54. številka.
izhaja po trikrat na teden v ie*tib it-danjih ob ftovIciH, Aatrtklh >» ■ObotaH. /jutranjo iid • njo iz-kojii ob uri Kjutrnj, več-rno pa ob 7. uri veier. — Obojno ladanje »tane: M Jeden mesec . f. — .Ho, izven Av»trlje f, 1.40 »h tri meneč , . n 2.60 , .	4 —
*a pol lota . . . s,— . . . s._ xa v«« leto . . „ 10.— . „ , 16,—
Na narsčbe brez i^lloiens naročnine •• rs jemlje szir.
Posamične Številke so dobivajo v prodajal nicah tobaka V Irštn po ft nvć., v G Oriti po S nvč. Sobotno vedemo izdanje v Irntu 9 n«„ v Gorici 4 n«.
(^Jutra»\Je izdanje.)
V Trstu, v soboto dne 5. maja 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
Ojflaai »e račuuc po tarifu v potiti«; za naslov* z debelimi črkami no plačuje prostor, kolikor olun^a availnih vritic. 1'o-Una osmrtnic« in jtvnezahvale. domači oglasi itd. so rtčunajo pit pogodbi.
V»i dopi*i naj si? pošiljajo uredniAtvu ulica Caaerma *t. 18. Vsako pismo mm; biti frankovano, k.<r nof'ankovaiia ko n-»prt-| imajo. Rokopisi ne ne vračajo.
Olai
Naročnino, roklaruaoijo in oglaso *pro-joma Mpravniiti-o ulica Canorra i 13. Odprto reklamacije so proste poštnino.
lilo ■lovensketfa političnega društva za Primorsko.
„ r irifnattl Je mor I
Naše srednje šolstvo.
Govor poal.OfMflC «« ▼ ««»ji po»lan4te zbornic« dne 26. aprila 1894.
(Konee.)
Istrski Hrvati, katerih je 140.000, šele, da »o v Pazinu ustanovi gimnasij § hrvatski« učnim jezikom. To željo isrekel sem posredno t svoji prej omenjeni lanski resoluciji, neposredno pa so jo iirekli gospodje poal. dr. Lsginja in tovarili t interpelaciji dne 30. navembra 1893. V zadnjem desetletji se je izrazila tudi t številnih petieijah istrskih občin in v rasnih resolucijah hrvatskih in slovenskih poslancev istrskega deželnega »bora. Tudi moj mnogosasluini prednik je to ieljo opetovano israiil in centralna naučna uprava je bil« pred kakimi desetimi leti že do tega priila, da je deielnemu šolskemu oblastvu naročila, naj preskrbi kar treba, da se prvi raired otvori kot hrvatsk ratred; tedaj je bil namreč v Paiinu nemšk gimnazij.
Deželno iolsko oblastvo porabljalo je T<«a srodstva, naj ao to ie molje ali reji, da bi a« .zmanjšalo itevilo dijakov, in ko je akoro doseglo svoj smoter, reklo je minister-stvu: Dijakov j« le stalo, t Patinu torej gioioasija sploh ni treba. In res, gimnagij se jo povsem opustil, hrvatski se ni ustanovil, pač pa listo nemik v Pulju.
Zgodilo se je to t dobi, ko so se uničili ali hoteli uničiti tudi drugi gimnaziji na Češkem, na Kranjskem in v Dalmaciji. Več teh gimnasij te je v novejiem času »opet ustanovilo, ali pa niso ie bili popolnoma uničeni; gimnasij v Patinu pričakuje avojo obnovitve, aH v drugačni obliki, kakor je bila prej, namreč kot gimnasij s hrvatskim učnitn josikom.
Istrski Hrvatje imajo do njega pravico, ker izpolnjujejo svoje dolžnosti. Pri tej priliki pa hočem ponoviti, kar sem ie prej povedni, da namreč pri določitvi učnega jeiika ne sme biti odločilnega vpliva narodnost prebivalcev mesta Patina — teh je polovioa italijanske, polovica hrvatske narodnosti — nego narodnost prebivalcev dežele. (Tako je t)
Nekaj tisoč Nemcev ima le svoj gimnasij f Pulju, Italijani ga imajo v Kopru, ustanoviti bi torej bilo jednega ta Hrvate, ki tto v deželi v veliki večini. Pri tej priliki omenim ie drugo željo istrskih Hrvatov, in sicer, naj se tistim, ki so ivriili gimnasij na lteki, ne delajo težkote pri vsprejemu na kako cislitvansko vseučilišče. Težkote se iteer ne delajo vedno, tu in tam so pa to vender primeri; saan mi je jeden slučaj is letoinjega leta. V tem osiru bi ne bilo težkot delati, prvič, ker je Reski gimnasij ravno tako or-ganizovan, kakor v*i cislitvanski gimnaziji, in
PODLISTEK. "
Kmetikl upov.
Xjot{ovinska jioeest ie»tn<\Jšt<ga veka.
