojiti skrb za zaščito dela po naših kolektivih. Inšpektor dela mora biti v podjetju desna roka sindikalne organizacije, kajti skrb za zaščito delavcev pravilno urejeni delovni odnosi, skrb za zdravje in varnostne naprave, so prav tako del bitke za vsakodnevno izvrševanje planskih nalog. SKLEPI ZA PRESKRBO IN STANOVANJE 1. Z ozirom na stanje v naši trgovini je občni zbor soglasen v toni, da je treba: a) Takoj usposobiti za delo družbeno kontrolo za kontrolo trgovskih poslovalnic, menz, ekonomij itd. b) Usposobili za delo komisije za preskrbo in stanovanje. Kjer teh komisij še ni, jih je treba takoj formirati. c) Družbena kontrola in komisije delajo na osnovi sklepov IV.. V. in VL plenuma GO ESJ. 2. Posplošiti zanimanje za probleme preskrbe in stanovanj, mobilizirati vsa razpoložljiva lokalna sred. stva za preskrbo. Boriti se proti separatizmu in partikularizmu v tem smislu. 3. Še naprej razvijati samoinicia-tivo za gradbo stanovanj in realizirati vso investicije, ki so za gradbo stanovanj planirane. SKLEPI KULTURNO-PROSVETNEGA DELA 1. Da podružnice predvsem vodijo račune za prevzgojo svojega članstva in da že vnaprej pripravljajo svoje člane za predvideni večerni tečaj in večerno delavsko gimnazijo. 2. Da uvedejo študijske krožke v vseh podružnicah kjer jih šc nimajo, 3. Da pri gradbenih podružnicah začnemo takoj ustanavljali analfa-betsko tečaje. SKLEPI FIZKULTURE 1. Sindikalne podružnice naj po svojih referentih v zvezi z referentom KSS-a omasovijo prislop v bodoče telovadno in športno društvo ler omasovijo pristop članstva sindikatov kakor tudi ostalega prebivalstva v prijatelje društev za fizlculturo. 2. Nadalje naj se zastavijo vse sile da se kulturni dom, za “katerega gradbo se je vložilo toliko truda, dogradi čimpreje, da se s prostovoljnim delom pospeši njegova gradba, da bo imela naša mladina tako v fiz-kulturi kakor tudi na kulturno-pro-svetnem polju svojo prepotrebno ognjišča Vsak obrat in vsaka vas mora imeti dopisnika ga »Zasavskega udarnika« Posnemajte tudi ostali Delovni kolektiv gradbenega podjetja Zidar hoče čim več prispevati k izvršitvi planskih nalog. Tako so na sestanku sklenili, da bodo vsako soboto od 12, ko se konča delo prostovoljno delali še 1 uro, samo da dosežejo plan predvidenih del. Ker primanjkuje delovne sile. hočejo na ta način delno pomagati in izvršiti naloge. V kolektivu podjetja Zidar vlada pravo tovariško razumevanje, kljub temu, da so delavci zbrani iz vseh predelov naše države. Svojo visoko zavest so v letošnjem letu pokazali že pri grdabi zadružnih domov, kjer so naredili preko 4000 prostovoljnih ur, kar znaša preko 60.000 dinarjev. Poleg tega pa so izvršili preko 2000 prostovoljnih ur na gradbiščih gradbenega podjetja .Zidar’. Tudi za bodoče so si zadali naloge, da pomagajo pri gradbi zadružnih domov, ker se zavedajo nalog, pred katere nas je postavil V. kongres KPJ. pionirji na oddihu Eden izmed mngih dokazov, kako skrbi naša oblast za mladino, je tudi pionirska počitniška kolonija v Kostanjevici. Tu prebiva mladina, ki je prišla iz črnih rudarskih revirjev na sončno dolenjsko ravnino iskat novih moči, da se bo v naslednjem letu še z večjo vnemo lotila svoje največje naloge — učenja. To so otroci rudarjev, delavcev in udarnikov, pionirji iz Trbovelj, Zgaorja, Hrastnika in Radeč. Prišla so, da uživajo vse lepote Kostanjevice — sonce, zrak in vodo. Uprava jim nudi vse, kar more, da bi počitnice preživeli čim bolj udobno in čim lepše in da bi jih tudi čim koristneje