34. številka. Ljubljana, v ponedeljek 12. febrnvarja. XXVII. leto, 1894. OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Mirujte vender! ,,Na Ljubljanskom gimnaziju pravijo, da bo imel „narodni" profesor Kaspret največ veaclja s svojimi žrtvami. Vrtal in vrtal je toliko časa, da bo ogulil nekaj revnih sta-risev za Šolnino in da bo sncdel nekaterim dijakom stipendijo seved* vse v prospeh ljubljenega našega naroda. Rad bi ga videl tega dičnega vzgojovatelja mladino, po katerem že vpr Sujeta na Goriškem gimnaziju Gross in Vrba, kuko ma bo ta dan zavijala v aktib konstatovana nervoznost njegov obraz v gube veselja; gotovo bodo poteze mnogo lepSe, negj takrat, kadar razlaga v zgodovini delovanje papežev ali katoliSke cerkve sploh, ali kadar ho norčuje iz revežev-dijakov, ki prestopajo iz nižje na viSjo gimnazijo." , Slovenec" z dne 10. fobruvarja t. 1. .Slovenec* ima, kakor vse kaže, prav goreče sovraštvo do učiteljev na nag h srednjih šolah! Prej kot ne radi tega, ker se kaplanu Erženu ni posrečil znani naskok ni našo gimnazijo, in ker so pri tisti slabo dišeči denuncijaciji sami v jamo padli, ki so jo hoteli drugim kopati. V sobotni številki pa je omenjeni dnevnik — v podlistku, kojega je prej kot ne spisalo nezrelo diiaško pero — priobčil napad na učitelja, kojega imenuje s polnim imenom, predbacuje č mu, da je iz golega sovraštva delil dvojke, ter ubogim star.šem s tem nalašč naložil plačilo Šolnine. Naravnost se učitelju, ki posluje ravno tako pod prisego kakor drugi cesarski urad ni ki, očita, da postopa proti svoji prisegi, in da proti boljšemu svojemu prepričanju dijakom daje slabe rede, tako da pridejo vsled tega v neerečo tudi nedolžni stariši. Učitelju se tukaj z oBtudno hladnokrvnostjo imputira dejanje, ki ga mora v javnem muenji ponižati. Izroča se torej učitelj mladine javnemu zaničevanju, in to gotovo ni mala šala, ki bi se smela v zvezo spraviti z neslanimi burkami, koje nahajamo obilokrat v .SlovenČevdi* podlistkih, če resen, in pristavimo takoj, če pošten list kaj tacega piše, mora imeti popolne dokaze v rokah. In če ima v rokah take dokaz-1, potem je s častjo zavezan, da z unpadotn objavi ob jednem tudi dokaze. To bi bilo pošteuo, ali še bolj pošteno bi pa bilo, če bi se dotični dokazi predložili kounj)e-tentni oblastniji, ker je razmerje mej učitelji in učenci samo ob Bebi delikatne narave, tako da bode malokdaj služilo stvari sami v korist, če se o tem razmerji pisari po javnih listih. Najslabeje se pa služi stvari, če se take in jednake reči kakor raztrgano perilo razobešajo po predalih predpuBtnega podlistka, in posebno v Časih, ko se ravno delo spričevala, tedaj v časih, ko toliko lenih dijakov, ki so svojo dvojko pošteno zaslužili, na vso usta zabavlja na svoje nepravične učitelje. In če tak dijak-lenub čuje sedaj, da se v.glasilu mogočna klerikalne stranke radi njegovih dvojk napada profesor, ali menite, da bode to dobre uspehe rodilo? Ali menite, da se bode tak dijak poboljšal, da se bode odšle" pridneje učil? Nasprotno, postal bode de večji lenuh, in tolažil se bode s tem, da se učitelj nikakor ne bode upal udariti ga s pošteno zasluženo dvojko, ker ima drugače — ne učenec-lenub, pač pa učitelj — pričakovati, da pride — v „S'ovenca" ! Če to ni narobe svet, potem tacega sveta sploh ni! Ravno sedaj dele* se spričevala. In naša bela Ljubljana je dijakom prava dobrotnica. Kanonik Jeran in drugih obilo imenovati je s častnim pri-znanjem v tem oziru. Ali nekaj se ne da tajiti! Podpore, kakor je zasebništvo daje našemu dijaštvu, ne iščejo dobri dijaki, v p/vi vrati iščejo je slabi dijaki. In premisleka je vredna okolščina, da je velika množica podpiranih dijakov prav slaba v svojem napredku, in zasebni dobrotniki nam bodo pritrjali, da to podpirano dijaštvo le prerado prav slaba spričevala v bišo prinaša. To pa še ni najslabeje; slabejšfga pomena je tista ciničnost — dru-zega izraza ne moremo rabiti — s kojo se taka spričevala dotičnim dobrotnikom predlože. Prav tako, kakor bi spričevala ničesar ne pomeujala, kakor bi bila le postranska stvar! Pač, resnica je, energičen učitelj, ki bi dijaško zasebno podporo pametno orga-nizuval, tako, da bi te podpore nevredni deležni postati ne mogli — kar se sedaj mnogokrat pripeti — pridobi bi si velike zasluge za tisto dijaštvo, ki je podpore v resnici potrebno. Tako pa se nabaja vse v največjem neredu; podpirajo se največkrat dijaki, ki nosijo že sedaj kali potepuštva v sebi; s tako podporo odpirajo se nehote* steze tistemu duševnemu proletatstvu, kakor ga obilo izhaja iz naših pn nap dnenih gimnazij. Stvar je premisleka vredna, ali v roko bi jo morali vzeti učitelji sami, ki so jedini poklicani, pri vsakem slučaji glede vrednosti podpore oddati svoje merodajno mnenje. Gotovo pa so učitelji prva in zadnja instancija, ki naj razsoja o tem, koliko se je naučil ta ali oni učenec, in kakov red da mu gre*. Tukaj si tujega Bodnika niti misliti ne moremo, in neumnost je, če se kaj tacega razpravlja po javnih listih. Mladina je vedno pripravljena, postopati in lenariti. Če ni pritiska, ni napredka. Klicati učitelja prei sodni stol tega ali onega lista, in to zategadelj, ker je temu ali