MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
OradnUHvo la uprava: Mariter. Ooapaafca rt.«/ Talafoa nradal«va »440. upraaa 34» Uhaja mn n »dalja ha praznikov vaak dan oh 10. url / Valja araaaino prajaatan v opravi al po po»U 10 Din, doatavljon «
aprojai
,M tudi ofllaaal oddclak ^irtra« v Ljubljani i Po »M Oterd rttitm H. 11.488
JUTRA
Madžarska peklenski kotel nove vojne
SENZACIONALNA razkritja MADŽARSKEGA .publicista
V včerajšnji številki smo objavili med brzojavkami tudi budimpeštansko vest,
namerava Madžarska vložiti pri Društvu narodov v Ženevi protest proti Paktu male antante, češ, da ie nasproten ^ločilom te mednarodne institucije in ‘Ogroža mir in varnost Madžarske«, Ra 1° infamnost bi bilo vedno lahko odgovoriti, še lažje pa storimo to sedaj, ko Qam'je treba samo navesti glavne trdrt-ve madžarskega levičarskega pisatelja to časnikarja Ladislava Fenyesa, objavljene te dni v dunajskem socialistič-Pem dnevniku »Arbeiter Zejtung«.
?e n y e s je namreč v tem člamku jasno to glasno povedal, da so tisti, ki vodijo Matijo madžarsko politiko, glavni rušll-j* miru in obstoječega stanja v srednji ^vropi in da je sedanja Madžarska tisti čarovniški kotel, v katerem se kuha vse *toj Naj govori zatg madžarski pubjieist
Opisujoč msdžursko vojno Hujskanje, 'ksvi F e n y e § že uvodoma, da prent-v^io madžarski vojaki, ko odhajajo na v«'je in ko se vračajo v vojašnice, staro °?ietn i? svetovne vaine, ki s§ pačenja * pagilnimi vffii: »Voz j vlak, vozi vlak v Kanilo, h Kani že v Srbijo. Spredaj se-di strojevodja, kj vodi vlak V Srbijo,,.« vniža je najvapja njadžarska postaja na llPii proti Jugoslaviji, kamor bi bilo mq-ralo biti poslano tijdi grofje, odposlano iz Hirtenberga preko S op r on j a. Disec pravi nadalje doslovno: »Smatram 2a svojo posebno dolžnost, opozoriti fivropsko javnost na Budimpešto, ker tom jp ognjišče nove evropske vojne. Madžarska protirevolucija je sistematično urejena za pripravljanje vojne. Otrobi se v šoli uče peti samo o vojni. Županija Fogaroš, v kateri živi 95% Romunov. ali županija Lipto v Arvi, poseljena 8te% po Slovakih, je »sveta madžarska zemlja, ki so jo zasedli kleti so-»tažnikl.« Na šolskih izletih se igrajo vojake in vojno že osemletni obroči Nadalje pa pravi, da je po trianonski pogodbi dovoljeno Madžarski imeti le vojsko 35.000 mož, v resnici pa razpolaga stalno z več ko 60.000 možmi, in sicer »a ta način, da prireja v6ako leto redne ®«bore.
Pa tudi vsi madžarski železničarji eo podrejeni vojaškemu poveljstvu, čemur i* treba pripisati okolnost, da so se mo-Sli v Š o p r o n j u pripravljati za spre-
jetij vtihotapljenega orožja iz Hi rt ep-berg(L. Prj rečnih stražah je nameščene dosti več artiljerije, kakor je je treba.
V T e t e n y j u, K o m a r n u ih Erke-n y i u so bile zgrajene ogromne P°d-zemske utrdbe, v katerih je natovorjena velikanska množina municlle, V Budimpešti vozijo po ulicah avtomobili za škropljenje, ki so opremljeni s Pacquar-dovimi motorji jn zgrajeni iz najtršega jekla. Zakaj morajo biti ti avtomobili zgrajeni tako trdno ip opremljen- s tP'ko močnimi motorji? Vsakomur je jasno, da se bodo v primeru vojne montirali nanje topovi. Sličnih priprav za vojno je po Madžarskem še vse polno.
Neposreden načrt Madžarske je vstaja na Hrvaškem. Madžarski vojaki bi se vrgli preko meie v Jugoslavijo preoblečeni v hrvsske kmete. Na {a na* čip naj bi se Hrvatska odcepila od Jugoslavije in izkazala usluga italijanskemu fašizmu. Kq bi bila Jugoslavija razbita, ne bi Italija ve$ imela nasproti sebi sile, ki jo sedaj drži v šahu ip bi se mogla potem drugače vreči preti Franciji. Tp je bil tudi glavni namen v Hirten-berg poslanega orožja. V isti namen ie poslala Italija na Madžarsko tudi vojaška letala, ki so, kakor je znano, letela preko ozemlja Avstrije v višini 6000 m. Fenyes zaključuje svoj članek z besedami: »Jaz sem pq vseh žilah svojega telesa Madžar, toda Iz ljubezni do naroda, ki je vržen v duševno in materialno propast, kakor tud! iz Čuta solidarnosti do vseh delovnih narodov, ki so bili izmučeni s svetovno vojno, kličem v svet; Narodi Evrope, bodite budni! Peklenski kotel madžarskih protlrevolucionariev je ognjišče vojne v Evropi!«
Ta Fenyesev članek ni vzbudil velike pozornosti samo na Dunaju, temveč tudi po vsej ostali Evropi. V celoti ali v ekscerptu so ga objavili vsi večji listi v Parizu, Londonu, Varšavi itd. In sedaj prihaja ista Budimpešta in dolži malo antanto, da je ona tista, ki o-groža mir Evrope in pripravlja novo vojno! Zopet maramo ponoviti, kar smo napisali pred nekai dnevi o na glavo postavljeni logiki: »Po logiki revizionistov ni zločinec tisti, k! krade, marveč tisti, ki mu brani krajo, zato ne spada na zatožno klop Madžarska, temveč mala antanta!« Toda tudi taka iog>ka ima sjlno kratke noge, kakor vsaka laž.
URADNO POROČILO O POŽIGU PARLAMENTA. KOMUNISTIČNI KOM. PLOT, NADALJNE ARETACIJE IN OPREDBE. TRDITEV SOCIALISTOV. -
OSEBNOST LYBBEJA.
Krvavi boji za pokraTno lehol
Kitajske cete so baje slabo opremljene in nezanesljive. moC armad, strah pred kitajskim poražum.
BERLIN, 1. marca. Vlada Ima permanentne seje in razpravlja o položaju v državi. Po nalogu policije so policijske čete zasedle včeraj opoldne plinarno, vodovod in elektrarno. Zasliševanje Van der Lybbeja je trajalo vso preteklo noč in vse včerajšnje dopoldne. Lybbe je iz-javjl, da le zažgal poslopje državnega zbora sam in da Sploh nima sokrivcev. Policija pa smatra, da je to ne le pever-jetpo, marveč tudj absolutno nemogoče. Preiskava je namreč ugotovila, da je W1 ogenj podtaknjen hkrati na 25 krajih, za kar bi potreboval ep sam človek več ur. Ogenj je bil podtaknjen v kuhinji, \ kazini in skoraj v vsph sobah <10 povjnarsklh prostorov v najvlšjem nadstropju.
