Ameriška Domovina HOiwig NO. 134 //2^ -AN (N SPIRIT f®Rih»f5^J MK^t'A6€ Om.f National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JULY 15, 1968 SLOVCNIAN MORNING N€WSP ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Humphrey nakazuje mednarodni politiki Ameriki nove smoire Podpredsednik ZDA H. H. Humphrey je začel v zunanji politiki kot glavni demokratski predsedniški kandidat nakazovati nove smotre. WASHINGTON, D.C. — Hubert H. Humphrey je nujno predstavnik sedanje vladne politike doma in zunaj, ker je kot podpredsednik ZDA sam del te vlade. Obramba to politike je delno breme, ki mu dela težave v prizadevanju za pridobitev demokratskega predsedniškega imenovanja. Tako je začel Humphrey v nekaterih vprašanjih zavzemati svoja lastne stališča. Doma se zavzema za poseben “Marshallov načrt” za naša mesta in boj proti revščini v njih, pa pri tem zagovarja odločno izvajanje zakonov proti tistim, ki hočejo do “svojih pravic” s silo. V zunanji politiki je najtežja za Humphreyja vietnamska vojna. Njegovi nasprotniki trdijo, da je v tem pogledu celo odločnejši in bojevitejši od samega predsednika L. B. Johnsona. Doslej v tem vprašanju še ni izrekel jasne besede in ni opredelil lastnega stališča, če se to loči od vladnega. Humphrey je vendar začel nakazovati v zunanji politiki svojo, od Johnsona in Ruska različno smer. Johnson in Rusk posvečata ves čas glavno pozornost Aziji, čeprav pri tem ne zanemarjata Evrope. Trdita, da je v Evropi položaj že ustaljen in da mora biti cilj ZDA doseči ustalitev tudi v Aziji in tudi tam zavreti napredovanje komunistične osvajalnosti, kot je bilo to storjeno v Evropi. Humphrey je pretekli teden izjavil, da je treba po njegovem dati prednost Evropi in da je tam največ upanja na mednarodno pomiritev. Priznava, da nov rod Ame-rikancev in ljudi v drugih industrijskih državah oklanja staro mednarodno politiko diplomatskih prepirov, trenj in vojn in stremi k svetu miru, blagostanja, k svetu brez strahu ...! Najboljše upanje za uspeh v tej smeri je napor za izboljšanje razmerja med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo, med Zahodno in Vzhodno Evropo. Kadar bo to doseženo, bo mogoče dober del velikanskih obrambnih proračunov us-nneriti v druge, bolj človečanske namene. Humphrey se zavzema tudi za odpravo omejitev trgovine z rdečo Kitajsko v pogledu blaga, ki ne služi vojnim namenom in krepitvi vojaških sil. Združene države sedaj odklanjajo vsako trgovanje s Kitajsko in nasprotujejo odločno njenemu sprejemu v ZN. Steklene niti Izdelujejo steklene niti, ki so tako tanke, da jih skoraj ni mogoče videti. HEATWAVE Večinoma jasno in soparno. Možnost neviht. Naj višja temperatura blizu 90. Novi grobom Frances Kastelic V petek popoldne je umrla Bolton Nursing Home 84 let stara Frances Kastelic roj. Dolenc, s 720 E. 159 St., vdova po v preteklem februarju umrlem možu Jamesu. Prvi mož Anton Velkoverk ji je umrl 1. 1929. Pokojna je bila mačeha Anthonyja J. Kastelica (Willowick), stara mati Denisa in Jamesa, sestra Rose Kozuk in pokojnih: Fran ka, Andrewa, Johna, Josepha, Antona, Jacka, Anne, Mary in Josephine. Bila je članica Društva sv. Ane št. 4 ADZ, SŽZ št 10, Woodmens Circle No. 76. in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb je danes ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na Kalvarijo. Barbara Rodman V soboto je umrla v Woman’s bolnišnici 64 let stara Barbara Rodman, roj. Zupan, s 1401 E. 43 St. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila mati Mrs. Warren (Frances) Smaii, pok. Molly in Edwarda Rodmana, stara mati Leslie Ann, Diane Marie in Warrena, sestra Georgea Farren, Marka Faren, Anthonyja Ferencic, Nicka Feren-cic (Calif.) in Mary Ferencic. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8.15, v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Kalvarijo. Mary Knaus V Euclid General bolnišnici je umrla 69 let stara Mary Knaus z 830 E. 256 St., roj. Palčič v Starem trgu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA pred 48 leti, žena Franka (Iz Št. Ruperta), mati Franka E. in Harrvja E. 8-krat stara mati, sestra Josepha Palčiča, Jennie Kotnik in Josephine Jazbec. Pokojna je bila članica Društva Kras št. 8 ADZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo popoldne ob 1.30 na Lakeview pokopališče. Jce Peterlin V Huron Road bolnici je umrl 62 let stari Joe Peterlin s 7652 Mentor Ave., Mentor, Ohio, oče Josepha, Alice Kaparic, Frances Zidan, Eleanor West, Josephine Krall, Victorie, stari oče, brat Rose Franic, Agnes Nosse, Frances Medveš, Marie Oster, Plelen Sovjetski zvezi ni dc sporazuma z Nemčijo! Zunanji minister Zahodne Nemčije W. Brandt je izjavil, da Sovjetska zveza namerno ovira izboljšanje odnosov z Zahodno Nemčijo BONN, Zah. Nem. — Od kar je prišlo v Zahodni Nemčiji do koalicijske vlade krščanskih demokratov in socialistov, se vlada v Bonnu prizadeva za izboljšanje odnosov z vzhodno Evropo, prav posebno še s Sovjetsko zvezo. Pretekli teden je ta po izjavi W. Brandta jasno pokazala, da ji ni do izboljšanja odnosov z Zahodno Nemčijo, ker vse napore v to smer stalno ovira in stavlja vedno nove zahteve in pogoje. W. Brandt trdi, da dela Moskva to zato, da drži lažje v liniji svoje zaveznike v varšavski zvezi. Kljub dogovoru, da ostanejo dokumenti o medsebojnih razgovorih med Moskvo in Bonnom tajni, je Moskva večino teh pretekli četrtek objavila. Zahod-nonemški zunanji minister je protestiral, nato pa objavil tudi sam 25 strani dolgo poročilo in izvlečke iz dokumentov, ki jih e vlada v Bonnu izmenjala z vlado v Moskvi. V posebni izjavi je nato zunanji minister W. Brandt ugotovil, da Sovjetski zvezi trenutno ni do izboljšanja odnosov z Zahodno Nemčijo, ker sodi, da bi to odprlo pot tudi k izboljšanju odnosov ostalih komunističnih držav Evrope z Zahodno Nemčijo. V Moskvi to stremljenje zavirajo, v dobri meri na zahtevo Vzhodne Nemčije, ki se boji, da bi tako postala popolnoma osamljena. Za sedaj je Bonn vzpostavil redne diplomatske odnose z Bukarešto in z Belgradom ter delno pripravil pot k temu v Budimpešti in Pragi. ¥ francoski vladi ni kaj prida sprememb PARIZ, Fr. — Novi predsednik vlade Maurice Couve de Murville je pretekli petek predstavil novo vlado, ki ima 30 ministrov, pa le malo novih obrazov. Glavna sprememba je v njenem predsedniku. O odpustitvi G. Pompidouja še vedno razpravljajo, ne da bi bilo kaj bolj jasno, zakaj je do nje prišlo. Še vedno na vaj o tri možnosti, da naj bi De Gaulle Pompidouja potegnil iz vsakodnevne politike, da bi se lažje pripravil za nov klic naroda, kadar naj bi De Gaulle odšel iz političnega življenja, da naj bi ga De Gaulle odpustil, ker mu je zameril njegov odločni nastop v času izgredov in splošnega štrajka ter s tem pridobljeni večji ugled javnosti, ali pa, ker je Pompidou nasprotoval DeGaullove-mu načrtu o soudeležbi delavstva pri vodstvu in dobičku podjetij. V novi vladi je ostal Michel Debre zunanji minister, Edgar Faure je prevzel prosvetno ministrstvo, kjer bo imel posla univerzami in nemirnimi študenti, bivši prosvetni minister F. Ortoli pa je prevzel finančno ministrstvo, ki ga je zadnji mesec upravljal Couve de Murville. Pet člano\r nove vlade je popolnoma novih in niso bili doslej ministri še v nobeni vladi. bliski pisatelj si je izbral svobodo v ZDA NEW YORK, N.Y. — Arkadi j V. Belinkov 46 let /tari pisatelj in literarni kritik, rojen v Moskvi, je pretekli mesec s svojo ženo Natalijo, prav tako rojeno v Bodimo pri vsaki vožnji previdni in zmanjšujmo število rrtev I Slabe, pok. Franka in pok. Edwarda. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v sredo ob 8.30, v cerkev Karmelske Matere Božje (Wick-liffe) ob 9.30, nato na Kalvarijo. Moskvi, zaprosil v Muenchenu Zahodni Nemčiji Združene |pri zaveZnikih ČSR v Varšavski S0VJETMA ZAVLAČUJE ODHOD VOJAŠTVA IZ ČSR Sovjetske čete bi morale po objavi obrambnega ministrstva ČSR začeti odhajati iz Češkoslovaške preteklo soboto. Njihov odhod je bil odložen na danes ali pa morda celo na kasneje; nihče ne ve točno, če imajo pri sedanjem položaju sploh namen oditi. - Posvet v Varšavi. PRAGA, ČSR. — Ko je obrambno ministrstvo objavilo v petek podroben načrt o odhodu ruskih čet, ki so v deželi od vojaških vaj Varšavske zveze pretekli mesec, je nastopilo nekako olajšanje, strah pred oboroženo sovjetsko intervencijo je popustil. Odhod je bil določen na soboto zjutraj, toda iz vsega ni bilo nič. Sovjetske čete so ostale v svojih oporiščih, da “ne bi ovirale obsežnega nedeljskega prometa na cestah”. Seveda v ta razlog ne verjame nihče in zaskrbljenost je začela včeraj znova naraščati. Objavljeno je bilo, da bodo sovjetske čete, — gre menda za okoli 27,000 mož z vsem težkim orožjem, med drugim z okoli 1000 tanki, — začele zapuščati ČSR danes. Zaskrbljenost v Pragi in po vsej republiki je povzročil oster članek v moskovski “Pravdi” proti liberalnim vodnikom ČSR, ki da kažejo premalo pažnje za nevarnosti protikomunistične in protisovjetske revolucije. Član-kar je namignil na podobnost položaja na Madžarskem jeseni 1956, ko je prišlo do ruske oborožene intervencije proti vladi E. Nagyja. V to smer je namignil v eni svojih izjav tudi glavni tajnik Komunistične partije ZSSR L. Brežnjev. Vodniki komunističnih partij Poljske, Vzhodne Nemčije, Mad žarske, Bolgarije in Sovjetije so pozvali vodnike Komunistične partije ČSR na skupni razgovor, kjer naj bi “razložili” svoje načrte, ki vzbujajo zaskrbljenost o bodočnosti socializma v ČSR Iz Clevelanda 4 in okolice države za politično zatočišče. Sedaj je prišel v ZDA in se trenutno nahaja v Mayo Glinici v Rochestru, Minn., ker je hudo bolan na srcu. V pismu, ki ga je poslal Zvezi sovjetskih pisateljev in ji sporočil svoj izstop iz nje, ostro obsoja Sovjetsko zvezo, njeno “vlado lažnivcev, nasilnikov, zločincev in uničevalcev svobode”. A. V. Belinkov je prebil 13 let v raznih delavskih taboriščih Sovjetske zveze, ker da je v svojih delih napadal Sovjetsko zvezo in njen sistem. zvezi. Politbiro Komunistične partije ČSR je zahtevo “tovarišev” odklonil trdeč, da trenutno ni nič kaj tako važnega, da bi bil tak sestanek potreben. Predložil je namesto skupnega sestanka dvostranske pomonke s posameznimi partijami. Sestanek v Varšavi Odklonitev skupnega posveta, ki naj bi se vršil v Pragi, je vodnike komunističnih zaveznikov ČSR vznejevoljila v taki meri, da so se včeraj zbrali na sestanek v Varšavi brez predstavni-'kov ČSR. Na sestanek sta prišla Tovariš Kavčič piše pismo rudarjem v Kočevju CLEVELAND, O. — Tovariš Kavčič je predsednik ljubljanske vlade, obenem je začetek in konec rdeče pameti in rdeče oblasti v Sloveniji. Zato letijo nanj od vseh strani puščice. Tako so si v juniju privoščili tudi kočevski rudarji, ki nočejo ostati brez dela. Rudniku grozi namreč konec obratovanja, ker je predviden, toda še ne sklenjen, tudi konec železniškega prometa med Grosupljem in Kočevjem. Pa slali vlado so kočevski rudarji po-v juniju na ljubljansko to-le brzojavko: “Kolektiv rudnika Kočevje je na protestenem zboru 18. VI. 1968 zahteval, da se sklep izvršnega sveta Slovenije o ukinitvi proge Grosuplje- Kočevje za javni promet prekliče ali kakorkoli drugače reši. Navedeni problem vodi podjetje v likvidacijo. V kolikor se zadeva v roku 3 dni ne reši, sledi prekinitev dela”. Pika in konec! Zdrava rudarska pamet je čisto pravilno sklepala: če v Jugoslaviji lahko vsak potepuh izvaja na režim političen pritisk, zakaj ga ne bi smeli tudi rudarji? In brzojav je bil napisan. Pri tako jasnem položaju ni naravno mogla molčati tudi ljubljanska vlada in za to je tovariš Kavčič poslal v Kočevje dolgo pismo, ki v njem razlaga, da o usodi železniške prometa med Kočevjem in Grosupljem še ni padla zadnja beseda. Rudarji očitno tega ne vedo in se po nepotrebnem razburjajo. Kavčič pa dodaja razlagi še sledeče značilna vprašanja: “Iz vsega povedanega je jasno, da eksistence delovnega kolektiva rudnika Kočevje nihče ne ogroža ... Kdo je pa potem dal pobudo za tak ultimat, za organizacijo take politične demonstracije? Kakšni nameni se skrivajo za takimi pobudami? Kdo so tisti, ki organizirajo take stvari, kaj mislijo in kaj hočejo? S kakšno pravico se poslužujejo avtoritete delovnega kolektiva? Kaj lahko rečemo o ljudeh, ki na tak način varajo delovni kolektiv in ga po nepotrebnem razburjajo, vzbujajo pri njem rezervo in nezaupanje do raznih ukrepov in naše splošne politike? Prihaja čas, ko je treba ugotoviti, kdo to dela, tembolj ker, taki primeri niso v zadnjem času osamljeni. V interesu delavskega razreda je, da se ki njegov: ‘dobrotniki’ razkrinkajo in se prepreči, da bi bili delavci žrtve enostranskih ali celo zlonamernih informacij... Prihaja čas, ko je treba odločno obračunati s takimi heroji demagogije, podpihovalci nemirov in organizatorji pritiska nezaupanja in nerazpoložen) a.” Naj se tovariš Kavčič ne dela neumnega pozabljivca! Prav dobro ve, kdo tiči za brzojavko iz Kočevja. Prav dobro ve, da to niso nobeni “klerikalci”, kapitalisti, reakcij onar ji, ampak razjezano ljudsko razburjenje. Ker ga pa doma nihče ne upa opozoriti še posebej na dobo pred tremi desetletji, ga hočemo mi, da mu osvežimo spomin? Takrat so namreč komunisti v Sloveniji postopali proti takratni vladi do pičice natančno tako, kot sedaj postopajo njegovi nasprotniki v Kočevju. Pod okriljem ljudske fronte so hujskali ljudi s prav istimi metodami, kot so sedaj v veljavi v Sloveniji. Spremenili so se samo udeleženci. Tam, kjer je pred 30 leti stala banska uprava, stoji sedaj režim, ki ga vodi tovariš Kavčič. Tam, kjer se je takrat kovala taktika demagogije, so stali komunisti, morda je bil tudi Kavčič že med njimi. Demagogijo današnjih dni med ljudmi uganja sedaj mladi, povojni komunistični rod, ki je zgubil vso vero v komunizem Kavčičeve “samoupravne družbe”. Tudi za komuniste ima palica dva konca. Pred 30 leti so današji komunistični vodniki tolkli z enim koncem po svojih nasprotnikih, danes pa njihovi otroci tolčejo z drugim koncem po njih samih. I. A. , tudi L. Brežnjev in A. Kosygin iz Moskve. Njuna navzočnost kaže važnost, ki jo “tovariši” polagajo na posvete v Varšavi. V Pragi sumijo, da je bil odložen odhod ruskih čet iz CSR v zvezi s posveti v Varšavi. Zdi se, da bi Vzhodni Nemci in nemara tudi Poljaki radi “šli reševat socializem v ČSR” tudi z oboroženo silo. Moskva in Budimpešta, pa tudi Sofija so' za mirnejšo pot, morda upajo, da bo dovolj sam pritisk, da bo že z njim mogoče držati češke in slovaške komunistične “reformiste” v dovoljenih mejah. Izreden kongres KP v septembru Komunistična partija ČSR je sklicala za september izredni Kongres, na katerem hočejo zagovorniki reform in demokratizacije ČSR pognati iz Central nega komiteta KP vse znane konservativce, pristaše nekdanjega vodnika ČSR A. Novot-nega. V Centralnem komitetu, ki ime 110 članov, naj bi jih bilo še vedno okoli 40. Komunistični oblastniki v Berlinu, Varšavi, Budimpešti, Sofiji in Moskvi, bi radi Novotne-mu in tovarišem pomagali ohraniti njihov položaj ali pa jih celo spraviti nazaj na oblast. Do partijskega kongresa imajo na to vsaj nekaj upanja, po njem tega ne bo več, če bodo uspeli Dubček in tovariši pognati iz Centralnega komiteta KP vse pristaše starega reda. Na obisku— K svojemu sinu Franku Lovku na 1049 E. 67 St., tel. 431-4944, je prišla na obisk ga. Marija Lovko, do domače Dehinča mama iz Begunj, s svojim nečakom g. Tomažem Budkovičem iz Boh. Bistrice. Dobrodošla! Ves dan brez vode— Domovi v jugovzhodnem delu mesta, ki so bili prizadeti, ko je počila glavne vodovodna cev na križišču Richmond in Cedar Rd. pretekli četrtek popoldne okoli ene, so ostali brez vode do petka popoldne. Skupno je bilo prizadetih okoli 20,000 domov. Povišanje ni na mestu— Predlog za povišanje plač mestnim odbornikom za $3,900 na mesec je naletel na hud odpor v javnosti. Mestni odborniki videli, kako nova mestna ’prava daje visoke plače ljudem brez potrebnega strokov-iega znanja in skušnje, ki jih majema za sebe, pa so prišli na misel, da bi utegnil povišek priti prav tudi njim. Velika večina davkoplačevalcev je drugačnega mnenje. Zahteva najprej pošteno n pridno delo, potem je šele pripravljena pristati tudi na polteno, primerno plačo. Zal to-aačelo v mestni hiši premalo rpoštevajo. Volivci tega ne bodo pozabili! O povišanju bo mestni )dbor sklepal nocoj. V bolnišnici— Mrs. Mary Zelko, 1035 E. 72 3t., je v Euclid General bolniš-lici. Obiski so dovoljeni. 'dorilee žene se predal— Včeraj zjutraj se je predal policiji 22 let stari Anthony f err ari, ki je pretekli pete us-.relil do smrti svojo 20 let staro .eno Bonnie in nevarno ranil ijenega mlajšega brata. Oblasti :o ga iskale v petek, vso noč in r soboto ves dan brez uspeha. Jerrari se je predal na prošnjo ;voje matere preko radia. — V Minnesoti, deželi 10,000 (ezer, je teh dejansko 14,000. Angleži ne verjamejo evropskemu času LONDON, Ang. — Dosedanji čas v Angliji se razlikuje od evropskega za celo uro. Sedaj ga je zakon naravnal na evropsko štetje ur, toda še ne popolnoma. Novi čas bo v veljavi le za tri leta. Ako se bodo Angleži navadili nanj, bo veljal naprej, toda to bo moralo biti določeno z zakonom. Prehod na evropski čas so praktični Angleži zelo poenostavili. Tam imajo kot pri nas zimski in letni čas. Letos jeseni bi morali 27. oktobra pomakniti | ure za 60 minut nazaj, pa jih ne bodo, bodo ostali kar pri svojem poletnem času, ki je obenem | tudi zimski čas v zahodni Evropi. Poizvedovalni kolileit Družina Dornik Štefanije, 8241 McAlister Ave., Waukegan, 111. 