Stev. 50 Posamezna številka 20 stotink v Trstu, v nedeljo 27. februarja 1921 Posamezna steviiKa 2U stotink letnik XiVI £rhiis — tsvzcmSi ponedeljek — vsali dan ajutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiški AstSkcga §tev. 20, L nadstropje. — Dc-pU! naj se pošlijajo irred« EllStvu, — Ncfranklrana plsraa se ne »prejemaj®, rokopisi se ne vihajo. — EsrdafatelJ In odgovorni urednik Štefan Oodlna. — Lastnik konsorclj lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina snaSa na mesec L 7.—, poi lita L 32.-— in cen leto L 60.—. — Trieiea uredništva In uprave štev. 11-57. EDINOST Posamezne Številke v Trstu In okolici po 20 stotink. — Oglasi ae romajo v SirokosU ene kolone (72 mmy. — Oglasi trgovcev In obrtnikov rrrtn po 40 stot, osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—, Oglasi dem.nlh zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po »tot beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklaraadje se poSliJaJo izključno upravi Edinosti, v Trstu, »lica av. Frančiška AslSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon urednlitva in uprave 11-57- [Ni in Italijanska ljudska stranka V polemičnem članku proti »Edino* 6ti« piše »L'Fmancipazione«, glasilo re» publikancev v Julijski Benečiji': »Edinost« obrača sedaj poglede proti Rimu in zasleduje vsa gibanja v itas iijanskih strankah. Nadejala se je rešita ve od socijalistične stranke. Toda z raz* kolom v veliki proletarski stranki so iz? ginile tudi nade slovenskega dnevnika in sedaj meče prokletstvo na sociali* ete In komuniste.« — Omenivši borbe »Edinosti« prod kapitalizmu in izkoris ščevalcem in nje naglašanje, da sloven* sko ljudstvo zahteva nov in pravičen socialni red, izvaja »Emancipozione«, da zasleduje »Edinosta sedaj z velikim zaupanjem borbo italijansko ljudske stranke (vodja don Sturza) za preuredi bo šolstva. Emancipazione nas označa za nove zaveznike omenjene stranke; zlasti zato, ker smo se tudi mi izrekH za svobodno šolo in zahtevali, da mora snovanje šol biti dovoljeno vsakomur, ^ato tiidi zasebnikom I Krivo tolmači »Emancipazione« naše stališče, č%; trdi da smo mi že »novi za* vezniki« stranke »Pipi«, ker soglašamo z nj") / borbi za svobodno šolo, to je za pravico, da si bomo mogli snovati simi šole, ce nam jih bodo dragi čini* telji odrekali! AH, gospoda republikan* C u uva/ujte, da nas je le postopanje Italijanskih oblastev in vseh političnih riti do konca za obrambo svojih pravic in svoje neodvisnosti. r- v, _ j . , , Na popoldanski seji, ki je bila otvo* t—, »taj nistvo s tO stranko, i udi po dejstvu, rjentt 0\y \7t je turško odposlanstvo I meje nemške gospodarske zmožnosti, je da smo mi za ohranitev verskega pouKa 20pet zaslišano. V imenu carigrajske in i bil enoglasno odobren. ki vsebuje podrobne dokaze, da je tak* sna rešitev nemogoča. .Namen vlade, da pojde v svojih protipredlogih do skrajne v šoli, ne gre sklepati, da smo postali | anaorske vlade "je- tudi na tej seji govo* zavezniki dona Sturza. Kajti ne gre za* I _m i—. is--s—--------- menjavati pojme: versko čustvovanje istovetno s političnim klerikalizmom: Naš narod na tem ozemlju je veren, in verski čut je globoko zasidran v njegovi duši, mi smo pa glasilo tega njegovega globokega čustvovanja. So pa še druidi razlogi gospodarske, socialne in politične narave, ki nam ne dovoljujejo zavezništva z italijansko jjudsko stranko. Večne borbe in nav* zkrižja v tej stranki sami pričajo, da je sestavljena od najrazličnejših, naspro* tujočih si struj. So v njej zakrknjeni konservativci, ki bi hoteli ohraniti se* danji družabni in gospodarski red: so v njej ljudje, ki. se nagibljejo k demokratičnem naziranju in bi hoteli socialne in gospodarske reforme: nadalje so v njej taki. ki so namazani z revolucio* narnim oljem in bi hoteli tekmovati 3 socializmom v ciljih in metodah:^ in slednjič so med njim! tudi taki. ki so pra\ blizu nam sovražnemu pretirane« mu nacionalizmu. S stranko s tolikimi skupinami — vsaka ima skoro svoj po* seben političen, gospodarski in socialen program — nam pač — kot resni na? rodni organizaciji — ne kaže sklepati zavezništev. Od s'učaja do slučaja uteg* CntflaSati ŽTlitfK Icclcor bOlTIO OC 4 i« i. - t_ nega. Ali sedanje razmere v pol. življe jamstvo, da nam tisti čmitelji, ki so ob* u u siJijo k najVečji previdnosti. Za nas vezani v to, dado toliko in tokih šol, niso časi> da b1 se moglj vezati na kakor jih potrebujemo za. svoje življe* icateTOskoli stran. »L'Emancipaziono« je aje m svoj razvoj potem bi bil za nas na isala _ hvala ji za to! — v nekem , ,loz&j drugačen. Dokler pa takega jam* drugem članku v Istem izdanju zlato stva nimamo in ga, kakor vse kaže, besedo: .Uisosloveni, ki so postali dr, feuda ne dobimo, ne moremo mi odnehati Pavijani Italije, naj uživajo enake pravi. ce in nosijo iste dolžnosti kakor drugi državljani! Stranki, ki bi si hotela usvojiti tak program in ga izvajati iskreno. svo* oil borbe za pravnico do snovanja jih šol tudi z zasebnimi sredstvi! K?a krivi poti je torej, kdor iz našega ,_JI ....... so-4lajšanj« s »Pipi« v tem vprašanju brez pridržkov in do skrainih posledic: sklepa na kako splošno politično zavez* taki stranki bS mogli mi biti zavezniki' Jugoslavija Jugoslovenske čete in oblastva v Los gatcu. — Navdušen sprejem 8 strani prebivalstva LOGATEC, 26. (Izv.) Italijanske za* Gcdne čete in zasedna oblastva so začela zapuščati ozemlje, ki po rapaliski po* godbi pripade Jugoslaviji. Danes pred* poldne ob 10 so jugoslovanske čete vko* rakale v Logatec. Tukajšnja vojaška posadka jih je sprejela z vojaškimi čast* mi. Domače ljudstvo je priredilo jugo* slovenskemu vojaštvu navdušen spre* jem, katerega se je udeležil tudi tukaj* šnji Sokol Logatec je ves v zastavah. Rnvnotako tudi vsa okolica- Jugoslo* venske čete so zasedle vse ozemlje do Rakeka, kjer se že nahaja tudi jugoslo* vensko orožništvo in jugoslovanska ob* mejna financa. Ljudstvo je jugosloven* ake čete povsod navdušeno sprejemalo m pozdravljalo. Kom Scaipa pri g. Pašiču BELGRAD. 26. Včeraj je prišel eem kom. Gino Scarpa italijanski trgovin* ski zastopnik. Obiskal je ministrskega oredsednika g. Pašiča, s katerim se je posvetoval o vprašanju trgovinsko po* /iodbe med Italijo in Jugoslavijo. osrednjemu sovjetu v Moskvi. Uporniki so se polastili skoraj vseh javnih na prav ter se nočejo pokoriti poveljem h Moskve, ki zahtevajo od njih, naj se podvržejo. Mesto je obkoljeno od rde^ čih čet. Zveze med Moskvo in severno Rusijo so prekinjene. Ves prometn* material se rabi za prevoz vojaštva proti glavnemu mestu. Bolj še viški list j pišejo, da je položaj resen, ker se upor kronstadskih mornarjev še ni polegel. Upor med delavci je nastal vsled neza; dovoljstva, ki vlada med njimi radi skles pov sovjeta o delavskih sindikatih in radi slabe prehrane. Coikoslovaiki Masaryku gre stalno na boljše PRAGA, 26. Zdravje predsednika Masarvka se stalno popravlja. Ogrska odškodnina Češkoslovaški PRAGA. 26. Praška vlada zaihfceva od Ogrske za škodo, ki so jo napravili ogrski boljševi'ki na Slovaškem L 1919. 18 milijonov frankov h\ 1448 milijonov Češkoslovaških kron. Češkoslovaški politik! v Varšavi PRAGA, 26. Bivsii češkoslovaški mi* Eiister za socialno skrb dr. Wintcr je odpotoval v Varšavo, kjer se bo pogajal s poljskimi socialisti o odnošajih med socialističnima strankama obeh dr* žav. Ravnotako je odpotoval v Varšavo tudi bivši minister za notranje zadeve Švehlft se pogajat s poljskimi agrarci. H- mednaf>dnl somenj vzorcev v Pragi PRAGA, 26. U^peh II. mednarodne* ga semnja vzorcev je zagotovljen. Vsi paviljoni so bili dokončani in izročeni raz8tavnikom, ki prihajajo v velikem &tevifci. Do sedaj je bilo drugozemskim početnikom razprodanih več ko 12700 znamk in izkaznic, a 120.000 eo jih kupili češkoslovaški državljani. Ceškoslova^ šks, avstrijske in jugoslovenske želez* niče so dovolile 50%tni popust proti predložitvi znamk in izkaznic, ki jih iz* dajajo češkoslovaški konsulfeti, kateri daj a jo tudi vsa druga pojasnila. Semenj bo obiskovalo tudi mnogo cfnigozemskih društev ter uradnih in tr» govskih zastopnikov. Svečana otvoritev eemnja bo dne 28. februarja, Rusija Petrograd v rokah upornih delavcev? PARIZ, 26 Listi so posneli sledeče poročilo iz Helsingsforaa: Petrograd je v rokah delavcev, ki so se 9puntali proti Londonska fconferenta Turki sprejeli predlog o razsodbi za« vez ni kov glede Smirne in Trakije, — Grki se obotavljajo LONDON, 25. Konferenca se je se* stala ob 11*30 in je vprašala turško od* poslanstvo pod Tewfik pašo, naj da svoje mnenje o sledečih vprašanjih: Spričo nesoglasja v grških in turških podatkih glede položaja v vzhodni Tra* kiji in Smirni so zavezniki pripravljeni uvesti poizvedovanje o tej stvari pod sledečimi pogoji: 1. Grška in Turška se izrecno obvezujete, da sprejmete raz* sodbo zaveznikov, ki se izreče na pod* lagi podatkov poizvedovalne komisije. 