V policijskem predsedstvu se ppaža nezaslišano vrvenje, Na dolgih hodnikih sede komunistični narodni poslanci in komunistični mestni občinski svetniki, avtomobili, pa neprestano dpvažajp še nove aretiranca- Aretacije v množicah delujejo na mestno življenje prav senzacionalno. Na podlagi pove Izredne nared* be lahko ostanejo aretiranci v policijskih zaporih tudi 3 mesece, ker policija utemeljuje vso akcijo z veleizdajstvom Ib prepovedanim nošenjem orožja. Vlada namerava predložiti državnemu predsedniku maršalu Hindenburgu v podpis nujno izredno naredbo o zaščiti nemškega nproda pred komunizmom-Berlin, 1. marca. Uradno se poroča in je to tudi doslej dokazano, da so nemški komunistični voditelji v neutajljlvi neposredni zvezj s požigom nemškega parlamenta in da so komunisti pripravljaj] tudi še fazna druga teroristična dejanja proti republiki. Zato sp bo poslužjfa policija proti njim najostrejših sredstev, ki jih dovoljujejo zakoni in izjemnost položaja. Dokazano je tudi, da se teroristi skrivajo celo v policijskih uniformah in pa v krojih narodno-soclallstlčnlh napadalnih oddelkov. Aretirani Lybbe ie Idi v tesnih stikih tu« s socialnimi demokrati. Uradno se dalje poroča, da se bo-dp nedeljske volitve izvedle za vsako ceno- Popravilo palače državnega zbora bo pa trajajo nad eno leto Ir bo veljalo več milijonov mark. Kie se bo med tem nastanil novi parlament, še ni znano,
BERLIN, 1. marca. Policijsko pred-sedništvo objavlja uradno obvestilo, v katerem pravi: Uradna preiskava v požganem državpem zboru je po-
kazala, da je bilo potrebnih za donos vžigal nega materijaja 2, za požig sam pa najmanj 10 oseb. Zato je popolnoma neverjetno, da bi bil mogel izvršiti ves požig Nizozemec Van der Lybbe, kakor pri zasliševanju dosledno to za triuje. Očividno bi rad razbremenil nrizadeje nemške komuniste. Preiskava ie nadalje ugotovila, da so mogle zažgati parlament samo osebe, ki so se gibale v poslopju najmanj eno leto, ker je v palači ogromno število sob, hodnikov, dvoran in drugih prostorov, y katerih se more znajti Je človek, ki ima tamkaj opravek vsak dan. Zato tudi ni izključeno, da ie itnel Van der Lvbbe sokrivce, najbrže v osebah nekaterih komunističnih poslancev, V zvezi s tem je tudi ugotovilo, da je prišel Van der Lybbe v ppslopie Parlamenta popoldne okrog 3. ure kot ne* poznan v družbi komunističnih poslan*1 cev Torglerja in Koemmena. Nežna* nec ie zapustil poslopje okrog 9. ure zvečer zopet v družbi omenienih poslancev, in siepr ori stranskih vratih
 U LSI vlntrti«	VQ TU.
, LONDON, L marca. Po vesteh iz To* *jla napredujejo japonske čete proti slavnemu mestu ieboiske pokrajine, v laponskih krogih se pričakuje, da bodo Jse vojske operacije v Mandžuriji kontne prej, kakor čez mesec dl»l, Te vesti m zatrjujejo, da se Kitajci skrajno sle-uo opirajo japonskim napadom in da se gtajski vojaki ter prostovoljci v pmo-«cah predajajo Japoncem. Prva japonska kolona, ki stoji pod poveljstvom generala Hatora, je napadla kitajske postolan-pri Šaoraošanu. Druga kolona, ki ppe-*“a v severovzhodnem delu Jehola pod ooveljstvom generala MogUa. ie zasedla toesto Hsiavo in takoj nadaljevala Svole erodiranje.
»Times« poročajo iz Pekinga, da Opekajo Japonci v Jeholu e 40.000 vojaki. ni* Stftle kitajsko vojaštvo v Jeholu j|ad 100.000 mož, ki pa so zelo slabo oremjteni m jim primanjkuje streljlva. Eekiugu, Šanghaju In Tientsinu se tuj-
ci že pripravljajo na odhod y primeru kitajskega poraza v Jeholu. Pričakuje se namreč, da M mogle kitajske čete pri svojem umiku zagrešiti nevarne izpade proti tujcem, ki prebivajo v severnih pokrajinah. Angleško poslaništvo v Pekingu je že najelo neki veliki hote) v medna* rodni coni v Pekingu, kjer bo nastanilo svoje državljane, ki bodo pribežali v mesto pred vojno vihro in zaprosili na zaščito ter zavetje.
FRANCOSKI FINANČNI PREDLOG SPREJET.
PARIZ. 1. marca. Francoska zbor nica ie včeraj proti jutru sprejela « 348 napram 222 glasovom finančni predlog vlade,
, NEMŠKA bojna mornarica.
KIEL, L marca, Križarita »Doutseh land« bo odplula v Wllhelroshafen< kier bo splovljena l, aprila tudi mo* derna križarka »B«
poslopja, ker Je bil glavni vhod že za. ort. Kmalu nato ie bil požar tudi odkrit. Narodni poslanec Torgler Je pobegnil in ga nollciia doslej še ni mogla prijeti. Oblast ie odredila vse pp* trebno. da bi onemogočila pobeg kriv cev čez nemško-avstril6ko majo. V pretekli noči le bito aretiranih nadali-nih 330 komunistov.
BERLIN. 1. marca. Socialno-demo-kratsko parlamentarno zastopstvo zaseda permanentno in sklepa o korakih. ki nal Hh ukrene za zaščito svojih ljudi pred nafnovejšiml izjemnimi na-redbaini državne vlade. Socialisti tudi dosledno zatrjujejo, da so ogepj pod taknlli narodni socialisti sami, da bi onemogočili levičarje pri nastopu pri nedeljskih volitvah-
BERLIN, L marca. Aretirani komu* nističui požigglec Van der Lybbe je znan kot fanatičen Pristaš komunizma* V letu 1930. je izdal propagandno bro šuro ood naslovom »Panter* ? name* nom, 4» zanese komunizem med ni* zozemsko vojaštvo. Nato je pobegnil v Nemčiio. kjer oa ie bil kmalu izgnan kot nadležen tujec. Živi od nezgodne rente, ki jo prejema za poškodbo, k! jo Je dobil o priliki neke nesreče.