onemu dijaku pripečatil dvojico, je gotovo največja nesmisel. To pa je tudi naravnost pregrešno, ker se s tem demoralizuje mladina, ki je, kakor znano, vedno rada na tisti strani, kjer se opravičuje nj« na lenoba. Kolikor bolj bodete zabavljali nad profesorji, toliko več postopačev imeli bodete ob svojem črbu v deželi. Sedaj še labko vgaojate predpuBtn in Boga in na vse, kar vidimo in česar ne vidimo. Katan č je zadovoljno poslušal Mla-denove ironiške pripomnje, v katerih je nazval jeden-krat Goetheja celo budalo. — E, sedaj vidiš I Sedaj poznaš tega Janka ii poznaš svojo ženo. „WertherjaM si prečital, — •eJaj treba krojiti načrt. — Vem, pravi Mladen, a prav za prav ni niti vedel, kakšen načrt bi to mogel biti. Truden je že bil, zatorej zopet ponudi Kataniću knjigo: — In to? — Vrneva mu jo. Mar misliš, da vć, da jo je imel tedaj v roki ? — Čuješ! reče Mladen, ni lepo od naju . . . — Kaj ni lepo? — To vender! Z očmi pokaže na knjigo. Midva sva nekaka ogleduha njegova. — Beži, prosim te! pravi Katanić Lezi, pa spi! Naposled pričneŠ še ti plakati kakor Werther. Mladen — da ne bi bil VVerther — se nasmehne in poslušno leže v posteljo. Drugi dan okolu desetih se vrne Marija s Gujo iz sela. Mladen je bil s Katanćem v njega sobi. Ko uzre soprogo skozi okno, kakor da mu je zginila zavest. Nekolikokrat globoko zadiha, potem pa hiti kakor brezumen na piano. — Stoj! zaktiče mu Katanić, počakaj, da se dogovoriva! — Že vem sam vse! — Ali stoj, pomiri se ! — Ne boj se ti zame, jaz sem miren. Zopet hoče skozi dveri. Katan ć ga pridrži : — Tisto poročnikovo pismo ji pokaže?. Tako, seveda, mimogredć, v smehu ali . . . — Dobro, dobro! Mladen se mu iztrga in izide. Katanić začne razburjeno begati gori in doli po sobi. Snidenje Mladenovo s 8oj>rogo je bilo dokaj laglje, kakor bi si bil človek mislil. Razburjenost je bila vzajemna, a pri tem tolika, da drug drugega nista mogla pogledati s hladnim očesom, katero jedino more soditi. Mladen je šel s tugo za izgubljenimi rajem, M trija z nemirno vestjo. Snidenje je vender bilo toliko krepko, da je v usodnem trenotku i obup z jedne i grizenje vesti z druge Btruni izgubilo vso silo. On dobi njo čisto takšno, kakeršno je dovel — odkrito, veselo, iskreno, vedrega čela, z očito radostjo; a ona njega takisto velikega, btagega, z nekako, rekel bi, očetovsko nežnostjo. Sladka prevara samega sebe se je razlila nad tem snidenjem in udušila vse črne misli, katerim itak ni bilo ubo-jenega duška. Saj vender obup in nemirna vest ne bivata lahko v človeških prsih. Človek ju bije s tem, kar koli doseže, ali najlaglje z omamo. Mladen je mislil, da je nemogoče, „absolutno nemogoče*, Marija je advokatski mislila: „Pa kaj Iitotako o § 7. Đ. (deželni dobrodelni zavodi) (por. poBl. G r a s ne 11 i.) Pri tej točki govori posl. Hribar o izbornem primariji gosp. Š laj mer ju, katerega naj se, če le mogoče, naveže na deželo s tem, da se mu zboljša Blužbeno stanje s tem, da se poviša primerno njegova plača. Za to stavi primeren predlog. O tej Btvari govorila sta poti. baron Schwegel in dr. Tavčar, kateri poslednji posebno poudarja potrebo, da bi se ustanovila laBtoa lekarna v novi bolnici in omenja nekatera druga vprašanja. Stavlja nastopno resolucijo: Deželnemu odboru se naroča, da razmotriva sledeča vprašanja: 1 ) Bi ne knzalo, plačo primariju dr. F. šlaj-m r; u zdatno povišati; 2 ) bi ne kazalo, bolnike z vnanjih, posebno Tržaških bolnic prepeljati v L;ubljano, da se troški zdravljenja pomanjšajo; 3 ) bi ne kazalo, ustanoviti v novi deželni bolnici laBtno lekarno — ter o vsem tem v prihodnjem zasedanji poroča; 4 ) bi ne kazalo, v novi deželni bolnici ustanoviti deloma lastno režijo. Posl. Hribar se strinja z resolucijo in umakne avoj predlog. Poročevalec Grasselli se strinja z resolucijo, prizna veliko spretnost primarija g. dr. Šlajmerja in izjavi, da je dež. odbor že mislil na ustanovitev boluiške lekarne, za katero bo reservirani prostori. Resolucija posl. dr. Tavčarja se vzprejme. Dalje se je vzel na znanje § 7. C poročila deželnega odbora (deželni muzej) in se je izrekla zahvala vsem podpirateljem muzeja. O § 8. istega poročila (por. posl. S teg nar) A (ljudske šole) oglasi se v splošni debati posl. Hribar. Nt.se ljudsko Šolstvo ni vseskozi tako vravnano, kakor bi moralo biti. Pri Ljubljanskem ljudskem šolstvu se je pripetila očitna nezakonitost. Na Ljubljauskih ljudskih Šolah se ne sme pred 3. učnim letom učiti drugi deželni jezik. Da se na nemških šolah gleda na to, je jaBno, ne na slovenskih. Navaja konkreten slučaj, da se v mestni dekliški slovenski šoli že v drugem letu začenja s poukom nemščine. Omenja razmere na tukajšnji realki in konečno nasvetuju resolucijo: Deželnemu odboru bo naroča, naj vzame v pretres, če bi ne kazalo sezidanje šolskega poslopja v ('vpl ali, okraja Črnomaljskega pospešiti s tem, da bo dovoli v ta namen iz deželnega zaklada brezobrestno, v 25 letih vračljivo posojilo 1200 gld., katero bi se naj vkojižilo na šolsko poslopje in naj poroča o tem v bodočem zasedanji. Posl. dr. Scbaifer ugovarja resoluciji. Posl. Povše omenja, naj bi se ne pretiravala šolska bremena, ker sicer bo v ljudstvu budi neka mržnja do