— Spital Avgust Še,toa. Preložil 1. P. PUinimki. — VIII.
Glasan jok žalostnih mater se je raslega) po vaseh, vroče solze so robile zemljo hrvatskih kmetov. Ob konopcih je gnala surova četa Tahijevih vojičakov kmetske in svobodnjaike mladeniče na vojsko. Stokrat se je izvila kletev is kmetskih prsij proti visokim stolpom Sosedgrads, Po Juriji Moga-jiči niso povpraševali krvniki, pač pa Gubec in Jana. Zaman, o Juriju niti tiiu niti glasu. Ponoči je odšel it Brdovca, ali v Stobioo ni prišel. Ni ga, kot bi ga bila sapa odnesla.
Gubec stoji sredi svojega dvorišča, z rokami se podpira ob plot in zre zamišljen v tla.
— Da, šepeta polglasno, rekel mi je: „V kratkem boi videl", in jat sem mu dejal: .Tudi ti boi v kratkem videl.* Da, da, to ao Tabijevi nohti.
drtfjti, ker so prebivalci kvarnerskih bregov že po legi nakazani na Reko. Se ve da bi bilo tudi obisk Zagrebškega vseučilišča dati popolnoma na prosto voljo., kakor je to danes tudi moj tovariš Biankini poudarjal.
Na gimnatiji v Pulju bi bilo hrvatski jesik vsaj kot učni predmet uvesti, da se morejo tisti, ki ta gimnasij obiskujejo, naučiti jesika dežele, tisti pa, ki jetika že nekoliko tnajo, to tnanjo popolniti.
Dovoljujem si nekaj pripomniti glede drugega deželnega jetika na Primorskem.
Na gimnasijn v Kopru ie poučuje hrvatski jesik kot drugi deželni j*zik, na gimnatiju v Gorici pa slovenski jesik.
Po instrnkc'jah za pouk na gimnazijah se morajo isvestne skušnjo vršiti v navzoč« nosti ravnatelja, mr.tura pa pod vodstvom deželnega iolskega nadzornika ali pa njegovega namestnika.
Vprašam samo : Kaj naj dela ravnatelj osiroma deželni šolski nadsornik pri taki skušnji, če ne zna druzega deželnega jesika, ki je tudi obligaten učni predmet v posamnih rasredih kakor pri maturi f
V Trstu je vsled imenovanj novih profesorjev in sploh docentov že tako daleč prišlo, da ne bo, č« le ie jeden profosor zapusti gimnazijo, nikogar več, ki bi pri skušnjah iz slovenskega jezika mogel napraviti tapisnik, in bo le in jodin Slovenec na gimna-liju, namreč v praše valeč.
Pri razpravi v proračunskem odseku se je slišal isrek, da slrogoat ni nikdar škodovala. Strogost, gospoda moja, je profesorjem in ravnatelju res dolžnost, ali ta strogost je le tedaj opravičena, če je odločba posledica sodb, katere ao tekom celega šolskega leta isrekli vsi profesorji dotičnega razreda in če to sodbe med letom pripravile dijaka na strogost pri maturi ali pri drugih skušnjah. Ali se je zadnja leta slasti t Gorici s tako, po instrukcijah ta pouk na gimnasijah opravičeno strogostjo postopalo, o tem naj drugi sodijo.
Lani sem to le omenil, da opozorim naučno upravo, in tudi letos ao pri tem nečem dalje muditi. Opozarjam samo na sklep, storjen meseca febiuvarja v goriškem deželnem zboru, ko so se vsi poslanci obeh narodnostij soglasno, kakor pri malokateri priliki, isrekli za dotično resolucijo. Slovenski poslanec dr. Gregorčič tekmoval je t italijanskim poslancem dr. Venuttijem, da bi ae prišlo temu nedostatku v okom in vsi njuni tovariši so jim pritrjevali.
Končam. Če so srednje šolo sa Hrvate in Slovence, ki so tudi državljani v tej polovici monarhije in ki izvršujejo svoje dolžnosti tako urede, kakor sem to označil lani v svoji
Pred Ijuhcem plaka Jano, a na klopi pod orehom sedi povešene glave Jiirko. Jana ječi na vos glas in se grabi za srce, goste solte ji kapajo is objokanih uči po lici. Ko-nečno poklekne, prime obupno Gubca za kolena in saječi:
—	Rotim vaa pri živem Bogu, pomagajte, boter Matija, ako vi ne pouiorete, tudi angolji nebeški ne bodo 1
—	Pomiri so, Jana, reče Gubeo in položi roko nn glavo ubogi deklici, v očesu pa se mu zasveti vt-Iika solza ; bo jedno bodim poskusil.
