Št. 160 (14.556) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa'v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481 /533382 ČEDAD - Ul. Ristoh 28 - Tel. 0432/731190 __ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1200 LIR ČETRTEK, 17. JUNIJA 1993 / JUTRI VPLAČILO DAVKA n ITALIJA / BALOTA2NO GLASOVANJE AFERA HIT Vlada nemara popustiti RIM - »Vlada jemlje na znanje poziv parlamentarcev, naj omili dodatni davek tistim, ki ei na podlagi obrazca 740 dolžni znesek yplacali z zamudo, in javlja, da ne bo ovirala Nadaljnjih pobud poganske zbornice in se-Nata, ampak jih bo, nasprotno, upoštevala, ne e° pa izdala o tem last-Nega odloka, ker se ji zdi to pretirano.« To je Povedal včeraj pristojni Poslanski komisiji fi-Nancni minister Franco Gallo in v isti sapi izra-m nasprotovanje kakrš-Ni koli, torej tudi »ka-Niuflirani« odgoditvi roka za vplačilo davka *rpef. Plačati bo torej Reba jutri, 18. junija, kakor je bilo prvotno odrejeno. »Ne naspro-lojem odložitvi tega r°ka, ker naj bi bil ma-2°hist, pac pa, ker to Narekujeta pravičnost in doslednost glede na bla-Sajniske potrebe,« je Poudaril minister Gallo m Pripomnil: »Ko bi sk-j/eP o ublažitvi denarne kazni za zamudnike sprejeli pred vplačilom davkov, bi to pravzaprav pomenilo odgodi-tev samega plačila.« Podtajnik Stefano De Luca pa je k temu pribil: »Ce se bo kdo vsee-No odločil, da davek vplača z zamudo, naj Ve. da mu tega ne omogoča noben zakon, zato Naj prevzame tudi ustrezno odgovornost.« Finančni minister je se povedal, da je vlada Pripravljena vključiti Napovedano odložitev roka za izročitev dohodkovnih prijav na 15. julij v dekret, s katerim je bila odrejena prva odgoditev in ki pojde v torek na glasovanje v zbornico. Tam naj bi se tudi odločili za omiljenje sankcij proti davčnim zavezancem, ki bi pri sestavljanju obrazca 740 zagrešili takšno ali dmgaCno napako. Obenem bodo razrešili obveznosti o izpolnitvi tistega dela obrazca 740, ki zadeva »minimum tax«, tiste, za katere ta mehanizem ne velja. Medtem se množijo negativne reakcije na tako zastavljeno dohodkovno prijavo. »Vse mogoCe bomo ukrenili, da se takšna obscenost, kot je letošnji 740, nikoli vec ne ponovi,« je izjavil vCeraj generalni tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto in formalno pozval ministrskega predsednika Ciampija, naj si v tem smislu tudi sam prizadeva, »saj je to še darilo Amata, ki se mu zaradi tega državljani toplo zahvaljujejo«. Vodja DSL je tudi obžaloval, da ni nihče dal prav enodnevnemu finančnemu ministru Viscu, ko je predlagal popolnoma drugačen in mnogo pravičnejši davčni sistem. »Psihiatri trdijo, da so tudi taki, ki so sli zaradi obrazca 740 v umobolnico,« je dodal Occhetto. To nam ni znano, vemo pa, da je bivša lastnica trafike v Alessandrii padla v nezavest, ko je zvedela, da mora plačati 37 milijonov lir davka. Zupani po novem volilnem zakonu \/ Milanu favorit kandidat Lige Formentini Izenačen boj v glavnem mestu Piemonta Prvi aretaciji V zaporu Makuc in Kodrič RIM - Po vsej državi vlada veliko pričakovanje za nedeljsko balo-tažno glasovanje za izvolitev županov v nekaterih velikih mestih, med katerimi Milan, Rim in Catania. Zupani bodo prvič izvoljeni na podlagi novega zakona, ki pa je v nekaterih primerih povzročil velike težave in prizive na deželno upravno sodišče. V Turinu bodo tako namreč Sele jutri zvedeli, Ce bodo v nedeljo sploh volitve, kar velja tudi za tržaško Pokrajino, kjer je MSI vložila priziv zoper izide v prvem volilnem krogu. Zakonodajalci so vsekakor odobrili precej nejasen volilni normativ, ki ga bi bilo treba najbrž nekoliko poenostaviti, da ne bomo stalno priCa upravnim prizivom in nepotrebnim polemikam. V Milanu se bosta v balotaži spoprijela kandidat Severne lige Formentini in kandidat levice Dalla Chiesa. Zadnje napovedi, o katerih poročamo na 2. strani, pravijo, da bo zmagal predstavnik Bossijevega gibanja. Milanski kardinal Martini, ki je pozval vo-lilce, da glasujejo po vesti, je včeraj poudaril, da bo katoliška skupnost po izvolitvi novega župana pozorno spremljala razvoj političnih in upravnih dogajanj v glavnem mestu Lombardije. Bolj izenačen boj pa bo, kot kaže, v Turinu. Tukaj se bosta v balotaži spoprijela dva levičarja. Bivši župan Novell! ima za sabo gibanje Rete-Mreža in Stranko komunistične prenove, njegov tekmec Castellani pa Demokratično stranko levice, zelene in se druga levičarska gibanja. Odločala bo politična sredina, nekatere stranke (npr. KD) pa se niso javno opredelile za nobenega izmed dveh kandidatov. Nad balotažo, kot omenjeno, pa visi Damoklejev meč priziva Severne lige, ki je prepričana, da je prišlo pri preštevanju glasov do napak in tudi do sleparij. V Catanii se bodo vo-lilci odločali med kandidatom Orlandove Mreže Favo in zastopnikom Demokratskega zavezništva Biancom, ki je v prvem volilnem krogu dobil vec glasov od svojega tekmeca. Zadnje volilne son-daže napovedujejo dokaj krepko uveljavitev Blanca, ki uživa tudi podporo DSL, PRI in odbora za referendume poslanec Maria Segnija. NajveC občin, kjer bodo v nedeljo volitve, je na Siciliji, kjer imajo svojo posebno volilno zakonodajo, ki je nekoliko različna od vsedržavne. Volilci so v prvem krogu dobili v roke dve glasovnici: eno za izvolitev občinskega sveta, drugo pa za izvolitev župana. Ponekod je tako prišlo do paradoksa, da so volilci izvolili župana, ki pa bo imel proti sebi vedno občinske skupščine. To je povzročilo že precej polemik, tako da bo morda deželni svet v kratkem revidiral celotno volilno ZEiko-nodajo. NOVA GORICA, LJUBLJANA - Včeraj, 16. junija dopoldne so kriminalisti iz Uprave za notranje zadeve Nova gorica aretirali dva osumljenca, znana iz dogodkov, povezanih z afero Hit, in ju izročili preiskovalnemu sodniku novogoriškega temeljnega sodiSCa. Kot smo izvedeli, gre za Darka Makuca, direktorja finančno računovodskega sektorja Hit d. o. o., in Danila Kodriča iz družbe Cel-tic Court, ki je odgovoren za spremljanje delovanja in nadzor nad poslovanjem s posojilno službo. Darko Makuc je osumljen kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe (po členu 133/IV in n. kazenskega zakona Republike Slovenije), ker je tuji firmi (Celtic Court), ki je opravljala v novogoriški igralnici posojilniško službo, pridobil protipravno premoženjsko korist v višini 330 milijonov tolarjev. Danilo Kodrič iz Celtic Courta je osumljen pomoči pri teh kaznivih dejanjih. Novogoriški preiskovalni sodnik je oba aretiranca že zaCel zasliševati, a zaradi interesov preiskave o tem ni hotel povedati nie konkretnega. Zvedeli smo le, da sta na prvih zaslišanjih oba osumljenca imela svoja zagovornika: Darko Makuc Stojana Zdolska, Kodrič pa odvetnika Pajka. Preiskovalni sodnik je spričo obsežnosti postopka povedal Se, da javnost ne bo izvedela ničesar, dokler preiskava ne bo končana. Ta pa se po besedah preiskovalnega sodnika utegne zavleci dva ali celo tri dni. Vse do konca preiskovalnega postopka bosta aretirana Makuc in Kodrič v priponi. Ministrstvo za notranje zadeve je v posebni izjavi za javnost sporočilo, da so v zvezi s sporno lastninsko preobrazbo sistema Hit in nekaterih drugih turističnih podjetij najprej ovadili enajst ljudi, in sicer iz Hita in še iz nekaterih slovenskih podjetij. Zaradi suma kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe in kaznivih dejanj zlorabe pooblastil v zvezi z nezakonitim financiranjem zasebnih podjetij v sistemu Hit so bile pozneje podane še dodatne kazenske ovadbe. Tako so zaradi suma kaznivih dejanj, storjenih pri nezakonitem financiranju zasebnega podjetja Hit tours in Hit holding, ovadili Se štiri osebe iz podjetij Hit d. o.o., Mlinotest Ajdovščina in Hit tours. Vsega so doslej • ovadili 23 oseb, tako iz Hita kot iz nekaterih drugih slovenskih podjetij. Dokončna preiskava v sistemu Hita Se ni konCana, zaključuje svoje sporočilo MNZ. Slavke violah /e konec LJUBLJANA - Šolske stavke je za letošnje šolsko leto dokončno konec, če pa vlada oziroma državni zbor ne bosta uresničila svojih obljub, bodo Solniki nadaljevali jeseni. Tako sta se včeraj odločila oba republiška šolska sindikata, ki za dokončno zaustavitev stavke zahtevata predvsem višje količnike za izračun plač. Danes bo torej v slovenskih šolah normalen pouk. (B. L.) SLOVENIJA IN IZRAEL BALKAN / VRH V 2ENEVI Simon Peres v Ljubljani Izraelski zunanji minister se je pogovarjal o gospodarskem, turističnem in vojaškem sodelovanju ter o mednarodnem položaju Predsedniki se pogajajo o novi delitvi, vojaki streljajo Nova različico »mirovnega načrta« - trije kantoni LJUBLJANA - »Ker svojo lepoto tako skrivate, z njo .presenetite obiskovalce,« je med svojim prvim obiskom v Sloveniji povedal politik, ki prihaja iz vroče puščavske države. Izraelski zunanji minister Simon Peres pa v Ljubljano seveda ni prišel samo občudovat »zelenega raja sredi Evrope«, kot je dejal na tiskovni konferenci. S Peresovimi pogovori z zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, premieram Janezom Drnovškom, predsednikom Milanom KuCanom in obrambnim ministrom Janezom Janšem se začenja novo obdobje sodelovanja med Slovenijo in Izraelom, potem ko je Zidovska država lani aprila priznala samostojnost naše države. »Imate svojo zemljo in svoj jezik, zato ne more nihče zahtevati, naj sence preteklosti prekrijejo prihodnost,« je povedal zunanji minister Izraela, ki bo, kot smo lahko razbrali na tiskovni konferenci, Sloveniji pomagal tudi z vojaškimi nasveti, morda pa tudi s pro- dajo orožja, ko bo konec mednarodnega embarga. »Slovenija leži na nevarnem obniocju,« je ocenil Peres. Prepoved oboroževanja bosanskih Muslimanov mu je bolj razumljiva, »saj je del strateške politike do Bosne«. Med obiskom Simona Peresa v Ljubljani so se pogovarjali tudi o slovenskem veleposlaništvu v Tel Avivu in o gospodarskem sodelovanju, kjer so možnosti veh-ko večje od uresničenega. V Izraelu je zato slovenska delegacija pod vodstvom ministra za znanost in tehnologijo, radi pa bi tudi bolj razvili turistično menjavo, sodelovanje v kmetijstvu in ustanavljali mešana podjetja. Slovenski in izraelski zunanji minister sta podpisala dogovor o kulturnem, izobraževalnem in znanstvenem sodelovanju ter o zračnem prometu, državi pa pripravljata tudi gospodarski sporazum. Zunanji minister Simon Peres je svojega slovenskega kolega Lojzeta Peterleta povabil, naj obi-SCe Izrael. B. Kramžar ŽENEVA, SARAJEVO -Po sporazumu o premirju, ki naj začne veljati v petek opoldne, je BiH preživljala najhujse trenutke vojne. Srbi so neusmiljeno bombardirali srediSCe Gorazda, osmim predstavnikom OZN pa se je vendarle posrečilo prebiti do te muslimanske enklave. Muslimani so v srednji Bosni zavzeli in izropali še Kakanj in pognali v beg 12.000 Hrvatov. Hrvaška vojska je z Muslimani obračunavala okrog Mostarja. Medtem so se v Ženevi sestali predsedniki BiH, Srbije in Hrvaške in se pogajali o spremebah mirovnih načrtov. Gre za delitev BiH na tri državice, povezane v konfederacijo. Podobno rešitev je že pred letom, ko je bil bosanski zemljevid Se drugačen, predlagal lord Carrington. Tudman in Miloševič sta se pogodila in predlog podprla, Izetbegovic pa je zaradi srbskega bombardiranja Gorazda pogajanja zapustil in za seboj zaloputnil vrata. (R. S.) Largo Barriera Vecchia 15 tel. 040/636757 Brezplačno novi katalog JULIJSKA SKANDINAVIJA IN FJORDI Kobenhavn / Oslo / Bergen od 26. junija do 3. julija Polni penzijon cena L 2.530.000 V PRAGO Z AVTOBUSum od 18. do 22. julija Polni penzijon cena L. 630.000 PONUDBA ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Volilni zakon: eden ali dva kroga? Zbornica je včeraj prešla v živo razprave o novih volilnih pravilih in začela razreševati vozel enega ali dveh volilnih krogov. Snočl so poslanci z veliko večino zavrnili prve popravke, ki so predvidevali dva kroga. Teh pa je skupno 66. ......................stran 2... Videmski črpalkarji zahtevajo uvedbo bonov Ceno bencina proste cone je treba izenačiti s ceno goriva, ki velja danes v Sloveniji. Taksno približno je stališče videmskih prodajalcev bencina, ki so se prejšnji dan zbrali na letni skupščini na sedežu furlanske Trgovinske zbornice. Na srečanju so nadalje zahtevali, naj se olajšave proste cone razširijo na celotno videmsko pokrajino. .....................stran 2.. Slovenski politiki podpirajo Codego Politične komponente, ki združujejo Slovence na Tržaškem, pozivajo vse volilce, da v nedeljo podprejo kandidata demokratičnega Trsta Franca Codego. Severna liga pa poziva ljudi, naj glasujejo po vesti. .....................stran 3.. Programska listina CGIL-CISL-UIL o razvoju Trsta Tržaški sindikati CGIL, CISL in UIL so predstavili kandidatoma na mesto predsednika pokrajinske uprave Francu Codegi in Paolu Sar-dosu Albertiniju temeljit programski dokument o tem, kako ukrepati za vnovičen gospodarski razmah na Tržaškem. stran 4 Mladi iz Tržiča in Gorice ustvarjajo sožitje UspeSno večletno sodelovanje med osnovno Solo Oton Župančič iz Gorice in osnovno šolo (z italijanskim učnim jezikom) iz Tržiča.. V pravkar zaključenem Šolskem letu so uresničili vrsto pobud s ciljem gradnje iskrenega spoznavanja in sožitja. Po tej poti nameravajo tudi v prihodnje in že oblikujejo nov program sodelovanja. .....................stran 7. Sredozemske igre: Italija za prvo, Slovenija za 5. mesto Danes se bo na Sredozemskih igrah končal košarkarski turnir. Italijani so včeraj v polfinalu premagali Francijo z 69:66 in bodo danes igrali za zlato kolajno proti Hrvaški, ki je v drugem polfinalu brez težav odpravila Grčijo s 103:72. Slovenija, ki je premagala Turčijo z 99:77, pa se bo pomerila za 5. mesto. stran 21 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 9 Četrtek, 17. junija 1993 VOLILNA PRAVILA / ŽE RAZHAJANJA MED STRANKAMI Spor v pariamentu: eden ali dva kroga? Poskusi, da bi manjšini zajamčili zastopstvo Vojmir Tavčar RIM - Parlamentarna pot novih volilnih pravil je strma in naporna. Včasih upočasnijo korak tudi majhne in nepredvidene zapreke, kot se je zgodilo vCeraj, ko so morali za dobre pol ure prekiniti razpravo. V dvorani je bilo namreč premalo snopičev s popravki k predlogu, ki ga je izoblikovala ustavna komisija, zaradi Cesar poslanci niso imeli na razpolago potrebnega gradiva za vključevanje v razpravo in zavestno glasovanje. Predsednik Giorgio Napolitano je zato prekinil sejo, dokler niso vsi poslanci dobili potrebnega gradiva. Incident je bil obroben in lahko rešljiv, vendar priCa o živčnosti in negovotovosti, ki vlada v zvezi s sprejemanjem zakona o novih volilnih pravilih. K spodrsljaju pa je nedvomno prispevala tudi udeležba, ki je bila nadpopreCno visoka. Poslanci - tudi zaradi obveznosti v komisijah - niso sledili s posebno pozornostjo splošni razpravi, vendar so bili polnoštevilno prisotni, ko je razprava prešla v živo z glasovanjem o amandmajih in členih novega volilnega zakona. Vsi - od voditeljev strank do navadnih in nevplivnih parlamentarcev - se zavedajo, da ne odločajo samo o usodi političnega sistema in o prehodu iz prve v drugo republiko, paC pa tudi o lastni osebni in politični usodi, ki je odvisna od volilnih pravil (marsikomu z večinskim sistemom ne bi bila veC usojena izvolitev), pa tudi od trajanja sedanjega parlamenta. Zato ni naključje, da so predsedniki poslanskih skupin Kd, Psi, Pii in Psdi včeraj spet poudarili, da bo treba po novih volilnih pravilih popraviti tudi ustavo, ki temelji na pro-porCnem sistemu. Prilagoditi jo je treba novemu večinskemu sistemu, so poudarili, sicer politična in institucionalna kriza italijanskega sistema ne bo rešena. V katerem grmu tiči zajec, je pojasnil stavek, da je za te reforme povsem legitimiran sedanji parlament. To pomeni podaljšati mandat sedanjim domovom za dalj Časa in daleC preko jeseni, ko naj bi po zahtevi ostalih, morali na nove volitve. Sicer pa so se že s prvim členom volilnih pravil poslanci spoprijeli z gordijskim vozlom enega ali dveh volilnih krogov. Sodec po izjavah strankinih tajništev, se velika večina parlamenta nagiba k volitvam v enem krogu, medtem ko se za dvojni krog potegujejo Dsl, Segni, republikanci, zeleni in manjšinski del socialistov. NajodloCnejši je bil o tem vprašanju tajnik Demokratične stranke levice Achille Occhetto, ki je poudaril, da Ce bo stranka poražena na problemu dveh krogov, bo Kd morala dokazati, da so tudi z enim samim krogom možne agrega-cije. »Ce tega ne bo zmogla, ne bomo glasovali za zakon«. Dodal pa je vsekakor, da je njegova stranka pripravljena tudi na vmesne rešitve, kot sta lahko drugi krog za tiste kandidate, ki ne bi dobili veC kot 35 odstotkov glasov, ali pa 10-odstotna vladna nagrada najbolj glasovani koaliciji. Vlada se z ministrom Leopoldom Elio, ki je posegel ob koncu splošne razprave, ob tej dilemi ni opredelila. Opozorila pa je na nujnost reforme, na katero je vezana tudi usoda Ciam-pijevega kabineta, in na spoštovanje referendumskega izida. Izrazil je upanje, da bodo imela nova volilna pravila »široko podporo« in opozoril, naj nihče ne razmišlja o neke vrste »sa-morazpustu parlamenta« , ker bi v tem primeru morali glasovati s starimi pravili in nepredvidljivimi posledicami. Medtem se ob robu ostalih vozlov odloča tudi o usodi zastopstva manjšin. Popravki o tem vprašanju niso bili še jasno izoblikovani, vendar so med manjšini naklonjenimi političnimi silami v teku stiki, da bi lahko razvozlali problem. Poleg tega pa se razmišlja tudi o možnosti, da bi izpopolnili Člen, ki zadeva izrisovanje volilnih okrožij. Sedanji vsebuje le priporočilo o tem, naj bodo okrožja zarisana tako, da bo manjšina kar najbolj homogeno prisotna, Skp pa pripravlja predlog, po katerem naj bi bila manjšina združena v enem samem okrožju. Nekoliko lažje je vsaj s tehničnega vidika delo v senatu, kjer je ustavna komisija začela razpravo o novih pravilih. Popravki bodo izoblikovani v teh dneh, vprašanje pa je, ali bodo imeli zadostno podporo. V tem okviru naj omenimo še, da je predsedstvo senata uvrstilo med prejete peticije s številko 115 tisto, ki jo je 1. junija izročila Slovenska skupnost predsedniku Giovanniju Spadoliniju. Spadolini je tedaj poudaril, da je zajamčeno zastopstvo legitimna zahteva manjšine. PRED NEDELJSKIMI BALOTAŽAMI V Milanu spopad med Severno ligo in levo koalicijo MILAN - Severna liga proti levici: najbolj razvito, moderno in evropsko italijansko mesto, zibelka italijanske produktivne bur-žoazije, a tudi mesto podkupninske afere, bo izbiralo novo mestno vlado med koalicijo levih sil, katerih izraz je poslanec Nando Dalla Chiesa, in Severno ligo, gibanjem, ki je na Severu nedvomno nova stranka relativne večine in ki je v znatni meri napredovalo tudi glede na politične volitve lanskega aprila. Zbrisane - ali skoraj - so bile s politične scene stranke, ki so ves povojni Cas tradicionalno upravljale lombardijsko prestolnico: krščanska demokracija in zlasti socialistična stranka, ki je imela z Bettinom Cra-xijem v Milanu svojo trdnjavo. Po prvem krogu volitev, na katerih je kandidat Severne lige Marco Formentini (38, 8 odstotka glasov) proti napovedim javnomnenjskih raziskav prehitel kandidata levice Nanda Dalla Chieso (30, 4 odstotka), je dvoboj med nasprotnima taboroma postal izredno oster in v nekaj primerih je med pristaši Lige ter SKP (ki podpira Dalla Chieso) prišlo do fizič- nega obračunavanja, verbalni spopadi s psovkami pa so na dnevnem redu. Pri tem je še najbolj oster lider Lige Umberto Bossi, ki rad seže po grobem izrazoslovju. V tekmi za župansko mesto bodo najbrž odločilni katoliški glasovi, medtem ko je MSI že napovedala podporo Formentiniju. Milanska MILAN - Formentini vodi pred Dalla Chieso s 54,3 odstotka pS-roti 45,7. To je vsaj rezultat sondaže, ki jo je opravila agencija za javnomnenjske raziskave Directa po nalogu milanskega dnevnika II Giornale. Gre za telefonsko anketo, ki so jo opravili 14. in 15. junija, ko so anketirali 1.050 Milančanov. Pri tem je zanimiv podatek, da se je 30 odstotkov volivcev, ki so v prvem krogu volili za kandidate, ki niso prišli v balotazo, nekako razpolovilo med kandidatoma, vendar je prav med temi volivci do-stotek Se negotovih zelo visok. Vsekakor pa nam anketa Se pove, da je 80 odstotkov volivcev že odločilo, za koga bo v nedeljo glasovalo. cerkev se o tem vprašanju sploh ni hotela opredeliti in se omejila na podcrtanje nekaterih naCel (predvsem moralno vprašanje), ki bi jih morali spoštovati upravitelji. In s tem, menijo poznavalci, je objektivno podprla Ligo. Krščanska demokracija pa se je razdvojila. Levo krilo s preno-viteljico Rosy Bindi na Čelu se opredeljuje za Dalla Chieso, medtem ko konservativni del z Andreottijevo somišlje-nico Ombretto Fuma-galli Carulli podpira Formentinija. Ostrina spopada je razumljiva, saj gre za oba tekmeca za izredno pomemben test in preizkušnjo. Levica -Dalla Chieso podpirajo Mreža, Skp, Dsl in Zeleni - preverja odmevnost programa in sposobnost, da nakaže pot v prihodnost mestu, ki je usmerjeno v Evropo, vendar ga je podkupninska afera globoko pretresla. Severna liga pa v Milanu preverja svojo sposobnost agre-gacije. Ce v lombardij-skem glavnem mestu ne bo uspela, bo najbrž še dolgo Časa stranka relativne večine na Severu, toda njeni glasovi bodo ostali zamrznjeni v hladilniku protesta. (VT) NOVICE Sodni postopek proti Andreottiju RIM - Senatni odbor za parlamentarne imunitete bo v sredo, 30. t. m., obravnaval zahtevek rimskega državnega pravdništva za začetek sodnega postopka proti senatorju Giuhu Andreottiju zaradi suma o vpletenosti v umom Časnikarja Mina Pecorelbja. Vest je objavilo predsedstvo odbora, ki je pristavilo, da bo odbor po vsej verjetnosti obravnaval nekaj dni potem še zahtevek o odvzemu parlamentarne imunitete senatorju Antoniu Gavi. Nacistični napisi v Meranu MERAN - Na zidovih meranske sinagoge so se pojavih nacistični in fašistični napisi. Cmi mazači so v nočni temi s Črnim pršilcem med drugim narisah nacistični krunski križ ter znaka zlogasne nacistične organizacije SS in novofašisticne organizacije Grdine nuovo. Zadevo preiskuje pobtiCna policija. Po mnenju nekaterih naj bi napise naredila ista roka, ki je pred dnevi pomazala s podobnimi napisi zidove meranskega klasičnega liceja. Dogodek je med dragimi komentiral meranski rabin Federico Steinhaus. Povedal je, da gre za »zaskrbljujoče dogodke, katerih storilce je treba brez dvoma iskati v krogih skrajne desnice, saj si edino skrajna desnica lahko na tak način kuje politični kapital«. Prihodnjo soboto brez dnevnikov in poročil RIM - Prihodnjo soboto, 26. junija, ne bodo izšli dnevniki zaradi stavke Časnikarjev, ki ga je vCeraj oklical izvršni odbor novinarskega sindikata v okvira sindikalnega spora z založniki. Istega dne bodo stavkali tudi radiotelevizijski novinarji, tako da bo informacijski »black out« popoln. SOLIDARNOST / POBUDA ŠTEVILNIH ORGANIZACIJ Voluntariat za pomoč bivši Jugoslaviji Poziv oblastem za ureditev skladišča Predstavniki raznih organizacij med včerajšnjo tiskovno konferenco (foto KROMA) O gospodarskem sistemu v Sloveniji GORICA - Zunanjetrgovinska sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju vabi vse včlanjene operaterje, da se udeležijo specializiranega posveta o novostih v slovenski gospodarski zakonodaji, ki ga jutri ob 16. uri prirejata v Gorici Trgovinska zbornica in Kmečka banka. V Konferenčni dvorani Sejemskega razstavišča bo po uvodnih pozdravih predsednikov krajevne TZ dr. Enza Bevilacque in slovenske banke Ksaverija Lebana spregovorila vrsta uglednih strokovnjakov na temo »Valutami, davčni, carinski ter privatizacijski aspekti v novi zakonodaji Slovenije«. Najavljeni so referati, iz slovenske strani, direktorja Centra za zunanjo trgovino pri GZS prof. Andreja Humarja, državnega sekretarja za privatizacijo pri vladi dr. Antona Ropa, poverjene upraviteljice banke SKB iz Ljubljane dr. Cvetke Selšek, na italijanski strani pa predsednika goriškega Informest Gian-nija Brava, predavatelja prava na tržaški univerzi prof. Luigija Danieleja, elana upravnega odbora Kmečke banke dr. Borisa Perica in generalnega tajnika goriške TZ dr. Renata Chahiniana. Razpravo bo koordiniral posebni svetovalec pri slovenskem ministrstvu za gospodarske odnose dr. Teodor Černigoj- Pravno-gospodarski okvir v Sloveniji je dokaj nerazčiščen in sosledno je tudi razmejitev pristojnosti med raznimi institucionalnimi organi še nedognana. Pa vendar menimo, da je zaradi strokovnosti nastopajočih in neposredne možnosti izmenjave vidikov o obmejnem in meddržavnem sodelovanju ta prilika res dragocena za vse naše operaterje, ki so posebno zainteresirani za slovensko tržišče. (D.D.) Aktualnost Vilfanove vizije manjšin Jože Pirjevec Na začetku meseca je Nemško-italijansm zgodovinski inštitu v Trentu organizira) mednarodni simpoZ1J o manjšinah med pr-vo in drugo svetovno vojno. Slo je za vse binsko ^0®arn srečanje, na katere je bilo mogoče preveriti, kaj in kako se v različnih državah ra ziskuje na to temo. Zanimivo je bdo na primer opaziti b° enodušno sozvočje med predstavnim “zgodovinskih naro dov, Italijanov, Madžarov, Nemcev, ki so nas skuš i prepričati, da je bila vsaj v 19. stoletju manjšin sovražna politika njihovih vlad pravzaprav v si modernizacije. Zagovarjali so namreč tezo, da je nasilje, s katerim so elite na oblasti zatirale rna'I?J govorice in jim vsiljevale svoj jezik, znak napre ^ saj so s tem trgale pogosto nerazvite in zaostale nične skupnosti iz njihove izolacije in jih silne, se vključijo v tok sodobnega sveta. Koliko je bi o ^ početje demokratično in kako je mogoče napre spregati z nasiljem, se seveda niso vprašah. Za o p smo jih na to opozorili predstavniki “nezgodo skih” narodov. -i Ko sem premišljal, kako naj bi najbolje Prec7,a usodo primorskih Slovencev v dvajsetih in t1106 0 tih letih, sem si dejal, da nima smisla podati s spiska krivic in zatiranj, ki smo jih doživeli, ker skupaj lahko izzveni preveč jokavo. Bolj prime se mi je zdelo pokazati, kako smo skušah s tre besedo vplivati na italijansko vlado, da spreme svojo zatiralno pohtiko, in kako smo prispevali ^ na evropski ravni k oblikovanju zavesti o.pr^jA manjšin kot dela splošnih človeških pravic, v e smislu se mi je zdel vreden predstavitve Josip ^ fan, ker je v Času med obema vojnama od vs naših predstavnikov najbolj zrelo in intenzivno r mišljal in pisal o teh problemih ter izdelal ce ^ stem, ki je še danes aktualen. Na ta način, se dejal, bom ubil dve muhi na en mah: skozi Vi vo usodo bom vsaj v glavnih obrisih nakazal s ^ slovenskega Človeka v dvajsetih in tridesetih obenem pa bom mednarodno javnost opozori na njegovo ustvarjalnost; kajti, prepogosto tudi s pozabljamo, da se proti fašizmu nismo upirali s s silo, temveč tudi z mislijo. , Ker sem bil v zadnjih mesecih pogosto v Mini ^ nu, sem v tamkajšnji bibhoteki izbrskal revijo tion und Staat”, ki je bila nekakšno glasilo evr(’ pskih manjšin v obdobju med vojnama in v katen j Vilfan objavil nekaj temeljnih člankov. Njegovo e - najprej v rimskem parlamentu, kjer je bil poslanec vse do prisilne emigracije leta 1928, pozneje Pa Dunaju, kamor se je zatekel in kjer je deloval ko sta na to temo že marsikaj napisala.Vendar moram reci, da me je branje člankov v “Nation und Staat presenetilo zaradi tega, ker si vendar nisem predstavljal, da je Vilfan mislil tako moderno in drzno. Tako se zdi, da bi ignoriral nasilje svoje dobe, kot prehodno in minljivo, in da bi gradil že za bodoCe bolj stabilne in predvsem človeka vrednejše čase. Njegova vizija naroda predpostavlja odprto družbo, tako rekoC brez meja, v kateri se države in etnične skupnosti harmonično spajajo v raznoliko evropsko celoto. V takih razmerah naj bi bile manjšine subjek ne samo v odnosu do države, v kateri živijo, temveC tudi do svoje matice, v nenehmem dialoškem procesu kulturnega in ekonomskega značaja. Nad vsem naj bi bedela mednarodna skupnost s specifično za to poverjenimi organi, ki naj bi celotno dogajanje nadzorovati in vanj tudi posegli, Ce bi prišlo do motenj. Gre brez dvoma za vizijo, ki je še nismo dosegli, ki pa je prav v našem Času, ko so v vsej Evropi etnični problemi še kako pereči, nadvse aktualna, kajti, prepričan sem, da medetnicnih problemov naše celine (in sveta) ne bo mogoCe stalno in pravično rešiti, dokler Vilfanove ideje ne bodo postale ne samo del mednarodne zavesti, temveC tudi medna- Casadei pred sodniki MILAN - Tajnik bivšega ministra Giannija De Mi-chetisa Gioigio Casadei se je vCeraj predstavil milanskim karabinjerjem, potem ko so ga slednji že veC Časa zasledovati zaradi novih obtožb v podkupninski aferi. Milanski sodniki namreč Casadeia ob-dolžujejo, da je prejel 600 milijonov tir podkupnin za zagotovitev zakupov del za izgradnjo naprav za kemijsko industrijo v Brindisiju in v Priolu pri Si-rakuzah. V okvira iste preiskave so milanski sodniki vCeraj nasloviti novo sodno obvestilo tudi na samega De Michetisa pod obtožbo posesti ukradenega blaga in kršenja zakona o javnem financiranju strank. Ropar usmrčen med napadom banke PADOVA - Agentje padovskega letečega oddelka so vCeraj usmrtiti enega roparja, dragega pa raniti med poskusom ropa agencije denarnega zavoda Banca Popolare Veneta na središčnem Trgu Cavour. Pa-dovsko kvesturo je o ropu obvestil eden izmed bančnih uslužbencev, ki mu je uspelo sprožiti alarm. Agentje so do banke prihiteti v trenutku, ko so roparji že odhajati iz nje s plenom. Eden izmed roparjev je proti agentom zalučal slepilno bombo ter enega izmed njih lažje ranil, ostati policisti pa so odgovoriti z ognjem ter, kot rečeno, ubiti enega izmed roparjev, dragega pa raniti. SPOROČILO PREDSEDNIKA VZPI Odobren osnutek v korist vdov bivših deportirancev ZARADI KONKURENCE SOSEDNE SLOVENIJE^ Črpalkarji iz videmske pokrajine zahtevajo znižanje cene bencina TRST - Številne organizacije, med katerimi Italijanski konzorcij za mir, ARCI ragazzi, Združenje za mir, Servisni center za priseljence, adventisti, evangelijski kulturni center, združenje “Dai ruote alla pace“, ACLI, metodisti in švicarska valdeška cerkev, ki so že v preteklosti sprejeti številne pobude v korist prebivalstva bivše Jugoslavije, so v teh dneh sprožile širšo kampanjo, s katero skušajo senzibilizi-rati javnost o raznih pobudah, ki so v teku v korist bivše Jugoslavije in da bi pri prebivalstvu vzbudile pozornost do vseh teh problemov. Vsakdo, ki se žeti aktivno vključiti v to akcijo, se lahko obme na te organizacije, cerkve in razne centre. Predstavniki omenjenih organizacij in združenj so na včerajšnji tiskovni konferenci poudariti, da so v zadnjih tednih navezali stike z Deželo, Občino in KZE, da bi lahko imele na razpolago skladišče, kjer naj bi zbirati razno blago. Kljub vsem prizadevanjem pa takega prostora niso dobili na razpolago. Tržaška občinska uprava je pobudnikom ponudila učilnico v nižji srednji šoti Benco Pitteri, vendar le v šolskem urniku, deželna uprava pa je dala na razpolago prostor na odprtem. Take rešitve pa so za pobudnike nezadostne, zaradi Cesar ponovno pozivajo javne uprave in zasebnike, da bi posredovati konkretne in uresničljive predloge za rešitev vprašanja skladišča. Dejstvo je, da prav pomanjkanje takega prostora onemogoča, da bi tudi v Trstu lahko zbirali blago za pomoč potrebno prebivalstvo, ki ga je prizadela vojna na območju bivše Jugoslavije. RIM - Predsednik VZ-PI-ANPI sen. Arrigo Bol-drini je te dni sporočil bivšemu senatorju Stojanu Spetiču, da je senat konCno odoboril zakonski osnutek, ki ureja vprašanje pokojninskega deleža vdov deportirancev v nemških koncentracijskih taboriščih. Po dosedanji zakonodaji jim namreč ta pravica ni bila priznana. Gre za zakonski predlog, ki sta ga v prejšnjih zakonodajnih dobah izdelala in predstavila senatorja Jelka Gerbec in Stojan Spetič, v tej zakonodajni dobi pa Boldrini s skupino bivših borcev in političnih prganjencev. V pogovoru sta Boldrini in Spetič poudarila, da mora zakon potrditi še poslanska zbornica, sicer bo ves trud zaman. Časa pa je zelo malo, saj bodo predčasne parlamentarne volitve predvidoma jeseni ali kvečjemu prihodnjo pomlad, parlament pa je prezaposlen z volilnimi reformami. Zato je potreben skupen napor vseh demokratičnih sil, da se zakon potrdi brez sprememb in po skrajšanem postopku. Potreben pa je tudi pritisk prizadetih in njihovih organizacij. VIDEM - Ceno bencina proste cone je treba izenačiti s ceno goriva, ki velja danes v Sloveniji. Takšno približno je stališče videmskih prodajalcev bencina, ki so se prejšnji dan zbrali na letni skupščini na sedežu furlanske Trgovinske zbornice. Na srečanju so nadalje zahtevali, naj se olajšave proste cone razširijo na celotno videmsko pokrajino (doslej veljajo le vzdolž obmejnega pasu), saj so v lanskem letu zabeležili padec števila kupcev za približno 40 odstotkov. Dejstvo je, da se videmski avtomobilisti, zaradi visoke cene italijanskega goriva, usmerjajo k Črpalkam onstran meje, kjer je cena bencina cenejša za približno 600 lir na liter. Zaradi takšnega stanja in dejstva, da dobršen del prebivalcev videmske pokrajine ne dobiva kontingentov proste cone, so zabeležili negativni trend v prodaji goriva, ki se iz meseca v mesec veča. Na skupščini so prodajalci bencina zahtevali, naj odgovorni dejavniki priskočijo na pomoč videmskim Črpalkarjem in naj uspoštevajo njihova mnenja. Povečana cena bencina proste cone, tako menijo, bi služila za kompenzacijo izgub, ki jih beležijo predvsem deželni prodajalci cigaret zaradi konkurence brezcarinskih prodajaln onstran meje. Furlanski Črpalkarji pa ne bodo ostali pri besedah. Na skupščini so sklenili, da bodo zaceli z zbiranjem podpisov za uvedbo pro-ste cone na celotnem videmskem teritoriju. V načrtih imajo, da bi v kratkem Času zbrali najmanj 100 tisoC podpisov. (R.P.) ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Četrtek, 17. junija 1993 OKROGLA MIZA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH VOLITVE Slovenci za Codego DSL, SSk, SKP in PSI pozivajo voUlce, naj podprejo demokratičnega kandidata TRST - »Slovenci mo-rarno enotno in množic-IJ0 podpreti Franca Co-ae§°- Pozabimo - vsaj za tenutek - na naše poli-PCne in druge razlike in pokažimo, da se znamo v ključnih trenutkih naše z8°dovine obnašati kot Zrela narodnostna sku-Puost«. S temi besedami, k1 jih je izrekel bivši uuželni svetovalec SSk kuugo Stoka, lahko obno-vinio zaključke predsi-öpCnje razprave ”Sloven-in balotaža“, ki jo je na Opčinah priredila knjiž-Uica Pinko Tomažič in lovarisi. Miloš Budin c ^1’ lvo Jevnikar jSSk), Rudi Pavšič (PSI) 111 Stojan Spetič (SKP) so v°lilce in vse Slovence Pozvali, naj glasujejo za ^odego. Soočanje med jjjUni, kot tudi razprava, k1 je temu sledila, je vsekakor znova dokazala, da )e znotraj manjšine še kar Precej nerazčiščenih poetičnih vprašanj. Od Problema zajamčenega Zastopstva v izvoljenih kolesih do volilne refor-ki je tudi med Slo-VeUci ze sprožila velik Potres in pretres. O tem oomo vsekakor imeli do-v°lj Časa za analize in tazprave, sedaj je bistve-j?ega pomena, da v ne-eljo množično podpre-^to Codego. . Spetič, ki se zaradi 8 ttžhenih dolžnosti ni ^t’SekudeleZiti večera, le Poslal pismeni poseg,.. Budin, Jevnikar in Pavšič na okrogli mizi v Prosvetnem domu (foto Ferrari-KROMA) v katerem je uvodoma očital Codegi - in hkrati DSL ter Zavezništvu za Trst - da se ni hotel "kompromitirati“ na levici. SKP, Mreža in SSk so tako ostale izključene iz širšega demokratičnega zavezništva, ker Code-ga išče predvsem konsenz na sredini, to se pravi med zmernimi vo-lilci. Spetičeva stranka pa bo vseeno v nedeljo lojalno in množično podprla demokratičnega kandidata, ker je prepričana, da je treba v Trstu premagati nacionaliste in desnico. Od tod poziv vsem volilcem SKP, da podprejo Code-. go. Spetič je tudi podčr- tal, da mora biti to "lekcija“ za vso levico in za ves demokratični Trst, ki ne sme iste napake ponoviti na jesenskih občinskih volitvah. Ni dvomov, da je SSk na strani Codege, je poudaril Jevnikar, ki je prvi del svojega posega posvetil vprašanju volilnih reform. Izpostavil je bistveno vprašanje zajamčenega zastopstva za Slovence in rekel, da so slovenski volilci 6. junija zahtevali preokret v naši politiki in večjo enotnost v manjšini. Napovedani večinski sistem je krivičen do naše skupnosti, še posebno pa do SSk, ki je bila v Trstu že apriori izključena iz pokrajinskega sveta. Drugače pa je v Gorici, kjer bo kandidat SSk Terpin izvoljen v pokrajinsko skupščino le ob zmagi predsedniškega kandidata KD. Ze ker se toliko govori o realnih možnostih slovenskih kandidatov - je dejal Jevnikar - je prav, da vsi goriški Slovenci glasujejo za kandidata KD. Pavšič je ponovil stališče slovenske deželne komisije PSI v podporo Codegi. Po njegovem se moramo Slovenci - če hočemo še nekaj pomeniti - hitreje prilagoditi spremembam v državi in tudi novi volilni zakono- daji. Zal pa vsi še vedno razmišljamo po starem, kar ne obeta nič dobrega. Pavšič je vsekakor prepričan, da mora priti med Slovenci do združitve levičarskih sil in tudi do tesnejšega povezovanja med vsemi manjšinskimi komponentami, kar pa ne sme peljati v zaprtost in v odklon vsakršnega sodelovanja z napredno usmerjenimi Italijani. Budin je pozval vse Slovence na Tržaškem, da glasujejo za Codego in da ne nasedajo tistim, ki jim svetujejo, naj ostanejo doma oziroma naj oddajo belo glasovnico. Slovenci moramo po njegovem osvojiti zmagovalno miselnost in se ne predajati malodušju in pesimizmu. Codega bo zmagal če bo imel za sabo levico, a tudi Ce bo dobil glasove na sredini. Po Budinovem mnenju obstajajo konkretne možnosti, da bo Codega - seveda v primeru zmage -povabil v novo pokrajinsko upravo tudi osebnost iz krogov SSk. Soglašal je s Pavšičem, da Slovenci v politiki se vedno mislimo po starem načinu. Napočil je čas učinkovitejših povezav med nami, pri čemer pa moramo upoštevati, da ne bomo dosegli nič, če ne bomo imeli za sabo demokratičnega dela večinske skupnosti. Volitve le v nedeljo Prekrižamo le ime FRANCO CODEGA PAOLO SARDOS ALBERTINI TRST - Balotaža za izvolitev predsednika pokrajinske uprave bo samo v nedeljo. Volišča bodo odprta do 22. ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom za balotažno glasovanje. Izjemo predstavljajo le občani Zgonika in Repentabra, ki pridejo na volišče s potrdilom iz prvega glasovanja 6. junija. NA GLASOVNICI PREKRIŽAMO LE OKVIRČEK, KJER JE NATISNJENO IME FRANCO CODEGA. NAREDITI MORAMO LE TO IN NIC DRUGEGA. Codega: »Sardos Albertini se poslužuje izguljenih trikov« TRST - Paolo Sardos Albertini je v teh dneh zatožil Franca Codego, češ da mu je slednji prisodil neresnično sodbo, po kateri naj bi bil »nora bedarija« (»boiata pazzesca«) manifest s podpisi uglednih tržaških osebnosti, ki ga je II Piccolo objavil 25. aprila letos pod naslovom »Zadnji vlak«. Včeraj pa je Codega objavil tiskovno poročilo, v katerem natančno navaja, kdaj in kje je Sardos Albertini izrekel omenjno sodbo o Piccolovem manifestu. Slo je za okroglo mizo, ki jo je tržaška zasebna televizija Telequattro oddajala 7. t. m. dopolne. Iz stenografskega prepisa Sardosovega posega jasno izhaja, da je slednji dejansko izrekel sodbo, po kateri naj bi bil Piccolov manifest »nora bedarija«, vsaj posredno. Sardos Albertini je namreč najprej povedal, da mnogi ljudje mislijo, da je Piccolov manifest »nora bedarija«, nato pa je pristavil, da imajo ti ljudje bolj prav kot nekateri politiki. Codega zatorej očita Sardosu, da je vložil tožbo le zato, da bi ga kakor koli očrnil. A to so stari triki, katerim ljudje ne verjamejo, je zaključil Codega. Bo MSI v odboru s Sardosom Albertinijem? TRST - Kot znano, se Sardos Albertini predstavlja v drugem krogu pokrajinskih volitev brez formalne povezave z novofašističnim gibanjem MSI. Očitno spada to v taktiko, da bi si ne zapravil podpore zmernih volilcev. Toda kaže, da je medtem Sardos Albertini že obljubil nekaterim vidnim predstavnikom MSI mesto v pokrajinskem odboru v primeru, da bo izvoljen z zunanjo podporo te stranke. Govorice v tem smislu so ujeli zeleni, ki zato pozivajo Sardosa Albertinija, naj objavi imena ljudi, ki bi z njim sedeli v pokrajinskem odboru, seveda pred nedeljsko balotažo. Zeleni podpirajo Codego TRST - Zeleni podpirajo Codego na volitvah za predsednika Pokrajine iz petih razlogov: 1. ker ni politikant, ampak pristaš referendumskega gibanja; 2. ker ne govori vedno in samo o preteklosti; 3. ker stavi na evropsko bodočnost Trsta; 4. ker smatra okolje kot dobrino za razvoj in ne kot oviro; 5. ker je katolik, ki je všeč laikom. Zeleni nadalje pozivajo volilce, naj se natančno seznanijo z načinom, kako glasovati, da ne bi prišlo do visokega števila neveljavnih glasov. Danes pride Ayala TRST - Na Borznem trgu bo drevi ob 21. uri shod Zavezništva za Trst v podporo Francu Codegi, na katerem bo kot glavni gost sodeloval bivši palermski sodnik Giuseppe Ayala, ki je trenutno poslanec PRI. Ayala je med ustanovitelji Demokratičnega zavezništva. Poziv Severne lige: TRST - Severna liga Poziva volilce, naj v ne-e4o glasujejo po vesti, če nocejo izbirati med Code-§9. Sardosom Alberti-ttjjem pa naj razveljavijo glasovnico. Njen pokrajinski tajnik Fabrizio elloni je med tiskovno onferenco (na sliki - foto kROMA) ostro kritiziral oba predsedniška kandira. Albertinija je ocenil , ?t grobega nacionalista, 1 sovraži Slovence in Furlane in ki lahko vzdržuje dialog le z ribami v zalivu, Codego pa kot sanjača in starokomuni-sta. Belloni je v preteklosti vsekakor večkrat opozoril na nevarnost zmage nacionalistov in desničarjev, ki bi imela škodljive posledice za vso pokrajinsko skupnost. To je tudi rekel na volilnem shodu z voditeljem Lige Umbertom Bossijem na Trgu Unitä. POBUDNIK TUDI ZSKD Trg Sv. Antona: javna pobuda civilne družbe TRST - Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na manifestacijo v podporo Francu Codegi, ki bo danes med 18. in 19.30 na Trgu Sv. Antona v Trstu. Nastopile bodo glasbene skupine, poleg Codege pa bo na srečanju sodeloval tudi Giam-piero Rasimelli, vsedržavni predsednik združenja ARCI, ki je skupno z ZSKD, ACLI in ARCI-ragazzi sopri-reditelj današnje pobude v mestnem središču. Na njej bo govora kako izboljšati odnos med javno upravo in organizacijami civilne družbe in kaj lahko naredi Pokrajina Trst na področju kulture, sožitja, športa, prostega časa, kulture miru in sodelovanja med narodi. Rasimelli je tudi med ustanovitelji vsedržavnega političnega gibanja Demokratično zavezništvo. ZSKD je ze nekajkrat javno pozvala člane vseh društev in kulturnih skupin, da v nedeljo množično podprejo kandidata odprtega dela mesta Codego, To stališče je zveza sprejela na zadnji seji svojega deželnega predsedstva. Današnjo prireditev na Trgu Sv. Antona spremlja poziv - manifest z naslovom "pet razlogov, da podpremo Franca Codego“, ki ga bodo predstavili javnim občilom in javnosti na današnji tiskovni konferenci (ob 11.30) na sedežu agencije ANSA. ‘ SAMO SE DO JUTRI JE CAS ZA IZPLAČILO DAVKOV IRPEF, ILOR IN IRPEG Enigmatično razvozlavanje nesramno zamotanih norm TRST - Davčna prijava 740 je za širok krog davčnih zavezancev sinonim morečega in enigmatičnega razvozlavanja nesramno zamotanih predpisov, ki se vsevprek neusklajeno kopičijo in ne le fiskalno, ampak tudi interpretacijsko bremenijo že itak kompliciran postopek. Letos se povrhu soočamo še z novimi davščinami in dodatnimi obrazci, tako da se nas pri premlevanju tega neprebavljiv-ga normativa loteva glavobol in občutek duševne stiske oziroma nemoči. Le malokdo si je tokrat lahko »privoščil«, da sam izpolni prijavo in izračuna višino vseh obveznosti do državne davčne upave. Za taka razmišljanja in tarnanje pa ni več časa, lahko le upamo, da bo vlada že za dohodke v letu 1993 uresničila obljubljeno poenostavitev davčne prijave. Se danes in jutri moramo bolj ali manj glo- boko seči v žep in plačati davke IRPEF, ILOR, IRPEG in prvič ob tej zapadlosti tudi davek na zdravje. Podjetnike bremeni tudi na novo vpeljani premoženjski davek, če njegova vrednost presega 100.000 lir. Nekateri izmed zavezancev so isto tako do 18. t.m. dolžni plačati tudi prvi obrok predujma na račun davkov v letu 1993. Prvo akontacijo v višini 39, 2 odstotka moramo že sedaj poravnati, če je dolgovani znesek za leto 1992 presegel 511.000 lir. V primeru, da je ta znesek nižji pa bo treba novembra poravnati 98-odstotni delež. Kar zadeva davek ILOR, se v dohodkovni prijavi za leto 1993 ne bo več računal za zemljišča in stavbe, ker ga je nadomestil občinski nepremičninski davek ICI. Za morebitna zakasnela vplačila davkov so predvidene precej visoke globe in zamudne obresti (3 odstotki do 21. t.m., nato pa 40 odstotkov). Vlada je na ostre pritiske le morala prisluhniti upravičenim zahtevam družbenih in tudi političnih sil, tako da je v zadnjem trenutku najavila, da ne bo nasprotovala predlaganim olajšavam (za zakasnela vplačila davkov do 30. junija 1, 5-od-stotna obrestna mera, od 1. do 15. julija pa 3 odstotke). Ta ukrep pa bo parlament po vsej verjetnosti sprejel po zapadlosti 18. junija. Davčno prijavo bomo morali oddati do 15. julija in izpolniti nekatere nove okvire, kot na primer dohodkovnik, v katerem bo treba navesti površino stanovanja in druge dobrine, s katerimi razpolagamo. Sicer pa bomo morali še pred poletnimi počitnicami (če nam bo zanje sploh ostalo kaj denarja) poravnati še nekaj do- datnih davčnih obveznosti. 20. junija zapade davčni odpust, povezan s plačilom dodatnih davščin oz. odgovarjajočih pokojninskih prispevkov. Od 1. do 19. julija bo treba občinam izplačati prvi obrok nepremičninskega davka ICI, od 1. julija do 31. avgusta pa bodo morali člani družin, ki niso oproščeni superticketa, potegniti iz žepa 85.000 lir pro ca-pite za zdravstvene storitve splošnega zdravnika. Podjetniki pa bodo morali do 31. julija poravnati davek na poslovne prostore ICIAP. Ker so se spričo take obilice davščin številni podjetniki znašli v resnih likvidnostnih težavah, jim je priskočila na pomoč bančna sekcija pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju, ki preko šestih slovenskih denarnih zavodov nudi posojilo za kritje davčnih obveznosti po ugodni obrestni meri. (-bs-) _ ORAPEŽ / FORUM MLADIH IZSELJENCEV Sinovi in vnuki izseljencev se soočajo z lastno identiteto in narodno pripadnostjo GRADE2 - V soboto se 0 v Gradežu zaključil enotedenski forum mla-1h generacij deželnih iz-Sel]encev. Gre za prvo tovrstno srečanje mladih, rnov in vnukov beneških, furlanskih in rzaških izseljencev, ki nrajo priložnost, da spregovorijo predvsem o odnosu do domovine svojih očetov in dedov, o narodnostni pripadnosti ter o nrganizarnosti znotraj «evilnih izseljeniških oruštev. Na seminarju, ki ga prireja Deželno združenje yPrašanje izseljeništva, 6 Je 120 udeležencev lo- tilo predvsem problematike identite. Te mlade je namreč tažko označiti za izseljence. Gre v bistvu za sinove in vnuke izseljencev, sami pa imajo drugačen odnos do domovine staršev in dedov. Na torkovi okrogli mizi so ta stališča iznesli zelo jasno in poudarili, da je danes treba govoriti o Argentincu, Kanadčanu ali Belgijcu s slovensko oziroma furlansko identiteto. To je izkaznica današnjega mladega pripadnika številne izseljniške skupnosti, ki je razpršena v vseh petih celinah sveta. Specifično o proble- matiki sinov beneških izseljencev je tekla beseda znotraj skupine desetih predstavnikov mlajših generacij emigrantov iz Benečije, ki se udeležujejo gradeškega foruma. Gre za Liliano Gabor (doma je iz San Paola v Braziliji), Nadio Chiacig (Montreal), Marino Dre-szach (Vancouver), Lore-dano Caratti (Tanderbey), Virginio Turrin (Vancouver), Carlosa Lendara (Marcos Paz), Sergia Cim-bara (Buenos Aires), Eli-so Jussig (Buenos Aires), Mario Ines Lodolo (Rosario) in Ala Borguja (Cam-berra). (R.P.) PATRONAT INAC SVETUJE Dnänska doklada piše Boris Simoneta Vpr.: »V tem mesecu bom dopolnil 60 let in se bom lahko upokojil. Čeprav nimam visoke plače, pa vseeno zadnja let nisem dobival družinske doklade za ženo, ki dela doma na kmetiji in sploh nima nobenega dohodka. Tega mehanizma nisem nikoli razumel, sedaj pa me zanima, če bom kot upokojenec lahko dobil doklado in pod katerimi pogoji. T.K.« Nekdanji osebni kriterij za ugotavljanje statusa družinskega člana v breme odvisnega delavca oziroma upokojenca (merodajen je bil osebni doho- dek osebe v breme) se je leta 1988 bistveno spremenil z uvedbo pojma doklade za družinsko skupnost. Upoštevajo se skupni dohodki naslednjih članov družine: 1) odvisni delavec oziroma upokojenec, ki prosi za podporo; 2) z njim živeči zakonec; 3) mladostni otroci, ki niso še dopolnili 18. leta starosti oziroma brez starostnih omejitev za invalidne otroke, tudi če ne bivajo v družinski skupnosti; 4) bratje, sestre oziroma vnuki do 18. leta (ozi- roma brez omejitev, če so priznani kot invalidi) in so sirote brez družinske pokojnine. Pri tem naj pristavimo, da polnoletne študente ne smatramo kot družinske člane, niti če bivajo pod isto streho. Isto velja tudi za otroke, brate, sestre in vnuke, ki so poročeni in so si torej ustvarili samostojno družinsko skupnost. Dohodkovno mejo vseh članov družine vsako leto prilagajajo gibanju indeksa cen na drobno za družine delavcev in uradnikov. Tako bodo s 1. julijem 1993 ovrednotili lanskoletne vrednosti za 5,4 %. Ce je družinska skupnost našega bralca sestavljena le iz dveh oseb (mož in Zena), ne sme dohodek v letu 1992 biti višji od 28 milijonov lir: v tem primeru pripada doklada 10.000 lir. Ce pa je dohodek nižji, znaša lahko 25.000 lir, 35.000 lir ali 45.000 lir, če ne presega 16 milijonov lir. Zelo verjetno z družinsko doklado ne bo nič še za eno ali celo dve leti, saj se bo komaj tedaj odražal nižji dohodek iz pokojninskega naslova. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Visla - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, Finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73573 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG NOVICE PREISKAVE KRIZA / OB ROJEVANJU NOVE POKRAJINSKE UPRAVE SRAMOTAl Danes posvet o ekoloških problemih v Sloveniji Danes bo z začetkom ob 18. uri na sedežu Vsedržavne konfederacije obrtništva (CNA) na Trgu Venezia v Trstu posvet na temo: »Ekološki problemi v Sloveniji: perspektive sodelovanja«. SreCanje prireja CNA ob nedavni odobritvi okvirnega zakona o varovanju okolja v Sloveniji po skoraj dveh letih snovanja. Na posvetu bodo sodelovali razni izvedenci, med temi predsednik Ekoinštituta Mario Cogoy iz Trsta Angelo Masotti in predstavnik ministrstva za okolje Republike Slovenije Mitja Bricelj. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjižico Ekoinštituta Mario Cogoy »Dossier Slovenia - Economia e ambiente« (»Dossier Slovenija - gospodarstvo in okolje«). Tržaška občina bo zaposlila šestdeset pometačev Tržaška občina bo s terminsko pogodbo zaposlila 60 pometačev. Zaposlitev spada v okvir naCrta za CišCenje mestnih in okoliških ulic in trgov, terminske pogodbe bodo zapadle konec leta, a jih bo nato mogoče podaljšati do največ dveh let, kot to predvideva zakon. Občina se je odločila za to rešitev (zaposlitev začasnih pometačev), ker ji s svojim stalnim osebjem ne bi uspelo izpeljati naCrta. Občino bo akcija stala skoraj 600 milijonov lir, od katerih jih bo 150 bremenilo občinsko upravo. Javni natečaj za 12 mest vodij upravnih služb Tržaška občina obvešča, da je razpisala natečaj na podlagi naslovov in izpitov za 12 mest vodij upravnih služb. Kandidati morajo biti mlajši od 40. leta starosti (razen primerov, ki jih dopušča zakon), pogoj za udeležbo na natečaju je diploma pravne fakultete, fakultete za politične vede ali ekonomske fakultete, ob tem pa morajo imeti potrdilo o opravljeni 5-letni praksi na mestu funkcionarja 8. službenega nivoja. Interesenti morajo poslati prošnje za udeležbo na natečaju z vso predvideno dokumentacijo Uradu za protokol tržaške občine, Trg Zedinjenja Italije 4. najkasneje do 12.30 dne 24.julja letos. Vse dodatne informacije o natečaju nudi oddelek za osebje Tržaške občine (tel. 6754312 ah 6754919). Sindikalno sporočilo Skupščina uslužbencev EST/ZTT, potem ko je vzela na znanje popolno odsotnost direkcije podjetja, ki ni menila, da bi bilo primemo vsaj stopiti v stik s sidnikalnimi predstavniki v zvezi s hudim vprašanjem izplačevanja mesečnih prejemkov, je sklenila, da proglasi tri dni stavke, ki jih bo izvedla v juniju. Amaldo Pitfoni zavrača obtožbe Amaldo Pittoni, bivši občinski in deželni svetovalec PSI (sedaj je predsednik Finfidija) je včeraj izdal tiskovno sporočilo, v katerem je le zapisal, da so mu dan prej preiskali stanovanje (ne da bi karkoli našli) in mu naslovili jamstveno obvestilo v zvezi z dogodki, ki segajo v leto 1988. Pittoni pa je vse obtožbe zavrnil in obenem pojasnil, da ga pred sodnika niso klicali kot predstavnika PSI, saj v tistem obdobju ni imel nobene zadolžitve, in še manj kot javnega upravitelja. Vsekakor ni znano, kaj mu očitajo, kot ni znano, v kaj je vpleten Pier Giorgio Luccarini (KD), predsednik CrT (tržaške hranilnice); dolžijo ga sicer »zavajanja z lažnivim ponašanjem o določenih poznanstvih«, dogodki segajo v leto 1987, niso vezani na Crt in to je dejansko vse. Z ostalimi osumljenci, ki so vpletem v preiskave o podkupninah, ni bistvenih premikov. Tako za Segheneja kot za Co-slovicna so zavrnili zahtevo po preklicu zapornega naloga. Prav zato Coslovichev odvetnik Borean namerava zahtevati nov zdravniški pregled, ker se je zdravstveno stanje demokrSCan-skega zastopnika poslabšalo, Sreghenejev odvetnik pa se celo namerava obrniti na Kasacijsko sodišče. Sindikat predstavil listino o gospodarskem razvoju Prisotna sta bila tudi Franco Codega in Paolo Sardos Albertini Drago Gašperlin Programske smernice za soočenje s Pokrajino Trst: tako so CGIL, CISL in UIL naslovili skupno listino o tem, kaj je treba ukreniti za gospodarsko-zaposlitveni razmah Tržaškega, ki so jo predstavili vCeraj novinarjem. Na tiskovno konferenco so povabili tudi Franca Codego in Paola Sardosa Albertinija, katerih eden bo z nedeljsko balotažo postal predsednik pokrajinske uprave. »To ni dokument, katerega veljavnost se bo iztekla dan po balotaži, ampak bo moral zavezovati novo pokrajinsko u-pravo pri njenem delu za vsestranski razvoj naših krajev,« je poudarila pokrajinska tajnica UIL Adele Pino, ob kateri sta sedela tudi tajnika CGIL Antongiulio Bua in CISL Luciano Kakovi-ch. Govornica je zahtevala Čimprejšnji sklic tretje gospodarske konference, ki naj bi pomenila referenčno točko za sleherni razvojni naCrt. Uvodni del listine navaja, da je za zaris krajevne bodočnosti potrebno nanovo opredeliti teritorialno sredino, znotraj katere velja zagnati razvojni projekt na področju proizvodnje in delovnega trga in ki je ne gre utesniti v upravne meje Pokrajine, ampak je treba strogo upoštevati celovito deželno stvarnost. V tem sklopu naj se dokončno pojasni koncept »posebnosti« Furlanije-Julijske krajine, a obenem tudi pojem tržaške avtonomije v institucionalnem in administrativnem pogledu -kajti sindikat ne pojmuje avtonomije kot kakšne ločitve po tridentinskem vzoru! Za to pa je nujno reprogramirati teritorialni in urbanistični ustroj Trsta (po možnosti z u-veljavitvijo »metropolitanskega območja«) in pomisliti tudi na možne sinergije v odnosu do ostalega dela Julijske krajine. Listina poudarja zatem nujnost prednostnih izbir, okrog katerih naj se razvije temeljita razprava med gospodarsko konferenco. Tedaj naj bi se odločili za tako investicijsko politiko, ki bi predvidevala posebno na področju industrije in ve-likokakovostnih terciarnih dejavnosti tudi nove proizvodne enote z visoko dodatno vrednostjo, hkrati pa osnovali drugačno politiko državnih udeležb, katerih pre-ustroj narekuje premestitev gotove delovne sile tudi zunaj tržaške pok- rajine, seveda ob primernem poklicnem prekvalificiranju. V tej logiki bi bilo treba seCi po krajevnih, deželnih in evropskih finančnih sredstvih za razširitev delovnega trga, servisiranje podjetij ter inovacijo proizvodov. V tej perspektivi bo potrebno kajpak okrepiti vse prometne zveze vključno z vodnokopen-skimi, drugače bo ostal Trst odrezan od Podonavja. Istočasno gre izbojevati izvajanje zakona o obmejnih območjih, ki predvideva uresničitev tržaškega off shora, in razviti politiko sodelovanja med gomjejadran-skimi pristanišči na o-beh straneh morja. Dalje predlaga sindikat pospešen razmah znanstvenoraziskovalnih ustanov v tesni povezavi z Univerzo in globalno preosnovo vseh tukajšnjih nosilnih gospodarskih ustanov. Isto velja za Pokrajino in njene pristojnosti, kot je denimo razmah potniških prevozov, socialnih storitev in kulturnih ter Šolskih dejavnosti. Skratka, Trst naj postane moderno evropsko mesto, v katerem naj se ovrednoti bogastvo, ki ga predstavlja njegova raz- Franco Codega nolikost na narodnostnem, etničnem, jezikovnem, verskem in kulturnem področju, in ki naj se popolnoma odpre tako podonavskemu kakor balkanskemu zaledju; le tako bo mogoče odpraviti nasprotja, ki se tudi pri nas kažejo v obliki nestrpnosti in rasizma. Kaj menita o sindikalni listini Codega in Sardos Albertini? Le-ta je prišel z zamudo, niti povohal dokumenta, potem pa kratko povedal, da si ne gre delati prevelikih utvar z gospodarsko konferenco, da bo dal novi sestav De- Paolo Sardos Albertini žele Trstu širše možnosti avtonomije, da je treba dati prednost problemu mladinskega zaposlovanja in da je glavni problem mesta pomanjkanje zaledja - zatrobil je torej v oguljeni rog »istrstva«. Cisto drugače je nastopil Franco Codega, ki je osvojil sindikalne predloge, posvaril pred desničarsko politiko, ki vodi Trst v popolno izolacijo, in se zavzel za mir, sožitje in sodelovanje tako navznotraj kot navzven, torej tudi z vzhodnimi sosedi. »Drugače bomo pokopali Trst,« je opozoril. Dom Bartoli šeni vseljiv Vir30bo2priiÄ onemogle Časa B i javna skupščina, teri bodo preveriU-j kaže storiti za to, dom vendarle 0 P misel o javnem, Srjn nju, na katerega bodo ivabili predstavo ižele, Občine Trst, CP, KZE, sindikato , ruženj prostovo jc organizacij civi užbe ter svojce one- Dglih, so iznesli obiska svetovalca Ubt, iberto Treu in ppe Dell’Acqua te jonski svetovalec t •anke Umberto Tessa tto po ogledu doII\. darska dela so op ii že 1. 1977, potem s la dela ustavljena iu ;, nakar so jih obnovi 1. 1986 in dovršil edlanskim, tako da oi vseh 120 potr® n irostnikov lahko elilo, a tega ne mojo. Zakaj? Poh.lSpA .steljnina in telefon nared, prav tako tud nitarije in modern« habilitacijske apara re, toda tržaška 0 nska uprava, ki n orala prevzeti d° ’ i storila »pod neobstoječin zapl®' ____ŠOLSTVO / OBJAVA IZIDOV_ Učni rezultati naših nižješolcev ČASOPISA NI V KIOSKIH Dnevnik TriesteOagi bije odločilno bitko za svojo bodočnost Kritike na račun založnika-direktorja Tiskovna konferenca TriesteOggi (foto Ferrari-KROMA) Zaključujemo objavo uCnih rezultatov na slovenskih nižjih šolah v tržaški pokrajini. Iz obračuna je razvidno, da so se dijakinje in dijaki kar potrudili, saj je bilo takih, ki niso izdelali, malo. (Ko bodo objavljeni, bomo priobčili še izide na višjih šolah.) NIŽJA SREDNJA SOLA FRAN ERJAVEC -ROJAN I. razred - Izdelali so: Tina Furlani, Ivo Lachi, Sandra Siega in Sabrina Žnidarčič. H. razred - Izdelali so: Barbara Antonini, Andrea Hrovatin, Kristjan Luksa, Marco Pertot in Katia Ravbar. III. razred - osem dijakov oz. dijakinj je bilo pripušCenih k državnemu zaključnemu izpitu, eden pa ni izdelal. NIŽJA SREDNJA SOLA IVAN CANKAR - SV. JAKOB I. A - Izdelali so: Valentina Bertocchi, Noemi Bet, Jan Carli, Giulia Chendi, Alessandro Cor-batti, Francesca Lovrečič, Pamela Predonzani, Stefano Pribac, Dimitri Smi-lovich, Giuliano Stibiel, Ivana TerCon, Denis Use-nich, Aleš Zajc in David Žigon. En dijak ni izdelal. L B - Izdelali so: Dean Carli, Iztok Cergol, Elisa FrandoliC, Manuela Kra-sevich, Marko Mikolj, Sara Posar, Erik Sancin, Valentina Smotlak in Eleo-nora Spacal. Štirje dijaki niso izdelali. H. A - Izdelali so: Mitja Bizjak, Valentina Ciac-chi, Federico Cok, Nino Corda, Dario Cossutta, Sergio Fabris, Miryam Grippari, Valentina laco-pich, Lara Komar, Mascia Kukanja, Daniel Leone, Ivan Mikulus, Jana Miličevič, Zorka Miličevič, Valentina Reja, Martina Samez in Mitja Stefančič. E. B - Manuele Bres-san, Sabina Caris, Ivana Flego, Dana Furlani, Saša Jančar, Federica Krašovec, Christian Krmec, Ca-terina Macho, Alessandro Manzin, Fjona Mezgec, Karin Mezgec, Tjaša Rogelja, Giulia Sadlow-ski, Jasna Simčič, Albert Zornada in Dalibor ŽrliC. Ena dijakinja ni izdelala. V IB. razredih so bili vsi pripušCeni k zaključnemu državnemu izpitu. NIŽJA SREDNJA SOLA SIMON GREGORČIČ -DOLINA I. A - Izdelali so: Daniel Capponi, Peter Gla-vina, Walter Jakomin, Erik Kuret, Roberto Longo, Cristina Ravnic, De-van Santi, Igor Spetič, Matej Tul, Roger Žagar, Ivan Zobec, Mrialisa Bandi, Marina Cok, Deborah Rodella Anja Smotlak, Svetlana Tul in Yari Zeriali. En dijak ni izdelal. H. A - Izdelali so: Alessandro Bajec, Sandro De-marchi, Matej Santi, Marco Serio, Daniel Sik, Igor Zobin, Irina Sancin, Jelka Sancin, Klara Vodopivec in Sara Zeriali. H. B - Izdelali so: Andrej Gracogna, Denis Gri-sancich, Marko Kariš, Christian Mauri, Andrea Skerlavaj, David Slama, Silvia Carboni, Martina Cociancich, Vanja Glavi-na, Barbara Gropajc, Ma-riana Olenik, Anastasia Postogna, Neda Sancin in Barbara Strain. En dijak ni izdelal. BI. A - En dijak na 24 ni bil pripušCen k akljuC-nemu državnemu izpitu, eden pa je odstopil. DI. B - Vseh 13 dijakov je pripušCenih k zaključnemu državnemu izpitu. NIŽJA SREDNJA SOLA IGO GRUDEN - NABREŽINA I. razred - Izdelali so: Marco Antonie, Matej Brezigar, Jasna Leghissa, Zaira Leghissa, Matej Lupine, Erik Masten, Mitja Puntar, Ambra Sanna, Vanja Švara, Tjaša Trampuš. II. razred - Izdelali so: Omar Braida, Alen Fabjan, Jesenka Furlan, Karol Hrovatin, Tatjana Kobau, Mitja Kocjan, Kristjan KovaCiC, Elisabetta Leghissa (Devin), Elisabetta Leghissa (Medja vas), Lidja Leghissa, Lara Leghissa, Igor Pahor, Roberto Pertot, Sonja Rebula, Vanessa Španu, Tadej Sirca, Anuška Šušteršič, Jasna Tuta. III. razred - Vseh 16 dijakov je bilo pripušCenih k zaključnemu državnemu izpitu. ODDELJENI RAZREDI V KRIŽU I. razred - Izdelali so: Ilenia Bak, Jara Košuta, Ivana Pincin, Kristina Šemi, Alma Vidau. En dijak ni izdelal. H. razred - Izdelali so: Igor Bogateč, Alessio Pincin, Igor Rebula, Mitja Tretjak, Carol Bezin, Milena Cossutta. En dijak ni izdelal. III. razred - Vseh 6 dijakov je bilo pripušCenih k zaklucnemu državnemu izpitu. Delavci in grafični delavci dnevnika TriesteOggi bijejo v teh dneh verjetno odločilno bitko za obstoj tega Časopisa, ki mu konkretno grozi zaprtje. Dnevnika zaradi stavke novinarjev in o-stalih uslužbencev danes ni v kioskih, Časopis bo potem redno izhajal do ponedeljka in s tem zajamčil informacijo o upravnih volitvah. Prihodnji teden - Ce ne bo prišlo do novosti - pa se obetajo nove protestne akcije. Sindikalna odbora novinarjev in grafičnih delavcev TriesteOggi sta na včerajšnji tiskovni konferenci seznanila javnost s cilji tega zelo zelo težkega boja. Dnevnik ima trenutno dve milijardi lir primanjkljaja, uslužbenci niso še dobili majskih plač, založnik Franco Paticchio, ki je tudi direktor Časopisa, pa še ni predložil nobenih stvarnih načrtov, kako misli premostiti to krizo. Situacija je torej v vsakem pogledu zelo huda. Predsednik deželnega novinarskega sindikata Gon in zastopniki CGIL, CISL in UIL so podčrtali, da bi mesto z izgubo TriesteOggi izgubilo glasilo, ki je hočeš noCeš prispevalo pomemben delež pri krepitvi pluralistične informacije v tržaški stvarnosti. Sindikati so tudi ostro kritizirali Paticchia, ki je v včerajšnjem sporočilu v dnevniku, skušal naprtiti vse odgovornosti za krizo dnevnika nejasnim in zakulisnim manevrom njegovih nasprotnikov. Solidarnost uslužbencem TriesteOggi so izrekli Zelena lista, DSL in PSI. _____DAVKI / JUTRI ZAPADE ROK ZA PLAČILO _- še zadnja dva dni mučenja z davčnim labirintom »740« No SDGZ se 30 uslužbencev od oprilo spoprijemo s »pošostjo« Jezni obrazi ob obrazcu 740 (foto KROMA) Marjan Kemperle »Izpolnjevanje letošnjih davčnih prijav, zloglasnih obrazcev 740, presega vsako mejo pameti in logike.