KS Dravlje: 88 lip za tovaria Tita DREVESA SPOMINA Izredno hitra poselitev in industrializacija v nai obini, zlasti pa na obmoju KS Dravlje, rapidno uniuje zelene povrine (posebno ob-delovalne) ter vpliva na pretirano onesnaenje okolja (voda, zraka itd.). Zaradi tega je izredno pomembno, da pospeeno razvijamo in krepimo tudi drugi veliki interes socialistine drube: varstvo okolja, obnovo in ohranitev zelenih po-vrin, isloo zraka, voda, varovanje naravnih virov, naih kulturnih, ekolokih in turistino-rekreacijskih vrednot. Te naloge si je zlastl zadalo Turistino drutvo Dravlje, ki v svojem dveletnem obstoju dokazuje izredno in vse-stransko aktivnost. Tdkoj ob smrti tovaria Tita je TD Dravlje zasadilo ob Domu drubenih organizacij dve ldpi, eno v spamdn na tovaria Tdta, veidkega ljubitelja narave ter njenih lapot, drugo pa v Predsednik Skupine mesta Ljubljane dr. Marjan Roi sadi lipo v draveljskem spominkem parku 88 dreves za tovaria Tita spomin na Edvarda Kardelja, njegovega naj-ojega sodelavca, velikega teoretdka socialisti-nega samcHipravljanija. Kmalu zatem se je porodila ideja in akcija, da v sreddu bivalnega dela Dravelj, ki ga ob-kroajo otroiki virtec, osnovna ola, dom sta-rejih obanov in dcrnn drubenih argandzac.ij ler stanovanjskii bloki in inddvidualne biice, zasadijo spominskd park 88 lip v spomtin na to-varia Tiita in njegove soborce. Zamisel akcije so sprejeli na podlagi javne ankete, nakar je domairfka dipl. ing. Greta Jagodi brezplano izdelala potrebne projekte, . preteno mladina i-z portnega drutva Dravlje pa je oipravdla potrebna fizina dela. Opferativ-ni vodja vse akcije je bdl Pavle egula. Pri vsem tem je pomembno zlasti dejstvo, da je akoija hila konana pol leta pred predvi-denim rokom ter da je e tako skromen inve-sticijskii plan (129.000 din) bil ob konni reall-zaoijii sarianjan na 69.000 din dejansko porab-ljenih sredstev. Tako smo prthranili 47 odstot-kov sredstev. Navadrao namire ugotavljamo ravno obratno, da se planiranii investicijski strokii viisoko prekoraujejo, roki izvrdtve pa se zavleejo kar za nekaj let. V sredo 11. novembra popoldan so se za-ele zgrinjati ranoice ob vhodu v draveljski spominSkii pairic. Predsednica Zveze hortikultur-nih organizacij Slovenije in Zveze organizacij za varstvo okolja Slovenije dipl. ing. Jelka Kraigher je v svojem nagovoru podrtala iz-reden pomen te uspele akoije in potrebo, da temu zgledu slede vse krajevne skupnosti. V kratkem kulturnetm programu so sodelovali e pioninski pevskii zbor, reeitatorji ter letonja slavenska prvonagrajena harmonikanka tefka Skul. Delegacija na}mlajih- piomir, tabornik, portnik in olanica zelene strae TD Dravlje se je nato zahvalila ve kot 700 prisotaim za udelebo ter .prevzela patronat nad spominskim pairkam, nakar so sinvboliono zasadili prvo li-po ob vhodu v ,paric. Rgpublika delegaoija je pod vodstvom Jelke Kraigherjeve zasadila drugo spominsko lipo. Mestna delegacija pod vodstvom predsed-nika skapine mesta Ljubljane dr. Marjana Roia ter podpredsedinice mestne konference SZDL Olge Vipotnik je nato zasadila tretjo li-po. Obinska delegacija, ki so jo sestavljali predsednica zbora krajevnih skupnosti v skup-ini obine Ljubljana Sika Maruka Letnar, izvrni sekretar OK ZKS Boris Zajc, predsednik obinskega sveta ZSS Vukain Lutovac, pred-sednik obinske komunalne skupnosti Toma? avnik, sekretar obinSke ZPM Ivana Kaste-lic, predsednica obinskega sveta za pionirje Marija Jovanovi, sekretar II. samoprispevka Ludvik in in naelnik tabomikega odrcda Ronik Tone Praznik so natozasadili obinsko spominsko lipo, Krajevna delegadija pod vodstvom Vladi-niirja Bizoviarja in Mirka Dam'jana, ki so jo sestavljali e Mirni Zupani, S.onja Frlec, Tone Zupani, Iva Horjak, Anton Pranoi, Mira Okrlar, dipl. ing. Leo epec, Joe Stari ter e drugii navzooi predstavniitoi krajevnih usta-nov, organizacij in organov samoupravljaaja so zasadili krajevno spominsko lipo. Delegacija najstaTejih obanorv s tereno in iz Doona starejih obanov je pod vodstvjm tajnika drutva upokofencev Joeta Okrljarjd nato zasadila zadnjo rezervdrano lipo, medtem ko je 82 lip bilo posajenih e prej. Res so danes ta drevesca e majhna, toda v teku desetletij in stoletij se bodo razrasla v mogone estetskio-dekorativne kronje, ki bodo S svojimii zelenimi pljui vzbujale spomin na Titove sodobnike, ki so }ih zasaddli. Naj bi te-mu zgledu dmprej sleddle e druge KS.