2. se obvezujete. ds» snrpie.T^^+e druge določbe sevreske pogodbe brez izprememb. Sledeči pogoji so v tesni zvezi s prejšnjimi: a) Sovražnosti med prizadetima državama morajo takoj prenehati, b) ujetniki se povrnejo pod pogoji, ki se bodo določili. 3. Grki in Turki dajo posebna jamstva glede manj* šin, ki živijo na turškem in grškem ozemlju. Lloyd George, predsednik konferen* ce, je naglašai, da bo izmenjava ujetnic kov veljala ne samo za Turke in Grke, tejnveč jih bodo Turki morali povrniti tudi zaveznikom. Lloyd George je nato izjavil, da so še nekatere točke .y sev* reski pogodbi, o katerih bo treta še razpravljati, n. pr. o določbah glede Ar menije in Kurdistana. Ah med Teufik paša je tedaj izjavil, da prepušča bese* do Bekir begu. Bekir beg se je predvsem zahvalil zaveznikom, ker so sprejeli turške zahteve. Pravično in lojalno po* stopanje vrhovnega sveta ga navdaja z upanjem, da bodo zavezniki upoštevali tudi druge turške zahteve. Predsednik konference je pripomnil rekoč, da do* sedal ni bila sprejeta še nobena zahte* va. Edini predlog, ki je bil postavljen, ie predlog glede poizvedovanja in glede razsodbe zaveznikov v sedanjem grško« turškem sporu. Bekir Sani beg je tedaj izjavil, cla ima turško odposlanstvo v pravicoljubje zaveznikov neomejeno za* upanje. Nato je Bekir beg izjavil, da turško odposlanstvo sprejema predlog zavez* nikov, naj se sovrainoeti med Grki In Turki obustavijo in da se. ujetniki iz* menjajo. Turčija ne bo pošiljala na fronto novih čet, v»e to pa pod pogo* jem da Grid sprejmejo iste pogoje. Bekir ^>eg je zaključil rekoč, da je turški narod za slučaj neuspeha priza* devanja konference pripravljen se bo* ril Bekir beg. Važna je njegova izjavag glede gospodarskih določeb sevreske pogodbe. V tem oziru — je rekel — angorsko odposlanstvo nima nikakega pooblastila za popuščanje ter ne more dati nikakih zagotovil, dokler ne dobi odgovora od vlade. Po turškem odposlanstvu je bilo zaslišano grško odposlanstvo. Kalogeropu* los je na vprašanje predsednika konfe* renče, aK Grška sprejme predloge za? veznikov, odgovoril, da je prišel v Lon* don z izrecnim nalogom narodne skup* ščine, naj vztraja na stališču sevreske pogodbe. Vsled tega ne bo mogel dati nikakega odgovora, dokler ne dobi iz Aten odgovora na brzojavko, ki jo je že poslal. — Seja je bila nato zaključena. Bolgarski minister za obrt Is trgovino pri grof o S?orz! LONDON, 26. Grof Sforza je imel včeraj z bolgarskim ministrom za obrt in trgovino dolg pogovor NemCIJa Komisija nemških gospodarskih stro« kovnjakov odklonila pariške sklepe BEROLIN, 26. Na z&dait seji komi* sije strokovnjakov, kateri je predsedo* val von Sdmons in pri kateri so bile za* stopane vse gospodarske veje, je bilo enoglasno ugotovljeno, da Je is gospo* darskih In finančnih razlogov nemogoče sprejeti sklepe pariške konference o povračilih in da ba vsak poizkus rešitve Z¥@ia narod mr Ameriška nota še vedno na dnevnem redu PARIZ, 25. Svet Zveze narodov se je sestal ob 16*30 k tajni šejk Predpo* stavlja se, da je vzel na znanje mnenja posameznih vlad glede odgovora, ki ga je treba poslati Zedinjcnim državam. Harding za izgradbo ameriške morna* rice po sedanjem načrtu WASHlNGTOJM, 25. Harding je spo* ročil načelnikom posameznih parlament tarnih skupin svojo željo, da bi. se do* volila za gradbo novih vojnih ladij za* dostna sredstva, tako da bi se sedanji načrt mogel izpeljati brez izprememb. Uomumkm Romunska se želi udeležiti konferenc« v Poriorose BUKAREŠT, 26. Tukajšnji politični krogi zatrjujejo, da je Take Jonescu pred vzel pri prizadetih vladali primerne korake, da bodi tudi Romunska povab* Ijena na konferenco v Portorose, ker bo ta konferenca imela veliko važnost tudi za romunske koristi. Govori se, da se bo Take Jonescu te konference osebno udeležil, Kasaeijsko sodišče potrdilo obsodbo proti prirediteljem splošne stavke BUKAREST, 26. Kasaeijsko sodišče tega vprašanj« na podfiags teh sklepov povzročil veliko jžoep. nesrečo po vsem je odbilo priziv prirediteljev splošne svetu, Komisija je odobrila spomenico, stavke, ks so bili obsojeni na 20 let ječe. Zakulisni boj proti GioliKiiu Sedanji ministrski predsednik Ivan Giolitti je Član italijanske zbornice od L 1882. Od eedaj pa do danes je igral veliko tilogo v političnem življenju Italije. Prvič je vzel krmilo države v -oke L 1903. Z majhnimi presledki je on ali njegova stranka dajale smernice ita* iljanski T>olitiki vse do spomladi 1. 1915, ko je vstopila Italija ob strani en* tente v vojno. Giolitti je fcdl proti temu, da bi I ta* 'ije vstopila v vojno. Zastopal je ne= vtralno stališče ter bU za sporazum z Avstrijo. Ne da bi se spuSčali v razmo* trivanjc o vzrokih GioKttijevega ne* utralizma, omenimo !e to, d aje v tistih za Italijo tako odločilnih časih njegova svezda zatemneSa. Padla je po njem vsa italijanska intervencionistična jav* nost ter je tega državnika takorekoč izobčila iz drožbe.. Vtisnila mu je pe« čat disfatista* izdajalca domovine itd. Tudi do dejanskega, a&pada je skoraj prišlo v L 1915. Zmagovita Italija leta 1918 je doseg* a vojni smoter, dasi se je vojna za* vlekla preko pričakovanja. Zmaga nad Avstro * Ogrsko je bila tako popolna, o kakršni se pri vstopu Italije v vojno ni sanjalo nobenemu italijanskemu dr* žavniku, Zato je ostal GioStti še na* dalje v pozabljenosti Kvečjemu so se ga takrat spominjali v ostrih kritikah kot človeka, ki bi bil Italijo kmalu pri* pravil ob tako sijajno zmago, ce bi bil prodrl s svojo n&iitralnostjo. Vojaška zmaga Italije pa jo zadovo* Ijila le del naroda, medtem ko so se množice začele gibati (proti: obstoječe* mu državnemu ustroju. Gospodarska revolucija je bila v teku, To sovražno razpoloženje množic proti buržoaziji, ki je vojno hotela in jo zmagovito kon* čala, so socialisti tako izrabili, da je vrenje v deželi od dneva do dneva bolj naraščalo. Bati se je biio najhujšega. Kar je ime* la Italija dobrih državnikov, so vsi po* skusili spraviti državni! voz ha fravno cesto. Najdalje se je držal še Nitti. toda tudi on je morsl M, ker ni bU kos težkim časom. Tedaj je prišel 5as za GSolittija. Nihče drufti nego on ni mogel vzeti državnega krmila v roke. Skupno s so* cialisti je imel le to, da je bil proti voj* ni, kakor so bi3i proti vojni socialisti, dasi iz različnih vzrokov. Tod«, Giolit* ti jeva politična preteklost je bik demo* kratična, zato je bil on kot nalašč po* klican za to, da pomiri nemirno deželo. In tako je tisti narod, ki je L 1915. pro* glasil GioHttija za izdajalca domovine, v najbolj kritičnem času pozval starega državnika na najodgovornejše mesto v državi. Giolitd je dobil sijajno zado* ščenje za vse Žalitve, a lotil se je z brez* primernim uspehom svoje težke naloge. S svojo spretno taktiko je ugnal so* cialiste, dalje je sklenil pogodbo z Ju* goslavijo ter ugrdil zunanjepolitični po* ložaj Italije. V tem Času ao 2=azvlfe fašistovske organizacije, katerih se je vlada delo* ma posluževala v boja proti bolj še viški propagandi socialistov. Pri prvem res» nem spopadu z meščanstvom so poka* zali socialisti tako malo odporne sile, da se mora temu vsakdo čuditi. Fašistom se je posrečilo dokazati, da je* bil strah pred boljševiško nevarnostjo v v veCii meri- Italiji? neutemeljen. Socialistični demagoški kričači so zlezli pod mizo, zakaj oni niso bojevniki. Ta razmeroma lahka zmaga je me* ščanske razrede upijanila. Zato streme za tem, da bi popolnoma pomeli s so* cialistično stranko, kako? so nekoč stari Rimljani uničili Kartaj ino. Za dosego tega smotra pa jim je Giolitti nepotreben, celo na potu. Gio* lit ti je po njihovom mnenju opravil svojo nalogo, zato lahko gre. Zakaj Giolitti, ki je tako imenitno ukrotil so= cia'istično stranko, ki dane3 ni več boljševiška niti z besedo, ne mara, da bi stranka popolnoma propadla. Strah pred rdečo »revolucijo« je šel mimo Danes po