5TH AVE
■ iiLW-iijuiini,. m
oglašajte v
najstarejšemu
slovenskemu
dnevniku v ohio ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
advertise in
the oldest slovene daily
in ohio ★
Commercial Printing of all Kinds
^L. XXXI. _ LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), APRIL 15, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 75
Novi grobovi
GODEC
JOSEPH
o daljši bolezni je preminil ^ svojemu domu na 14410 ^^iif Ave. poznani rojak Jo-Ph Godec, star 62. let. Doma '1 iz Dragajega sela, kjer za
Pušča riki
vec sorodnikov. V Ame-kt	let, preje pa 10
pri elektrarni Illu-Co. Bil je član društva
■ ^ Kanadi. Uposlen je bil kot foreman %at;
iiola Tent št." 1288 TM. Tu Zapušča žalujočo soprogo Gimpel, šest jgJ • ^■'s. Helen Clipston, Mrs. ®Phine Petrello, Mrs. Anna Anthony, Frank in y. ■ Victoria Lehman, sedem sor	Johna in veliko
^	^°Sreb se bo vršil
želet°^° zjutraj ob 10:15 uri iz Da	pogrebnega zavoda
Jer 152 St. v cerkev sv. °®ija ob 10. uri in nato na '^P&lišče Calvary.
foko
HINE ZLOTY
fus Josephine Zloty za-
sorodnikov, ki smo
v poročilu včeraj,
brate in tri sestre v
' "^ORiovini, tukaj pa strica
sil ^^lažek. Pogreb se bo vr-
petek zjutraj ob 9:30 uri Svefir^,—: i _____ __
Na
D
etkovega pogrebnega za-pokopališče Calvary.
®ttiače vesti
len
> .*^30 soboto sta se poroči-Lucille Hrovat, hčerka % Hrovata iz 1042 E.
'-•> in Mr. Eddie Ter lep, jjj, °^anih kulturnih delavcev Wk** John Terlep, 15501 Ave. ženin je bil ak
u ^	1_____
pri Mladinskemu J. SpD na Waterloo Rd. . let. Novoporočencema
in jima želimo vse
®^bora za kandidaturo K^cheta
^OŠli
^ja	večer se je vrši
10,
Vi' v
councilman 10. . "^Ward L. Pucel in pod-Demokratskega od
v Precinktnih mož in že-katero sta
kt, vardi, Joseph F. Fi seje je bil, da se
'''^klik^^ o ustanovitvi aktiv-''1^ 1 ki bodo šli na delo v
'^iijjjj^^^^idature Franka J. {(oj. za govemerja.
poroča, je bila seja iz-° obiskana, skoro vsi so se odzvali in so sklenili podpirati Na sestanku je tu-, ?Pil bivši governer Lau-^It^j ^ JG podal svoje vzroke kandidira za urad H	Seja se bo vršila zo-
GRŠKA FAJISIICNA POLICIJA UBILA 26 UJETIH KOMUNISTOV
Policaji so se uprli, napadli zapor in linčali jetnike; ubili so tudi svojega lastnega poveljnika
Stassen danes začne kampanjo v Ohiju
ATENE, 14. aprila—Včeraj se je v Šparti uprla cela kompanija grške monarhistične policije, in ubila svojega lastnega poveljnika in 26 ujetih komunistov,
(Sparta se nahaja na južnem* ------
delu Peleponeza, na katerem so zelo močni desničarji).
Po surovem krvolitju in umoru političnih jetnikov, je minister za javni red monarhistične vlade Constantin Rentis izjavil,
da je bil napad "oduren zločin."
Kot pravi Rentis, je grška fašistična policija izvršila zločin na sledeči način:
Policaji druge mehanizirane kompanije v Sparti so bili razkačeni na komunisti, ker so v teku dneva neki častnik in če-tvorica policajev s svojim avtom naleteli na mino in vsled eksplozije bili ranjeni.
Po vrtnitvi žandarmov v Šparto so uporniki zajeli tri oklopne avte in napadli zapor.
Razorožili so stražnike in pobili ujete komuniste.
Tudi poveljnika žandarmerije so uporniki umorili
Major Dimitros Fitisios, ki je bil poveljnik žandarmerije v Šparti, se je podal v zapor z namenom, da ustavi napad. Uporniki pa so ga skupaj z žandar-mom, ki ga je spremljal, ubili.
Ranjeno je bilo tudi šest ostalih žandarmov, neki jetnik pa je umrl vsled srčne kapi.
Rentis je izjavil, da ne ve kaj se je zgodilo z uporniki, da pa misli, da se nahajajo v zaporu.
Premier grške monarhistične vlade Temistoklej Sofoulis je ukazal, da se upornike strogo kaznuje.
FILIPINI ODOBRILI PAKT S ŠPANIJO
MANILA, 14. aprila. — Filipinski senat je danes potrdil prijateljsko pogodbo, ki je bila sklenjena med Filipini in Španijo. Za odobritev pakta je volilo 17 senatorjev, eden več kot pa je bilo potrebno.
TAYLOR SE JE ZOPET SESTAL S SV. OČETOM
VATIKAN, 13. aprila —Posebni poslanec predsednika Tru-mana Myron C. Taylor se je ponovno sestal v privatin avdijen-ci s papežem Pijem XII.
Bivši minnesotski governer Harold E. Stassen bo danes dospel v Ohio, kjer bo po presenetljivi zmagi pri republikanskih primarnih volitvah v Ne-braski zaključil svojo kampa-nju za delegate v zvezi z ohij-skimi primarnimi volitvami, ki se bodo vršile 4. maja.
Stassen je imel že snoči dospeti v Cleveland, ampak je bil vsled slabega vremena, ki je paraliziralo zračno plovbo, zadržan. Po poročilih iz Minnea-polisa, bo dospel v Cleveland danes dopoldne s posebnim letalom.
Od tu se bo najprej podal v Hiram, kjer bo imel govor pred dijaki ondotnega kolegija, k i bodo priredili namišljeno republikansko konvencijo. Zvečer pa bo Stassen govoril v Young-stownu.
Politiki, ki vodijo Stassenovo kampanjo v Ohiju, in ki so pred par tedni prerokovali, da bo bivši minnesotski governer v Ohiju vzel Taftu šest delegatov, so snoči prerokovali, da mu jih
vzame najmanj 12.
#
Stassen porazil Deweya z nad 16,000 glasovi večine
OMAHA, 14. aprila. — Ko se snide republikanska konvencija, bo imel Harold E. Stassen 13 od 15 glasov, katere poseda država Nebraska.
Kot razvidno iz skoro popolnih volilnih poročil, je bivši minnesotski governer zmagal nad gov. Deweyem z okoli 16,000 glasovi večine. Dobil je 43 odstotkov vseh republikanskih glasov.
Senator Taft je dobil samo 10 odstotkov glasov in ostal daleč nazaj.
povodenj v dolini reke ohio pognala 3 tisoč družin iz domov
CINCINNATI, 14. aprila. — Ameriški rdeči križ je nocoj vzel v svojo oskrbo 3,000 družin, ki so bile pri-morane bežati iz svojih domov v Ohiju, Kentuckyju in West Virginiji radi povod-nji v dolini reke Ohio in njenih dotokov.
Ohio je prestopila svoje bregove skoro na celi razdalji 981 milj od Pittsbur-gha pa do izliva v reko Mississippi.
Trenotno se še ne more reči, ali gre samo za običajni pomladanski dvig reke, ali pa stoje prebivalci ob strugi velike reke pred poplavo katastrofalnega obsega, Zvezne, državne, občinske in privatne rešilne agencije se pripravljajo, da bodo kos položaju, pa naj se zgodi prvo ali drugo.
Romunija okrcala Ameriko v zvezi s "kmečkim" odborom
BUKAREŠTA, 14. aprila — Pri včerajšnjih diskusijah v romunskem parlamentu so padle ostre kritike proti Zedinjenim državam in Angliji v zvezi s pobeglimi bivšimi voditelji kmečkih strank na Balkanu.
Romunski minister za trgovino in industrijo Georgiu Dej, ki je obenem glavni tajnik Delavske stranke (enotne stranke komunistov in socialistov), je napadel London in Washington, ker dajeta prednost bivšim članom raznih vlad na Balkanu.
Minister je obtožil "zunanje imperialiste in vojne agitatorje," da so ustvarili odbor "pobeglih izdajalcev" pod firmo "Mednarodnega kmečkega odbora."
Češkoslovaška objavila osnutek nove ustave za ljudsko republiko
užaljeni kitajski šoferji napadli uredništvo časopisa
NANKING, 14. aprila—Sku-pina 100 razkačenih šoferjev je danes napadla in razdejala urade časopisa "Ta Chung," ker jih je časopis globoko užalil, ko jih je imenoval "vozači motornih vozil."
Šoferji energično zahtevajo, da se jih v časopisih imenuje "shi chi," kar v kitajskem jeziku pomeni "kontrolorji strojev."
Uredništvo napadenega časo-sopisa se je obrnilo na ostale časopise v Kini z apelom, da jim pomagajo zaščititi svobodo tiska pred razkačenimi šoferji, od-nosno 'kontrolorji strojev."