izrabili. Vsako dopoldne kar mrgoli v kopališču ob Krki, kajti kopanje je njihovo posebno veselje. Tu vidiš četo, ki se sprehaja po široki cesti, tam zopet plešejo deklice kolo, pionirji imajo nogometno tekmo, večkrat pa jo tudi cel odred mahne na daljši izlet. Pripravljajo sc tucli na akademijo, na kateri bodo nastopili s pevskim zborom, simboličnimi vajami, deklamacijami in igricami. Na razpolago so jim tudi knjige ki sta jih posodili kostanjeviška mladinska in pionirska knjižnica. Kajti ne samo to, da pionirji pridobivajo na teži, važno je, da pridobivajo tudi na znanju. Vse, kar so se med letom naučili v šoli, to bodo v počitnicah tudi videli. Spoznali bodo Dolenjsko, videli Gorjance, kjer so bili veliki partizanski boji, znameniti kostanjevišlci grad. Gadovo peč, št. Jernejske konjske dirke! Spoznali bodo našega Dolenjca, njegove velike žrtve, ki jih je doprinesel k zmagi, spoznali junašva ko-stanjeviškega pionirja, ki je velikokrat tvegal življenje, ko je plaval čez Krko in nosil za pasom mine, ki jih je odnašal iz minskega polja. Videli bodo nove ljudi, nove običaje in slišali nova narečja. Vse okoli njih je novo in vsepovsod se širi njihovo znanje. Skupno prebirajo knjige iz katerih se učijo, — učijo delati in ljubiti svojo domovino, kajti tudi V koloniji se vzgajamo k delu, se vzgajamo v pionirje. Brez pionirske organizacije ne bi bilo v koloniji takega reda, kajti pionirska organizacija vzpodbuja k disciplini in le v disciplini je prijetno kolektivno življenje. Pionirska organizacija je vnesla v našo kolo ni jo tekmovalni duh. da tekmuje četa s četo pionir s pionirjem. Vsakdo si prizadeva, da bi v njegovi spalnici visela zastavica z napisom .Najboljši četi*. Med njimi ni nič nejasnega, vse druži ista zavest, da so domovini potrebni novi ljudje, ki delajo in tekmujejo. In tako so povezani vsi, — pionirji iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja v istem prizadevanju, in mod njimi nastaja trdna voz — tovarištvo, ki jih bo kot danes pri igri družilo nekoč pri delu. Združeni Kot danes v koloniji, bodo stopali tudi v življenju kot celota z geslom: »Za domovina s Titom — naprej!« Pomen strelske zveze Ko ustanavljamo Strelske zveze, vidimo, da je okraj Trbovlje v tem smislu zaenkrat Se zelo zaostal, vendar se zadnje čase pristopa k aktivnemu delu ln bodo iste postavljene v krajevnih območjih. Pomen Strelske Zve. ze je ta, da v njo kot samostojno organizacijo, pristopi čim več članov, ln to od mladine do najstarejSega. Pionirji bodo Imeli Strelske družine zase, od 14. leta naprej pa zopet pose. bej. Kakor je že omenjeno, naj se v to organizacijo prijavi čim več članov, da bomo v tem oziru pristopali v resnici množično. Prva, naloga Strelske Zveze v krajevnih območjih je, da postavijo zaenkrat primitivna strelišča, v kolikor jih pa že imajo pa naj jih 'popravijo. Orožje je preskrbljeno ln potreben je samo vpis članov, zaenkrat na krajevnih Zvezah borcev NOV, a od 1. septembra naprej mora organizacija pričeti samostojno. Predvsem naj se tu posveča pažujo mladini, da se je čim več vključi, kar ji bo koristilo v predvojaški vzgoji ln nadalje pri odsluženju kadrovskega roka. Pozivajo se vse masovne organiza-' cije, da v čim večji meri nudijo po. moč Strelski organizaciji.,.. Okrajni odbor ZBN. Trbovlje, dne 6. avgusta 1948 Aktiv mladine iz Mlinš je prejel prehodno zastavico V nedeljo se je na zadružnem domu V Mlinšah zbrala mladina. Delegati vseh kmečkih aktivov, kjer gradijo zadružne domove, so