Angleško prepoved isvoga orožja
LONDON, L marca- Po informacijah iz uradnega vira, vpija prepoved izvoza orožja iu vojnega materiala iz Anglije, ki jo je izdala apgleška vlada, m v*« pošiljke, ki so namenjene np Kitajsko ali Japonsko, ne pa tudi rn nevtralne države iu tp niti ne v primeru, če se ve, da je izvožeoi material pozneje namenjen za eno izmed vojskujočih sp držav. Prepoved pa Ima tudi svoje »Izhode«, ker se nanaša ie na popolnoma Izdelan vojni
material in ne tudi na sfrovjne.
PARI?, l. marca. As«»rila> »Bevgs* poroča iz Pekinga, da je Izzval sklepan-gleške vlade, s katerim *® prepoveduje vsak Izvoz fzdriamega VPlaega materiala Iz Anglije, na Rltaiskem veliko bojazen. Kltalskl krogi zatrjujejo, da je bila omenjena naredba Izdana le v japonsko korist. Iker je znano, kgko je oborožena.
Killerjevo potovatrie v Rim
RIM- I. marca, Tukal se potrjuje-fo vesti, da se proučuje načrt potpva* uja sedanjega nemškega državnega kancelaria Hitlerja v Rim. Hitler bo obiskal italijansko prestolieo najbrže v zadnjih dneh marca, vendar Pa točen datum še pl določen. Hitlerjevo po tovanie bi bilo baje popolnoma »zasebnega« značaja.
NOVA EKSPLOZIJA V ŠANGHAJU.
ŠANGHAJ. 1. marca- V predmestju čapeiu se je zgodila zopet nova eksplozija v tamkajšnji tovarni gumastih izdelkov. Ob tej priliki je bilo ubltib 17, nevarno ranjenih pa 20 oseb.
BRUHANJE KRAKATAUA,
LONDON, L marca. Iz Seranegg
poročalo, da ie Pričel vulkan Krakgtau zopet deloval' i
Strta 2
MarTBoršlT *VECERNIK« Jutra
Dnevne vesti
Uboj v Selah pri Ptuju
Preteklo noč je prišlo v ptujski okolici do novega krvoprelitja. V Selah pri Trnovcih so se sinoči okrog polnoči stepli fantje in je na bojišču obležal posestnik Miha Kranjc iz Trnove mrtev, dočini so napadalca, nekega posestniškega sina Intiharja iz Apač pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju prepeljali nevarno poškodovanega v ptujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Nekaj časa je bil Intihar v bolnišnici še pri zavesti im je priznal, da je zabodel z nožem posestnika Kranjca, izgovarja pa se, da je ravnal v silobranu. Krvav pretep, ki je zahteval takorekoč dve žrtvi, je vzbudil po vsej ptujski okolici precejšnje vznemirjenje. Iz Ptuja je prišlo več orožnikov, ki danes dopoldne ves čas zaslišujejo fante in druge osebe, ki so bili v kritičnem času v gostilni, kjer je bil krvav pretep.
Aretiran ponarejevalec denarja
Po obvestilu zagrebške policije so mariborski policijski detektivi aretirali včeraj 621etnega Jovana Popoviča, ki je o-sumljen, da je pred dnevi osleparil na Polenšaku nekega posestnika za 12.000 Dim, pod pretvezo, da mu bo izdelal zato denarja kolikor ga bo hotel. Aretirani Popovič je pred kratkim presedel kazen v tukajšnji moški kaznilnici. Tam se je seznanil z nekim posestniškim sinom, s katerim sta se domenila, da bo po prestani kazni obiskal njegovega očeta. Popovič se je res zglasil pri posestniku J. na Polenšaku. Ko je bil nekaj dni njegov gost, ga je pričel nagovarjati naj bi mu posodil večjo vsoto denarja, ker bo pričel ponarejati 1.000 dinarske bankovce. Posestnik je Popoviču zaupal in pritegnil v družbo še svojega soseda, ki sta bila pripravljena zadevo financirati. Popovič in kompamjon sosed sta se odpeljala v Zagreb, da bi nakupila potrebne priprave in razne kemikalije za ponarejanje denarja. Ko sta prišla v Zagreb, je Popovič ves dan vodil lahkovernega kmeta po raznih gostilnah. Naslednjega dne sta skupno obiskala razne trgovine in povpraševala po kemikalijah. Popovič je vodil kmeta namreč samo po takih trgovinah, o katerih je vedel, da ne prodajajo kemikalij. Naposled sta se podala v neko gostilno, kjer je Popovič pregovoril posestnika, da mu je izročil denar pod pretvezo, da gre sam po priprave k nekemu svojemu znancu in da $e bb kmalu vrnil, nakar bosta odpotovala nazaj na Polenšak. Kmet se je dal pregovoriti in je izročil Popoviču nekaj nad 12.CK30 Din gotovine, s katero je izginil iz gostilne. Kmet je nekaj časa nestrpno čakal na Popoviča, ko ga pa le ni bilo nazaj, je sprevidel, da je nasedel lopovu in se je zato podal na policijo, kler je izpovedal vso zgodbo. Zagrebška policija je lahkovernega in osleparjenega kmeta obdržala v zaporu in ga naslednjega dne izpustila. Za Popovičem pa je izdala tiralico, na podlagi katere je bil včeraj aretiran, kakor smo to že uvodoma omenili.
Josip Petejan 50 letnik. Jutri praznuje znani organizator in bojevnik za delavske pravice gospod Josip Petejan kar dva jubileja, in sicer: petdesetletnico svojega rojstva in 30ietnico neprekinjenega delovanja v delavskem pokretu. Jubilantu želimo tudi mi še mnogo srečnih in zdravih let!
Prošnja na Mariborčane. Protituber-kulozna liga v Mariboru naproša vse na« jomoike, da izroče I. v mesecu dinarske prispevke hišnemu lastniku ali oskrbniku, hišne lastnike pa, da izroče zbrane dinarske prispevke s svojimi vred ligi-nemu inkasantu. Za zadevno propagando prosi PTL tudi vsa šolska upravitelj-stva in ravnateljstva srednjih šol, ki so se dosedaj; izkazala vedno izredno naklonjena našemu društvu, za kar zaslužijo vsestransko priznanje.
Tujski promet. Pri tukajšnjem zglaše-valnem uradu je bilo v mesecu februarju priglašenih 1151 tujcev. Od teh je bilo 272 inozemcev, in sicer 86 oseb iz Dunaja, 26 iz Gradca in 160 drugih.
Eleganten pisemski papir v olapah in Mokih: Zlata Brišnik Slovenska ulica ,11.
Uspehi akcije za zgradbo azila PTL.