In v drugič gre Matija na SoBed in ž njim tudi brdovški župnik Ivan Babi*. Na gradu, pod gradom jo vrvelo vse polno ko-»jikov, še nocoj jo imel gospod Tahi odpotovati 8 ieto no Mtidjarsko. Gospodar sostd-grajaki ju pusti predae. Najprej mu govori Gubeo, a potem župnik, naj v božjem imenu izpusti Jurija. A Tahi odgovori mirno :
—	Čudim se vama, da zahtevata Jurija od mene, prej bi ga moral jaz od vaju zahtevati in vprašati, kje je. Povem ti, Matija, da
resoluoji in v svojih govorih, in tudi danes, pfitem stori država napram Hrvatom in Slavoncem svojo dolžnost, potem dobe ti od državno uprave svojo pravico ; potom ae bodo gotovo tudi laglje vzgajali značaji in svojih dolžnostij zavedni možje, potem tudi ego-nizetn ue bo tako silen, kakor je sedaj; potem bode tudi ustreženo potrebi naših dežel — kajti uradniki bodo potem tnali jezik prebivalstva — in ustreženo bo s tem tudi znanosti, za katero naj naučna uprava, kakor je rekel velecenjeni gospod poročevalec, stori vse, ksr je mogoče. (Živahno odobravanje. — Govorniku se čestita.)
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska bornicft). Ko se je dr.e 1. t. m. vsprejela predloga o javnih skladiščih v Tr«tu, nadaljevali so razpravo o proračunu finančnega mimsterstva. Poslanec Schlesinger je naglašal, da po preosnovi valute zadene državo in ljudstvo največja škoda, iznašajoča milijardo goldinarjev. Veliko korist, kojo bi lahko imeli od padanja cone srebra in ki znaša nad tri miijarde goldinarjev, to korist hočemo prepustiti veliki Annnci. Vslic temu so toliko mudi z valutnimi predlogami, s katerimi se ljudstvu ukrade 3 milijardo goldinarjev. — Poal. Biankini in tovariii inter-pelujejo naučnoga ministra radi za postavljenja akademiškega društva hrvatske mladino na vseučilišču v Inomostu ; posl. Ferjančič in tovarili pa ministra za notranje poale radi po-htopanja politiških oblasti napram slovenskemu prebivalstvu na Koroškem.
V sredo so jo nadaljevala razprava o proračunu finančnega ministerstva. Kakor jo že navada ob tej priliki, bilo je tudi leloa čuti mnogo pritožeb radi atrogoati pri izterjevanju davkov, odnosno iadi postopanja finančnih organov. Baron Dipauli je col6 očital državi, dn zaaieeo denar z luk^uvijoznimi na-pruvami, očitajoč *ajedno parlamentarizmu, da jo takrivil toli velikanak prirastek v izdatkih držive. — Posl. Polzhofur želi, da ae poviša vojaška taksa ter da se izterjuje ista kolikor mogoče strogo. Najnižji raztod vojaško takso naj bi odpal, zato pa bi se taksa zdatno višala pri imuvitejših razredih, tako, da bi morali tisti, ki imajo 4000 gld. letnih dohodkov, plačevati 100 gld. Točurina naj bi se pre-osnuvalu, kajti ta davek je najkrivičuejši in najtr i. Približno isto želje je izrekel posl. Garneaft, zahtevajoč šo ponebuj, da se znižata zemljiški davok in užitnina. Finančni minister Plener jo v daljšem govoru pojainje val svoj načrt o preosnovi davkov, kutorega je žo predložil finančnemu odseku, kakor smo bili že sporočili pred par dnuvi. Ta naort ima
ai um pošteno razdružil, pa grm puzabil na to. Res jo, Jurij je svobodnjak ; ne potrebujem ga, v mojem gradu ga ni. Naj se le ženi. Z Bogom 1
Kmet in župnik so potrta vrneta v Br-dovec.
—	Ali se ni morda zlagal ta gospod, pravi krnet
—	Gotovo, brez dvojbo.
Sreča ju mladi Andrej Horvat, zapojeni služabnik gospe Ileuningove.
—	Andrej ! nagovori ga Gubec, pojdi sem, rad bi govoril s teboj. Nocoj pojde Tahi s svojo četo na Madjarako.
—	In ? vpiaša Andrej.
—	Hiti, kolikor te morejo nogo nesti, do Sosedu. Skrij ee v gozd nad cesto, koder bo šla vojska iz vasi.
—	Čemu to ?
—	Ali se hočeš maščevati nad TahijemP vpraša Gubec.
—	Stokrat, če so bom le mogel, pravi Androj.