60085, išče družino g. Mihaela in ge. Olge, s sinovoma Brankom in Frankom, s katero je bila skupaj v Italiji v taborišču v Aver-si. Priimek iskane družine so | pozabili. Kdor kaj ve o imenovanih, je prošen, da sporoči na gornji naslov. . ___I Zadnje vesti OTTAWA, Kan. — Sinoči so člani unije železničarjev, transportnih in drugih delavcev, ki so bili od 21. junija na štrajku proti upravi povodne poti sv. Lovrenca, odobrili novo triletno delovno pogodbo. Štrajka je bilo konec in danes je promet po vodni poti že normalen. 3AIGON, J. Viet. — Ameriški obrambni tajnik C. Clifford je sinoči, ko je prišel sem na neposredni pregled položaja, izjavil, da bodo ZDA opremile južno vietnamske o b o rožene sile z modernim orožjem čim hitrejše, četudi na škodo svojih lastnih sil. Glavni cilj je osposobiti domače čete za uspešen nastop proti rdečim. NEW YORK, N.Y. — Danes bo vzpostavljen reden neposreden letalski promet med Ameriko in Sovjetsko zvezo, za katerega so se začele priprave : leta 1961. Nocoj bo poletelo potniško jet letalo B707 Pan American World Airway od tu preko Kopenhagena v Moskvo. Od tam pa bo potniško jet letalo Iljušin-62 Aero-flota poletelo preko Montreala v New York. Za sedaj bo ta zveza omejena na en polet ameriške in en polet ruske letalske družbe na teden. P /iMEllSM POftlOWlM, 6117 SL Clair Ave. — HSnderson 1-062^ — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation PiiDiish^vi daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec I NAROČNINA: Es. Združene države; ! $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mestsa E* Kanado in deželo izven Združenih držav; ^ $13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja £5,00 na leto t SUBSCRIPTION RATES: linited States; f $1G.0Q per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: ! $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 134 Monday, July 15, 1968 Po francoskih parlamentarnih volitvah | Francoska politična zgodovina še ne pozna takih parlamentantarnih volitev kot so bile zadnje. Vse, kar je bilo z njimi zvezano, je pomenilo nekaj izrednega. Že povod zanje je bil nekaj nenavadnega. Nova levica je nahujskala pariške študente, da so začeli kulturno revolucijo francoske vrste, ki pa francoski javnosti ni bila prav nič všeč. Zato z njo niso bile zadovoljne tudi vse francoske stranke s komunistično vred. Zato je bi 1 a študentovska kulturna revolucija obsojena na pogin. Njena smrt se je zavlekla radi oklevanja francoskih oblasti. Čisto proti vsemu pričakovanju so delavci porabili študentovske demonstracije in so nanje prilepili še svoje, ki pa niso imele političnega ampak sindikalni značaj. Delavci so hotel doseči višje plače, večje obrobne koristi in olajšave pri delu. Čeprav so bile vse tri glavne sindikalne zveze proti štrajkom, ki so sledili demonstracijam, se delavci niso zmenili za svoje voditelje in pridobili 10 milijonov delavcev za svojo taktiko. Takrat šele se je De Gaulle vmešal in predlagal plebiscit. Delavci se za njegovo taktiko niso mogli ogreti, to je pa generala zjezilo in razpisal je parlamentarne volitve. Volitve so bile nekaj izrednega v vsakem pogledu. Razpisane so bile nepričakovano, volivna borbe je trajala le par tednov, stranke niso bile nanje nič pripravljene. Morale so kar na hitrico sestavljati volivne programe, nabirati kandidate, sklepati kompromise za prve in druge volitve. Razpoloženje francoskega volivca pri tem ni igralo nobene posebne vloge. Saj pravega stalnega razpoloženja sploh ni bilo. Političen položaj se je menjal skoraj dnevno, dogodki so se pobijali med seboj in begali vse, volivce in stranke. Zato ni čudno, da si je francoski volivec ustvaril sam svoj lasten volivni program. To je bilo tudi nekaj izrednega. Zavrgel je vse tradijonalne partijske programe in se odločil, da bo glasoval za ali proti “miru in redu”. Večini je bilo glavno, da živi v miru in redu, da lahko vse mirno opazuje, da ji od nikoder ne grozi nobena nevarnost za njen obstoj. Tega in takega razpoloženja ni takoj opazil niti De Gaulle, ki se ni postavil za varuha miru in reda, ampak je napadel le komuniste kot rušitelje francoske civilizacije. Deloma so razpoloženje zadeli francoski komunisti, toda njihov vpliv na javnost je hudo trpel: saj niso ubogali francoskega komunističnega vodstva niti unijski delavci, ki so nadaljevali štrajke, akoravno so jih komunistični vodi-tebi pozivali, naj se vrnejo na delo. Vse to je ustvarilo v francoski politiki grozno zmedo, kar je v volivcu le okrepilo stališče, da je treba pri volitvah glasovati za tistega, ki mu bo varoval red in mir. Tako kvalifikacijo je imel v očeh francoske javnosti le De Gaulle, zato je pa tudi večina volivcev glasovala za njegove pristaše. Pri tem se je zgodilo, česar v francoski politični zgodovini še ni bilo: De Gaullova stranka je dobila večino med volivci in v parlamentu. Volitve same so pa atomizirale francosko levičarsko opozicijo. Zdrobile so tudi še tiste rahle vezi med opozicijskimi strankami in strujami, ki so obstojale v prejšnjem parlamentu. Sredinske stranke so najbrže povrhu še doživele smrtni udarec. Na političnem bojišču je ostala le zgagoslavna De Gaullova stranka in precej okrnjena komunistična. Izredne volitve so torej imele tudi nenavaden rezultat. De Gaulle je torej dosegel političen usped, ki ga do sedaj še ni nikoli. Do uspeha mu je pomagala njegova odločnost, saj je vedel, da stavlja pri volitvah svojo politično bodočnost na kocko. Igra, ki je do sedaj še ni z uspehom tvegal noben francoski politik, se mu je posrečila. General bo uspeh moral še plačevati. V parlamentu ima zanesljivo večino, ni mu treba iskati zaveznikov, toda večina je tudi postavljena pred težke gospodarske in soci-jalne naloge. Sporazumi, ki jih je njegova vlada sklenila v zadnjem štrajku z unijami, nalagajo francoskemu gospodarstvu težka bremena, ki jih gospodarstvo ne bo zmoglo brez povišanja cen, to pa pomeni nov val draginje. Padla je vera v nedotakljivost francoskega franka, soj je DcGaulle moral ne samo prodati precej svojih zlatih zalog, moral se je zadolžiti tudi v Evropi in Ameriki. Med tem so s 1. julijem rajše prevalil del odgovornosti za neprijetne zakone, ki jih skupnostjo kar je spravilo francosko gospodarstvo ob nekdanjo neodvisnost. Res ima francosko gospodarstvo še precej gospodarskih utrb, ki ga varujejo pred tujo konkurenco, toda utrdbe bodo počasi demontirane in francosko gospodarstvo bo postalo del EGS. Francijo čakajo torej težki časi, tega se režim dobro zaveda. Zato je komaj par dni po volitvah pozval vse francoske stranke na sodelovanje'v parlamentu. Režim bi naj-rajše prevalil del odgovornasti za neprijetne zakone, ki jihdePa bo moral dati izglasovati v parlamentu, na čimveč strank. Če se stranke ne bodo odzvale — kar je treba pričakovati —, bo sam nosil politično odgovornost za vso zakonodajo. Da se Francija bliža težkim časom, to vedo tudi poražene struje in stranke. Računajo, da se bodo življenske razmere začele slabšati že letošnjo jesen. Takrat bo nastopila za Francijo nova doba nemirnih dni. Pariški študentje menda že pripravljajo nove nemire in demonstracije, upajo da se jim bodo zopet pridružili delavci, morda celo proti volji delavskih voditeljev kot je to bilo v maju. Seveda ve to tudi vlada. Ker ima mandat, da skrbi za red in mir, ne bo tako oklevala, kot je spomladi. To bo zopet spravilo v zadrego francoske komuniste, ki so postali sedaj edina hrbtenica francoske parlamentarne opozicije. Ali naj gredo skupaj z novo levico, nabrano med študenti in njihovimi prijatelji, v boj proti režimu, kjer bodo gotovo zgubili bitko, ali pa naj zopet skušajo pomiriti delavce in jih odtrgati od nove levice? Kakor človek obrne ta problem, ne najde ugodne bodočnosti za komuniste. Tako bodo tudi posledice izrednih volitev vir za izredne posledice v francoski politiki. Pri tem ima De Gaullova stranka še posebno nalogo. Mora konsolidirati lastne vrste; če jih ne, je pri zadnjih volitvah zmagala tako blesteče “prvič in zadnjič”. O tem so si francoski politiki na jasnem. BESEDA IZ NARODA lisljoiiar lajeen se zahvaljuje iz Vietnama j j Misijonar Majcen s svoji Vietnamčki PATERSON, N.J. — Da je komunistično divjanje v Južnem Vietnamu na las podobno onemu, ki ga je doživela Slovenija, dokazujejo pisma, ki jih je pisal salezijanski misijonar Majcen svojim dobrotnikom v Cleveland. Naj tu navedem le tri: “Prejel sem Vaš dar, ki ste mi ga poslali po g. Blatniku. Z njim ste pomagali našemu gojencu Namu. Bil je doma za vietnamsko novo leto, da bi preživel dva tedna počitnic s svojimi. Prav na novega leta dan — 2. febr.