livornskem zborovanju je socialistična stranka na poti k sodelo vanju z meščanskimi strankami. Prvo znamenje ie bilo prenehanje obstruk cije, z zadržanjem socialistov pri gia* sovanju glede baroškega pristanišča pa je storjen velik korak naprej. Tako so socialisti in Giolitti na tem, da si kmalu podajo roke. Komunisti pa niso organi zirani in štejejo tako malo, da se jih nihče ne boji, Giolitti, ki je pometel s ^revolucijo« levičarjev, pa ima kot se zdi, voljo še nadalje vladati Toda zato se bo mora boriti proti desnici, Najradikalnejši predstavniki desnice eo bojevniki, ki so vladi postali že nadležni. Zato se bo moral GioEtti prav krepko postaviti po robu tem novim »sovražnikom«, ki gro* ze z belo »revolucijo«. Vprašanje je, ali bo stari državnik vztrajal. Vsekakor so se začeli zakulis* ni boji proti njemu. O tem priča zadnje glasovanje o zaupnici povodom Gaspa* rottovega predloga v zadevi baroškega pristanišča. Možno je, da pri prvi vladni krizi razpusti zbornico ter razpiše nove volitve. Ni pa izključeno, da se stari državnik, ki šteje 78 let, umakne iz po* liričnega življenja ter prepusti mlajšim močem vodstvo državnih poslov. Vsekakor pa pomeni doba njegovega vladanja velik plus v notranji1 in zuna* nji politiki Italije. Politične vesti Leumiraaje frcncoskega Ena najslavnej- ših in najtežjih skrbi, ki beli glavo francoski vladi, francoskim socialnim politikom in sploh francoskim patriotom, je vznemirljivo padanje Števila porodov med francoskim ljudstvom. Statistika ugotavlja, da prihaja z vsakim letom vedno maaj Francozov na srvei. Seveda je ca dragi strani res, da se tudi število smrti bolj in bolj krči, toda razmerje med padenfem Števila porodom in manjšanjem u-mrljivosti se je zasukalo 2e tako zelo na Škodo živih, da v zadnjem Času kljub tem« vtako loto več Francozov umrje kako? se jih rodi. Padanje porodov opaža oa Francoskem že kakih 40 let. DoČim pa 99 bile razlike 7 prednjih dobah Ie sieraatne, je statistika asdnjih 20 let v tem oziru nara vnosi »trajna. Naj navedemo tu Ie Številke, ki a« nasialajo na dobo od 1900—1910. in čitatelj si bo lahko predočil žalostno sliko francoskega »nara S ča ja». L. 1900. ss je rodilo v Franciji 827.000 -otrok, L 1901.. S57.000; 1. 1902., 845: L 1903., 826.000; !. 1904., 818; L 1905., 807.000: L 1906., 806.000; 1907., 773.000; 1. 190«. 791.000 l 1909., 769.000. Nasproti 769.000 porodom U L 1909. fH poti navzdol. Pridružila se je šc radnja vojna, ki je tudi spravila ogromno Število uiladih Fiancozov na oni sve>t. Francoski vodilni "krogi ro torej po pravici v velikih skrbeh za bodečnr -t francoskega naroda. Pariški profesor medicine in poslance Pinard jo ''zročil pred kratkim predsedstvu francoske zbornico zakonski načrt za povzdigo porodov. Ta rajonski načrt predvideva posebne podpore za nosne ženske, posebne pedpore obrodnicam in sle-d-ntič ustanovitev posebnih zavodov za novorojence, ki bi ss odprli po posameznih pokrajinah. Vsaka občina bi imela svojo babico in posebnim zdravnikom bi bila naložena zdravstvena skrb za nosne ženske na njih domu itd. itd. Ideja tega znamenitega francoskega ?Jravnika jo hvalevredna v vsakem oziru. Glede uspeha, ki ga prof. Pinard misli doseči, pa je le malo upanja in francoski tisk je sprejel ta novi načrt z velikim pesimizmom. Ako načrt postane zakon, bo se! na roko le tistim Francoskinjara, ki bi tudi drugač® postale matere, dočim novih mater ne bo pridobil. Dejsti-o, da je Francija ena najbogatejših dežel na svetu ia da Število porok tudi po vo$n$ stalno narašča, kaže, da vrarok padanju francoskega naraščaja ne tiči nikakor v socialni in gospodarski bedi tega ljudstva. Pravi vzroki teinu pojavu so mnogo globlje, tam, kj^r jim nobena zakonodaja ne more do živega, i. iL v materialističnem egoizmu, ki se je zanesel mod francoske maw tn .ki se sedai kruto maščuje. Oboroževanje a« morja in angleike liuanč&e »tiske. Pred .cadnjo svetovno vojno je mo»ra oboroževanja tlačila v glavnem le naš del sveta, našo nesrečno Evrope. Elektrika se je v obeh taborih nabirala leta in leta, dokler ni L 1914. zablisknilo ia potem začelo grmeti in grmelo celih p?! let. Nelt.?-teri proroki so trdili, da' bo ta nevihta zadnja ter da bodo 'tisti, ki ostanejo živi in njihovi potorrci imeli na večne ća»e lepe vedro vreme. Sleparill so sebe in druge! Zadnji odjeki svetovnega grome-nja se še slišijo razločno v daljavi bližnjega in daljnega vzhoda tako nekam zamolklo, da bi človek skoraj rekel, da se bo kmalu zvedrilo. 2a!ibcg so to Ie prazni upi. Še niso izginili zadnji oblaki utihnjene nevihte, ki je bila prišla ua nas, m Že se zbirajo na drug! strani Se grši, še bol) sivi oblaki, iz katerih gi"ozi človeštyu nova vrainica srdita«, kakor pravi pesnik. Ja.pon&ka zbornica fe pred kratkim odklonila predlog opozicije, naj se oboroževanje skrči in na-j te išče sporazum z drugimi državami, da bi storile Uto s svoje strani. Japonci ae bodo torej oboroževali tudi nadalje, lo ss pravi, se bodo pripravljali na novo vr-jno. Ta vest ie napravila na Amerikance velikanski vtis ic nakrat se jim ie zardelo pred očmi, da 500 miiijoncv dolarjev no bo zadostovalo za nove vojne ladje in da bo treba poskrbeti za novih 500 milijonov. Ameriški senator Borah organizira sicer v tem hipu po Ameriki velikansko gonf^ proti tej novi svetovni blaznosti,. »Do dna sem prepričan, je izdavil ta miroljubni senator — da bo sedr.nja tekma v giadbi vojnih ladij, ako ne pride do sporazuma med posameznimi pomorskimi državami, ki tekmujejo med seboj, pripeljala do vojne in to je tako gotovo, kakor je gotovo, da po dnevu pride noč.c Toda ta borba ne bo pmagala nič. kajti ameriški parlament jc Se izjavil, da morajo Zedinjene države imeti najmočnejšo vojno mornarico na svetu. e Tretja ttJaaovalka Jo Anglija. Tej državi je nova pomorska tekma najneprijetnejša, ako nočemo reči, da jo je spravila naravnost v veliko zadrego. Dočim ste Amerika in Japonska ostali v radrtf svetovni vojni skoraj nedotaknjeni, se |e Anglija ieru-to Larabila. Angl^iki zunanji in notranji dolgovi so ogromni samo Zedinjenim državam do'guje Anglija 1165 milijonov funtov. Toda po te) okolnositi se ne dc soditi o Einačnili težkočah Anglije, kaK* pretinemški zavezniki (Francija. Italija, Belgija itd.) dedujejo" njej 1860 milijonov funtov. Glavno merilo za finančne stiske angleško države je davčno bremo, -ki pada na posameznega državljana, tn tr» breme }e ogromno, Dočim plača n. pr. vsak Francoz 169 frankov izrr.vnega davka, mora plačati \nglež 250 frankov, Davčno breme j® na Angleškem 2e tako težka, ua L1 fri nobena angleška vlada ne upala nalagati ljudstvu novih davkov. Tega dejstva se sedi-nja angleška vlada zaveda in izvaja tudi primerne posledice s tem. da io fe udarila v svoji gospodarski politiki po poti vestnega varčevanja. V ta namea bo Angola izpraznila Perzijo, Mezopotamijo ii» tudi Egipt ter bo a tem zmanjšala svoje listne izdatke za ogromne svote. V eni smeri pa ji ne bo mogoče varčevati Spričo oboroževanja Amerika In Japor*ske bo Anglija morala vso svojo prihranke, ki Ji bodo na raspolago, ako zoži delokrog svojega imperijalizma, porabiti za grr.dmfo aovlh vojnih ladif. Neprijetni položaj, v katerega Ang'ijo spravlja nova tekma na morju. {© obenem tudi glavni vzrok temu, da sta angleška vlada in javno mnenje ravna tako neizprosni nasproti Nemčiji, kakor Francija aK Belgija, katerih ozemlje je bilo od Nemcev dejanski pomandrano. OospodarsKa organlztciia Jim mm stanu Z ozirom na to, da smo že mnogo* erat čitali o tem važnem vprašanju, oao* 5ito zadnje čase, ko se namerava osno* vati za celo Julijsko Benečijo cmotna zveza kmetijsko vrtnarsklih zadrug in družb, se mi zdi umestno o tean nekoli* co besed »pregovoriti. Da je bila to zelo nujna potreba, ni dvoma. K me tako ljud* stvo, katero si doslej ni moglo p orna* gati, da bi si zboljSalo vsled nastalih ovir svoj gospodarski položaj, je vendar prišlo do spoznanja in čuti potrebov da si osnuje prepotrebno kmetijsko o gantzacijo, potom katere bi srif mogel po-jedelec preskrbeti potrebnega gospo* darskega orodja in potrebščine. Prišla je zahteva, naj se osnuje zveza vseh naših kmetijskih zadrug ki bo imela na* men, svojim podružnicam, kakor se bo» do snovale, v vsakem oziru pomagati. dtfftu TL »EDINOST« V Trstu, duš 27. 