Volilna kampanja v Italiji bo jtitri zaključena
Ameriško potniško letalo treščilo na Irskem; 29 mrtvih
SHANNON, Irska, 15. aprila. — Tu je danes pri poizkusu, da pristane, treščilo in zgorelo veliko ameriško potniško letalo, last Pan American World Airways, "Empress of the Skies", pri čemur je našlo smrt 29 oseb.
Edini, ki je prišel žjv iz katastrofe, je Mark Worst, rodom iz Calif orni je, ki je manager le talske baze Lockhood Aviation korporacije v Shannonu. Rešil se je na ta način, da se je splazil iz gorečega letala skozi luknjo v ogrodju.
Letalo je odplulo iz Londona v sredo zgodaj zvečer za polet v New York. Britanska novinarska agencija poroča, da je pot-
PRAGA, 14. aprila—Danes je bilo objavljeno besedilo nove predlagane ustave, po kateri bo Češkoslovaška postala Ljudska demokratična republika in vključena v veliko družino slovanskih držav.
Ustava je bila prvič prečita-*	--
na na' sestanku osrednjega akcijskega odbora Ljudske fronte,
ki jo tvori blok vladnih političnih strank.
Predno bo novo ustavo odo-Jaril parlament, bo razdeljena češkoslovaškemu ljudstvu, ki bo podalo svoje komentarje in nasvete. Predvideva pa se, da bo ustava sprejeta v svoji končni obliki pri ceremonijah v palači predsednika in sicer 9. maja, ki je dan obletnice osvoboditve Prage. (Glavno mesto Češkoslovaške je bilo osvobojeno 9. maja leta 1945).
Uvod ustave opisuje zgodovino Cehov in Slovakov in med ostalim pravi:
"Odločno bomo branili z vsemi našimi silami pridobitve naše nacionalne in demokratične revolucije proti naporom domače in zunanje reakcije, kot smo jih branili februarja 1948."
Slovaški bo zajamčena enakopravnost s Češko
(Romunski minister je ver- niško letalo začelo svoj polet v
jetno cikal na odbor, ki so ga ustanovili bivši voditelje kmečkih strank vzhodne Evrope, ki se sedaj nahajajo v Washing-tonu. V tem odboru se nahaja tudi dr. Vladko Maček, bivši voditelj Hrvaške kmečke stranke. Ni nam pa znano, ako je član tega odbora tudi dr. Miha Krek, ki se že delj časa nahaja v Clevelandu).
"Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
mestu Karachi v Pakistanu (Indiji).
Neki uradnik Pan American družbe je v Londonu izjavil, da se je na krovu letala nahajalo 20 Amerikancev, med katerimi je bilo šest moških, dve ženski, neki eno leto star deček in posadka, broječa 10 mož.
Ostali potniki so bili neka Angležinja, pet Italijanov, en Francoz, dva Indijca, ena ženska iz Pakistana, in Worst. Seznam potnikov trenotno še ni bil na razpolago.
C
' ^®^er ob osmih se bo \	mesečna seja dru-
%jjiJ^®hington št.- 32 ZSZ v ^ prostorih SDD na Wa-^ Ud ^^^"stvo je prošeno, ®leži v polnem številu.
fiO POSODILA CJJI ŽITO
aprila. — An-da posodi Fran-količine žita do P"-je naznanil an-za hrano John
je nedavno dobila
Xo	žita od Rusije v
®	stroje in industrij-
Vandalizem v cerkvi
V	cerkvi sv. Frančiška na 7119 Superior Ave. je bilo včeraj odkrito, da so neznani van-dali namazali s črno barvo eno sveto podobo in kip Marije. Oba pokvarjena predmeta se nahajata v vestibulu (veži) cerkve. To je bil že tretji sličen čin, ki se je primeril v teku zadnjih par tednov n a severovzhodni strani mesta. Pretekli ponedeljek so vandali vdrli v farno šolo sv. Filipa Nerija na 8215 St. Clair Ave. in raztrgali večje število šolskih knjig in zemljevidov, par tednov prej pa je bila tarča sličnega vandalstva poljska farna šola sv. Kazimirja na 8223 Sowinski Ave.
V	šoli sv. Filipa so vandali na tabli pustili velike napise "Young Commies" in "Forever Russia." Policija je prepričana, da so za vse tri primere vanda-lizma odgovorni eni in isti mla di zlikovci.
Govor Henry Wallace-a v Chicagu
10. aprila
(V ogromni dvorani čikaške-ga stadiona, ki jo je do zadnjega kotička napolnila množica 25,-000 ljudi, ki so plačali od 60 centov do $3.40 za vsak sedež, je v soboto 10. aprila nastopil Henry A. Wallace, kandidat za predsednika Zedinjenih držav na listi nove stranke. Njegov govor je po radiu oddajalo omrežje Columbia Broadcasting Co. Tajništvo SANSa je preskrbelo slovenski prevod govora, ki se glasi):
Napisi v časopisih postajajo čedalje večji, čedalje drznejši in črnejši in komentatorji so vse bolj histerični. Mi pa smo dosegli veliko napredka v naši borbi za dosego miru od tistega časa, malo manj kot pred enim letom, ko se je tukaj vršil historični shod.
organizirani. Bilo nas je veliko število duš, ločen eden od drugega posvečenih delu za mir. Naši glasovi so se komaj slišali.
Toda nocoj smo močni. Imamo organizacije, ki znajo govoriti tisti jezik, katerega politi-kaši razumejo—jezik glasovnic.
Našo moč lahko merimo z navalom laži, žalitev in klevet, ki so naperjene proti nam. Srečni smo lahko, da imamo nocoj priložnost za oddajanje tega govora po radiu. Dosežemo lahko preko tega stadiona v domove naših sosedov in prijateljev. Dosežemo lahko ljudi, ki nas poznajo le po popačenih poročilih v njihovih časopisih. Naša moč pa je dvignila strah in grozo v taborišču sopotnikov reakcije.
Oplazil je po tisku Le tu in tam preko radia, na
Pred enim letom še nismo bili sličnih shodih, ko je ta ter z
Ustava predvideva končno vključitev dežele v družino slovanskih držav
agitacijo od hiše do hiše imamo možnost doseči naše sodržavljane z našimi načeli in z resnico. Tisk in večina ostalih komuni-kalnih sredstev so skoro vsi v službi ljudi in interesov, ki ustvarjajo histerijo in nas tirajo v vojno. Dasi minimizirajo resnico, lahko tu pa tam z povečevalnim steklom in tenkočutnim slušalnikom naletimo na upapolno novico v tisku in od strani komentatorjev.
Pred nekaj dnevi sem zagledal v mojem jutranjem časopisu skoro v oglasih pokopano poročilo načelnika Associated Pressa v Moskvi. Poročal je, da v ruski prestolnici ne more najti nikake govorice o kaki vojni.
Pred dvema tednoma je po radijskem omrežju poročal Howard K. Smith in opozoril, da (Dalje na 2. strani)
Tako uvod kot sama ustava jamčijo Slovaški enakopravnost, s Češko in Moravsko. Toda osrednja vlada v Pragi bo imela moč, da razpusti svet ministrov v polavtonomni Slovaški.
Skupni parlament bo imel 300 članov, ki bodo izvoljeni za dobo šestih let. člani parlamenta pa bodo izvolili predsednika republike, ki bo služil sedem let.
Ženske bodo imele iste pravice kot moški. Volilno pravico bodo imeli državljani obojega spola, ki so stari 18 let ali več. Z 21 letom starosti pa bodo imeli pravico, da služijo v javnih uradih.
Ustava poudarja, da je končni cilj socializem
Predlagana ustava jamči pravico izobrazbe, delo, pravične plače, počitnice, zakone za državno penzijo, podržavljanje industrije, financ in naravnih virov.
Uvod pa poudarja:
"Želimo, da bi državna ekonomija koristila ljudstvu, tako da se lahko dvigne splošni standard življenja. V naši državi ne bo ekonomskih kriz, dohodki dežele pa bodo enako razde Ijeni. Želimo iti v socializem, v katerem ne bo izkoriščanja človeka po človeku."
Ustava tudi določa, da zemlja pripada tistemu, ki jo obdeluje. Dalje jamči zaščito malim podjetjem, nedotakljivost privatne imovine in enotni ekonomski načrt za celo deželo.
RIM, 14. aprila—V petek bosta voditelj Krščansko demokratske stranke Alcide de Gašper! in voditelj Ljudske demokratične fronte Palmiro Togli-atti imela svoje zaključne govore in sicer v Neaplju. Po teh govorih bo v Italiji vladalo predvolilno premirje, da se volilcem da priliko, da 24 ur razmišljajo, za katere kandidate bodo volili.
Smatra se, da je vsled ruskega stališča glede predloga za-padnih sil za vrnitev Trsta Italiji, pozicija premierja de Gas-perija nekoliko boljša kot pa pozicija Ljudske fronte. Neki komentatorji gredo celo tako daleč, da vidijo v ruski zavrnitvi predloge znak, da je Rusija izgubila vsako nado, da bo Ljudska demokratična fronta pri volitvah zmagala.
Ljudska demokratična fronta se je potom socialističnega glasila "Avanti" obrnila tudi na vojake, mornarje in letalce. Obljublja jim, da bo v slučaju zmage znižala vojaško službo od 18 na 12 mesecev, našla delo za veterane, dala boljše penzije, se izognila vojaškim zvezam, oja-čila obrambeno silo, oskrbila orožje izključno iz italijanske industrije, zboljšala vojaške barake in zvišala plače.