— so začele padati komunistične rakete in bombe, ki so zažgale tudi njegovo ubogo leseno hišo. Mama je prijela tri manjše bratce pod pazduho, Nam je pa vzel sestrico in jo vlekel iz goreče hiše. Toda joj! Stari oče in stara mati, oba stara in bolehna, nista mogla takoj ven. Goreča streha je padla na nju in zgorela sta pred očmi Nama in njegove matere. Vsa preostala družina je iskala zavetja v salezijanskem zavodu v Saigonu, kjer smo imeli takrat 17.000 beguncev. Zdaj je Nam zopet z nami. Dal sem mu obleko, knjige in vse drugo potrebno, da nadaljuje študije. Vaš dar je zelo dobrodošel v tej veliki potrebi. Joj, koliko nesreče je prinesla ta vojna!” “Srčna Vam hvala za Vaš dar! Uporabil ga bom za našega gojenca Jožka Hunga. Par dni pred Don Boskovim praznikom je šel domov, da bi veselo preživel največji vietnamski praznik novega leta v toplem družinskem objemu. Na praznik je oče šel k večerni maši. Nenadno so komunisti napadli in bomba je oltar raztrgala na koščke. Uboga hišica iz lesa je do tal zgorela. Jožko z mamo in sestricami se je sicer rešil, toda v hiši je zgorelo vse/denar, obleka in pohištvo. Komaj je streljanje nekoliko ponehalo, so se zatekli k salezijancem v Go Vap, ki so jim dali prenočišče in hrano. Od tam ga je naš pater ekonom zopet pripeljal sem. Dal sem mu obleko in vse potrebno. Seveda mu moram pomagati z vsem. Hvala Bogu, da se najdejo dobre duše, ki meni v ta namen pomagajo. “Kar ste storili enemu izmed teh malih, ste meni storili,”, je rekel Jezus. — Hvala Vam, “Po g. B. ste mi poslali lepo vsoto za moje misijonske potrebe. Saj jih je toliko! Včeraj je prišel v mojo sobo gojenec Due in mi pokazal pismo o smrti njegovega strica, ki je padel Ban Methuotu, zadet od komunistov. Po smrti Ducovega očeta, ki so ga ubili rdeči, je ta stric pomagal študirati njemu in bratu in podpiral njegovo bolehno mamico, ki ima na skrbi še več majhnim otročičev. Vietkonci so ga prijeli, pa na župnikovo posredovanje zopet izpustili. Ko pa je šel domov, so ga na poti ustrelili. Z Vašim darom bom pomagal nadebudnemu Ducu pri šolanju in vzgoji.” Misijonarjev naslov je: Rev. Majcen, SDB. CAU — DAT (Dalat) South Vietnam. Pripominjam, da je poštnina za letalsko pismo v Južni Vietnam 25 cts. Lahko pa darove zanj pošljete tudi na: Rev. Charles Wolbang, CM., Box 351, Princeton, N.Y. 08540. Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB DeGaullovi socialni načrti hvala!’ Vsi na piknik SŠK CLEVELAND, O. — To nedeljo se vrši piknik Slovenskega športnega kluba na Slovenski pristavi. Vse ljubitelje odbojke opozarjamo, da bo tudi to leto tekma za pokal med moštvi STZ Toronto in SŠK Cleveland. Ker ima SŠK Cleveland to leto nove igralce, ki zelo dobro poznajo igro in taktiko Toron-čanov, smo prepričani, da bo to leto pokal ostal v Clevelandu. Vem, da ste take trditve slišali tudi v preteklih letih, pa je pokal vedno romal nazaj v Toronto. Res, toda letos bo pa pokal ostal v Clevelandu; zakaj, pa vam ne morem še povedati, ker bi s tem izdal skrivnost, ki bi dala Torončanom možnosti zmage. Najbolje bo, če sami pridete na pristavo gledat igro in takoj vam bo jasno, kaj mislim. Seveda bodo poleg odbojke tudi druge možnosti ' zabave. Najbolj se bodo zabavali tisti, ki bodo najbolj dobre volje, zato prinesite poleg ležalnih stolov in dek s seboj tudi dobro voljo, ki vam bo jamčila, da bo obisk piknika SŠK v nedeljo 21. julija na Slovenski pristavi res užitek. M. O. BUENOS AIRES, Arg. —Med zadnjimi velikimi delavskimi in dijaškimi nemiri v Franciji in tik pred parlamentarnimi volitvami je general De Gaulle objavil načrte o novi ureditvi francoske družbe oziroma države. Po teh načrtih bodo npr. dobile francoske univerze večjo avtonomijo in modernejšo ureditev in bodo tudi zastopniki dijakov pritegnjeni k posvetovanju o teh spremembah. Spremenil se bo tudi državni upravni sistem: izvršila se bo decentralizacija, in upravne edinice bodo dobile večjo avtonomijo. Največjo pozornost so vzbudili De Gaullovi socialni načrti. Ko je De Gaulle v času najtežjih nemirov govoril po televiziji je glasno in jasno poudaril, da potrebuje francoski narod novo družbeno ureditev, ki, pa mota biti različna od kapitalistične in komunistične. Temelj te no ve družbene ureditve mora biti sodelovanje dela in kapitala in soudeležba delavstva na upravi in dobičku podjetij. Rekel je, da je v moderni tehnični dobi potrebno poiskati novo ravnotežje med raznimi družbenimi silami. Kapitalizem ne nudi nobene zadovoljive rešitve in je odigral svojo vlogo. Komunizem pa n< more s svojimi zmotnimi prin cipi in svojim nečloveškim postopanjem ustvariti svobodne in srečne drube. Potrebna je torej nova pot — pot soudeležbe. Kako si De Gaulle in njegovi sodelavci zamišljajo to soudeležbo, še ni bilo povedano. Izvedba tega načrta gotovo ne bo brez težav. Mnogi francoski podjetniki že protestirajo zoper te načrte, češ da bo njih izvedba uničila francosko gospodarstvo. Francoski komunisti in ostali levičarji pa proglašajo te načrte za demagoške in nezadostne za rešitev socialnega vprašanja v Franciji. De Gaulle je nameraval takoj odrediti ljudsko glasovanje (referendum) o teh načrtih, pa je to glasovanje odložil na poznejši čas, da bodo mogli strokovnjaki do podrobnosti izdelati načrte teh socialnih in ostalih spremembah. Zanimivo je, da je De Gaulle sedaj prišel na idejo, ki jo je krščanski socialni nauk vseboval že pred desetletji. Papež Pij XI. je namreč že v letu 1931 (torej pred 37 leti) v svoji znani socialni okrožnici “Quadrage-simo anno” priporočal novo družbeno razmerje, kjer se delavec in podjetnik zbližata in res skupaj proizvajata ter sta skupaj deležna lastnine, uprave, odgovornosti in dobička. De Gaulle namerava zaenkrat dati delavstvu samo udeležbo upravi in dobičku, ne pa tudi na lastnini. Naj ob tej priložnosti omenimo, da je bila ta krščanska socialna zamisel o soudeležbi delavcev, ki jo je sedaj sprejel tudi De Gaulle, pred 14 leti sprejeta v program Slovenske ljudske stranke, ki pravi v čl. 6: “S primerno udeležbo na dobičku je delavcu omogočiti, da postane solastnik proizvajalnih sredstev in sodeluje pri upravi podjetja.” Tudi naša “Družabna Pravda” že od vsega začetka svojega delovanja zagovarja to misel. V svoji socialni poslanici slovenskemu delavstvu (1. maja 1961) je izjavila: “Delavcu naj se omogoči stvarna udeležba na upravi, kapitalu in dobičku podjetja povsod, kjer to želi”. Povdarek je na besedi “stvarna”. V tako imenovanem “samoupravljanju” komunistični Jugoslaviji ni stvarne ali resnične udeležbe delavcev na upravi in dobičku (lastnina je itak državna), ampak odloča tako pri upravi kot pri delitvi dobička komunistična stranka. Mnoga podjetja v Evropi in Ameriki so prostdvoljno uvedla soudeležbo delavcev na upravi in dobičku, nekatera pa tudi na lastnini s pomočjo tako imenovanih delavskih delnic. Ce bo in ko bo De Gaulle uresničil svojo zamisel, pa bo Francija prva velika država, ki bo to krščansko socialno zamisel z zakonom prisilno izvedla za vso državo. Bog daj, da bi jo z uspehom! Rudolf Smersu France Gojrše Iz Toronla po Baragovi deželi (Bežna podoba s poti po njej) Na prijazno povabilo č.g. Toneta Zrneca, C.M., iz Toronta na zasebno romanje po Baragovi deželi sem se brez oklevanja odločil in priključil skupinici torontskih romarjev. V svojem življenju sem že kar precej slišal, še mnogo več pa bral o škofu Frideriku Baragi. In zgodovinski kraji najpogosteje imenovani, kjer je on tako neutrudno in goreče deloval, kakor: Cross Village, Arbor Croche, sedaj Arbor Springs, Sault Ste. Marie ter Marquette, so mi kot brenčanje muh ostali še danes v ušesih. Tako se mi je nepričakovano izpolnila davna, tiha želja, da poromam tudi sam v te znamenite kraje našega velikega apostola Indijancev. V soboto, 1. junija, zjutraj, takoj po maši, ob 8h, ki jo je daroval č.g. Tone Zrnec v domači cerkvi Marije Pomagaj, smo se v notranji zbranosti drug za drugim naložili v njegov auto ter pod njegovim spretnim vodstvom in z božjim varstvom odbrzeli — v Baragovo deželo. Vožnja se je po določenem načrtu, hvala Bogu, kar lepo razvijala; le bolj ali manj gosta megla nas je skoraj večji del poti obdajala. Nikjer ni bilo omembe vrednega zastoja, razen enkrat, ko nas je močan naliv s točo za nekaj časa ustavil, ter na kanadsko-ameriški meji radi emigracijske formalnosti —uradne registracije, kar pa ni trajalo vse skupaj dalj kakor 20— 30 minut. Hiteli smo z molitvijo rožnega venca novim krajem nasproti. Podobe novih krajev so se kakor na filmskem traku odvijale dalje in dalje; hvaležna paša za radovedne oči. Ko se je dan nagibal že proti večeru in so se tudi megle na celem obzorju razkadile ter se nam je ter veselo nasmejalo, smo prišli ravno