—	Dobro ; stori, kakor ti pravim, in ka*
nekatere prednosti, to jo res, ali vzlic temu ostane le polovičarsko delo, ker nam no oheča izdatnega rasbrcuejenja nižjih razredov. Prav dobro pravi „Reichspoat", da tako preosnovo niti ne amemo pričakovati od koalicijo, ako pomislimo, da bo isto vstvarili v prvi vrsti le bogatini. A ti poslednji gotovo ne bodo preosnovljali davčnega zistema — sebi na škodo. Pravične preosnove davkov smemo pričakovati šo-le po pravični volilni reformi. Lo tak parlament, kateri bode izraz pravega razmerja med prebivalstvom, in v katerem bodo racmerno zastopani vsi narodi in vsi slojevi, le tak parlament bodo spoBO-ben za pravično razdelitev bremen. — Minister Plener branil je seveda finančno organe, zavračajoč razna očitanja. Jako odločno je odgovarjal poslancu Schtosingerju radi valutnih predlog. — Poslanec Spinčič jo stavil resolucij o, zahtevajoče, da finančno oblasti na Primorskem jemljejo osir na hrvatski in slo-vonski jezik ter da naj finančno ravnateljstvi) v Trstu hit roje re^ujo utoke. — Po itiJka komi-sija gosposko zbornica priporoči, da so vsprejme vladni načrt o z^luianju trnovoj ni k o v.
Jubilej sedanjegn &otak<»ffft zakona hoče liberalna stranka praznovati na alt.vesen način. Nočemo no spuščati v vprašanje, ali jo ta zakon zares tako uporen, kakor trdo liberalci, ali pa tako slab, kakor trde konservativci, to pa rečemo, da znači ta nakana skrajno broztsknost, ki mora užaliti koaner-vativce. V imo koalicijo zahtevajo nemški liberalci od tilovaiiskib narodov, <Ih molče o svojih nandnth pravicah, od konservativcev sahtevajo, da niti no črhnejo o verski Soli — pomislimo lo, kako so nedavno planili čes grofa Pininskega — njim na naj bi bilo vso dovoljeno : oni himjti r.uliti, oni soiijo izzivati, oni se smejo rugati temeljnim načelom diu-gih strank.
Nov fUIcikomitt. Pravosodni ministi-rju predložil gosposki zbornici prodlogo, da o dozvoli knezu Curtori-km« ustanoviti družinski fiJeikomis. Fideikoinisno premoženj«« obsega 38,300 oralov v oenitveni vrednosti 881 tisoč gld,, dve hiši v vrednosti 89.540 gld., muzej, sodnijsko cenjen na 334.000 gld. in slednjič vrednostno papirje v nominalni vrednosti 850.000 gld.
Ko&ut ili Rusija. V „Miinhcnor Nuue^to Nachrichten" je čitati nastopno skici o Košutu. Koiut je I. 1849. nasvetoval predsedniku revolucionarno vlade, B. Semiču in ininiBtru Bačauiju, da naj se odposljo deputacija !: ruskemu caru Nikolaju a prošnjo, da naj bi jeden prinčev iz carsko hiše vsprejol ogrsko krono, Nusvetoval jo iiajpopred princa Leuch-tenburškega ali Koburga, slednjič pit velikega kneza Kon-itantiua.
dar pojdo vojska mimo, zakliči iz gozda, ko. likor ti bo grlo dalo, tu besede: „Jurij Mo> gajič, Jana to kličo". Dobro pazi, če se ti kdo oglasi. Pozvedi, koliko vojščukov jo outalo v gradu. Potlej pa so vrni čiru hitreje sem in me poišči v hiši Ilije Grcgoriča.
Andrej strmi nekaj časa v Gubca. po-tetu pa prikima z glavo in odido urno proti Zaprešiću, Gubec pa so poslovi z župnikom in krene v hišo svojega botra Ilijo.
Počasi teko nočne ure, Matija in Ilija pa sedita na tihem so pomonkovnjo zo mizo. Otroci so so že davno spravili spat. Jedna trska je že dogorela in Kata zatakne diugo, taroč ai zaspane oči. Hipoma zalaja pn«, možaka vzravnata glavi in koj na (o potrka nekdo na okno. Kata gre odpirat in v hišo stopi Andrej zaprašen, uBopljen in oddahnivši se omahne kot kamen na klop, otiraju si pot s čela.
— Govori 1 pravi Matija in vstane na pol izza mise.
(Daljo prih.)
Italijanska poslanska zbornica je
uadaljevala raspravo o proračunu minister-stfa za vnanje posle. Z osirons na napade po.sl. Barailaia na trojno lveio je isjavil Minister sa vnanje posle, da t politiki aveie savzimlje Italija ono mesto, katero je hotela zanimati. Italija je sama odgovorna za svoje diplotnsliike, vojnike in gospodarske pogre-ike. Obveza zvezanih obstoji t tem, da se branijo ukupno v slučaju provokacije. Minister naglaia s veseljem, da ni mialiti na to, da bi kdo izzval vojsko. Odnoiaji Italije do Francije in Rusije ao prijateljski. V bodoče so postavi Italija na isto stališče, katero jej odkaže parlament. Od tega bode zavisno, ali bode mogla biti Italija gospodarski nezavisna na podlagi politiike nesavisnosti.
Različne vesti.
Njag. Veličanstvo, prasvitti cessr je od-
iel danes v Lichtencgg, da prisustvuje kratu svojega najmlajiega unuka, sinčka nadvojvo-dinje Marije Valerije.