Protituberkulozna liga v Mariboru sporoča, da je za zgradbo azila PTL nabra la v mesecu januarju 13.155 Din, v februarju pa 10.244.50 Din, skupaj torej Din 23.399.50. Vsem, ki so pripomogli k tej lepi vsoti, izreka PTL tem potom javno prisrčno zahvalo, zlasti pa hišnim lastni' kom, njihovim upraviteljem in oskrbni kom, ki so posredovali, da so dinarski prispevki prišli v roke liginega itnkasan ta. Izredno naklonjenost kažejo pri akci ji hišni oskrbniki-hišniki in njihove žene, ki vršijo s svojim agilnim posredovanjem človekoljubno in vsestransko požrtvoval no delo, za kar jim PTL izreka še po sebno zahvalo. V naraščajočih številkah pa imamo tudi notranje zadoščenje vsi, ki se spominjamo vsak mesec s skrom nim, vendar rednim prispevkom, najbed nejših med bednimi. Upati je, da bodo naši poti sledili kmalu prav vsi Mariborčani.
Javna zahvala. Protituberkulozna liga v Mariboru se tem potom javno zahvaljuje vsem darovalcem, ki so s svojimi podporami prispevali v fond za zgradbo azila PTL in s tem pokazali izredno zanimanje za človekoljubno akcijo, ki jo vodi PTL. Darovali so: Josip Hutter, tovarnar, 500 Din; Jakob Lah 100 Din; Ivan Braun, tovarnar, 500 Din; Mariborska tiskarna 120 Din; Viljem Freund, tovarnar-, 100 Din, Viljem Freund in Marta 100 Din; kongregacija šolskih sester 500 Din; ravnateljstvo knez. škof. duhovnega semenišča 100 Din; Elektrarna Fala 100 Din; Marko Rosner 100 Din; Marija Pogačnik 120 Din; Hranilno in posojilno društvo v Mariboru, Franko-panova cesta, 400 Din; Gospa Konig 100 Din; neimenovani 200 Din; J. R. Pfri-mer 100 Din; Karol Thoma, tovarnar, 200 Din; Pinter & Lenard, veletrgovina, 100 Din; Zadružni dom 120 Din; Drago Roglič 100 Din; Posojilnica Maribor 100 Din; dr. Rudolf Lovrec, šef fizikalnega zdravilišča OUZD pa se je obvezal, da bo v ta fond prispeval vsaik mesec 40 Din. Poleg navedenih je še večje števf lo darovalcev, ki so prispevali tudi po 50 Din. Zlasti razveseljivo pa je dejstvo, da kažejo tudi izrazito delavski sloji izredno razumevanje za ta človekoljubni načrt PTL. Skoro vsa stanovanja v železničarski in mestni delavski koloniji so se, čeprav skromno, vendar radevolje odzvala ligini akciji. Ta plemenita gesta požrtvovalnega proletariata zasluži dvakratno zahvalo, posnemanja? vredna pa je pri vseh onih meščanih in hišnih posestnikih, ki se doslej akciji niso odzvali. Hvdla vsem!
Medklubske šahoske tekme. V nedeljo 5. marca t. 1. se prično ob 9. dopoldne v kavarni »Jadran« medklubske tekme med člani Mariborskega šahovskega kluba, šahovskim odsekom Železničarja, Napredka in Triglava. Igralo se bo na 8 deskah. Vsak klub postavi svoje najboljše igralce in zmagoviti klub dobi za leto 1933 prehodni pokal. Ker se bo taka tekma med štirimi klubi v Mariboru vršila prvič in bo prvi dan boj na 16 deskah, bo zanimanje za to borbo zelo veliko. Prijatelji šaha m disciplinirani kibioi se vabijo. Natančnejša poročila še sledijo.
Konferenca gostilničarjev v Beogradu.
Včera j je bila v Beogradu konferenca gostilničarjev iz vse države. Slovenske gostilničarske zadruge je zastopal na konferenci bivši tajnik gostilničarske zveze v Mariboru g. Peteln. Zastopniki so na konferenci razpravljali o položaju gostilničarske obrti in v daljši resoluciji orisali svoje težnje, zlasti glede trošarine na vino in žganje.
Občni zbor zdravniškega društva. Te dni je imelo zdravniško društvo svoj letošnji redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik društva dr. Fran Jankovič. Iz poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da si je društvo mnogo prizadevalo za zboljšanje položaja. Pri razno terostih so obravnavali vprašanje dr. Černičevega sanatorja, za katerega se je društvo mnogo trudilo, da bi obranilo Mariboru še nadalje to institucijo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika dr. Jankovič.
Sobno streljanje bo drevi ob 20. v gostilni »Plzenski dvon« v Tattenbachovi ulici. Lovci in prijatelji strelskega športa vabljeni!
21
mre
Meri p o r- n, dne 1. Ul. 1935-
Pri stmsltem sporiu
NI VE A- CREME a« NI V E A-O L j E
Vdrgcjte pred odhodom v hribe vse Fuei in zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-lcremo nli Nivca-oljem in vdigavajte se med partijo še češče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in lcdeniSitc zapeke in se vam ni bati,, da se vam koža ■ osuši. Nivea-k renta in Nivea-olje vam ' dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim se tako radi vračate z zimskošportne Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebejeta koži sorodni in kožo negujoči Euccrit. Din 6.—, Din 12.— in Din 25.—.
Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. c o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24.
Komorni koncert ljubljanskega godalnega kvarteta državnega konservatorija bo v torek 7. marca ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Komorni kvartet tvorijo gg. Leon Pfeifer, Franjo Stanič, Vinko Šušteršič in Oton Bajde. Sedaj nastopa kvartet v Ljubljana in se bo podal te dni na turnejo po ožji domovini. Ob tej priliki bo obiskal tudi Maribor in bo nastopil pod okriljem Ljudske univerze. Zato že danes opozarjamo Mariborčane na to umetniško prireditev.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 2. t. m. ob 19. uri predava gosp. profesor Jan Šedivy »O starem in novem Beogradu«. Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami.
Gledališka prireditev v Studenicah pri Poljčanah. V nedeljo so doživeli Studenicami pri Poljčanah tnal dogodek. Po nekako 5 letih so imeli zopet gledališko predstavo za odrasle. Tamošnji kmečki fantje in dekleta so v režiji učitelja Šte-fancioza vprizorili na šolskem odru znano, že 143 let staro Linhartovo komedijo v 5 dejanjih »Veseli dan ali Matiček se ženi«. V igri tiči mnogo fines, ki jih igralec začetnik težko izlušči. Težko se ie znajti kmečkemu fantu ali dekletu v vlogii barona ali baronice in podobno, zato bi bile za začetek priporočljivejše lažje in dostopnejše ljudske igre. Drugače pa so si vsi igralci vloge dobro priučili. Razen igre je nastopil tudi po dolgem presledku pod vodstvom 1. upravitelja Živka domači pevski zbor, ki je nekaj pesmi prav lepo zapel. Ljudstvo ie znalo ceniti trud in požrtvovalnost prirediteljev in je tako igralcem, kakor pevcem živahno ploskalo.