*
Volilni rezultati ne bodo takoj znani
RIM, 14. aprila — Italijanski uradniki, ki bodo nadzorovali volitve, so danes opozorili, da končni rezultati parlamentarnih volitev 18. aprila ne bodo znani več dni po volitvah.
Pozno v nedeljo večer bodo znane le delne in neuradne številke.
Nemci zahtevajo za sebe eno tretjino Marshallovega plana
POLOVICA PREMOGARJEV ŠE NI ŠLA NA DELO
PITTSBURGH, 14. aprila. — Najmanj polovica iz 400,000 rudarjev v rudnikih mehkega premoga se še ni vrnila na delo. Namiguje se, da bodo še nadalje ostali na stavki, ako bi sodni ja obsodila John L. Lewisa radi preziranja sodne oblasti.
V Washingtonu se je danes začel proces proti Lewisu pred federalnim sodnikom Goldsbo-roughom.
FRANKFURT, 14. aprila. — Nemški uradniki v angleški in ameriški okupacijski zoni Nemčije so danes vprašali, da se jim odobri več kot eno tretjino sklada, ki ga je ameriški kongres odobril za tako zvani Obnovitveni program za Evropo (Mar-shallov načrt).
Nemci so predložili angleškim in ameriškim okupacijskim komandantom načrt, v katerem je predvidena vsota $1,960,000,-000, da se za Nemčijo preskrbi hrano in sirovine. v prvem letu Marshallovega plana.
Ameriški vojaški guverner Lucius D. Clay je rekel, da se bo proučilo ta nemški načrt. Ni pa hotel povedati, da-li bodo Nemci dobili znesek, ki ga zahtevajo.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
15. aprila 19^'

ENAKOPRAVNOST
ff
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRII'TION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta);
For One Year—(Za eno leto) -
FOi Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
c^^^E>104
ITALIJANSKO LJUDSTVO PRED VELIKO ODLOČITVIJO
ir.
Včeraj smo podali nekoliko dejstev glede aktivnega udejstvovanja naše dežele in Vatikana pri volilni kampanji v Italiji. Bilo je potrebno, da se ta dejstva poudari, kajti samo na ta način lahko razumemo zakaj komunistična "nevarnost" ogroža Italijo.	\
Jasno je, da se ne bi podvzemalo tako odprte mere, da se vpliva na italijansko ljudstvo, ki si bo 18. aprila izvolilo svoje predstavnike za parlament, ako bi ta "nevarnost" res ne bila tako velika. Toda ako bi ameriško ljudstvo bilo seznanjeno z osnovnimi socialnimi in ekonomskimi vprašanji, ki iz Italije ustvarjajo bojno polje za ohranitev starega reda, v katerega obrambo je stopila tako ameriška zunanja politika kot sam Vatikan, bi spoznalo, da nobene komunistične "nevarnosti" ne more biti v deželah, kjer obstojajo zdravi socialni odnosi in kjer navaden človek ima ugodne življenske pogoje.
Naši ameriški časopisi, ki predstavljajo velike monopole in so organizirani na sistemu svobodnega podjetništva, se seveda ne ukvarjajo s temi vprašanji. Ne pojasnujejo razmere, pod katerimi italijansko ljudstvo živi, ne pojasnujejo dejstvo, da v južni Italiji obstojajo srednjeveške feu-dalne razmere, da je kmet le tlačan na zemlji veleposestnikov, da delavci ne samo, da nimajo dostojnega zas,luška, s katerim bi sebi in svojim družinam zajamčili človeka dostojno življenje, ampak jih je okrog 2,000,000 brez dela. Tudi ne pojasnujejo dejstva, da sedanja italijanska vlada ne bo nikoli izvršila ne agrarnih reform in ne podržavila industrije prav zato ker ta vlada predstavlja italijanske veleposestniki in industrijalce.
Italijansko ljudstvo živi v takšnih socialnih in ekonomskih razmerah, da za to ljudstvo sam pekel ne more predstavljati nobene hujše kazni. Toda kljub vsem tem dejstvom nam ameriški časopisi dan za dnevom trobijo, da gre v Italiji za "ohranitev demokracije." V Grčiji in Španiji, v Kini in Turčiji, je podanih dovolj dokazov za kakšno vrsto "demokracije" gre. Gre za "demokracijo," katere namen je, da se s terorjem in diktaturami prepreči vsako spremembo socialnih in ekonomskih odnosov v posameznih deželah, gre za takšno "demokracijo," ki celo ovira borbo kolonijalnih ljudstev za nacionalno neodvisnost, ker je končno tudi ta borba za nacionalno neodvisnost po svoji vsebini socialna.
O socialnih in ekonomskih vprašanjih ne govori niti sam de Gasper i. Ve zelo dobro, da o temu nima kaj povedati. Vatikan tudi molči. Toda, da bi se italijanskemu ljudstvu pri volitvah podalo nekakšen program, se zopet vpije o "komunistični" nevarnosti in vodi gonjo proti Sovjetski zvezi na isti način kot se to nevarnost poudarja povsod na svetu. Poskuša se zanetiti nacionalni šovinizem Italijanov z vprašanjem vrnitve Trsta na isti način kot se je s tem nacionalnim šovinizmom, v letih po prvi svetovni vojni, spravilo na oblast Mussolinija in D'Annunzia, ki je vpil o italijanski Reki in Dalmaciji, ustvarilo italijanskega heroja.
Kot v vseh delih sveta, kjer so prav socialna, ekonomska in nacionalna vprašanja postala tako pereča, da se jih na en ali pa drugi način mora rešiti, se v Italiji vodi prav ta borba. Seveda naši ameriški časopisi v 99 odstotkih vpijejo, da gre zgolj za komunistično "nevarnost" in "rusko agresijo," ter pri tem ponavljajo tako staro propagando.
Govor Henry Wallace-a v Chicagu
10. aprila
(Nadaljevanje s 1. strani) :na našega takozvanega svobodni nobenih ruskih čet v Češko-' nega tiska ga ni v tem duhu slovaški, v Trstu, v Italiji, v: sprejela.
Grčiji ali na Kitajskem in zelo pametno je pripomnil, da . . je težko se vojskovati z napadalcem, če napadalec nikjer ne napada."
Toda iz Washingtona prihajajo poročila, da vojna lahko izbruhne v par tednih ali mesecih. Grožnjo z vojno ustvarja vele-trgovska-vojaška aljansa, ki vlada našo deželo. Ustvarja se.
Ko sem to predlagal, sem opozoril na dejstvo, da je aviacijska industrija nesposobna dobička-nosne proizvodnje v mirnem času, in to je tudi edini izgovor za privatno obratovanje. Izjavljam, da industrije, ki so odvisne od vojne in priprav za vojno, ne smejo biti v privatnih rokah.
Profiti družb za produkcijo letal so med vojno bili fantastič-
ker je vojna dobičkanosna. y :ni. Znašali so geafkrof foZi&o kot
imenu "narodne zaščite" se po-i j® znašala originalna investicija tem lahko brzdajo strokovne'	)- Toda razlog, da so mo-
socialna zakonodaja se SH ti tovarnarji delati tako
ogromne dobičke, je bil ta, da smo mi, vi in jaz, zakladali kapital. Devetdeset odstotkov njihove medvojne proizvodnje je
unije,
lahko odlaga, kampanja za vojno oboroževanje se pa lahko nadaljuje!
Profitu grozi nevarnost
Množična histerija, ki jo ho- • napravljene z našimi vojni-čejo ustvariti s poročili o m iste-1 bondi in davki.
rioznih podmornicah, o nevar- i Ako resnično potrebujemo na nosti svobodnih volitev v Italiji milijarde dolarjev vrednih letal, ter na vse pretege izvršena po- ki jih ti industrialci in generali ročila o vsakem mednarodnem' zahtevajo—tedaj se morajo ta dogodku, je , dobičkanosna za: letala proizvajati brez kakega malo peščico ljudi, toda nevar- dobička za katerega koli posa-na za večino. Varnost Amerike' meznika.
ni ogrožana. Ogrožani so le vele- i	Tiranje v vojno
profiti ameriških monopolov. | Nikakor ne smemo dopustiti, Množična histerija je učinko- 'da bi kampanja za dobičke povit način za kontrolo misli. Spu-1 stala nagon v vojno. V tem pred-stili bi zastor histerije, da bi ^ logu, da ljudstvo lastuje in ljudem preprečili misliti. Pre-1 obratuje industrije, ki proizva-plašeno ljudstvo ne vprašuje. In'jajo za vojno, ni ničesar novega kadar ni treba odgovarjati na ali radikalnega. Do prve svetov-vprašanja tistim ljudem, ki so'ne vojne, ko so monopoli in vele-se namenili, da vsepovsod zdro-' trgovina pronašli, da je vojna bi jo težnje preprostega ljud- silno dobičkanosna stvar, je bilo stvar, tedaj lahko sledijo svoje- stališče vlade Zedinjenih držav, mu dobičkanosnemu namenu ta- [da se je zana^la v glavnem na korekoč varno. Izkoriščajo stra-! svoje lastne orožarne in morna-šenje za izžemanje profitov na' riške ladjedelnice.
račun delavcev in farmarjev po j Sicer mi ugaja iniciativnost po vsem svetu. Poslužujejo se posameznika, zasebne investici-plašenja, da zadušijo proteste 'je ter njihov doprinos za razvoj proti njihovim lastnim smerni-1 blaga in poslužnosti. Nikakor cam. Izrabljajo strahovanje, da' pa ne morem dopuščati, da bi si zagotovijo kontrolo doma in bila vojna pobuda za profitirje. v inozemstvu. Toda zmagati pa Zdaj so v kongresu predlogi ne morejo, kajti podcenjujejo za ogromno novo zračno silo. ljudsko pamet in pogum.	Zdaj je torej čas, da se lotimo
Industrija za letala in zračni' dela. Vi tukaj v stadionu in ti-generali so pričeli za zastorom' sti, ki poslušate doma, morate histerije novo kampanjo za nak- j dati svojemu kongresniku ra-nadne milijarde dolarjev, last- zumeti, da je prišel čas, ko je nino ameriškega ljudstva, za treba ločiti dobičke od patrio-oboroževanje. Če bi bila premaj- tične dolžnosti za narodno hna vsota, ki jo jim dovoli kon- obrambo.
gres, tedaj lahko pričakujemo	Treba je faktov
Svoboden tok resnice je kri demokracije. Rabimo faktov, da moremo delati zdrave, demokratične zaključke. Toda ne dobi-
novi val poročil, kojih namen je povečati preplašenost v deželi.