Odlikovanja. Njegovo Veličanstvo je po-delilo svetovalcu deželnega} sodiiča v Tratu Avgustu Huberju vitežki križec Fran Josipovega reda.
Za družbo av. Cirila In Metoda nabralo
se je v pusici Slov. čitalnico 8 gld. 8 nvč.
Poziv. Vso brate Sokole poživljamo, da se udeležć volilnega shoda, kateri se boda vriil dne 5. maja 1894 ob 81/.. uri ivečer v druStveni aobi. Na zdar!	Sklicatelji.
Še enkrat .vse v redu*. V seji mestne delegacije sporočil je svetovalec Venturo, da ■e je našlo o pregledovanju mestnih blagaj-nic isto v popolnem redu. Gotovine je gold. 127.550 in vrednostnih papirjev za 2 507.219 gld. — In vedno se tožijo gospdda, da nimajo denarja ( Menda za Slovence ne P
Iz Podgrada nam piiejo doc 1. maja 1894: Zopet vojska 1 Izginili ao is Podgrada znani Talijani in njihovi prijatelji, in bil je lep mir mod nami. Za koliko časa? Zopot se pripravlja vojska t
Kaj je bilo pri na« pred 7 leti P Občina naša jo bila v velikem nerodu. Mili nal slovenski jezik teptal se je tudi pri občini s nogami. Občinske kase bile so praine. In vendar za popravek hil, namreč za cerkve, iole, župne hite ni ae nii potrosilo. Zato se je vse podiralo. Koliko truda imelo je sedanje županstvo pod vodstvom poltenega in dobrega gospoda Jenkota, dokler se je vse vrediloPI
Z nami k neti postopalo se je prej jako grdo in slabo. A zdaj, če kaj potrebujemo pri občini, vse nam lepo rasloiijo in jako radi nam dober svet dajo.
Ali je kdo med nami, dp. bi želel one slabe gospodarje sopet na krmilo občine P
Kjer je kaj dobrega in poltenega, tam ao dostikrat tudi nevoftčljivi sosedje. Napravijo zdražbo in prepir, samo da spravijo dobrega soseda v nesrečo. Mi Slovenci imamo tudi nevoščljive sosede. Nevoščljivi so posebno naii občini v Podgradu.
Najeli so znanega častilakomnega in vrtoglavega človeka za dobro plačo. On naj dela zdraibo. Občinske volitve ae bližajo in začel jo divjati. Videli amo, kako hujaka proti naii polteni in rodoljubni duhovliinl. Povsod vtika sdaj svoj nos in prodaja svojo neumnost. Klepetati sna boljta, kakor nobena baba, samo možke besede ne sna izgovoriti.
Kdo mu veruje P Judež Iikarijot poljubil jo gospoda Jezusa Kristusa in ga tako prodal Judom. Ravuo tako se nam ta liže in nam obljubujo zlato gradove, da bi na« prodal onim, ki ga plačajo. Tiček si Ti, tamo si proveč neumen. Mi kmetje smo bolj prebri-sani. Revni smo, ali smo polteni. Svojega poštenja nimamo na prodaj, kakor Ti.
Zato dajamo na znanje Tebi in onim, ki bo Te najeli: Združili smo se Brkini in Čiči. Vozani smo kakor želesna veriga. Vzdig-nili smo koso in motiko za nale stare pra* vioe, za mir in poitenje. Vojske se ne bo« jimo, toda gorje mu, kdor proti nam nastopi.
Tebe pa vsi zaničujemo, ker si prodana duSa, nevoščljiv sapeljivec in izdajalcc. Od zdaj pazili bodemo na Te. Odkrivali bodemo vse Tvoje napako. Ti delal med nami zdraibo, Ti zaničuješ nal mili slovenski jezik, Ti nas hočeš prodati našim sovražnikom, zato bol občutil, da se umemo braniti u trdo svojo kmečko roko.
Vsakemu bo odpuščeno, samo izdajalcu nikdar!
Iti. Izkaz račun o blagovoljnih darovih sa nagrobni spominek pokoj. Valentinu Preložniku. Po I. in II. .Iskaza" v .Edin.* s dne 20. julija 1892 štv. 58 in s dne 1. julija 1893 Itv. 52 darovali so dotični p. n. gg. : 56 gld. 20 kr. Nadalje blagovolili so doposUti: p. n. gg.: Adolf Jutti, Niko Pa-jalič, Ribert Jnrinčie, Fran Rubeia vsi po 50 kr., Alojzij Bunc, Krhtislav Bogate«, Iv. Perko, Fran Jereb, Ivan Uggowitzer, vsi po 1 gld., Miroslav Anžlovar 3 gld. Od 6 zvez-kov .Zabavne knjižice sa slov. mladino*, katero je v ta namen daroval g. Koal, prodala ata ae 2 (dva) po 15 kr. Nabralo se je torej skupaj 66 gld. 50 kr.