192L Poljedelcto je bil doslej navezan le na to, I je brez dvoma nainestu vinorejski od* kar je kuplf pri trgovcu ter tam drago. sek, drugod zopet Čebelarski itd. plačal. Včasih je plačeval neverjetno] Gofej^odars^o glasilo, ki naj bo eno visoke cene, ki niso odgovarjale njego« najvažnejših pripomočkov pašerrm kme? vetrni zaslužku. Temu mora biti konec. Kako potrebna je bila ta misel, nam tu, bodi tako urejeno, da nudi vsem omenjenim odsekom kakor drugim po? ;>riča zadnji sestanek, ki se je vršil v uka. Prinašati bo mora'o stalne članke o Trstu in se ga je udeležilo lepo število poljedelstvu, živinoreji, vrtnarstvu, sa= _______J_* L 1___t_____1______' u-t mnn^ /li/ivcfiru Trifiai«; Hfii •!+ d bička Organizaciji oskrbnic vojnih sirot v Trstu* 400 iir m 2C0 iir vdovi Marin GrLzančič pri Sv. Mar. Magd. spodnji, materi 5 asprfc&fcrbljenib o+ročtčec, j katerih oče se je ponesrečil v Istri, j Gosp. dr, bračie odvetnik v Trstu, jc nljudno 1 naprošen, da priKvš svoj naslov Janku Šibeniku t Postojni. Vesti Iz deriike zavednih kmetovalcev z dežele, m mno^ So zastopnikov raznih zadrug iz okolice. Verižništvo in oderrštvo raste od dne djarstvu, vinarstvu i.td. Centralna zadruga naj poskrbi za stro* kovnjake in praktike, ki bi vsak v svoji OPOZARJAMO NA KONCERT do dne in pretii uničiti našemu kmetu stroki služili imenovanim panogam, ker njegovo gospodarstvo. Zategadelj nam le tako bo list zadostoval vsem potres je neobhodno potrebno, da snujemo po bam prebivalstva. Konečno omenim še, usmiljeno gospodarila. Rabile s<> les cele armade ta okope, strelne jarke in barake. Koliko lesa pa je ČEŠKEGA VIOLINSKEGA ViRTUOs ' ba°. »pijanega brez rednosti gospodarjev v tuje j kraje, da se je marsikateri gospodar prjel za glavo, ZA K UB AT A, KI SE VRSI DANES i ko je vrnivSi se domov 6d vojakov ali u begun- j Dob?6d*lua prireditev ae je vršila pretepeno PROTI BREZUMNEMU IZKORIŠČANJU GOZDOV S^Lcft^/S »'S S Kobarid. — Strašna petletna vojska nam je konvikta žkodiuk v Tolminu. O Usn -v c> v razrušila naie domove, opustošila naša polja; —«. nem dejanju za zbliiaiijc obeh narod:-osU •'/ Skoda je neprecenljiva. j tudi USki oiicijclni gospodje, ki *c> s3 davja Ničmenj niso trpeli naSi gozdovi. Posebno v go- 1?žiIi' ^ako * >e iivr5l° to zbližanje? T ko, da so ratih krajih, kjer je divjata vojska, je sekira ne- aoveaski wpeli — slubo »^veda. }ia deželi kmetijske zadruge, oziroma po? družnice, ki bodo veje glavnega debla, centralne zadruge. Ne zadostuje, da jih ustanavljamo, marveč je treba, da goji* mo med kmetskim ljudstvom zavest, kolikega pomena so te podružnice za nas, ako hočemo priti na pravo pot na? predka. Mislim in smelo trdim, da so da je sveta dolžnost vsakega napredne ga kmetovalca, poljedelca, vrtnarja in sadjarja, da gie na roko tej centra'nI zadrugi, ki se bo ustanovila. Naj nihče nc manjka pri gradbi te velevažne stav* be, kajti le združeno bomo dosegli men, za katerega se borimo. Kmetovals cu samemu je to v korist, da se potrudi POPOLDNE IVANSKEM OB 5. URI V NARODNEM SVETO* DOMU. stva pregledoval svoje posestvo. A sve to se da še pretrpeti, če človek pomisli, da je bila vojska in da vsak ugovor med vdjsko n* bi nič pomagal. Vojska je sedaj že minula. Ljudje so se vrnili in StraSna nesreča. Iz Sv. Mar. Magd. spodnje nam godijo svoje demćve. Resnično je, da dežela sa,.ia pišejo (po pomoti zakasnelo): Na štev. 86! živela rafc,i mnogo stavbenega lesa za različne poprave in je tu družin?. Grizančič ubežno a pošteno: Oče Mi- aapre>e. Brezvestno izkoriščanje gozdov p- preka-hacl, star 42 let, priden delavec v ladjedelnici S.; je jc YSC meje, Marco, Marija. skrbna mati m 5 otrok (2y3, 6, 8, j Xar nam ni vojska uničila, to naj sedaj sami 10 in 11% let), od katerih hodijo trije v nad po! iztrebijo, Izkoriščanje gozdov radi onih par pepir- pell trn' V" ;ert ravno gospodarske organizacije ona, 'Hn zanima za interese svojega gospodar* stva in spoznal bo važnost dela, ki smo si ga začrtali. Ne ozirajte se ne na leve ne na desno, naprej do cilja iu do zmase! podlaga, brez katere si ne moremo u* »tvarjati bodočnosti. Kmetovalec in polje delec sta v tem oziru prva činitelja, ki ustvarjata in brez njiju ni življenja. Po* trebno je, da se izobražujeta, da se z as vedata svojih doužnosti in svojih pravic; Kje se bo kmet najbolje izobrazil, kje se bo učil izrabljati svojo zemljo in vo* diti svoje gospodarstvo, če ne pri kmet* &kih podružnicah, ki bodo dajale nasvet le, prirejale predavanja iz vseh gospo: darskih panog poljedelstva? Podati 110* čem nekaj nasvetov, kako bi morale biti urejene naše podružnice. Podružnica bi se morala nahajati v vsakem okraju in bi imela, kot smo že čitali v 36. štev7. »Edinosti«, različne ock . „ , , seke: živinorejski, poljedelski vinarski, | ^^ sadjarski Itd. Da SO taki odseki zelo na|rimi z^ami«. Takozvani kompetentni činitelji na-mestu, se popomoma Strinjam Z dotlt* gla5ajo brez ovinkov, da bi se uprle temu druge luke v Italiji. Toda trditvi, da se Trst ne nahaja v posebnih razmerah, ki bi bile silno različne od položaja drugih italijanskih iuk, se mora oporekati. Domače vesti Pogrefe pok. Marije Caharijeve «« vrši danes ob % 10 predpoldne iz mrtvašnice pri sv. Juštu (in ne kakor &20 včeraj poročali ob pop.) Trst — svobodna luka? Da je naše stališče nevernega Tomaža upravičeno, potrjuje tudi vest, ki jo je preje! »Lavoraicre« iz Rima in ki pravi, da skušajo vladal krogi metati čim več vode v tržaški ogenj. A če uvažujemo glasove, ki trde, da je ravno »Era«, ki najbe-'j goni kelo vprašanja svobodne luke, bi bila podkrepljena tudi domneva, da se ne misli resno s tako proglasitvijo in da se za- nim g. dopisnikom. Povedati hočem nc» kaj misli o teh odsekih: 1. Živinorejski odsek. Podružnica bi z i liro oddaljeno Sok> redno in s posebnim veseljem, tudi v najhujši zuni celo bosi... Uboštvo, pomanjkanje, žrtve — družeča družina ni poznala. Sredi januarja hotela je usoda še povečati nadloge: 10-ierai Rudolf zboli na trebušnem legarj-u (tiiusu) in Se danes ni ia nevamosii ne oa ne ostali sozboleli; listek m&frtnega fieikata na vratih opozarja mimoidoče ... Oče Mihael ima. sorodnike v Istri na Bu-zešč^ai (Baniči). Dom£&H se jih v potrebi. K njim poj de, da mu kaj pomagajo, mogočo z živili. Odpravi se z doma. V nedeljo 6, t. cl pusti družino vse zgodaj, z sagotovilocn, da se povrne z večernim vlakom, ker hoče biti druzega dne, kakor vedno, na delu... Odpelje se z jutranjim vlakom od Sv, Ane proti Istri... Pride noč, očeta ni naza«. Za ženo in otroke grozna noč. Mine prvi, drugi.., perti dan, ubogi Ženi, otrokom vedno hujše, očeta ni nazaj... Črne sLstnje. 12. t. | rodnikev, je pc-dvizal, da sc vrne 'še istega večera, kakor je doma obliubiL Da pride prej do v'aka,; hitel je v mraku po ozki in nevarna stezi. Kaj njemu nevarnost, saj je bil vsa vojna leta v smrtni nevarnosti. — Crez par dni &o lovski peganjači našli na dnu 20 m globokega prepada truplo no-srečnega moža je v, k! jih tajci nudijo nažkn ljudem, fe hud udarec za neie narodno gospodarstvo. Saj uaa tako iztrebljenje do golega tudi za poljedelstvo strežne po= sledice, posebno v gorah, kjer nalivi pracSajo $ka~ le in Sodsr v dolino. Treba je vardvati gozdove proti izkoriščevalcem, katerim gredo naši ljudje na liml Nfc račun naiih narodnih zakladov bi polnijo tujci svoje žepe, V neki vasi so se pogodili z nekim tujcem »milijonarjem« za cel gozoL Gozd je posekan, a denarje nikjer! Prizadeti so pri tem tudi drugi, katerim bil gozd brez njih vednosti posekan, dasiravno av-čejc gozda prodati. Tako gredo razni na lim in škodujejo Še drugim, »Gčzda nisem prodal in ga ne prodam za noben denarml je tarnal pri adeti posestnik. »Gozd jc posekan ia sedaj b^jn moral vložiti tožbd, da mi povrne škodo.