Natečaj za plakat sokolskega pokrajinskega zleta. Zletni odbor za prvi pokrajinski zlet SKJ v Ljubljani razpisuje javni natečaj za zletni plakat in zletni znak. Natečaja se lahko udeleže vsi likovni umetniki slovanske narodnosti, bivajoči in delujoči na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Likovni umetniki, ki se udeleže natečaja, morajo predložiti osnutek zletnega plakata v velikosti 63 krat 96 cm v barvah, prikladnih za tisk v treh barvah in osnutek zletnega znaka v mav čnem odlivku v maksimalni velikosti 25 cm premera pri okroglih oblikah, ali največ 30 cm najdaljše stranice ali diagonale pri drugačnih oblikah. Osnutka morata biti taka, da bo z njima dosežena učinkovita propaganda za zlet, prikazati pa morata simbolično v kakršnikoli obliki sokolsko idejo in namen zleta, ki mu je tudi proslava 70-letnega jubileja ljubljanskega Sokola. Pri obeh osnutkih znaša prva nagrada 1500, druga 1000, tretja pa 750 Din. Osnutke je treba predložiti do 24. marca opoldne v pisarni ljubljanskega Sokola v Narodnem domu.
Kino Union. Od torka 28. februarja dalje grandiozni vojni film »Zapadna fronta« v nemškem jeziku. Film. ki v kolosal-nih slikah prikazuje vojno in njene posledice in ki je dosegel že pri svojem prvotnem predvajanju ogromen uspeh. Pripravlja se krasni ljubavni in veseli film »Poročno potovanje v troje« z Brigito Helmovo, Oskarjem Karlweisom in novo zvezdo, dunajsko lepotico Susi Lanner-jevo.
Grajski kino: Samo še dva dni do vključno četrtka znameniti pevski fenomen: Gitta Alpar in komorni pevec Max Hansen v sijajni opereti »Kraljica srca«. Velefilm krasne muzike in sijajnega petja, ki zaznamuje povsod, kjer se je predvajal največji uspeh! V petek,novi spored Any Ondra: »Če Beba ljubi«
Narodno eledallfie
Repertoar.
Sreda, 1. marca: Zaprto.
Četrtek, 2. marca ob 20. uri: »Bog maščevanja«. Red B.
Kaj bo v gledališču? Prva ponovite* Ascheve učinkovite drame »Bog mašče1 vanja«, ki je ob premieri dosegla zelo velik uspeh, bo v četrtek, 2. marca z* red B. — Premiera Gounodove oper® »Faust« bo v najkrajšem času. Ta boljša francoska opera, ki jo odlikuje krasna lirična muzika, je že pred 11. leti dosegla na mariborskem odru izredno močan uspeh ter bo gotovo tudi leto* sprejeta z velikimi simpatijami. Uprizoritev pripravlja kapelnik Herzog s pomnoženim zborom in ojačenim orke* strom.
Trdovratno zapeko, katar debeleg* črevesa, napetosti želodčne motnje, za* stajamje krvi, nedelavnost jeter, zlato žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« greod* ce, če jo izpijemo zjutraj in zvečer malo čašico. Zdravniki strokovne veličine, iz* pričujejo, da učinkuje »Franz Josefov*« grenčica celo pri združljivem čreves* brez bolečin. »Franz Josefova« grenčic* se dobi v vseh lekarnah, drogerijah hi špecerijskih trgovinah.
Podravska tiskarna na dražbi Podravska tiskarna, ki je , last Kmetijske eks-portne zadruge v konkurzu, bo po sklepu upniškega odbora prodana na dražbi
Upepelitev umrlega zdravnika. V Slo-verjgradcu je umri te dni zdravnik dr. Ferdo Kunej, ki je v svoji oporoki določil, da se mora njegovo truplo upepeliti Pokojnik je bil član mariborskega društva »Ogenj«, ki je predvčerajšnjim prevzelo truplo v Mariboru in ga poslalo * Gradec, kjer bo upepeljeno v tamkajšnjem krematoriju. To je prva upepelitev član* mariborskega društva »Ogenj«. Dr. Kunej je bil eden prvih zdravnikov, ki 10 pristopil k društvu. Zanimivo je tudi to. da je v svoji oporoki določil precejšen znesek v cerkvene namene.
Zvišanje uvozne carine na luksuz*! papir. Ministrski svet je sklenil, da, se uvozna carina na luksuzni papir ter pozlačeni in srebrni karton zviša, iai sicer maksimalno od 100 na 180 minimalno P* od 80 na 150 Din v zlatu od 100 kg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob. 7. uri je kazal toplomer 6.7 stopinj pod ničlo, minimalna temperatura je znašala 7 stopim’ pod ničlo; zopet je pritisnil precej oster mraz. Barometer je kazal pri 13 stopinjah 745.7 reduciran na ničlo pa 744; relativna vlaga 86; vreme je tiho in jasno.
»Velika kavarna«, danes v sredo pojedina slanikov, specialiteta morske rib* zvočni koncerti.
Današnji ribji trg je bil zelo dobro založen in je tudi kupčija bila prav izvrstna. Prodajali so sardelice po 14, škonr-bre, mole in sipe po 26, morske polže pa po 16 Din kg.
Trg v sredo. Spričo lepega vremena i* ker je danes prvi v mesecu, je bil današnji trg prav živahen. Cene blagu, ki P* ga ni bilo v izobilju, so ostale neizpre* menjene izza zadnje sobote. Precej s° pripeljali na današnji trg čebule, ki ji i®. cena padla in so prodajali kg po 2—3 Din-Na senenem trgu so stali 4 vozovi sena. cent po 90—95 Din.
Drobna policijska kronika. Policijska
kronika pretekle noči je hvalevredno suha, kar dokazuje, da so Mariborčani 1®' tos zelo spodobno in skromno pokop*'1 pusta. Aretiran je bil radi razgrajanj* ^ pijanosti le neki Štefan.
Izgubljen čut za merilo
K SLIKI NAŠHf GOSPODARJIH RAZMER ZADNJEGA ČASA.
Dolga desetletja so zavzemali posa. mezna predmeti v gospodarskem življenju drug napram drugemu neko določeno, več ali manj trdno vrednostno razmerje. Tega razmerja niso spravile iz ravnotežja tudi večje ali manjše gospodarske depresije. V skladu z njim pa so lili tudi vsi ostali življenjski pogoji oziroma splošen način življenja. Nepremičnine, v prvi vrsti pa hiše, so se obrestovale po \V> do največ 3%. Iz takega Povprečnega donosa so boli izvzeti le Vinogradi. V splošnem torej lahko rečemo, da so donašale nepremičnine tedaj kvečjemu polovico tega, kar je donašal naložen denar. Pač pa so imele nepremičnine to prednost, da so predstavljale v vsakem pogledu trdno in varno vrednost, ki je bila za rentnika pač še najvarnejša naloži«.
V zadnjih 30 letih pred svetovno voj-so cene nepremičnin počasi rasle in f° se gibale po vrednosti kraja, zemlje kr lege za oral med 600 in celo 2000 Fatimi kremama. Najvišjo ceno so imeli zlasti posestva v naših obmejnih kra-ipi. in sicer zaradi svoje velike važrto-v nacionalnem oziru.