Od teh ae je izdalo: 1. Za spominek 48 gld., 2.0 priliki male zadušnice 3 gld. 30 kr., 3. pspir in pottnina sa piana in dopis-niče 1 gld. 50 kr., 4. sa dvakratno pot poverjeniku v Oonco 16 gld. Isdslo se je torej akupaj 68 gld. 80 kr. Primerjajoč donesko s isdatki pokale ae primankljaj 2 gld. 30 kr.
Vslic temu nedostatku je spomenik ven« dar dogotovljen na svojem mestu. Izdelal ga je in meseca oktobra 1893 na grob postavil een. g. Blaž Bitežnik, kamenosek v Gorio'. Slovenskemu napisn dsdane so, poleg običajne vsebine le te-le besede:
.Učil, trpel si, vedno vsgledno Plačilo vlivaj zdaj dosledno.* Postavilo .Slov. učiteljsko društvo sa Koper-skl okraj*.
Vse delo je prav čedno in llino izvrtano, tako, da mojstra samo hvali in priporoča; tudi cena ni visoka in zato vrlemu možu hvala!
Še večja in najuljudnejša hvala pa tudi vsem č. p. n. gg. darovalcem doneskov, ka-teri so so svojo požrtvovalnostjo pripomogli in omogočiti isvriitev tegs Človekoljubnega dejanjs. Bog povrni stotero njim in tudi blagim , velečestitim gospodom duhovnikom: Pauliju, Zadnikarju in Koielju, koji so sa pokojnega Preložnika blagovolili brezplačno opraviti malo zadušnico in običajne molitve za mrtve. Onim desetim gospodom pa, kateri svojih obljubljenih doneskov ta do sedaj niso poslali, da*si so skupaj ta 9 gld. 40 kr. na dolgu (obljuba dolg dela), pa svetnjemo in nujno priporočamo, da dotične sneske čim prej pošljejo podpisanemu, da se pokrije primanjkljaj, preostalo pa naprej daruje v kak dobrodelen namen, reoimo za učiteljski konvikt v Ljubljani. —
Za odsek .Slovenskega učiteljskega društva za Koperski okraj", za postavljanje Prelol-nikovega spomenika.
V Buljunci, dne 38. aprila 1894.
Miroslav Anllovar.
Živopokopans sedmorica v lueftki Jami.
V dodatok k »najnovejši vesti* is Gradca v večernem izdanju 53. Itev. „Edinosti* javljamo, da so je potapljalcema posrečilo dospeti v jamo. Pomisliti je treba, da ni bilo to nikakor lahko delo, ker je voda nanesla pred vhod v jamo vsakojakega drevja, gi-movja in kamenja ter s tem popolnoma ta. prla uhod. Potapljale« preiskala sta vso vi« lonico, toda o sedmero turistov nista naila niti najmanjšega sledu. Ta vest napravila je aeveda grozen utis na sorodniko in prijatelje nesrečnih turistov, ki so čakali pred jamo, da zvedo, kaj je a drsnimi preiskovsloi. — Nekdo je povedal, da je prod kakimi 30. leti padel nek pastir v isto jamo, toda po na« ključju našel je ishod na baš nasprotni strani in se rešil. O zaprti sedmorici misli se, da je v kakem postranskem hodniku vilenice, kjor išče izhoda. Zatorej bodo treba na« tanČno preiskati vso vilenico. — Dunajsko planinsko društvo .Schrockel-Freunde* ponudilo je brzojavnim potnm svojo pniooČ.
Ceaar Viljelm hoče da ae mu kllfie .Na Zdravje*. Iz Bcrolina javljajo to-le dogodbico o nemškem cesarju : Te dnij bil je cesar v svoji paliči v Berolinu ; obdajali so ga razni dvorski dostojanstveniki. Kar kihne cesar s vso silo. Ker pa na nemlkem dvoru več od davna ni navada, da se reče komu, ki je kihnil, ali .Bog pomagaj*, ali ,Na zdravje*, se tudi nibče ni oglasil na oesarjevo kihanje. Na to so ozre Viljelm II. no baš prijazno po svojih dvornikih in jim reče resnobno: .Človek bi skoraj mislil, da nihče ne opazi moje prisotnosti !u — Vsled te opsske sklenili ho dvorniki, da vskliknejo odslej v zboru glasno .Na zdravje* vselej, kadar-koli cesar kihne.
Amerikanaka armada miru. Namene vodje .brezposelnih" delavoev, .generalfa" Co-
xeyja prekrižale ao okoltčiae. Hotel j« bil prirediti veliksnsko demonstracijo dni 1. maja pred kapitolom v Washingtonu, toda .armada* je tako rastretana, da so posamične .čete* prasnovale 1. majnik jednostavno tam, kjer so bile istega dne. V Washingtonu vodil je Coxey okolo 400 štrajkovcev pod sestavami s hujskajočimi napisi proti kaptolu. Polieija ps jim je sabranifa vstop in prepovedala demonstracije. Ker so .brezposelni* napadli policiste, vaprejeli so jih isti s streljanjem is revolverjev. Več oseb je teiko ranjenih. Tudi v Clevelandu (država Ohio) streljali so stražarji na izgrednike.