šole. Dež. predsednik tiaron Hein pravi, da bo stroški za šolstvo neizogibni, ker še iz daleka nismo tam, kjer bi po zakonu morali biti. Posl. Svetec pravi, da ni mogoče povsodi razširjati šol, paziti je torej, da se taka razširjeva nja ne vrše po nepotrebnem. Omenja poldoevnega šolskega pouka, ki bi ugajal ljudst \ u in tudi otro kom, poscbuo oddaljenim. se tej Za to čudno bi bila jaz takega storila? in jo tako rekoč izzivala dejstva, ki so se i v nji i izven nje kopičila. Vnamejo se čisto navadni razgovori. Izprašujeta se po zdravji, po potovanji, po domu in tako marsikaj. In Bog ve\ ali ne bi bila s tem pri kraji vsa historija, da n:sta oba nekako plaho pogledala skozi okno, ali se ne prikaže morda odkod „ta Janko Mariji bi bilo najljubše, da takoj odpotujeta. Z gobo vesele pozabe je izbrisala ona vsak prizor iz svojega življenja in razmere z Jankom, in v Bladkih čutilib čestitega življenja je postajal ogenj, kateri je nekoliko doij prej v nji plamenel, vse bolj in bolj bled in hladen. V teh mislih bo je iskreno in nežno nagibala k Mladenu, kateri jo s polnim srcem poljubljal uje mehke lase. je prišlo vse na staro mero, ko je jelo solnce biti naravnost v teme. Gresta k obedu Vstopita v gostilno. Za ono mizo že Bedi zamišljeni Jauko. Marija predstavi z ono silno močjo, prirojeno našim lepim polovicam, radoBtno in iskreno svojemu soprogu razburjenega Janka, „mojega prijatelja izza mlada, kateri mi je bil tu v vsem ob roki". (Dalje prib.) Poročevalec S t e g na r priporoča reorganizacijo obstoječih šol, to bo več koristilo, nego pa ustanavljanje novih, včasi nepotrebnih šol, kvalitativno naj se zboljšuje šolstvo, ne pa kvantitativno. Posl. Povše vpraša, kaka podlaga je bila pri štetju otrok po narodnosti v občini Draga na Kočevskem? Številke so glede na ljudsko štetev uprav gorostasne. Posl. Hribar govori o potrebi ustanovitve slovenske šole v Čepljanski občini, katere otroci morajo /dai hoditi v nemško Loko. Naj bi občini dovolila izredna podpora 1200 gld. stavi primerno resolucijo. Dalje omenja ljudsko štetev v Kočevskem okraji v občinah Draga in Trava, o čemur se pa ni čuditi, če se ve, kdo je vodil to štetev. Kar na stotine Slovencev se je v 10 letih spremenilo v Nemce, kakor da je prišel nad njih sv. duh v podobi plamtečih jezikov. Kričeča krivica se godi slovenskemu ljudstvu pri štetvi otrok po narodnosti, ako se gleda na razmero mej slovenskimi in nemškimi prebivalci. Ljudje ae niso ponemčili v teb 10 letib, a okrajni glavar pl. T borna nn začel je neko gonjo na S o vence, hotel je celo v Travi po sili spraviti na površje nemški občinski zastop, kar mu je pa izpodletelo. V Dragi spremenil je takoj šolskega nadzornika, odstavil g. župnika in nastavil nekega priprostega kmeta Vessela (z dvema s) pozneje pa oecega Poopišila, ki pa je bil pametneji od okrajnega glavarja in se je zahvalil ter poslal nazaj dekret. Pozneje prišel je neki mlad človek in takoj ga je pl. Tbomann imenoval nadzornikom šole. Ta človek niti ne zna slovenski in se sploh obnaša tako, da je nevredno njegovega stališča. Cj se tako postopa s slovenskim narodom, je to nezaslišano. (Klici: Sramota — škandal!) Vlada naj takoj prične strogo preiskovati vso to stvar in pokazala se bode resnica. (Dobro klici.) Pod. dr. Schaffer skuša dokazati, da je ljudska štetev z 1. 1890 prava, a neona z I. 1880, ko bo je Nemcem zgodila velika krivica. Dež. predsednik baron Hein omenja, kako se je vršila štetev in želi imeti dotični materijal glede omenjenih pritožb. Posl. Hribar odgovarja na razne ugovore, in omeni predsedujočemu dež. glavarja namestniku baronu A pf a lt emu, ki ga skuša večkrat ustavljati v govoru, da se ne da motiti, oziroma, da naj dež. glavarja namestnik vpraša zbornico, je li ga hoče poslušati. Omenja nadalje nezakonito postopanje okr. glavarja pl. Thomanna pri občinskih volitvah. Pri glasovanji o resoluciji posl. Hribarja nastane vsled čudnega postopanja barona Apialterna, ki predseduje, razburjenost mej narodnimi poslanci, ki hote ostaviti dvorano. Posl. baron Schvvegel protestuje proti napadom posl. Hribarja na okrujuega glavarja pl. Tho manna. Dež. predsednik baron Hein omenja še je-denkrat, da vsa stvar ne spada pred deželni zbor in želi z nova potrebni materijal. 0 § 8. B Obrtni pouk poroča posl. Klein in se vzprejmo predlogi odseka: 1) Letno poročilo o § 8. Črka B „Obrtni pouk", marg. št. 10 do vštete 24. vzame se odo bruje" n i znanje. 2 ) Ker koncem tekočega leta poteče doba nadzornikom obrtnih nadaljevalnih šol, ponavlja de želni zbor svoj sklep iz VI. seje 1890 in XIII seje dne 12. maja deželnemu odboru, da o ti stvari dogovor z c. kr. vlado v zmislu omenjenega sklepa. 3.) Deželni odbor naj tudi v bodoče Kunčevemu učilišču podeli podpore iz deželnega zaklada. Seja se zaključi ob l/a4. uri. Prihodnja seja v torek 13. t. m. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. februvarja. Državni »bor. Včerajšnja „W»ener Zeitung" je prijavila cesarjevo lastnoročno pismo miuisterskemu predsedniku, s katerim pismom se državni zbor na dan 2 2. t. m. b k 1 i c u j e. Nezaupnica grofu Dohemvartu. „S I o v a n s k i Svet", pišoč o nezaupnici grofu Hobenvvartu, pravi, da ta poslanec „ni zaslužil ne zaupnice šele sedaj; on ni bil vreden zaupanja od slovenske strani nikdar in bo bili še Čehi prekrat kovidni, ko so ga slavili saradi znanih fundamen dne 31. oktobra 1893 ter naroča z nova Btopi v talnih členov. Hohenvvirt ni tiral nikdar slovanske politike in je bil še mnogo opasnejši, nego pokojni vodja češkega konservativnega plemstva in kot tak tudi dolgoletni duševni vodia staroč* ške stranke pod voditvom dra Riegra. Grof H;henw<*rt je bil in je protislovanski politik, a sedanja nezaupnica kranjskih Slovencev i>ašteva v primeri z zuačajem njegove politike razloge le omejene veljave, razloge, ki se ve da ne morejo raz-tezati čez meje interesov Slovencev v obče. No, dober začetek preobrata v politiškem mišljenju je vsekakor ta nezaupnica, zato jo mora vsak politik avatro ogerskih Slovanov z zadoščenjem in radostjo pozdravljati". — „Narodni Listy« pravijo, da se uezaupnica ne da bagatelizovati z naredbo, da je Hohenvtrart I. 1891 dobil 243 glasov, ne morejo pa pritrditi tistim, ki napovedujejo kot posledico te nezaupnice konec H >benw irtovega kluba. Eksistenca tega kluba je odvisna od Hohenvrarta in ta se bo glede nezaupnice tolažil, da mu večina vo-lilcev ni izrekla nezaupanja in da se ga tudi večina kranjskih poslancev še vedno drži. Tisti pa, ki hodijo za njim, morajo vedeti, da velja nezaupnica grofu Hohenvvartu le- formalno, ftktično pa njim vsem. Hohenvvart se jo Slovencem tuko odtujil, da ga braui proti njim — Deutscbe Z^itung". Oi stoji vsaj z j i'dno nogo zunaj parlameuta — in to je posledica nezaupnice. Deželni »bori. V zadnji seji dež. zbora isterskega interpeliral je posl. dr. D u k i e vlado zaradi občinskih volitev Pazmskih, poslanec Jenko pa zaradi nemškega in italijanskega dopisovanja državnih oblaBtev slovanskim občinam. Rtzni predlogi poslancev Jenka, Mandiča in Flega niso prišli v razpravo, ker je predsednik naznanil, da neitaliianskih predlogov ne pušča v razpravo. — V deželuem zboru duleojeavstrijskem prišlo je do velikega škandala. Prutisemiti so zapustili dvorano in liberalci kličejo vlado na pomoč, naj s silo uduši protisemitsko gibanje. Graška tehnika. V soboto opoludne se je razglasila ministerska naredba, s katero se je zaprla Graška tehnika na nedoločen čus. O uzrok h te vladne naredbe smo že govorili. Na interpelacijo o tej stvari v dež. zboru Štajerskem odgovoril je namestnik takoj, a konkretnega ni nič povedal, nego samo obljubil, da se bo tehnika zopet odprla, črn se zagotovi učiteljem pri-Btoječa avtoriteta in pa d sc'plina mej dijaki. Graška tehnika obstoji že 67 let, a kaj takega so jej še ni primerilo. Sicer pa niso val ljudje tega mnenja, da min'sterska naredba ni prestroga, kajti če so dijaki hudo grešili, tako se mora resnici na ljubav priznati, da tudi profesorji niso korektno postopali. JPravda zoper „Omladino4', V Boboto zahteval je koncem obravnave zato« ženec Weigert, naj se dovoli tistim zatožencem, ki so v preiskovalnem zajioru, da smejo v nedeljo vzprejtmati obiske sorodnkov, ter pristavil, da v nasprotnem slučaji ne more jamčiti za ohranitev miru, in da zatoženci ne zapuste" prej dvorane, do kler se jim ne ugodi. Drž. pravdnik je takoj zahteval, naj s» Weigert disciplinarno kaznuje. Ker je vsled tega nastal velik šum in hrup, ukazal je predsednik, naj zapuste" dvorano vsi poslušalci in vsi tisti zatoženci, ki niso v preiskovalnem zaporu. Ko se je to zgodilo, prigovarjali so zagovorniki oBtalim zatožencem, naj zapusti dvori-no, kar se je zgodilo po dolgem obotavljanji. Zunaj dvorane nastal je zopet velik hrup. Zatoženci so zopet zahtevali, naj ee peljejo pred predsednika kaz sodišču, na kar je pridrvelo dvajset paznikov z bodali na puškah in ti so potisnili zatožence v koridor kaznilnice. Praško prebivalstvo je jako razburjeno vsled teh dogod^b. V nanje države. Srbska kriza. V političnih krogib srbskih se pričakuje, da bo vlada te dni suspendirala ustavo. Mej radikalci zavladal je strah. Mnogi izmej njih so utekli v Zemun. Dasi pa misli vlada storiti odločilni korak, vender minu niti liberalne stranke na svoji strani, ampak samo naprednjake. Liberalci nikakor niso zadovoljni z unanjo politiko novega kabineta. Glasilo njihovo priobčilo je te dni oster članek, v katerem srdito napada trojno zvezo in podarja, da hočejo srbski liberalci, da bodi unanja politika v soglasji s politiko rusko vlade, in da naj se ne ravna po avstrijskih inspiracijah. Splošno se priznava, da so srbski liberalci s tem člankom napovedali vladi boj. — „Ko'nische Zeitung" javlja, da namerava ruska vlada prisiliti Milana, da zapusti Srbijo. Francozi v A/ri/cl. Meseca januvarja osvojili so si Francozi Tim-buktu, velevažno postojanko in središče trgovine v notranji Afriki. Storil je to polkovnik Bonnier na svojo pest, ne da bi mu bil to dovolil sudanski guverner. V tem, ko so se francoski listi še prepirali, ali je pogumnega polkovnika odlikovati ali kaznovati, došla je vest, da je mož z večjo ekspedicijo bil od črucev napaden blizu Timbukta in da so razen njega bili skoro vsi častniki in vojaki ubiti. V Parizu je ta vest naredila jako bolesten utis in obudila veliko žalost. Timbuktu pa zategadelj še ni izgubljen, ker ima poveljuik še 300 vojakov in 6 topov, s katerimi se bo mogel braniti, dokler ne dobi pomoči. Dopisi. Ia radovi J iikega okraja, 9 ftbruvarja. [Izv. dop.] (Nezaupnica grofu Hohenvvartu.) „Slovenec" je doć 7. t. m. priobčil uvodni članek „Grof Hobeowart in nj govi volilci". Tu se mej drugim čita, da je bila nezaupnica Hobenvvartu „večmesečni trud . . .