prišli v Mlinšc, da tam manifestirajo in dajo ponovnega poudarka po kongresnem tekmovanju na gradbi zadružnih domov. V Mlinšah je mladina že vse dopoldne pridno delala na gradbišču. Tekmovali so, kdo bo napravil več, kdo bo imel več delovnih ur, ker so vedeli, da gre za prehodno zastavico in diplome. Niso se motili. Ob 3 popoldne jo bil pred kulturno prireditvijo. ki jo je pripravil aktiv .Ivana Kešeta1 KLO Bevško iz Trbovelj, kratek referat zastopnika Okrajnega odbora LMS. Pričeli so razdeljevati prehodne zastavice, značke in diplome. Vsi so bili nestrpni, ugibali so, kdo bo dobil pohvalo in kdo prehodno zastavico. Po poročilu zastopnika OK odbora LMS le bilo razvidno, da ima mladina iz Mlinš največ delovnih ur, zaradi tega je bil ta aktiv LMS proglašen kot najboljši in tako dobil prehodno zastavico. Tovariš Hribar Ivan iz aktiva Mlinš je imel 242 delovnih ur pri gradbi zadružnega doma in tako dobil največje priznanje; dobil je srebrno značko. Imenovani tovariš jo prvi mladinec v okraju, ki je prejel to največje priznanje. Bronaste značke sta pa prejeli tov. Sla-< per Ančka, ki ima 181 delovnih ur in Hribar Anica, ki ima 174 deL ur. obe doma iz Mlinš. Med drugimi so prejeli diplome tudi aktivi kot celote, in sicer aktiv LMS Radeče, aktiv Zidani most in aktiv Dole pri Litiji. Diplome so prejeli tudi mladinci: Prašnikar Vili iz Zabave, Klopčič Vinko iz Zabave, Kralj Fanika iz Zabave, Kramar Stane iz Izlak, Funkel Mihael, Gašparut Rajko in Dremelj Karli, vsi iz Zidanega mosta. Vsi ti mladinci so imeli preko 80 del ur. Svečanost in priznanje na zadružnem dom« v Mlinšah sta dali novega poleta kmečki mladini pri gradbi zadružnih domov, kar je ponoven dokaz ljubezni mladine do Partije, vsaj je pripravljena izvajati vse naloge, ki jih je pred njo postavila naša Partija na V. kongresu. Tovariš predsednik aktiva LMS Mlinše pa je ob zaključku napovedal v imenu svoje mladine enomesečno tekmovanje vsem aktivom v okraju pri gradbi zadružnih domov in v borbi za prehodno zastavico. L. Z. RAZGLAS Izgubil sem oblačilno nakaznico na ime Šuster Rado v poslovalnici Zasavskih premogovnikov št. 3 (Paš) ter jo proglašam za neveljavno. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi na me Šuster Rado -n-Uprava Zasavskih premogovnikov Trbovlje. Kronika II. Zasavske brigade Ura je šest. Novo ustanovljena 11. Zasavska MDB .Lidije Šcntjurc1 koraka proti postaji v Trbovljah, kjer stojijo vagoni za brigadirje. Komandant Mali in namestnik Jovo pripeljeta brigado do prve postaje bazenske ozkotirne železnice, kjer je bilo dogovorjeno z rudniško upravo, da prepelje brigadirje na železniško postajo. Ura je sedem, vlaka še ni. Tov. Jovo čaka pri telefonu več kot pol ure in išče tistega ki je obljubil vlak, pa ga ne najde. Najbrž se je skril in zvrača odgovornost na druge. Tako stihijsko delo vlada na zunanjem obratu Zasavskih premogovnikov v Trbovljah, kjer so šefi vsi in nobeden. Brigada krene peš na postajo, tik pred nosom odpelje vlak, vagoni za brigadirje so ostali na postaji. .Brigada, zbor!