prav utrujeni v prijazno michigansko mesto Cadilak kjer smo v tamkajšnjem motelu tudi prespali. Drugi dan je bila nedelja Binkošti. V tamkaj šni bolnišnici v kapeli je č.g. Zrnec maševal v slovenščini, pisec teh vrstic pa mu je stregel in opravil funkcijo lektorja kakor vseposlej v dnevih tega romanja. Ko smo se potem primerno tudi fizično okrepčali, smo v lepi sončni nedelji odbrzeli novim krajem naproti. Na zemljevidu označenem kraju Beshabes Town smo se tik pred Marijino cerkvijo ustavili okoli poldne, ko so se prav usuli ljudje iz nje. Takoj je bilo opaziti, zlasti pri moških, da so ti ljudje Indijanci. Mnogi med njimi so že pomešani z belci in potomci Baragovih sodobnikov, kakor smo to zanimivo okoliščino tudi povsod drugod po misijonskih ppstojan- Dili prenočišče, nam je gostitelj ponudil svojo streho. Župnik je vedel mnogo zanimivosti, kako je še živa in globoka vera zakoreninjena pri njegovih faranih indijanskega rodu. Kako gre iz roda v rod hvaležen spomin na slovenske misijonarje, ki so bili na misijonskem delu po teh krajih poleg Baraga še Pirc, Mrak in Lavtižar. Razkazal nam je poleg drugega tudi zanimivo knjižnico z zbirko Baragovih del. Oko nam je obviselo na Baragovem čip-wejskem slovarju, dragoceno delo, ki ga je danes težko kje dobiti. Zjutraj po maši mi je v zakristiji oko obstalo na zanimivi črno-beli grafiki, ki predstavlja Baragovo smrt: Okoli njega več duhovnikov ter tri-štiri samostanske sestre. Iz Križne vasi (Cross Village), ki ima v sebi še močan nadih pradavnine, smo se po zajtrku, s katerim nam je duhoviti in dovtipni g. župnik Szoba postregel, od njega kar težko poslovili, poslovili. Na obrežju vodne ožine Maci-nac smo se nekoliko ustavili, da smo si nakupili spominske zanimivosti, krajevne razglednice itd., nakar smo spet odhiteli naprej. Z razgledom med vožnjo po mostu, ki smo se ga radovedno vsi veselili, žal ni bilo nič, ker nas je skozi celo 5 milj dolgo vožnjo po Macinac mostu zajemala tako gosta megla, da smo videli komaj kakah 10 čevljev pred seboj. Vozili smo torej 3 prižganimi luči kakor po noči in prav počasi. Ustavili smo se za nekaj več ur v severnom obalnem mestecu St. Ignace. Z velikim zanimanjem smo si ogledali najprej park s spomenikom (bolj v ozadju) jezuita misijonarja Marquetta. Park je po njem tudi imenovan. Nato smo si še z večjim zanimanjem in radovednostjo ogledali od zunaj, še bolj pa od znotraj cerkev, ki je spremenjena v muzej. Tu sta dve Baragovi sliki in ena grafika, ki smo jo že prej na drugem kraju videli. (Dalje prihodnjič) konture figur in ozadje. Poleg;vine v Kanadi. — V pokrajinah Ontario in Quebec pridobe največ kožuho- Bogomir magajna: GRANIČARJI “Meja, meja, belega ti cvetja, čudo moje, belega ti cvetja, ljubezen moja, belega ti cvetja.. Tedaj se je Mira nasmehnila, dvignila čašo in izpila. Izpila sta tudi kapetan in zdravnik. Tri čaše so udarile na mizo nazaj. Potem so se tri desnice sklenile med seboj in vsi trije so se zakleli pri Bogu in črnih gozdovih. . . Zunaj v gozdu sta stala ob drevesu privezana Gavran in Jasna in oči so se jima čudno svetile v noč. Luka Kazanski potuje v nebo. Dnevi so postajali kratki, jesen je polagoma objemala gozdove. V jutrih so dolgo— skoraj prav tja do poldneva — dremale megle nad njimi. Popoldne pa je le prisijalo nekaj sonca — za Uro, dve in že ga ni bilo več.. Včasih pa se ni prikazalo po Ves dan in je neka mrka resnoba ležala nad drevjem in vsepovsod po pokrajini, dokler ni od planin pridrevila burja in razčistila ozračja. Tedaj se je pokazalo sonce na zelo temni modrini v polnem siju in so zagoreli gozdovi v sanjavo lepih barvah. Vsaj zdelo se je, da so breze in bukve, ki so rumenele in rdele 'Pv'ed temnim zelenjem smrek, jelk in borovcev, kakor nepre-mične goreče bakle, s katerih vdnaša veter le rdeče jezičke, ki Potujejo potem še dolgo med drevesi, dokler se le ne ustavijo hekje v kaki globeli na dnu, ali tik pred visokim skalovjem, ali v kakem gostem grmičju, ter obležijo tam tiho, nepremično, in le včasih zašepetajo, ko jih boče dvigniti veter, pa jih ne more, ker brani globel ali skalovje ali gosti grmi. Kjer pa so ležale jase ali goličave, so se Prikazali podleski v gostih šopih in bilo je videti od daleč, kakor bi bilo v gozdu skrito jezero ali sinji potok, ki se toči po samotni dolinici. Toda taki sončni dnevi se niso Prikazali velikokrat in tudi takrat so navdali Kazanskega z nasmehom, ki je bil podoben bolj žalosti kot veselju. Pa tudi V duše drugih vojakov se je naselilo nekaj prečudnega. Zastrmeli so v daljavo — koprne-nje je postalo mogočnejše kot kedaj in od premnogih stražnic je bilo slišati ali pa s samotnih steza med drevesi: “Daleč tam, daleč ob morju, je moja vas, je Uganka miliine Atlantide rešena! med prsti in padla potem, ko jo je nehote zmečkal, na tla. Včasih je pa rekel: “Tukaj se ti lahko vse pripeti, pa ne smeš niti ganiti s prstom, četudi te prosi naj lepša ženska sveta, da ji pomagaj, moraš molčati, kakor da bi se bal za glavo. Vidiš, da beži vsak dan več ljudi po gozdovih, in ne smeš drugega, kakor spremljati jih, kot spremlja pestunja otroka. Tam na oni strani pa narede, karkoli hočejo. Pobijejo nedolžnega človeka in se jim ne zgodi nič. Ali ste slišali že kdaj k a j takega? Kaj naj dela tukaj tak človek, kot sem jaz?” Vsak dan je vstajalo v njem silnejše koprnenje po gorah, kjer se je nekoč boril z Natašo tako, kakor mu je ukazovala vest: Če ni pravice nikjer, si jo ustvari sam! — Nikdar se mu ni Nataša prikazovala tako živo v spominu kakor te dni. Včasih je v zgodnjem večeru nenadno zaprl trepalnice in brž je stala Nataša na visoki skali. Te skale so se kopičile v njegovi duši od ure do ure, skozi dan in noč, skladale so se v vrtoglave prepade in silne gore. Vsepovsod pa se je po njih prikazovala Nataša in pela neko davno, davno pesem, ki jo je on že s k o r a j pozabil — sedaj pa je bila zopet vsa živa, polna tuge in koprne-nja. Kliče ga, vabi ga k sebi. Bele roke, s katerih padajo široki rokavi, polni rož, steguje proti njemu in poje neprestano. Potem so se prikazovale črede ovac na zelenih pobočjih Durmitorja, Prokletij, Šar Daga, s pastirji, žvižgajočimi na piščali. Zopet je zakrožil orel nad travniki, pokritimi z nepreglednimi preprogami cvetja, in se izgubljal sedaj daleč za obzorje morda proti Treskavici — visoki planini, nad katero švigajo strele iz črnih oblakov. In zopet se lesketa na koncu doline jezero, ki mu komaj do-gleda druge bregove. Nataša stoji ob njem in strmi v globine, kakor da bi hotela v njih zagledati skrivnost te zemlje. Od časa do časa sta prihajala kapetan in zdravnik. Kapetan je govoril le malo. Tudi njegov obraz se je pomračil. Tudi njega se je polastila žalost. Zdravnik pa se je vselej zagledal čez mejo, kakor da bi tam nekaj videl ali nekaj iskal. Nekoč pa se je ozrl tudi na Kazanskega in Odkritje profesorja Galanopu-la je omogočil potres, ki je leta 1956 močno poškodoval otok Santorin, imenovan tudi Thera. Potres je v zvezi z izbruhom vulkana na tem otoku. Vodilni grški seizmolog (potresoslovec) prof. Galanopolus je obiskal ta otok v Egejskem morju. Ogledal si je spremembe, ki jih je na površini otoka povzročil potres, nato pa še ležišča tefre. To je kamnina, ki je nastala iz stisnjenega vulkanskega pepela. Ves otok je pokrit s 30 do 40 metrov debelo plastjo te kamnine. Na dnu nekega rova je prof. Galanopulos pod 35 metrov debelo plastjo tefre našel zidove hiše. V njej je naletel na nekaj kosov lesa in ostankov človeškega telesa, med katerimi je bilo tudi več zob. Po ugotovitvah ameriških laboratorijev, ki so te ostanke preiskali, je les star okoli 3300 let. Nekaj zob je pripadalo moškemu, ki je moral imeti okoli 30 let, preostali pa so baje od ženske, ki je bila morda deset let starejša od moškega. Gre torej za moškega in žensko, ki ju je okoli leta 1400 pred Kristusom vulkanski izbruh s hišo vred pokopal pod 30 metrov debelo plastjo pepela. Izbruh je povzročil tako razburkano plimo, da so njeni valovi preplavili celo obalo Libije in Sirije. O tem poročajo tudi dokumenti v klinopisu iz Ugarita. Mnogo egejskih otokov je pokopal smrtonosni pepel, med drugimi tudi Santorin in Knosos, glavno mesto Krete. Platon izročitelj mita o Atlantidi Toda kaj ima vse to opraviti s potopljenim otokom Atlantido? Verjetno mnogo. Že Platon omenja ta potopljeni kontinent “in se pri tem sklicuje na še starejši vir — zakonodajalca Solona (639 —559 pred Kristusom). Solon pripoveduje, da je bila Atlantida otok “z desetimi kraljestvi,” ki je bil večji kot sedanja severna Afrika in Mala Azija skupaj. Ime je dobil po Pozejdonovem sinu Atlasu, ki mu je vladal. V vojnah je Atlantida sprva premagala vse nasprotnike, končno pa so jo