Bogaatvo In eironaitvo v ZJedinJenih
državah. Bogastvo t Zjedinjenih državah sneša do 66.000 milijonov dolarjev. 71 odstotkov tega bogastva spada na 9 odstotkov prebivalstva. 91 odstotkov prebivalstva, na katere spada samo 29 odstotkov narodnega blaga, se delijo v 6 grap, katere sestavljajo 11,593.887 obitelji. Od 9 odstotkov onih bo« gatalev (1,096.265 obitelji) je 4047 milijo« narjev, koji sami posedujejo 12.000 milijonov dolarjev, t. j. peti del vsega bogastva v republiki. Proletarjatu pripada tam 39% prebivalstva, na srednji sten 39*/., a na bogatale 97*. V Novem Yorku in Broklinn štejejo 1100 milijonarjev, od katerih 120 imajo ukupno 100 milijonov dolarjev letnega dohodka.
Telko telaano poikodovanja valed ljubosumnosti. Poduačelnik mestnih stražarjev Anton duligoj napadel je bil, kakor smo bili sporočili, dne 18. min. m. svojo leno in udrihal s sabljo po njenj: napadalca so zaprli, Ž«no pa so odpravili ? bolnišnico. Včeraj sjutraj ispustili so Šuligojs is sapora. Nje« govi ženi se je obrnilo toliko na boljta, da v kratkem zapusti bolnišnica.
Zopet iznoverjonjo. Pri Budinpeitaos ki prometni direkciji podunavsko parobrudne družbe bo priili na sled velikem isneverjenju. Blagajnik Fran Kallina je pobegnil odnesli seboj lepo svoto 8000 gld.
Polielitko. Vratsrici hit. 16 ulice Rosvetti, Silviji Milanesi, ukradel jo neznan tat ba> kren kotel, vreden 3 gld. — Včeraj dopo« ludne prijel je polioijski ofieijal g. Tis 31» letno hišino Marijo Zsvrnik is Voloskega okraja, ker je na sumu, da je ukradla udovi O. v Trstu rasne zlatnine, vredne 300 gld. Odpravil jo je v sapor. — Delavcu Franje A. is Brežic so saprli včeraj, ker je na sumu, da je ukradel mestnemu konjederou Mihalju Jorasu, stanujočemu v Rocolu hit. 186, slst prstan s dragimi kamenčki, vreden kakih 25 gld. — Na postaji južne železnice prijeli so včeraj nekega Julija Themanna s Dunaja, kateri je bil ukradel svojemu bratu na Du« naju 112 gld. in pobegnil v Trst. Pri njem naili so le 102 gld. v gotovem denarju.
Koledar. Danes (5.): Pij V., pap. — Golbard, Sk. — Jutri (6.): 6. povelikonočna nedelja. Janez evang. — V ponedeljek (7.): Stanislav, ik. m.; Gisels. — Mlaj. — Solnoe izide ob 4. uri 48 min., zatoni ob 7. uri 6. min. — Toplota včeraj: ob 7. uri tjutraj 13*6 stop., ob 2. uri pop. 16 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 4. V Hohenwaitovem klubu je nastala kriza. V včerajinji klubovi seji, v kateri so razpravljali o valutnem zakonu in je
govoril tudi finančni minister Plener, sklenilo se jo a 17 proti 10 glasi, da se odloži rasprava o gori uinonjeneui zakonu. Vsled tega jo iz« javil gr<«f H<>henwart, da odloži prediednlitvo, ako klub ne izpremeni svojega nazora ter tudi izotopi iz kluba. Vse se trudi, da poravna to stvar.
Tudi v poljskem klubu je močna stranka sa odloienje sakoua. Češko veleposestvo bode tudi glasovalo proti temu zakonu. Pri vsem tem upajo, da se poravnajo nasprotstva.
Gradec 4. Položaj pred lueiko jamo je nespremenjen. Jezovi sa odpeljanju vod& so dogotovljeni. Nocoj ie se poskusi reiiti nesrečnežu v jami.
Dunaj 3. Nj. Vel. cesar vsprejel je danes v posebni avdijenciji srbskega odposlanca S i m i ć a in vsprejel njegova poyerjevalua pisma. Tudi francoskega poslaničkoga vojaškega atašćja pl. Bcrchheima vsprejel je ov sar v posobno avdijeneijo.
WaehingtOn 3. Včeraj so zaprli vodjo .armade brezposelnih*, Cttxeysa, in dva nje-
gova druga v vodstva, ker so alrli na ua-
Ij'šč« kaptola v Wa«bingtonu. Pozneje izpustili so jih proti jamčevini, vsejedno pa pridejo pred sodišče.
Trgovinski brsojavl.