Aviacijska industrija se naj
nacionalizira Ta teden sem v dveh govorih I mo jih.
razpravljal o zgodovini vojaške j Poročilo o ameriškem delav-aviacijske industrije ter stavil. cu, ki si išče dostojne mezde in nekaj pozitivnih predlogov za' delovnih pogojev, je poročilo o
nacionalizacijo te industrije, da bi si ameriško ljudstvo prihranilo milijarde dolarjev. Ta predlog je vreden polne, odprte in
ogromnih dobičkih, o padajočih pravih mezd ter o sorodnih človeških problemih, ki so posledica tega. Našli boste poročila
neomejene diskusije, toda veči- o stjvkah na prvi strani, o do-
muniste." Ko pa je to bilo treba dokazati, je de Gasperijev tisk ladjo enostavno "potopil," češ da so se komunisti hoteli "iznebiti dokazov."
Da, pri volitvah prihodnjo nedeljo bo šlo za usodo italijanskega ljudstva. Pri teh volitvah bo prišla do izraza volja italijanskega ljudstva. Ta volja ne bo izražena popolnoma svobodno, ker je očitno, da je ameriško in vatikansko vmešan je v volitve vplivalo na marsikaterega itali-
janskega volilca. Toda možna zmaga levičarjev bi s tem da jo že vrabci na strehah čivkajo. Pri tej propagandi smo, le še bolj podčrtana. Demokratično pa i>i bilo, da se slišali absurdne, neumne in očitno lažnjive trditve, da na-, tudi takšne volilne rezultate sprejme kot odraz volje itali-meravajo še pred volitvami "italijanski komunisti po vzor- j janskega ljudstva.
cu na Češkoslovaškem izvesti puč. Toda kakšen razlog j Za enkrat sicer ni mogoče reči kakšen bo rezultat in imajo komunisti in socialisti v Italiji, da bi s silo prevzeli kdo bo pri volitvah zmagal. Toda kljub temu in kljub dej-oblast, ko pa se jim pri nedeljskih volitvah nudi prilika, da stvu, da se o "problemu" Italije in o teh volitvah uničuje celemu svetu dokažejo, da imajo dober del italijanskega'na tisoče ton papirja, je bivstveno vprašanje enostavno in ljudstva za seboj, mogoče večji del kot vse ostale stranke jasno. Ako italijansko ljudstvo želi, da za voljo boljšega skupaj? Prihajajo poročila, da je doslej bilo v Italiji ubitih življenja "na onem svetu" trpi bedo in pomanjkanje, tla-16 levičarjev, okrog 34 delavskih voditeljev pa je izginilo čani za grofe in cerkveno hijerarhijo, gara za nezadostne na Sicilijo. Z izjemo dveh primerov gre samo za levičarje,'plače ali trpi vsled brezposelnosti in nezdravih socialnih ki so bili ubiti ali pa so izginili." Zdi se nam, da je prav odnosov, ter skeptično sprejme diktaturo klerikalizma in druga stran, ki namerava izvesti "puč" s svojimi provokaci- se opre edino na pomoč iz Amerike — tedaj bo volilo za de jami, da bi se tako izognila volitvam, pri katerih je tako ne- Gasperija in proti-komunistično stranko. Ako pa želi boljše sigurna, da morata celo Vatikan in Amerika poseči v volil- življenje že na tem svetu, polno zaposlenost, zboljšanje no agitacijo. Za to vrsto propagande je tudi značilno poro- življenjskega standarda, agrarne reforme in podržavljenje čilo, da so baje zajeli v bližini Benetk neko jugoslovansko industrij —tedaj bo volilo za Ljudsko fronto, ki jim edina, ladjo, ki je bila natovorjena z orožjem za italijanske ko- poleg programa miru, nudi vse to.
bičkih na zadnji strani—pravega poročila pa nikjer.
Klavniški delavci iščejo zastonj časopisnih poročil o svojih problemih glede preživljanja, o problemih, ki jih silijo k stavkanju.
Tiskarji-stavci, člani ene izmed najstarejpših unij, se čudijo, ko čitajo, da je Taft-Hartley-jev akt, z obnovo vladne injunk-cije, podvig k "industrialnemu miru."
Premogarji, ki iščejo načrt za pošteno pokojnino za one dni, ko jih starost ali nesreča ali bolezen prisili, da zapustijo svoje utrudljivo in važno delo, so se navadili prezirati nenaklonjenost, ki jim jo nudi tisk. V samoobrambi so si že dolgo nazaj vcepili nečut do časopisnih komentarjev o njihovem slučaju.
Naše časopisje nam pove del tistega, kar se dogaja, toda nam ne pove, zakaj se dogaja.
Italijani iščejo svobode
Povedano nam je, da bo na milijone italijanskih državljanov volilo 18. aprila za komunistično in socialistično listo, toda ne povedo zakaj. Ne povedo nam, da se italijanski narod bori za osvoboditev iz jarma velikanskih monopolov in fevdalnega agrarnega sistema. Povedo nam, da bo velikansko levičarsko glasovanje v Italiji ogrožalo našo narodno zavarovanje, toda ne povedo nam, da se boje demokratičnih volitev v Italiji le oni, ki se boje, da se ogrožajo privatni ameriški interesi, da volitve ogrožajo privatne dobičke, ki se delajo na račun ameriških davkoplačevalcev in italijanskih delavcev in kmetov.
Ne povedo nam, da smo zapravili že dve milijardi dolarjev za vzdrževanje nezdravega gospodarskega sistema v Italiji; da smo zapravili ta denar za pomoč ameriškim oljnim družbam, da bi dobile kontrolo nad italijansko oljno industrijo, ter za razširjenje ameriških električnih, avtomotivnih, žitničarskih korporacij in zračnih črt.
Pravijo nam, da moramo vzdrževati korumpirano diktaturo Ciang Kajšeka, katerega je zavrgla več ko polovica kitajskega ljudstva; toda ne povedo nam čemu. Ne povedo nam, čemu naša potrošnja štirih milijard dolarjev na Kitajskem ni rodila rezultatov, ki jih želijo. Ne povedo nam, čemu je bil general Marshall prisiljen podpirati to pomoč Kitajski, proti dokazom, ki jih je sam videl in slišal in proti svoji lastni sodbi. Ne povedo nam, čemu je senator Vandenberg prikril pravo poročilo, ki kritizira korupcijo Ciangove vlade. Ne povedo nam, da je bilo več ko štiri milijarde ameriškega denarja porabljenega za razširjanje privatnih interesov na Kitajskem.
Izdaja Judov
Pravijo nam, da moramo izdati težnje judovskega naroda v Palestini in malone razbiti organizacijo Združenih narodov, toda ne povedo nam čemu. Ne povedo nam, da je njihov pravi namen z o š č i t i t i privatni a^ieiiški oljni monopol na Srednjem vzhodu. Ne povedo nam, da so štiri in pol milijarde v štiriletnem (Marshallovem) planu za gospodarsko pomoč Evropi namenjeni olju, ter da bodo glavni koristniki tega bili oljni kartell, ne pa ljudstva Evrope.
Forrestal (tajnik za Narodno obrambe) nam pripoveduje, da morajo braniti olje v Srednjem vzhodu za naše nacionalne interese, toda ne pove nam, da se njegovi lastni mornariški strokovnjaki strinjajo, da olja na Srednjem vzhodu no moremo braniti.
Pripovedujejo nam, da moramo odobriti nadaljne zneske za gnilo in majajočo se grško mo-
narhijo, toda ne povedo nam, da je to le drugi rok plačila, ki ga mi—ljudstvo—plačujemo za zaščito monopola privatnih oljnih interesov.
Rekel sem, da nam ne povedo "čemu." Toda nudijo nam svoje razloge—lažnjive razloge. Dvignili so krik: komunisti! Svojo kampanjo strahovanja, sovraštva in nestrpnosti ustvarjajo v podporo svojih zlih, do-bičkanosnih programov.