« Tako pravi Vojko KocijanCiC, ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ki je postal od začetka aprila letos, ko so zaceli na Združenju z izpolnjevanjem prijav, s Časom pravi »izvedenec« za letošnji davčni labirint. SDGZ bo izpolnilo do jutri, ko zapade rok za plačilo davkov, skupno nad 1300 davčnih prijav, ki jih bodo morali nato davkoplačevalci izročiti do 15. julija. To delo, za katerega bi bil izraz »gigantski« skorajda preskromen, opravlja kar 30 uslužbencev, seveda s pomočjo računalnikov in mehanograf-skega tiskanja. O zapletenosti in kompleksnosti letošnje prijave dohodkov in davkov le nekaj številk. Sestava vsake prijave po že končani bilanci, ki je bila prilagojena davčni zakonodaji, zahteva v povprečju od 5 do 8 ur dela. Samo tiskanje na me-hanografskem sistemu in razdelitev prijave in u-streznih položnic »pobere« eno uro. O zamudnosti le en podatek: pri sestavi davčne prijave enega od podjetij so morali na Združenju kar 28-krat (!) prepisati davčno številko podjetja (in jo seveda vsakič tudi dobro preveriti, de ne bi prišlo do napake). Izredno zamudno je bilo že samo zbiranje podatkov in dokumentov; za izračun dohodkovni-ka so se uslužbenci SDGZ pomalem že »spremenili« v geometre, tolikokrat so morali izračunati površino poslopij in vrtov... Ljudem je bilo tudi treba obrazložiti, zakaj tolikšna razlika v davkih v primerjavi s preteklimi leti - to pa je tudi vplivalo na Cas izpolnjevanja obrazcev. Po mnenju Vojka Kocijančiča je na letošnje izpolnjevanje davCne prijave najbolj zamudno vplivala uvedba novih davkov: premoženjski davek, občinski nepremičninski davek ICI, drugačno izračunavanje in plačevanje davka na zdravje. Z uvedbo minimum tax se je za mnoga podjetja zvišala davCna osnova, kar se je poznalo pri višjem saldu za lan- sko leto in visokemu predujmu za letošnje. Mnogi podjetniki so se znašli tako brez likvidnosti in so morali zaprositi banke za posojilo, da so lahko sploh poravnali letošnje davke. Obrazci 740 so torej za državljane prava šiba božja. Sindikalne organizacije so že konec preteklega meseca javile, da bodo lahko njihov davCni servis koristili le vpisani elani. Se ti pa so morali Čakati dolgo Časa, da so lahko sploh prišli na vrsto. Sindikalne organizacije so že takrat (konec maja) opozorile oblasti, da jim ne bo uspelo ugoditi željam vseh prošenj, a protest ni zalegel. Ljudje, ki si zaradi bojazni pred napako niso upali sami izpolniti prijave, so bili prisiljeni obrniti se na komerciali- ste. Seveda so morali -poleg davkov - plačati tudi njegovo »uslugo«, 150.000 lir za izpolnjeno prijavo je - tako smo se pozanimali vCeraj - Se poštena vsota. Ta vsota velja seveda za preprosto, enostavno prijavo, za bolj zapletene obrazce lahko cena poskoči za dvakrat ali celo trikrat... Bili pa so tudi taki, ki so se sami spoprijeli s »pošastjo«. Eden od novinarjev (tako je poroCal vCeraj radio), je porabil tri dni, predno se je prebil skozi vse meandre obrazca 740. Ko so vCeraj - prav tako po radiu -vprašali priznanega italijanskega psihiatra za mnenje o letošnji davčni prijavi, je odgovoril dobesedno: »Birokrat, ki si je izmislil obrazec 740, je zlil vanj vse frustracije svojega brezsmiselnega dela...« TRST Četrtek, 17. junija 1993 SKLAD MITJA ČUK U*!. . s Ce sodimo po razgovorih in razpravah, po nezadovoljst-711 in pomanjkanju konstruktivnih idej za naprej, ki smo ji® priča v šolskem okolju, tako pri stikih s posamezniki kot s skupinami staršev, z raz-rednimi predstavniki ali z ycitelji, kmalu ugotovimo, kako velika zmeda vlada na Področju spleta vprašanj o bistvu vzgoje: kaj naj nudi šola, Pa tudi dom in vzporedne organiza-pije, društva in ustanove. Pa vendar je vprašanje vzgoje in izobraževanja ključno, življenjsko vprašanje. Vz-gojno-izobraževalni proces v šoli nikakor ne more pomeniti le učenja pisanja, branja in računanja. Morda je bila to vsebina pouka, ki je lahko zadoščala osnovnošolskim uCencem ^ začetku tega stoletja, danes bi tak koncept pahnil šolo v najbolj mračno nazadnjaško kategorijo. Sola naj bi se prenovila in odprla. O tem je pisal leta 1907 Rudolf Steiner. Izhajal je iz naCela, da moramo Pri otroku sočasno razvijati telo, duha in dušo. Zasnoval pa je tudi te-nielje duhovne znanosti antropozofije, vede, ki si prizadeva praktično opazovati človeka in s svojimi spoznanji oživljati občutek za Človeško oziroma za to, kar naj bi bilo po meri cWeka. Za učinkovitost in uspešno-st takega razvoja oziroma take vzgoje, morajo vzgojitelji najprej temeljito vzgojiti sebe. Ustanove, ki pripravljajo ljudi na Poklic pedagoga, doslej zaradi takih afi drugačnih objektivnih razlogov tega še ne morejo dovolj učinkovito nresniciti. Predvsem morda tistega nela, ki stremi po tem, da bi se clo-vsk odpual duševnemu svetu. Raz-Ujanje sposobnosti odpiranja k duševnemu pomeni hkrati tudi raz-čJ^Mnje osebnosti, ki se bo kasneje v Za koga pravzaprav delam? čemu tako drvim? nmomssimmammimmMnaaamm Jelka Cvelbar poklicu, posebej v pedagoškem lahko razživela sredi med uCenci. NiC veC torej poklica, kar tako, iz udobnosti. Nagiba za tak osebnostni razvoj pa nam ni iskati v osnovi načel politične upave, ali ekonomskih zakonitosti, marveč v svobodnem duhovnem življenju, ki uspeva vštric demokratičnega državnega in samostojnega življenja. Le iz takega svobodnega duhovnega življenja lahko nastane tudi svobodna šola, tista po meri človeka oziroma po meri oboka, ki jo tako zelo pogrešamo. Taka šola pa ni pomembna le za tistih pet letnikov, ki obiskuje be-nutno v tem šolskem letu osnovno šolo, marveč je velikega družbenega pomena, Ce želimo prekiniti »ciklus viciosus«, v katerega smo se vklešci-li. Iz nove šole bodo namreč prišli v življenje novi ljudje, ki bodo edini -morebiti - lahko ozdravili bolestno počutje sodobnega Časa. Nedvomno je naš šolski sistem daleč stran od Steinerjeve zamisli šole, ki jo imenujemo tudi Waldorf-ska. Z novimi učnimi načrti pa se približuje tistemu mnenju, ki ugotavlja, da mora obok dobiti cim bolj široko vzgojo in izobrazbo, ki naj bo hkrati Cim bolj tesno povezana z dejanskim življenjem. To pa lahko dobi le tako, da mu ustvarjamo za tako vzgojo in izobrazbo Cim veC pri- ložnosb. NiC veC torej vstanite, sedite, roke za hrbet, svinčnike na mizo, z mize, pišite in samo to, marveC tudi priložnost za glasbeno vzgojo, za kreativnost, za poslušanje, za gibalno vzgojo..., ki ni le badi-cionalna telovadba, je vzgoja k gibu. Gib pa je lahko tista S osvobodilna prvina, ki vodi k duhovnosti. Gib lahko celo spremlja glasba. Tudi glasba pa ima seveda pomembno vlogo v vzgoji. Pomembna je tudi vzgoja k spoznavanju upodabljanja. Prav tako tuj jezik, kakor tudi ročne dejavnosti, ki jih lahko organiziramo v obliki interesnih krožkov, za katere se vsak obok odloča posamično. (Knjigovežništvo, fotolaboratorij, mizarstvo, vezenje...) Lahko bi naštevali še nešteto vrsto elementov, ki bi bili pobebni za primemo šboko in sodobno vzgojo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da obok pobebuje za vse predvsem dovolj Časa. Cas seveda ni enak za vse uCence, zato moral biti uCni načrt dovolj elastičen tudi za tiste uCence, ki pobe-bujejo veC Časa za sprejemanje. To načelo je seveda v popolnem nasprotju z vsem, kar doživljamo v vsakdanjem življenju. Vedno nekam drvimo, nikoli nimamo dovolj Časa za postanek, premislek, ubditev vtisov, občutkov in misli. Pomembno je le, da se pouk ne zavleče Cez določeni Cas, da smo na šolski prireditvi le v sbogo odmerjenih urah, kajti potem moramo: domov kuhat, v urad delat, v bgovino nakupovat, k mehaniku popravljat ali karkoli drugega, kar nas zaradi nehumanega ritma razčlovečuje in kasneje privede prej ali slej do vprašanja, za koga pravzaprav delam, Cernu tako drvim?! r OPČINE / PROSVETNI DOM Celovečerni koncert zbora Primoieo-Tabor Vezni tekst Morijo Čuko Damiana Ota Slovenska ljudska in umetna pesem v prepletanju s stihi slovenskih pesnikov in z razmišljanjem književnika Marija Cuka: tako se predstavlja letošnji celovečerni spored Mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor, ki ga bo opensko -trebenski zbor pod vodstvom Matjaža Sčeka ponudil občinstvu na jutrišnjem koncertu v Prosvetnem domu na Opčinah, ob 20.30. Kulturni večer prireja opensko Slovensko kulturno društvo Tabor, poleg pevcev in pevk bosta večer s povezovanjem dopolnila še Alda Sosič in Danijel Malalan. Mešani pevski zbor Primorec-Tabor poje pod tem imenom od januarja 1986, ko so se v en sam zbor združili pevci iz Trebč in z Opčin. Po enem letu je Vilmo Padovan zamenjal zborovodja Matjaž Sček, pod njegovim vodstvom sta veliko navdušenje in zavzetost pevcev udejanjila v številnih zavidljivih dosežkih. Ob tekmovanjih (zlasti plaketa na Naši pesmi je prav gotovo najuglednejša med priznanji) na gostovanjih gre poudariti raznolike koncertne programe, ki jih Mešani pevski zbor Primorec-Tabor iz leta v leto pripravlja. V letošnji sezoni se zbor predstavlja večinoma prenovljen: v sestavu je prišlo do zamenjav, večina začetnih pevcev je odstopila, nadomestili pa so jih novi pevci, ki redno prihajajo na vaje iz najrazličnejših krajev Tržaške, od Sempolaja do Doline, in iz krajev onstran meje. Zbor je torej tudi človeško pridobil nove razsežnosti: spominom in pevskim doživetjem prvih sedmih let se sedaj pridružujejo občutki in medsebojne vezi novega zborovskega sestava. Z jutrišnjim koncertom Sčekov zbor že drugič predstavlja našemu občinstvu zaokrožen glasbeni načrt, v katerem se ritmično pletejo beseda, pesem in misli. Gre skratka za večer, ki ponuja enostavno, a vabljivo možnost za dodatno srečanje. MIELA / PREDSTAVITEV VELIKOPOTEZNEGA NAČRTA James Joyce in njegov odnos s listom V teku dela za osvetlitev tega aspekta Pobudo prireja zadruga Bonawentura v sodelovanju s stolico angleškega jezika . y tržaškem gledališ ydela je bil včerajši öan (16. junija!!!) v p P°lnem sozvočju z E dnom, saj so v dul Z(bu2eni z vsemi obo: Valci Jamesa Joycea Povsem »irski« nač Proslavljali Bloomsde 0 je 16. junij Mr. Blc iz slovitega Ulikse, oleg tega je Joyce pi a ta dan srecal sve rvljenjsko družico h [°'^a večer je bil r Javljen koncert irske g ®be s skupino The Birl ,r®e- ki ga je v irske nhu obvezno spremi 0zarec piva, saj je y'oje sonarodnjake ,es Joyce tudi priloži ? za sproščeno žaba ® ne samo za resnob jnzmisljanje, opoldne J® bila tiskovna kon: enca, na kateri so pre stavili načrt za velikop ezno pobudo o Joyc l*1 ° njegovem Trsti . aslovom Joyce... lavi I11, oorso (Joyce... dele teku). Pobuda je načrtova pf. Prihodnji oktobi ovijala se bo sevede ptedališcu Miela. Prir J° Zadruga Bonawenti sodelovanju s stoli angleškega jezika v sk Pu tržaške univerze, Pripravlja triletni ser j181 o Joycu v Trstu. 1 |e med tiskovno kon enco povedal prof. R( o Criveli, bo semir namenjen strokovn °m in šudentom. M § avnimi cilji je zdru ;ev Vsega, kar je Jo\ Pisal v Trstu, in vs apisov o Joycejem vanju v Trstu: zbira: Pričevanj o pisateljevi Bojana Vatovec bivanju v našem mestu, ugotovitev vseh krajev, v katerih je Joyce stanoval in ki jih je obiskoval, sestava kataloga o vsem, kar so preučevalci Joy-cejevega dela napisali o tedanjem Trstu. Na podlagi teh izsledkov bodo nato sestavili zvezek o Joycejevih krajih v Trstu in knjigo o pisateljevem bivanju v našem mestu, video posnetek v italijanščini in angleščini ter mednarodni posvet o Joyceu med Dublinom in Trstom. Poleg tega poglobljenega študijskega dela želijo prireditelji jesenske pobude ustvariti tudi pomeben in vsestranski kulturni dogodek, ki naj osvetli Joycejevo bivanje v Trstu s fotografskimi razstavami o Trstu na začetku dvajsetega stoletja, o takratni kulturi in seveda o Joycu in Svevu, s predavanji ter predvajanjem posnetkov o Joycejem življenju in po njegovih delih posnetih filmov. Cela vrsta igralcev se bo udeležila neprekinjenega branja romana Ulikses, veliko pa bo tudi glasbenih prireditev: koncert irske glasbe, večer tržaške ljudske glasbe v Joycejevem času in tudi recital sopranistke Marion Vernet Moore z Joyceu posvečenimi skladbami. Poleg te posebne pobude, ki sta jo podrobno opisala Judy Moss in Česane Piccotti, je predsednica Zadruge Bonawentura Elena Zelco na kratko podala zadovoljiv obračun letošnje sezone in najavila načrte za prihodnjo, kot sta festival latinsko-ameriškega filma, ki bo posvečen Salvadoru Allendeju in že tradicionalno srečanje o znanosti in znanstveni fantastiki z osrednjo temo o štiridesetletnici odkritja DNA, nosilke dednega zapisa. James Joyce Lanterno preurejajo Kmalu bodo začeli preurejati občinsko kopališče »Lanterna«. Odstranili bodo arhitektonske pregrade, kot je sicer predvideno po zakonu. Ob tej priložnosti bodo tudi preuredili greznični sistem in ga povezali z mestno greznično mrežo, kar bo razbremenilo delo smetarske službe. Vest sporoča občinska služba za šport, turizem, mladino in prosti čas, ki se obenem obrača na prebivalstvo, ki redno obiskuje kopališče, da bi za nekaj časa “potrpelo“ ob odprtju novega delovišča, ki ga bo treba v kratkem urediti v tem kraju. Dela bodo v glavnem opravljali ko bo kopališče zaprto, ob tej priložnosti pa bo poskrbljeno tudi za vse potrebne zdravstvene storitve. Obdobje, ki je bilo izbrano za ta dela, prav gotovo ni primerno za kopalce, primerno pa je z meteorološkega vidika, ker bodo prav sedaj vsa ta dela lahko uresničena v najkrajšem času. Poleg tega pa je občinska uprava prav v teh dneh prejela na razpolago potrebna finančna sredstva, spoštovati pa mora tudi zakon, po katerem mora odstraniti arhitektonske pregrade. V nasprotnem primeru bi Občina izgubila koncesijo za kopališče, ki ga Tržačani bolje poznajo kot “Pe-docin“. Kmalu se bodo začela dela tudi na barkovljanski obali, v “Topoli-nih“; urediti je treba higienske naprave (kot jih predvidevajo zakonski predpisi), glavna preureditve-na dela pa bo občinska uprava opravila v mesecu oktobru, ko se bo kopalna sezona v bistvu že zaključila. VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 17. junija 1993 ADOLF Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 3.50 in zatone ob 18.32. Jutri, PETEK, 18. junija 1993 JEZUS. SRCE VREME VČERAJ: temperatura zraka 26 stopinj, zračni tlak 1020,3 mb ustaljen, veter 14 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 39-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvia Mattiussi, Kevin Osbat, Silvia Biasutti. UMRLI SO: 74-letna Caterina Calucci, 89-letna Giuseppina Negri, 87-letna Maria Prodan, 43-letna Graziella Straulino, 86-let-ni Giovanni Zuliani, 88-let-na Norma Bossi, 61-letni Giovanni Buri, 75-letni Francesco Alborino, 88-let-na Berta Fitzko, 83-letni Vincenzo Verrecchia, 73-letna Paola Zuppini in 81-letna Luigia Godeas. M LEKARNE Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. junija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Ospedale 8 (tel. 767391), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Milje - Lun-gomare Venezia 3 (tel. 274998). OPČINE, Proseška ul. 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Ospedale 8, UL Ma-scagni 2, Trg Unitä 4, Milje - Lungomare Venezia 3. OPČINE, Proseska ul. 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše pri- 111016 NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Unitä 4 (tel. 365840). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna Samo s pravočasnim naročilom si boste zagotovili učbenike za prihodnje šolsko leto. Seznami so na razpolago v TRŽAŠKI KNJIGARNI Ul. sv. Frančiška 20 OBVESTILO NAROČNIKOM, ki želijo prejemati dnevnik v kraju letovanja Uprava Primorskega dnevnika naproša naročnike, ki želijo prejemati dnevnik tudi med letovanjem, naj sporočijo naslov na Primorski dnevnik, tel. 7796600, od 12. dp 18. ure, vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice. URNIK sprejemanja osmrtnic, sožalij, čestitk, oglasov in raznih brezplačnih obvestil za objavo v Primorskem dnevniku za naslednji dan: vsak delavnik 8.30 -12.30 PUBLIEST - Tel. 7796611 samo osmrtnice in sožalja tudi popoldne 13.30-17.00: od ponedeljka do petka PUBLIEST ob sobotah Redakcija Primorskega dnevnika - tel. 7796600 -7\f7| vabi kulturne delavce na javno srečanje združenj in društev s kandidatom Francom Codego, Danes, četrtek 17. 6. od 18. do 20. ure na Trgu Sv. Antona. Prisoten bo tudi vsedržavni predsednik Konfederacije ARCI GIAMPIERO RASIMELLI. služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Inserzione pericolosa«. EXCELSIOR - 18.00, 20.00, 22.15 »Lezioni di piano«, r. Jane Campion, i. Holly Hunter. EXCELSIOR AZZURRA - 19.00, 20.30, 22.00 »Tokio decadence», r. Ryu Murakami, prepovedan mladini pod 18. letom. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Lake consequence - Un uomo e due donne«, i. Willy Žane, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Curve pericolose«, i. Roger Rab-bit. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Bella, pazza e-pericolosa«. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qual-cuno da amare«, i. Christian Slater in Marisa To-mei. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Blade run-ner« r. Ridley Scott, r. Har-rison Ford. EDEN - 15.30, 22.10 »Club Anal Story«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Un giorno di ordina-ria follia«, i. Michael Douglas. LUMIERE - 18.00, 20.05, 22.15 »Toys - Giocattoli«, r. Barry Levinson, i. Robin Williams, M. Gambon, D. O’Connor, J. Warden. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Fiorile«, r. Paolo in Vitto-rio Taviani, i. Claudio Bi-gacci, Athina Cenci, Lino Capolicchio. RADIO - 15.30, 21.30 »La soffitta« , porn., prepovedan fnladini pod 18. letom. ^1 PRIREDITVE ŠPORTNI PRAZNIK v Trebčah bo od 18. do 21. junija. Poskrbljeno bo za prijetno glasbo, dobre jedi in osvežilno pijačo. SKD TABOR vabi na koncert MePZ Primorec-Tabor jutri, 18. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Zborovodja Matjaž Sček. Vezna beseda Marij Cuk. Povezujeta Alda Sosič in Danijel Malalan. VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 19. šagro v Praprotu od 19. do 21. junija. V soboto, 19.t.m. turnir v briškoli, ex tempore za mladino do 14. leta starosti in od 21. ure dalje ples s Kraškim kvintetom. V nedeljo, 20. t.m. koncert pihalnega orkestra KRAS iz Doberdoba nato ples z ansamblom L. Furlana. V po- nedeljek, 21. t.m., odprtje kioskov ob 17. uri in od 21. ure dalje glasba z ansamblom Krt. KD F. PREŠEREN in vaške organizacije iz Boljunca vabi na šagro NA JAMI 19., 20 in 21. junija. V soboto in nedeljo igra ansambel Happy Day, v ponedeljek pa ansambel Night jump. V nedeljo ob 17. uri kulturni program: folklorna skupina s Krasa, Vanka in Tonca, kitarista E. Žerjal in P. Bandi. GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče in Vzohodnokraška godbe-niska Sola vabita na zaključni koncertni nastop gojencev ob koncu Šolskega leta 1992-93, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah danes, 17. t.m., ob 20.30. □ OBVESTILA S Z SLOGA sklicuje redni občni zbor v torek, 22. t. m., ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni so člani, tekmovalci, njihovi starSi in prijatelji. Ob tej priložnosti bodo nagrajene najuspešnejše ekipe in posamezniki minule tekmovalne sezone. SK BRDINA organizira danes, 23. in 30. junija dva razvedrilna športna popoldneva za otroke od 3. do 11. leta Zbirališče na Opčina na Brdini ob 17. uri. KD LONJER - KATINA- RA prireja od 26. do 31. julija otroški poletni center. Informacije in vpisovanje pri Jani Pečar tel. 910178 ali pri Mirki Cok tel. 910055. ORGANIZACIJSKI ODBOR za pripravo celodnevne prireditve »DAN SOLIDARNOSTI«, ki bo 2. julija v parku sv. Ivana, na- vedbo tombole. Izkupiček prireditve je namenjen begunskim otrokorq iz Splita. Telefon 572091 od 9. do 12. ure. KRUT obveSCa člane in interesente, da sprejema rezervacije za zdravljenje-od-dih v naravnih zdraviliščih: Radenci, Šmarješke toplice, Strunjan in Čatež. Informacije na sedežu KRUT-a v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure - tel. 360324 ali 360072. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu bo od 21. junija do 10. septembra odprta od 8. do 16. ure vsak dan razen ob sobotah. prosa posameznike in orga nizacije da sponzorirajo iz K_____________IZLETI SK BRDINA organizira 19. in 20. junija dvodnevni izlet na Kaprun (Avstrija). Smučanje bo pod vodstvom klubskih vaditeljev. Za informacije tel. St. 212859 in 226271 ob večernih urah. H ŠOLSKE VESTI Razstava na osnovni Soli P. Tomažiča v Trebčah bo odprta Se danes od 9. do 12. ure. SSS obveSCa profesorje srednjih in višjih sol, da je razpisan natečaj po naslovih za vstop v stalež. Kandidati naj vložijo proSnje na deželni Šolski urad do 7. julija. Informacije in obrazec prošnje so na razpolago na sedežu sindikata, Ul. Carducci 8, Trst, tel 040-370301 ob torkih od 11.30 do 13. ure. ob sredah od 17. do 18.30, ob četrtkih od 9.30 do 11. ure in ob petkih od 15.30 do 16.30. DANES ob 10. uri bo v cerkvi pri sv. Ivanu Šolska maša za vse višje slovenske Sole. Ob 11. uri se zberejo dijaki v razredih. MALI OGLASI OSMICO je odprl Janko Kocman v Zgoniku. OSMICO odpre Colja v Samatorci. OSMICO je odprl v Borštu Stevo Zahar. Teci belo in črno vino. OSMICO so odprli pri Miskotu na Opčinah -Ul. Peonie 3. OSMICO ima Rebula Ladi v Repniču St. 2. OSMICO je odprl v Pre-benegu Viljem Bandi. Toči belo in črno vino. PRODAJAM domače vino malvazija. Tel. St. 943207 v večernih urah. PRODAM avtomobil Lancia prisma 1600 v dobrem stanju. Tel. 040-200665 A 112 ELEGANT letnik 80, v dobrem stanju, z opravljenim tehničnim pregledom prodam; telefon 228365 PRODAM Fiat 127-900L, rdeče barve, prevoženih 66.000 km, v dobrem stanju, s tehničnim pregledom, cena po dogovoru. Tel. 225590. KUKUKOVI so v Doberdobu odprli kmečki turizem: imajo odprto vsak dan in vabijo na obisk. STROKOVNO nastavljam centralne napeljave za ogrevanje in kopalnice; brezplačni predračuni. Tel. 228390. PRODAM avto Lancia delta 1300LX, letnik 86. Tel. 040-200377. DELO dobi začasno po dogovoru brezposelni z lastnim avtomobilom za razna opravila na vrtu, področje od Miramara do Kriza. Telefon St. 363434 ob urah poslovanja uradov. CAMPER Ford Transit, 60.000 km, letnik 77, prodam za 3.500.000 lir, bencinski in plinski pogon, 1600 cc, 4 ležišča, rjavo-bele barve; tel. 228547. PRODAM dva Šivalna stroja Singer in Necchi; tel.St. 228547 PRODAM avtomobil Opel Corsa GL 1200, metali-zirane barve, december 89 v odličnem stanju, telefon 421412. DIPLOMIRANI inženir nudi lekcije iz matematike in fizike za prve tri razrede višje srednje Sole. Tel. št. 040-43007 PRODAM avtomobil Fiat Panda 750S, rdeče barve, prevoženih 68.000km, v dobrem stanju, 4.500.000 lir. telefon St. 040-281394. RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. št. 228297. PEKARNA išče delavca, telefon St. 200231. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti Dorčeta Sardoča prispeva hčerka Vera 200.000 lir za popravilo cerkve v Sliv-nem. Namesto cvetja na grob Fani Trost daruje Mirjana Sartori 20.000 lir za SKD Barkovlje. Zapustila nas je naša draga IvankaČrnigoj por. Benčič Pogreb bo jutri, 18. t.m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt. Žalostno vest sporočajo mož Toni, sestra, bratje, nečakinje in nečaki z družinami ter ostalo sorodstvo. Zabrežec, 17. junija 1993 17. 6. 1988 17. 6. 1993 Pet let je minilo odkar nas je zapustil Dr. Dorče Sardoč Vedno se ga spominja hčeka Vera Trst, 17. junija 1993 ZGODOVINSKI UTRINKI 6 Četrtek, 17. junija 1993 OBLETNICE / OB 120. OBLETNICI PESNIKOVEGA PRIHODA V BRANIK Simon Gregorčič v Braniku: kaplanovanje pesnikovanje in gojenje vinske trte Konec letošnjega maja je poteklo stodvajset let, odkar je priSel v Rihen-berk - današnji Branik -pesnik Simon Gregorčič. S seboj je pripeljal mater in svojo najmlajšo sestro Katro, ki pa se je že Cez dobra tri leta po prihodu v Branik poročila k "Toncovim” na Brje z Jožetom Cebronom. Za Simona Gregorčiča je bila premestitev iz planinskega kraja, lepega Kobarida, v Vipavsko dolino, Čeprav ”v deželo rajsko milo” velika preizkušnja in sprememba. Bil je rahlega zdravja. Kobarid je bil takrat Čudovito lep in družaben trg. Tu je služboval kot kaplan Štiri leta in pol in ni imel napornega dela, v Kobariškem kotu je imel svoje dobre prijatelje iz mladih let, na Li-buSnjem kaplana Smrekarja, v bližini pa bogoslovca L. Stresa in Janeza Kurinčiča. V Kobaridu samem so bili vi-sokošolci Ignac Gruntar in brata Anton in Ivan Hrast. Ze ob samem prihodu v Kobarid ga je originalni in modri predstojnik, dekan Jekse lepo sprejel ter ga vpeljal v kobariško družbo in službo in sta si ostala vse življenje dobra prijatelja. V Kobaridu se je Gregorčič ves posvetil službi in prosveti. Spomladi 1871. leta sta z Nacetom tletje razgibati. Kaplanovanje v Braniku je bilo prenaporno za bolehnega Gregorčiča. Tam so bile štiri oddaljene podružnice: Pe-drovo, Sv. Martin, Tabor in Sv. Katarina, poleg tega so bili v Rihenberku takrat trije gradovi: Gornji grad, spodnji grad in gradič Korp in Se štirje veleposestniki; vasi so bile oddaljene in raztresene. Tudi Sola je bila zahtevna in napornejša kot v Kobaridu. Gregorčič je poučeval na dvorazrednici v Braniku in dvakrat na teden v eno uro oddaljenih Br-jah. Pred njim sta to delo opravljala dva kaplana. Kadar je završala burja z dežjem od Mačjega kota in Nanosa, je bilo pešačenje na Brje in v vse druge oddaljene vasi zanj silno težavno opravilo. Pogosto - vCa-sih po večkrat na dan -so ga klicali k bolnikom; ljudje so bili pretirano zahtevni. Po Janezu Pircu, ki se je rodil na Črnem Vrhu dne 13. maja 1804 in umrl v Braniku 13. marca 1968, bivšemu faj-moštru v Rihenberku -tako je napisano na njegovem grobu - je bil za pravega župnika postavljen v Braniku Andrej Brezavšček, roj. 30.3.1826, ki je umrl 4.1.1905 po 30-letnem službovanju v Braniku. vozu je šel od hiše do hiše osebno, nabral je vina in grozdja, ob dobrih letinah toliko, da so mu v šali rekli: »Naš kaplan ima pa letos najlepšo letino v fari.« Ce je bila dobra letina, mu je vino vrglo do štiri tisoč kron. Tako nabrano vino so mu odkupili prijatelji -gostilničarji iz Kobarida. Pri ljudeh tako priljubljeni Simon Gregorčič seveda ni mogel biti simpatičen župniku Brezavščku. Z Brezavščkom se nista razumela. Leto pred Gregorčičem je priSel v Branik iz Istre učitelj Ambrož Poniž, roj. v Ajdovščini 3.12.1845, ki je umrl 1.1.1917 in je pokopan v Braniku. Poniž je bil edini Človek, na katerega se je Gregorčič iskreno in prijateljsko navezal. Tudi ta se ni razumel z župnikom Brezavščkom. Z Gregorčičem sta bila prijatelja, k njemu je vodil Gregorčič tudi svoje prijatelje, mlade profesorje iz Gorice: Erjavca, BerbuCa, Šantlja in Levca, ki so pogosto prihajali v Branik k Gregorčiču. Profesor Erjavec se je ob takih priložnostih rad povzpel na Sv. Martin, od koder je najlepši razgled po Vipavski dolini. Starejši ljudje so se Se po prvi svetovni vojni radi spominjali bradatega profesorja, ki je poznal ”vse travce in vse žival- Simon Gregorčič Gruntarjem ustanovila v Kobaridu Čitalnico. Gregorčič je bil njena duša, vadil je deklamacije, uCil je igre in prirejal "besede” ter osebno vodil pevski zbor in sam prepeval s svojim lepim baritonom. Gregorčičevo kaplanovanje v Kobaridu je bila najsrečnejša doba njegovega življenja. Proti koncu pomladi leta 1873 je priSel v Branik. Branik je bil takrat v primerjavi s Kobaridom manjše raztreseno naselje Številnih zaselkov, kjer Se zdaleka ni bilo takšnega življenja in družbe, Čeprav so tam že leta 1866 župnik Janez Pirc, Andrej Robič, Ivan Furlani, učitelj Tomaž Jug in župan Janez LiCen ustanovili Čitalnico, ki je imela že takrat 29 elanov. Ta Čitalnica se ni mogla skoro celo dese- BrezavSCek je prišel v Branik dve leti za Simonom Gregorčičem. Po pripovedovanju stare tete Katre in Pepce-Slun-der Glažarjeve, učiteljice iz Kobarida, ki se je poročila na Brje k Možino-vim, je bil fajmošter Bre-zaušCek še po starem kopitu, precej nazadnjaški. Kot vesten duSebrižnik je bil velik sovražnik plesa in tudi mnenja, da kmet ne rabi Sole, naj ostane kot ga je Bog ustvaril, kajti le taksnega se lahko kroti, zato pri narodno prebujenih in naprednih faranih ni bil kaj prida priljubljen. Bil je pravo nasprotje mladega kaplana Simona Gregorčiča, ki je hitro osvojil srca svojih faranov. V Braniku so ga ljudje spoštovali in radi imeli. To se je pokazalo, posebno po trgatvi, ko je imel "biro”. S sodi na ce”. Ambrož Poniž je bil Čudovit Človek, izreden učitelj, vodil je v Braniku desetletja močan pevski zbor, ki je slovel po lepi pesmi ne samo po dolini, temveč po vsej Sloveniji. Poniž je bil daleč poznan tudi zaradi svojega Čudovito dobrega ”piko-lita”. Iz posušenega belega, sladkega grozdja je par mesecev po trgatvi vsako leto napravil nekaj deset litrov te cenjene pijače. Svoj recept je seveda razkril prijatelju Simonu Gregorčiču, ki je tudi postal pravi mojster v izdelavi te žlahtne kapljice. Piko-lit je dozorel po letu dni in Ce je učakal, je bil z leti vse bolj žlahten in cenjen. V znak posebnega prijateljstva in spoštovanja je Gregorčič poklanjal pikolit najboljšim prijateljem: županu Hri- barju in župniku Vrhovniku v Ljubljani, poslal ga je tudi bolnemu Jurčiču in mu s tem napravil veliko veselje. Poniž je moral leta 1915 po 42-letnem bivanju v Braniku v vojno, kjer je v taborišču trpel lakoto in umrl leta 1917. Na njegovem grobu v Braniku, kamor so ga pripeljali iz Lipnice, stoji: Mladini učitelj bil, petja gojitelj, Pomagal si rad, kjer videl si glad. Za jezo in hlimbo zavist. Obraz Ti brez hibe bil čist, pod streho bil Tvoj je gost vsakdo - bil tujec, učen ali preprost. Tak je bil "učenik” Poniž. Namenoma navajam podatke na spomenikih -podatke, ki so že moCno obledeli, z zeljo naj bi jih Sole ali krajevna skupnost obnovili. V zaselku okrog cerkve ”v Brithu” (Britof) je bila nekdaj kaplanija, župnija, stara Sola, v neposredni bližini so imeli hišo Kasovcovi - Furla-nijevi in Andrej Robič, ki je po prizadevanju Gregorčiča postal župan v Rihenberku. Gregorčič je rad in pogosto zahajal k Robičevim. Ko pa je Andrej Robič nameraval zasnubiti Gregorčičevo sestro Katro, mu je Simon malo za šalo, ”še bolj pa zares” to odsvetoval. Teta Katra je bila bistra, a gospodovalna žena, v hiši je rada ona "nosila hlače”, spričo tega je bil večkrat v hiši ogenj v strehi in je moral Simon večkrat poseči vmes, da je ohranil o-majano avtoriteto. Teta Katra je imela moCne lastnosti farovške kuharice. Ko se je pa poročila v eno uro oddaljene Brje k Toncovim z Jožetom Cebronom, je bil zadovoljen. Poroka sestre Katre za pesnika ni predstavljala posebnega udarca. Hudo pa je bilo, ko sta prišli k njemu gospodinjit sestri JoCeta Ce-brona - Jegovega svaka -iz Brij - Cilka in Lojzka. Ti dve sta bili pravi faro vški kuharici, ki nista prenašali pesnikove matere in nobenega pesnikovega sorodnika. Mati se je kmalu potem vrnila nazaj na Vrsno, neCaki in nečakinje so se tudi zelo poredko o-glašali. Izguba matere je bila za pesnika hud udarec. Gregorčič je rad in stalno zahajal k sosedu Ivanu Furlaniju, Kasov-cu po domaCe, in je tam v hladni.senci pri kamniti mizi pesnikoval. Ivanova mlajša sestra Karolina, hčerka Jožeta Furlanija, mlinarja v Ka-sovljah in Josipine Pečenko iz Pekla, se je kot šestnajstletna poročila v Rihenberk z Friderikom grofom Lantierijem. Gregorčič se je grofu priljubil in ga je zato pogosto vabil na gornji grad v goste. Odkar je bila mlada Kasovka v gradu gospodinja, so ob raznih prireditvah v Rihenberku plapolale slovenske zastave na gradu. Ivan Furlani, Cital-nicar, je pokopan v Braniku (roj. 20.10.1839 in umrl 17.5.1878. Na spomeniku je epitaf S.G.: Za dobro, blago Cas ves svojih let, predragi IVAN bil si Boris Možina močno vnet. Z dejanji to pokazal si povsod, goreče ljubil si slovenski rod. Koristil mnogo bi še na tem sveti ko še ni dano bilo Ti umreti. Zapustil zgodaj si po-zemske kraje, počivaj mirno ljube tik soproge. Na tem zanimivem pokopališču počiva najbrž tudi prvi učitelj v Braniku: ”Tu počiva Gospod Jožef Vesenicnik, učitelj v Rihenberku, roj. 21. maja 1805, umrl 20. julija 1866 u 62. letu starosti.” Bil je uCen mož in je opravljal notarske posle tudi v gornjem gradu. Na Gradišče je vCekrat prihajal Gregorčičev zvesti prijatelj, notar Ignac Gruntar, pesnik ga je povabil tudi na poroko svoje nečakinje Josipine, učiteljice v Kobaridu, ki se je poročila na Brje. Simon mu je Sel naproti, vedno sta se prisrčno objela in poljubila. Tisti dan sta bili tudi Cilka in Lojzka krotki. Poročil ju je na GradiSCu in jima podaril