* sc gromko čuje povelje komandanta Malija. Dobro disciplinirani brigadirji se hitro postro-jijo. Komandant počasi pregleduje brigado. Komandirji čet štejejo svojo brigadirje, da predajo raport komandantu. Brez nereda so se mladi brigadirji in brigadirke povzpeli v vagone. Vsi so bili dobro razpoloženi in veseli odhoda na gradbo proge Sežana— Dutovlje. Kratek žvizg; vlak se premakne. Mladi brigadirji II. Zasavske brigade z veselim srcem in s pesmijo na ustih zapuščajo Trbovlje. Vlak hiti naprej, vedno enakomerno in uspavajoče. Postaja za postajo izginja za n-arni, vedno bolj se približujemo cilju delovne mladine Jugoslavije, cilju izgradnje nove proge Sežana—Dutovlje. V Sežani smo. Približno pol ure od postaje v kraški kotanji je taborišče mladinskih delovnih brigad. Sončni žarki so se igrali z zastavami. Pogled na taborišče nam je takoj pokazal, da živi tu mladina, da vlada tu red, čistoča in disciplina. Šotori so okrašeni z raznimi parolami. Mladina vsak dan olepšuje svoje šotore in tekmuje tudi v tem pogledu med seboj. Bistri si razum z različnimi predavanji in s študijem. Tudi zabave je dovolj. Vsak večer se prireja taborni ogenj, kjer brigadirji plešejo in pojejo. Taborna trobenta paziva k počitku. V nekaj minutah nastane popolna tišina v taborišču, le tu in tam se čuje v tihi noči klic stražarja, ko zaustavlja brigadirje, ki nosijo vodo na teren. Zdanilo se je. Kraške skale so se zablestele v prvih jutranjih žarkih. Zasavska brigada je šla po grebenih na delo. Brigadir za brigadirjem se je počasi približeval useku in nasipu. .Malo počitka in pripravite se za delo,1 veli komandir Janez IL četi, ki noče počivati ampak hiti vsak s svojim orodjem k vagončku, kjer se začne borba za azvedbo dnevnega plana. Kompresorji brnijo ter neprestano vrtajo in rušijo trde skale. Dnevi minevajo, uspehi na deloviščih so vedno boljši. Novica, da je druga četa mnogo prekoračila dnevno normo, je navdala mlade brigadirje z novim elanom, še bolj se zagrizejo v delo, še hitreje nalagajo va-gončke in jih vozijo na nasip ter razkladajo. Kriki ,na juriš* odmevajo daleč preko useka. Gete tekmujejo mod seboj in ee borijo za četno prehodno zastavico. Cela brigada pa skupno tekmuje z ostalimi brigadami za prehodno zastavico Glavnega štaba MDB. Namestnik Jovo hodi od čele do čete ter vzpodbuja brigadirje, pomaga pri delu, računa izvršeno dolo in vzpodbuja: ,šo pet vagončkov in norma bo dosežena.1 Pri obhodu terena žc od daleč gledam najboljšo brigadirko Milko Sušnikovo, ld veselo in neumorno tolče s krampom po trdih skalah. Utrujena je že, pot ji teče po licu, lasje se ji lepijo po Milica Sušnik najboljša brigadirka obrazu. Počasi se ji približam. .Zdravo, Milka! No kako ti gre delo?1 ,0} namestnik, tako sem žalostna, da ti no morem povedati.1 Na obrazu se ji vidi, da ni nekaj v redu. Ne vem, ali je bolna ali kaj. .Zakaj si žalostna, Milka, saj gre dobro, saj napredujete.1 ,Ne, ne, Jovo, pod normo srno in ne vem, če jo bomo dosegli.1 ,Ne razburjaj se, Milka, imate še dovolj časa. Ko popokajo mine, bo materiala dovolj, normo boste lahko še daleč prekoračili. Le z veseljem in dobro voljo, pa bo šlo,1 Na useku 10 dela 3. četa. Tudi ta ne zaostaja, ampak celo prekaša drugo. Komandir Pavle dobro vodi svojo četo. Njegova organizacija dela je dobra. Brigadirje razporedii tako, da imajo vsi zadosti dela. Vsak ve, kaj in kako naj dela, da bo čim boljši uspeli. Najboljši brigadir v četi Raz-boršek Drago zavpije: ,Trikratni hura za namestnika Jovota.1 Radi imajo brigadirji komandanta in namestnika, ker skrbita na vse načine, da postane brigada udarna. Delo je dovršeno, brigadirji pospravljajo orodje. Komandirji čet in statističarji sc zbirajo s svojimi poročili in ugotavljajo, za koliko odstotkov jo posamezna četa prekoračila normo. Brigadni statistični* sešteva in računa. Z veseljem pravi: .Danes smo pa delali kol še nikoli, normo smo prekoračili za 121 odstotkov, to je velika zmaga za