Builmpsits. Plenita aa »pomlad 7 06 - 7 08, »
jesen 7 33-7-34 Koruza ia juli-argust 5-06 do 508 Oven it jesen 5 89-5 91.
Pi.Miica no** od 77 kil. f. 7* 10—715, od 78 kil. f. 7 «0-7-25, od 7» kil. f. 7 30—7 35, od 80 kil. f. 7 85-7 45, od 81 kil. for. 7 45 -T 54. R* 5 50 fi-BO.
I trm« n 8-55 9 - ; proso 3-90—1'30. Siln« pon.idb«) plenica, trg jako mlačen, cene popustljive- Prodalo s u je »5.000 mt. nt. zopat 5 nf. ceneje od predvčeraj. Vreme lepo.
Praga. Nerafinirani aladkor : boljo. Za natj 15-40, Nova roba september 11*95.
Budiapsita. Špirit, 16.25- «-65 Hsvra. Kava (Kanton good averago ta maj iOl-75, za m-ptorober 97 25, mirno.
Hamburg. Santo* good average ia maj 83- —, september 78-75, december 72-75 popustljivo, mlačno.
DunaJsk« bom
Driavni dulg v papirju . „v srebru Aisirijska renta v zlatu . , v kronah Kreditna akcij« . . . .
London 10 Lat.....
Napoleoni......
100 mark......
1<K> italj. lir.....
maja 11
predvčeraj i i
. 98-55 . 98-40 . 12015 . »7-ao . »51-40 . 124.90
9 92«/, . 6115 44-30
Gostilna „AlVAntico Mor oP
ulica Solitario 12, ("po domažt pri „Prvačkoveu*), prodaja ima in bela rina prve vrate iz prvalkik in dornberikih vinogradov, in »ićer: domaČe črno po 39, belo po 30, modra frankinja po 40 in Črno kratko po 40 ni. liter, hvrttna kuhinja. — Dritč $e geti*: „ Rojak k rojaku', priporoča u pod p i »a ni ta oM obisk.	Anton Vodoplvetc, gostilničar.
Slavno občinstvo opozarjam na mojo novouređeno pakavljo v ulici Ohoga it. 4, v kateri se dobiva sleherni dan svale pecivo vsak* vrsti. Ob jadnsm naznanjam, da sprejemam nsročbe na Isrrstae
KOLAČE
»a b i r m an c e
Priporočam se vsem botrom in botram a monta in deiele za obilen obisk.
Edvarđ Lampe.
BkladiAće piva
ia
Zagrebške delniške pivovarne
in tovarns slada
priporoča in sprejemlje naročila toliko v sodih kolikor v steklenicah. Glavni aastop Ia skladiMe
ULICA DEGLI ARTISTI ii B.
To pivo Je tovrstne kokovostl in po niskih cenah
Gostilna Štnka" »»»romana pod ima-
UUSillllU „OlUfcd , nom „Belladonna", poleg kavarne „Fabris", p'iporoča se Slovencem r mestu in na deieli. Točijo sa iaborna v i ar istotako jo kuhinja iavrstua. Prodaja tndi vino t.« dobelo, tako meičanom, kakor na deielo. Čl.
Mlekarna Frana Griine ltZ
na Notranjskem (Via Campaniile v bili Jakoba Brunnerja it. 5 (Piana Ponterosso). Po dvakrat na dan friino opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosrudito is Bt. Potra, svela (friina) smetana.
Martin IfHFn pi,,tt 8- CKovanni it. i.
mm tiII l\l ao, imK trgovino a mnogovrstnim lusunim, železnim in lonienim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
KAVAVItl ,Oommavolo*
nnvitrni in .T«daaoo<
v ulici Canerma, glavni shajaliiii triaikih Slovencev vseh stanov. Na razpolago ao časopisi v rainih slovanskih jeiikih. Dobra postreiba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Čerll, C t	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
nPvl dvanajstih murvah«, priporoča so slavnemu slovenskemu obAlnstvu ta obilen obisk. — Toflila so bodo samo dO-maća Uvntna vina. 104 as
II
vpiiMia sadruKt s omejenim poroitvom v Kojanu pri Trst« priporoAa slavnemu občinstvu svojo bogato presa rbljeno
(v ulici Bolvedere it. 3) pristopno 7.adruinik»m in noiadruinikom, koji prvi so deleini letnega Čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, i oblirnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se tnčijo isborna domaća vina taran, pivo v Staklanloah itd. Točna postreiba a gor-kimi in mrilimi jedili. Priporoča tudi avojo
v Rojanu (poprej Pertotova)
kjer so prodaja goveje in telečja msio, po naj-niijih triuih cenah Priporoča se slavnemu ob' činBtvu in udom.
Novi dlani
so so vodno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtok od 6—7 ure »večer in ob nedeljah od 9—10 ure predp.	104—5
Lastnik politično drnitvo .Edinost* — Izdavatelj ia odgovorni urednik : Julij Mikata. — Tiska Tiskarna Doleoo v Tratu.