premagali Atenci. V noči velikega potresa je bila Atlantida porušena in potopljena. Tam, kjer je nekoč bil otok Atlantida — danes bi rekli onstran Gibraltarske ožine — je zdaj sa- hioja ljubezen. — Zakaj je mo-prist0pil k njemu: tala priti ta težka, žalostna | “Ti si bolan. Tvoje oči gore hoč?” — Pesmi so plavale nad kot v vročini. Daj se mi preis-gozdovi vsak dan — vsako noč 1 kati!” Visoko, enakomerno, ali zateglo Kazanski pa je odkimal s svo-vriskajoče in se izgubljale viso- j0 veliko glavo poln začudenja Lo med krdeli vran, ki so nepre- jn Se ni dal preiskati. stano krožile po ozračju, ali pa “Še nikdar nisem bil bolan in hied težkimi oblaki, ki so se v tudi sedaj nisem. Toliko sile je bočeh približali prav do dreves, jv menp da bi z lahkoto strl člo-°svetljenih skoraj pošastno od Veka v svojem naročju. Zmotil beprestano plapolajočih ognjev. sj se; doktor dragi! Kako naj bo Včasih so jih spremljali težki pripevi Brkovih gosli, ki so sko-^aj plašno spremljali to ali ono Pesem. Kazanski je velikokrat Prisluhnil tem zvokom samot-bih gozdov. Tedaj so bile njegove zenice kakor okamenele. Nepremično so zastrmele v da-Jjo. Velikokrat se je zagledal v goščavje, kakor da bi hotel razvozlati njegovo mračno skriv-bost. Sedeč na deblu se ni menil ^a gnjat in žganje, ki so ga pojavili tovariši predenj. Ta ali °bi tovariš je stopil k njemu in blu plašno položil roko na ramo: veselje v mojih očeh, ko moram živeti tako, kakor da bi imel vodo v žilah. Le begunce moram voditi skozi gozd. O samih težkih stvareh mi pripovedujejo, jaz pa smem le z glavo kimati, namesto da bi pohitel na tisto goro onstran.” Včasih je prisedel k tovarišem, ki so ob ognju kadili cigarete. Strmel je vanje in bi rad, da bi kdo med njimi vsaj preklinjal. Toda nihče ni hotel preklinjati. Gledali so v ogenj in vsi so hoteli, da bi se nekaj zgodilo: da bi zabobnelo čez goro, “Vrag se je naselil vate, Ka-'da bi planili ognji v gozdove, žanski. Ne poješ več, ješ komaj !da bi donel krik od drevesa do drevesa, udarjal v skalovje in toliko kot kako dekle. Ni hudiča ba tem svetu, ki bi ne bil enkrat Premagan. Tudi ti boš še planil °bstran in nekaterim zavil vrat, kakor da bi bili golobi. Vzemi tobaka in ne misli preveč. Vse Se bo že nekako spremenilo.’ Kazanski se je prisiljeno nasmejal, zvil črni tobak v ciga-feto, prižgal, toda cigareta mu je pozabljena kmalu ugasnila se kotalil v kadunje in prepade. Toda bilo je slišati le samoten krik živali, kateri se je ujeda zarila s kremplji v vrat, ali neveseli, zategli jok divje mačke in potem je zopet bilo vse tiho. (Dalje prihodnjič.) ------o----- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE mo morje. To naj bi se bilo zgodilo — tako so pripovedovali egiptovski svečeniki Solonu — 9000 let prej. Platon pa je podvomil o resničnosti teh pripovedi saj po opisani velikosti Atlantida ne bi mogla biti v Sredozemskem morju; to Platon tudi omenja v svojih dialogih s Kritiasom. Seveda je bil profesor Galanopulos še bolj kritičen kot Platon. S primerjavami je dognal, da so v zgodovini že od nekdaj napačno preračunavali dolžinske in časovne mere. Delil je torej vse domnevne mere Atlantide z 10 in prišel do sklepa, da je otok s takimi merami prav lahko bil v vzhodnem Sredozemlju. Delil je tudi letnico 9000 z 10 in dobil približno letnico 1400 pred Kristusom. Grški profesor daje svoji teoriji oporo Prof. Galanopulos dopušča možnost, da so njegovi računi nekoliko samovoljni; opozarja pa na mitično zgodovinsko stran, ki daje njegovi teoriji dovolj opore. Omenja mit o Atlasovem nečaku Deuk&lionu: Ko je Zeus sklenil kaznovati človeštvo s potopom, je Deukalion zgradil ladjo in se tako z ženo rešil smrti. Ali ne bi mogel imeti mit o Deukalionu kaj skupnega z enako starimi klinopisnimi dokumenti iz Ugarita, ki poročajo o poplavi v Siriji? Ali pa z znamenitim papirusom Svarila modreca iz Egipta, ki ga hranijo v muzeju v Leidnu? Ta pripoveduje, da je v vsej deželi postalo temno, da je grmelo in da so na-rastle vode, da je izbruhnila kuga in da je podnevi “sonce po-bledelo na potemnjenem nebu” in nihče ni mogel devet dni iz palače.” Jasno je, da znanost ne more rekonstruirati zgodovine legendarne celine zgolj iz mitov enega samega papirusa. Mnogo večjo znanstveno vrednost imajo rezultati izkopavanja in geološke raziskave. V zadnjih letih je nekaj ladij oceanografskih inštitutov Združenih držav Amerike raziskovalo morsko dno med Kreto in Santorinom in prineslo na dan več vzorcev kamnin. Raziskave so pokazale, da pokrivata v tem delu Sredozemlja morsko dno dve plasti lave oz. pepela. Spodnja plast izvira od velike eksplozije vulkana na Santorinu pred približno 25,000 leti. Zgornja plast, ki ustreza domnevnemu obsegu Atlantide, je stara približno 3300 let, to pomeni, da je nastala okoli leta 1400 pred Kristusom. Ali je mogel en sam izbruh vulkana uničiti cel svetovni imperij? To je vsekakor mogoče. Sodeč po ostankih pepela in lave, je bil ta izbruh približno štirikrat tako močan kot izbruh Kraka-taua leta 1883. Takrat je bila na Javi in Sumatri uničenih 295 mest in vasi, 36,000 ljudi je izgubilo življenje. Štirikrat močnejši izbruh je gotovo uničil na Kreti vse življenje in jo za dolgo časa opustošil. Naj novejša izkopavanja na vzhodni Kreti v predlanskem letu so pokazala, da so prebivalci zapustili palačo Katro Zakro med naravno katastrofo. Ahajci podjarmijo Kreto Večina naših zgodovinskih knjig navaja, da so med leti 1450 in 1400 pred Kristusom A-hajci s celine prodrli na Kreto in jo podjarmili. Toda novejši zgodovinarji dvomijo, da bi bili grški osvajalci uničili kretsko kulturo. Mnogo verjetneje je, da se je zgodilo ravno nasprotno: po katastrofi so se preživeli rešili na celino in prinesli s seboj tudi svojo kulturo. Kajti do leta 1400 pred Kristusom sta bili arhitektura in umetnost v Grčiji na mnogo nižji stopnji kot na Kreti. Šele med leti 1400 in 1300 pred Kristusom so nastala središča mikenske kulture: zakladnica Atreusa, Agamemnonova grobnica idr. Obe kretski abecedi sta se pojavili na grški celini po letu 1400 pred Kristusom. Tudi navaden pojav kret-sko-minojskih umetnostnih oblik na celini po letu 1400 pred Kristusom je očiten. S tem pa so bili evropska kultura in civilizacija močno neločljivo povezani s propadom Atlantide. Begunci z Atlantide so znatno pomagali pri izgradnji mikenske kulture. Mikeni je sledilo zlato obdobje Helade, ki je postala zibelka zahodne kulture. In Santorin, kjer je prof. Galanopulos v nekem rovu našel ostanke človeških teles? V predlanskem poletju so ameriški znanstveniki raziskali Caldero, potopljeni vulkanski krater na Santorinu. Končnih rezultatov še ne poznamo, ugotovljeno pa je, da je bilo dno Caldere nekoč pristanišče, kot ga je opisal Pla-ton. Naša vojna industrija misli na povojno dobo WASHINGTON, D. C. — Ne vedo, odkod je mogel tovariš Brežnjev zvedeti, da bo vojni proračun ZDA za prihodnje leto znašal že $100 bilijonov. Saj obrambno tajništva trdi, da stroški za vojskovanje v Vietnamu ne bodo več rastli. Sumljivo je, da Pentagon molči o izjavi Brežnjeva. Da se za kulisami nekaj kuha, se ne da oporekati. Vojna industrija ve, da je vojskovanje v Vietnamu doseglo vrhunec in da bodo vojna naročila začela pojemati. Zato je napela že sedaj vse sile, da bi bil obseg naročil čim manj okrnjen. Njene oči so uprte v zaloge orožja v naši narodni obrambi. Že trdi, da so zaloge pod neobhodno nujno ravnijo. Trdi dalje, da je orožje zastarelo in da ga je treba nadomestiti z modernejšim itd. Se zelo vnema za raketno obrambo proti ruskim raketam. Zato upa, da bo proračun za narodno obrambo zmanjšan kvečjemu le za kakih 10-15 odstotkov. Nima pa naša vojna industrija lahkega stališča. Prejšnja leta je v tem času stalno poudarjala veliko vojno nevarnost, letos to ne vleče. Zato o njej molči, skuša “vojno nevarnost” nadomestiti z drugimi gesli. umre vsak dan od pomanjkanja okoli 3000 Ibov. Skupno je nagnetenih na malem še svobodnem ozemlju Biafre blizu 8 milijonov Ibov. Državno tajništvo zanika napoved sen. S. Younga o odkupu ladje Pueblo WASHINGTON, D.C. — Zastopnik državnega tajništva R. J. McOosky je izjavil časnikarjem, da mu ni nič znanega o tem, da bodo ZDA v bližnjih dneh dosegle izpustitev ogledniške ladje Pueblo, ki jo je zasegla 23. januarja letos Severna Koreja, z opravičilom in z 100 milijoni dolarjev odkupnine. “Mi enostavno ne vemo, od kod ima sen. S. Young to vest. O odkupnini v zvezi s tem ni bilo nikdar nobenega govora,” je dejal McCloskey. Sen. S. Young, demokrat iz Ohia, je pretekli petek v posebni izjavi trdil, da bo Severna Koreja skoro izpustila ladjo Pueblo in njeno moštvo, da pa se bodo ZDA prej njej opravičile zaradi “nenamerne kršitve severnokorejskih