« NaS: ljudje so tako kratkovidni, da gredo na lim taki^, katerih ne poznajo. Vrh fep* prodani gozd posečejo do golega, debelo in tanko drevje brez razlike. Vse to za papirnati denar; sa$ je vendar gozd lato, ki ima vedno svojo veljavo. Tako deiajo! Ko bodo gozdovi po večini izčrpani, potem mogoče bo aprovizacija iz Amerike dovažala posameznim družinam polena na kilograme po znižani ceni. Ali ce bi biio bolje, če kdo prčda svoj gozd, da bi se posvetoval s strokovnjaki te vrste, ki bi mu go- osnovaniem terta odseka kil je naivečje Katera luka v Italiji je izgubila tako Ogromno tr- srečnega mola,.. se posvetoval s strokovnjaki te vrste, K , rUrJ govino, kakršno je dajalo zaledje tržaški luki? Ka- Prošnja do usmiŽjemi src. Kdor bi kaj daroval tovo dali pametne in koristne nasvete? gospodarske važnosti, dvignila živino^ rejo na višek gospodarske kulture. Na» praviti bi mora!a večkrat teoretična in praktična predavanja, \Težbajoč koli^ kor mogoče dosti dobrih, zanesljivih govino, kakršno je dajalo zaledje tržaški luki? Ka^ tera italijanska Itika se more ponašati & svobodnim ležiir.cm dveh stoletij? Ta gre za življenje ali smrti Z razpadom avstrijske monarhije in z ustanovitvijo novih držav, cd katerih ima vsaka svoje ia vaaka različne interese, je odpadla Trstu tista tr- Živinorejcev. Treba jc posebno pouka O gvoska gravitacija, ki je dala Trstu pravica do boleznih domaČe živine, da bi imeli obstanka. Potrebno je, da Trst živi od trgovine z kmetovalci jasno in popolno sliko, in da i obmejnimi državami! Temu sc ni mogoče izognili! se izobrazijo; kajti V hudi stiski m dobiti Ne preostaja nobena druga reaitev razen te, da nudi takoj živinozdravnikai, ki bi šel našemu za vdovo Marijo Grizančič pri Sv. Mar. Magd. spednji. materi 5 nepreskrbljenih otrek, katerih oče se je ponesrečil v Istri, je naprošen, da pošlje ra naslov: feokko vodstvo na Katinari. Darovi se obja-vro v listu, — Ciril Valentič, šolski voditelj. kmetu na roko. Zategadelj naj pridejo tudi poklicani živinozdravniki s primer* nimi predavanji na deželo med naše kmete. 2. Poljedelski odsek imej nalogo, pre* akrbovati svojim elanom potrebnoga po> Ijedelskega orodja, semena, in gnojila kakor tudi druge, k tej stroki spadajoče potrebščine. Zboljšati je treba fizikalnost zemlje, da nam bogato obrodi. Važni so prakc tični poljedelski tečaji. Istotako naj nu^ di odsek pouk, kako ravnati z umetnimi gnojiti, kako streči rastlinam, če hoče* mo na svojih zemljiščih produkt pol^ skih pridelkov dvigniti. 3. Vrtnarski odsek, ima največ rvome-na za mesta, kjer sc prideluje zelen jad, ki ne uspeva vsa na polju. Ta odsek je pa dobrodošel v vsaki podružnici, ker nekatera zeleniad uspeva tudi na po'iiu. Posebno bodi omenjeno, da mora gojiti osdek veselje do cvetlOc-lončnic, in da mora poskrbeti članom semena in sadi^ ke, vrtnarske knjigo in raznovrsten pouk. Na sestankih naj se razpravlja o življenju in gojenju domače zelenjadi, kolobarjenju in pridelovanju semena. 4. Sadjarski odsek zbiraj člane k skup* nemu delovanju za povzdiigo sadjarstva v dotičnem okraiu. Vsak okrai naj do* loči svoj sadni izbor ki bo določil naj s boljše vrste sadnega drevja, primernega v dotičnem podnebju. Nabavlja naj pos tom kake okrajne sadne drevesnice po* trebna sadna drevesa, gnojila in sadjarsko orodie. Prireja naj pod vodstvom kakega strokovnjaka praktične sadjar* ske tečaje, kjer naj bi se vežbali kmet* ski sinovi v oskrbovanju, goienju in cenljeniu sadnega drevja. Splošno ge* slo bodi: vzgojiti vešče, praktične sad; jarie. Da se povzdigne sadjarstvo č'im-bolj, naj priredi odsek po možnosti kako c kraj no sadjarsko razstavo. Navede) sem le štiri bolj važne od> eeke, ki bi iih ne smeli pogrešati v no--beni i>odružnici. Kjer se prideluje vino, Trs-i pc£<-jdnosti* ki jib severne lukc nimajo. Ali bo Trst olajševal dovažaiuje in odvažaaje blaga za Bavarsko, Avstrijo. Češkoslovaško in severno Jugoslavijo, ali pa bodo tržaške luko — kakor Jo sedaj nadvladavale luke na severa. Temu se ne izognemo. Vprašanje tržaške luke ni nikako pokrajinsko, mami nacionalno vprašanje. Gre za to, da se ohrani Italiji izdaten deJ evropske trgovine. Zato je stališče, na katero se postavljajo organi osrednje vlade, dokaj o;kosriaio ia kraAkovidno ter nasprotuje tistim splošnim interesom, ki jih hočejo — kaker pravijo — vladni organi ščititi.« — To poročilo v »Lavoratcru j vse-buje mnogo resnice, ki je na dlani. Gre za velike gospodarsko interese Trsta in vsega sedaj priključenega ozemlja. Merodajni činitelji naj bi to stvar dobro premislili. Ali hočeio, \ da bo tržaška hika cvetoča luka in prik jučeno ozemlje cvetoča dežela^ ali pa hočejo, da bo tržaška luša mrtva luka in priključeno ozemlje hirajoča dežela?} In naj bi ne prezirali dejstva, da se mera tudi državna politika urejevati v prespeh teh interesov! Zato je treba debelo podčrtati ugotovitev, ki jo je sap-sa! =Lavoratore^: da potrebujeta Trst in Italija debre in prijateljske odnošaje z zaledjem in cbmejnimi državami! Klir naših sirot! Pri Sv. Ivanu stanuje-ceka družina Udovič. katerih oče fe že 3 leta pogrešan, a mats... Siroti sta. dve deklici. Ena je stara 10. a druga 6 let. Nahajata se pri 70letni stari materi, katera je bcJehna ia zelo ubodna. Siroti sta jako slabo oivečeni, kanti že nad 2 mescca nista prejeli penzije. Zato prosita tržaške Jugoslovene U mesta in okolice, da jun darujejo kako ttaro krilce, predpasnik, suknjico, ruto, čevelfčks o iroma copate. Vse bosta sprejele s hvaležnim srcem. Opomniti moramo, da siroti obiskujeta, slovensko ijudako šolo v Sv. Ivanu ter da sa? nase narodnosti. Upam, da tale £orka prošnja ne bode brez uspeha. Darove hvaležno sprejema gdč. Zrnata GrgiČ, učit. vrtnarica v »Narodnem domu« v Sv. Ivaau od 8'30 do 13 ure, ia sic^T vsak dan iz vnetni i nedrij©. Učitelj sivo katiaarske Šole sv najlepic zahvaljuje cenjenim ud aa Videli sporoča vsem telovadcema, bivšim telovadcem ter onim, ki hi biii pripravile© telovaditi, da se udeleže sestanka, katerega sklicuje novoizvoljeni načelnik fcr. Perhavec za nedelj dne 27. t. m. ob 10. uri predpoldne v prostorih svetoivanakega ^Narodnega doma«. Pogovoriti se je o telovadbi kot taki in telovadnih urah, satorej se pričakuje najštevilnejša udeležba, toliko s strani S v e t o i v a nčao.ov koliko? meSčanoT, — Odbor, Iz tržaškega iivljenia Tatovi v stanovanju. Včeraj popoldne je pustila Marija Artico svoje stanovanje, ki se nahaja v ulici Tiziano Vecellio št. 13, brez nadzorstva. To priliku so uporabili neznani uzmeniči ter odprli s ponarejenimi ključi stanovanje. Po stanovanju »o vse ra^. brskali in eclne&ii »rebrno Skatljo, v kateri se je nahajalo nekaj metrov finih črpk. Ko ae je vmi'a ga. Artico ni bilo o tatovih ne duha nc sluha, Lastnica j« naznanila tatvino obiastvu. AvionaobU v ognja. Včeraj zjuirai je drvel po žavljaneki cesti tovorni avtomobil Med potoma 5t je už£al v motorju bencin. Kakor da bi trenil, je bilo celo vozilo v plamenih. Predno so dospeli n* Kce mesta, ognjegasci, ai cstalo od pogorelega avtomobila ^Iruge^a ne&o sanK> železje. Lastnk avto-meba* trpi 40.000 lir žkodc. Slu*« Asir«) KrisaiaaCiž, ki je bil oropan v ulici Paduice £65.069 Sir, izpuSčea ij« svobod«. Naši cenj. čitatelji oe gotovo Sb «pajpisijajo ornega predr ocja roparskega napada, ki sc je zgodil ose 18. novea* bre L L v uHci Paduina. Kak« je javnosti znano, jo bil sluga A. Krananči«, ki Je nameščen v nem nKmcpolneci ckladišču v ukci Paduina, nap« den in oropan 165.GC0 Ur. Ker je bil Krizraančie oeundjeiB, da j« bil snaenjen Jt roparji je moral v zapor. Ker as pa 1« iskacalo, da Je Krizmančič dolžec, Js Ud peed včeffajSnum izpuščen na svobodo. Saj so bile nekdai nekie na pam^u nekakšna »postaven proti škodljivemu izkori^čevanjo gozoo^, a danes — jih ni več. Narod — po toči {e prepozno zvoniti! Naroiaite In Urita .EDINOST" 99) zapeli bo pa izSolal? — dve siovenski pesmi in en iko encdejcuu»ko opereto, laški gojenci pa nJ». slovenskih pesmi. Tako zbližanje narekov na daliških deskah je res dobro. »Gojenci iz To so peli v svojem materinskem je.iku izvrstno ae'fga pastirja 1 od H. Sattnerja... itd.« Na kc v Centralu pa so inelali bombe. »Vrli ^tjenci konvikta Škoii.iik, ki znajo popolnoma pravilno italijanščino...« so peli opereto in so bili na koncu burno aplavdiraniTu imamo Slovenci zlat doka.:, kako se moramo vesti, da bodo prtnapeteši z nami zadovoljili. Podati ae pod njih vodstvo, oi-lostno čakati, da nam vržejo inrvo v materina i: ^ui jeziku, zato pa požreti celo goro tega, ki-.r uj*ru vgaja. Nič ce de, če kdo slabo igra ali poje, č« slabo izgovarja italijanščino; radi tega je vse,l:iO »vrl« in rzna < : iialijaniči&o izvrstno*. To je ono zbližanje, ki ni odkrito, ampak je gnjusen .