Topovi proti idejam
Ena preprosta resnica je, ki se je moramo naučiti na pamet. "Komunizem ne moremo premagati s topovi." Ne moremo se boriti proti ideji komunizma z zatiranjem ideje, obenem pa obdržati našo demokracijo. Demokracija zahteva najpopolnejšo, najsvobodnejšo tekmovanje idej. Svobodno tekmovanje idej je osnovno za demokracijo; demokraciji pa preti svobodščina monopolov za izkoriščanje naše bojazni.
Večkrat sem bil že povabljen, da bi se pridružil globoko pobožnim napadom na komuniste, kar pa izziva nasilje in vodi k zatiranju civilnih svobodščin. Nikoli ne bom pristopil v zbor, ki nima drugega cilja, nego zatirati civilne svobodščine. Ne bojim se komunistov ali idej komunizma, ako ohranimo in razširimo naš demokratičen sistem. Edini način tekmovati s komunisti, je rešiti probleme, za katere nudijo (komunisti) korenito razrešitev.
Borba v inozemstvu ni borba proti komunizmu ... Je le priročna krinka za borbo mednarodne veletrgovine in militari-stov proti zahtevam delavcev in farmarjev ter samostojnih trgovcev in profesionalnih ljudi za novo življenje, prosto mono-polskih verig in fevdalne gospode. Čas je že, da stopi naša vlada na stran ljudstva, sicer se bo svet podvrgel komunizmu ne zaradi kakšne ruske agresije, temveč zaradi pritiska veletrgovine (imperializma), ki tira narode Evrope in Azije k obupnemu koraku.
Pogodba s Finsko .
Med najnovejšimi poročili, kojih namen je strašiti ljudi, so poročila o vojaški pogodbi med Rusijo in njeno sosedo Finsko. To prikazuje kot drugo evidenco "ruske agresije," dasirav-ho smo mi sklenili pakte za vzajemno pomoč s Kanado in latin-sko-ameriškimi državami več mesecev pred rusko-finsko pogodbo.
Niti naš tisk, niti dvostran-karska koalicija nista bila pripravljena nam toliko povedati o neki drugi vojaški pogodbi, ki jo je sklenil ameriški veleposlanik brez kongresne odobritve. To je pogodba z deželo, oddaljeno 9,000 milj od naših lastnih meja in tako blizu ruske meje ko Finska. Če je ruska pogodba s Finsko "ruska agresija," tedaj je naša maloznana in skrajno nevarna pogodba z Iranom, ki je baš ruski meji, faktično invazija.
Že leta 1944 je Walter Lipp-man opozoril : "če bi mi sklenili zvezo z Iranom ali Romunijo, bi ves svet imel pravico misliti najslabše o naših namenih.
To pogoduo smo sklenili. Toda večina ameriškega ljudstva, od katerega se pričakuje, da jo bo podpiralo z orožjem in even-tuelno z življenji naših mladih fantov — ne ve za njen obstoj. Ameriško časopisje ni objavilo vsebine te pogodbe. Oseba, ki jo sklenila pogodbo, bivši veleposlanik George V. Allen, pa pravi, da kot novica nima vrednote.
Jaz pa pravim, da ima novinarsko vrednoto za vsako človo ško bitje na svetu.
Zedinjene države so obvezane storiti opasen korak. Vzlic temu nas držijo skoraj v polni temi glede na pomen, ki ga ima ta kretnja za nas vse. Zadnji teden sem odkril obstoj te pogodbe in njene vsebine, ki jo je državni department zadržal neobjavljeno od 6. oktobra 1947, ko je bila
podpisana, do februarja kto& Tisk jo je ignoriral, odkar f bila objavljena in ignorira j" sedaj, odkar sem zadnjo soboto večer v New Havenu, Conn., raz* tolmačil njene zapletljaje.
Mi se ne vtikamo v iranske zadeve, da bi pomagali iranskemu ljudstvu. Na milijone dolarjev vredne amunicije, ki jo dajamo tej vladi, ne bo nadomestilo potrebe po dobrem vodnem rezervoaru v Teheranu, kjer več ko polovica otrok P"' mrje, predno so stari pet let.
Nameni dvostrankarjev so v Iranu isti ko nameni, ki so ji pridobili na stran reakcionar-jev, kraljev, fašistov in monopo listov po vsem svetu. To niso nameni, katere bi ameriški na rod podpiral, kadar jih razume.
Naši interesi so—ol]S
Interesi veletrgovinske-voj^
ške aljanse v Iranu so olje ter vojaška torišča. V podporo interesov sta iranska poli^J^ pod načelstvom ameriškega nerala ter iranska vojska s P®
močjo ameriške \vojaške »isJ
i zdrobili strokovne unije, po® ^ na tisoče družin v koncentrat ^ ska taborišča in izvajali žično pokolje.	„
Da se ohranijo svobodne
dinjene države, moramp^^® niti iz uradov ljudi, ki ^ vorni za razpadanje aniens moralnega vodstva in ki so pripečatili osovražen je stega človeka po vsem Toda ofenziva, ki jo vodijO'^^^ za svoje prve žrtve amen ljudstvo. Naperjena ja ravno ko proti nam kot je pro^i ^ _ svobodenim narodom v 2 stavljenih delih sveta.	^
Vojna histerija je	.
orožje ljudi, ki hočejo us katastrofalni padec svojih P fitov, katerega nadaljev^^^^ njihovih političnih smernic neizbežnega.	..
Predloge administracije ponovno mobilizaciji so po vili dnevniki veleindustnj® gospodarski vbrizg v trebfen za okrepitev skega padca v letu 19^ ' 2,0' program militarizacije j® tan tako, da se vzdržijo in P čajo dobički, ki so leta 19 segli svoj največji vrhunec- ^ gram nima nobene dejanskimi obrambnimi P bami Zedinjenih držav.
Prikrivanje propO'^^'''
Z vojno histerijo
ti propast Trumanove
ki je že prinesla v malih gg. več smrti ko skupne dinjenih držav v zadnji ni vojni. Ta seznam smrtn^^,.j|^ čajev dnevno narašča v na Kitajskem, v PalestiD^^g|ji mo s to razliko, da je ^ ygc danes pod kontrolo g^ri c ozemlja kot pred enim Kitajskem pa se ozem J® mintanga stalno krči.
Žrtve take politike ®
našle tudi tukaj v naši ^ ni, ne vsled večje infla^J^j^^gjg več večje intimidacije-civilnih svobodščin bobnanje tistih, ki to plašen je. Grožnje,
cije in še manjši izbruhi ki izvirajo naravno gledo lojalnosti, ne-a g#' odborov in pa krpe laZ'- V nih v tisku—vse to jtcij®' imenu ohranitve Toda demokracije n® ohraniti, če jo ubijamo-	i
Zatiranje strokovni gd" Taft-Hartleyjevim ak '^ggli' puščanje iz služb, ki s ^ ,0^ šanju pred odborom riško aktivnosti, _
1	fesot}
služb kolegijskih P^°^ ker govorijo za mir— slučajne posledice;
tarče naših strašiteljG^^g^^o-si, temveč ameriško Ij^
1' j/S
Milijonom so
Ce se že borimo gvo moramo najprej do doma. Govor, zara d^ ga človek tukaj izgu^' ggjaj ^ lo, ni svoboden govoi-milijonom Amorikancc ' usta, ker bi ne mogl^ "
go
(Dalje na 3. sir«

aprila 1948
ENAE0PRAV2S0ST
STRAN 3
*tisi iz češkoslovaške
y bratsko republiko češkoslo-'^Ito smo prišli po znani febru-vladni krizi, ki se je kon-s popolno zmago napred-sil- Popolnoma razumljivo nas je najbolj zanimal položaj, spremembe, ki ^ nastale z zmago naprednih njihov odraz v političnem "težavnem življenju
Politični
"■nnulih dveh letih so se
j ^ '^'onarni elementi marsikje ^precej krepko usidrali in s delom poskušali rušiti naprednih sil. To so bi-
"apore
Wv'sem voditelji narodnih 1^'^istov (stranke veleposest-^ fašističnih elementov) stranke — (kleri-
j^%ajalo se je n. pr.: mini-"^^ti^anje zadeve je izdal
I	Kov ^^^taciji kolaboracioni-' Minister za pravosodje pa
oproščal. Ko sem o tem za mišljenje nekega ijd^^^Sa socialista, ki je po novinar, je ta naredil obraz, se globoko . jI; potem pa dejal: "Drti-4) [. dober človek, usmiljen Zato pa^ jih je opro-. pa sem ga vprašal, lejij ^ potem dopuščal obsod-V ^JŠih krivcev, je bil najin >ko„ean.