našo brigado. Fantje, le tako naprej, da dobimo prehodno zastavico Glavnega štaba in da bo brigada proglašena za udarno.1 Po večerji stoji brigada v zboru, čita se dnevno povelje. Brigadirji nestrpno pričakujejo, lcdo bo dobil četno prehodno zastavico in kdo bo pohvaljen za požrtvovalno delo. Slali-stičar čita: Na delu kakor tudi na vseh ostalih poljih se je najbolj izkazala 2. četa, prehodno zastavico sprejme najboljši brigadir v brigadi Balantič Lado.1 Vidi se mu, da je precej razburjen, ko stoji pred komandantom in z veseljem obljublja, da se bo potrudil kakor tudi cela četa, da bodo šc bolj prekoračevali normo, da se bo dvignil uspeh na vseh poljih kulturno-vzgojncga dela na čim višjo stopnjo. II. Zasavska brigada .Lidije Šentjurc1 je zaradi svojega uspešnega de>-la bila proglašena za udarno brigado in bila enkrat pohvaljena. Priborila pa si je v desetdnevnem tekmovanju prehodno zastavico Glavnega štaba mladinskih brigad na progi in s tem dobila najvišje priznanje. Mla^tan graditeljem čestitamo in jim Žebmo šc nadaljnjih uspehov. Ihan c Janez, II. Zasavska MBB. Iz življenja L Zasavske brigade Miha Marinka, ki je na gradnji Nove Godce Ura kaže ravno pol petih, ko zadoni žvižg skozi ozračje spalnice, kjer počiva naša mladina; vstajanje. Če se v tem trenutku ozrež malo naokoli, vidiš, s kako naglico gre vse naprej; samo par trenutkov in že stoji večina pripravljena, da je, ko zažvižga dežurni brigade zbor za jutranjo gimnastiko, brigada čim-preje na mestu. Po 15 minutah jutranjih razgibalnih vaj je voljno in vsi hite, da čimpreeje uredijo postelje ter se obenem tudi umijejo. Par minut pred 5 je zopet zbor in nato- zajtrk. Ko je zajtrk znvršen, to V ob pol 6, je dviganje zastave, nato pa odhod na delo. Deset minut hoda do delovišča slišiš iz grl mladine razne vzklike ter veselo pesem. Ko prispemo na določeno mesto, se začujejo vzkliki; »Juriš na kubikc«, ter veselo odhiti vsaka trojka na svoje mesto, da čim več naredi. Tekmovanje med trojkami in četami se razvija v prijateljskih odnosih med seboj. Med delom se sliši samo veselo vzpodbujanje in imena trojk, kot n pr. Tito, Partija, rudar, zmaga itd. Do 9 dopoldne je predvideno dclo-nato pa četrturni odmor. Ko odr žvižga tov. komandant nli namestnik komandanta odmor za malico, se začne takoj povpraševanje, katera trojka je najboljša. Marsikateri vodja trojke si zada sporazumno z ostalimi svojimi sodelavci obvezo, da hočejo biti v četi ali brigadi najboljši. Po končani malici se takoj zopet dvignejo veselo na delo Bliža se čas konca dela, na obrazih vidiš še vedno veselje. Par minut pred koncem se marsikateri ozre in ko vidi, da ima tovariš komandant piščalko v rokah, se oglasi: »Tovariš komandant, nikar ne žvižgaj, popeljem še pet, deset, morda še več koiie« Tovariš komandant jim ne more ustreči, čeprav vidi v njih ve-seje, pogumne in predane ljudi, ker po naredbi glavnega štaba mladinskih brigad imamo odmerjen delovni čas ter ne smemo delati niti minute dalje. Na poti domov slišiš ravno tako veselo vzklikanje Titu in Partiji. S pesmijo na ustih prispemo v naše taborišče, kjer imamo takoj voljno. Vsak mladinec m mladinka imata toliko časa, da sc lah= ko umijeta, takoj nato pa je že zbor' za kosilo. Lepo disciplinirano kosimo, nato pa je do 4 počitek. ^Po končanem počitku imamo v načrtu kakšno poučno delo, vmes pa tudi nekaj zabavnega, n. pr. fizkulluro, nogomet, odbojko, med dvema ognjema itd. Imamo pa še razne druge krožke kot kulturno-prosvetno delo, kjer sc