š'srfcuv po katei'em nas hočejo zastrupiti in ra^narod« i, Prva bi hoieli, da bi v njih hval: pozabiti s*, oi je. zik in petem ne verno, če bodo še priznali, da jo aaS materinski jezik slovenščina, česar to pot i.l»o tajili. Smilijo se nam gojenci, ki morajo plavati v ti vodi ia bodo bodoči vzgojitelji naie mladine, sinov in hčera celega ljudstva, ki hoče sicer unrko trgovinu, kjer so se uznioviči oblekli najmanj za 10 let, tretji v iuk. davkarijo, pa je bila blagajna prttrds, kmalu za tem, da dokažejo svoje zmožnosti so vlcmili četrtič v tuk. okrajno bo'niško blagajno. Tukaj so — najbrže, ker so dobiil le 300 L plena — hla-gajno skoro na kose razrezali. Nato so obiskali zo® pet trgovino, a so pri delu izvedeli, da cene ra-pkino padajo, se skesali ter opustili riskantno kupčijo in se zadovoljili le s tem, da so po omili vso žele.'je iz okna. Bili so prepodeni od lastnika. Vedno se zasleduje in stika po takozvani -Č rrki«, in vselej z enakim uspehom. Družba je 1 rafinirana in napreduje dan za dnevom, v s sredi imajo gotovo dobro izvežbano tržaško moč jim je tudi preskrbela najmodernejše svedre, ki tu pa tam za vzorec izgube. — Tukajšnji detektivi zasledujejo raje politične hudodelce, ker je fo dosti lažje in ae jih lihko kar pri kosilu polovi na ducate, kakor se jc to zgodilo l^ntko leto. linuruj poleg čete orožnikov dva penočna čuvaja, a vendar presimo oblaslva za pomoč, ker naSi moMrl »Črne roke« imajo beton In jeklo v 9»oji oblasti, sicer smo primorani prositi Angleže, da nam pcšlj -jo na posodo svojega Serlok Holmesa ali Finki 1-tona. — Tu vlomi, tam fašisti in požigi, hujši, k« ■ kor v turških časih, zopet drugod spopadi n.ed strankami. Lepo jadramol? Lepa naša domovina i Tetvinc v Gdrki. Iz stanovanja inženirja Valut* površnik, vred on 6C0 lir. — Ntkc- vri.*dnos%l 900 lir. Tatu 30 dobili v neki kavami, ko jc nv m srkal kavico. — Nekomu Olivaeriju na Verdijevi 1 tekališču ie bila ukradena obleko, dva para Čevlje* in nekaj perila v -/realnost 1BC0 lir; o tatu ni < ne sluha. Repuhlikau^ki list »La Libe rta < 6 požigu »Lavo- ratora«. Kaker tržaška »L' Emancipa^ionej tako prinaša tudi goriški republikanski list »La Liberia« članek, v katerem ostro obsuja fašistovska nasilja. List omenja požig komunističnega sLavoralora^ in pravi, da jc moglo priti do takega zločina Ie radi tega, oker je policija savojske vlade vslužno pomagala fa^islom.V času napada da je bil okoli poslopja zbran velik aparat vojaštva in varnostnih organev, ki te imel oblegati in zapreti onih 41 komunistov, nahajajočih se v poslopju. Vsa ta armada pa ni mogla zadržati desetorice fašistov, ki so vdrli preko kordona v tiskarno in imeli časa . k d trččZht;^ ~ > « v notranjščini ogenj, so zbežali fašisti in orožniki kar čeri glavo iz gereč^ga poslopja. To pa Se ni zadostovalo, pravi list. Ko so priš^ ognjegasci, da bi ogenj pogasili, začeli so fašisti gašenje zaviral. Takrat je pričel vodja policije pogajati se s fašisti. To je trajalo tako dolgo, da so fašisti pobrali so. čaje pump brizgalnic in tako onemogočili reševanje. »V očigled tem dejstvom — ugotavlja list — lahko rečemo z mirno vrstjo vladnim organom: Vi sto sokrivci pri zločinu; požigalci fašisti, požijjalka policija.« Dasi je na vseh sodiščih napisano, da je zakon za vse enak. vendar je fašislom dovoljeno kršiti pc-lo-vico kazenskega r^kenika, no da bi se kdo le ganil in poiskal krivce. Pod vso nacionalno krinko se ne skriva drugo nego reakcija proti delavski emancipaciji. Ako zadeva danes v glavnem komuniste, se to godi v&led tega, ker ao komunisti najrevnejše ogrožanaje sedanjega socialnega reda. ^____^ Koncert učiteljiščnikov. V nedeljo so posetili £0- mi. O dobrotah, ki jih i>kijo te prikuuu med na-jenci slovenskega učiteljišča v Tolminu svoje go- giro ljudstvom, smo že večkrat poročali. Pred lz^ i riške italijanske tovariše, gojence zavoda »Dante leii ropet zanimiv in lep dokirment, ki zashitl d \ Alighieri«. Zvečer so imeli zabavo v bivši čitalnici. ac z njiro seznani naša javnost. Gospod I ra^i Cc t, Slovenci so peli dve pesmi: Nedvedovo »Ve<-ii pa- ^iv^ozdra\TiU: v Opatiji je prosil občino Voloei:.^ stir- in Sattnerjevo »Po zimi tz šole«. Poleg tega Opatija, da bi bil sprejet v službo kot provi-or« 1 pa tudi neko italijansko opereto — seveda z itali- tržni nad ornik. Na to prošnjo mu je civilni >. lanskim tekstom. — Goriftki italijanski listi po- sar ali gerent gospod avvocato Fe-ruci Cc» .r po*;. 1 rrofov in baronov —, ki je okoli 1. 1520 r>revzela velik del knežjega rudnika v svojo oskrbo. Tako so bili sedaj kar trije gospodarji v Idriji: obe družbi in cesar sam. Njegov rudnik je še vedno največ nesel in posebno okoli jarka sv. Katarine je bilo Se precej žil. Zato je( 1. 1523. ukazal kopati novo jamo rv. Ju* rij a na seda jmem šolskem trgu blizu lekarne. Vsaka družba je imela svojega oskrbo nika — Verweserja — za vse pa je bil postavljen cesarcki sodnik. Ko je že prej imenovani sodnik Neumann leta 1516 odstopil, mu j© sledil Janez Wagner do leta 1533. Za naš rudnik je ~ nika. Njegova žena Praksedis Strigl, "m doma iz Lienca na Tirolskem, ie imela 4 kukse ali deleže našega rudnika, kate* re je prinesla kot doto svojemu možu. Tako jo imel 00 besedo ne samo kot sodnik, temveč tudi kot solkstnik. Ko je spoznal, da bi se dalo o 14!el» nem vdovstvu zopet omo/ih, mom Seeniuss, sodnim svetnikom v beljaku^ mu ni izročila svojega premoženj a, t eni* več sta vsaki svoje posebej oskrbovala. Ko so letni računi kazali, da sopaog njej dolguje neke krajcarje, ni prej jenjaj«, tirjati mali dolg, dokler ga ni mož popolnoma izplačal. Ko jc leta 1552. račun izkazal, da ona njemu dolguje 3 gL 4 kr., je zapisal pri tem dolgu opombo: ta dolg se mora črtati, saj ga ona itak ne bo nikoli poravnala, Tudi svojega sina Viljema je imela zelo na kratkem. Iz Beljaka je moral po opravkih v Velikovec. Zap:sala je v računsko knjigo, koliko ie dohil potnino od nie. in ko se je vrnil, je moral dati natančen račun. Bil je pravi s in skope matere, kajti na celi poti ni potrosil niti celega goldinarja, in preostanek je ona zopet natančno vknjizi!a med pre» jemke v računsko knjigo. Njen roi je> v možkem kolenu izumrl še le !. z grofom Attems in v ženskem kolenu z grofico Izabelo Attems, ki je brez otrok zapustila greini svet L 1S73. (Dalje prih.) V Testu, dfle 27. februarja lt2L T« »e Je pokrtila zadrega, mo imenovan v tej občim |a prvim januaijem 1921.) tržnim nadzornikom. Vam podpisani z obža'cvanjem naznanja, da mora preklicati storjeni sklep, ker se bo v kratkem imenoval občinski svet, kateri bo stal podpisanemu ob straši, in mora vsi cd tega podpisani počakati z vsakim sklepom, ki ni zelo nujen, da se o njem izjavi imenovani svet. To Vam se daje na znanje, da se Evorete svobodno drugod pogajati, ortuoma opravljati katero druge službe in sc na noben način ne smatrate vezanega na prošnjo, katero ste bili predložili temu županstvu. — Gosp. Franu Ceku, živi-nozdravniku v Opatiji. — Izvanredni občinski komisar: Avvocato Ferruccio Costa, 1. r. Ali rd ta .preklic jasen m oeovrgljiv dokaz, da ljubijo civilni komisarji ali rent je občinsko avtonomijo? Promislite in preudarite: Pred vami stoji civilni komisar, ki 9 krvavečim 'srcem prekliče svoj odlok, tc se pravi udari samega sebe po glavi Ie zato, da bi ne kršil pravic bodočega občinskega svetal Ali ni to vzor demokratično čutečega moža? Gospod chilni komisar pa ne stoji osamljeni Tudi gospod ekrajni komisar Fazella mu jo svetoval, da £3 mora ozirati na pravice občinskega sveta, ki ga sicer ie ni, a se bo gotovo imenoval. Civilni ko-misar# vseh vrst so tedaj tako navdušeni oboževalci občinske avtonomije, da ee borijo cclo za pravice občinski svetov, ki ne obstojajo. To so možje, ki zaslužijo, da jih človek objame. Toda g'ejte čudol Civilnemu komisarju jc padla v glavo čudna misel. Imenoval je kar naenkrat drugo osebo za tržnega komisarja in ni prav nič čakal, da bi ve prej posvetoval z občinskim svetom. Izbral si je celo moža, ki je po postavi za tržnega komisarja nesposeben! Povrhu mu jc dal mesečno plačo 6C0 lir mesto 400 lir, kakor je bilo določeno za sporofcnega živinozdravnika Ceka. __ I? tega je razvidne, da je gospod »avvocato Ferruccio« zelo prebrisan in zvit. Vendar bi bila njegova prikazen lepša in bolj možata, ko bi rekel in izjavil naravnost in odkrito, da Jtigoslovecom ne mara in noče dajati služb, naj bodo za a'užbe še tako sposobni in pripravni. Tako obnašanje, gospod ravvr-cato«. bi bilo za Vas najbolj vredno. Iz Volosko - Opatij« pasejo: »Volosca - Atba-zla... giura i! triompho delle Italichc Ltberli, Giustizia e CiviRA.