II	h.., kot v vladi ni bilo ^Dientu. Poslanci reakcio-
[ijitju.^^^^ank so onemogočali y Binogih važnih zako-bili za nadaljni raz-loj, nujno potrebni. Ta-trdno: branili inte-Ife ^Posestnikov in onemo-zakona o agrarni l^e J bi popravil vse na-%	buržoaznih agrar-
itd. še več; postali ,j, I'i zahodnih imperiali-"^ist	P'^- bivši pošt-
iV František Hala po-.^ohunu Kolakoviču, bil ^ Zvezah z izdajalci in j^(j S®ntom Duchačkom itd. 'vo^f° 5®lali tudi mnogi dru-ljudske stranke kot ■P'^o'^baz-il'tiil ^ ®'^0Sa dr. Prochazke, ki član vlade, je bila Trumanove dok-so imeli vsak svo-1% W	80 imeli skupen
i'icltd ^^^iti iz češkoslovaške ^ ^okah zahodnih impe-\f, "^^^0 je bilo stanje do ® 'Vladne krize, ^"^ko vladno krizo je P v ^^^tikomunistična sku-
prestavitve
^^ijskih uradnikov. Na-
men, ki so ga hoteli s krizo doseči, je jasen. Po njihovih računih bi moralo priti do nezaupnice* Gottwaldovi vladi, katero naj bi potem prevzela proti-komunistična skupina in si tako utrdila pozicije za bližnje volitve. Toda množice na čelu s Komunistično partijo so šle drugo pot. Na demonstracijah ki se jih je udeležilo ljudstvo v ogromnem številu, je pokazalo svojo pripravljenost, da gre s Komunistično stranko v borbo proti vsem razbijačem enotnosti češkoslovaškega ljudstva. Te demonstracije so bile dovolj, da so si v Londonu in v Ameriki izmislili stotine mrtvih in ranjenih — novo senzacijo o strahotnem nasilju in pokoljih na Češkoslovaškem.
Posledice krize so bile v resnici ogromne. Naj navedem samo nekaj pomembnejših stvari. Kmalu po krizi so bili ustanovljeni v Ljudski fronti akcijski odbori^z nalogo, da odstranijo iz fronte vse izdajalce in izrazite reakcionarje, ki so delali po navodilih zahodnih imperiali-stov in tako onemogočali pro-cvit republike. V vasi Sedlec pri znameniti Kuni gori sem videl razglas tamkajšnjega akcijskega odbora. V njem poziva odbor vse prebivalce k enotnosti in združevanju okoli Gottwaldove vlade in končuje z geslom; "Ne bomo dopustili, da bi nas razcepili in vladali." Ti akcijski odbori, ki so bili ustanovljeni po vseh mestih in vaseh, ustanovah in tovarnah, so svoje naloge izvršili temeljito. Pred nekaj dnevi pa je izjavil novi minister pravosodja dr. A. čepič-ka, da bodo akcijski odbori postali stalna ustanova Ljudske fronte.
Zanimive so posledice februarskih dogodkov pri obeh naj-reakcionarnejših strankah — narodno socialistični in ljudski stranki. Voditelji narodno socialistične in ljudske stranke, ki so povzročili krizo, so ostali osamljeni. Narodno socialistična stranka je takoj po krizi pričela razpadati, številne organizacije na terenu so se vsled izdajstva svojih voditeljev razšle. Prav tako so razpadle tudi številne organizacije ljudske stranke. Samo nekaj primerov. V praškem okolišču se je prostovoljno razšlo 240 organizacij bivše narodno socialistične stranke in 50 organizacij ljudske stranke. Člani teh strank množično vstopajo v Komunistično partijo. Komunistična partija Češkoslovaške je priredila dva tedna množičnega vstopanja v partijo. V dveh "Gott-waldovih tednih" je vstopilo v Komunistično stranko nad 280.-000 novih članov. Ta veliki uspeh znova potrjuje zaupanje ljudstva v Komunistično stran' ko in v novo češkoslovaško vlado.
Spremembe po vladni krizi pa se ne odražajo samo v političnem življenju, temveč tudi na vseh drugih sektorjih. Tako n. pr. po čistki med novinarji ni danes v Pragi kakor tudi v
ostalih mestih češkoslovaške več časopisov, ki bi se po naročilih zahodnih novinarskih tru-stov izmišljali laži in klevetali države nove ljudske demokracije in Sovjetsko zvezo. Prav tako so odstranjena tudi s programov gledališč dela izdajalcev in fašistov.
Da gre češkoslovaška po poti k resnični ljudski demokraciji, nam potrjuje med drugim tudi številni zakoni, ki jih je sprejel na svojem zasedanju parlament. .Sprejet je bil^zakon o agrarni reformi, po katerem bo odvzeta in razdeljena zemlja tistih, ki imajo nad 50 hektarjev. Po zakonu, ki ga je preteklo nedeljo sprejela skupščina, je namreč največja dopustna veličina površine zemlje 50 ha, in to skupno z gozdovi, pašniki itd. Sprejeti so bili med drugimi tudi zakoni o kratkoročnem in dolgoročnem posojilu za kmete, zelo važen zakon o splošnem socialnem zavarovanju, zakon o nacionalizaciji vseh podjetij, ki zaposlujejo nad 50 delavcev in nameščencev. Tako bo sedaj nacionalizirano 93% vse industrije, izvoz in uvoz, ki je bil doslej deloma v državnih, deloma v privatnih rokah in vsa veletrgovina. To je nov korak k utrditvi gospodarske in politične neodvisnosti.
Tako Češkoslovaška živi in se bori za izgraditev zares prave ljudske demokracije. Vsi raz-bijaški napori reakcije so še
bolj strnili ljudstvo okoli Gottwaldove. vlade in imperialistični plačanci so doživeli svoj popoln polom.
Govor Henry Wallace-a v Chicagu 10. aprila
(Nadaljevanje z 2. strani)
svoje izgube, če bi odprto govorili.
Celo pre& sedanjo kampanjo, da se zatre svoboda govora, smo Amerikanci imeli obilo vzrokov za borbo za več svobode doma, sicer bi beseda "svoboda" iz naših ust odmevala precej votlo po vsem svetu. Narodi vsega sveta že vedo, da v državi South Carolina ni tajnih volitev, da imamo volivni davek v sedmih državah, da se kruto prakticira ločevanje in diskriminacija z namenom, da se ljudstvo razdvaja za profite bogatih in pokvarjenih interesov.
Borba za svobodo ni le bitka na tisoče milj od tu; je tudi bor' ba doma.
Če bi bili dvostrankarji odkritosrčni v svojih govorih o svobodi, ki kongres na sedanjem zasedanju takoj' zapisal v postavo celotni program predsednikovega odbora o civilnih pravicah. Če ne bodo uzakonili tega programa, bodo osramotili ameriški narod, sami sebe pa
razkrinkali kot preprosto orožje veletrgovinske-vojaške aljan-se, ki sedaj gospoduje nad tem narodom.
In če so veletrgovinski interesi odkritosrčni glede na njihovo bojazen za našo domovino, lahko upravičeno pričakujemo slišati iz njihovih ust besede:
"Mi smo res rodoljubi. Mi odklanjamo delati profite na račun obrambe naše domovine. Dokler ne preneha sedanja skrajna potreba, hočemo, da gredo vsi profiti, vse dividende in vse super-plače v blagajno Zedinjenih držav. V žrtvovanju za svobodo stojimo rama ob rami s fanti, ki jih hočemo poklicati pod orožje."
Dokler ne slišimo takih izjav, se bo. sumilo o kriku, ki ga dvigajo; in dokler ne slišimo talcih izjav, se bo nova stranka borila za pozitiven program miru, za kontrolo privatnih interesov doma in v inozemstvu. Borili se bomo za izgradnjo močnejše organizacije Združenih narodov. Borili se bomo proti prisiljene-
mu naboru in splošnemu vojaškemu vežbanju. Borili se bomo za mednarodno—ne enostransko razoroževanje. Borili se bomo, da damo sredstva Zedinjenih držav na razpolago ljudstva doma in v inozemstvu, in borili se bomo proti podpiranju kraljev, monopolistov in fašistov.
In boreča se za dosego teh ciljev bo nova stranka postajala močnejša—kot najbolj gotova pot za obrambo naše demokratične dediščine. Strašitelji ne morejo zmagati, ako se bomo spominjali osnovnih načel, katerih smo se naučili v zgodovinskem razredu naših srednjih šol in v nedeljskih svetopisemskih šolah. Pod temi načeli je naša domovina postala krepka in močna kljub zgodajšnjim naporom sebičnežev, da bi zastavili njen progres.
Močni v demokratični veri naših pradedov in z isto vero, ki je njo vodila, bomo dosegli mir, po katerem vsak človek hrepeni.
(Prevedel Mirko G. Kuhel) SANS.
FRANK'S SHOE STORE 16377 Euclid Ave.
Imamo fine čevlje za vso družino. Najboljše kakovosti in po zmernih cenah.
Se priporočamo za obisk.
V blag spomin
druge obletnice prerane smrti naše prelj ubij ene matere in stare matere
Agnes Sot
ki je tako kmalu svojemu življenjskemu drugu, našemu očmu, sledila v večnost dne 15. aprila 1946.
RESTRIKCUE ZA GRETJE Z PLINOM ODOBRENE
od najvišje sodnije v Ohio
PLINSKO GRETJE STROGO REGULIRANO
Na 7. aprila 1948 je najvišja sodnija v Ohio odločila, da sme Komisija javnih » ?
utilitet v Ohio izdajati odredbe, ki določujejo dobavo naravnega plina za rabo v novih ali dodatnih grelnih napra vah.
DRUŠTVA SLOVENCI"
m ^ .
v 5 ."Napredni Slovenci" sledeče uradnike Predsednik Andrej Ih' (^.^^'^Predsednik John ''j; Matthew Debevec, %jlj^St., tel.: EN 8254, ^nir Kraich, zapisni-A.. Turek, nadzorni-Koman, Frank Ste-
'tvo
^ ^esecu ob 9. zjutraj
. ' d. '^1 Sl-QV.^	CJl^tT
\k
lv)k i?^^°^uje vsako tretjo
Pomladno sonce bo sijalo, in Tvojo gomilo ogrevalo,
rožice bodo razcevetele,
travca zelenela bo.