, ■Povojna doba pa je prinesla v to ure **» razmerje popoln nered. Hlepenje ?f>, čim večjem zaslužku in dobičkarstvu j3' zrušilo .temelje prejšnje solidnosti in docela izločilo iz življenjske borbe, je zidal vse svoje delo le na čim hitrejši zaslužek, ne da bi računal trez-110 na to, če je podana dovolj trdna in s°Hdnc podlaga. In tako se je zgodilo, je človeštvo izgubilo vsak čut za berilo medsebojnih vrednot. Najizrazi-*£ixa je bila izguba pravilne orientacije 'h)'i ocenjevanju nepremičnin. Posestva, *} so bila trdna podlaga prejšnjih kreditnih razmer, so danes le še predmet n a jbr e z o b z i r n e j š ih spekulacij. Nihče več ne ve, kako naj to ali ono poslopje ceni, nihče ne ve, kako naj to ali ono posestvo kupi o ziram a proda.
K tej neorientirainosti je mnogo pripomoglo tudi sedanje občutno pomainjka-gotovine. Verovalo se je, da se bo s stabilizacijo dinarja in ugotovitvijo njegovega razmerja napram zlati podlagi izvedla tudi določitev in utrditev cen življenjskih potrebščin in vseh dobrin. Pokazal pa se je nasproten efekt, ker je Prav zakonita stabilizacija naše valute z istočasnim pomanjkanjem denarja izbila s°du dno. Nikjer ni sedaj več solidnega
Napisi na obrtnih obratovalnicah
računa in postajajo celo hipoteke naših denarnih zavodov, ti stebri našega de-narstva, dvomljive.
če hočemo doseči ozdravljenje našega gospodarstva in denarstva, moramo najprej ustvariti solidno in trdno podlago. Priti moramo do enostavnejšega računa in ugotoviti moramo popolnoma jasno pravo razmerje naše valute do temeljne podlage naših kreditnih razmer
  do resnične vrednosti maše zemlje.
Da pa bo mogoče izvršiti ta preobrat
v našem notranjem lil gospodarskem življenju, bi bilo potrebno najti pravilen prehod k čisti zlati valuti, ker ima sedanja podlaga preveč možnosti spekula-
cije.	_
Ko so Nemci leta 1870. naložili Francozom kor.tribucijo v takrat ogromnem znesku 5 milijard zlatih mark, so bili trdno prepričani, da Francozi te vsote dolga in dolga leta ne bodo zmogli. Pa so se temeljito zmotili, ker so Francozi ta ogromni vojni davek v svoji vroči domovinski ljubezni zbrali v najkrajšem času, da so se le rešili svojega sovražnik®.
In mi? Postavili smo si lep, mogočen skupen dom. Žal pa se iz prej navedenih vzrokov suše okrog tega doma rodovitna polja in pisane livade, ker ‘i,-marno več nobenega pravega računa in pravega pojmovanja vrednosti svojih dobrin. Ali bi ne zmogel naš narod stičnega herojskega dejanja, kakor so ga zmogli Francozi? Ali bi ne mogel znositi domovini, samoohranitvi ir. skupni lepši bodočnosti na oltar vso ona zlatnino, ki leži po naših domovih le v brezpomemben okras in nepotrebno na-
vi :ko, brez obresti, neplodna in le kot ogromen narodov mrtev kapital? Ali ne bi mogli dati tega zlatega zaklada na razpolago državi proti pobotnicam, da bi mogla kriti našo valuto, ta glavni temelj vsega našega gospodarstva in življenja?
Ne držimo križem svojih krepkih rok in ne prepuščajmo se brezupno poplavi splošne desorientacije! Postavimo si trdno naklo in kujmo si na njem svojo domačo srečo! Vrnimo se nazaj k točnemu računu, nazaj k točni določitvi in utrditvi cen! Preprečimo. umazano in brezglavo spekulacijo z našimi domovi in plodno zemljo! Vrnimo se k čisti zlati valuti ob kontroli naših najidealnejših najnesebičnejših in najnacjonalnejših bor cev!	Janko Grivec.
Po razpisu banske uprave objavlja Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani nastopna pojasnila:
»Po § 128. odstavek 1. obrtnega zakona se morajo obrtni lokali vidno in razločno označiti z napisom na vnanji strani v državnem jeziku. Napis mora vsebovati popolno rodbinsko in rojstno ime imetnika obrta. Prav to je veljalo po § 44. obrtnega reda iz leta 1907 za vse o-brtnike, razen za one protokolirane trgovce, ki so po vpisu v soidnem registru smeli krajšati svoje rojstno ime v firmi. Le-tem protokoliranim trgovcem, ki so si pridobili obrtno pravico pred 9. marcem 1932, se dopušča, da smejo svoje trgovinske lokale označevati skladno s svo-ječasnim obrtnim listam ali koncesijsko listino z okrajšavo rojstnega imena, vpoštevaje določilo § 446 (1) obrt. zak Za vse druge obrtnike, ki so si pred! 9 marcem pridobili obrtno pravico, je že takrat veljal predpis, da morajo rabiti tudi polno rojstno ime v firmi. Novi o-ortni zakon niti protokoliranim trgovcem, ki si šele po 9. marcu 1932 pridobe pooblastilo ali dovolilo, ne dovoljuje o-crajšave rojstnega imena. Napis mora biti po velikosti trk označen tako, da ne morejo nastati zmote.
To velja zlasti tudi za družbe, katere označbe ne sme rabiti nihče, če dejanski ni družba, ali kolikor tega zakon ne dovoljuje. V napis se smejo poleg aznače nega postavljati tudi druge neosebne o-zuačbe ali pristavki. Označba stroke ni obvezno predpisana niti v § 128 niti v § 48 obrt. zak. Če pa. se hoče označiti tudi stroka, mora biti napis v skladu z izdanim pooblastilom ali dovolilom. Gostilniški obrti se morajo označiti z nazivom po § 76 obrt. zak., točka 1, 2, in 5, vendar pa velja za one obratovalnice, ki so obstojale že pred 9. marcem 1932, ugodnost § 448, obrt. zak., dokler se uradno ne predpiše rok, omenjen v 2. odstavku tega določila. Ko izda ministrstvo odredbo po § 128, odstavek 7, obrt. zak. bo tudi označba stroke v obrtnih napisih obvezna«.
Kraljevska banska uprava je prepustila določitev roka za izvedbo § 128. obrt. zak. prvostopnim oblastvom.
kih potrdilo. Razgrnjeni so na vpogled pri mestnem načelstvu.
Živnozdravniški ukrepi. Da se odstra-ženj
ni nevarnost zakužraja živine s slinavko in parkljevko ter razširjenje svinjske kuge, je odredilo mestno načelstvo glede dbvoza živine v mestno klavnico stroge ukrepe, ki so razvidni iz razglasa na občinski deski. — Ti ukrepi so važni posebno za mesarje, živinske trgovce in živinorejce. Prvi prihodnji sejem za govedo in kanje bo 7. marca.