voda” in plačale Severni Koreji 100 milijonov dolarjev odkupnine. Illil m K’ V $ 1 I Clifford napoveduje WASHINGTON, D.C. — Novi federalni tajnik za narodno obrambo Clifford je pred svojim odhodom v Vietnam imel tiskovno konferenco, ki je na njej oprezno napovedal, kaj se utegne zgoditi v vietnamski državljanski vojni. Tudi on pričakuje v juliju ali avgustu več vojskovanja, posebno okoli Sai-gona. Je prepričan, da ima general Abrams dosti vojakov, da bo lahko odbil vse sovražnikove napade. Seveda veruje tudi v obljube saigonske vlade, da bo krepko sodelovala pri pričakovanih vojnih operacijah. Clifford je tudi omenil, da obveščevalna služba misli, da ima Ho Či Minh morda kar 8 divizij ob demilitarizirani coni. Cliffordove napovedi utegne doleteti ista usoda, kot jih je doživel McNamara. Res je mogoče, da komunisti pripravljajo posebne vojaške operacije za avgust, ko bosta v Ameriki obe konvenciji. To bi nekako odgovarjalo tudi miselnosti vietnamskega generala Giapa. Toda ne kaže prezreti dejstva, da morajo biti v Severnem Vietnamu v zadregi radi dogodkov na Kitajskem. Saj je kitajska vlada sama morala priznati, da šepajo transporti vojaškega materijala iz Sibirije v Severni Vietnam. Da bi Moskva mogla na hitro roko preusmeriti železniške transporte za Vietnam na morska pota, tega pa strokovnjaki ne verjamejo. i PRI IZVIRU REKE OTTAWA— Slika-kaže ■ izvir1 reke Ottawa v divjini pokrajine Quebec v Kanadi. ;■ Nigerija pripravljena odpreti “hodnik” v Biafro LAGOS, Nig.— Zunanji minister je objavil, da je Nigerija pripravljena odpreti posebni “hodnik” v Biafro, po katerem naj bi tekla mednarodna pomoč v hrani stradajočim in od lakote umirajočim Ibom. Pošiljanje pomoči bo mogoče šele, je dejal nigerijski minister, ko bo Mednarodni rdeči križ sporočil, da je Biafra pripravljena sodelovati. Biafra, nekdanja Vzhodna pokrajina Nigerije, ki se je lani v maju oklicala za neodvisno državo in se od lanskega julija upira zveznim četam, ki hočejo upor končati, je obkoljena od vseh strani in vanjo je mogoče priti po kopnem edino preko ozemlja, ki je zasedeno od zveznih nigerijskih čet. Biafra je doslej veš živež, ki je prišel preko Nigerije, odklonila, ker trdi, da so bile nekatere pošiljke zastrupljene. Poročila iz Biafre trdijo, da Sen. E. M. Dirksen branil L. B. Johnsona WASHINGTON, D. C. — Vodnik republikancev v Senatu E. M. Dirksen je pretekli petek v pravosodnem odboru Senata branil pravidco predsednika ZDA, da imenuje v Vrhovno sodišče svoje prijatelje. “Ne greste ven in ne iščete svojih sovražnikov, da bi jih imenovali v sodišče!”, je ugotovil sen. E. M. Dirksen. Nato je navedel vrsto imenovanj prijateljev predsednikov vse nazaj do re-publilanca Abrahama Lincolna. Pravosodni odbor Senata je začel razpravljati odobitev imenovanja A. Fortasa za vrhovnega sodnika, H. Thornberryja pa za sodnika Vrhovnega sodišča ZDA. Del Senata temu imenovanju nasprotuje, češ da bi moral predsednik L. B. Johnson prepustiti imenovanje v novembru izvoljenemu novemu predsedniku ZDA. Republikanci upajo, da bo to republikanec, kar pa sen. E. M. Dirksena ne moti. Molki dobijo deio Custodian 11-suite apartment. Lake Shore Blvd.; part rent free. Call KE 1-8092. (136) Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko za splošno hišno delo in nekaj likanja en dan v tednu. V Shaker Heights, en blok od Van Aken Rapid. Dobra plača. Kličite SK 1-3314. -(135) Službo dobi Iščemo gospodinjsko pomočnico, ki bi pomagala v gospodinjstvu v Euclidu v četrtek a 1 i petek. Kličite 486-1068. (137,138) MALI OGLASI Izredna prilika Prodam 2-družinsko hišo 6-5 na 6307 Carl Ave., bakrene cevi, aluminijasta okna, elektrika v zidu, 2 garaži, 2 novi peči. $15,-200. Pridite in si oglejte! -(135) For Sale — By Owner In Euclid, beautiful English Colonial, 3 bedroom, 2 fireplaces, hot water heat, on 21600 Ken-nison Ave. RE 2-9254. (134) Frijatei’s Fharmaoy IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & fi8th St.: EN 1-4212 Stanovanje v najem 3 neopremljene sobe in kopalnica na 1053 East 71. St. Kličite 361-0989 po 4:30 popoldne. (15,17,20 jul) D. RAULJEN: Mrtvi ognjenik “Vidiš, Agatka, jaz sem izgubljena ladja na valovih širnega morja. Ladja, ki bi rada dosegla domači pristan, pa jo valovi zmerom vržejo nazaj na odprto morje. Izgubljena ladja...” * “Lepo in pridno postorite, kakor je treba,” je trezno naročil Rok ljudem, ko so spet šli na delo. “Od domačih težko da bo kdo utegnil z vami. Saj vidite ... pride nesreča, kakor se kdaj pa kdaj iznenada usuje nevihta.” “Opravite, molila bom za vas,” je rekla Agata, ki je prišla iz kuhinje. Težka ura jo je bila priklicala iz njene samote in zdaj je vedela, da mora namesto vseh domačih prevzeti skrb za glavne opravke, ki so kar tiščali v hišo. Povabila je oba gosta v gostinsko izbo in jima postregla. Nato sta se gosta poslovila. Ig- CHICAGO, ILL. nacij Orehek je povabil Mirta na svojo kmetijo in je obljubil, da se ne večer vrneta. “Pridita!” je skoraj prosila Agata. “Nismo se še tako žalostno razhajali z gosti. Pridita, saj bo vse spet dobro.” Gosta sta obljubila, da se prav gotovo vrneta. S srnjakom, sta CHICAGO, ILL nniin«—iiTnrr—■■■ umi—pmiiiii mi imium i REAL ESTATE FOR SALE PLANO, ILL. — Route 34. Business on ground floor. 3 offices. 3 room deluxe apt. on 2nd floor. 3 yr. old bldg. Avail, now. $42,500. 533-7725 (136) SOUTHWEST By Transferred Owner — 3 bdrm., 1 % bath, brick home. Mod. kit., full bsmt. On landscaped lot. Conv. loc. to schools, shopping, transportation. $20,000. Call 476-6486 (135) MALE HELP WAREHOUSEMEN PAPER HOUSE NEEDS WAREHOUSEMEN Company Benefits. Good Working Conditions. Steady. Call Monday Thru Friday 376-0355 (135) FRANKLIN PARK — By Owner — 3 bdrm. brick cape cod. IVz baths, liv. rm.-din. rm., Ige. mod. kit. Patio, full bsmt. Brick gar. on. Ige. lot. Nr. everything. Can be either resid. or comm. prop. Price: low $40’s. 455-3964. (134) MEDINAH — By Owner. Country club area. 3 bdrms., iy2 baths, mod. kit. w/ blt.-ins, pan. fam. rm., rec. rm. in bsmt. w/ frplc. & shower. Conv. loc. to schools, trans., shopping. 2 car gar. Ex. Ige. lot. Low 40’s! Days: HU 9-4466. Eves. LA 9-6760. (135) BUSINESS OPPORTUNITY UTILITY MAN EXPERIENCED Starting Salary $3.50 Per Hour Permanent Position PELR0N CORPt Call 442-9100 Ask For Mr. Pittner (135) GRILL & BILLARD ROOM — BY OWNER Well established. Good location. North side. Operates 7 days. 334-9342 (136) SAUSAGE STORE — DELICATESSEN By owner. With or without fixtures. Good No. West location. Low 30’.s. 252-0370 (135) HELP WANTED MEDICAL DIRECTOR k I and CLINICAL PATHOLOGIST DR. W. W. CROSS CANCER INSTITUTE 11560 University Ave., Edmonton, Alberta, Canada The Provincial Cancer Hospitals Board is responsible for the total Cancer Service Program in Alberta. The new Dr. W. W. Cross Cancer Institute will be the prime facility for providing this diagnostic and therapeutic service in the Northern half of Alberta. This is an 80-bed active treatment hospital serving approximately 20,000 out-patients per year. The Medical Director’s duties will include: Co-ordinating all medical services for the institute. Supervising the operation of the out-patient department and developing clinical therapy conferences. Developing a medical staff organization, and standards in keeping with accreditation requirements. Clinical and administrative responsibilities as may be required in the development of a new institution. The opportunity to engage in clinical research will be available. A mature and knowledgeable physician, the Medical Director must hold or be eligible for licencure with the Alberta College of Physicians and Surgeons. He must possess the ability to communicate and work in harmony with all specialties, and have the ability to assess clinical problems and co-ordinate the activities of this large out-patient department. He must be able to demonstrate sound administrative ability and should provide a complete curriculum vitae covering academic and professional achievements. Dr. J. R. IBBERSON, Executive Medical Director ^ Provincial Cancer Hospitals Board 11560 University Ave., EDMONTON, Alberta, Canada *F'~ (134) MALE HELP IMMEDIATE OPENING FOR CHEMISTS (AEROSOL) WITH FIVE YEARS OF AEROSOL EXPERIENCE TO DO DEVELOPMENT WORK IN A COATINGS LABORATORY WE OFFER EXCELLENT BENEFITS INCLUDING PROFIT SHARING Rush Your Resume In Strict Confidence To PERSONNEL DEPARTMENT MINNESOTA PAINTS, INC. 101 Third St., S. Minneapolis, Minn. 55415 ] i i An Equal Opportunity Employer r (135) rekla, naj le opravita Rok in Marka, kakor najbolje vesta. Teta Agata se je nato vrnila v kuhinjo, kjer se je iz prikraj-ka še vedno čulo Petrovo cmokanje in zdaj pa zdaj