Težko smo se od Tebe ločili,
ter v mrzlem grobu Te pustili, žalostni se tolažili,
da za Teboj pridemo.
Draga mati naša!
sladko zdaj počivaj,
duša Tvoja pa pri Bogu sveti raj naj uživa.
Žalujoči ostali:
JENNIE GORSHA, FRANCES BRAIDIC in AGNES MODIC hčere
FRANK GORSHA, GEORGE BRAIDIC in FRANK MODIC. zetje
vnuki, in John ŽGAJNAR, bral v Cannon City, Colo.
Cleveland, O., dne 15. aprila 1948.
Komisija je izdala dodatno odredbo na 1. aprila 1948, ki dovoljuje instalacij^ grelnih naprav pod sledečimi posebnimi 'pogoji
®taro poslopje Slov. St. Clair Ave.
Zanesljivo zavarovalnino
' ^GNJU—NEVIHTAM—AVTO POŠKODBAM. ITD., pokličite
JOHN ROŽANCE
15216 LUCKNOW A VENUE KEnmore 3662
^JALEC ZEMLJIŠČ IN ZAVAROVALNINE
INSTALACIJE, KI BODO DOVOLJENE
The East Ohio Gas Company sme dajati naravni plin za nove in dodatne plinske grelne instalacije v soglasju izračunane možnosti, da prevzame tako dodatno breme in pod odredbo Komisije, samo kot sledi:	^
Instalacija grelne naprave bo dovoljena v novih poslopjih.
Rezidence, ki so zdaj kurjene s kakim drugim kurivom, smejo spremeniti na plin v razmerju ene spremembe za vsako instalacijo v novi zgradbi.
Skupno število teh instalicij, v novih zgradbah in obstoječih rezidencah bo določeno od proračuna The East Ohio Gas Company glede dodatnega bremena, ki ga lahko privzame za bodočo zimo.
KAKO ZAPROSITI
za instalacije v novih zgradbah
Prošnje morajo biti napravljene osebno v uradu Dru-
žbe. Važno je, da prinesete s seboj mero in obliko poslopja, za katerega napravite prošnjo za plinsko gretje.
Za spremembo od druge kurjave na plin
Odjemalci, ki bodo zahtevali spremembo kurjave na plin radi raznih težav, naj pridejo v urad Družbe osebno, ali naj poslj'ejo svojega zastopnika, da bodo dokazali potrebo za tako spremembo kurjave. Vsi drugi naj napravijo prošnje osebno ali i>o pošti. Ako boste delali prošnjo po pošti, vam bo poslana listina na zahtevo. Toda nobene prošnje se ne bo sprejelo potom grelnih trgovcev ali stavbenikov.
Kadar je prošnja pregledana, se bo dalo dovoljenje instalirati plinsko grelno napravo, da nadomesti drugo kurjavo, ako to dovoli zaloga plina po mnenju Družbe. V soglasju odredbe Komisije bodo izdana vsa dovoljenja po redu, kakor bodo prošnje prejete. Prosilci bodo obveščeni pismenim potom od te Družbe, kdaj bo podvzeta akcija na prošnjo.
— TAJERJI — TAJERJI — TAJERJI I Popusta za vaš star tajer, NE GLEDE NA STANJE, ko kupite nov tajer. Mi imanio Znane izdelke, kot so: Firestone. Goodyear. Goodrich. U. S. Royal.


OHIO TIRE & SUPPLY CO.
^ SSth STREET	Phone: UT 1-1323
2 vrata severno od Superior RAČUNAMO ZA VLAGANJE V KOLO.
SVARILO
The East Ohio Gas Company je pod obligacijo, da izvršuje odredbo Komisije javnih utilitet. Zato morajo biti odstranjene vse instalacije za plinsko gretje, ki so napravljene brez ura^ne^^-brenja Družbe pismeno; ako niso prostovoljno odstranjene, je ta Družba obvezana pod kaznijo, da neha dajati postrežbo vsem napravam, ki uporabljajo plin v prostoru.
the
EAST OHIO GAS company
STRAN i
ENAKOPRAVWOCPI
15. aprila #
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
PRVA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Ta Listnickij, ki venomer zahaja k Mohovim, bi nemara rad osvojil njegovo hčer?
—	Oh, to je že osvojil Koršu-novlji fant ... — je hudobno omenil Valet.
—	Poslušaj, Ivan Aleksejevič: kaj počne tukaj ta častnik?
Ivan Aleksejevič se je zdrznil, kakor da bi ga bil kdo ople-tel z bičem pod koleni.
—	A? Kaj si dejal?
—	Si malo zakinkal, stric? , . Govorimo o Listnickem.
V kratkem bo odpotoval. Oh, vidiš, še ena novica: ko sem stopil od ondod, kaj mislite, koga sem videl pri vratih? Griška Melehova, ki je mirno stal z bičem v roki. Vprašam ga: "Kaj delaš tukaj, Grigorij?" "Gospoda Listnickega moram s kočijo odpeljati v Milerovo."
—	Pri njih služi za kočijaža, — je pojasnil Davidka.
—	Pobira ostanke z gospodarjeve mize.
—	Ti, Valet, si kakor priklenjen pes; lajaš na vsakega. — Za trenutek je bilo vse tiho. Ivan Alejsejevič je vstal, da bi odšel.
Štokman je pospremil svoje goste, zaprl delavnico in odšel domov.
Na vstajensko noč je bilo nebo pokrito s težkimi oblaki. Deževalo je. Vas je bila kakor v primežu teme, težka od vlage. Proti svitanju se je na Donu z dolgim in grmečim stokanjem prelomil led in iz vode se je pokazala prva plošča, stisnjena med plavajočo gmoto. Led se je preklal mahoma v dolžini šti-
ODDA SE
lepo, zračno sobo poštenemu moškemu.
Pokličite
RE 5179
rih vrst, to se pravi od vasi do prvega rečnega zavoja. Ob ubranem cerkvenem zvonjenju, ki je naznanjalo branje "dvanajstih evangelijev", so se na Donu zaletavale in. se razbijale cele grmade ledu, da so se tresli bregovi. V kolenu, kjer se I reka obrne na levo, se je napravila zajeza. Bobnenje in škripanje ledenih plošč, ki so se gr-madile druga vrh druge, je segalo prav do vasi. Za cerkvenim obzidjem so bili zbrani paglavci sredi odtajanih mlakuž. Iz cerkve so skozi na stežaj odprta vrata prihajali prav do dvori-|šča za obzidjem odsekani stav-j ki svetega branja; skozi želez-I no omrežje oken se je razlivala ! vesela in praznična svetloba; in I ob obzidju so mladi kozaki šče-' getali dekleta, ki so tiho čivkale; poljubovali so jih in jim še-petaje pravili spolzke dogodbi-ce.
V cerkovnikovi hiši so se nagnetli kozaki, došli iz bližnjih in daljšnih vasi k vstajenski maši. Utrujenost in dušeča sopa-rica sta premagala ljudi, da so
Ogledala in steklo za mize in pohištvo naredimo po naročilu.
MONROE GLASS CO. 18001 Waterloo Rd., IV 5700 Cleveland 19, Ohio
Mlada ženska dobi delo za pomagali v gostilni.
PIERCE'S BAR 11420 SI. Clair Ave.
SOBO SE ODDA
vnajem poštenemu moškemu ali fantu. 1081 E. 66 St.
JOHNNY SILKS
11118 GREENWICH AVE.
se priporoča cenjenim gospodinjam v okolici za obisk njegove nove trgovine, kjer si lahko nabavite najboljša jedila, meso, pivo in vino za na dom.
PRODA SE
trgovino z žensko opravo, spodnjim perilom in drugimi potrebščinami. Nahaja se na prometnem kraju. Sedanji lastnik jo vodi 12 let ter jo sedaj prodaja radi odhoda iz mesto. Pokličite po 4. pop. — IV 0642.
Hišo za eno družino
s 6 sobami, se proda. V najboljšem stanju ter se lahko v kratkem času vselite vanjo.
1018 E. 78 Si., EN 5878
POŠTEN MOŠKI
srednjih let želi dobiti v najem sobo, s hrano ali brez. Kdor ima za oddati, naj pusti svoj naslov v uradu tega lista.
IŠČE SE MOŠKEGA
za delo na farmi. Prednost ima taki, ki želi imeti dober dom, hrano in plačo. Pišite na Box 62, c/o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
LINDSEY'S QUALITY DELICATESSEN STORE
11511 MILES AVE.
Imamo najboljše meso za sendviče, grocerijo, sladoled, cigare in tobak. Odprto od 7. zj. do 11. zv.
KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO
proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich
19001 Kildeer Ave.—IV.- 1874
HIŠNIM GOSPODARJEM
se priporoča, da sedaj je čas, da naročite barvanje vaših hiš. Za dobro delo v barvanju zunaj in znotraj se obrnite na nas. Delo je jamčeno in cene so zmerne.
VICTOR KOVAČie
1253 Norwood Rd., EN 2549
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
15813 WATERLOO RD. KE 1934
RAZPIS ZA RESTAVRACIJO.
Hrvatskega narodnega doma
na 6314 S+. Clair Ave.