*. .Slovencu" v tolažbo bodi povedano, da je bila nezaupnica v 16, reci: šestnajstih dneh vsa podpisana in to bi bila lahko de veliko prej, kajti vsak volilec je drage volje storil svojo dolžnost. Slišalo se je po celem okraji: „To bi bili morali že davno storiti." Ko bi se bilo gledalo na množino podpisov, imela bi jih bila nezaupnica v tem časi več, nego ima „Slovenec" ponatisnenih, toda gledalo se j<* na kakovost. Vsak župan, kateremu je bilo mogoče v tem kratkem Časi dostaviti nezaupnico, podpisal jo je rad, z veseljem. Samo jeden — nulla regula sine exceptione — kopitar po obrti, poseben ljubljenec glavarjev, kateri mu bo, kakor se Bliši, v kratkem pripel zaslužen križec na hrabre prsi, se je ustavil, d-, tako koristi svoji občini ter si pribori novih zaslug. — Ako pa je bila nezaupnica avečmesečno delo", zakaj se ni preprečila v tolikem časi? Dokaz, da nimajo volilci res prav nikakega zaupanja do svojega poB!anca. Dalje se čita v onem ponesrečenem člauku, da so bili volilci „v rokah agitatorjev, ljudij političnih strastij in nerazsodne pamett." Kdor je torej zoper Hobenwarta, nima razBudue pameti! MiBlimo, da imajo vrli poslanci, ki so izstopili iz HdienvvArto-vega kluba, vsi skupaj vender morebiti toliko razsodne pameti, kakor n. pr. gosp. Andrej Kalau? će bi pa bdi — posito tted non concesso — volilci, ki so podpisali nezaupnico, sedaj „gole marijonete", bili so to tedaj še toliko bolj, ko so grofa volili. In takrat so bili mej volilci tudi „gospodje", ki so imeli Bvojega kandidata Povšetu. Zakaj takrat „go-spodje" niso volili Povšeta, ampak II henvvurta, do zdaj š* ni popolnoma razjasnono. Skoraj bi človek mislil, da so b tli takrat tudi „gospodje" „gole marijonete". Sicer pa naj „Slovence" pisari tako ali tako: mej volilci vlada trdno prepričuje, da grof odstopi — kajti toliko ča«ti mu še pripisujejo — da bodo vender keduj videli mej sabo druzega poslanca, živega, ne pa samo naslikanega. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) ima jutri torek dne 13. t m. bvojo XII. sejo ob 10. uri zjutraj. Na dnevnem redu — ki ga pa še nismo dobili dostavljenega — so točke, ki so ostale od sadnje seje in poročila raznih odsekov. — (Iz pisarne slovenskega narod-nega gledišča.) Jutri dne 13. t. m. na bo radi priprav za „Prodano nevesto" nobene predstave. Ta dan bode temveč glavna oikestralna skušnja za omenjeno opero. Dno 15. t. m. se vrši premijera „Prodane neveste", za katero se še vedno dobivajo sedeži pri gosp. česar k u v stari čitalniški trafiki v Š^lenburgovib ulicah. Duo 18 t. m. (nedeljo) pa bo bode igrala burka „Gospod Srak u". — (Slovensko gledališče.) Nemci se s ttvojo dramatično literaturo ne morejo primerjati Francozom, Italijanom in Angležem, najmanj pa s svojimi burkami in veselimi igiami. Le malo je nemških veselih iger in burk, ki so se obranile na repertoirju, a jedna najboljših so „Ugrabljene Sa-binke". To jo nič previč osoljena satira na nemške profesorje in popotne glumce, humoristična karikatura v štirih dejanj h z dvema komičnima ulogama. V jedni teh ulog, namreč kot gledališki ravnatelj Striže, nastopil je v soboto v drugič naš odlični gost g. V. Anton in Ž njo dosegel tako velikansk uspeh, kakor ga more dobeči samo igralec, kateremu je prirojena neusahna komična Žila in ki je velik mimik. G. Anton je svojo ulogo igral moj-sterski, nikjer ni pretiral, povsod je zadel pravi ton, kakor ga zadene samo pravi umetnik in vsled tega tudi slavil pravi triumf V znak iskrenega priznanja izročen mu je bi krasen lovor je v venec B sloveusko trobojnico — venec, kateri mu je bil pri prvem nastopu izročen, poklonili so mu bili Ljubljanski Hrvati — občinstvo pa mu je priredilo po vsakem dejanju burne ovacije ter Be od njega poslovile s klicem: Na svidenje 1 Mladina naša pa je bila tako navdušena, da je po predstavi čakala še pred gledališčem in tu g. Antonu priredila lepo ovacije. Da je igra imela tako velik ujpeh, za to gre mimo gostu zasluga tudi našim slovenskim umetnicam in umetnikom, ki sj se vsi, naiveč pa gospod Borštnik, resno in uspešno trudili na čast domaČemu ensembleu. — (Kronski darovi družbi h v. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta poslala: Iz Kranja neumorni nabiralec gosp. Juraj Reže k 18 kron, katere je nabrala rodoljubna .nevesta" na maskaradi „Slov. bralnega društva v Kranji". — Iz Idrije g. Karolina Lapajne 4 krone, katere je nabral „stari invalid" na maskaradi čitalnice Idrijske. Skupaj 2 2 kron. Živili rodoljubne daro-valke in darovalci in njih nasledniki ! — („Narodni dom ") V soboto potekel je rok, določen za izročitev ponudeb bi zgradbo „Narodnega doma" v Ljubljani. Društvenemu odboru so došle za zidarska dela štiri ponudb*1, in Btcer bo se oferirale stavbene firme: Filip Supančič, V. Treo, Tiinnies in Kranjska stavbena družba. Najnižje cene je postavil g. Filip Supančič, namreč nekaj nad 68 000 gld , tako da ni dvoma, da prevzame on delo. — (Bolniško in podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko) ima v soboto, di.d 17. ftbruvarja 1894 ob 8. uri zvečer v spodnji sobi „Kamničanove" krčme, na Karlovaki cesti biš. štev. 4 občui zbor. Na dnevnem redu je mej drug m volitev društve-nuga vodstva in posvetovanje in ukrepanje o prošnji podpornega diu'iv i pomučnih uradnikov državnih oblastev in uradov na Dunaji za denarno podporo. — (Občni zbor moških udov društva Marijine bratovščine) v Ljubljani bode v nedeljo dne 18. t. m. ob 10 uri dopoludne v mestni dvorani, kar smo naprošetii prijav ti. — (Postne propovedi za vojaško posadko Ljubljansko) vršde k- bodo v farni cerkvi pri sv. Petru. Slovenske propovedi bodo dne* 18. ftbruvarja in 11. ter 18 marca, nemške pa dne 11. in 25 februvarja ter dno 4 marca. — (Nesreča.) V Srednji vaai v L'ubljan-ski okolici padel je te dni težko obložen voz na 57 letnega go-tača Antona Vampla tako neBrečno, da je bil mož takoj mrtev. — (Novo gasilno društv o) b« je ustanovilo v Kapli vasi v kamniškem okraji, ki bode delovalo tudi v bližnji okolici. Omivalni odbor je že predlož l pravila v potrjenje. — (Dol niča usmiljenih bratov v K a ud i j i) pod vodstvom ordinarija dra. D e f ran -cesehija dobila je od deželna vlad'* dovoljenje, da Brao pobirati pri znanih dobrotnikih miloiare za vzdržavanje te bilnice. Ker red usmiljenih bratov vzdržuje sini tu bolnico, v kateri se bolniki zdravijo brezplačno, ie je nadejati, da se dobrotniki spominjajo tega dobrodelnega zavoda. — (Dinamit ni naboj v Kočevskem premogu.) Mej premogom, ki se izvaža iz Kočevja na razne kraje kot režijski premog državne železnice našel se je v Selzthalu še ne ruzstreljen naboj dinamita. Bržkone je ta naboj, ki se pri razstreljevanji premoga ni unel, prišel le slučajno mej premog in ne iz zlobnega namena. Vender se je pričela Btroga preiskava. — (Veselice.) Piše se nam iz Celja: Maskarada »Celjskega Sokola" dno 4. t. m. uspela je prav dobro. V lepo okičenih čitalničnih dvoranah zbralo se je mnogo odličnih narodnjakov, gos, o in gospodični — o C Ijskih ne govorimo — iz Siviuj-ske doline oduosuo iz Žalca, Št. Pavla, Gnž, tudi Mozirja, nadalje je bil častno zastopau trg Sv. Jurij ob juž. ž., Laški trg in dr. Malone vse dame so prišle v krasnih, ukusuib kostumih. Ples e bil jako živahen in je trajal čez 4. uro zjutraj. „Celjski Sokol" pa zapiše s ponoaom letošnjo maskarado v spominsko knjigo in izreče srčno zahvalo vsem svojim prijateljem, ki so ga s svojim prihodom počastili. — Mariborska čitalnica priredila je dud 2. t. m. koncert s plesom, ki je sijajno uspel. Zbrala se je vsa slovenska inteligencija Mariborska, a došlo je tudi mnogo unanjih rodoljubov, zlasti več slovenskih in hrvatskih visokošolcev iz Gradca. Splošno se sodi, da že dolgo ni bilo v Mariboru ttko sijajne veselice, kakor je bila letošnja. — I« Laškega trga se nam javlja, da je dne" 2. t. m. vrši\ši se koncert ondctoega bralnega društva 'zborno uspel, za kar gre največ zasluge g. Pahorju in njegovi gospe* soprogi. Na koncert došlo je tudi mnogo zavednih narodnjakov iz Olja, Zidanega m>stu itd. Bil je lep in nepozaben večer. — (S Koroškega.) Zuano je, kake težave se delajo od vseh stranij slovenskim rodoljubom na Koroškem pri ustanavljanji s'ovenskih Šol. Zdaj je deželni zbor koroški dovolil občini Kotijo, da se loči od občine Tolsti vrh in postane samostojna. Tako se hoče zabraniti slovenska šola, za katero je prosila občina Tolsti vrh. Ker je pa šolsko poslopje v Ko ti j ah, morala bode občina Tolsti vrh skrbeti za svojo šolo. To bode sicer veljalo občino mnogo novcev, a vrli rodoljubi v Tolstem vrhu se gotovo ne bodo dali oplašiti in bodo izvršili, kar so pričeli. — (Cesarsko d a r i 1 o.) Za olepšanje glavne farne cerkve v Celovcu poklonilo je Nj. Vel. cesar vsoto 600 goldinarjev. — (Umrl je) v Trstu g. Ludovik Lusner, c. kr. višji carinski oflcijal v Trstu. B I je dober rodoljub in zuau v slovenskih kr g h. Naj v miru počiva I — (Zdravniška postaja v Trstu.) Minuli mesec JHkaio je 309 oseb pomoči pri zdravniški postaj in sicer v 70 slučajih pri postaji sami, o ostalih sMičaj'h pa so bili pozvani zdravniki izven posluje. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! 1 Knjiicvnosi — Slovensko-nemški slovar. I/.dan na tio'Ue rajnega knezoškofa Ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uialil M. Pleter šol k. Deveti se-šitek prin-ša Blovarsko gradivo od besede naj ada do besede ob. — „Vieuac" ima v svoji 6. Št. naslednjo ViebiDo: Poleg nadaljevanja tragedije „Boleslav" od Milet'ć«, arubeske „Bijelo svadbeno odijelo" in črtice „0 razvoju organskog života na z mljt" se ntdiija tu seBtavek „Kako j" bizantinski car Justinijan postao S'aum" od F. ŠStii, in literarni portrait „Alfred de Mu-tstt" od Oskar pl. Salopeka, znani p> snik G uro Arnold je pa na čelu tej številki priobčil dvoje zvonjelic. Sliki: Josip Cimperman po relief kipu slo* venskega akademičnega kiparja Al. G angin in „Sveti trije kralii" po sliki Jurija ŠuI>h'-» Telegrami „Slovenskomu Narodu'1: Gradec l 