poročne prstane, te Gregorčičeve prstane je Josipina Možina podarila moji ženi, Dani Praprotnik iz Lokve, da nas je leta 1942 v zasedeni Ljubljani pri Frančiškanih poročil takrat mladi kaplan iz Lokve dr. Tone Požar. Malo pred smrtjo Simona me je mama vzela s sabo, šla sva v Gorico obiskat strica Simna. Simen naju je bil vesel in nas je lepo sprejel. Z mano se je poigraval, všeč mi je bilo, ko je rekel, da sem močan in da bom najbrže postal general. Ob odhodu mi je daroval en goldinar -bleSCeC Cisto nov goldinar. Nekako deset dni pozneje je v naši hiši na Brjah zašumelo, dobili smo brzojavko: stric Simen je umrl. OCe in mama sta se naglo odpravljala v Gorico, jaz sem z vso silo pritiskal naj me vzameta s sabo, kričal in jokal. Ko sta odvihrala bo bregu v dolino, sem jokajoč tekel za njima, nisem ju mogel dohiteti, jezen sem zagrabil kamen in ga z vso silo zagnal proti neusmiljenim staršem. Razburjen in užaljen sem se vrnil hlipajoč domov, doma se dolgo nisem mogel umiriti. Naša Tonca me je šele po par urah malo pomirila, spravila me je počasi v posteljo, molila sva "OcenaS” - pri "odpusti nam naše grehe”, sem jaz mislil ”na naše orehe” in prostodušno vprašal, Ce tudi lešnike in Tonca je smehljajoče rekla, da tudi lešnike bodo iz Gorice prinesli. Tonca je iz predala vzela škatlico z goldinarjem m jo položila k mojemu zglavju. PoCasi se mi J prikradel spanec i^ kmalu sem sladko za spal s svojim svetinj goldinarjem tisto no vembersko noC. Simon Gregorčič je imel v Braniku lepe dohodke, a se je vedno razdajal - ne samo ko poet, temveč tudi km dober brat in stric. Jn kraju je zapustil vse svoje imetje številni nečakom. Gregorčičeva rojstna hiša pri Pomotčevih ZGODOVINSKI ČASOPIS Novi dosežki slovenske zgodovinske stroke izstopajo v osrednji reviji Zamejska zgodovinarka Marta Verginella predstavila revijo Storia e Dossier 06-P-PETRA/fir - firma Slovenska zgodovinska stroka se ponovno predstavlja z novimi dosežki v svoji osrednji reviji - Zgodovinskem Časopisu, ki je v prvi številki letošnjega letnika (47. letnik) dala priložnost poleg že uveljavljenim domačim in tujim strokovnjakom tudi mlajši generaciji slovenskih zgodovinarjev. Primorska zgodovinarka Milica Kacin -Wohinz je ponovno predstavila drobec iz burnega in mračnega obdobja primorske zgodovine; v razpravi "Primorski krščanski socialci med vojnama” je prikazala razvoj in delovanje slovenske krščanske socialne stranke v Julijski krajini pod fašistično Italijo. Stranka je do razpusta ustanov slovenske in hrvaške manjšine 1927 - 1930 delovala preko društev, s tiskom in z gospodarskimi ustanovami. V italijanskem parlamentu pa je s taktiko lojalnosti delovala proti raznarodovalni politiki fašističnega režima. V tridesetih letih, ko se je moralo gojenje slovenskega jezika, kulture, tradicij in narodne zavesti umakniti v cerkve in domove ter je slovenski duhovnik postal nosilec boja proti asimilaciji in fašistizaciji, se je stranka razcepila v desno, katoliško skupino in v levo, ki je med vojno postala "sredinska”, ker ni nasprotovala osvobodilni fronti. Leta 1939 sta se po vzoru Narodnega sveta povezali narodnjaška in sredinska krSCanska skupina, vendar so množične aretacije v letu 1940 obglavile gibanje, ki bi po mnenju avtorice lahko imelo zanimiv razvoj. Prispevki mladih slovenskih zgodovinarjev posegajo po raznolikih in v različna Časovna obdobja segajočih tematikah. Dušan Kos predstavlja v razpravi "Plemiška darovanja cerkvenim ustanovam (s posebnim ozirom na'14. stoletje) ” laične daritve Cerkvi za blagor donatorjeve duše. Raziskava tejnelji na 500 listinah kranjskih in spodnještajerskih cerkvenih ustanov, v katerih je avtor razčlenil zvrsti in motive darovanj. Na podlagi pogostnosti in obsega darov je skušal določiti socialni status plemstva; posebno pozornost je posvetil pravnim načinom darovanja, zemljiškopo-sestnim transakcijam, kapitalizaciji in razmerju favdov in alodov med darovi. Andrej Hozjan je posegel po zanimivem in obsežnem viru za zgodovino slovenskoštajerskih mest 16. stoletja, to so izdatkovne knjige dežele Štajerske; rezultate raziskav je prika- zal na primeru vpisov slovenjgraških meščanov v razpravi "Slovenjgraški meščani 16. stoletja v knjigah izdatkov Štajerske”. Igor Grdina je na podlagi študija slovenske književnosti opazoval pogled slovenskega inteligenta na Nemce in nemško kulturo od razsvetljenstva do konca 19. stoletja. V razpravi "Doživljanje Nemcev in nemške kulture pri slovenskih razumnikih od prosve-tljenstva do moderne” je ugotavljal razvoj od razumevanja nemške kulture kot druge kulture slovenskega razumnika do popolne ločitve in celo sovražnosti do vsega nemškega. Prispevek Vlada Valenčiča ”Iz kreditnega gospodarstva do konca srednjega veka” obravnava poslovanje v 14. in 15. stoletju na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem. Avtor prikazuje strukturo posojevalcev denarja in njihovih dolžnikov ter kreditne pogoje, ustavlja pa se tudi ob vprašanju odplačevanja ter cesij posojil. ”Leto 1789 v Časnikih iz Gradca in Ljubljane” je zanimiv prispevek Petra Vodopivca, ki je s primerjavo pisanja "Grazer Zeitung” in Klein-mayerjeve in Merkove "Laibacher Zeitung” o francoskih revolucionarnih dogodkih pokazal, da je bil graški časnik neprimerno bolj natančen v poročanju in je v primerjavi z ljubljanskimi Časniki zavzel v odnosu do francoskih dogodkov jasno in določno stališče. Tako je podobno kot ljubljanska lista obsojal ljudski nemir in nasilje, vendar pa je krivdo za krizo pripisoval aristokraciji in visoki duhovščini, vzroke za ljudsko nezadovoljstvo pa je iskal v fevdalnem sistemu in stanovski delitvi družbe. Graškemu Časniku je bil, kot ugotavlja P. Vodopivec, vzor ustavno/parlamentarna monarhija, medtem ko sta se ljubljanska Časnika le plaho ukvarjala z mislijo na odpravo absolutizma in na monarhijo, v kateri bi vladar delil oblast s stanovskim zastopstvom. Franc Rozman prikazuje v razpravi "Nemški in slovenski delavci v delavskem gibanju na Slovenskem” medsebojne odnose med gibanjima, organizacijske in idejne povezave, vprašanja delavskega tiska in politične literature ter delovanje in organiziranje slovenskih delavcev zunaj slovenskega etničnega prostora v obdobju od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne. Vlasta Stavbar nadaljuje z analizo izjav v podporo majniški deklaraciji, ki jih hrani Pokrajinski arhiv v Mariboru v fondu Acta declarationi faventia; izjave izvirajo iz več kot 900 krajev in vsebujejo skoraj 152.000 podpisov. V tretjem delu razprave obravnava Goriško, Koroško in Istro ter izjave s Hrvat ske, iz Slavonije, Bosne in Hercegovine ter Dalmacije. Izjave kažejo želje najširših slojev po rušenju dualizma in ustvarjanju nove državne tvorbe. Kot je bilo že omenjeno, predstavljajo v Zgodovinskem Časopisu svoja dognanja o slovenski zgodovini tudi tuji strokovnjaki. Tako je Catherine D. Carmichael objavila pismo astronoma in fizika Edmonda Hal-leya kranjskemu polihistorju Janezu Vajkar-du Valvasorju; pismo iz leta 1688 govori o Cerkniškem jezeru, katerega vodni režim je Halley ob izvolitvi Valvasorja v Kraljevo družbo predstavil pred izbranim članstvom. Herald Heppner pa je zaključil razpravo "Študenti iz slovenskih dežel na graški univerzi 1884 -1914”. Slovensko zgodovinsko stroko pretresajo v zadnjem Času različne polemike, ki se jim ni izognil niti Zgodovinski Časopis. V razdelku "Polemika in diskusija” je namreč izšlo razmišljanje staroste slovenskih zgodovinarjev Boga Grafenauerja ob polemičnem in kritičnem pisanju Vaška Simonitija o slovenskem zgodovinopisju 1945 - 1990 (ZG 46, 1992, 387 - 394. B Grafenauer je V. Simonitiju očital politične in ideološke obsodbe slovenskega povojnega zgodovinopisja; v zapisu je razpravljal o Simonitijevem metodološkem izhodišču, o njegovi perio-dizaciji kot okviru razvoja zgodovinopisja pri Slovencih v obdobju 1945 - 1992 in o slovenskem zgodovinopisju v Simonitijevih očeh. Med poročili o simpozijih naj omenim predstavitev mednarodnega simpozija ”Rim in Beograd. Leta hladne vojne 1948 - J956” (Boris Gombač), ki je bil konec lanskega novembra v Trstu. Tržaška zgodovinarka Marta Verginella, ki redno obvešča slovenske zgodovinarje o novih zgodovinskih publikacijah na italijanskem knjižnem trgu, pa je tokrat predstavila revijo "Storia e Dossier”, ki je v lanskem letu posvetila dve prilogi zgodovini jugoslovanskega območja in kot piše avtorica, dokazala italijanskim bralcem, da preteklost jug0' slovanskih narodov ni nekaj nerazumljivega in oddaljenega od zahodnoevropske kulture in preteklosti. GORICA Četrtek, 17. junija 1993 7 VOLITVE / STRANKE OB NEDELJSKI BALOTA2I Stališče Slovecev v DSL in poziv SSK SKR in Cittadini per l'lsontino prav tako ne podpirata nobenega od kandidatov Za podporo kandida-:u Bergaminu pa se je jjreklo vodstvo SSk na briškem. Na seji 15. *■•01. so o zavezništvu Se Posebej razpravljali, kokor izhaja iz tiskovne-ga poročila. ”Na organi-Zacijski predvolilni seji v torek, 15. junija je Pokrajinsko tajništvo Bsk skupaj z vsemi sek-oijskimi tajniki ugotovijo, da je vzdušje med slovenskimi volilci Pred nedeljsko balotažo ugodno. Nasi ljudje se Oarnrec vse bolj zavedajo, da to pot ne gre za strankarske interese ali celo ideološka izkljuce-vanja, pač pa za edino otožnost, da dobi v ose-di Damijana Terpina slovenska manjšina svoje predstavništvo na goriski pokrajini. Rezultati prvega kroga so Pokazali, da je to mo-goCe z izvolitvijo Alberta Bergamina. Do volitev si bo Ssk prizadevate' da bo omenjeno sta-bšče doseglo vsakega slovenskega volilca, poteg tega pa stranka upra-viCeno pričakuje podporo ne samo vseh vodičev ampak tudi vseh slovensküi krovnih organizacij in slovenskih Političnih komponent. Dbstojeco volilno možnost, ki je v interesu ce-dtde manjšine, velja na Vsaknacih izkoristiti”. V torek se je na Poljanah sestala slovenska komponenta goriške Demokratične stranke levice (DSL). Prisotni so ob tej priložnosti podrobneje preučili izide nedavnih volitev, oziroma ocenili trenutno politično ozračje na Goriškem pred nedeljsko balotažo. Predstavništvo slovenske komponente DSL se najprej -tako izhaja iz tiskovnega poročila - zahvaljuje vsem volilcem, ki so na nedavnih pokrajinskih in deželnih volitvah zaupali svoj glas DSL. Posebna zahvala pa naj gre vsem tistim volilcem, ki so podprli slovenske kandidate na omenjeni listi in s tem pripomogli k njihovi uveljavitvi. DSL je v tem oziru prepričana, da se bodo njeni izvoljeni predstavniki na vseh ravneh aktivno zavzemali, kot doslej, za izpeljavo predstavljenih programov, v katerih je vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji eno izmed primarnih vprašanj. Glede nedeljske balo-taže za predsednika goriške pokrajine pa se je DSL odločila, da ne bo podprla nobenega od dveh kandidatov. Volilcem prepušča svobodno izbiro, oziroma jih vabi naj oddajo belo glasovnico ali pa naj jo razveljavijo. Glede balotaže za župana v TržiCu DSL jasno podpira lastnega kandidata Persija. V analizi strankarskih povezav pred nedeljsko balotažo slovenska komponenta DSL z začudenjem gleda na povezavo med stranko SSk, KD in PSDI. Se posebej nevarna, je po mnenju DSL, naveza SSk s socialdemokrati, ki so v tem trenutku v goriškem okviru neposreden izraz eminentnih voditeljev obrambe italijanstva Gorice, oziroma Lega nazio-nale. V zadnjih Časih sodijo slednji med najbolj strupene komponente goriške stvarnosti proti naši manjšini. Niti za Bergamina (KD), niti za Ligo, zato ker gre za dve desničarski sili. Tako je stališče, ki ga je v daljšem poročilu za tisk opredelila SKP na Goriškem in obenem poziva občane, da se nadaljuje pobuda zbiranja podpisov za referendume o socialni problematiki. Občani lahko podpišejo na občini, kjer so pristojni. Kot kaže, kandidata v balotaži ne bodo podprli niti volilci liste Cittadini per l’lsontino. Medtem ko je pred dnevi ta skupina Se dopuščala možnost nekakšnega dogovora, pa je vCeraj izrekla dokončni ne. Volilci naj bi po njenem sli na voliSCe, vendar naj bi oddali belo glasovnico. TR2IC Persi je najavil sestavo odbora V okviru priprav na nedeljsko balotažo v TržiCu, kjer se za mesto župana potegujeta Cesa-re Calzolari predstavnik Segnijevih popolarov in socialdemokratov ter Adriano Persi, predstavnik DSL in liste Cittadini per Monfalcone, so vCeraj predstavili seznam odbornikov, ki bodo vodili mestno upravo v primeru, da zmaga predstavnik levice. Persi, ki je v sedanjem mandatu opravljal funkcijo podžupana, si je za sodelavce zbral Fabia Del Bella (DSL), Ales-sandra Perroneja (DSL), Corrada Altrana (Cittadini per M onfalcone), Giannija Paussija (Cittadini per Monfalcone), Giuseppa Craighera (DSL) in Maurizia Allegro (DSL). Del Bello in Perrone imata že izkušnje odbornika, povsem novi pa so drugi elani odbora. Naj povemo, da so bili vsi na kandidatni listi s katero se je predstavil Persi na volitvah 6. junija in bodo torej morali dati ostavko iz občinskega sveta v primeru Per-sijeve zmage. Persi je v zadnjih dneh pridobil na konsenzu in ga bodo, kot kaže, podprli tudi socialisti, medtem ko se precej zapletajo odnosi med Calzolarijevimi pristaši in socialdemokrati. . KRONIKA / NESREČA V ULICI VITTORIO VENEJO_ Po trčenju je tovornjak zaneslo na pločnik in v bližnjo trgovino Veliko strahu in t udi nekaj škode, nihče pa ni bil ranjen - Kmalu se je na križišču pred sedežem KZE zbralo veliko radovednežev Precej strahu in tudi Precej škode, na sreCo Pe brez ranjenih. Tak je °bracun prometne ne-°rece, ki se je zgodila veeraj, nekaj po 12. uri '' križišču ulice Vittorio eneto in Baiamonti, )er sta trčila ford pSc°rt> ki ga j Bnes Talic, državljan, s stalnim biv. dašem mes v°rnjak, k uPravljal Gic p ar iz Krm: Lapriva 4. Pc tovornjak, ki snieri mest dišča, odbile • J'-' J11 Pristal v trgovine, ki otiznji nov r.0galuuli« ŠOLA/POZITIVNE IZKUŠNJE OS 0.2UPANCIC Uspešno sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi učenci Z vrstniki iz Tržiča gradijo sožitje 2e nekaj let se pletejo in utrjujejo vezi prijateljstva in sodelovanja med uCenci in učitelji dveh osnovnih Sol na Goriškem, med osnovno Solo s slovenskim učnim jezikom v ulici Brolo in osnovno Solo iz Largo Isonzo v Tržiču. Tudi v pravkar zaključenem Šolskem letu so nadaljevali s poglabljanjem izkušnje, ki so jo zaceli že pred leti in jo uspešno nadaljujejo. V daljšem zapisu so nam posredovali vtise in tudi načrte. ”S koncem šolskega leta so se zaključila tudi srečanja med uCenci 4. in 5. razreda OS O.Zupančič in vrstniki iz OS Largo Isonzo v TržiCu. Zadnje srečanje se je odvijalo 2. junija v Čarobnem objemu gora, pri Belopeških jezerih. Tu so se otroci srečali v že počitniškem razpoloženju in si med spoznavanjem krajevnih značilnosti in igrami na prostem še enkrat priklicali v spomin prijetne trenutke prejšnjih skupnih doživetij. Kakor so sami podčrtali, je veliki večini otrok ostalo najbolj v spominu srečanje, ki se je odvijalo 2. novembra, ko so s pomočjo izvedenca Guida Tranija izdelovali zmaja. Prav prijetno je bilo tudi takrat, ko so skupaj izdelali afriško punčko iz cunj. Objavljamo izide na TTZ Z.Zois, priključenemu zavodu I. Cankar. 1. razred - izdelali so: Sara Budal, Federica Černič, Zulejka Devetak, Martina Humar, Klementina Koren, Petra Miklus, Elena Murenec, Vasja Peteani, Martina Urdih in Katja Zavadlav; 7 dijakov popravlja, 8 pa ni izdelalo. 2. A razred - izdelali so: Borut Albreht, Sara Boskin, Peter Figelj, Maja Humar, Irina Lovi-soni, Sara Mitič, Denis Pavio in Stefan Tomma-si; 4 bodo popravljali, 4 niso izdelali, eden neocenjen. 2.B razred - izdelali so: Zdenka Boskin, Nataša Černič, Vesna Dolgan, Serena Pellegrin, Tomaž Sosol, Sebastjan Na obeh šolah so namreč letos potekala srečanja z afriško Študentko Nabü, doma iz Burkine Faso, ki je sodelovala pri projektu Vzgoja za mir, v organizaciji CVCS. Nabü je učencem, z diapozitivi predstavila naCin življenja in kulturo te afriške dežele. Na zadnjem srečanju pa naj bi skupaj izdelali nekaj igraC, tako kakor delajo otroci v Afriki. Na žalost se je Nabü morala vrniti domov in zadnje srečanje na Soli Oton Zupančič je odpadlo. Ker pa je vrstnikom iz TržiCa uspelo skleniti ciklus srečanj, so se ponudili, da nam posredujejo znanje in izkušnje. In res smo se zbrali v trziski Soli in med starimi krpami, ostanki volne, gumbi in škarjami ter iglami, z vzajemnostjo in ob obilici zabave smo vendarle sestavili vsak svojo afriško punčko. Eno bolj pisano od druge! Bila je priložnost za spoznavanje dveh različnih kultur, pri Čemer so vsi otroci spoznavali Se tretjo, afriško. Da bi se pri spoznavanju in odpiranju do različnih kulturnih realnosti vedno zavedali in gradili tudi svojo lastno istovetnost, je bilo odprto tudi novo poglavje, ki ga bomo skušali poglabljati Sulic, Dean Sušmelj, Peter Zontar; 7 popravlja, eden ne izdela. 3. razred - izdelali so: Vanja Ambrosi, Martina Fajt, Peter Gergolet, Marta Gravner, Irene Jakin, Tanja Kovic, Mattia Ma-rassi, Boris Sfiligoj, Martina Sosol, Hari Štrukelj, Kristian Tommasi; 12 dijakov bo popravljalo, ena pa ne izdela. 4. razred - izdelali so: Mirjam Černič, Mitja Cevdek, Aljoša Devetak, Marjan Drufovka, David Gergolet, Jana Gravner, Nadia Jazbar, Denise Ho-ban, Romina Hvala, Nataša Miklus, Robert Miklus, Roberto Paoletti, Breda Pavlin, Katja Sfiligoj; 11 dijakov ima izpite. 5. razred: vseh 20 dijakov se bo predstavilo na izpitu. tudi v prihodnjem Šolskem letu: spoznavanje in zgodovinsko antropološka analiza nekaterih slovenskih in bizjaskih bajk in legend. UCenci OS Oton Zupančič so predstavili legendo o propadu samostana na vrhu sv. Valentina in so z diapozitivi tudi prikazali kraje, kjer naj bi se ti dogodki odvijali. Iz tega je obvezno sledil dogovor za vzpon na Sabotin in ogled ruševin, ki jih potrpežljivo odkriva ljubiteljski raziskovalec Mario Muto. Petega maja smo se odpravili v Stmaver, kjer nas je pri tamjakajšnji cerkvici pričakal župnik Vojko Makuc in nas seznanil z zgodovino te slikovite vasi ob vznožju Sabotina. Vzpon na goro smo preložili na jesen, zato pa smo se odpravili v pevmski gozd, kjer smo imeli dovolj priložnosti za igre na prostem. Že v prejšnjem šolskem letu smo predstavili igre in izStevanke, ki so značilne za slovenske in bizjaške kraje. Tudi učitelji so prikazali, kako so se zabavali v otroških letih. Tokrat smo si najljubSe igre priklicali v spomin in se spet nasmejali ob zbijanju škatel, po domače gaba, in v iskanju zaklada v igri ”La pentolaccia”. In prav pri teh igricah je bilo obilo priložnosti za medsebojno spoznavanje in Sirjenje lastnega obzorja in to so uCenci sami ugotovili in podčrtali. Otroci ene in druge Sole so si prizadevali, da bi vrstnikom posredovali etnične, jezikovne in kulturne značilnosti in s tem so postali soustvarjalci tiste zanimive, a tudi težke in zapletene poti medkulturnega dialoga. Za učence 5. razreda osnovne Sole Oton Zupančič je bilo srečanje ob Belopeških jezerih poslovilno, saj bodo v jeseni že na srednji Soli. V slovo so jim vrstniki iz TržiCa izročili lastnoročno narisane portrete, naši petošolcki pa so jim poklonili vazo, kjer so se bohotili rožmarin za spomin, roženkravt za zvestobo in rdeči nageljni za ljubezen in zvestobo. Ob vstopu v avtobus sta zadoneli naši tradicionalni pesmi Mi se imamo radi in Ciao ami-co, ki najbolje pričata o nastalem medsebojnem prijateljskem vzdušju in želji po nadalnjih srečanjih”. Tako so napisali učitelji in uCenci. _____OBJAVA IZIDOV Ocene na Zoisu Danes bodo izid objavili na liceju JUTRI V GORICI POSVETOVANJE PRETURA / ZADEVA ON ESN A2E V AN J A V SOBOTO Naložbe v Republiki Sloveniji Prirejata ga Kmečka banka in trgovinska zbornica . Trgovinska zb Gorice organizii delovanju s Ki danko iz Gorice s] 0 valutarnih, da carinskih ter pri1 C1iskih aspektih zakonodaji Rep: Slovenije. Gre za 0 §°spodarskih danenih vprašan Predvsem zaniim spodarstvenike in ^e, ki sodelujejo a .bo sodelovati, ln Preprodajati 2 državo Slovenijo, Čečene zakone na darskem podrocj sPrejema ali pa minja in ukinja Nekaj novosti je bilo prav v zadnjem Času. Na srečanju ki bo jutri v konferenčni dvorani sejemskega razstavišča v Gorici bo ob 16. uri pozdraviludeležence predsednik trgovinske zbornice dr. Enzo Bevi-lacqua, takoj za njim pa bo imel poseg Ksaverij Leban, ki je predsednik Kmečke banke iz Gorice. Posebni svetovalec Ministrstva za gospodarske odnose in razvoj republike Slovenije dr.Teodor Černigoj bo koordiniral posege vseh udeležencev. Z najavljenimi posegi bodo v Gorici na- stopili: prof. Andrej Humar kot direktor Centra za zunanjo trgovino Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Anton Rop, ki je državni sekretar za privatizacijo v Sloveniji, dr. Cvetka Selšek, ki je upraviteljica banke SKB v Ljubljani, dr. Gianni Bravo kot visoki uradnik informe-sta iz Gorice, prof. Luigi Daniele s Tržaške univerze, dr. Boris Peric kot elan upravnega odbora Kmečke banke iz Gorice in dr. Renato Chahinian, ki je generalni tajnik Trgovinske zbornice iz Gorice. Proces zaradi upepeljevalnika se bo nadaljeval (in morda končal) 6. julija Sojenje nekdanjemu goriskemu Zupanu Scara-nu, ravnatelju upepeljevalnika Gianfrancu Sfor-zini in nekdanjemu upravitelju družbe Saspi Pa-squaleju Montanu, se bo nadaljevalo in predvidoma zaključilo, 6. julija letos. Na torkovi razpravi je pretor dr. Milocco nadaljeval z zasliševanjem izvedenca, ki so ga imenovali obtoženci. Gre za kazenski postopek zaradi onesnaževanja okolja, oziroma ozračja, zaradi pomanjkljivega delovanja naprave za sežiganje odpadkov na robu industrij- ske cone pri Sovodnjah. Na torkovi obravnavi, kjer je izvedenec skušal dokazati, da je nevarnost dioksina pravzaprav relativna zadeva in da ni zanesljivih znanstvenih ugotovitev, jasnih zakonskih določil in tudi meritev, pa je eden od treh obtožencev, Pasquale Montano, podal prostovoljno izjavo, ki posredno potrjuje, da v delovanju naprave marsikaj ni bilo v redu. Tako je dejal, da je vedel za proteste krajanov, ki so se pritoževali zaradi nevšečnosti, ki jih je povzročalo delovanje upepeljevalnika. Tudi na torkovi razpravi ni bilo nekdanjega goriskega župana dr. Antonia Scara-na. Razprava se bo, kakor v uvodu napovedano, nadaljevala 6. julija popoldne. Takrat naj bi se predvidoma tudi zaključila, kar pa ne pomeni, da bo zadeve konec, kajti ne glede na razsodbo - obstaja možnost priziva, oziroma drugostopenjskega procesa. Vmes pa je seveda tudi zahteva zasebne stranke po odškodnini. Ena ali druga stran se bosta prav gotovo pritožili. Tekma za Zeleni križ SreCanje naj bi spodbudilo zanimanje za usodo Goriškega zelenega križa, humanitarne organizacije, ki deluje že veC kakor sedemdeset let in obenem naj bi pomagalo, vsaj nekoliko, zmanjšati finančno breme, ki teži to ustanovo. V soboto, ob 18.30 se bosta na nogometnem igrišču v Fari pomerili enajsterici županov in upraviteljev ter uslužbencev goriške KZE. Prvo moštvo bo vodil dr. Marino Marin, sicer izredni komisar Zelenega križa, drugo pa dr. Vin-cenzo Panico šef kabineta na Prefekturi. NOVICE Ljudje in miši-filmski večer v kinu Vittorio Danes zvečer bo v kinu Vittoria, v nizu Gorica Ki-nema, na sporedu (ob 20.45) film Garya Siniseja z naslovom Ljudje in miši. Siniše je film režiral po literarni predlogi Steinbeckovega istoimenskega romana (Of Mice and Men), v katerem pisatelj opisuje Človekovo samoto. George in njegov bratranec Lenny sta poljska delavca. Ker je Lenny umsko prizadet človek, se ne zaveda svoje telesne moči in tako pride do nesreče. Fanta zbežita in prideta na neko kmetijo. Režiser Siniše je roman zelo lepo prenesel v filmski jezik in se v filmu osredotočil predvsem na težko sporazumevanje med ljudmi. Mitja Volčič bo govoril o težki poti demokracije v Rusiji Kulturni krožek “Frontiera aperta“ prireja danes ob 18. uri v prostorih avditorija “Luigi Fogar“ predavanje na temo “Težka pot v demokracijo v Rusiji“. Predaval bo znani novinar Mitja VolCiC, ki je poročevalec državne RAJ iz Moskve in vsem dobro znan s televizijskih zaslonov. Istočasno bo Mitja VolCiC predstavil tudi svojo najnovejšo knjigo o vojni v Bosni in Hercegovini, ki je izšla v teh dneh in nosi naslov "Sarajevo, la storia che uedde“. Umik bazenov na Rojcah Združenje Gorizia nuoto, ki upravlja občinska bazena na Rojcah, obveSCa, da je uporaba bazena v poletnem obdobju po sledečem umiku: v juniju ob delavnikih od 13. do 19. ure, ob praznikih od 10. do 19. ure; v juliju ob delavnikih od 13. do 20 ure, ob prazn ikih od 10. do 20. ure, v avgustu ob delavnikih in praznikih od 10. do 20. ure. To kar zadeva odkriti bazen. V juniju pa je na razpolago občinstvu tudi pokriti bazen in sicer ob ponedeljkih in petkih od 20. do 21. ure. Odprtje sedeža in knjižnice Evropske akademije FJK Na sedežu Evropske akademije Furlanije Julijske krajine, v ulici Brass 22, bodo danes ob 18. uri odprli sedež Evropske akademije in knjižnico poimenovano po Guidu Comessatiju. Na otvoritvi bodo pozdravili evropski poslanec Giorgio Rossetti, senator Darko Bratina in goriski župan Erminio Tuz-zi. Za njimi bo imel sveCan govor predsednik Evropske akademije Furlanije Julijske krajine prof. Fa-bio Illussi. Glasbeni intermezzo bo zaigrala Romina Concion. Nato bodo pozdravili še predstavniki evropeistiCnih gibanj Josef Schantl iz Avstrije, Branko Jelen iz Slovenije, Markus Hergenhan iz Nemčije ter Pierino Donada iz Italije. Sledila bo spet glasba, ki jo bo igral Giulio Chiandetti. Slovesnost se bo sklenila z Evropsko himno. a PRIREDITVE S ČESTITKE Danes ob 17.30 bo v knjižnici oddelka boftiiš-nice za duševno zdravje v ulici Vittorio Veneto St.174 predavanje z naslo-vom:“Podzavest, beseda“. Psihanalista Massima Meschinija bo predstavil Marco Bertah. T3 OBVESTILA SINDIKAT INCA-CGIL obveSCa, da je njihov uslužbenec vsak Četrtek, od 15.45 do 18. ure prisoten na županstvu v Sovodnjah, za informacije, izpolnjevanje raznih obrazcev glede ticketa, pokojnin itd. SSS sporoča, da bo tradicionalni jesenski seminar za šolnike v zadnjem tednu meseca avgusta v Murski Soboti. Prijave sprejemajo odborniki SSS do jutri, 18. junija 1993. SEKCIJA KRVODAJALCEV iz Sovodenj organizira od 9. do 12. septembra izlet v Rim. Vpisovanje za izlet opravlja Ljubica Butkovic (tel. 882302) do 20.6. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU je v poletnem Času odprta v ponedeljek in sredo od 15. do 18. ure in v torek in petek od 10. do 13. ure. Danes slavi 80. rojstni dan Marija Ferletič por. FrandoliC v Doberdobu. Vse najboljše ji želijo mož Valerio in otroci z družinami. KINO GORICA VITTORIA 20.45»Ljudje in miši». R. Gary Siniše. Film iz ciklusa Gorica Kinema. CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-20.00-22.00»Accerchiati». J. Claude Van Damme. [j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROWIDENTI, Travnik 34, tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICU S. NICOLO’ (Olivetti), Ul. I Maggio 94, tel. 790338. POGREBI Danes, ob 10. uri, Sal-vatore Libutti iz splošne bolnišnice v Potenco, ob 10.45, Emilio Savron iz splošne bolnišnice v Devin in ob 11. uri Angela Smet iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče. SLOVENSKA SKUPNOST GORICA Danes, ob 19.50 bo na tretji TV mreži (RAI3) INTERVJU z Damijanom Terpinom o nedeljskih volitvah «tfkL GLASBENA MA TIČA GORICA in Pihalni orkester »KRAS« vabita na Zaljlučni nastop gojencev ki bo danes, ob 19.30 v glasbeni Soli v Doberdobu NOVICE PRED VRHOM EVROPSKE DVANAJSTERICE V KOPENHAGNU IN TOKIJSKIM SREČANJEM NAJBOLJ RAZVITIH DRŽAVSVEIA Manjša napaka v ukrajinski JE KIJEV - V jedrski elektrarni Zaporožje v Ukrajini je zaradi napake na sistemu za odvajanje onesnažene vode prišlo do manjšega uhajanja radioaktivnih snovi. Strokovnjaki ocenjujejo, da je radioaktivnost znašala od 8 do 14 mikrogenov na uro, kar pa za okolje ni nevarno. JE Zaporožje je ena najmočnejših elektrarn na ozemlju nekdanje Sovjetske zveze, velja pa tudi za eno najbolj varnih. (STA, AFP) Obletnica vstaje v Sowetu JOHANNESBURG - VeC milijonov temnopol-tnih Južnoafričanov je včeraj proslavilo 17. obletnico vstaje Črnskega prebivalstva v Sowetu leta 1976. Prizadevanja temnopoltega prebivalstva za svoje pravice, v katerih je v oboroženih spopadih z južnoafriško policijo umrlo veC kot 700 ljudi, je vlado predsednika de Klerka prisililo, da se je leta 1990 odločila za ukinitev apartheida in kasneje za izvedbo volitev, na katerih bodo lahko sodelovali tudi temnopolti. (Reuter) Spremembe nemškega zakona o državljanstvu BONN - Nemški kancler Kohl je predlagal, da bi pred letom 1994 nekoliko spremenili zakon o državljanstvu, s Čimer naj bi zadostili zahtevam turške skupnosti. Pred razpravo o sovraštvu do tujcev v Bundestagu je dejal, da je »...zaskrbljen zaradi vala nasilja in da Nemčija ni država, ki je sovražna do tujcev.