« — Tako se glasi napis, ki je bil minulo nede'-jo o priliki tneksijbkili slavnosti odkrit v veži naSega občinskega doma (na mestu, od koder je bila pred par dnevi odstranjena zadnja stara tab'a s hrvatskim napisom). Lepe so, ako hočete, te besede o svobodi, pravičnosti in kulturi, toda vprašamo «e, kako F,e ta načela izvajajo? Vprašajte naS nared in od prvega razumnika do poslednjega kmetiča Vam odgovori, da se čuti Ua-oa usužnjenega naroda, kateremu se Še milosino dovoli da sme dihati in ponižno živeti — sicer tudi to slednje ne več bre rkrbno —. ampak drugače ee ne sme zavedaii svoje osebnosti in cvejega narodnega življenja ter čusivovanja. Najtočneje je ta položaj označil o priliki nekega shoda vodja tukajšnjih bojevnike v (fašistov), ko je postavil za glavno oalego njihove organizacije to, da ima čuvati, da se razen strogo narodne laške stranke nobena druga ne sme oglašati, posebno pa ne slovanska. Kakor hitro vzdigne le malo glavo, ji mora v istem hipu že zadati udarec, jo pobiti ob tla . pralnica. 343 POSESTNIK VODNE ŽAGE in stanovanjskih po. t-opij ob isti v zelo prometnem kraju ob železnici aprejme v svrho boljšega izrabljanja vodne moči kot družabnika kakega praktično Šzvežbaneg* eacjstra fkovaškega. mizarskega, ali kaj »ličnega), ki raz; >laga s potrebnim orodjem, fcn če mogoče. • kakhai stroji. Ponudbe podi »Vodna moč« n*» ttpravniitvo. 339 SPREJMEM poltenega mladeniča na stanovanje in hrano. Campo San Giacoroo 19, II. 342 ftJVALNI stroj »Singer«, skoraj aov se Scorcola St. Pietro it 20. proda v 340 ZAVAROVALNA DRUŽBA proti požaru isč« »po- eobne potnika - akvisitcTfe *a slovenske pokrajine na Goriškem. Stalna pJača, visoka provizija. Posudbe ca = Metropole^ via Rastclle, Gorica. PES (fermač) e mjsviml luami se {e saSel dne 20. februarja^ naj ee ?gla«i pri županu v Velikem Dolu pri Komnu,_344 IZKUŠENA babica sprejema tudi noseče na dom Ulica Chiozza St. 50, prit!, 341 ER0JA€N!€A Avjurt Btula?, uL ^ Francesce D'AmIs! IL 34, m, nad; je edLua dobrozuane krojačnica v Tf^l^__395 KOZA mlada, breja &e proda pri Sv. Mar. Magd. zg. 617, reška cesta. 33^ SLUŽKINJA za gostilno se sprejme. Naslov pri uprav ništvu. 33o HARMONIKA, Plonejev zistem, dve vrsii, 12 ba sov, se proda. Moli no a vento 3, gostilna. 337 15'000 L imam na razpolago za prvo vknjižbo. Po sredevalci izključeni. Ponudb« pod »Ugodnost« na. upravništvo. 338 UČITELJ poučuje otroke ljudske šole. Cene zme^ ne. Pojasnila v kavarni *Sport* (Ljudski vrt) cd 6-7 popoldne. 316 GLASOVIR vsakega modela, tudi pokvarjen, kupi začetnik, tudi izven Trsta. Giuliuzzi, postni predal 113 Trst 7. 329 ŠTEDILNIKE za vzidan je vseh vrst ima v zalogi Maks Križe, Pogojna. 325 FOTOGRAF ANTON JERKIC, TRST, ulica Roma (poštna ulica) 24, Gorica« Corso Verdi (vrtna ulica) št. 36 priporoča se svojim sorojakom. 135 SOBNE PEČI od 1.000 (tisoč) jugcsl. kron napref. Štedilniki od 1.500 (tisočpetsto) jugosl kron naprej. Za porušene kra^e in begunce popust, Anton Gregorc, Mengeš, Jugoslavija. 3CS PRAKTIKANT s trgovsko predizobrazbo, se sprrj-u v večjem podjetje; reflektira se samo na dobro is kvalificirano moč. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Zm6£nost« sa apravništve lista. 310 DVA MIZARSKA POMOČNIKA sprejme v trajno delo, Franc Čelan, Postojna. 322 KLJUČAVNIČARSKEGA pomočnika, ki se razume tudi na avtomobilska popravljanja, »prejme Maks Križe, Postojna- 323 ŠIVALNE STROJE nemških izdelkov, dvokolesa, pneumatike ia drugo ima v zalogi Maks Križe, Postojna, 324 20© SPALNIH SOB iz trdega !eaa ali takega, masivnih ali foii/niranih so proda. Dobava po dogovora. Delo solidne. Cena od 5.00 (pet tisoč) jugosicvenskih kron naprej. V porušene kraje in beguncc popust, Več povo Janez Gregorc, Mengeš, Jugoslavija. 24 UBIRALEC in popravljalec glasovirjev ia harmonijev Andrej Pečar, Trst, uL Coroneo 1, V. 333 CUNJE in vreče kupc-je J. Babič, Molin grande štev. 20. 331 SLUŽKINJA za vsa hišna dela se sprejme proti dobri plači. Gostilna Spangher, Barkovlje 42. 330 BUKOV IN HRASTOV GOZD za posekati se proda; 18 johov 2 uri od postaje, cesta do postaje brez klanca, dobra. Več pove Valentin Fregorc, Mengeš, Slovenija, 306 IZGUBILA se je boa - Alaska. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi G. Grego v ulici Fabio Filzi št. 10. 332 SHffifl lil, * ■ ■ ■ * ■ ■ ■■ v NAZNANJAM tfiavacmu občinstva, da sem pol&f dela vnice odprla tudi aalpn z* Ugotovljen s auo-ske oblek« in letne plašče ter rtzcovrstne obleke. Priporočam se as obilen obisk. A. Mer» molja Riegar, alUa ComrnercUl« 3. 586 ŽGAN* J F na drebno in debelo, postbno pristes clivovec, dobite v žganjarni, ulica Trento 1B. Fran Szolik, lastnik. 33 HARMONIJ s štirimi registri, v dobrem stanju s« proda za L 800. UL Coroneo 1, V. 334 ZLATO in srebrne krone plačem več kot drugi kupci. Albert Povh. urar, Mazzini 46 (v bližin! drvenega trga). 2GANJARNA F. Pečenko v Trstu, uJ. Scala Bel-vedere št, 1, prodaja na drobno in debelo pristna vipavska vina in teran, razno žganje la sladke mešanice po smernih cenah. Priporoča se iJ, občinstvu. ^ 2GANJARNO v ulici Media št. 22, kjer ee dobi vsakovrstno piistno žganje in razni likerji P° smernih cenah, priporoča listnica Marija Szolik. • 34 HIŠA enonadatropna z gostilno, pekarno, trgovino, več stanovanj — ca Savi pri Jesenicah — no prometnem kraju, nasproti glavne železne to varne, se proda. Več pove: Valentin Grefjor, Mengeš, Slovenija. dikht Pozdrav iz starih žašov je. fi€ od nekdaj koi aaJboijSe priznano In preiskuEeno, Schichtovo mil €€ s znamko »Jclca tuAero nam prihJaai ve« trud ta vao skrb pri pranju danes teko dragega perik, Hiio 9 ^JELENOM" dobiva ss v pornaii, UvrrfnJ knkovciti v aieslcdnJih velskojilh: S/, kg kemodi, 2-dclnL Va komadi, 4-dcbti, Zastopniki FRATELLS FINZI — Trst, Via Hntore štev. 0, — Telefon štev, 11=64 it©¥ m otvorim© velik© 1 Jfe: 1 8 po iinuciion Na vse dosedanje cene dafem© ©d danes naprej izjemoma sledeče popuste lenslie oblete , « « 0 m Perilo 9 9 9 9 0« e Zl. Usnjeni in potni preiM o u. Blaso 2i snožkf fsi ženski a. obleke. • • • • 9 GamnteiHč . . . . 9 25 „ Kitajski srebrnim . « 9 30» Pralna tkanina . . . « 20,. ženski klobuki, cvetlice in 25 „ peresa . . . . • e Svilenina, baržnn i trotovi^ •20 „ Otroike obleke 9 , * d 20. Drobtiarinu . . • Jm^ ni. 0 20 „ Fotografe poirMIM in igrači Plotiic....... Mt\ in cvrotnik! iz Kožu-MM...... HOIKO m Mile Roliavlct perilo m pletenine dišave . - - Moški in plaičl, kio&nKi nogavice in roHci • pldici dežni O&etine m kuhinjske spalne sofce ler mm « ^ 30 W 25 ze 20 20 20 20 n i« 99 99 Stran IV. »EDIN OS i « V Trstu, dne 27. februarju 19JI, b Kopra. o rrapportl cordUli- — o jHliTiiIh odao&ajih. R&zveaeHivo je gibanje caSega iirom mile naje domovine toatran plota. Stara društva se obujajo k novemu delu, nova ee tsatacavliajo. zadruge Čutijo živo potrebo-, da se strnejo v veliko celoto. Vse to ao znaki, da smo uvideti in razumeli na5 novi položaj ter temu do-cledno Izvajamo pcaledice narodu v korist in blagor. — Medtem ko se pri nas dela, pa menijo naii «o*ed*e. da smo propali ter da snio obupali nad •grojo bodočnostjo. In v tej svoji domišljiji prlba-j&to do izfav in sklepov, ki »o naravnost smešni po svoji nespametnosti Pred tedni .prvi dni pre-4®klega meseca, se je vršila v mestnem gledališču ka proslava. Vzpored Je bil obsežen; med drugim se je tudi uprizorila alegorična »lika prihoda Italije v te kraje: Italijanski polkovnik v vsem sijaju in nit^očnosti naši* pi na odru. Drugi dve osebi, ki nastopita, sta Nemec, bogat, ošaben gospod v fraku in cilindru, in ubožec, razcapan, zgrban, bos, kruljav, poln uši, ki naj bi predstavljal Slovana — Ćića. Polkovnik na nanja v mogočnih besedah, da Zavzema te pevkrajine v imenu Italije ter da morajo vsi Neitalijani oditi odtod. Ncinec se ošabno namrgodi, odkrije ter obrne hrbet in reče oholo! Habe die Ehre! t^r odide. Slovan, oziroma oni r~ztrgancc, berač, se praska za ušesom, a ostane na mt-slu. Po^kvrvnik mu ostreje ponovi povelje, da mora oditi Tu da smejo ostati le Italijani Berač, ki potuhnjeno gleda v tla ter se neprestano praakn za srajco, se umakne počasi v kot in za-JecHa: »No! čakaj, da se pogovorimo!« »Tu ni ča-Proći* se glasi ponovni povelje. Nato bera?: >A jaz bi le rad ostal! Pomenimo se! Kaj pa če zakličem: »Evviva 1' Italia!* Polkovnik odvrne: »No! tedaj si naš ter bomo potrpeli. Lahko osta-x.e£f N?m boš vsaj ovce pasel!