2. februvarja. Namestnik je v dež. zboru izjavil, da se tehnika ni zaključila zaradi lanskih dogodeb, ampak zaradi brošure, ki je bila pred kratkim izdana. Minister bo skoro gotovo ustregel prošnji profe: orjev, naj se proti njim zar ne disciplinarna preiskava zaradi očitanj te brošure. Čini se dobe jamstva, da se bodo dijaki držali discipline, storila bo vlada, kar le mogoče. Namestnik opozoril poslance, naj v tem oziru uporabijo svoj veliki upliv. Praga 12. februvarja. Današnje razprave zoper „Omladince" niso se zatoženci hoteli udeležiti, ker jo bilo v dvorani vse polno redarjev. Zatoženci so ekscedirali, razgrinjali prsa, poživljajo redarje, naj jih prebodejo. Predsednik je dal vse zatoženee odpeljati iz dvorane. Ko se je razprava zopet začela, obnovili so zatoženci izgrede. Zagovorniki so na to izjavili, da odlože zagovoruištvo, na kar so zatoženci odgovorili, da ne potrebujejo zagovornikov. Razprava se je potem do jutri odložila. Ko so zatoženci zapustili dvorano, klicali so, da jih ne bo več k obravnavani. Prag" i 12. februvarja. Policija v Rakovniku je zasledila storilca svoječasnega atentata na odvetnika Wolfa. Storilec, neki rudar, je priznal, da je ukradel dinamit in prouzroči! dotično eksplozijo. Dinamit je imel pokopan. Na podlagi njegovih izpovedij se je našla vsa zaloga. Beligrad 12. februvarja. Navzlic koaliciji liberalcev in napreduj kov in navzlic vladnemu pritisku, zmagali so radikalci v vseh občinah, kjer so se te dni vršile volitve v občinski zastop. Rim 12. februvarja. Obsedno stanje v Siciliji in v Massi-Garrari se razveljavi dne 15. t. m. Ministerstvo se glede finančnega programa nikakor ne more sjediniti. Boselli in Saracco se upirata Sonninovitn načrtom s tako odločnostjo, da je vsaj parcijelna ministerska kriza neizogibna. Vse p. n. učiteljice in učitelje po Dolenjskem, ki na vprašalno polo, dopnslano jim od učiteljskega druStva za Novomefiki okraj, fle niso odgovorili, najnljudneje prosimo, naj to z oziroui na važnost in nujnost stvari že skoro Btnriti blagovole. Ako ae ne morejo za stvar ogreti, naj dopošljejo vsaj negativen odgovor. Le tako je moći zve deti pravo mnenje vsega dolenjskega ueiteljutva ter storiti odločilen korak ali pa ga opustiti. Učiteljsko driiNtvo za NovoiueAkl ftolakl okraj dno 11. februvarja lbi*4. M. Hiti, F. Konoilija, t. C. tiijnik. t. ć. predsednik. Piošnja. Vso tinte p. D. gg. rodoljube in prijateje slovenskega petja, ki so blagovolili mojo knjigo „Slovensko petje v preteklih «lobala" ali vsled narocbo, ali na Ogled njim poslano, vzprejeti, ali mi iste Se do danes niso plačali, prav lepo prosim, da mi poSljejo do 15. t. ni. vsoto n."s krn|ear|er, ker bi me sicer ncznoBno stanje prisililo, izterjati iste vsotco s — poStnim naročilom. Ob jednem naznanjam, da imam Se 800 iztisov to knjige. Da pridem do količkaj norcev, znižal sem knjigi ceno na ."»:; krajcarjev s poštnino vred. Knjiga im* trajno vrednost. Vsi slovenski listi so jo pob valno ocenili. Slovensko pevce, ki poznajo naSe slove:iske skladatelju le po imenu, nsojam si So po^ebo na to knjigo opozoriti. 1'rjin 1 iii 1* ii&n, nadueitelj v Dobovi pri lircžicab (R*nn\ Javna zahvala. V akademičnem letu 1893 01 blagovolili so zdaj darovati Podpiralo! zalogi NloveuMklh vacuelllnč-iiiUov v €«ra«lcl*': Slavna Posojilnica" v Ormoži....... 15 gld. Gosp. dr. Fran Jurtela, odvetnik in deželni poslanec v Šmariji pri Jelšah......... 10 „ ,, dr. Fran Colestin, kr. gimn. profesor in vso- uCiliSčni docent v Zagrebu...... 5 ,, „ dr. Anton Camer, zdravnik v Gradci ... 6 „ „ Ivan Fon, gimn. profesor v Rudolfovera . . B „ „ dr. Benjamin Ipavic, zdravnik v Oradci . . 5 ,, ,, dr. Ignacij Klemenfiie, c. kr. vseučil. profesor v Oradci........... 5 „ dr. Oregorij Krek, c. kr. vseučil. profesor v Oradci............. B „ „ Peter Afajdic, vlastelin v Hudinji pri Celji . 5 ,, „ dr. Janko Marolt, okrožni zdravnik na Vrhniki............. ° » ,. Rajko Porušek, c kr. gimn. profesor v Ljubljani .........• . . . 5 ,, „ dr. J. Rudolf, odvetnik v Konjicah ... 5 ,, ,, Luka. Svetce, c. kr. notar in deželni poslanec T Litiji.............5 ,, ,, dr. Fran Simonič, skriptor na c kr. vseučil. knjižnici na Dunaj i.........5 t1 „ dr. Pavel Turner, zasebnik na Dunaj i 5 ,, „ dr. Josip Vosnjak, dež. poslanec in dež. odbornik v Ljubljani.........5 ,, ,, dr. Fran Žižek, zdravnik v Oradci ... B ,, „ Viktor Globočnik, c. kr. notar v Kranji . 3 u ,, Valentin Krisper, tovarnar in vlastelin v Ra-dečab, za natis ,.Poročila o delovanji in stanji podpiralne za!oge za akademično leto 1892/98" poplrja za.........10 „ Za te velikodušne darove izreka opravilni odbor ,,Podpiralne zaloge slovenskih vseučilisčmkov v Gradci" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vseuči-liščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo ter prosi za daljne obile darove osobito letos, ker se je Število ubozih in podpore vrednih vsenčiliS nikov slovenskih skoro podvojilo. V Gradci, dne 7. svečana 1891. Dr. Oregorij Krek, c kr. vseučili&Mii profesor, predsednik in blagajnik. Gojlmir Krek, tajnik. Meteorologično poročilo. „LJUBLJANSKI ZVOH" atojl ba vse loto 4 gld. 60 kr., £.