pritajen vzdih. Naložila je na ogenj in pripravila za nadaljnjo kuho. V delu se je mladostno razgibala. Ni pogrešila gospodinje, ki je sedela pri gospodarju v čumnati. Pogledala je za Lenko in jo našla v njeni sobici, kamor se je bila zatekla, prizadeta kakor ranjena golobica. Teta Agata jo je pobožala po laseh. “Lenka, minilo bo tudi to.” “Ne bo minilo, teta, nikoli ne bo minilo. Beseda je padla ... strašna beseda ... Saj vem, da se je utrgala iz Petrove zmešane glave ... toda mene je vsekalo v živo!” “Blodnje preganjajo Petra, Lenka...” “Ne, teta Agata — ali ste pozabili? Menila sem, da se je rana zacelila, a zdaj se je nanovo odprla.” Sedeli sta na postelji in si olajšali srce s spomini na dogodke, ki so obema zagrenili življenje. Lenki je bilo komaj šest let, bila je prvorojenka in ljubljenka vseh, prav posebno pa tete Agate. Ni ji še bilo treba cok-Ijati k fari v šolo. Na stežaj se ji je odpiralo življenje, bila je kakor metulj, ki v omotični nasladi obletava domačijo in planino. Z velikimi, radovednimi, sijočimi očmi je tolikokrat gledala v dolino. Spoznavala je ljudi, ki so prihajali tod mimo: kmetje, lovci, drvarji, krošnjarji, sosedje, kajžarji, dninarji... kako so bili zanimivi, kako čudaški! Nihče ni bil tak, kakršen je njen oče, a kdo bi bil piilejši kakor njena mati in teta Agata! Kar jih je prihajalo na kmetijo in kar jih je Lenka videla tod naokrog, so bili sami košati ljudje, njena mati pa je bila nežna, bleda, lepa kakor Marija v farni cerkvi in se je le malokdaj nasmehnila. Lenka je večkrat videla svojo mater objokano. In ker jo je pekla solza v materinih očeh, se je zatekala v podstrešno sobo k teti Agati. Pa tudi teta Agata je bila tolikokrat bleda in žalostna. Kako jo je življenje ogoljufalo! V svetovni vojni je bila dorasla v zalo, veselo mladenko. Fanta s Koželjnikove kmetije na vzhodnem delu Smrekovca so ji vzeli k vojakom, k planincem. Ko je bil na zimo zadnjega leta vojne poslednjič doma, se ga ni mogla nagledati. Ta ali nobeden, se je zarekla in se mu tako tudi izdala. Šel je in se ni vrnil. Agata ga je čakala, čakala, odbijala snubce in naposled osamela ... Nova gospodinja je prišla k hiši, mehka, dobra duša, lahko sta se zbližali, stali sta si ob strani, večkrat je bilo tega treba. Toda bolj in bolj se je Agata odtujevala gospodinjstvu, se zaprla v svojo čumnato, šivala, pletla, brala in opravljala svoje pobožnosti, živela sama zase in obenem bedela nad domačijo, da se ne bi zli duh prepogostokrat vtihotapljal čez prag. Zaradi obeh svojih bratov, Petra in Andraža, je Agatka pogosto trpela, za vsakega je imela drugačne skrbi. Sočustvovala je s svakinjo, z gospodinjo Leno, in je bila ljubeča zavetnica njenemu otroku. Prenekateri večer je mati vzela Lenko k sebi v posteljo in jo prižemala, solze so kapljale iz maternih oči po otrokovem licu, kdaj pa kdaj so ji na gosto močile lase. Zaman je Lenka vpraševala mater, zakaj se joče. Le še bolj je mati pritisnila edinko k sebi. Zgodilo se je to največkrat tedaj, ko sta bili sami. Oče je bil v mraku šel z doma. Najbrž se je vselej šele pozno vračal, kajti Lenka ga ni več čula, ker je že spala. Samo neka-terikrat se je zbudila, a bila je še vsa dremava. Videla je očeta stati na robu postelje, gledal je jezno, tuje, skoraj sovražno. Kar nič ni bil všeč Lenki, ustrašila se je, ko je pomislila, da takega nima prav nič rada. Kod je hodil ponoči, ni Lenka nikoli vprašala, saj niti matere ni slišala, da bi bila kdaj kaj takega vprašala. Nekoč, ko ga je videla, kako je ponoči prišel, je neogo-vorjen sitnaril. Njegove odsekane besede, ki so se mu nekako zrušile med zobmi, so bile bolj in bolj redke, dokler se ni zlo- žil v posteljo in zasmrčal. In ko je takoj nato tudi Lenka zaspala, se ji je sanjalo, da čuje rentačiti medveda. Vsakikrat, ko je Lenka samo v polsnu čula priti očeta domov, je mati še čvrsteje prižela hčerko k sebi, jo pokrila, če je bi-la razodeta, in potem je noč s težkim snom razgrnila pozabo čez vse, kar se je zgodilo. (Dalje prihodnjič) JULIJ KOLEDAR društvenih prireditev JULIJ 21. — Slov. športni klub priredi piknik na Slov. pristavi. Športni spored, ples in zabava. 24. — Klub upokojencev na Waterloo Rd., priredi piknik na SNPJ farmi. 28. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski Pristavi. AVGUS1 4. — Štajerski klub priredi piknik na Slovenski pristavi. 11. — Društvo Najsv. Imena fare sv. Vida priredi piknik na Slov. pristavi. 14. — Klub slov. upokojencev na Holmes Ave. ima piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Rd. 17. — Slov. dom na Holmes Avenue priredi 49. letni ples v obeh dvoranah Doma. Igrajo Veseli Slovenci in Kenny Bass Orchestra. 18. — Slov. dom na Holmes Ave. priredi “Annual Homecoming Day” v svojih prostorih. 18. — Pol-letni festival pri Mariji Vnebovzeti ob priliki farnega žegnanja v šolski dvorani ob 3. popoldne. 18. — Slov. kult. društvo TRIGLAV v Milwaukee priredi svoj drugi piknik na svojih prostorih v Triglav parku. 18. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi balin-carsko tekmovanje. 18. —Slovenska telovadna zveza priredi na Slovenski pristavi piknik za svoje članstvo in prijatelje. Ob štirih popoldne bo telovadni nastop. 18. — Belokranjski klub priredi piknik na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — KSKJ dan na prostorih Društva sv. Jožefa na White Road. 25. — Mladi harmonikarji prirode na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene. 31. — Slovenski Akademiki v Ameriki (SAVA) odpro svojo 11. konvencijo na ‘0‘smi” — 62nd St. Mark’s Place, Manhattan, N.Y. — Konvencija bo trajala do 2. septembra. SEPTEMBER 1. in 2. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih. 8. — DSPB TABOR priredi spominsko proslavo 25-letnice tragedije Turjaka in Grčaric na Slovenski pristavi. 15. — Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, O., v spomin 25-letnice žrtev na Grčaricah in Turjaku. 22. — Fara sv. Vida praznuje 75-letnico ustanovitve z banketom v farni dvorani. 22. — Trgatev na Slovenski pristavi. 22. — Klub Ljubljana priredi v SDD na Recher Avenue večerjo s plesom. Igra Rudy Tomsich. Začetek ob petih popoldne. 28. — “Mladi odrasli” prirede ples v farni dvorani pri Sv. Vidu. OKTOBER 5. — Društvo SPB Cleveland priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu. 5. — DSPB Tabor priredi ob 25-letnici ustanovitve Slovenskega domobranstva svoj jesenski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave. 12. — “Slovenska noč” v avditoriju SND na St. Clair Ave. 20 — Podružnica št. 14 SŽZ priredi ob treh popoldne v SDD na Recher Avenue ‘ card party”. 26. — Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti priredi K a r t n o zabavo v šolski dvorani. Začetek ob 7.30. 27. — Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne. 27. — Podružnica št. 25 SŽZ praznuje 40-letnico svojega obstoja s slavnostnim kosilom v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 1. popoldne. 27. — Občni zbor Slovenske pristave. NOVEMBER 3. — Klub društev SDD na Recher Avenue priredi POST HALLOWEEN PLES. 3. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne. 9. — Klub slov. upokojencev v Newburghu priredi banket v SND na E. 80 St. 16. — Belokranjski klub priredi martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. 17. — Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd. 24. — Letni festival Zahvalnega dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne. 24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro. 28. — Tony’s Polka Party — Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home, St. Clair Avenue. 29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. DECEMBER 1. — Moški pevski zbor Slovan poda svoj jesenski konvert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne. APRIL 19. — DSPB Tabor priredi svoj pomladanski družbani večer v Slov. domu na Holmes Ave. 26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. C 1 a i f Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”. MAJ 4. — Pevski zbor Triglav priredi svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne. Ig*----------- --------------^—........- ........v ŽENIN/ IN NEVESTE! NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK ! Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnderson 1-0628 NA VEČ STOLIH — Sedeti na dveh ali več stolih ni dobro, pravi slovenski pregovor. Tale mlada Nemka na sliki sedi na celem kupu stolov, ki imajo to dobro lastnost, da se dajo odlično zložiti. To hoče dekle na njihovem vrhu dokazati. PREGLED — Strokovnjak pregleduje bisere po velikosti in čistosti. Japonski gojitelji bisernih školjk so se odločili zmanjšati pridelek, pa posvetiti večjo skrb kakovosti in velikosti biserov.