« Grbc-c za vihti klobuk ter Takliče inmaver, Albert čok, L. K.. Dokler pa vidijo oni v nas le ušivce. razcapancc, potubnjence, tujce, na| nam ne govore o bratst\-u in prijateljstvu ter naj ao raje spominjajo, da so oni tisti, ki prihajajo do nažiii bratov s prošnjami za ljubi kruhek. Da bi le ne p-eptyno uvodeli gospodarsko in kulturno silo ca3&ga naroda I Književnost Ivi umetnost MILAN SKRBINŠEK. [O-o priliki deantlotnice njegovega delovanja na poHu umetnosti in kulture.) Dne 12. februarja je praznoval s Icrcacijo dr. Kržeaceva v drami Leonida Andrejeva tMisJa i-grciec. rciiser in dramaturg slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, gosp. Milan Skrbtnšek desetletnico svojega plodonosnega umetniškega delovanja. Gocec in Zorman Pavla Zeleznik L 4, Am. Sancin L 2, Ar-colka Sancin L 11. Skupaj lir 288. Za otroški vrtec pri Sv. Jakobu nabrano ob priliki krsta male Van de L 60. (Darovali so: Franc in Marija Tinta, stariši, L 15. boter M trd vež ček L 10. družina Likar L 15, Marija in Ana Cotič Lil, da bo okroglo, boter in botra še vsaki po L 2, skupno L 60.) Ker se ni mogel udeležiti pogreba pek. Trošta, daruje Franc Štrancar L 10. (Oba zneska hrani uprava.) — V protest, ker ac je odtrgalo od mesečnega prispevka L >5, za »njegovo brado« ia dokaz, da nima s kocinastim podjetjem gospe Vesele ničesar opraviti, daruje gdč. Košir L 10 za svetoivanski otroški vrter. [Denar hrani uprava.) Idrija. Za *Podporaao društvo za dijake na realki v Idriji« so darovali: Občno konsumno društvo v Idriji 100 L, Delavsko konsumno društvo pri Sv. Jakobu. Trst 50 L, Albert Komavec, sodni svetnik v Gorici 10 L, Podružnica kreditne banke v Trstu 200 L in v Gorici 100 L, Elija Čuk v Gorici 50 L. Monsignor Arko, Idrija 5 L, Fran Silves»ei, Vipava 20 L, Člani idrijskega ^dravstv. zastopstva po Mons. Arkc 48 L, Podružnica Živnoatensl:« bae-ke v Trstu 30 L, Ivan Zupan, župnik, Hrenovice 10 L, Anton Abfam. župnik, Košana 200 L. Neimt^ novan 23 L. Za »Podporno društvo za dijake na realki v Idriji* »ta nabrala v Gorici znatne svote go s pod a profesorja Kenda ia Komac. Gosp. prof. Kenda je poslal društvu 352 L, in sicer ao darovali* Dr. Podgoraik 50 L, Milen Eržen 10 L, Anton K!av. žar 10 L. dr. Gaberščik 30 L, dr. Medvešček 30 L. V. Devetak 2 L. Anton Prebil 30 L. dr. Orel 10 L. M. Marmolja 10 L, Fr. ICurinčič 10 L. Breščak 30 L, Košir 10 L, Lah 5 L, svetnik MaSera 5 L, Braida 10 L, Sirk 5 L. Janovskv 5 L. VI. Koršič 5 L, Elija Čuk 20 L, Milton Klavžar 10 L, M uši« 5 L, Figelj 10 L. Ivan Št opančić 5 L. Kacič Ivan 25 L, Siepau-čič 10 L. Gosp. prof. Komac je nadalje v Gorici nabral 50 L, In sicer so prispevali: Poniž Benedikt 10 L, dr. Franko 10 L. ravnatelj Jankcčič 10 L, svetnik Dominko 5 L, restavrater Podgornik 5 L In prof. Komac 10 L. Rudniško ravnateljstvo v Idriji je prispevalo s znatno podporo 300 L. Vsem taerc svojkn dobrotnikom se »Podporno društvo za dijake ne realki v Idriji« najtooleje zahvaljuje. Društv«, ie prejelo od tukajšnjih dijakov 113 prošenj za podporo. Pri zadnji odborovi seji se je naklonila podpora 79 dlakom In dijakmiain. Ti bodo prejeli od društva denarni znesek od 40-70 L, da omis'ijo obuvala in obleko. Bog vzbudi 5e veliko usmiljenja polnih dobrotnikov in nabirateljev, ki naj bi pritekli društvu na pomoč, da bi še v bodočnosti glo vspešno razviiati svoje karitativno delol Zastupnici •— Izvoznici — Homislannri Brcća Ui'A Osijek 9. Jugoslaviji Pisama : Trstp Via Rolano l prima zastupstvo s ponude za vsa-kovrstr.u robu, osobito kolonijelnu is* I manufakturnu vabi na redni občni zbor ki se bo vršil 5, marca 192? &b zveče? ? driištve-sifls prostorih s stedečfna dnevnim recton- ? 1. Nagovor predsedaiks, 2. Pcročiio tajsiks. 30 Odobrenje račucav, 4, Voli ev odbora, 5. Slučajnost!. NB. V slufafii, da ob določen! uri nc bi bilo na z fno zadostno Stevi o članov, se bo vrSil po! ure pozneje drug občna zborp ki bo sklepal veljavno ne g&ede pz Število članov. (187) KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Udlne št. 49 (27) (prej Belvedere) Priporoče se F. CINK ponuja po nizkih ceuah gospodarske stroje tn sicer: Pluge, brane, kultlvatorje, mla-fllnlce In čistilnice ?a žlto» stroge za itd, C37) ESKOSlOVIflSKfl SPOLECtiOST P?s akcij s IhtadiB ■ akt. spol. filialka ? Imte Via S. Nicold 4 - Tel. 36-S9 se kupujejo ps noJnlSUh eenaft. g Ustrojenje, izdelovanje ia barvanje se sbb==3 JzvrSuje s jamstvom. i Trgovina Mmm Trst. al OalterI 32 plafa vednojiar crnt. več nego vsak drugI — kupec, edir-ote — AJelzij iPovh, trgovina Piazza Ga-rlbaidl at. 3. tel. 3.29 (prej ifg Barriera) (25 POZO®. Kdor hoče feupJti vsryis strange, ogiavje, (Halftre), opasivnice, ¥rtil za zvonove in stolpesie trep sploh vse v mojo stroko spadajoče potrebščine, naj se obrne na ilarozfiiii^ vrvar o v P stolno £ks, vrn^r. 175 obstoječe h hlse, velikoga vrta. bukovi ga gozda En Iioj^ tfavni-iov is aji¥ se proda radi selitve. Naslov pri upravsištvu. (18S Gospodarstvo : Kalijeva sol sc nw*ra trositi in podorats ia branati, ad trošenjem zmešati s kalijevo steljo. Pri mešanju različnih gnojil je treba paziti, da sc nc me3a či*aki soHtcr s superfosfatom. 2vcpleni amonijak, hlevski in straniščni gnoj se no sme>o mešati s tomaževo "žlindro, živim apnom in čilskim solitarjem. Supeiiosfat s,e ne rme mešati s -tomaže- vo žlindro, apnom in čilskim solitarjem. Tomaževa tt kar je glavno obrazovaielj okusa naše javnosti, j ■»eljo čilskim solitarjem in surovimi fosfati. Vse tlru-Na tAU od er konvrncijonalne zabave je postavil j jiu mešanice so nedopustne. Naj ne kupujejo vedno no-f ansambl in nerv repertoar. V tem je dobilo naše kulturno življenj* novo podlago. Skrbinšeku smo hvaležni za to On računa z realnimi faktorfi In i&e ne uštejr je bil povsod poznan kot velik umetnik in ljubljenec publike, so ga vabili v Beograd, Zagreb, Novi Sad. Li ubijano in 0*rjek, k}«- *o mu tudi preiirtgali mesto ravnatelja drame. Tnda odficl ie raje v Celje, da postavi zdrav temelj bodočemu rednemu gledališču. Letošnjo sezono se je po daljšem premišljevanju odzval vabilu g. ravnatelja Nučiča ter pri5c-l kot igralec, režiser in dramaturg v Maribor, da' tudi lu ob severni me-ji rr?ade jugoslovanske države de-'a oot »nladi naši umetnosti. Tu je tudi vodil drauiatčno šolo. in ko je bila Ista 7ACK, 7rst, V. Cesar« Baiflsfi (Stadion) £fe 10» 'i* MsistrepSe ^ 31 HRflCEK LEOPOLD ZOBOZRAVNIK Trst, Copso Vžitorf^ Ensanuele III. 24.2. apr«J«ma 9* 12 Sn ©d 1i«18< Brezbolestno Izdiranja zob, zlate krone, zlat! mo- po moderni tehniki. stovl bres neba. — Vse po moderni smerlSkS Isi Švicarski sistem Zalogi mrtvaiklli potrebščin MARIJA EHER na Opflnah lt«vQ 200 (blizu ccrkv«) Ustanavijena leta (163) Novi dohodi kovEnastili rakev \.f II. in lil. razreda. — Venci iz au etaih cvetiic. Velika izbera obiečžc, sveč Itd. Itd. Možnim Ma Ferfolja — Trst — uL TarrgblancH 11S2L18-07 uljudno nazoanja slavnemu občinstvu, đa je zopet začela trgovati z raznovrstnimi vini, likerji in sploh z vsakovrstnimi opojnimi pijačami na debelo. Priporoča se najtopleje udani t. FERFOUD. I; i Maršala Flor!© Maršala 0 „ Vermouth e < M. L 9.50 stekl« o R 6.40 lit. . „ 6.40 Sit. Pijemonteško žganje Istrsko n Furlansko ™ 6.40 lit 6.40 a^ BAU OUISISANA *»l CARLO POLLAK, Piazza Ponteroso - Velika Izbera likerjev In vina po konkurenčnih cenah. - Vogal Via Roma Za prekupovalce posebne cen« i Dr. Josip Seffinak le odeti svujs Mii pi:« V Trstu, HttCI r. fil« It, 11, L (prej ulica Vienna) iaserlraife« „Edinosti" ODLIKOVANI IAVOO ZA VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO m. cerhann, Tr$i, zzzttzd Nasad? v Redipulji pri RonkLh. — Semena za vrtove krmo, travo, deteljo fn cvetlice vseh vrst — Sadni čebulčefe. — Sadna drevesa, sadite [agod En špargljev. Maline, Esresao grozdjžće (ribez). Trtne sadike za namizno grozdje. Ceniki zastonj. Pošiljatvo v tu- gn Inozemstvo. ALESSANDRO LEVI HINZI-Trst Via Esttorf it. 1 — Piazzi R«iarlo — mm SI. 7 Velika izbera Sf>ai9»i§t In jedilnih sob« ictihiniikiiss a»oliii«¥a kakor tudi »osameiitii« predmtlo^« solidno Proračuni ojoktl (30) @irsno vo — Via Haicanie:i ifg¥. 12 — Trsi. Prodajalna manifakturnega blaga s ¥@iiko odej, trliža, bele tkanine, madapoian, zefira za srajce, ženskega perila, nogavic, brisalk in blaga za obleke. Zavese »zgotovljene in na meter* — Žimnice se pripravijo tekom dneva. Vedno novi dohodi B3T Specijaliteta pletenin ir-g......T - i ■ • ,