& pol leta, 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Umrli so t Ljubljani i 9, februvarja: Franc Ilogen, mizar, 30 let, Mestni trg št. 10. 10. februvarJH: Marija Sanilimd, usmiljena sestru, :ih ]<-t, Kravja dolina st. 11. — Karel Bobvrlng vitez pl. Mattt me, Ingenlnr, 80 let, Cesta na južno železnico St. 1. — Viktorija Herceg, luivoeva liči, 1meseca, Stari trg St. 9. — Katra Perat, delavOBVa Žena, HI let, Sv. Petra cesta St. 31. Dan Čas opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. i 10. febr. 7. zjutraj 9. popol. 9.zvečer 734 3 jid. " 33 8 m, 733-4 n«. 1-2° C 9 8° C 8-9*0 brezv. si. jzh. si. jzh. obl. jasno jasno o-oo m. ti -= <£ i—i 7. zjntraj 2. popol. 9. zvečer 732-4 mn. 7324 mm. 733"7 mm. 6f»* C 8-6° C 8 4° C brezv. si. jzh si. szh. obl. obl. obl. 0-00 mm Srednja temperatura 6*1* in 7'9°, za 6 1 in 8-3° nad Donnalom. 2D\a.3aa.js3s:si "borza dne" 12. februvarjp t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld Skupni državni dolg v srebra .... 97 „ Avstrijska zlata renta....... 120 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 117 s Ogerska kronska renta 4°/0..... ^5 „ Avstro-ogerske bančne delnice .... 100O „ Kreditne delnice......... 361 a London vista. . , ,....... 125 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark............ 20 frankov . . . ,....... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . ........ Dne" 10. februvarja 1.1. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. Dunava reg. srečke 59/0 po 100 gld. . . 128 Zemlj. obč. avstr. 4V»°/o zlati zast. listi . 122 Kreditne srečke po 100 gld...... 194 Ljubljanske srečke....... . 24 Rndolfove srečke po 10 gld...... 22 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 156 Traraway-dra5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 276 Papirnati rubelj......... 1 61 12 9 43 5 14 7 Kld. 198 . — kr. 85 , 80 . 50 , 70 . 10 55 30 25 96« L 60 93 .50 kr. 75 75 75 75 50 34'/, Gosjo perje! Gosje perje! Gosje perje! (190) Dokler dolgo je Se kaj v zalogi, razpošiljam alvo9 povsem novo, z roko akubljeno gosje perje, pol kile samo za 60 kr. in boljSe vrste za 70 kr. Pošilja za poskusu jo v zabojih po 5 kil proti poštnemu povzetju J. Kraia, izvoz posteljnega perja v l'ragl 620 — 1. Zamena dovoljena. Dva dijaka in stanovanje na fct. 12. (188—1) se vzp rej meta na hrano Rimski cesti ae v/.prejnie v prodajalulco metianega blaga pri Ferdinandu Hlebš-u v Kranji. aso-i) IF'ristno (149—3) dolenjsko vino liter a 1H kr. in Izvrateu cviček, liter a »2 kr., pridelek grofi Blagaja, priporoča KARL SIRK na Sv. Jakoba trgu štev. 10, poleg redute. V najem se da prodajalniea (Stacuna , ki je jedna najstarejših v l^t«»y.irji. Prodajalniea ima vso potrebno opravo, je v bližini cerkve in na jak i lepem prostoru v trgu. Najemnik lahko dobi prav čedno in zdravo, iz dveh sob, kuhinje in družili potrebnih prostorov obstoječe stanovanje in tudi nekaj vrta v porabo, lato tako mu je na razpolago tudi skltarilsče (magnetu) za blago. — Najemninski pogoji se izvedo pri gospej Magdaleni Stuler v Mosirjl. (167—2) C. tr. fllavno ravnateljstvo avstr, drž, železnic. Izvod iz voznega reda vel^avnepa oćL 3.. olctoTora. 1893. Naatopno omenjeni prihajalni in nilhajalni 6aai označeni io v arednjeevropahem '(MM. Srednjeevropaki ča» je krujitemu 0MU t Iijub-ljitui (» a minuti naprej. Odhod la LJubljane < ju?., kol.). Ob 19. uri S min. po noH oiehni vlak t Trbli, Pontabel, Beljak, delovni-, Knui7-.eiirtr.-Ht--, l.jiiinio, Dunaj, dea Belathal v Auaaee, Iaobl, Omunželu-. — Ponudbe vzprejtma upravništvo »Slovenskega Naroda". (170— '£\ V najem se da mr hiša (168-2) zelo pripravna za prodajalnico ali pekarijo, katera je f.o več let nila v njej. — Vej- pove lastnik gospod Anton Nkrjanec, gostilničar v butari |l pod Ei|nblJauo. Podpisani opozarja slavno občinstvo v mestu in na deželi ua dvojo kijučarsko delavnico kjer bo izvršujejo toeuo In po nizki ceni tnii naroella In popravilu, kakor tudi Mtedllna ugujlHča. \90—1) 3^E. Biemo kijuojirski mojster l.jubliaiia. FlorifaiiNk« ulice nI. lil. M M M M •K Zahvala in priporočilo. Povodom premostitve gostilniške Obrti usojain si slavnemu občinstvu in dosedanjim cenjenim gostom v prostorih ,,Katoliškega rokodelskega društva" v Poljskih ulicah uljudno javiti, da sem otvoril gostilno „Pri luni" v Krojaški ulici kjer bodem točil le pristna, zdrava vina in priljubljeno sveže Graško pivo bratov Reininglians vrček po 10 kr. ter sploh vse ukrenil, da postrežem gostom kar najbolje. Zahvaljujem se dosedanjim cenjenim gostom za naklonjenost ter se priporočam vsem huli v bodoče, nadejajoč se, da me bodo tudi v novi moji gostilni prav marljivo obiskavali. Z velespoštovanjcm <""> Matija Pogačnik. H-» H- Y¥ H- M. H- It >f H-M-M- Restavracija, kavarna, vrt. ribnjak z IO ladijami in 1 propelerjem, vrtiljakom. \bo z električno ra»Nvell|av<>, s t nun vaj. in nppuereduo zvi /im 7, g;iivirm mestom Zigrebom, Ne «ltl v %ak»p, evuilu-velno Me o«l«la tukoj Mprel iieiuii |»onIo\«mIJI, ki more položiti kavcijo. Vpraša naj 8-- (brektuo pri gospodu .11. IVIileiiMiile u v Mukalnilni pri 5fiajrr< Imi (182—1) Izdajatelj in udguvcroi ureduik: Josip Nolli. Lastnina io tisk .Narodne Tiskarne".