Odgovor Narodne strokovne zveze
na napade v »Delavski Politiki«.
V zadnjih številkah »Delavske Politike« so izšli napadi na podružnico Narodno strokovne zveze v Mariboru, ki jih k treba nekoliko zavrniti. Sicer bi tega Je storili, ako nam ne bi podtaknili bivšega sodruga, ki je. dolgo vrsto let sluzil njihovim interesom. .»Politika« je pi-s&la glede tega primera v tonu, ki je hač svojstven marksističnim prvakom. Siog in vsebina notic, ki so tako dobrohotno namenjene Narodni strokovni zvezi, je izraiz razumljivega srda, ki ga ne Korejo prikriti. Številno dobro obiskani shodi, sestanki in vrvenje pred tajništvom Narodne strokovne zveze ter napredovanje organizacije, so vzbudili pričakovano reakcijo v marksističnih vrstah. Dolgo časa so si zakrivali obraz Dred naraščajočo nevarnostjo, da utegnejo zgubiti na terenn. Govore o pohru-stanju rdečkarjev itd., kar pa nam niti jte misel ne pride in bi tudi ne imeli ve-hko več za hrustati. Saj že sami vedo, p ie trditev o mariborskem proletaria-u’ da je marksističen, že davno bajka. Da bi to svoje naziranje podprli, me-j jo številke sem in tja. Poglejmo si ob-tov° 0 rezultatu volitev obratnih zaupnikov; nepoučen čitatelj bi lahko mislil, p ie 3000 in še nekoliko delavcev voH-5* 200 marksističnih zaupnikov. V praksi a so se volitve izvršile tako-le: Delav-tkalnice Dootor in drug je volilo v klavsko zbornico, a od 650 tkalcev in lavcev jih je prišlo volit reci in piši j 1 enajst). Teh 11 delavcev je izvolilo ni ^Uptl’kov,'forej niti toliko volivcev ne b* 'ie D-voljenih zaupnikovi Ako
vrše volitve, bi morda teh 11 tkalcev izvolilo tudi obratne zaupnike v predilnici. No, to smo jim preprečili ter poslali nekaj naših članov na volišče, s čimer je naša organizacija dobila obratne zaupnike v tem oddelku, če so bili vs; volilci tkalci tvrdke Dootor in drug, nismo mogli kontrolirati, ker ni bilo članskega imenika.
Tako kot so se vršile valitve pri tvrdki Doctor in drug, so se tudi po drugih obratih. Naša podružnica je dobila v mariborskih podjetjih 50 zaupnikov, ki so bil; razen zgoraj omenjenih vsi izvolje ni na j3vnih zborovanjih v tovarniških prostorih. Interesantno pa je dejstvo, da mečejo podjetniki naše zaupnike na cesto, ker se nacionalno organizirajo, do-čim se marksističnim ne skrivi niti las. Potem pa še pridejo ter pravijo, da nas podjetniki podpirajo, če bi md uživa i tako milost pri podjetnikih, kakor jo uživajo marksisti, pa bi res pomedli s tema lažizastopniki delavstva. Upajmo, da bo prišel čas, ko bomo lahko vsak teden polemizirali z osebami, ki so tam nekje na Ruški cesti. Mi seveda ne bomo naštevali dohodkov marksističnih generalov, ker so nam naslovi, kakor »der riihrigte Herr Direktor« manj važni od konstatacije, kako znajo ti ljudje dajati podjetnikom navodila, kako lahko vržejo na cesto delavce, ki so narodno organizirani.
Sokolstvo
Smuške fekme mariborske sokolske župe
V nedeljo 5. marca bodo na Glažuta pod Ruško kočo III. smuške tekme mariborske sokolske župe v smuku in smuških likih. Tekmovalci morajo biti že v soboto zvečer na Glažuti, kjer dobe številke in navodila. Start bo zjutraj ob 9. uri pri Ruški koči Tekmovalci mariborskih društev prenočujejo na Glažuti, o-stali pa pri Ruški koči. Na postaji Ruše bo pri poManskih vlakih čakal vodnik. Žrebanje številk bo že v petek zvečer, in se ne bo upoštevala nobena kasneje prispela prijava.
Seja vodstva župnih smuških
bo v petek 3. marca ob 20. uri v župni pisarni v Narodnem domu. Seje naj se popolnoma zanesljivo udeleže bratje: Hočevar, Lužnik, dr. Mihalič, Celhar, Petrovič, Hren, Gruntar, Vrtovec, Ban, Vlado Ribarič, Pupis in sestra Primčeva. Zdravo!
Ilustracija k pastirskemu listu proti Sokolom, V soboto 19. februarja je uprizorilo Katoliško društvo z Mute v Dravogradu ljudsko igro »Žrtev spovedne tajnosti«, oder pa je dal društvu na razpolago tamkajšnji Sokol v svojem Sokolskem domu! To se ie zgodilo colo po prečitanju pastirskega pisma! Komentar .menda ni potreben.
Ptuj
Soort
Višek.
Ljubljančan: »V naši družini, se mi zdi, imamo starostni rekord... Vidite, stric mi je umrl v 110 letu.« — Lember-žan: »Sto deset let... To ni nič... Jaz sem zgubil teto v 120. letu!« — Ribničan: »I, kaj bi tisto... Ja« pa vam eno po-.naš? 'podružnica slučajno l uro vem, ki se vam ne zdi: v moji družini ui red volitvami izvedela, na kak način sel še nihče umrl!«
Koncert mariborskih pevcev. Že danes opozarjamo na koncert, ki ga bodo priredili v nedeljo 5. marca ob 1415. uri v ptujskem gledališču pevci počitniške zveze iz Maribora, ki so nam znani že od lanskega leta, ko so v našem mestu priredili svoj prvi koncert. Vse časopisje je bilo že lani in predlanskim polno hvale in laskavega priznanja temu mlademu, a vendar tako izurjenemu pevskemu zboru, zato bo prav gotovo tudi letos njegov nastop vzbudil med Ptujčani veliko zanimanje in bodo tudi letos nedvomno napolnili gledališko dvorano. Pevci dijaške počitniške zveze pripeljalo letos s seboj tudi mlajše svoje tovariše, namreč mladinski pevski zbor mariborske državne realne gimnazije, o katerem je znano, da je enako vreden toliko slavljenim trboveljskim slavčkom. Nastop mladih mariborskih pevcev obeta torej postati za Ptuj glasbeni dogodek prve vrste.
Vlom v trgovino. V trgovino trgovca Rosenfelda na Ljutomerski cesti so vlomili neznani zlikovci m odnesli razno blago in v trgovini spravljene sirove kože. Policija, ki je izvršila preiskavo, je prijela dva zlikovca v trenutku, ko sta ponujala v neki trgovini kože naprodaj. Na stražnici so ugotovili istovetnost, in ker sta šele 13 let stana učenca osnovne šole, so ju izročili šolskemu razredniku, da jima izpraša vest. Obveščeni so tudi starši. Lepa bodočnost se obeta temu mladim junakom dolgoprstnežem!