« Poudaril je, da tujci letno ustvarijo 200 milijard mark nemškega bruto produkta. Vendar pa se je skrbno izognil omenjanju dvojnega državljanstva za tiste, ki si želijo pridobiti dvojno državljanstvo. (AFP) Zaradi velikih domačih težav v vseh najbogatejših državah sveta strokovnjaki pričakujejo obdobja trgovinskih vojn in napetosti - Evropska dvanajsterica sprejema nove članice Barbara Kramžar Peter Sutherland, novi voditelj organizacije z dolgočasnim imenom Splošni sporazum o carinah in trgovini, bi rad Gatt spremenil v nekakšno novo svetovno vlado. »Hudo bo, Ce se veliki na bližnjem tokijskem srečanju ne bodo dogovorili o zaključku urugvajskega kroga, kajti Gatt je treba Cimprej razširiti z novimi dogovori o svobodni trgovini,« je povedal za Časopis Financial Times. A tudi tako sposoben pogajalec, za kakršnega se je Peter Sutherland že izkazal v boju proti monopolistom in državno zaščiteni industriji v Evropski skupnosti, bo le s težavo preprečil mednarodni trend zapiranja v območne trge, Čeprav v teoriji vsi vedo, kako velikanske finančne in gospodarske koristi prinaša svobodna trgovina in Čeprav bosta za dogovor o zmanjšanju trgovinskih ovir v naslednjih dneh dve izjemni priložnosti. V Tokiu se bodo namreč v začetku julija sestali voditelji najrazvitejših držav sveta, že naslednji teden pa se bo v danskem Kopenhagnu srečala evropska dvanajsterica. Evropejci se bodo, kot je v navadi že nekaj Časa, uba-dali predvsem s svojimi težavami. Celo nedavni veliki politični uspeh, zaključek prvega kroga pogajanj z morebitnimi novimi Članicami dvanajsterice, bo ES še bolj zaprl v svoje meje in v svoje težave. Avstrija, Švedska, Finska in Norveška so namreč že sestavile spisek zahtev, ki bodo dodobra pretresle že zdaj majavo ravnotežje dvanajstih evropskih držav. Tako imenovani evropski federalisti, med katerimi so Francija, Nemčija, Italija in države Beneluksa, se bojijo ponovitve sindroma iz leta 1973, ko so zadnjic odpirali bruseljska vrata novim Članicam. Zaradi Irske, Danske in predvsem Velike Britanije so morali pozabiti na načrtovano skupno zunanjo politiko, srečali pa so z velikimi težavami ob dogovarjanju o skupnem proračunu. Za nemški ah francoski okus so občutno prevelike vsote namenjene za manj razvite regije, še posebej po grškem vstopu v ES leta 1981 ter španskem in portugalskem 1986. Toda tedanja širitev evropske dvanajsterice je prinesla tudi koristi, ki jih zagovorniki odločnejšega evropskega ukrepanja pričakujejo tudi s štirimi potencialnimi novimi Članicami. S povečevanjem ES se namreč krepijo zagovorniki večinskega odločanja in izgubljajo pristaši veta, ki tako zelo hromi enotno evropsko pohti-ko. Z državami Efte se vrača na bruseljski dnevni red tudi enotna evropska socialna politika, ki je zaradi nasprotovanja Velike Britanije niso vključili v maastrichtske sporazume. Da bi skandinavske države in Avstrijo sploh dobili v svoje vrste, pa mora ES najprej poskrbeti za večjo privlačnost same zamisli evropskega združevanja, potem ko si je lahko oddahnila po danskem sprejetju maastrichtskih sporazumov. S tem zahtevnim procesom nameravajo začeti naslednji teden v Kopenhagnu in najmanj, kar lahko zapišemo, je, da jim ne bo lahko. Gospodarski recesiji in naraščanju nezaposlenosti še ni videti konca. Nemci so se resno zamislili pred bližajočo se skupno valuto, evropski odgovor na balkansko krizo pa je po Reuterjevih besedah »norčevanje iz maastrichtskih stavkov o skupni zunanji in varnostni politiki«. Evropska skupnost bo v Kopenhagnu pripravila tudi nove predloge za sodelovanje z vzhodnoevropskimi državami, ki so sicer nujno potrebni, gospodarsko šibke evropske države pa bodo svojim volilcem le stežka pojasnile, zakaj morajo še globlje seCi v žep. S Kopenhagnom je tesno povezano tudi julijsko zasedanje najmočnejših držav sveta v Tokiu, saj Evropi razblinja upanja, da bo lahko v miru pred drugimi reševala svoje velikanske težave. Evropske vlade si še niso opomogle od nemškega udarca z zaCetka tega tedna, ko se je Bonn dogovoril z Washingtonom o sodelovanju pri javnih telekomunikacijah. Bojijo se, da se je Nemčija naveličala nagajanja gospodarsko manj napadalnih evropskih držav s subvencijami in trgovinskimi ovirami in da bo z ZDA in Japonsko zaigrala svojo igro. Najvecje gospodarske sile sveta so namreč že pripravile kopja za novi veliki - večinoma gospodarski -boj po koncu hladne vojne, v katerem bodo vsaj na začetku najverjetneje iskale sovražnike, in ne zaveznikov za hitrejšo svetovno gospodarsko rast. Ameriški predsednik Clinton, ki je najmanj priljubljen prebivalec Bele hiše, odkar Američani poznajo raziskave javnega mnenja, bo v Tokiu obtoževal Japonce za svoj proračunski primanjkljaj. Gostitelj srečanja Miyazawa se ne bo posipal s pepelom, saj je zaradi političnih škandalov in borznih udarcev v še hujši stiski in tik pred glasovanjem o nezaupnici. Britanski premier Major se le s težavo drži na oblasti, nemškega kanclerja Kohla državljani obtožujejo zaradi ponesrečene združitve z vzhodnimi deželami. V Franciji se na oblasti spet prerivata socialistični predsednik in konservativni premier, kanadska vladajoča stranka se poskuša tik pred volitvami rešiti z novo premierko. O italijanskih težavah pa najbrž ni treba niti izgubljati besed. SOMALIJA / RAZMERE SE UREJAJO NEMČIJA / POMEMBNA OBLETNICA V Mogadišu spet nemoteno delijo hrano \/ Somalijo prihaja še 1.000 vojakov iz Zimbabveja MOGADIS - Po trikratnem silovitem bombnem napadu mednarodnih vojaških sil na položaje so-malskih upornikov se razmere v Mogadišu umirjajo. V severni del Moga-diša so vCeraj prispeli trije tovornjaki s približno 90 tonami človekoljubne pomoči. Razdeljevanje pomoči obubožanim Somalcem je bilo prejšnji konec tedna zaradi zaostritve razmer in priprav na posredovanje prekinjeno. Razdeljevanje hrane bo po utečenem redu kmalu začelo potekati tudi v južnem delu somalske prestolnice, je povedal predstavnik Združenih narodov, ki je odgovoren za oskrbo s hrano, Mike French. Včeraj je v Mogadišu svoje urade ponovno odprlo že nekaj agencij, potem ko je predstavnik ZN v Somaliji admiral Jonathan Howe zagotovil, da mednarodne vojaške sile ne bodo veC posredovale proti upornikom, ki jih vodi general Aidid. Vojakom iz veC kot 20 držav, ki so nameščeni v Somaliji, se bo v kratkem pridružilo še kakšnih tisoč vojakov iz Zimbabveja, so sporočili uradni viri v Harareju. Vojska z oborožitvijo in tovornjaki za prevoz hrane že potuje skozi Mozambik, v Moga-diš pa naj bi prispela v desetih dneh. Kot je povedal zimbabvejski obrambni minister Moven Ma-haci, bo stroške prevoza opreme in plač vojakov poravnala OZN. Da se podobne vojaške akcije v Somaliji, kot so jih izvedli konec minule- ga tedna, ne bodo veC ponovile, je zagotovil tudi ameriški predsednik Bill Clinton. Povedal je, da vzroki za streljanje na demonstrante, ki so protestirali proti zračnemu napadu na Mogadiš, še vedno niso povsem pojasnjeni. Pakistanski vojaki so zatrdili, da so streljah na oborožene upornike, ki so za ščit uporabili civilno prebivalstvo, medtem ko številni novinarji in očividci trdijo, da so pakistanske modre Čelade na demonstrante streljale brez vsakršnega opozorila. Italijanski obrambni minister Fabio Fabbri je med obiskom v Mogadišu od predstavnika sil ZN Howeja zahteval, naj pakistansko vojsko umakne z ulic Moga-diša in tako zmanjša napetosti. (Reuter) ______KAMBODŽA / DELITEV OBLASTI__ Vlado naj bi vodila princ Norodom Ranariddh in premier Hun Sen PHNOM PENH - Voditelji obeh poglavitnih političnih strank v Kambodži so se v torek sporazumeli o delitvi oblasti v obdobju, dokler ne bo sprejeta nova ustava, je izjavil vladni predstavnik. »Zagotavljam vam, da so rešitev s sopredsedujočima sprejele skoraj vse stranke,« je izjavil Sok An, vodja kabineta premiera Hun Sena, neposredno po zasedanju elanov nove ustavodajne skupščine in princa Noro-doma Sihanuka, ki je v sredo takšno formulo tudi predlagal v pismu strankam. Zavzel se je za vlado z dvema sopredsedujoči- ma, od katerih je prvi njegov sin, princ Norodom Ranariddh, zmagovalec na nedavnih volitvah, drugi pa je Hun Sen, sedanji vršilec dolžnosti premiera. Sihanuk je predlagal, da bi vojaškim silam poveljeval John Sanderson, vojaški poveljnik sil ZN v Kambodži, vsaj do septembra, ko tem silam poteCe mandat. Nekdanji premier Son Sann, Cigar Budistična liberalno demokratska stranka si je na volitvah zagotovila 10 sedežev v 120-clanskem parlamentu, je zavrnil ponudbo, da bi bil podpredsednik začasne vlade. Vladni radio je poročal, da je Son Sann sprejel naCrt o delitvi oblasti, ki sta ga predlagali dve najveCji stranki. Predstavniki oboroženih sil zaenkrat v Kambodži teh predlogov še niso komentirali, že prej pa so izrazili prepričanje, da se bosta obe najveCji stranki strinja-li s predlogom Norodoma Sihanuka. RdeCi Kmeri, ki so bojkotirali volitve, so v sredo zahtevali ustanovitev začasne vlade, ki bi Si-hanuku zagotovila dejansko moc. Parlament ima na voljo tri mesece, v katerih mora napisati novo ustavo ter imenovati novo vlado. (Reuter) Grenak spomin na upor Na današnji dan pred štiridesetimi leti seje v tedanji Nemški demokratični republiki začela ■vstaja proti diktaturi -'Obletnico praznuje nekadnja zahodna Nemčija, vzhodna pa ne Vse se je začelo s Stalinovo smrtjo 5. marca 1953. V enem mesecu je iz Vzhodne Nemčije na Zahod prebegnilo 59 tisoč ljudi. Od aprila do junija 1953 se je za ta korak odločilo še 130 tisoč vzhodnonemških državljanov. Na drugi partijski konferenci julija 1952 je Enotna socialistična stranka (SED) sprejela nov program: notranja radikalizacija in popustitev zunanjih napetosti, vse skupaj pa je povzročilo še večjo negotovost med ljudmi. Navala prebežnikov so se prestrašili tudi zahodni okupatorji posameznih berlinskih sektorjev in se aprila zatekli »po nasvet in pomoč«, kot je temu dejal tedanji vzhodnonemški ministrski predsednik Grotewohl, človek, ki je sedem let pred tem vzhodnonemško SPD predal v roke komunistom. Vprašanje prebežnikov so v obravnavo prevzeli moskovski partijski veljaki. Konec maja je iz Moskve prišel ukaz o razpustitvi sovjetske kontrolne komisije in v Berlinu je ostal samo visoki komisar Vladimir Semjonov. Kakšna so bila njegova nova navodila in kaj se je dogajalo za kremeljskimi zidovi, koliko so vedeli Američani in koliko Adenauer, še vedno ni jasno. Nemška demokratična republika se je prodala, je po usmrtitvi La-vrentija Serija, šefa sovjetske varnostne službe, ki je po Stalinovi smrti skušal prevzeti oblast, dejal Walter Ulbricht, eden od soustanoviteljev nemške komunistične partije in tedanji elan centralnega komiteja SED. Vzhodnonemška vlada je konec maja sprejela nekaj odločilnih ukrepov: za delavce, zaposlene v neproizvodnji, je odpravila živilske karte in hkrati drastično zvišala cene živil. Za delavce v proizvodnji je uvedla za deset odstotkov višje delovne norme. Ti ukrepi so bili samo olje na ogenj že tako nezadovoljnih vzhodnonemških delavcev, ki še niso preboleli vsiljenih kolektivnih pogodb izpred dveh let. TisoCi delavcev so zaceli stavkati, v nekaj dneh so se jim pridružili tudi delavci v Chemnitzu, Eisle-bnu, Gothi, Hennigsdor-fu in številnih drugih industrijskih mestih. V Apoldi so se stavkajočim pridružili tudi kmetje. 6. in 7. junija sta zasedala centralni komite in vlada ter sklenila, da zemlje ne bodo veC razlašCali in kmetov kljub zamujanju pri dostavi ne bodo veC zapirali. Dva dni pozneje je politbiro sprejel novo politiko, ki naj bi »odločilno izboljšala življenjske razmere vseh sestavnih delov nemškega ljudstva in sluzila okrepitvi pravne varnosti Nemške demokratične republike«. Razmere bi bile težko slabše: zidarski delavec v Vzhodnem Berlinu, ki je dotlej na mo zaslužil dve marki in pol, je po novem za isti trud prejel 1, 80 marke. Pol kilograma margarine, ki so jo zaradi slabe kakovosti imenovali tudi kolomaz, je stalo štiri marke. 15. maja so zaceli stavkati delavci na Ana Kovač/Köln enem od številnih berlinskih gradbišč. Naslednje jutro so se jim pridružili gradbinci na Stalinovi aleji, ki so izobesili rdeč transparent: »Zahtevamo znižanje norm!« Razvneti delavci niso veC slišali glasu, ki je popoldne po zvočniku obveščal, da je vlada norme dejansko znižala. Delavci so vzklikali gesla: »Smo delavci, in ne sužnji. HoCemo svobodo! HoCemo svobodo, pravico in kruh, sicer pobijemo živine!« (Wir wolen Freiheit, Recht und Brot, sonst schlagen wir die Bonzen tot!). Partijske funkcionarje, ki so se pomešali med ljudi, so pregnali, na policaje pa kričali: »Ne streljajte na svoje nemške brate!« Za naslednji dan, 17. junij, so v Vzhodnem Berlinu napovedali splošno stavko. Delavci so zahtevali znižanje delovnih norm, pocenitev prehrambenih izdelkov in svobodne volitve. 17. junija so se nad Berlin zgrnili nevihtni oblaki, vendar dež ni zmotil demonstrantov, ki so nosili transparente, na katerih se je najpogosteje pojavljala zahteva po svobodnih volitvah. Ob enajstih dopoldne so trije mladi delavci splezali na brandenburška vrata, sneli rdeCo zastavo okupacijskih sil in izobesili Crno-rdeCe-zlato zastavo Nemčije. Demonstranti so oblegali sedež SED, napadli sedež državne varnosti, izpraznili rusko knjigarno, raztrgali propagandne tiskovine vseh vrst in uničili medse- ktorske oznake na Posts-damskem trgu. 2e dopoldne sta v Berlin prispeli dve motorizirani diviziji sovjetskih oboroženih sil. Tik pred razglasitvijo izrednega stanja so se tanki pripeljali na Postdamski trg in streljali na stavkajoče, dokler trg ni bil popolnoma prazen. Dovoljenje za streljanje so dobile tudi policijske sile in streli so vse popoldne odmevali po ulicah Vzhodnega Berlina. PriCa streljanja na Aleksandrovem trgu se spominja: »Mladina in ženske so trg v glavnem hitro zapustili. Delavci pa so se prijeli pod rokami in šli proti streljajočim Rusom... Se vedno trdno objeti so stopili en korak nazaj in nato naprej - Čeprav so nekatere med njimi že zadele krogle in so jih morali vleci za seboj.« Tik pred razglasitvijo izrednih razmer (Telefoto: AP) ZveCer so šli na uließ tudi delavci v drugih mestih: 60 tisoC v Halle ju, 50 tisoC v Leipzigu m Görlitzu, 40 tisoC v Bit-terfeldu. Stavkali in demonstrirali so v 272 mestih, v 167 od 217 mestnih in deželnih okrožjm so uvedli izredno stanje. V dneh po 17. juniju je vojaško poveljstvo izdalo ukaz o izvedbi smrtnih obsodb. Sovjetsko naglo sodišče iu vzhodnonemški organi državne varnosti so poskrbeli za preostalo. Režim se je spet trdno oprijel sedla. Disidente so vtaknili na hladno, delavce pa pomirili z višjimi mezdami in nižjimi cenami. 17. junij Nemcem simbolizira obdobje od sovjetske okupacije Vzhodnega Berlina leta 1948/49, ki je svoj vrhunec doseglo z zgraditvijo berlinskega zidu leta 1961, ko so sovjetske sile vzhodnonemških državljanov dale jasno vedeti, da so moCne in lahko zato počnejo, kar se jim zljubi, do leta 1989, ko so končno, po petdesetih letih, dočakali združitev Vzhodne in Zahodne Nemčije. Sovjetski vojaški poveljnik berlinskega vzhodnega sektorja je vsako leto 17. junija razglasil izredno stanje in prepovedal »vse demonstracije, zborovanja, manifestacije in tovrstna zbiranja veC kot treh oseb na ulicah, trgih in v javnih zgradbah«. Bertolt Brecht je ob vzhodnonemški ljudski vstaji zapisal: »Kaj ne bi bilo bolj preprosto, ko bi vlada razpustila ljudstvo in izvolila novo?« BALKAN / V ŽENEVI SPET RIŠEJO NOVE ZEMLJEVIDE NOVICE Mednarodno pogajalca Owen in Stoltenberg sta sprtim stranem predlagala spremembo mirovnega načrta - Namesto desetih provinc samo tri, v prihodnje konfederalne državice Ko so prvi priseljenci v Oieriki osvajali ozemlje J1 začrtovali meje priho-posestev, so si posta-dokaj jasna pravila - v °nko in toliko urah (ali ~tleh) so lahko oznacih za sv°jo toliko zemlje, kolikor 0 zmogli, potem pa so syojeno pred sodniki in ®kekrr ZaP*sa^ v zerrdh' Ko so v torek na Sarajevom letališču poveljniki eh bosanskih vojsk pod-Plsali sporazum o premi-’lu in dolocih, da bo dirke Za ozemlje konec v petek °Cno opoldne, je bilo ja-sn°, da bodo Srbi, Musli-J®311! in Hrvati s puškami, topovi, minometi ali pa z °2i storili vse, da bodo ob Premirju meje med njimi tmbolj jasne in da bo Sakdo, ki bo to zmogel, Potem na papirju zarisal 31 se le da velik kos svoje-8a fevda. 2e v torek ponoči je bilo v Goraždu v vzhodni Bo-še huje kot prejšnje oi, ker Srbi skušajo do o.nca zlomiti musliman-*9 odpor in mesto prepu-shti y protektorat medna-todnim silam Sele, ko bo P^mseno in zlomljeno, to-e) ne vec nevarno za oko-^S"° srbsko podeželje. Hr-ati so se v Hercegovini ®iesb nad Muslimani zla- 1 olarog Mostarja, Musli-äni pa so v srednji Bosni ^koristili popolno nemoč q ^ke vojske, »Čistili« že ^ Vojena ozemlja okrog Ovnika, Novega Travni- ka in Viteza, zavzeli pa so Se Kakanj in pognali v beg novih deset tisoC Hrvatov. Na terenu se je v sredo že dogajalo, kar so Sele načrtovali predsedniki Srbije, Hrvaške in BiH, Milosevic, Tudman in Izetbegovic, ko so se sestali v vasici Genthod blizu Ženeve in se zaCeb pogajati o novi različici Vance-Ownovega mirovnega naCrta - deset Vanceovih in Ownovih provinc naj bi zamenjale samo tri etnično Ciste, ena srbska, ena hrvaška in ena muslimanska. V resnici gre za prastare pobude britanskega pogajalca lorda Carringtona, ki je že v začetku zadnje balkanske vojne predlagal de-btev BiH na tri nacionalne kantone, v katerih bi, vsak v svoji trdnjavi, živeli bosanski Srbi, Hrvati in Muslimani. Včeraj je v Ženevi Carringtonovo zamisel kot svojo prodal poglavar bosanskih Srbov psihiater KaradžiC, sedanja mednarodna pogajalca lord Owen in Thorvald Stoltenberg pa sta jo podprla. Zdelo se je, da sta jo imela že zdavnaj kuvertirano vsaj v Beogradu in v Zagrebu, prav mogoče pa je, da tudi v zahodnih prestolnicah in v ožjem vrhu Združenih narodov. Owen in Stoltenberg sta koncept treh kantonov »obogatila« s predlogom, da bi bili kantoni v prihodnje povezani v nekakšno konfederacijo. Ko je delitev Bosne in Hercegovine na kantone predlagal lord Camngton, je bil bosanski zemljevid Cisto drugačen, kot je dandanes. Srbi še niso imeli v svojih rokah veC kot dve tretjini ozemlja, Hrvati Muslimanov še niso izrinili iz Hercegovine, Muslimani pa so se z vsemi močmi, vendar samo z besedami, borili za enotno, skupno državo treh narodov. Takrat so Izetbegovic in njegovi verjeli, da je to po mednarodnem priznanju nove države Se mogoče. Izetbegovic, ki se zdaj pogaja samo Se kot predstavnik Muslimanov, je bil pravzaprav tudi Se predsednik državnega predsedstva BiH. Obujena zamisel o delitvi (zdaj nedvomno že bivše) BiH na tri države v sedanjih razmerah pomeni velikanski vojaški in politični uspeh MiloSeviCeve Srbije, grenko pilulo za Tudmanovo Hrvaško, ki je prav zadnje dni izgubila pomemben del ozemlja na območju, ki sta ji ga sicer pripisala Vanče in Owen, kljub uspehom v Travniku pa tragičen konec za muslimanski narod, ki bo kot nekakšna etnična in kulturna posebnost Evrope, torej ne vec kot pravi narod, ostal zaprt za ogradami šestih etničnih enklav, ki so mu jih kot »varnostna območja« dodelili me- Tone Hočevar dnarodni politiki, Ce bo slo za Muslimane vsaj zdaj po sreči, pa se v sedmi enklavi, ki so si jo v srednji Bosni vendarle izborih sami. Srbi lahko slavijo in se pripravljajo na nove kroge diplomatskih obračanj besed za zeleno mizo, ki jim bodo omogočili nove ukane, Hrvati so si bržkone oddahnili, ker jim trda prede v Bosni in v srbski kninski krajini, Muslimani pa se upirajo, ker se zavedajo, da so trenutno sposobni razširjati svoje ozemlje na rovaš oslabelih nekda- njih zaveznikov Hrvatov, pa tudi zato, ker se Čutijo opeharjene, izdane in žrtvovane. Tudi Ce bodo Muslimani delitvi na tri državice še tako nasprotovali, bo najbrž »svet« poskrbel, da bosta na Balkanu, v skrčeni nekdanji Jugoslaviji, ostala dva naroda, Hrvati in Srbi, ki ju utegne »me- dnarodna skupnost« na koncu, izmučene od vojne in kriz, stlačiti v nekakšno novo staro balkansko (jugoslovansko) skupnost, Muslimanom pa nameniti vlogo folklorne zanimivosti v rezervatih. Do trenutka vsaj, ko se bodo, da bi preživeli, spremenili v žarišče fundamentalizma. Podoba današnje srednje Bosne - hrvaška begunka se je z otrokom zatekla k Srbom (Telefoto: AP) Jugoslavija izključena iz Gatta ŽENEVA - Svet Splošnega sporazuma o carini in trgovini (Gatt) je sporočil, da Srbija in Cma gora v tej organizaciji ne smeta veC predstavljati nekdanje Jugoslavije in da bo morala ZRJ za vstop v ta sporazum ponovno vložiti prošnjo. (Reuter) Algabid poziva OIK D2EDA - Organizacija islamske konference je od 51 držav Članic zahtevala, naj sodelujejo v operaciji zaščite varnostnih območij v Bosni in Hercegovini. OIK zahteva, naj Članice prispevajo h krepitvi sil Unproforja pri izvajanju resolucije Varnostnega sveta ZN St. 836. S tem bi povečale učinkovitost Unproforja, delovanje islamskih sil pri obrambi Muslimanov v BiH pa bi bilo bolj odločno, je poudaril predsednik OIK Algabid.(STA, AFP) Okrepljene skupine policistov ZEU ob Donavi SOFIJA - Druga skupina policistov Zahodnoevropske unije, ki bo pomagala pri nadzorovanju embarga Varnostnega sveta Združenih narodov proti Zvezni republiki Jugoslaviji na Donavi, je že dopotovala v bolgarsko pristanišče Ruse; 38 španskih pohcistov se je pridružilo 28 nemškim policistom, ki so tu nameščeni od 6. junija. Policisti Zahodnoevropske unije bodo pri nadzoru pomagali opazovalcem Združenih narodov, ki so promet po Donavi zaceh nadzorovati januarja letos. (Reuter) Izrael priznal Makedonijo DUNAJ - Med srečanjem na Dunaju je izraelski zunanji minister Peres makedonskega predsednika Kira Gligorova seznanil, da je Izrael priznal Republiko Makedonijo. Uradno odločitev o priznanju bo Izrael poslal pozneje, je povedal Peres. Gligorov se je na Dima ju sestal tudi z avstrijskim kanclerjem Franzom Vranitzkym in zunanjim ministrom Aioi-som Mockom, je sporočil Makedonski tiskovni urad. Mock je Gligorovu povedal, da se je avstrijska vlada že odločila, da bo v Skopju odprla generalni konzulat. (STA) Za krepitev sodelovanja APOEN CARIGRAD - Parlamentarna skupščina držav Članic območja za Gospodarsko sodelovanje Črnomorskih držav (APCEN) je na včerajšnjem zasedanju preučila naCrt urejanja medsebojnih odnosov in ustanovitve predsedniškega urada te nove ustanove. »Organizacija bo prispevala k razvoju pluralistične demokracije, ki bo temeljila na zaSCiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« je izjavil predsednik turškega parlamenta Husamettin Cindoruk. APCEN si bo prizadeval razvijati solidarnost ter politične, socialne, kulturne in trgovinske odnose med državami s tega območja. APCEN ima trenutno 11 Članic: Rusijo, Armenijo, Azerbajdžan, Moldovo, Ukrajino, Romunijo, Albanijo, Gruzijo, Turčijo, Grčijo in Bolgarijo. (AFP) AZERBAJDŽAN / NA ROBU DRŽAVLJANSKE VOJNE RUSIJA / ZASEDANJE USTAVODAJNE SKUPŠČINE Uporniki se nevarno približujejo Bakuju Pritiski na predsednika Elčibeja se stopnjujejo -“Ubu ujuaske tri ^ašla na pragu < vojne po skoi aila trajajočem ’ üPoru. Uporniki z°rujejo zahodni Ve> so včeraj nac svojimi pritiski, Pnslo na čelu pt »kompromis ^milo prevzel Sovjetski kom ^erbajdžana Ali Al.“ •^Kjev, predsed ^ republike o- 'jjvmjnezi ‘ra je »zavezar Moskvi in Tel ^ uspel pomi: kov> ki so po ^ sedli vec mest Paolo Messana / AFP vzhodu države in se na manj kot 100 kilometrov približah prestolnici Bakuju. Pod poveljstvom polkovnika Surata Gusseino-va šteje opozicija veC sto oboroženih mož, ki imajo tudi težko orožje in še naprej zahtevajo odstop Abulfaza Elčibeja, protur-Skega predsednika, ki je bil izvoljen junija 1992. Krivijo ga, da je odgovoren za poraz azerbajdžanske vojske v Gorskem Karaba-hu in za težak gospodarski položaj, ki je nastal kot posledica vojne z Armenci. Poraz bakujske vojske lani prav na tem območju zahodnega Azerbajdžana, ki ga naseljuje predvsem armensko prebivalstvo, je že povzročil padec komuni- stičnega predsednika Aja-za Mutalibova, ki je pobegnil maja 1992 in ga je nasledil Abulfaz Elcibej. Gospodarska kriza se je potem Se poglobila, obrambne sile pa so prešle v napad in aprila zavzele predele Kelbadžara zunaj obrambnega območja ob meji z Armenijo. Azerbajdžanski minister za zunanje zadeve To-fik Gassimov je obtožil Rusijo, da stoji za Alije-vom, nekdanjim elanom sovjetskega politbiroja pod Leonidom Brežnje-vom; to je sporočila turska agencija, ki jo navaja Štirinajstdnevnik Moskovske novice. V nekem intervjuju, ki ga povzema omenjeni Štirinajstdnevnik, je To- fik Gassimov menil, da imata politični pritisk Alijeva in razkazovanje sile Gusseinova isti cilj: prisi-liti predsednika Elčibeja k odstopu. V Moskvi je tiskovni predstavnik predsedstva Anatolij Krassikov povedal, da je bil Alijev »zelo znana osebnost, zapletena, vzgojena v politični kulturi SZ«. »Ne da bi se hoteli vmešavati v notranje zadeve Azerbajdžana, se tega zavedamo in upamo, da bo to prispevalo k mirnemu reševanju konflikta«, je dodal. Ves ruski tisk je vCeraj opozarjal na nevarnost državljanske vojne. »Upor polkovnika Gusseinova ni bil zadušen v kali, kot so prvotno domnevali, zato je jasno, da se ne bo konCal brez posledic,« so zapisale Ruske novice. TRETJI SVET IN ČLOVEKOVE PRAVICE »Ne vmešavajte se v notranje zadeve!« Diktature svarijo Zahod, naj meddržavnih odnosov ne pogojuje s človekovimi pravicami Nekdanji prijatelji prav 0 nekdanje Jugoslavije 0 na dunajski konferenci ° C ovekovih pravicah dvi-Snih glas proti novemu na-cetu mednarodnih odno-,0V’ s katerim tretjemu sve-u grozijo predvsem ZDA n ki naj bi mednarodne noše merilo na tehtnici Poslovanja človekovih Pravic. V imenu vseh di-atur, vojaških režimov in gih oblastnikov iz neu-rsepnih držav je zunanji nunister predsedujoče Indonezije opozoril, da bi Pogojevanje meddržavnih odnosov s Človekovimi PraviCami močno skodova-0 trgovini med razvitimi in nerazvitimi. »Tudi mi nasprotujemo mučenju in ubijanju, toda pri nekaterih stvareh je potrebno razumevanje,« je povedal gospod Alatas in navedel pravice homoseksualcev, ki naj bi bile vprašljive celo v zahodnih državah, kaj Sele v razvijajočem se tretjem svetu. Ker pa ni treba pričakovati, da bodo močni bombardirali kakšno azijsko, afriško ali arabsko državo samo zaradi pravic drugače usmerjenih, se v ozadju neuvrščenih strahov skrivajo seveda prav množična mučenja in ubijanja, ki so v nerazvitih državah prej pravilo kot izje- ma. Logično nadaljevanje kršenja najbolj temeljnih naCel civiliziranega sveta pa so - kot je v nekdanji Jugoslaviji nazorno pokazalo reševanje nacionalnih vprašanj na račun političnih in Človekovih pravic -vojne. NiC Čudnega, Ce sta se sovražnika Indija in Pakistan na Dunaju obmetavala prav z očitki o kršenju pravic. Diktatorjem, generalom in nasilnim plemenskim voditeljem pa se pravzaprav ne bi bilo treba preveč razburjati. Kitajski je ameriška vlada spet podelila položaj države z najveejimi trgovinskimi ugodnostmi, pa Čeprav še odmeva Tie-nanmen, Irak pa ni dobil zalivskega viharja zaradi poboja Kurdov, ampak zaradi nafte. Takšna politika ima tudi svoja strokovna imena, zunanjepolitični realizem ali nacionalni interes. Ce pogledamo burni gospodarski razvoj nedemokratične Kitajske ali kaos med reformiranjem nekdanje Sovjetske zveze, imajo celo prav. 2e evropsko združevanje pa stoji ali pade na manjšinskih pravicah in načelih pravne države. Tudi zato Indonezija in njene neuvrščene prijateljice še dolgo ne bodo Evropa. (N. P.) Nova ustava na obzorju Jelcin, ki je v govoru izpustil dva pomembno člena, upa, do mu bo 'ustava zagotovilo več moči in da bo zmanjšala vlogo parlamenta MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin, ki je prepričan, da sklic ustavodajne skupščine pomeni uspeh, je v sredo izrazil upanje, da utegne priti do soglasja o novem ruskem ustavnem zakonu že v desetih dneh. Voditelji številnih moCnih republik in sredinski delegati pa menijo, da je do tega cilja še dolga pot. Najprej je Jelcin določil 16. junij kot skrajni rok za dokončno besedilo skupščine, na kateri so se zbrali krajevni voditelji, politične stranke ter vladni in parlamentarni predstavniki. Vendar pa je predsednik ob ugotavljanju napredka v kremeljski Marmorni dvorani pozval skupščino, naj se znova sestane 26. junija, po posvetih med petimi delovnimi skupinami. »Delo v zvezi z novo ustavo je pomembno napredovalo, tako da že lahko govorimo, da je rojen nov osnutek,« je izjavil v televizijski oddaji, ki je trajala komaj 20 minut. Vendar pa je splošna deklaracija, ki jo je skupščina potrdila, potem ko jo je predsednik Jelcin pozval, naj se preneha spopadati za oblast s konservativnim parlamentom, obšla protislovno in občutljivo vprašanje, kako si bodo posamezne regije med seboj delile oblast. Jelcin je prebral deklaracijo delegatom in šele potem opazil, da je izpustil dva kljuCna člena v besedilu. »Veliko bi jih to podpisalo z olajšanjem,« je komentiral s širokim nasmehom. Prvi odstavek, ki ga je izpu- Anatoly Verein / Reuter stil, opisuje 20 etničnih republik kot suverene države, preostale regije, ki si prav tako želijo pridobiti podoben status, pa le kot »državne formacije«. Regije, med katerimi so pravi industrijski giganti, po svoji ekonomski moCi veliko močnejši od nekaterih etničnih republik, vztrajajo pri enakih pra- vicah svoje gospodarske in politične avtonomije. Jelcin je prav tako izpustil sporni odstavek, ki ugotavlja, da bi moral biti zgornji dom parlamenta sestavljen iz voditeljev 88 ozemeljskih enot Ruske fe.deracije. Takšna ureditev bi pokrajinam v izhodišču zagotovila večje število glasov, kot jih imajo republike. »Upam, da bomo lahko osnutek ustave potrdili 26. junija. MogoCe bomo potrebovali dva dni za razpravo, a prepričan sem, da ga bomo potrdili«, je izjavil novinarjem. Vendar pa nekaterih delegatov njegov optimizem ni prepričal. »Mislim, da je vse sku- paj zabavno,« se je glasil komentar vodilnega sre-dinsko-desnega politika Vasilija Lipickega. Jelcin upa, da mu bo nova ustava zagotovila veC moCi in zmanjšala vlogo parlamenta pri vodenju države. Prepričan je, da je sedanji položaj parlamenta, ki je Se globoko zakoreninjen v sovjetski ustavi, poglavitna ovira za napredek demokracije in tržne reforme. NOVICE O PROTESTU KMETOV / SOOČENJE OBEH STRANI ŠOLSTVO / STAVKA Dopolnitve kolektivnih pogodb tiskarjev LJUBLJANA - KSS Pergam in GZS Združenje za tisk sta se po dolgotrajnih pogajanjih v prostorih Grafike včeraj podpisala spremembe in dopolnitve kolektivnih pogodb za grafično dejavnost in Časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost. Podpisali so tudi posebna aneksa k rem pogodbam, ki upoštevata razmere v tej dejavnosti in urejata politiko plač do konca letošnjega leta. Septembra se bodo začela pogajanja o novih kolektivnih pogodbah. (STA) Premalo medicinskih sredstev LJUBLJANA - Direktor kliničnega centra dr. Primož Rode in njegov pomočnik dr. Janez Zajc sta na pogovorih s predsednikom državnega zbora Hermanom Rigelnikom, podpredsednikom DZ Vladimirjem Toplerjem in predsednikom odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko Stefanom Kociprom. Predstavnika UKC sta opozorila, da bi radi zaposlili še okoli sto medicinskih sester, a jih ne morejo dobiti, Čeprav jih je veliko prijavljenih na zavodu za zaposlovanje. Izrazila sta tudi prizadevanja Kliničnega centra, da bi še naprej ostal osrednji slovenski medicinski center, v katerem bi delati naši najvecji strokovnjaki. (A. Z.) Nov predsednik Zahodnoevropske zveze PARIZ - Na nadaljevanju skupščine Zahodnoevropske zveze so za novega predsednika izbrati bri-tanca sira Dudleja Smitha. Danes se je z novoizvoljenim predsednikom sestal tudi podpredsednik odbora DZ Republike Slovenije za mednarodne odnose Borut Pahor, ki se zasedanja v imenu slovenskega parlamenta udeležuje kot vabljeni gost. Na pogovorih je Pahor izrazil željo, da bi Zahodnoevropska zveza odločneje posegla v balkansko kri-zoi Izrazil je tudi ugovor, ker se v enem od ključnih dokumentov zasedanja Slovenija še vedno pojmuje zgolj kot eno od bivših jugoslovanskih republik. Predsednik se je s Pahorjem strinjal in dejal, da pozna razmere v Sloveniji, saj je sam vodil evropske opazovalce na decembrskih volitvah. Rekel je še, da boosebno predlagal upoštevanje novih dejstev v zvezi s Slovenijo. (A. 2.) Večja pristojnost lokalnih skupnosti LJUBLJANA - Slovensko ekološko gibanje poslance in parlament poziva, da v postopku sprejemanja Zakona o lokalni samoupravi zagotovijo večjo pristojnost lokalnih skupnosti. Posebej naj lokalne skupnosti sodelujejo pri odločitvah o posegih v prostor, zlasti z vidika varstva okolja. Svoja stališča lahko lokalna skupnost izrazi tudi z referendumom, Čeprav za to potrebujemo nov zakon (A. Z.) Nelegitimno izsiljevanje • kršitev veljavnih pravil Kmetje so vladi dali premalo časa za pripravo ustreznih rešitev Irena Pirman, Alenka L. Jakomin LJUBLJANA - Na tiskovni konferenci sta Leo Frelih in Franc Zagožen tudi povedala, da skrajno neodgovorno vedenje vlade lahko boj za cene spremeni v boj za obrambo demokracije. Ne strinjata se s Kračunovo trditvijo, da traja postopek za reševanje takih težav štirinajst dni, in upata, da bo o kmečki problematiki vlada razpravljala že na današnji redni seji. Zavrnila sta tudi proteste zaradi nehumanega ravnanja z živino na mejnih prehodih: »Kmetje so živino, ki je prešla mejo, nakrmili in napojili. Tudi madžarske oblasti so ponudile možnost, da bi živino odpeljali v hleve, kjer bi počakala bodisi na prestop meje bodisi na razrešitev nastalih razmer, vendar so vozniki zavrnili to možnost.« Po Frelihovem in Zagožnevem mnenju so kmetje vlado dovolj dolgo opozarjali na težak položaj slovenskega kmeta in da je takšno izsiljevanje zadnja možnost za rešitev težav. »Na pogovorih s Kračunom in Ostercem pred dnevi je postalo jasno, da predlog kmetijskega ministrstva za Kračunovo ministrstvo še vedno ni v celoti sprejemljiv oziroma da so stališča med ministr- stvi še vedno neusklajena,« je povedal Zagožen.Vendar kmetje dopuščajo možnost, da bi predlog kmetijskega ministrstva - ki ga sami sicer tudi ne podpirajo v celoti - postal temelj za nadaljnja pogajanja. Republiška veterinarska uprava je pozvala organizatorje blokade mejnih prehodov, naj ponovno pretehtajo upravičenost zapore cest tudi za tranzit živali Cez ozemlje Slovenije in jo takoj ukinejo. Veterinarska uprava je dobila na svoj naslov številne brzojavke z izrazi ogorčenja in prošnjo, naj se preneha zadrževanje prevoza živali na tovornjakih, kjer so izpostavljene žeji in hudi vročini. Protestirali so še veterinarska uprava Madžarske in številni posame- zniki doma in v tujini. Na Republiški veterinarski upravi so prepričani, da bo takojšnja odprava blokade za prevoz oziroma tranzit živali Cez ozemlje Slovenije doživela pozitiven odmev v domači in tuji javnosti. Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek pa je v izjavi za javnost dejal, da ne zanika pravice kmetov do različnih oblik javnega demonstriranja, s katerimi zahtevajo zvišanje cen kmetijskih pridelkov. Vendar, kot poudarja predsednik Drnovšek, rok, ki ga je državni zbor določil vladi za konkretizacijo komaj sprejete strategije razvoja kmetijstva, še ni potekel. Drnovšek meni, da nelegitimno izsiljevanje pomeni kršitev obstoječih predpisov in povzroča nepotrebno gospodarsko škodo, zlasti ne izsiljevanje, ki ima nehumane učinke. Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je na včerajšnji seji sprejel tudi nekaj stališč v zvezi z zaostritvami v kmetijstvu. Tako upravni odbor GZS med drugim razume proteste in stavke kmetov kot legitimne in opozarja, da bi morali Cimprej sprejeti pravila za njihov potek, pri Čemer bi morali za- Kmetje še čakajo na odločitev vlade ( Foto : Boris Hegeduš) gotoviti, da so interesi drugih gospodarskih panog čimmanj prizadeti. Člani upravnega odbora so metodo zapiranja meja ocenili kot nesprejemljivo, zavzeli pa so se za takojšen, strpen in konstruktiven dialog prizadetih z vlado ter poudarili potrebo po ta-košnji sklenitvi socialnega pakta, katerega sestavni del naj bo problematika kmetijstva. GZS je pripravljena tudi sodelovati v pogajanjih. Počakali bodo na september Če zakon o plačah ne bo spremenjen, jeseni ne bo pouke Boštjan Lajovic aLJUBLJANA - Dilem torej ni veC, letošnje šolsko leto se bo normalno končalo, vendar v šolskih sindikatih poudarjajo, da gre le za prekinitev stavke, ki jo lahko nadaljujejo v začetku prihodnjega šolskega leta. Sindikat vzgoje in izobraževanja (SVIZ) bo o nadaljevanju stavke odločal v zadnjih dneh avgusta, šolski sindikat, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov (-ZSSS), pa je že napovedal nadaljevanje stavke, Ce njihove zahteve do takrat ne bodo uresničene. Zahteve obeh sindikatov se večinoma ujemajo: izhodiščna plaCa naj bo taka, za kakršno se bodo dogovorili za celotno negospodarstvo, potrebni so tudi popravki količnikov za izračun plaC. Zavzemajo se za zagotovitev denarja za nagrajevanje individualne delovne uspešnosti tudi drugih, ne samo pedagoških delavcev. ZSSS v ta namen predlaga 12, 5 odstotka obsega sredstev, ki so namenjena za osnovne plaCe, že v juniju pa zahteva tudi izplačilo regresa v višini 30 tisoC tolarjev (bruto). Sedanji zakon doloCa različna količnika za učitelje z visoko in višjo izobrazbo. Predlagane spremem' e utegnejo še pove elativno razmerje, za boji zahtevajo, da s® ie sme povečati, sa) J iCiteljev z višjo iz°°r 7 bo velika večina. Z iricakuje, da bodo pre- [lagane spremembe za ele veljati 1. julija. Vlada ima tako čas, da ned počitnicami urem ■roče razmere v so^s ’ endar že zdaj lahko amo ugotovitev. da /V kega miru še ne bo taR :malu. Predlagana visi ia količnikov je nam >o naših podatki dado odločno previs°' :a, hkrati pa je v prip1^ d tudi zakon, ki naj di ;elovito uredil razmet) ned plačami v negosp larstvu. Ta so trenu r šest različnih ak ° ’ istvo pa je PraV1 01 r repu. Šolski minister . Slavko Gaber, ki N rati tudi predsednik idnega odbora za ene dejavnosti, je erajšnji seji SVIZ si gotovil, da bo storil 3 za enakopraven po iaj šolnikov, vendar 1 "0nd.log°Ws“i°l>^; ruÄ”«: . j- u^rin ubranite ODBOR ZA FINANCE / SEJA Zakon o SDK bo moral še malo počakati Ministrstvo za finance vabi podjetnike na predstavitev zakona, ki pa do konca junija ne bo sprejet LJUBLJANA - Parlament oziroma državni zbor na junijski seji, ki se bo zaCela v ponedeljek, zagotovo ne bo razpravljal in odločal o vladnem osnutku zakona o Službi družbenega knjigovodstva, saj se je odbor za finance in kreditno-monetarno politiko na včerajšnjem nadaljevanju seje odločil, da osnutka ne bo obravnaval. Kot je znano, je odbor minuli teden, ko je ugotovil, da med vladnim osnutkom in pogledi SDK obstaja veliko vsebinskih razlik (SDK je celo sama predlagala zakon, ki ga je vlada zavrnila), sklenil, naj poskusita finančno ministrstvo in SDK najprej med seboj uskladiti sporne zadeve. To se je tudi zgodilo, Čeprav je nekaj bistvenih dilem ostalo odprtih. Med najpomembnejšimi je gotovo odgovornost Službe; medtem ko vlada predlaga, da bi bila SDK odgovorna njej (razen ko gre za javno porabo in revizije lastninjenja), pa SDK temu nasprotuje in zahteva, da je odgovorna državnemu zboru kot doslej. Odprto je tudi vprašanje imenovanja organov Službe in njenega premoženja, zatika pa se tudi pri javni porabi, kjer naj Služba po lastnem predlogu ne bi preverjala samo zakonitosti, ampak tudi učinkovitost in go-spodarsnost naložb. Na včerajšnji seji odbora je državni sekretar v finančnem ministrstvu Stanko Debeljak nekajkrat opozoril, da je zakon v fazi osnutka, da bodo pri pripravi predloga zakona (Ce bo osnutek po- Andreja Rednak trjen) upoštevati pripombe iz razprav, tudi pripombe SDK, ki so že usklajene. Ce pa odbor in parlament o osnutku ne bosta niti razpravljala, je dejal Debeljak, se vlada nima Česa opreti. Nekateri Člani odbora (Igor Omerza, Ivan Kopše) so opozoriti, da so z ministrstvom usklajene pripom- be SDK dobiti šele danes, torej o zadevi še ne morejo razpravljati. Ivan Kopše je menil, naj vlada paC umakne osnutek in preloži novega, ki bo vseboval že usklajene pripombe. Po daljši razpravi so sprejeli že omenjen sklep, da točko odložijo z dnevnega reda te seje odbora. Zakon o SDK bo torej moral počakati vsaj na julijsko sejo parlamenta. Skupnost izobraževalnih centrov in ANAßtS d. o e vabita na enodnevni seminar z naslednjo temo. PREDSTAVITEV „ZAKONA U SLUŽBI DRUŽBENEGA KNIIGOVOPSTVA RS Swninw bo voffil BRANKO GREGANOVIČ - svetovalec vlade. MFnlstrtstvo z* finance RS Program seminaija: ■ razvoj stuzöö družbenega knjigovodstva - veljavna ureditev - primerjava obstoječe ureditve z ureditvijo v tujini - razlogi za preobrazbo SDK - ciljna struktura preobrazbe - prehodno obdobje - zakon o SDK kot pravni okvir preobrazbe ■ * vpliv zakona na delo, poslovanje pravnih oseb v RS gjbllwa.“' i“i, m 930 ur; v p"m“ih 0“1''* 7» . .Kölcrf> orv. no «;rr ^ “"MM-"™ »«üjo Mil« «Sd« Oft na PmKeva 9, UuWJina p. p. 2S6, ab po faxu ŠL 051/216-WO s prfprwm 'za SIC', informacije o seminarju posretfvje Sie, tti. 061./342-671. Predsednik odbora za finance in kreditno-mo-netamo politiko Stane Frim je povedal, da so ga nekateri podjetniki opozorili, da finančno ministrstvo že vabi na predstavitve novega zakona o SDK (s kotizacijo), ki naj bi jih konec junija vodil svetovalec vlade Branko Greganovic. Frim je ostro protestiral proti taki praksi ministrstva, saj o zakonu še nihče ni razpravljal, torej nihče ne ve, kakšen zakon - in kdaj - bo nazadnje sprejet. PARLAMENTARNA PREISKAVA / ZAKON Za izdajo skrivnosti vas lahko tudi zaprejo Odbor in komisijo o tem, kaj so zadeve javnega pomena Majda Vukelič PRED SIRŠETOVIM ODSTOPOM LJUBLJANA - Ena od osrednjih točk junijske seje državnega zbora, ki se bo zaCela v ponedeljek, bo parlamentarna preiskava. Sedemintrideset poslancev je že zbralo podpise za uvedbo parlamentarne preiskave o raziskovanju povojnih množičnih pobojev in pravno dvomljivih procesov. Za zaprtimi vrati naj bi obravnavali tudi prisluškovalno afero, pri Čemer naj bi pristojna komisija, ki ji je bilo gradivo dodeljeno že sredi maja, za zbor pripravila poročilo. Odbor za notranjo politiko in pravosodje ter komisija za poslovnik sta že pripravila osnutka zakona in poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki ju bosta od člena do Člena obravna- vala na današnji skupni seji. Ce se tokrat omejimo le na osnutek zakona o parlamentarni preiskavi, s katerim so urejena temeljna vprašanja preiskave, potem je treba omeniti že prvo rešitev, ki bo - Ce sodimo po dosedanjih razpravah - sprožila vrsto polemik. Z zakonom je namreč določeno, da je preiskava možna le v »zadevah javnega pomena«. Po razlagi piscev zakona so to zadeve, ki imajo politični pomen in zadevajo ravnanje javnih funkcionarjev. Preiskava naj tako ne bi bila mogoča v zadevah, ki so v redni pristojnosti sodišC. Seveda pa dejstvo, da o neki zadevi že poteka kazenski postopek, ni ovira za uvedbo parlamentarne preiskave, vendar le v okviru pristojnosti državnega zbora. Ker pa interpretacija pojma javnih zadev ne more biti prepuščena vsakokratni volji oziroma interesom političnih sil, naj bi ob sporih svoje mnenje izreklo ustavno sodišče. Najbolj občutljivo vprašanje, ki ga meja zakon, je zagotovo položaj udeležencev v preiskavi. Analogno določbam kazenskega postopka so se tudi udeleženci v parlamentarni preiskavi dolžni odzvati vabilu preiskovalne komisije. Toda prisilne ukrepe (privedba, hišna preiskava, odvzem listin in drugih dokazov) naj ne bi izvajala komisija, ampak sodišče. In ker je ob zdaj aktualnih aferah pri nas postalo izdajanje takšne in drugačne skrivnosti skoraj vrtina, osnutek zakona meja tudi vprašanje, kako ravnati s podatki in gradivi zaupne narave. Tako so elani preiskovalne komisije ves Cas dela komisije in po njeni razpustitvi dolžni varovati tajnost zaupnih dejstev, s katerimi so se seznanili. Tistemu, ki bi neupravičeno izdal, kar je izvedel v postopku preiskave, za kar je z zakonom določeno, da se ne sme objaviti ati je bilo z odločbo preiskovalne komisije ati sodišča odločeno, da ostane tajno, pa grozi celo zapor do enega leta. LJUBLJANA - Prvi odmevi na napovedani odstop direktorja Vamos-tno-informativne službe Janeza Siršeta so, razumljivo, zelo skopi. Tako je, denimo, predsednik komisije za nadzor nad zakonitostjo dela Visa iz skupšdne prejšnjega sklica, sicer predstavnik Združene tiste, Peter Bekeš dejal, da se pravzaprav ta hip niti ne more opredeliti do te informacije, ker ne ve, kakšni so Siršetovi vzroki in motivi, še manj pa, ati je to, morda izraz nemoči, da se spopade s položajem, v katerem se je znašel. Bekešev strankarski kolega Ciril Ribičič pa je dejal, da se na splošno ne strinja s tistimi, ki vidijo samo eno afero - to je Hit -, ne pa tudi drugih, zlasti Vis in preprodajo orožja. Strinja se s tem, da se okrepi kontrola nad delovanjem vseh najbolj občutljivih služb v preteklosti in sedanjosti, opozarja pa na to, da smo imeti v preteklosti že opraviti s prisluškovalno afero, ki je le okrepila vojaško obveščevalno službo. »Ne po- znam motivov za odstop Janeza Siršeta, vsekakor pa spoštujem potezo človeka, ki se sam odloči za takšno odgovorno dejanje,« je dejal Ciril Ribičič Ob sinočnji pozni uri smo našli tudi predsednika Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, ki pa je ob novici o Sirse-tovem odstopu dejal, da gre verjetno za premislje-no potezo, ki je usklajena z vlado. Ob tem je poudaril, da ga bolj kot sam odstop zanima, ati bo ta poteza potegnila za seboj še drage sankcije. V mislih je imel vlogo Miha Brejca, Igorja Bavčarja, Franceta BuCarja in dragih, saj gre po njegovem mnenju za nosilce javnih funkcij; kriminalne zadeve ga ob tem tem ne zanimajo. Zelo skop pa je bil predsednik poslanske skupine SDSS Jože Pučnik, ki nam je dejal, da je predsednik vlade verjetno sam priporočil Janezu Siršetu, naj odstopi. »Janez Drnovšek ima precej težav, zato je, kot kaže, tudi to naCin, da jih poskuša zmanjšati,« je se dejal Jože Pučnik (I. M.) PARLAMENT / NEMŠKI STROKOVNJAK SCHUMANN Pariamenlama preiskava ■ najmočnejši politični instrument za nadzor vlade LJUBLJANA - Parlamentarna preiskovalna komisija državnega zbora (DZ) pod vodstvom Polonce Dobrajc se je danes sestala s svetnikom v nemškem parlamentu Friderichom Schumannom, ki je na splošno opisal ustavni institut parlamentarne preiskave in predstavil posamezne primere parlamentarnih preiskav v povojni zgodovini Nemčije. Na srečanju, ki ga je organiziral podpredsednik DZ Miroslav Mozetič (-SKD), sta poleg predsednice Dobrajčeve od elanov preiskovalne komisije nekaj Časa sodelovala le Ivo Hva- lica (SDSS) in Tone Peršak (DS). Nemški strokovnjak je parlamentarno preiskavo ocenil kot najmočnejši parlamentarni instrument za nadzor vlade. Parlamentarno preiskavo v Nemčiji, tako, kot jo pri nas uvaja ustava, se uporablja se v zveznem in deželnih parlamentih. Celoten postopek parlamentarne preiskave v Nemčiji poudarja pravico parlamentarne manjšine do nadzora nad delom vlade, zato je Schumann opozoril, da po njegovem mnenju slovenski predlog poslovnika o parlamentarni preiskavi ne ponuja ustrezne zaščite parlamentarni manjšini. Tako imenovano manjšinsko preiskavo, ki jo po nemški ustavi lahko uvede že Četrtina poslancev, pa opredeljujejo tudi precej natančne pravne omejitve. Eno od pravil pravi, da parlament ne more uvajati parlamentarne preiskave, ko še potekajo določeni vladni postopki. Prav tako je pri preiskavah treba spoštovati temeljno ustavno določbo, ki pravi, da je »dostojanstvo človeka nedotakljivo«. Skladno s tem je v Nemčiji kot dokazno gradivo prepovedano navajati magnetofonske zapise, videoposnetke ali osebne zapiske. Z nasveti pomaga tudi nemški svetnik Schumann (Foto: Jože Suhadolnik/TRIO) AVSTRIJA Četrtek, 17. junija 1993 Dunaj: Dalai Lama jele govoril ___AVSTRIJA / 3. DAN SVETOVNE KONFERENCE OZN O ČLOVEKOVIH PRAVICAH Zaplet na Dunaju Izključitev predstavnikov NGO - Nastop Ghalija v parlamentu DUNAJ - »Neposredni vzrok današnjih nasprotij je pretirano poudarjenje materialističnega raz-v°ja, ki zapostavlja sočutje in srkb«, je na prireditvi v šotoru or-Sanizacije amnesty international v torek zvečer dejal iz uradnega programa Svetovne konference OZN za človekove pravice izključeni ti-hetski verski in posvetni voditelj Dalai Lama. Zato je potrebna »globalna odgovornost, ki je ključ Za preživetje človeštva in hkrati najboljša osnova za mir nasvetu». Udeležence dunajske konference je Data! Lama pozval, naj se resno in ne samo z zunanjimi priznanji zavzamejo za konec zatiranja, rasizma, akonomskega izkoriščanja, vojaških °kupacij in različnih nblik klonializma. Hkrati se je verski voditelj priznal k univerzalnosti in nedeljivosti človekovih Pravic.Prepircanja nekaterih azijskih vlad, Ceš da zapadni standardi o cloveko-vih pravicah ne mo-rejo veljati za 3. svet, gas navdajajo »z ža-iostjo in skrbjo«. Igor Schellander / Ivan Lukan DUNAJ - Na Svetovni konferenci OZN o človekovih pravicah je včeraj prišlo do ponovnih hudih zapletov: po eklaju v zvezi s prepovedjo nastopa tibetskega verskega in posvetnega voditelja Dalai Lamo so včeraj - na pobudo Kitajske, Indonezije, Irana in Sirije - izključili predstavnike nedržavnih organizacij (NGO) iz neuradnega dela redakcijske komisije. Skratka, NGO ne bo mogoče enakopravno sodelovati pri sestavljanju sklepnega dokumenta dunajske konference OZN. Predstavniki nedržavnih organizaicji so po krizni seji izrazili sovjo ogorčenost nad sklepom, hkrati pa poudarili, da konferenco ne bodo bojkotirali. Ostro so napadli Kitajsko ter naCin nastopanja te države označili kot »zelo nevaren«. Generalni sekretar mednarodne organizacije amnesty international, Sane, je prav tako izrazil svojo ogorčenost, hkrati pa tudi poudaril, da bo sklepni dokument dunajske konference OZN o človekovih pravicah, Ce bo nastal brez sodelovanja nedržavnih organizacij, imel le Se »omejeno legitimacijo«. Nobelova nagrajenka za mir Betty Williams pa je de facto-izkljuCitvi NGO iz nadaljnjega dela konference označila za »sramoto in neodpustljivo dejanje«. Včeraj dopoldan pa je pred udeleženci Svetovne konference OZN spregovoril tudi avstrijski zunanji minister in predsednik konference Alois Mock. »Dogodki preteklih let so pokazali, da ni nobene garancije proti vračanju demonov preteklosti«, je spričo aktualnih konfliktov svaril in prepričeval mednarodni forum o nujno potrebnih ukrepih, ki bi omogočali boljšo zaščito človekovih pravic. Mock je v svojem govoru tudi predlagal boljšo koordinacijo predlagal boljšo koordinacijo vseh postopkov v vprašanju človekovih pravic v okviru enega samega gremija OZN - ojačeni in opolno-moCeni Komisiji za Človekove pravice, ki naj bi dobila glavno odgovornost za preventivne ukrepe, preiskovalne in nadzorne misije. Za preprečevanje prekrškov naj bi prišlo do zamenjave do zdaj običajnih postopkov v prid enega enotnega, učinkovitejšega postopka. Pri tem naj bi bila vključena tudi Podkomisija OZN za preprečevanje diskriminacije in za zaščito manjšin. Dodatno na bi bilo ustanovljeno Mednarodno sodišče za človekove pravice, ki se naj ne bi ukvarjalo zgolj z obravnavanjem konkretnih prekškov zoper človekove pravice, temveC tudi s kazenskim zasledovanjem storilcev, je zahteval Mock. Avstrijski zunanji minister je pred ozadjem krvave balkanske vojne izpostavil tudi zahtevo po učinkovitejši zaSCiti manjšin. Le-tem je treba omogočiti sodelovanje v političnih procesih, kajti neupoštevanje njihovih pravic sicer ogroža teritorialno integriteto pri- zadetih držav. Zato naj bi se OZN Cimprej lotila kodifikacije pravic etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. Mock je nadalje opozoril na nerazvitost kot zapreko pri uresničevanju človekovih pravic ter izrazil upanje, da bo dunajska konferenca OZN o človekovih pravicah - tako kot se je to glede mehanizmov nadzora zgodilo po konferenci v Teheranu leta 1968 - uvedla novo obdobje, v katerem naj bi prekrški zoper človekove pravice bili onemogočeni že z razkrivanjem njihovih vzrokov. Vzporedno z Mock-ovim nastopom na plenarnem zasedanju konference v Austria centru pa je generalni sekretar OZN Boutros Ghali kot Častni gost govoril v avstrijskem parlamentu in izpostavil vzglednost in zasluge Avstrije v okviru dejavnosti Združenih narodov. »OZN se lahko zanaša na Avstrijo»je dobesedno dejal Ghali, ki je pred avstrijskimi poslan- ci, zveznim predsednikom Klestilom in vladnimi politiki na Čelu z zveznim kanclerjem Vrantizkym govoril o varnostni politiki OZN. Kot pri Mocku je bila tudi v Ghalijevem govoru v ospredju vojna na o-zemlju nekdanje Jugoslavije. Pri tem je poudaril, da Kuvajt in Bosno in Hercegovino ni mogoče primerjati, prav tako OZN tudi na tem področju ne more hkrati nastopati z dvema akcijama - humanitarno pomočjo in voljaško konfrontacijo. Ghali je nadalje dejal, da postaja financiranje mirotvomih misij vesbolj osrednji problem OZN. Predsednik Bosne in Hercegovine Alija Izetbegovic, ki je v torek zveCer nepirCakovano prišel na dunajsko konferenco, se je vCeraj dopoldne sestal tudi z avstrijskim zveznim kanclerjem Franzom Vranitz-kym. Ponovno je izpostavil zahtevo po oborožitvi bosanskih vladnih Cet in ukinitvi tozadevnega embarga OZN proti Bosni. Vranitzky je poudaril pripravljenost Avstrije, da z vso močjo prispeva k ustavitvi krvave vojne in označil mirovni naCrt posredovalec Vancea in Owena kot najbolj pametno in trenutno edino možnost za mimo rešitev konflikta. Predsednik konferenceAlois Mock in generalni sekretar OZN Boutros Gahli. MEDIJSKA SCENA Končno »zelena luč« za regionalni radio v Avstriji Dogovor koalicijskih strank Igor Schellander DUNAJ - Zakon o regionalnem (zaseb-nem) radiju bo v avstrijskem parlamentu obravnavan in sklenjen predvidoma Se Pred poletnimi počitnicami. Koalicijski stranki (socialdemokrat in ljudska stranka) sta se y drugem kolu pogajanj - potem, ko je pr-VL spomladi predstavljeni zakonski Predlog bil moCno kritiziran - zedinili na dopolnjeno verzijo zakonskega osnutka, ki jo je ta teden odobril tudi ministrski svet. Glavna pogajalca socilademokratske in ljudske stranke, generalna sekretarja Cap in Mayr, sta pred tem se uveljavila spre-uiembe pri maksi-®alno dopustni ude-ježbi Časopisnih založnikov pri regionalnih zasebnih radijih Gdaj 26 odstotkov v oni zvezni deželi ter dodatnih 10 odstotkov v vsaki drugi zvezni deželi, največ pa v dveh dodatnih) tor glede na željo po večji pristojnosti de-Zel pri razdajanju radijskih koncesij. Zakonski osnutek bo zdaj obravnaval parlament. Opozicija (zlasti Železni) slej ko prej opozarja na nedodelanost Galicijskega zakonskega osnutka. Dejansko v njem upoštevajo v prvi vrsti možnost ustanavljanja komercialnih radijskih po- staj (ter možnost razširitve vpliva Časopisnih imperijev). Nekomercialnih in neodvisnih radijske ustanov zakonski osnutek socialdemokratov in ljudske stranke ne predvideva, kaj šele da bi omogočal enaka izhodišča kot v nekaterih drugih zapad-noevropskih državah, ki so uveljavile razdelitev radijskih valov na državne, komercialne in nekomercialne oddajnike. Kljub temu, da je celo na strankarskem kongresu socialdemokratov pred desetimi dnevi na Duanju bil sprejet sklep v prid nekomercialnim radijskim projektom (tako imenovanim radijem občanov), ta vidik v ponovnem kolu pogajanj sploh ni bil upoštevan. Socialdemokratski zvezni poslovodja Josef Cap je s tem v zvezi dejal, da zakon nikakor ne onemogoča ustanavljanja tudi nekomercialnih oddajnikov. V praksi pa bo to dokaj težko, saj bo pri uradu zveznega kanclerja ustanovljena licenčna komisija za izdajo dovoljenj. Le-ta pa pa bo izdala licenco le projektom, ki imajo dolgoročno zagotovljeno financiranje. Dogovor koalicijskih strank kljub temu pomeni - vsaj na področju radija - poseg v monopol ORF-a. KOROŠKA / SENZACIJA V ZGODOVINOPISJU Slovanski knez Domicijan je živel Najdba dela originalne nagrobne plošče MILLSTATT - V okviru Millstattskega simpozija zgodovinarjev je konec preteklega tedna prišlo do dogodka, ki je brez dvoma izrednega pomena za koroško zgodovinopisje: znanstvenika iz Avstrije in Nemčije (doc. Glaser in prof. Nikolasch) sta namreč dokazala, da ima legenda o slovanskem knezu Do-micijanu, ustanovitelju prve cerkve na severnem Koroškem, resnično jedro. Domicijan, do Časa cesarice Marije Terzije pa-tron dežele Koroške, je torej - po zadnjih spoznavanj znanstvenikov -res živel, o njegovi eksistenci pa priča fragment z originalnega nagrobnega kamna, ki so ga odkrili v nekem stranskem pro- storu millstattskega samostana. Se pred desetimi leti o - prav tako v Millstattu - uradni koroški zgodovinarji govorili o podaredku in menili, da grez za izum menihov. Sedanje odkritje in potrdilo, da je Domicijan res živel, je rezultat raziskavanj znanstvenikov različnih panog. Mali Domicijan je bil -kot vse kaže - kot drugi slovanski knezi dežele Karantanije - talec na dvoru bavarskih mogotcev. Po smrti svojega oCe-ta - tako znanstveniki -se je pokristijanjen vrnil v svojo domovino ob Millstattskem jezeru in tu pomagal pri zatrtju uporov poganskih rojakov in postal zgodovinska osebnost na strani Karla Velikega. Ži- vel je torej okoli leta 800 po Christusu in podpiral tudi njegovo misijonsko politiko. Za Časa škofa Theodericha, prvega velikega svečenika po Mo-destu, je ustanovil cerkev in SCitil duhovnike. Na Koroškem je Domicijan do leta 1644 veljal za deželnega pa-trona, koroškega zavetnika in apostola, leta 1762 pa so avstrijski škofi predložili dokument, za beatifikacijo Domicija-na papeža, vendar je bil o ukinitvi jezuitskega reda konec teh prizadevanj. Najdba dela originalne nagrobne plošče ter izsledki te najdbe brez dvoma pomenijo pravo sencazijo v zgodovinopisju zdgodnjega srednjega veka. DUNAJ / DIPLOMACIJA Pomembni stiki Slovenije ob robu konference OZN Bebler in Türk o pričakovanjih DUNAJ - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v okviru svoje udeležbe na Svetovni konferenci Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah razvil tudi živahno diplomatsko dejavnost. Opravil je Številne pogovore z diplomati različnih držav. Kot je na tiskovni konferenci dejal, se je sestal z zunanjimi ministri Egipta, Tunezije, Poljske, Madžarske, Ceske, Slovaške in Ukrajine. S predstavniki držav Srednjeevropske pobude pa je pri pogovorih stalo v ospredju izboljšanje gospodarskega sodelovanja v okviru ustanovitve con s prosto trgovino. Zlasti slovaški zunanji minister je izpostavil željo po enako dobrem in hitrem razvijanju dobrih plodnih odnosov s Slovenijo, kot se to že dogaja v primeru Češke. Na sporedu je bil kajpada tudi sestanek z avstrijskim zunanjim ministrom in predsednikom Svetovne kon-fernceOZN za človekove prav ice Aloisom Mockom, ob robu pa tudi kratek sestanek z Dalai Lamo in makedonskim predsednikom Gligorovom. Slovenska ambasadorja pri OZN v Ženevi in New Yorku, dr. Anton Bebler in dr. Danilo Türk, sta na improvizirani tiskovni konferenci informirala o poteku priprav za Svetovno konferenco ter z njimi povezanimi težavami kot posledici razhajanj in različnih gledanj med zapadnim svetom in državami vzhodne Azije, Afrike in Latinske Amerike. Mnogo držav iz teh področij, zlasti Kitajska, so od vsega začetka nasprotovale sprejemanju zavezujočih stališč in prehitrih postopkov v vprašanju človekovih pravic, tako da je vrsta bistvenih vprašanj od vsega začetka ostala nerešena in prepuščena redakcijski komisiji konfemce, kjer jih bodo verjetno pod Ca-sovim pritiskom sploh Črtali iz sklepnega dokumenta Svetovne konference, je dejal Bebler. Danilo Türk je opozoril na to, da so prevelika pričakovanja glede na Svetovno konferenco OZN za človekove pravice na Dunaju pretirana, saj je le-ta kot sad evforije tik po koncu hladne vojne postala nekakšen nedovršen otrok. Zlasti pričakovanja nedržavnih organizacij ne bodo uresničena, pravita ambasadorja, kljub temu pa ne gre podcenjevati določenih napredkov. Tako je na primer zunanji minister ZDA Warren Christopher pri svojem nastopu pred udeleženci konference napovedal ratifikacijo vrsto mednarodnih pogodb in resolucij, ki so jih Združene države Amerike do zdaj zavračale. NOVICE Avstriji grozi leta 1994 rekordni proračunski deficit DUNAJ - Po najnovejši prognozi finančnega ministra Ferdinanda Lacine bo državni proračunski deficit v letu 1994 presegel mejo 100 milijard šilingov. Konkretno je imenoval vsoto 114 milijard šilingov, pri tem pa poudaril, da pri tem Se niso upoštevani možnosti znižanja deficita kot so to varčevalni ukrepi oz. predvideno znižanje določenih proračunskih postavk. Zato je finančni minister tudi menil, da bodo »te številke nikdar ne postale resnica«. Letošnji proračunski primanjkljal pa ne bo presegel 75 milijard Šilingov, je zagotovil socialdemokratski finančni minister. Etržavni sekretar v ministrstrvu za finance Dietz (Ljudska stranka) je prav tako menil, da deficit v prihodnem letu ne po prekoračil 1000 milijard šilingov, govornik svobodnjakov za budžetama vprašanja Bauer pa je dejal, da so najnovejše prognoze samo še dokaz, da je poskus koalicije, da konsolidira državni proračun, dokončno propadel. Škof Krenn v defenzivi DUNAJ - Z velikim porazom za spornega nižjeav-strijskega škofa Krenna se je končalo telefonsko povpraševanje, ki ga je izvedel dunajski dnevnik »Kurier«. Okoli 82.000 ljudi se je odzvalo na pov-praševalno akcijo (Časopis je napovedal povpraševanje, bralci in drugi pa lahko kličejo in izpovejo svoje stališče posebej urejeni telefonski centrali), od njih pa jih je kar 85 odstotkov bilo za odstop škofa (in samo 14 odstotkov proti odstopu). S tem je na dlani, da je Krenn - tako laiki kot tudi podrejeni duhovniki ga obtožujejo zaradi avtoritarnega vodstvenega stila, cenzure, pretiranega konzer-vativizma in neodgovornega postopanja z resnico -popolnoma izgubil zaupanje svoje Črede. Sporni in bojeviti škof je do zadnjega z zelo agresivnimi in oblastnimi nastopi zavračal vse očitke. Višek je bila izjava, »da bi moral prej odstopiti ljubi Bog, preden bi on razmislil o pravilnosti svoje poti« - sledili so pozivi na odstop s strani Številnih cerkvenih funkcionarjev in katoliških organizacij. Krenn poraznega povpraševanja ni hotel komentirati. Sporazum o obsegu reklamnih oddaj na televiziji in v radiju DUNAJ - Zveza Časopisnih izdajateljev in založnik in avstrijska radio-televizija (ORF) sta se vCeraj sporazumela o novi ureditvi oz. novem Časovnem obsegu reklamnih oddaj na televiziji in v radiju ter tozadeven predlog posredovali zvezni vladi in avstrijskemu parlamentu. Sporazum, ki naj bi stopil v veljavo s 1. januarjem leta 1995, predvideva po 25 minut reklamnega oddajnega Časa na dan za oba sporeda (trenutno po 20 minut). Z letom 1997 naj bi se oddajni Cas za reklame povečal na 30 minut, z letom 1999 na 35 minut, z letom 2001 pa na 42 minut. Maksimalen obseg reklamnih oddaj na televiziji pa bi znašal 5 odstotkov celotnega oddajnega Časa televizije. Glede reklamnih oddaj v radiju pa predlog predvideva, da se trenutna ureditev (dnevno 120 minut) ne spremeni, od leta 2000 dalje pa naj bi prišlo do razširitve oddajnega Časa na 172 minut ali največ 8 odstotkov celotnega oddajnega Časa. Inter-Audi v Sloveniji SALZBURG - Podjetje Inter-Audi bo od julija dalje prevzelo generalno zastopstvo za avtomobile VW in Audi v Sloveniji. Inter-Audi je vključen v salzburški Porsche-holding. Oskrba z rezervnimi deti bo potekala preko Salzburga, nove avtomobile pa bodo dostavljali neposredno iz Nemčije. Iz Ljubljane bodo oskrbovali 30 prodajnih postojank. Inter-Audi računa s tem, da bo v Sloveniji v prvem letu lahko prodal 3000 vozil. Ustanovitev trgovske akademije »Alpe-Jadran« VELIKOVEC - Deželni šolski svet je sporočil, da bodo od jeseni letos dalje na obstoječi trgovski akademiji v Velikovcu zaceli s Šolskim poskusom »Trgovska akademija Alpe-Jadran». Poleg nemščine in angleščine se bodo ucenci v okviru šolskega poskusa lahko učili tudi jezike sosednjih dežel, torej slovenščino in italijanščino. Znanje tujih jezikov bodo posredovali predvsem v trgovskih predmetih! obratna ekonomija itd.). V nasprotju k Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, kjer poteka celoten pouk v nemščini in slovenščini, obvezna dodatna tuja jezika pa sta še angleščina in italijanščina, bo glavni uCni jezik na novi alpe-ja-dranski trgovski akademiji nemščina. Ucenci ve-likovške trgovske akademije sicer ne bodo dosegli visoko izobraževalno ravan celovške akademije, odločitev za uvedbo šolskega poskusa pa kljub temu pomeni nov pomemben korak pri razširitvi izobraževalne ponudbe na Koroškem. Sl_____________________PRIREDITVE Četrtek, 17.6.1993 ŽELEZNA KAPLA Gostilna Podobnik, 20.00 - Občni zbor Slovenskega športnega kluba »Obir«; - Pohod na Žitrajsko goro; prireditelj: SPD Trta; PODGORJE Farna cerkev, 9.00 -»Shalom - Mir - Friede«, koncert duhovnih pesmi; Sobota, 19.6.1993 BELJAK Kongresna hiša, 21.00 -»Pohujšanje po Cankarju«, nastopa Mladinsko gledališče iz Ljubljane, režija: Martin Kušej, zaključna predstava na gledališkem festivalu Spektrum v Beljaku; STEBEN/ BEKSTANJ Farna cerkev, 19.00 -»Shalom - Mir - Friede«, koncert duhovnih pesmi ob 10. obletnici Mladinske skupine iz Ledine; Nedelja, 20.6.1993 ŽIT ARA VAS Pred ljudsko šolo, 9.00 Ponedeljek, 21.6.1993 CELOVEC Tischlerjeva dvorana v Mohorjevi hiši, 20.00 -»Evropa - le vizija?«, pogovarjata se pisatelj Gert Jonke in minister za znanost Erhard Busek; ŠKOFIČE Društvena soba SPD Edinost, 19.30 - Nastop uCencev Slovenske glasbene šole GLOBASNICA Hotel Juenna, 19.00 -s »Pogovori ob malici«, va-' bilo\ razpravi z deželnim kulturnim in Športnim referentom dr. Petrom Ambrozyjem. 45. tržaški MEDNARODNI VZORČNI eiem veleseu i^Sdo 29. % ^ ^ M - m. # MA 1993 mm« \\ V ««IteVB o o O S‘k' / v PROGRAM VELESEJMA DANES, 17. JUNIJA:-ob 11. uri otvoritev (kongresni center) -dan Demokratične republike Koreje, -dan Dubai-a, -dan Madžarske, -vsedržavni posvet o gozdovih in lesu. JUTRI, 18. JUNIJA:-mednarodni dan lesa, -ob 20. uri predstavitev regate “25. Coppa d’Autunno-Barcolana” (kongresni center). SOBOTA, 19. JUNIJA:-dan Hrvaške, -ob 16. uri posvet na temo: “Športna medicina in preventivno zdravljenje hrbtenice pri mladik in odra- slih” (kongresni center), -ob 18. uri nastop fanfare bersaglierjev PONEDELJEK, 21. JUNIJA:- dan Hong-Konga, -dan Kube. TOREK, 22. JUNIJA:-dan Avstrije, -dan Bavarske, -ob 17. uri posvet na temo: “Steklarska obrt v arhitekturi” (kongre-sni center). SREDA, 23. JUNIJA:-dan obrtništva -dan Bavarske, ČETRTEK, 24. JUNIJA:-dan Turčije, -dan Bjelorusije, -dan mednarodnega sodelovanja. PETEK, 25. JUNIJA:-dan Slovenije, -dan Romunije, -dan Evrope. SOBOTA, 26. JUNIJA:- dan turizma, -dan Mongolije. PONEDELJEK, 28. JUNIJA:-!, mednarodni dan kave. TOREK, 29. JUNIJA.-2. mednarodni dan kave, -dan lituanije, -dan Južnoafriške republike, -ob 19.30 nagrajevanje natečaja “Amici del caffe” -ob 20.30 nagrajevanje tekmovanja “Un gusto per Testate”. OB 23. URI URADEN ZAKLJUČEK VELESEJMA PRIPRAVIL: 18) TRST UL. Montecchi 6 publiest s. Te| 040/7796688 Fax 040/768697 Kot smo vedno poudarjali, predstavlja Tržaški vzorčni sejem zvesto podobo mednarodnega značaja mesta, pri tem pa je posebnega premisleka vreden tudi razvoj sodelovanja Slovenije in Hrvaške v zadnjih treh letih. V obdobju od 1948 do 1990 je udeležba na sejmu v nekdanji gospodarski in politični strukturi bivše Jugoslavije predstavljala stalnico, nato pa se je, še posebej po izbruhu tragičnih vojaških spopadov poleti 1991, ta prisotnost najprej zmanjšala, in to ne samo prostorsko, nato pa vsebinsko spremenila. Kakovostno je ta prisotnost na visoki ravni, spremembe pa zadevajo predvsem sodelovanje posameznih podjetij, ki se predstavljajo s povsem jasnimi podjetniškimi izbirami in so tudi ustrezno finančno podprta. Vzroki za to so povsem jasni, vendar pa morajo vsi tisti, ki so svoj razvoj načrtovali na podlagi domnevnega tesnega sodelovanja med sosednjimi oziroma bližnjimi državami, o njih dobro razmisliti. Po eni strani na to vpliva težak gospodarski položaj še posebej na Hrvašem, kjer so že tako skromni finaCni viri še dodatno omejeni zaradi potreb vojne industrije, nekontrolirane rasti inflacije in zmanjšanja deviznega priliva od turizma. Po drugi strani, in to je primer predvsem Slovenije, pa odpiranje podjetij v svetovno gospodarstvo lahko negativno vpliva na prej fARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 S.r.i. Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARCO I Fax(040)363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA Piliala v Gorici l JI. Trieste 160 Tf»l (PARI) 9n7fi9 CcnUaUfvcd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Sedež: TRST - Miramarski drevored 3 Telefon (040) 417831/5-Telex 460140 CENTTS I - Telefax 43903 Filiale: MILAN- GORICA- FERNETIČI - RABUJEZ I Carinska služba, I zbirni promet, skladišča, aviopromet, I pomorski in kontejnerski prevozi, I suhozemski transport ADRIAOIL S.R.L. TRST - Ul. Lavatoio 4 Tel. (040) 364118 Fax(040) 638099 Telex 460689 Zastopnik podjetja IN A ZAGREB v Italiji - petrokemija - kemija - rezervni deli m olich & C. s.n.c. TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOSCICE SANITARIJE NABREŽINA Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371 )[)L$ Uvoz izvoz zastopstva 7%DI317V SLOVENIJALES 34123 TRST - Ul. S. Giorgiol - Tel. (040) 300222 Telex: 460453 ILESI - Telefax; (040) 302515 MADŽARSKA: INDULES MAGYARORSZAGI KERVISELET, Budimpešta BJELORUSIJA: MINSKITAL, Minsk obstoječe bilateralne odnose. Ti na nek naCin zaskrbljujoči podatki so prisilili Tržaško sejemsko ustanovo, da gospodarskim oblastem v obeh državah predlaga drugačen naCin sodelovanja na sejmu. Pri tem naj bi bilo naj-veCje pozornosti deležna predstavitev turističnih in kulturnih možnosti obeh držav, predstavili pa naj bi tudi konkretne predloge za sodelovanje na gospodarskem področju. V tem smislu sta bila tudi pripravljena paviljona Slovenije in Hrvaške in še posebej oba dneva, ki bosta namenjena tema državama. Tako bo »hrvaški dan« na sejmu 19. 6. , slovenski pa 25. junija, ko bo tudi organizirana okrogla miza pod naslovom »Slovenija na pragu leta 2000«. S tema akcijama se, v teh prav gotovo ne lahkih trenutkih, skuša znova postaviti konkretne temelje za razvoj v naslednjih letih. Dr. Giorgio Tamaro Generalni sekretar Avtonomne tržaške sejemske ustanove Stalna prizadevanja Trgovinske zbornice na področju mednarodnega sodelovanja Na zadnjem zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte je predsednik Trgovinske zbornice Giorgio Tom-besi spregovoril tudi o intenzivni aktivnosti te ustanove ob boku tržaških operaterjev, ki so že po tradiciji usmerjeni v mednarodno trgovino. Ta aktivnost zadeva predvsem celotno strukturo z nudenjem informacij, banko podatkov, publikacijami, sem pa lahko prištejemo tudi promocijske pobude z gospodarskimi obiski, sodelovanje na sejmih in sporazume o sodelovanju. Pri tem je bila Trgovinska zbornica vedno prisotna tudi v sosednjih republikah Sloveniji in Hrvaški, s katerima ima tesno trgovinsko menjavo, ki jo favorizira tudi poslovanje po avtonomnih računih. Po razpadu nekdanje Jugoslavije so bili vzpostavljeni tesni stiki s posameznimi republikami. Prišlo je do obiskov delegacij sodelovanja na sejmih v Zagrebu in Ljubljani (z Gospodarsko zbor nico Slovenije je bi na nivoju deželne zbornice ustanovljen tudi stalni tehnični odbor, ki ima za nalogo obravnavo najraz liCnejših problemov v ______ z ____—-^ ' trgovinskem sektorju), v Trstu pa sta bili lam ustanovljeni italijan sko-hrvaška in fla- lij ansko-slo venska mešana zbornica. Tržaška trgovinska zbornica je od nek aj prisotna tudi v Av striji, kjer si prizadeva predvsem za prido i tev blagovnih tokov za tržaško pristanišče- Od leta 1985 pa ima Trgovinska zbornica stike tudi z drugimi agrar S.R.L. IMPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900 -631846 Telex 460195 Fax 361850 Banka Alpe Jadran BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA KULTURA Četrtek, 17. junija 1993 GLEDALIŠČE / SPEKTAKEL NA CELJSKEM GRADU Knezi Celjski snamejo posmrtne maske Pred nocojšnjo premiero SLG Ceje, ki razvija romantične stereotipe o celjskih veljakih in obeta uspešnico Da naj bo mir, je v noC 113 Celjskem gradu dvakrat ^a'jpü režiser Franci Križaj. ® )e bil. Ob pompozni glas-.1 Gregorja Strniše se je ^pod Friderikovega stolpa ^ spremstvu služabnikov in dvorjanov začel spuščati Ja-dez Bermež - Friderik II. Celjski. V soju plamenic je Povorka prispela na povzdignjen oder na platoju Celjskega gradu, nad njima Pa je rahel vetrc premikal ogromno temnomodro poplavo, posuto z zlatimi Zvezdanu Celja. »To je naš kraj naša domovina,« je rekel «ennann. Celjski... Tako se bo jutri začela zadnja letošnja premiera oeljskih gledališčnikov, postavitev po predlogi Antona «ovacana. Celjski igralci že dva meseca vadijo pod mi-d® nebom na celjskem gradu, bolj in manj znane zgo-dovinske like iz Časov Celj-sjah pa so upodobili znani slovenski dramski igralci. O tgd, občutkih ob njej in pri-cakovanjih pred premiero srno se pogovarjali z nosil-oeni naslovne vloge Janezom Bermežem in režise-pem Francijem Križajem. »Herman mi je ves Cas «udija na starem gradu Zbujal nostalgijo. Kot mlad rgralec sem namreč prišel v daljsko gledališče davnega leta 1965 in takrat so Her- Besedilo: Brane Piano, foto: Damjan Švarc Celjski nekoC in jutri: Herman n. Celjski - Janez Bermež, Friderik - Bogomir Veras, Herman mlajši - Renato JenCek, ogrska kraljica Barbara - Milada Kalezič, Veronika DeseniSka in Friderikova žena - Darja Reichman, Blažena in žena Hermana mlajšega - Vesna Lubej, Enej Silvij Piccolomini - Primož Ekart, pater Melhior - Miro Podjed, Aron Salobir - Peter BoStjanCiC, Jošt Soteski - Marjan Backo, vitez Heric - Stane Potisk, odposlanec kralja Tvrdka - Bruno Baranovic, Zid - Igor Sancin, potujoči pevec - Bojan Umek, dvorjani - Drago Kastelic, Miha Alujevič, Marjan Pušavec, jecarka - Nada Božic, vodja bičarjev - Zvone Agrež, nastopajo še tlačani, hlapci, straže, bošnjaki, služabniki... Režija Franci Križaj, asistent organizator Borut Alujevič, izvirna glasba Gregor Strniša, koreogafija Lojzka Zerdin, dramaturga Aleksandra Rekar in Marijan Pušavec, kostumi Alenka Bartl in Majda Kolenik, scenografija Meta Hočevar in Majda PlanišCek, lektor Marjan Pušavec, luC Rudi Posinek, ton Stanko Jošt, šepetalka Ernestina Djordjevic, vodji predstave Sava Subotič in Zvezdana Štrakl. mana že igrali na istem prostoru. Igral sem mladega dvornega kaplana Piccolo-minija. Vaje so bile zame kot nekakšen ritual, saj se zavedam, da je s Hermanom zaznamovan ves moj igralski vek v Celju,« pripoveduje Janez Bermež. Pozneje gledamo vajo na gradu. Bermež s svojo višino, glasom in z minimalnimi kretnjami kaže Hermana H. Celjskega kot brezobzirnega, vseobvladujocega diktatorja. Slutimo, da nam hoCe povedati, naj se na premieri 400 gledalcev znebi romantičnih predstav o knezih Celjskih in se skuša vprašati, zakaj so izumrli... Na gradu sedemo k pogovoru s Francijem Križajem. Le slavci, ki se oglašajo iz noči, in Čarobnost teatra na prostem so romantika, pravi Križaj. Zupančičeva Veronika Deseniska in Kre-fotvi Celjski grofi sta utrdila mnenje, da je zgodba o Celjskih zgodba o ljubezni med Friderikom in Veroniko. NovaCanovo besedilo pa prav temu nasprotuje in morda namenoma v njem ni enega samega Ijubezen-skegea prizora. Novačanov Herman E. Celjski govori o oblasti, moCi in nekakšnem totalitarizmu. Križaj je na oder in med zidovje Celjskega gradu postavil stilizirano razkošje, v katerem se je mogoCe osredotočil na vrsto komornih prizorov z dvema ali le tremi igralci, vmes pa se kot bliski pojavljajo spektakelski prizori. Ob dvajsetih igralcih k temu prispeva še šestdeset satirikov. Po prvih prizorih snamejo igralci posmrtne maske in priCno igrati slavne celjske gospode in gospe. Križaj, ki je NovaCanovo besedilo oklestil za tretjino, bo jutri nehal pogledovati v nebo, ali prinaša deževne oblake, in se bo zazrl v občinstvo. To bo pogledovalo proti Friderikovemu stolpu in po premieri pokazalo svoje mnenje z daljšim ali krajšim aplavzom. Borut Alujevič, direktor celjskega gledališča, pravi, da ga Herman E. Celjski ne skrbi, zanj je odlično narejen. Bolj mu belijo lase stroški postavitve, ki so presegli ceno dveh običajnih predstav. Morda mu bodo gledališko blagajno napolnile predstave na gradu tja do srede julija in jesenske ponovitve. Pomembnejša pd imena je kakovost čipke SKOFJA LOKA - Razpra-Va 2 naslovom Idrijska, ži-r°VsKa> selška ali sloven-a , cipka, ki jo je v sredo, • juruja v Škofji Loki pripravilo tamkajšnje Muzejsko društvo, ni prinesla nnkretnega odgovora na vprasanje v zvezi z imenom Čipka. O vprašanju se le začelo nekoliko veC govoriti pred poldrugim le-nni. ko so v Idriji sprejeli obsežen projekt zaščite mrijske čipke v okviru Unesca. Inrijska Čipka je bila ve-nno posebnost, zato se onjcani upirajo temu, da 1 se imenovala slovenska. °t je povedal upokojeni ravnatelj idrijskega Mesnega muzeja Jurij Bavdaž, 1 ie: na javni razpravi spregovoril o zgodovini Ci-Pkarstva v Idriji in na Slovenskem, je bila idrijska oipka v preteklosti znana Predvsem zaradi svoje posebnosti in kvahtete. To je Potrdila tudi idrijska etno-oginja Ivana Leskovec, ki ].e Povedala, da sta tehnika in vzorec klekljanja tako v mnji kot Škofji Loki, Zireh Jn Železnikih podobna, o staja pa kar nekaj stvari, Qd idrijsko Čipko ločujejo Kljub temu da v Idriji, Železnikih, Zireh in Škofji Loki delujejo Čipkarske šole, so izginili centri oblikovanja in razvijanja tehnike klekljanja. To vrzel nameravajo zapolniti v Idriji, kjer si prizadevajo prav s poklicno Solo klekljanja, ki naj bi začela delovati letos jeseni, postati tak center. Sicer pa je bilo veliko izrečenega tudi o sami kvaliteti Čipk. Ta je po mnenju večine veliko pomembnejša od samega imena, saj bi za ponovno oživitev Ci-pkarstva morali najprej poiskati tuji trg. To pa je mogoCe doseči le s primemo kvaliteto. (B. Po.) Srečanje in publikacija Muzeofomm LJUBLJANA - V Cankarjevem domu bo danes potekal že tretji letošnji Muzeofomm, strokovno srečanje muzealcev, kjer bodo predstavili publikacijo z enakim naslovom. Muzeofomm je prva muzeolo-ška publikacija, v kateri so zbrani prispevki z dosedanjih Muzeofommov, in sicer iz let 1991/92, ter splošni muzeoloski problemi. Poleg naših avtorjev v njej sodelujejo tudi priznani mednarodni av- torji. Publikacija je na voljo v Cankarjevem domu, pozneje pa jo bo mogoCe kupiti na Zvezi muzejev Slovenije. Na današnjem Muzeoforumu bo predaval tudi gost Kenneth Hudson iz Anglije, predsednik EMYA, združenja, ki podeljuje nagrade najboljšim evropskim muzejem leta. Hudson je svoje predavanje naslovil Muzeji se dvigajo in padajo - prijazne muzejske razstave. Kot v okviru prejšnjega Muzeofomma bo tudi danes potekala delavnica, ki jo bo vodil gost iz Anglije, in sicer v Tehniškem muzeju Slovenije v gradu Bistra pri Vrhniki. (L S.) Premalo se zavedamo vrednosti dediščine LJUBLJANA - Med bistvene probleme varstva naravne in kulturne dediščine sodi pomanjkanje sodelovanja posameznih vladnih področij, predvsem tistih, ki se ukvajajo z urejanjem prostora. Predstavniki Zavoda RS za varstvo naravne in kulturne dediščine so v petek na sestanek povabili novinarje, da bi opozorili tudi na pomembno vlogo medijev pri obliko- vanju družbene zavesti o varstvu naravnih in kulturnih vrednot. Za ohranitev našega naravnega in kulturnega bogastva je potrebno centralizirano upravljanje prek državnega lastništva, je povedal namestnik direktorice zavoda Mladen Berginc. Ker je ob denacionalizaciji veliko zavarovanih naravnih območij Slovenije prišlo v zasebne roke, bo morala država novim lastnikom nadomestiti omejitve glede izkoriščanja tega področja v tržne namene. Seveda bo morala tudi služba za prostorsko planiranje racionalno preudariti vsak večji poseg v naravno okolje, da bi ohranila posamične biotope oz. življenjske prostore. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki sicer sodi v sklop kulturnega ministrstva, si v parlamentu prizadeva opozoriti na pomembnost zakona o varstvu okolja. Toda predstavniki zavoda so izrazili bojazen, da je njihov vpliv neučinkovit in da niso dovolj dobro zastopani v parlamentu. Biolog Peter Skoberne je v zvezi s tem opozoril na potrebo po obveščanju politične javnosti o varstvu okolja. Po njegovem mnenju igrajo mediji poglavitno vlogo pri oblikovanju družbene zavesti o naravnih in kulturnih vrednotah. V letošnjem proračunu je za varstvo naravne in kulturne dediščine namenjenih 24 milijonov tolarjev, predstavniki zavoda pa so povedali, da bi za uspešne akcije potrebovali vsaj trikrat toliko. Za korektno obveščanje javnosti o varstveni problematiki pa je nemško društvo novinarjev dalo pobudo za financiranje izobraževanja novinarjev za to področje. (M. P.) Kaj je arhivsko gradivo MARIBOR - V prostorih Pokrajinskega arhiva je odprta razstava Tudi to je arhivsko gradivo, kjer je v tesni sobi predstavljeno tisto, kar po pozitivni arhivski zakonodaji doloCa 58. Člen zakona o naravni in kulturni dediščini. Arhivsko gradivo je v skladu s tem Členom izvirno in reproduciramo (pisano, risano, tiskano, fotografirano ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki ima trajen pomen za znanost, ne glede na to, kje in pri kom je nastalo. Ker ima potemtakem arhivsko gradivo vse oznake kulturne dediščine, ga kot celoto prišteva- mo med zgodovinske spomenike. Različni logični in fizični formati, načini in pojavne oblike gradiva, ki so lahko produkti klasičnega načina ali sodobne informacijske tehnologije, v tej dinamiki razvoja pripeljejo na rob klasične postopke arhiviranja. Kako torej Cim dlje in Cim bolje ohraniti tovrstne arhivali-je v najbolj avtentičnem okolju za nadaljnje raziskovanje? To je vprašanje, ki nam ga postavljajo eksponati na razstavi. Nuja pri gradivu je seveda obstojnost zapisov. Ti pa so lahko razvrščeni na raznih medijih, ki vsak zase zahtevajo specifične okoliščine za dolgoročno hranjenje. Lahko so klasični (papir, pergament, svila, kamen, steklo, les...) ali novi - umetni. Nekateri od njih so nam potem še takoj Čitljivi, torej Čitljivi sami na sebi, za druge pa potrebujemo stroje, ki so lahko analogni ali digitalni. V razstavnem prostoru Archivum so tako listine in inkunabule, ki nas popeljejo v minula stoletja, njim ob boku pa so predstavljene 3DAT kasete in diskovna polja pa tudi stroji za njihovo uporabo - računalniki. Po izletu v preteklost se zbudimo v sedanjosti. Hkrati najdemo tudi kaligrafske pisa- ve, kolorirane grafike in zapise, ki jih lahko interpretiramo le ob pomoči strojev. Antipodno izredno zajetnim in nepriročnim arhivalijam, ki so velike kot štift register negovske gospoščine in poleg stoječa zemljiška knjiga ali enormna, Cez štiri metre dolga skica stebra iz Viltuša, so optični diski izredno majhni, toda shranjujejo velikansko količino informacij. Tudi mate-riali so različni, saj se spoznamo s pergamentom, svilo, voskom, klobučevino, različnimi kovinami in tudi steklom. A papir je še naprej najbolj trdoživ in ima prvenstveno vlogo. Da bi v zadnji vitrini predstavili poškodbe gradiva, so ga polivali z različnimi razredčili, oljem, kavo, vodo ter tako dokazali njegovo nesporno prednost, ki mu jo v trenutku vzame le ogenj. Poleg vseh arhivalij pa so s postavitvijo računalniškega sistema hoteli opozoriti še na novo stran arhivske teorije in prakse, kjer so klasični načini varovanja in hranjenja gradiva pri današnji množici informacij preprosto prekratki. S tem so celostno zaokrožili razstavo Tudi to je arhivsko gradivo, ki nas minimalistično, a ne pomanjkljivo, odpelje v jedro nekega arhiva. (P.T.D.) IZ TUJINE Filmski festival v Avstriji DUNAJ - Pred dunajsko mestno hišo se bo 19. junija zaCel tretji filmski festival; letos bo potekal v znamenju dveh dirigentov - Leonarda Bernsteina in Herberta von Karajana. »Bernstein, ki bi avgusta letos praznoval 75 let, in Karajan, ki bi letos dopolnil 85 let, imata velike zasluge za to, da Dunaj slovi kot glasbena prestolnica,« je na današnji novinarski konferenci dejal dunajski Zupan Helmut Zilk. Junija bodo na ogled filmi z Leonardom Bernsteinom, v katerih dirigira dela Gustava Mahlerja, igrajo pa dunajski filharmoniki, izraelski filharmonični orkester in londonski simfonični orkester. Julija pa si bodo obiskovalci filmskega festivala lahko ogledali opere pod vodstvom dirigenta Herberta von Karajana in Karajanov berlinski silvestrski in dunajski novoletni koncert. Po velikem uspehu lani, ko je filmski festival obiskalo 200.000 ljudi, Dunaj tudi letos pričakuje velik obisk glasbenih navdušencev z vsega sveta. Glasbene filme - ogled predstav bo brezplačen - bodo predvajali vsak veCer, ko se bo zmračilo. (STA) Priprave na frankfurtski knjižni sejem FRANKFURT - Priprave na frankfurtski sejem, ki bo od 6. do 11. oktobra, so že v polnem teku. Težišče sejma bo letos na flandrijski in nizozemski literaturi. Nizozemščino govori namreč 21 milijonov ljudi na svetu, na sejmu pa bodo predstavili 35 najpomembnejših avtorjev s tega jezikovnega območja. Med njimi bosta tudi Harry Mulisch, ki bo sejem odprl, in Cees Nooteboom, Cigar knjiga Naslednja zgodba je bila pravi boom, saj so je prodali kar 100 tisoč izvodov. Organizatorji bodo pripravili tudi razstavo Flandrija in Nizozemska: odprti svet, v kongresni dvorani pa bodo potekali razgovori o medsebojnih vplivih in pomenu kultme knjigoti-ska. Napovedujejo tudi simpozij na temo nemška literatura v eksilu v Belgiji in na Nizozemskem 1933-1940. V Času sejma bosta v frankfurtski Kunsthalle Schim dve razstavi: Veselje do branja - nizozemsko slikarstvo v zlati dobi od Halsa do Vermeera in Holandsko baročno slikarstvo arkad v 17. stoletju. Zidovski muzej bo pripravil razstavo Zidovska mestna podoba Amsterdama. V karmehtskem samostanu bo na ogled nizozemsko oblikovanje, v nemškem tovarniškem združenju pa grafično oblikovanje. Izdali bodo tudi Časopis, ki ga bodo obiskovalci sejma dobili zastonj, v njem pa bodo predstavili položaj Nizozemske v svetu, kako je država preživela drugo svetovno vojno, 60. leta in avtorje mlajše generacije. Nemška založba Hanser bo izdala almanah nizozemske Eterature, v katerem bo predstavUa 120 najpomembnejših nizozemskih in flamskih avtorjev v tem stoletju. (A. K.) Lenin osvaja Washington POPRAD - Kaj storiti, so se v duhu Leninovega članka po žametni revoluciji spraševati številni Češki in slovaški župani. Kaj storiti z velikimi bronastimi in kamnitimi kipi na mestnih trgih in alejah, ki so jih pred davnimi Časi postaviti v1 spomin na oCeta marksizma in leninizma. Nekateri kipi so končali na smetiščih, druge so predelati v španske jezdece, nekatere med njimi pa so, sicer brez kančka spoštovanja, a vendarle, pustiti na podstavkih. Kar so si nekateri še pred nekaj leti (in to samo tremi!) razlagati kot neodločnost ati celo kot spogledovanje s preteklostjo, se je zdaj pokazalo kot precej modra poteza. Zupan vzhodnoslovaškega mesteca Poprad se je lahko sam prepričal, da tisto, kar danes velja za smeti, lahko jutri postane dragocen del preteklosti. Petmetrski bronasti kip Lenina, ki je desetletja krasil mestni trg, je zdaj kupil American, ki želi z njim okrasiti svojo washingtönsko restavracijo. Cena: 13.000 ameriških dolarjev. Prodaji nasprotujejo lokalni »fundamentatisticni komunisti«, ki pravijo, da bodo položiti mine pod mestno hišo in pobfli Zupana z njegovo družino vred, Ce bo dovolil, da Lenin zapusti njihovo mesto. Vendar je popradski župan zaradi zakonitosti tržnega gospodarstva in visoke cene, ki jo je dosegel kip, prepričan, da ima prav -komunistom navkljub. (A. K.) j Naročilnica: Nepreklicno naročam knjigo dr. Dimitrija Rupla j Odčarana Slovenija po ceni 3.150,00 SIT. Račun bom poravnal(a): a) po povzetju b) v dveh obrokih j Ime in priimek:.............................................. j Naslov:...................................................... j Pošta:....................................................... : Naročilnica zavezuje kupca in založbo. Morebitne spore rešuje j sodišče v Ljubljani. | Datum........................................................ j Podpis....................................................... j Naš naslov: Založba Mihelač, Koseskega 25, Ljubljana NOVICE Intelektualna lastnina v vesolju MADRID - Evropski center za vesoljsko pravo, ki ga je Evropska vesoljska agencija (ESA) oblikovala leta 1989, je s sorodnim Španskim centrom 26. maja v Madridu pripravila strokovni posvet, posvečen vprašanjem intelektualnih pravic v vesolju. Evropske raziskave v razmerah mikrogravitacije so se tako povečale, da so ugotovili, da pravo ne SCiti dovolj interesov industrije. Vprašanje postaja vse pomembnejše, kajti stekle so 2e priprave za gradnjo Columbusa, evropskega modula za mednarodno orbitalno postajo Freedom. Vprašanja vesoljskega prava so na srečanju osvetlili s tehniških, pohticnih in Cisto pravnih zornih kotov. Sodelovalo je tako veliko strokovnjakov, da so lahko sprejeli seznam ukrepov, s katerimi naj bi zavarovali prihodnje vlagatelje, ki jih bo zaradi razvoja vesoljskih raziskav v komercialne namene vse veC in iz vse večjega števila držav. Izdelati je treba tudi jasen pravni sistem na področju astronavtike. Se zlasti so poudarili potrebo po nedvoumnem pravnem usklajevanju delitve dobička v tej dejavnosti, in sicer tako na evropski kot svetovni ravni. Prvo brezžično mesto QUITAGUE - Mestece Quitage na severu Teksasa je postalo prvo povsem »brezžično« mesto na svetu. Vse kabelske in podobne zveze so za vedno prekinili in vse mesto priključili na digitalni brezžični sistem Ultraphone TDMA, ki ga je postavila korporacija InterDigital Communication. »Z odstranitvijo majhnih krajevnih preklopno-kabelskih sistemov se bodo zmanjšah stroški in povečala kakovost storitev,« je izjavil predstavnik korporacije. Novi sistem so temeljito testirali in ugotoviti, da zagotavlja veC zasebnosti, kakovosti in zanesljivosti kot navaden žiCiti sistem, enako pa velja tudi za prenos faksimilov in računalniških podatkov. Vsak telefon je s podzemnim kablom povezan z najbližjo razdelilno skrinjo, ki oskrbuje 24 linij, poleg nje pa je na deset metrov visokem nosilcu antena. Vse antene na frekvenci 454 megahertzov pošiljajo digitalne signale radijskemu stolpu, ki je na vzhodu v 15 kilometrov oddaljenem mestu Turkey, oziroma signale od tam tudi sprejemajo. Signal gre od tam do relejne postaje v kraju Lakeview, približno 50 kilometrov od Quitaguea. Uvedba izključno radiotelefonske tehnologije v Quitagueu - mestece ima vsega 500 prebivalcev, vendar veC kot 400 telefonov - je pritegnila pozornost, ker paC rabi kot model za zamenjavo starega sistema z novim, ki ga bodo v svetu Čedalje bolj uvajati. Hkrati pa bodo ta poskus preučevali kot morebitno rešitev za manjše kraje v mnogih delih sveta, kjer žičnih zvez sploh ni. Ce bodo izkušnje zadovoljive - to sicer vsi pričakujejo -, bi revnejša oziroma zaostala mesta kratkomalo preskočila »fazo« žičnih mrež in takoj sprejela sistem prožnejših in cenejših brezžičnih povezav. O softveru in knjigah NEW YORK - Nedovoljeno kopiranje softvera v večini državah obravnavajo kot kriminal, beremo v reviji Nature, in kršilcem zato grozijo tožbe. Toda niti softverske hiše niso prav nedolžne. V primeri z drugimi podjetji, ki prodajajo intelektualno lastnino, so glede cen zelo toge. Knjižni založniki, denimo, novo delo najprej objavijo v lepši obliki, tj. trdi vezavi, a ko je »smetana kupcev« zadovoljena, knjigo ponatisnejo v mehki vezavi, njena cena pa je nekajkrat manjša od prvotne. Založniki softvera primerjavo s knjigo zavračajo, Ceš da je softver orodje, ki ga lastnik vedno znova uporablja. Toda tudi nekatere knjige so »orodje«, recimo slovarji, in vendar jih ponujajo tako v dražji kot cenejši različici. Ce bi biti založniki softvera prožnejši, bi gotovo tudi sami pomagati v boju proti nedovoljenemu kopiranju. Ponudba skromnejših različic programov (po opremi, tj. brez lepe embalaže, obširnih priročnikov in drugih dodatkov) po, kajpada, nižji ceni bi bila po okusu - in žepu - večinskega dela uporabnikov. Treba je paC upoštevati, da mnogi uporabniki vsega ne potrebujejo, najpogosteje niti večine opcij, ki jih ponuja program, in vendar so zaradi dosedanje politike softverskih hiš prisiljeni plačati polno ceno - oziroma si preskrbeti piratske kopije. Černobilu grozi, da se bo porušil? SANK RETERSBURG - Betonski sarkofag, ki so ga narediti okrog ostankov zgorelega Černobilskega reaktorja, se utegne v naslednjih petih letih sesuti, trdi ukrajinski strokovnjak Volodimir Karasiv, ki v okviru Akademije znanosti Ukrajine vodi center za nadzor nad sarkofagom. Razlog naj bi bil popuščanje prvotnih temeljev samega reaktorja, na katere je zdaj oprt tudi sarkofag. Razpoke na sarkofagu že dve leti vznemirjajo javnost. V prvi polovici lanskega leta je ukrajinska vlada razpisala natečaj za gradnjo novega sarkofaga, pod katerim naj bi bil »pokopan« zdajšnji. Toda Karasiv ne verjame, da bi ta načrt lahko pravočasno uresničiti. Ko je reaktor aprila 1986 eksplodiral, je zgradbo, v kateri se je to zgodilo, razneslo. Zidovje, ki je še ostalo celo, so potem uporabiti za nosilce sarkofe-ga. Po mnenju Karasiva zdaj ta del jedrske grobnice popušča in to bo trajalo »pet do deset let«. Na opozorilo Karasiva se je prvi odzval direktor Inštituta za elektrotehniške projekte v Sankt Petersburgu Vladimir Kumosov. Poudarja, da je osebno nadzoroval graditev sarkofaga, in trdi, da je »naš sarkofag tako projektiran, da bo vzdržal trideset let« in zato je »povsem varen«. Onesnaženje Baltiškega morja GDANSK - Po nedavno objavljenih rezultatih skupnega preučevanja znanstvenikov z neke japonske univerze in univerze v Gdansku se je stopnja onesnaženja Baltiškega morja z organskim klorom znižala. Onesnaženje je bilo prej tako veliko, da so na Poljskem leta 1982 morati vzeti iz prodaje domače ribje olje. Študija je pokazala, da se je stopnja di-klor difenil trildoretana (DDT) s 25 mikrogramov na gram olja v letu 1974 zmanjšala do leta 1989 na 3 mikrograme. Koncentracija poliklor bifenila (-PCB) se je v istem obdobju z 18 mikrogramov zmanjšala na 7 mikrogramov. Podatki na žalost ne vlivajo optimizma, kajti splošno onesnaževanje Baltiškega morja se nadaljuje. Stopnja številnih snovi, na primer heksaklor cikloheksanima, se ne zmanjšuje. (E. J.) 1 ■ jggjw is (I ■ mm ■ I i< : IS te i t... ■ špite mm DRUŽBOSLOVJE / DOGODEK ZA KULTURNO JAVNOST Prikaz enoletne knjižne bire ali izbor znanstvenih refleksij o naši sedanjosti Predstavitev novejših del iz knjižnega programa 1993 Fakultete za družbene vede v Ljubljani LJUBLJANA - Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani je včeraj pripravila predstavitev najnovejšega dela iz svojega knjižnega programa za letos, ki dokazuje, da današnja recesijska gibanja ne zmanjšujejo povpraševanja po kakovostnih strokovnih knjigah. Pisci, uredniki in recenzenti so sočasno predstavili pet tematsko različnih knjig, kar je bil zagotovo dogodek širšega pomena, Čeprav so bili poleg promotorjev navzoči komaj trije novi- narji. Skoda! Predstavitev je zato izzvenela precej akademsko. Predstaviti so knjige: Identiteta prof. Staneta Južniča (zbirka Teorija in praksa), Marketinško upravljanje prof. Nade Sfiligoj (zbirka Profesija), Sociološka kritika teorij planiranja Pavleta Gantarja (zbirka Znanstvena knjižnica) ter prvi dve knjižici Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij - Slovenski izziv in Ekološke sondaže, ki sta pravzaprav zbornika razprav in rezul- tatov javnomnenjskih raziskav o današnjem »tranzicijskem« Času. Južnicevo knjigo je podrobno predstavil njen recenzent prof. Zdenko Roter. Knjiga je odgovor družboslovca na krizo identitet (od posamičnih, slojevskih in državnih, pa vse do nacionalnih), kakršne so označevale svet brez univerzalne informacijske povezanosti, zlasti kot refleksija na racionalizem, s katero stopamo v obdobje nacionalizma v afirmativnem smislu. Namenjena je vsem, ki jim ni vseeno, kaj se danes dogaja na Slovenskem in v svetu. Nato je Marko Lah predstavil Marketinško upravljanje. Poudaril je, da to knjigo označuje obračun med neoklasiCno mikroekonomsko teorijo in marketingom, kjer so teoretska prizadevanja prof. Sfiligojeve odločno na strani marketinga. O tretji avtorski knjigi je govoril prof. Zdravko Mlinar, ki je menil, da Gantarjeva študija šele napoveduje Cas temeljitejših presoj teorij planiranja, ko najrazličnejše ideološke blokade ne bodo veC moteCa ovira za raziskovalno delo sociologov. Sam avtor je temu še dodal, da zasnutek njegove študije ne vsebuje strukturalne analize planiranja, temveC predvsem izraža metodiko sociologije delovanja, s katero poskuša poiskati odgovor na vprašanje, zakaj se vsi pla- MARKETINŠKO UPRAVLJANJE STANE ILlZNlC ni na koncu sprevržejo v planiranje povzročalo svoje nasprotje. Preučuje krize. O obeh zbornikih tudi teorije planiranja kot Centra za raziskovanje odgovor na recesijo med javnega mnenja in mno-obema vojnama oziroma žičnih komunikacij smo podmene, da je ravno že poročali. (B. Z.) Pavel Gantar MLADI TEHNIKI / ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE - SPOROČILO Raziskovalne in poučevalne spodbude mladim slovenskim tehnikom 93’ Rezultati 2. državnega tekmovanja mladih tehnikov, 17. državnega tekmovanja srednješolcev iz znanja računalništva in 27. srečanja mladih raziskovalcev Slovenije MARIBOR - Kot smo že poročali, se je 5. junija letos na Pedagoški fakulteti v Mariboru odvijalo Drugo državno tekmovanje mladih tehnikov v tehnično raziskovalnih in poucevalnih panogah. Tekmovanja se je udeležilo 11 regionalnih ekip z 247 tekmovalci in 97 mentorji iz veC kot 100 slovenskih osnovnih šol. Tekmovalci so se srečanja udeležili na podlagi doseženih rezultatov na izbirnih, regionalnih tekmovanjih. Svoje znanje in izdelke so prikazati v petnajstih tekmovalnih panogah. Prva mesta so osvojili: a) Raziskovalno-pouCe-valne naloge: - ekologija Matjaž Žnidar, OS Žalec (celjska regija) - tehnološki postopki Gregor Barič, OS Store (celjska regija) - novi učni pripomočki -za učitelje Janez Sovič, OS Bršljin Novo mesto (dolenjsko-po-savska) Jelena Pelko, OS Center Novo mesto (dolenjsko-po-savska) Boris Kraut, OS F. Rozman Stane Maribor (podravska) Silvo Muršec, OS F. Rozman Stane Maribor (podravska) b) Tehnične naloge: - zagovor nalog ter konstrukcij s strojništva Tomaž Tibaut, OS Cren-Šovci (pomurska) - ogled proizvodnega procesa in sestavljanje konstm-kcij Primož Iskra, OS Log-Dra-gomer (kraško- notranjska) Boštjan Bobič, OS Sma-rjeta (dolenjsko-posavska) - predstavitev in zagovor nalog s področja energetike Aleš Haberman, II. OS Celje (celjska) Franc Matej, n. OS Celje (celjska) - predstavitev in zagovor nalog ter konstrukcij iz elektrotehnike Matej Cepeljak, OS Martin Krpan (ljubljanska) Fastja Fedija, OS Martin Krpan (ljubljanska) - predstavitev in zagovor nalog ter konstrukcij iz elektronike Aleš Knežar, II. OS Slovenj Gradec (koroška) Martin Kotnik, H. OS Slovenj Gradec (koroška) - predstavitev in zagovor nalog ter konstrukcij iz robotike Tadej Stropnik, OS Ledina, (ljubljanska) - konstruiranje z elektronsko zbirko Marko Kobal, OS Ajdovščina (severnoprimorska) - predstavitev in zagovor računalniških programov -informatika Marko Lešnik, OS Olga Meglic, Ptuj (podravska) Uroš Platiše, OS Lucijan Seljak (gorenjska) - izdelava izdelka iz lesa z uporabo električnega orodja Primož Fajdiga, OS M. Vilharja (obalno-kraška) Boštjan Glažar, OS M. Vilharja (obalno-kraška) Bojan Jančič, OS Lenart (podravska) Urban Lapajne, OS Lenart (podravska) Darko Pintar, OS Šmarje (celjska) Mitja Nunčič, OS Šmarje (celjska) - izdelava makete z lesenimi gradniki Matej Korbar, OS Bršljin Novo mesto (dolenjsko-posavska) - tradicionalne tehnologije Osnovna šola Krmelj (dolenjska) Osnovna šola Moravce (gorenjska) Nagrade za zmagovalce računalniških tekmovanj LJUBLJANA - Podjetje Hermes SoftLab že vrsto let kot pokrovitelj sodeluje pri organiziranju računalniških tekmovanj za srednješolce. Zaposleni v tem podjetju se zavedajo, da je zgodnje odkrivanje nadarjenih dijakov poslovno pomembna poteza, saj omogoča sodelovanje z njimi že dolgo, preden dokončajo študij. V tem podjetju je zaposlenih več uspešnih tekmovalcev s prejšnjih tekmovanj, prav tako pa jih Hermes SoftLab tudi štipendira. Letos so bili vsi nagrajenci povabljeni na dvodnevni izlet v Böblingen, mestece blizu Stuttgarta, ki je najbolj znano po tem, da je v njem tovarna Mercedes-Benz. Manj pa je znano, da je tam tudi pomembno središče računalniške industrije. Danes bodo nagrajenci obiskati podjetje Hewlett-Packard, s katerim Hermes SoftLab že nekaj let uspešno sodeluje. Prvi trije nagrajenci iz tretje skupine pa bodo lahko odšli na dvomesečno počitniško prakso v Ford Collins, v ameriško zvezno državo Colorado. Delali bodo v razvojnih laboratorijih podjetja Hewlett-Packard. To ambiciozno podjetje tudi sicer skrbi za to, da se nadarjeni dijaki lahko seznanijo s sodobno računalniško opremo, z najnovejšimi tehnološkimi rešitvami in se pogovarjajo z mladimi strokovnjaki, ki delajo na zahtevnih projektih. (Inf. H. S.) - iz učenčeve delavnice Andrej Jug, OS Pohorski odred Slovenska Bistrica (podravska) Primož Jurak, OS Fran Roš (celjska) Robert Hericko, OS Bojan Ilich (podravska) Gregor Mulec, OS Bojan Ilich (podravska) Matevž Hauptman, OS Bojan Ilich (podravska) Sebastijan Šober c) Razstava Osnovna šola Janko Glazer Ruše (podravska) - foto razstava - fotografsko spremljanje v krožkih Osnovna šola Litija (ljubljanska) - foto razstava - snemanje dogajanj v okolju Vid Osredkar, Ljubljana (ljubljanska) - foto razstava - umetniška fotografija Nina Mohar, OS F. Rozman Stane (podravska) Rezultati 17. državnega tekmovanja srednješolcev iz znanja računalništva (Ljubljana, 15. maja 1993, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo) I. skupina, 66 tekmovalcev 1. nagrada Andrej Orešnik, Srednja šola Postojna Marko Mlinar, Srednja elektro šola, Ljubljana Anže Slosar, Gimnazija Koper 2. nagrada Miha Vuk, Gimnazija Bežigrad Marko Bukovec, II. gimnazija Maribor 3. nagrada Jernej Kovše, H. gimnazija Maribor Erik Ušaj, Tehnični šolski center Nova Gorica Grega Breme, Gimnazija Kranj H. skupina, 47 tekmovalcev I. nagrada Marko MaCek, Gimnazija Vic Matjaž Vencelj, Gimna- zija Bežigrad 2. nagrada Jure Žitnik, Gimnazija Kranj Aleks Jakulin, United World College, Devin 3. nagrada Damijan Kuhar, Gimnazija Kranj Damijan Strnad, SERS Maribor Jaka Gubenšek, Gimnazija Bežigrad III. skupina, 30 tekmovalcev 1. nagrada Miha Peternel, Gimnazija Kranj 2. nagrada David Gorišek, H. gimnazija Maribor 3. nagrada Matjaž Trontelj, Gimnazija Vic Na 27. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije so bile na področju računalništva nagrajene naslednje naloge: - Računalniški postopek za razpoznavanje slovenskih glasov Aleš Omahen, Miha Amon, Gimnazija Šentvid mentor: Andrej MaležiC, Teja Lončarič - Sistem za vodenje plavalnih tekmovanj - elektronska ura in računalniška obdelava tekmovanja Boštjan Cerk, Srednja elektrotehnična šola, Ljubljana mentor: Jože Petrič - Računalniška didaktična igrača za predšolske otroke Matjaž Trontelj, Gimnazija Vic mentor: Alenka Krapež - Virusi in antivirusi Uroš Likar, Srednja šola Jurija Vega, Idrija mentor: Danica Bogataj. Na področju matematike pa: - Hiperbolične funkcije in viseča veriga Mateja DelaC, Gimnazija KoCevje mentor: Darja Žižek DelaC. VIDEOPRODUKCIJA Izobraževanje z računalniki na videokasetah M. Hudovernik Izobraževalna redakcija Dokumentarnega programa Televizije Slovenija se je projekta »Sola računalništva - on osnov do skrivnosti« lotila konec minulega leta, 8. j®113" rja letos pa je šla v eter prva oddaja. Doslej so pripravili že 23 oddaj, ki si jih je mogoCe ogledati v Znanju za znanje ob petkih na dragi TV mreži. Čeprav sprva na slovenski TV Soli računalništva niso bili preveč nakonjeni, se je oddaja prijela, in to je bil tudi razlog, da jo gledalcem oziroma uporabnikom zdaj ponujajo tudi na dveh videokasetan formata VHS in računalniški disketi s primeri. Na obe kasetah skupne dolžine skoraj treh ur so predstavljeni programi v operacijskem okolju DOS (urejevalnik besedi Wordstar, operacijski sistem DOS, Norton Commander, delo z datotekami, delo z elektronskimi preglednicami m bazami podatov, Quattro Pro in Paradox). Sola racunalmš tva v okolju Windows, delo z okni, naj bi na videokase izšla konec meseca. MogoCe je bil nesrečno izbran urej valnik besedil, ker je Wordstar vse prej kot biser med mm jevalnici; je pa res, da se ga je povprečni in konservativni slovenski uporabnik računalnika močno navadil. Avtor Sole računalništva je Zvezdan Martič. Izdajatelj paketa je celjsko podjetje Display MM, distributer pa Corona, to še cena: pri izdajatelju in distributerju ga je mogoCe kupm okroglih 3.500 tolarjev, drugje bo nekoliko dražji; zanimi vo pa je predvsem to, da bi bil, Ce bi ga izdala založba ka set in plošč RTV, še enkrat dražji. *N i'ž N A N ° v 1 mm Lovec na homokumulate V. s. Slovenska matica v Ijubljard je izdala zanimivo knjigo z naslovom Lovec na homokumulate avtorja Marjana Krambergerja. Avtor se je lotil pisanja knjige predvsem zato, ker je menil, da lahko reši del uganke človeka, katerega evropska podoba je globoko razklana: na eni strani ga vidi, kako na svoj način uresničuje svoj program preživetja, na drugi pa ugotavlja v njegovem vedenju presežek, ki se ne zdi determiniran z omenjenim programom in ki vsebuje vsaj obljubo, če že ne resnične svobode. V poljubnosti svobode in navideznem kaosu odkriva sledove zelo širokega, verjetno univerzalnega »atraktorja« oziroma motiva, ki ga imenuje homo-kumulat. Homokumulat je, kot pravi avtor, biološko pomenljiv pojav, saj gre za otok entropije nič, ki mšuje problem nespecifičnega jamstva za učinkovitost akcije/ reakcije, pohlep po homokumulatu pa, kot pravi, vsekakor koristi preživetju. Univerzalnost tega atraktorja pa pomaga tudi razložiti številne škodljive in nevarne težnje, kd jih je človek razvil v slepem lovu na homokumulate. S tem se lahko približamo tudi stari diskusiji o rlpterminnriii in svnhnrii nn turii n H obrem m ZWm. Newyorska podlasica X yf"ed zajtrkom pri-|\/l teCe v restavra--LVAcijo hotela na Washington Squareu Podlasica s srebrnim hrbtom. Opazujem jo, kako se previdno smuka °b zidu proti kuhinji, oprezujoč s svetlimi očmi v koničasti elegantni glavici proti ljudem. Pomudi se ob moji mizi in kar pobožala bi jo po vratu, Ce se ne bi bala za svoj prst. Hip pozneje izgine v kuhinji, zasliši se vik in krik, in vsi natakarji in kuharji se poženejo za živaljo na uli-' oo, ne da bi se zmenili za goste. Sicer pa so vse to sami študentje. Vrnejo se Cez kakih deset minut. Najbolj zasopel in najbolj zadovoljen je tisti, ki ima sicer težave z izgovorjavo in razumevanjem besede "butter". Šefica strežnega osebja, odločna mlada dama, ki smo jo že krstili za "urbano kačo", frca travnate biljke s svilene bluze in nekaj godrnja o ljudeh, ki so tako neodgovorni, da imajo za hišne ljubimce divje živali. Podlasica je očitno spet pri svojem gospodarju. Nekdo jo je pripeljal na sprehod v park, v katerem je tudi sredi belega dne zaznati izraziti dim jnarihuane, in živalica j® poskusila (uspešno) I Prekiniti rutino. Za sosednjo mizo hladnokrvno sedi trio, ki razpravlja o prodaji neke knjige za tv ali film: mlada brezizrazna zenska je avtorica, starejša je manhattanska mačka, primerek moškega spola pa prikimava in se ves Cas smehlja. Mačka: - Kako vam je prišlo na misel, da ste se lotili pisanja o pritlikavcu? Brezizrazna: - Opazila sem, da imajo majhni ljudje težave. V dvigalu ne morejo recimo doseči gumba. Mačka: - Ali ste opravili kako raziskavo? Na primer psihološko? Brezizrazna: - Nisem. Pisala sem iz srca. In gledala sem tudi Twin Peaks. Mačka: - Proračun bi moral biti očarljivo majhen. Primerek moškega spola (se še zlasti prisrčno nasmehne). Mačka (pospravlja zadnje grižljaje praženega krompirja s Čebulo): Vojna v Bosni je strašna. Brezizrazna: - Ljudje pri nas tega ne razumejo. ** Paul Newman in nioja mama ** Novica o nagradi ameriškega PEN-a Zoranu MutiCu in meni naju je našla popolnoma nepripravljena, še zlasti tedaj, ko so nama po začetnem veselju zaradi plačane poti s poudarkom napovedali "slovesno večerjo", za katero da je obvezna ustrezna garderoba. Moj mož bo kajpada brezhiben v smokingu, ki so ga molji komajda naCeli, odkar je doktoriral, a Zoran in jaz, ki nama "večerna garderoba" trohni v Sarajevu oziroma Beogradu in ki sva v Ljubljani socialno-ekonomski ničli, sva v težavah. Zoran nazadnje sklene, da bo ekscentričen staroselec in si sposodi nekaj normalnih oblačil, jaz pa imam mamo... Ta se je bila sposobna lotiti ročnega šivanja svile, krojila in robila je vso noC, si popikala vse prste - in nazadnje sem krenila na pot z nečim, kar je bilo po njenih merilih -primerno. Čudeži so se že zaceli dogajati: z novico o nagradi je prizadevna uslužbenka naše fakultete odhitela na ministr- stvo za delo in v dveh dneh sva dobila enoletno dovoljenje za delo, na katerega sem jaz Čakala veC kot leto dni, Zoran pa veC kot šest mesecev. Na temelju tega dovoljenja sva dobila ameriški vizum, ki nama ga sicer formalno ne bi mogli dati, ker sta nama potekla YU pasoša. V newyorskem PEN-u je vse drugače, kot sva si predstavljala. Predsednik ni vzvišen olimpijec, Čeprav je eden izmed najuglednejših helenistov na svetu, temveč je topel in preprost človek, ki komaj Čaka, da bomo "pozabili govoriti angleško". Na tiskovni konferenci sva ugotovila, 'za kaj sva pravzaprav dobila nagrado: napovedovalec, ki naju je predstavil, je poudaril Zoranov prevod Rushdieja in to, da izdaja prvi Časnik za bosanske begunce v Sloveniji (IZI, "Izbjeglice za izbjeglice", v srbohrvaščini). V mojem primeru je bilo odločilno, da sem za vsako oblast, vključno s sedanjo slovensko, tako neznosna. In to kljub temu, da sem Svetlana Slapsak se že sprijaznila z vsemi kaznimi za dolg jezik in da imam nemogoč značaj. Da se ne bi od sramu pri priči vdrla v tla, je Zoran pripovedoval o ljudeh v Sarajevu, jaz pa o tistih v Beogradu. Kar zadeva večerjo, so se vsi opravičevali, ker mora PEN vabiti bogataše, da bi preživel. Tudi mi bomo nekega večera v tem položaju. Zabava je v nekem lokalu na obrobju Central Parka, pravzaprav v velikanskem šotoru. Vse je tako kot med podelitvijo medijskih nagrad, le kamer je veliko manj. Bogataši plačajo polovico naših nagrad, da bi en večer preživeli skupaj z Arthurjem Millerjem ali Erico Jong. K nekaterim so posadili tudi naju. Pred večerjo so naju in-tervjuvali za resni Kanal 13. Na vprašanje, kaj berem, sem odgovorila "Aristofanove komedije". Zdaj sediva na odru pred orkestrom, s katerega glasbenike poCasi odganjajo. Dobitnica nove nacionalne nagrade Prvi amandma sedi z nama, vendar kmalu uvidi, da nima kaj početi s strahopetnima dobitnikoma nagrade Svoboda pisanja in se preseli k mizi Paula Newmana, ki je plačal in podelil njeno nagrado. To je sicer dobila, ker je v svoji knjigarni na Jugu vztrajno prodajala... Aristofanove komedije, nakar ji je hiša v sumljivih okoliščinah pogorela. Opozorili so nas, da smemo nagrajenci reci samo "Hvala". Midva sva to upoštevala, predsednik PEN-a in Newman tudi, ne pa ambiciozna knjigarnar-ka. In tu je bilo konec verbalnosti. HrušC in trušč je bil takšen, da ni nihče nikogar slišal pa so ornamentalni pisci, mislec na višje cilje, delili nasmeške. Sredi trde noči mi telefonira mama, ki ne zna izračunati Časovne razlike, da bi zvedela, kako je bilo. "Bila sem na večerji s Paulom Newmanom, " ji povem. "O! " reče mama in zmanjka ji besed, tako da je ljubljanski telefonski raCun ostal v razumnih mejah. Po zaslugi Paula Newmana. George Small Vozili so naju taksisti vseh barv in jezikov, od Sikhov do Kurdov, od Haitijcev do Korejcev in celo neki Nikolič. Večina komaj tolče angleščino, vsi poslušajo radio v svojem jeziku (razen Nikoliča). No, nekega nedeljskega jutra me je vozil Črnec s kartico, na kateri je bilo izpisano njegovo ime - George Small. Možak je bil visok, v zrelih letih, s ka-cketom, zelo cool. Šofiral je elegantno, vključil mi je opojen komad Raya Charlesa in mi pred Metropolitainsko opero zaželel "zelo lep dan". Tako sem srečala tisto, kar sem si predstavljala kot Američana. Toda gospod je bil po politično korektnem izrazoslovju "Afroameri-Can". V New Yorku se je prav tedaj iztekalo soje- nje nekemu profesorju afroameriških študij, AfroameriCanu, ki je med predavanjem obtožil Žide, da finančno manipulirajo s Hollywoodom. Obtoženega so oprostili in ko je v tradicionalni plemenski noši, ki jo je sprejel pred nekaj leti, prišel iz sodnije, se je zahvalil prednikom in bogu. V tem naelektrenem ozračju je eden izmed sponzorjev univerze, Žid, zagrozil, da ustanovi ne bo veC dajal denarja. "Svoboda pisanja", ha? Iz perspektive države, v kateri so žrtve represije svobode izražanja postale obenem ubijalci in trinogi? V kateri so si pesniki izmišljali parole za bojišCa, prozaisti vojno strategijo in karte, včasih pa tudi nasprotno? In vendar, vse, kar se v tej državi dogaja, je posledica dolgotrajnega pomanjkanja svobode izražanja, zaradi Cesar so se izoblikovali ljudje, ki so bili odvisni od oblasti, neodgovorni in nesposobni, da bi se postavili po robu večini, predvsem SVOJI. Ameriški položaj je neprimerljivo bolj zapleten. Prej ali slej sem morala ustreliti prvega kozla. Menda sem si prav zato odšla ogledat "off predstavo" v spodnjem East Sideu ("ne moreš ji dati dovolj of-fov", so mi jo priporočili). Bila je v nekem kavarniškem teatru. Afroameriški pisec Amiri Baraka, majhen oder, realistična postavitev. Razdvojena Črnska družina. Vzhodna obala, štirideseta leta, spomini na Ku Klux Klan, preganjanje, Jug. Vse zelo nazorno. Na vprašanje, kaj si o predstavi mislim, sem odgovorila, da nisem pričakovala socrealizma. "Toda tema je tako pomembna! " je odvrnila profesorica dramatike z neke elitne univerze. "Zakaj potemtakem ni sodobna? " sem vrtala še globlje. "Zato, ker je pisec postal marksist, " je šepnila prijateljica, ki me je hotela rešiti. Hotela sem še nekaj reci, vendar so to na srečo razumeli kot klic po pivu, začel pa se je tudi (veliko boljši) igralski del. Moja molitev pred spanjem je bila namenjena Georgeu Smallu. Zaželela sem mu, da ne bi nikoli, niti v pozni starosti ne, postal brezdomec. Vanessa ne razume Lazarja V New Yorku naletite na različne primerke ju-gozombijev, v glavnem tistih z nepravšnjim potnim listom, zaradi katerega bo svet, Ce se bo junija njegova veljavnost res iztekla, približno štirim milijonom ljudem odvzel državljanske pravice. Vsi ti ljudje bodo morali kratko malo ostati tam, kjer jih bo doletelo. Dragan je pesnik in slikar iz Beograda, dela pa kot natakar. Miloš, star znanec iz Beograda, me je prepoznal v Gug-genheimovem muzeju. Zaključil je dramski študij in poskušal se bo vrniti nekam v Evropo, kajti tu je gledališče "-brez upa in nade". Vlada iz 1968. leta dela na zahodni obali. Goran in Maša sta odprla "nekaj galeriji podobnega". Nekaterih, ki so mi pri srcu, ne smem omeniti z imenom, da se ne bi spravil nanje kak krajevni mrhovinar. Pisanje o emigrantih, ki ne morejo predvideti posledic - Četudi jih kdo vpraša, ali jih sme omeniti - bi moralo biti postavljeno na veliko jasnejše mo- ralne kriterije in bi moralo biti veliko manj prepustno za nizke motive. Vse je v igri, od prestiža do ovaduštva. Predsednik hrvaškega PEN-a, mimogrede povedano, greni življenje mlademu hrvaškemu pesniku v New Yorku, francoski intelektualci prihajajo v Dubrovnik, da bi na kongresu PEN-a denuncirali krajevne disidente; Annie Le Bren opozarja, da je Dubravka UgrešiC še vedno zaposlena! Zato je nemara najbolje govoriti o tistih, ki niso nikoli TU: o Lazarju Stojanoviču, recimo. Na festivalu s temo o Človekovih pravicah so v New Yorku prikazali nekaj sarajevskih in bosanskih dokumentarcev - in Srbsko epiko. Vanessa Redgrave, ki je po naključju sedela poleg mene, je v razpravi po prvem filmu ponudila dober argument o potrebi objektivnega prikaza vseh strani. Sredi predvajanja Srbske epike je vstala in odšla, rekoč, da je Karadzic pošast. Česa ni prenesla ta stara levičarka? Mere esteti-zacije ali estetizacije same? Film je prelep in sploh ni tako zloben, kot bi mogel biti. V njem ni težko prepoznati Lazarjeve rušilne ana-litienosti. Voditelji s Pal in navadni vojaki v filmu veselo in-spontano nastopajo, izjema je le Limonov, ki ga stiska sredi tolikih kremenitih Srbov. Čedni so, nadarjeni, samozavestni, izjemni. Niso se še naučili, da sta brezimnost in "normalnost" nujni, kadar bi človek hotel iztrebiti drugega. Žrtev v filmu ni. Postopek bi mogli primerjati z Lan-zmannovim v filmu Shoah - toda Srbska epika ima otipljivo preventivno funkcijo. Dan poprej je neka okrogla ženska na sestanku v Amnesty International samo ihtela, ker je živela skoraj dvanajst let v TISTI državi. Mi smo prebavili že vse, v kar so nas prisilile žrtve, med drugim tudi hladen odnos do NEKDANJE države. Med predvajanjem Srbske epike se prepoznamo po tem, da se smejemo, še preden se pokaže angleški prevod. Oni drugi se sploh ne smejejo. Nekomu bi se morala zahvaliti, ker vsaj ena ženska objokuje izgubo svojega DRUGEGA življenja, in to namesto nas, ki tega veC ne moremo in ne smemo. »Narod ni samo preteklost in sedanjost, temveč predvsem prihodnost. Narod ni danost, temveč projekt. Skupna narojenost in skupna kri, skupni jezik in skupna preteklost, vse to, kar fflnogi Slovenci deklarirajo kot svojo narodnost, je le statično in neživljenjsko načelo, v katerem se vsak dejaven Slovenec počuti kot v temni-ei- Po tem izhodišču je narodno nekaj, kar smo nili in kar smo, ne pa to, kar trenutno delamo in kar bomo šele postali. Prihodnosti kot človekovega bistvenega konstitutivnega elementa v tem narodu ni, kaj šele vse-združitve in nesmrtnosti. Zato moramo nacionalno idejo iztrgati balastu na- vezanosti na preteklost, na jezik, raso in ozemlje. V nacionalnem mora zmagati načelo človekovega združevanja okoli spodbudnega življenjskega programa, zmagati mora delovni, in ne lastniški princip, nadnaravni smotri, in ne naravni cilji... Narod je, Ce je narod, sožitje ob nekem skupnem pomembnem prizadevanju in pridobitev, Ce ne celo navdušenje ljudi za ta spodbudni načrt«. - Marjan Rožanc: Nekaj iracionalnih razsežnosti, v 57. št. Nove revije, str.: 202 - 203. Preroške misli Marjana Rožanca postajajo slovenska stvarnost. Slovenska nacionalna evforija se je razvila v nemški liberalni model nacional- Fašistična republika nega: beg pred realnostjo, pomanjkanje vizije... Sanje o Srednji Evropi se sprevračajo v evropsko sanitarno cono... Slovenija je vedno bolj izolirana. Takšno stanje pomeni za Slovence nastanek »fašistične republike« (-Edvard Kocbek). Vračanje k rodu, brez vizije, brez ustvarjalnega projekta pomeni beg pred svobodo in individualnostjo. Gre za evidentno nesposobnost ustvarjanja prihodnosti. Gyorgy Konrad v eseju Moje sanje o Evropi, pravi: »Človek brez utopije bo postal bu- tast in oduren« in »Ce nimamo nobene strategije, smo statisti in žrtve«. Ostaja nam zgolj nacionalizem, ki ga Rožanc definira: »O nacionalizmu lahko govorimo, ko prvobiten in celovit narodni interes izpodrine nekaj parcialnega: ko Boga zamenja Človek... Konflikti nastopijo, ko nimamo veC opraviti z nacionalnim, temveC samo še s tistim, na kar naši zaskrbljeni razpravljal-ci tako strastno prisegajo -...« V samostojni Sloveniji so posamezniki, ki jim je Boštjan Horvat zmanjkalo idej in vizij. Ustvarili so izolirano in zaprto Slovenijo. Boga so zamenjali za Človeka. Vsega je postal kriv predsednik Milan KuCan: kdor ne more v vlado, krivdo vali na predsednika republike; kdor ne more na stran, vali krivdo na predsednika republike; popolna izguba individualnosti narekuje takšno obnašanje. Ostaja jim samo še nacionalizem in »fašistična republika«. Posledica zaprto- sti je egoizem in agresija: na avtobusu neka ženska pravi drugi: »Poslušaj, Ciganka, vstani, da sedem jaz!« Tako se to začenja. Kdo je kriv Dimitriju Ruplu, ko toži Milanu KuCanu, da postaja kriv za slovensko osamosvojitev? Njegova krivda ni v osamosvojitvi, temveC v pomanjkanju programa (vizije, strategije). V treh letih so akterji osamosvojitve zapravili ves pozitivni naboj slovenskega naroda, ki je hotel postati zopet evropski. Američani so preplavili Ljubljano in sprašujejo pametne ljudi, kdo je zakuhal vojno v Sloveniji: kako se je obnašala TO, kako policija, kdo je streljal otroke v tankih? Zaceli bodo delati raCun: kolikšna je krivda Slovenije za morijo na Balkanu? Tudi Janez Janša ima precejšnje zasluge za osamosvojitev, vendar ne piše pisem Milanu KuCanu. Ima vizijo in program. Pustimo ob strani, ali je dober ali ne. Ne toži nad sedanjostjo. Ponavljam: za osamosvojitev so medalje, za nastanek fašizma so zapori! Projekt samostojne Slovenije se je izrodil na točki »samostojna«. Slovenci kot evropski narod ne moremo biti samostojni. Omejevanje v nacionalne meje so nam tuje: živimo v štirih državah, zemljepisna in številčna majhnost nam onemogoča hiti »samostojni«. Italijani nam našo samostojnost vračajo ravno z »napadom« na rapalsko mejo. Zgodovinski spomin nam narekuje, da smo bili vedno vklešCeni med romanski in germanski prostor. Oba vpliva je potrebno kanalizirati v novo odprtost, v prednost. Tudi Istra želi biti samostojna. Slovenija ji postavlja novo mejo do Italije, ki ji pomeni mno- go veC kot Slovenija. Cernu? Sposobnost naroda, da postane odprt do svojega naravnega okolja in da vstopi v svet z lastnim znanjem in razvojem, ne more omejevati neki projekt, ki se je iztrošil v desetih dneh. Takojšnje nadaljevanje preobrazbe Slovenije v popolnoma odprto evropsko nacijo, sposobno tekmovati z drugimi narodi na zemeljski obli, je edina opcija, ki Slovenijo lahko reši pred »fašistično republiko«. Kolektivizem mora zamenjati urbani individualizem. Bežanje v domači zapeček, iskanje svojih kmečkih korenin ipd. so obrazci, ki nam jih je prinesel projekt »nacionalne osamosvojitve«. MENJALNIŠKI TEČAJI 15. junij 1993 menjalnica Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečai za 100 ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 69,80 71,00 9,91 10,04 7,68 7,78 Avtohiša* 70,40 71,10 9,90 10,15 7,60 7,90 Ažur Grosuplje 70,70 70,90 9,90 10,20 7,60 7,90 Banka Vipa 70,40 71,15 9,93 10,04 7,70 7,80 Bela vrtnica 70,50 71,30 9,90 10,15 7,70 7,90 Bobr Fužine in Trzin 70,60 71,00 10,00 10,15 7,70 7,90 Brod 70,50 71,40 10,00 10,20 7,60 7,95 BTC d.d. Ljubljana 70,60 71,80 9,90 10,10 7,70 8,00 BTC Sežana 70,40 71,40 9,92 10,10 7,68 7,80 Come 2 us* 70,40 71,30 9,90 10,15 7,60 7,90 Dom Kaffe* 70,50 71,10 10,03 10,13 7,65 8,00 Dom na trgu 70,75 71,09 9,97 10,10 7,72 7,85 Emona Globtour* 70,20 71,20 9,90 10,15 7,58 7,89 Eros Ljubljana* 70,80 71,00 10,00 10,10 7,70 7,85 Eros Kranj* 70,70 — 9,95 10,17 7,60 7,90 Eurotours Ljubljana* 70,40 71,60 9,91 10,10 7,72 7,95 Firadas Idrija 70,85 71,85 9,95 10,20 7,70 7,90 Feniks* Koper 70,20 71,30 9,80 10,07 7,68 7,88 Feniks* Markovec 70,20 71,30 9,80 10,07 7,68 7,88 Feniks*Portorož 70,20 71,30 9,80 10,07 7,68 7,88 Fiba Koper 70,00 71,19 9,50 10,08 7,67 7,82 Firadas Idrija 70,88 71,85 9,95 10,15 7,70 7,90 Fima Ljubljana 70,80 71,20 9,97 10,15 7,75 7,85 Golfturist Domžale 70,60 71,25 9,95 10,30 7,60 8,00 Hida 70,90 71,00 10,02 10,07 7,76 7,82 Flram Rožice Mengeš 70,73 70,98 9,96 10,08 7,72 7,83 Idila Sečovlje* 70,50 71,20 9,90 10,15 7,63 7,85 Ulrika Ilirska Bistrica 70,72 71,19 9,92 10,10 7,71 7,83 Ulrika Slovenj Gradec 70,40 71,10 9,90 10,04 7,69 7,78 Ulrika Postojna 70,66 71,24 9,93 10,10 7,69 7,83 Ulrika Sežana 70,75 71,14 9,92 10,05 7,71 7,79 Ulrika Podgrad 70,27 71,65 9,65 10,10 7,65 7,87 Italdesign Nova Gorica 70,50 71,15 9,94 10,04 7,70 7,77 Komercialna banka Triglav 70,35 71,36 9,93 10,12 7,65 7,84 Klub Slovenijales 70,40 71,10 9,90 10,10 7,79 7,90 Kompas Hertz Celje* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Hertz Velenje* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Hertz Idrija* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Hertz Tolmin* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Hertz Novo Mesto* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Hertz Krško* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Hertz Bled* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Hertz Nova Gorica* 70,50 71,10 9,90 10,05 7,65 7,85 Kompas Hertz Maribor* 70,50 71,10 9,90 10,10 7,60 7,85 Kompas Holidays 70,70 70,95 9,90 10,10 7,60 7,85 LB Komercialna banka GO 70,00 71,50 9,77 10,35 7,30 7,85 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 70,00 71,90 9,95 10,22 7,40 7,90 LB d.d. Ljubljana 70,03 72,40 9,89 10,28 7,58 7,96 LB Dolenjska banka NM 70,00 71,60 9,90 10,20 7,65 7,85 LB Kreditna banka MB d.d. 69,60 71,10 9,85 10,04 7,60 7,95 LB Splošna banka Celje 69,90 71,30 9,88 10,14 7,64 7,83 LB Splošna banka Koper 70,45 71,72 9,65 10,04 7,62 7,91 Liberias 70,40 71,00 9,91 10,03 7,68 7,78 Ma Vir 70,70 71,20 9,95 10,15 7,70 7,95 Madai N. Gorica*, Šempeter* 70,50 71,10 9,93 10,03 7,70 7,77 Medla* 70,70 71,00 9,95 10,10 7,75 7,85 Moneta Invest 70,80 70,89 10,00 10,08 7,75 7,83 Niprom 1, Niprom II 70,70 71,00 10,00 10,10 7,70 7,85 Otok Bled 70,65 71,36 9,96 10,07 7,64 7,87 Optimizem Idrija 70,60 71,45 9,90 10,20 7,68 7,83 Optimizem Lož* 70,70 71,70 9,95 10,25 7,65 7,90 Pigal Solkan* 70,45 71,15 9,95 10,15 7,71 7,80 Pigal Kobarid* 70,45 71,15 9,95 10,15 7,71 7,80 Pigal Obutek* 70,45 71,15 9,95 10,15 7,71 7,80 Pigal Diskont* 70,45 71,15 9,95 10,15 7,71 7,80 Pigal Ilirska Bistrica* 70,45 71,15 9,95 10,15 7,71 7,80 Poštna banka Slovenije* 69,50 70,95 9,60 9,99 7,25 7,79 Probanka Maribor 69,60 71,50 9,90 10,10 7,60 8,00 Publikum Ljubljana 70,75 70,85 9,95 10,01 7,73 7,79 Publikum Celje 70,45 70,99 9,95 10,09 7,69 7,79 Publikum Dobova 70,50 71,35 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Kostanjevica 70,50 71,35 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Krško 70,50 71,35 9,70 10,18 7,41 7,79 Publikum Maribor 70,32 70,68 9,93 10,00 7,65 7,78 Publikum Metlika 70,60 71,30 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Mozirje 70,30 70,99 9,86 10,07 7,65 7,81 Publikum Novo Mesto 70,60 71,30 9,90 10,10 7,60 7,80 Publikum Tolmin 70,65 71,10 9,90 10,08 7,56 7,75 Publikum Sevnica 70,80 71,30 10,00 10,15 7,60 7,90 Publikum Šentilj 70,20 70,72 9,88 10,06 7,65 7,78 Publikum Šentjur pri Celju 70,35 71,19 9,80 10,08 7,62 7,75 Publikum Trebnje 70,40 71,50 9,92 10,19 7,60 7,90 Publikum Žalec 70,50 70,99 9,90 10,10 7,68 7,85 Roja 70,80 71,20 9,90 10,08 7,64 7,86 Rastoder - Ros 70,63 70,93 10,01 10,10 7,72 7,90 Shalaby 70,35 71,18 9,80 10,08 7,70 7,82 SIB d.d. Ljubljana 70,40 71,00 9,83 10,02 7,60 7,85 Sit-on 70,60 71,20 9,90 10,12 7,60 7,90 SKB d.d. Ujubljana*** 70,70 71,05 10,04 10,09 7,75 7,82 Slovenijaturist Ljubljana 70,50 71,30 9,98 10,10 7,75 7,85 Slovenijaturist žel. p. Ljubljana 70,85 71,45 9,95 10,05 7,62 7,78 Slovenijaturist Zel. p. Maribor* 70,00 71,00 9,90 9,98 7,10 7,60 Slovenska hran. in pos. Kranj 70,70 70,99 9,95 10,05 7,70 7,85 Slovenska investicijska banka 70,40 71,00 9,83 10,05 7,60 7,85 Sonce 70,80 71,00 9,90 10,10 7,60 7,85 SZKBd.d. 70,45 71,10 9,94 10,10 7,69 7,90 Tartarus Postojna 70,51 71,36 9,82 10,14 7,64 7,84 Tentours Domžale 70,70 71,00 9,90 10,20 7,70 8,00 Tori 70,50 71,20 9,93 10,25 7,60 7,95 Upimo 70,80 70,89 9,96 10,09 7,70 7,83 Tečaj velja danes:'' Zaračunavajo provizijo: * * IVI /VINIO/V mo A, Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni Cas: 7.00 do 19-00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 116 z dne 16. junija 1993 —Tečaji veljajo od 17.6.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 77,4729 77,7060 77,9391 Avstrija 040 šiling 100 985,5079 988,4733 991,4387 Belgija 056 frank 100 337,2880 338,3029 339,3178 Kanada 124 dolar 1 89,1944 89,4628 89,7312 Danska 208 krona 100 1813,3649 1818,8214 1824,2779 Finska 246 marka 100 2059,2391 2065,4354 2071,6317 Francija 250 frank 100 2062,0134 2068,2181 2074,4228 Nemčija 280 marka 100 6935,8002 6956,6702 6977,5402 Grčija 300 drahma 100 — 51,0828 51,2360 Irska 372 funt 1 — 169,8818 170,3915 Italija 380 lira 100 7,6398 7,6628 7,6858 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 4,3000 — Japonska 392 jen 100 107,3662 107,6893 108,0124 Nizozemska 528 gulden 100 6183,9595 6202,5672 6221,1749 Norveška 578 krona 100 1639,9700 1644,1649 1649,8394 Portugalska 620 escudo 100 72,8259 73,0450 73,2641 Švedska 752 krona 100 1547,7239 1552,3810 1557,0381 Švica 756 frank 100 7767,4027 7790,7750 7814,1473 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 172,7014 173,2211 173,7408 ZDA 840 dolar 1 114,0523 114,3955 114,7387 Evropska Skupnost 955 ECU 1 135,5255 135,9333 136,3411 Španija 995 peseta 100 90,7896 91,0628 91,3360 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 17. JUNI JA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS . za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)' APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 650.732 681,626 1.332,358 110 100,1127% 104,8655°/, 102,4891 % 130,000 65,073 68,163 133,236 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 16. JUNIJ 1993 v SLI za 1 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A Banka Ljubljana 4,00 4,95 Ažur Grosuplje 4,00 4,40 Brod 4,00 5,00 Fiba Koper 4,00 4,60 Hida 3,80 4,60 Italdesign 3,00 5,00 Kreditna banka Maribor 4,00 6,00 Shalaby, Koper 3,30 4,80 Slovenijaturist žel.p. Ij 4,00 5,30 Tentours, Domžale 3,50 5,50 Tečaj velja danes: 16. JUNIJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1470,00 1518,00 nemška marka 900,00 920,00 francoski frank 266,00 274,75 holandski gulden 799,00 824,00 belgijski frank 43,50 45,00 funt Sterling 2242,00 2295,00 irski Sterling 2190,00 2245,00 danska krona 234,00 242,00 grška drahma 6,40 7,10 kanadski dolar '1151,00 1188,00 japonski jen 13,70 14,40 švicarski frank 1008,00 1030,00 avstrijski šiling 127,30 131,00 norveška krona 211,00 218,00 švedska krona 200,00 207,00 portugalski escudo 9,25 9,90 španska pezeta 11,60 12,20 avstralski dolar 998,00 1030,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,50 13,00 hrvaški dinar 0,30 0,55 17. JUNIJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,5170 11,5670 kanadski dolar 9,0100 9,0500 funt Sterling 17,4800 17,5600 švicarski frank 786,1000 789,1000 belgijski frank 34,1600 34,2500 francoski frank 208,3000 209,0000 holandski gulden 624,8000 627,2000 nemška marka 700,9500 703,7500 italijanska lira 0,7705 0,7735 danska krona 183,2000 183,9000 norveška krona 165,6000 166,3000 švedska krona 155,7000 156,7000 finska marka 203,0000 209,1000 portugalski escudo 7,3700 7,4000 španska peseta 9,0000 9,2000 japonski jen ‘ 10,8430 10,8780 slovenski tolar 9,7000 10,3000 hrvaški dinar - - Tečaj velja za 100 enot; pri prvih treh pa za 1 enoto Vir: Zveza slovenskih bonk v Celovcu. valute. 16. JUNIJ 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar ' 1475,00 1525,00 nemška marka 900,00 918,00 francoski frank 266,00 281,00 holandski gulden 799,00 820,00 belgijski frank 43,60 45,60 funt Sterling 2235,00 2285,00 irski Sterling 2186,00 2236,00 danska krona 234,00 244,00 grška drahma 6,60 7,60 kanadski dolar 1152,00 1192,00 švicarski frank 1008,00 1026,00 avstrijski šiling 127,30 132,80 slovenski tolar 12,30 12,95 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 17. junija 1993 od 03.00 ure dalje 1 1 ZA DEVIZE J država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na 100 100 100 100 1 1 i konkre trgu de 985,5079 2062,0134 6935,8002 7,6398 172,7014 114,0523 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 991,4387 2074,4228 6977,5402 7,6858 173,7408 114,7387 !no odstopanje ioaovor, banka valuta nakupni proddP Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ih ie možn 70,05" 70,10 o odstopanj« 70,40 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 17. junija 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan, P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,05 70,05 70,10 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma Jkup prilivov livih in naku no kupovati