učimo kakšne igrice, dalje pevski zbor ali predavanje. Vrh tega imamo tudi predvojaško uro, kjer se učimo vse potrebno, da bomo že sedaj znali, ko pridemo k vojakom. Na raznih predavanjih smo razpravljali o poteku V. kongresa KPJ!. V desetdnevnem tekmovanju smo imeli nalogo, da izkopljemo 2400 kub. metrov zemlje. Izvršili smo jo v osmih dneh in treh urah. Na kratko povedano: prekoračevali smo dnevno normo za 26%. Vrh tega pa smo imeli še razne druge obveze, n. pr. kulturno-prosvetno delo, da izvršimo 10 četnih in 6 brigadnih stenčasov ter da izvedemo eno prireditev, kar smo tudi izvršili. V fizkulturi smo si zadali nalogo, da se naučimo nove proste vaje ter da izpolnimo iz tekmovanja za fizkul-turno značko 300 norm. Izpolnili smo 629 norm, to se pravi, prekoračili smo obvezo za 109% V predvoja-ški uri smo pa razpravljali o disciplini in poslušnosti, potem pa pri iz-oraševanju čim več diskutirali. Zaradi požrtvovalnosti smo dobili že dve pohvali in upam kakor tudi vsi ostali, da bomo, ko bo prvi sek-cijski miting, proglašeni za udarno brigado. V naši sredi imamo že 30 udarnikov in 31 pohvaljenih. Ko smo odšli iz Trbovelj, smo si zadali obvezo, da se vrnemo kot I. udarna brigada, upam pa, da obvezo tudi prekoračimo jn se vrnerho kot večkrat udarna brigada. S tem dopisom vam p šiljam obenem v imenu I. Zasavske MDR Miha Marinka bratske pozdrave z željo, da dosežete obilo uspehov pri gradnji naše TrboveTiske ceste in drugih objektov. Fizkultura in šport Nogometno prvenstvo Slovenije Jesensko nogometno prvenstvu ji pred nami. Predstavnika črnili re vi rje v SFD Rudar ia Sl'T> Proletarec sta z zadnjimi nastopi pokazala, da se temeljito pripravljata za jesensko prvenstvo. Pred pričetkom jesenskega prvenstva je potrebno opozoriti, da se ne bi tudi letos dogajale napake in nepravilnosti, ki so ovirale pravilen potek tekmovanja. Predvsem je treba, da vlada v vrstah moštva disciplina, stroga železna disciplina, ne pa tako kakor lansko leto, ko igralci, ki so bili odrejeni za odigrnnje tekme, kratko malo niso prišli. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da sc je moštvo Ru darja v spomladanskem delu prvenstva borilo za obstoj v I. ligi, čeravno vemo, da ima vse pogoje za boljši plusmnn. V vrstah moštva naj vin da res prava tovariška disciplina in uspehi ne bodo izostali. 29. avgusta se bo pričelo prvo kolo nogometnega prvenstva republike Slovenije. Nn širši seji v Ljubljani je žreb določil naslednji vrstni red za I. in II. skupino. I. skupina: I. kolo Rudar : Udarnik (Kranj). II. kolo Nafta (Dolnja Lendava) Rudar. III. kolo Rudar : Železničar (Maribor). IV. kolo Rudar : Murska Sobota. V. kolo Polet (Maribor) : Rudar. VI. kolo Rudar : Kludivur (Celje). VIL kolo Železničar (Ljubljana) : II udar. II. skupina: L kolo Proletarec : Škofja Loka. II. kolo Proletarec : Gregorčič (Jesenice). III. kolo Postojna : Proletarec. IV. kolo Prolcturcc : Tržič. V. kolo Krim : Proletarec. VI. kolo Proletarec : Predilcc (Tatija). VII. kolo Gorica : Proletarec. Tekme bodo na igrišču prvoime- novanih. Šah V soboto 7. avgusta so se šahisti SFD Rudarja odzvali rcvanžnemu šahovskemu dvolKiju šahistov »Enot-nostii Ljubljana. Dvoboj v Ljubljani jo šahovska sekcija »Rudari izgubila z visokim rezultatom 7'A —*2J4, in sicer vsled tega, ker je bila »Enotnosti pojnčana z močnimi šahisti »Starega Vodma-tac. gfo pot so bili Trbovel jčani zma- SFD Rudar Trbovlje : FD Metalac Zagreb v nedeljo 22. avgusta ob pol 17. url na Stadionu SFD Rudarja »oviti z rezultatom 6>4 — 3J$. Najbolj zanimiva in ogorčena borba je bila na prvi deski med tov. Jazbecom in rutiniranim šaliistom tov. Požarjem, kateri je moral v 42. potezi v neizbežni mat-poziciji partijo predati. Rezultati so: Jazbec : Požar 1:0, Dolinšek Drago : Fajdiga 1:0, Dolinšek Jože : Gregorš 1:0, Rugel : Vuguja 1:0, Pujk : dr. Bunič 0:1. Opresnik : Simonič 0:1, TauŠič : Frankovič 'A:1/*, Sredenšek : Metlika 1:0, Rartol : Žnidarič 0:1, Vek : Eržen 1:0. Šahovska sekcija SFD »Rudari je zadnje čase postala zelo delavna, saj jc v dveh mesecih odigrala šes! medkrajevnih dvobojev in je štirikrat zmagala, dvakrat pa doživela poraz. Pri vseli igrali so pokazali trboveljski šahisti, da nc obvladajo zadosti šahovske teorije in da so prepovršni, da mnogo že dobljenih partij izgubljajo. Da bo šah nupre-cloval bi bil potreben teoretični študij raznih mojstrskih partij. Ker le tako bodo tudi trboveljski šuhisti lahko postali enakovredni vsem Šahovskim klubom v Sloveniji Lepa smoga radeških šahistov V četrtek 6. avgusta je šahovska sekcija SFD Rudarja Iz Trbovelj odigrala povratno tekmo t šahu s šahovsko ekipo FD Radeče. Pri prvem srečanju, ki se Je vršilo v Radečah, je bila zmagovita ekipa SFD Rudarja. Dvoboj, ki sc je vršil v Trbovljah, pa je bil iznenadenje za prijatelje šaha v Trbovljah, saj so šahisti iz Radeč zmagali in to z visokim rezultatom 5V.: 2'/., Šahisti iz Radeč so nastopili v najmočnejši postavi, dočim je Rudar nastopil » nekoliko spremenjeni postavi. Posamezni rezultati so naslednji: SFD Dudar Trbovlje Izid Dolinšek Drago 0 Kapi Matko 0 Kugel Vili 0 Jazbec Hinko 1 Hrovat Ivan 0 Opresnik Ludvik 1 Taušič Ado ?/* FD Radeče Izid Hočevar Niko 1 Hočevar Mirko 1 Sribar Mirko 1 Šajna Franc 0 Ravnikar Renko 1 Kožuh Franc 0 Žnideršič Emil V. Po dvoboju na 8 deskah pa se je odigral še brzoturnir, ki sc je istotako končal z zmago Radočanov. NATEČAJ za vpis v Rudarske Industrijske šole Zasavskih premogovnikov Za vzgojo kadra v rudarstvu sprejema Rudarska industrijska šola v Trbovljah in Zagorju večje število zdravih vajencev-učenccv v starosti od 14 do 16 let. Poulc, ki traja tri leta, je teoretičen in praktičen. Po končanem šolanju bodo učenci kvalificirani delavci v rudarski stroki, imajo pa možnost nadaljnjega študija v Delavskem tehnikumu v Trbovljah, izredno sposobnim pa je omogočen prestop na visoko šolo. Med šolanjem prejemajo učenci plačo po novi uredbi od 1200 do 2800 din mesečno. Preskrbljena je popolna internatska oskrba v novo zgrajenem intcrnalu. Prošnjo za sprejem v šolo, kolko-vanc z 10 din, je naslovili na Upravo zasavskih premogovnikov v Trbovljah. V prošnji naj bodo navedeni vsi osebni podatki in dosedanja šolska izobrazba kakor tudi točen naslov prosilca. Zadnjo šolsko spričevalo bodo predložili učenci pri vpisu v šolo. Prošnji je priložiti pismeno izjavo staršev, overovljeno od oblasti, s katero odobravajo kandidatu vpis v šolo. Uprava Zasavskih premogovnikov Trbovlje. Poziv na konferenco vseh dopisnikov Vsem KSS, sindikalnim podružnicam, upravam podjetij ter dopisnikom javlja uredništvo »Zasavskega udarnikai, da se vrši dopisniška konferenca v okviru celega okraja Trbovlje v soboto dne 28. avgusta ob 5 popoldne v dvorani okrajnega odbora Trbovlje. Dnevni red: 1. Naloge agitacije in propagande v zvezi z izvajanjem nalog V. kongresu. 2. Delo dopisnikov iii razporeditev. 3. Slučajnosti. Ker je konferenca z ozirom na naloge pred katerimi stojimo v bližnji bodočnosti zelo važna jc dolžnost,