Kdor je sposoben voditi tako podjetje, je lahko dobi na gornjem naslovu. Za informacije se priglasite pismeno ali osebno pri tajniku Doma na 1075 E. 77 St. Raspis je odprt do 20. aprila 1948.
PETER CUNOVIC 1075 E. 77 St., Cleveland 3, Ohio.
pospali po klopeh in po tleh pri oknu. N a obsekanih lestvah stopnic so nekateri kadili in kramljali o vremenu in ozimini.
—	Kdaj mislijo v vaši vasi iti na polje?
—	Morebiti v tednu po veliki noči.
—	I, seveda v našem koncu je zemlja v stepi peščena.
Deloma peščena i n deloma solnata.
—	Zdaj se bo svet razmeh-čal.
—	Le eno leto smo orali v suhem, kakor po kosteh.
—	Dunjka, kje si? — je vprašal tenak glas pred cerkovnijo.
In zraven podboja v lesi je drug hripav in debel glas za-godrnjal:
—	Dobila sta pripraven kraj za lizanje: fej . . . Stran od tod, grdobija! Ali se gonita?"
—	Nobena ženska najbrž ne mara k tebi? Nu, pojdi našo psico poljubljat, — je v temi odgovoril mlad, hripav glas.
Čepet bežečih korakov in šu-! stenje kikel.	j
—	Psico ? čakaj no malo! . . . ■ S strehe so kapujale vodene kaplje in pele kakor zvončki in slišati je bilo še isti glas, počasen in masten, kakor blato črne zemlje.
—	Oni dan sem ponudil Pro-hovu dvanajst rubljev za brano; hotel sem jo kupiti, pa mi je ni maral dati za ta denar. Hudičev svet! Tale ni nikoli v nevarnosti, da bi na kaj nale-1 tel. i
Od Dona je seglo sladko br-botanje, šumenje, škripanje, kakor da bi tam v spodaj, pod vasjo, šla mimo praznično oblečena ženska, velika in močna kakor jagned, šušteč s svojim neverjetno širokim krilom.
Opolnoči, ko je bila tema črna kakor smola, je prijezdil do cerkvenega ozidja Mitjka Kor-šunov na neosedlanem konju. Raz jahal je, vrgel vajeti čez grivo in lopnil z roko žival po
križu. Za trenutek je obstal, po-1 slušaje konjsko čofanje, ko je mezgal po blatu, potlej si je po- j pravil pas in stopil v cerkev. Na! pragu se je odkril, sklonil glavo, po zatilju obrito, si utrl pot med ženskami in prišel pred oltar. Na desni je bilo videti temno gručo kozakov, na levi je bodla v oči pisana gmota ženskih oblačil. Mitjka je poiskal s pogledom očeta in, ko ga je našel v prvi vrsti, je stopil k njemu, ga prijel za komolec, ko se je oni ravno križal, in mu po-šepnil v kosmato uho:
— Oče, stopi malo ven.
Ko je Mitjka stopal skozi gosto ozračje vsakršnih vonjev, je širil nosnice: zdelo se mu je, da se bo onesvestil spričo smrdljivega dima velikonočnih sveč, pomešanega z ostrim zaduhom prepotenih ženskih teles, mrtvaško zatohlostjo oblek, privlečenih z dna skrinj samo za božič in veliko noč, z dušečim smradom mokrih usnjenih čev-
ljev in naftalina in z izpahova-j njem sestradanih želodcev vernikov.
V	preddurju si je Mitjka pritisnil očetove rame na prsi in dejal:
— Natalja umira!
17
Grigorij se je vrnil s postaje, kamor je bil pospremil Jevge-nija. Bila je cvetna nedelja. Spričo gorkote je zginil sneg in ceste so bile za dva dni neuporabne.
V	Jelševem kotu, ukrajinski vasi kakih pet in dvajset" vrst od postaje, toliko da se ni zgubil konj v vodi, ko je bredel čez rečico. Prišel je v vas pred večerom. Prejšnjo noč se je začel tajajoči se led grmaditi in reka je narasla spričo kalnih voda, pritekajočih iz potokov, se penila in preplavljala vaška pota.
Krčma, kjer so se po navadi ustavljali konji za napajanje grede na postajo, je bila na drugem bregu. Ponoči bi se
utegnila vodna vršina še
dvig-
niti , zato je Gregorij skle^' da bo prebredel reko brez lašanja.
Približal se ji je na kjer je bila pred štiri in setimi urami pot čez ca je prestopila bregove' pljuskala kalne valove po P ^ plavijenem produ	^
struge vrtinčila pol kol^^ kos žive meje. Na pesku, W zginil sneg, je bilo videti n ' rahlo zabrisane sledove _ Grigorij je ustavil konje s kosmi bele nogami in skočil s sank, našel sledove broda. Blizu so se zasukali malo na d
se zgubili v reki. Grig meril razdaljo z očmi-sežnjev kvečjemu. Potlej J u pil h konjema, da bi Pi"® opremo. Tisti trenutek j® pil iz zadnje hiše prileten . jinec z lisičjo kučmo na in se nameril proti njenii^' (Dalje prihodn0)
KOLIKOKRAT STE SKUSALf DOBITI BARVO. DA BI SE UlEMALt!
r	t,	^ ^ i	w •

Kima









Sedaj The May ^ vam to naredi v 2!4 minutah ko čakate
ah. r ■
Ne v teku dneh, ne v ur yaso'J v nekaj minutah zrnesa ^g(oi bero izbranih barv Magicolor stensko bar pfo, prinesite krpico	''»
stenskega papirja,
bomo napravili barvo, . nizirala. Luksuzno ^ satin-sheen semi-gl^ssi gloss z bleščečim	^
nim plastiki, dolgo ,.^5 ^ umivanje, samo va. Sedaj lahko vidit« . ^ oči, kako se v 2V2
SELIMO IN SPRAVIMO VAŠE POHIŠTVO
N«t« posebnost j« selitev ledenic
17516 WATERLOO RD.
KE 5600. č* ni odgovora, pokličite PO 3990
Nov proces Magicolor vam nudi izbero 612 raznih vrst mešanih barv, da si lahko naredite v nekaj minutah barvo, ki bo soglašala. Pridite z vašimi problemi glede barv v The May Co. Magicolor Paint center—peto nad trop je—kjer vam bomo naredili zaže-Ijeno barvo.
barvo po vašemu Company novem	JstroP'*"
za barve, na petemu n
Magicolor barve je vme^ in pripravlj^^^ za takojW^
uporabo
strop V
Samo denite na	jjjg' j
Je prav lahko delo, g^a'® {e?' barva je narejena ,jgte P'" barvarja, ki hoče rez j ona 1 nega dela.
MISS FRANCES ROSS, Magicolor svetovalka, je tu, da vam pomaga ž vašimi problemi z barvo

Magika Magicolor vam daje izvrši kar hočete v obsegu vašega budžeta
Vaša osebna barva brez visokih cen! Naša nova posluga z barvo je v dosegu budžeta kateregakoli gospodarja. Le pomislite . . . vaše barve zmešamo za vas, denemo vaše ime in ime barve na skatlja, za tako nizko ceno kot $3.85 galona, in nikoli za več kot $7.50 za še
I tako fino, bogato barvo. Magicolor , barve gredo daleč pri aktualnem ' barvanju. Ena galona običajno zadostuje za vsako sobo povprečne , hiše. Torej, za sleherno sobo v hiši, j od podstrešja do kleti, poslužite se j naše Color Magic posluge. Naj se 1 vaš dom sveti s prijaznostjo vse ! skozi!
Miss Ross, uslužbenka v Magicolor izdelovalnici barv, se bo nahajala v The May Company Magicolor centru barv na petemu nadstropju, ves ta teden, da bo vam nudila nasvete glede soglašajočih barv in za rešitev drugih vprašanj o barvi.
TAKO DELUJE
Odjemalka prinese v trgovino vzorec blaga, s katerim hoče soglašajoče barvo, ter pove klerkinji kakšno gladino hoče barvati in velikost sobč.
Klerkinja ji ponudi knjigo z vzorci barv ter ji dovoli izbrati barvo, ki jo želi, izmed 612 različnih vrst. Na zadnji platnici najde klerkinja navodila za zmešanje formule, da pridobi zahtevano barvo. Ta navodila narekujejo dodatek gotove vrste barve izmed šestih koncentriranih rudninskih barv k eni izmed osmero bazičnih stenskih barv. Koncentrirana barva se lepo umiva, ne obledi in je kemično standardizirana, da se lahko pozneje duplicira. Mešanje barv se takoj pri mizi v prodajalni izvrši in vzame le nekaj minut.
število barv, ki jih je mogoče napraviti na ta način, gre v tisoče, toda knjiga z vzorci vsebuje 612 vrst, ki so izbrane kot ''prednost-
ne" barve, potem, ko se je proučilo I nosti za tapetirano barve, ki so sedaj na razplago j a v-1 go za zavese.
poh''

»»jarawjra




-THE MAY COMPANY'S MAGICOLOR PAINT CENTER . . PETO NADSTROP"^®
TRGOVINA odprta VSAKI DAN . . 10. ZJ. DO 5.30 POP.
damo dvojne
eagle znamke v torek
- -------3 ure prosto parkanje v naai gara2i # vzemite prosti bus od in do

iN® '