Nezgoda. Ponesrečila se je 22le*na Terezija Horvatova, pos. hči iz Špuhlja. Na ledeni poti se ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo v členku. Ker je fraktura komplicirana, so jo morali prepeljati v bolnišnico.
Ptujska mestna občina namerava izvesti kanalizacijo mesta in napraviti vodovod, ki ga Ptuj še nima. Potrebno posojilo ie že zagotovljeno. Dela se prične jo baje že na spomlad.
VoHhie imenike za mesto Ptuj je okrajno sodišče po izvršenih uradnih poprav-
Klubska smuška tekma SK. Železničarja, bo v nedeljo 5. t. m. dopoldne v okolici Maribora. Seniorji tekmujejo na daljavo 16 km, juniorji pa na 8 km. Start in cilj bosta pri gostilni Anderle v Radvanju. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani člani kluba ter tudi verificirani tekmovalci ostalih klubov. Prijave sprejema SK Železničar, delavnica državnih železnic, in sicer do 4. t. m. ob 18. Žrebanje startnih številk bo v soboto 4. trn. ob 20. uri v gostilni Vollgruiber. Prvi trije plasirani seniorji m juniorji v konkurenci prejmejo nagrade. Tekmovalec-senior, ki doseže najboljši čas dneva, prejme častno darilo.
Skakalna tekma pri Sv. Lovrenca m Pohorju. Agilni smučarski klub Sv. Lovrenc priredi v nedeljo 5. t. m. popoldne na novo zgrajeni skakalnici medklubske skakalne tekme. Sodelovali bodo najboljši skakalci iz Ljubljane, Maribora ter domačini. Pred startom, M bo ob 15. uri bo blagoslovitev skakalnice. Smučarski klub Sv. Lovrenc, ki ima v svoji sredini nekaj odličnih tekmovalcev, je v svojem kratkem obstoju dokazal, da spada med najboljše smučarske klube naše domovine. S požrtvovalnim in neumornim delom si je klub zgradil lepo skakalnico, ki dopušča skoke do 40 m.
Nov svetovni rekord v hitrostnem drsanju na 3000 m je postavil Staksrud v času 4:59.1. Istotako je zrušila daanski svetovni rekord na 1500 m Verbe Leschi (Finska), ki je prevozite progo v časa 2:49.
Tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeyu na ledu je končano. Svetovno prvenstvo si je priborila U.S.A., ki jev finalu porazila Kanado z 2:1. Evropsko prvenstvo pa si je priborila češkoslovaško. Porazila je namreč v odločilni tekmi Avstrijo v razmerju 2:0.
Začetek državnega nogometnega prvenstva. V nedeljo 5. t. m. se prične tekmovanje za državno nogometno prvenstvo, in sicer se srečajo v Zagrebu Grad-janskiiPrimorje, v Beogrdu Bask:Con-cordio, v Splitu Hajduk :Slavija (Osijek), v Sarajevu Štavija:BSK in v Novem Sadu Vojvodina'Jugoslavija.
Ljubljani; predstavnik
v Mariboru Tiska Mariborska tiskarna d d., predstavnik
%
Mariborski »V E C E R NI K« Jutra
Jack London:
Na snežni
Vodnik se je čutil ponosen, da se je seznanil s takšno žensko, ki je s svojo pri-oujoonostjo širila njegovo moralno obzorje. Od nekdaj je bil nagonski človek, ki se je ravnal vselej samo po svojem neposrednem spoznanju, ne da bi ga pre-rešetaval, delujoč po svoji mili volji in ne meneč se za tuje naziranje. Sedaj mu je neznansko prijalo, da mu pritrjuje belp-kožka. Pohvalen pogled njenih poštenih oči, laskava beseda njenega zvonkega glasu, lahna kretnja njenih ustnic, diven smehljaj, in Sitki Gharieyu je bilo zadosti, da je nekaj ur stopal kakor med bogovi.
Tu je bil našel neznano bodrilo svojim silam, zato je kar drhtel od ponosa in sodeloval z mlado ženo v skupnem naporu, dja je brez postanka podžigal pogum pešajočih družnikov.
*
Ob pogledu nanj se je obema moškima In ženski lice zjasnilo od veselja. Saj kaj bi bilo z njimi, da jih je pustil na cedilu? On sam pa je postal neobčutljiv, skrivajoč po svoji navadi v brezbrižno vna-njost tako svoje prijetne kakor bridke vtise, povprašal jih je zgolj o zadnji straži karavane, jim povedal, v kateri raz-
dalji bodo trčili na ogenj in nadaljeval ( svojo pot.
Naletel je tako na drugega Indijanca, ki je stopal sam, brez vsakega tovora, strašno šepajoč, stiskajoč ustne in z blaznimi očmi, blaznimi od neznosne muke, ki mu jo je prizadevala noga, že na tri četrti zmrzla, kjer se je življenje neugodno borilo s smrtjo. Temu možu so postregli, kolikor se je dalo, vendar njegova usoda se je zdela zapečatena in Sifcka Charley je saim pri sebi menil, da nesrečnež ne pojde daleč.
S čemernim glasom mu je privoščil nekaj hrabrilnih besed, nato pa jo mahnil dalje. Prikazala sta se še dva Indijanca, ki jima je bil prideljen Joe, tretji bledin v odpremi, a sta ga zapustila..
Na prvi pogled je Sitka razbral v njenem vedenju pritajeno pretnjo in razumel, da sta sklenila odpovedati pokorščino. Zategadelj n! bil nepripravljen, ko jima je velel iti nazaj po belega moža in je namestu odgovora zagledal blisk njunih nožev, potegnjenih iz nožnice.
Še jadnejši prizor v tej pusti samoti je bila bitka med temi tremi možirni, ki so bili vsi trije enako oslabeli. Nazadnje sta se Indijanca umaknila, ker ju je Sitka nagnal s kopitom svoje puške, in »alikl
tepenim psom, ki se vračajo s skopčano
povezko, sta se vnovič podala.
Dve uri kašnje pa se je Joe mod njima majal, dočim je vodnik korakal odzad. Tako so dospeli v tabor ob kurišču, koder se je bil razposaidij ostanek karavane za stepo napetega pregrinjala.
Ko je vsakdo pogoltnil svoj mršavi delež opresnega mlinca, ki jim je nadomeščal kruh, je Sttka Charley, obvestiv-ši poprej o položaju belopolte ljudi, na glas iz pregovoril in se okrenil k Indijancem. slovesno rekoč v njih jeziku:
»Prei, ko zaspimo čez noč, poslušajte me, fantje, ker vgm imam nekaj povedati. V vašo korist govorim, ako vam je še mar življenja in če vas veseli, ohraniti še nekaj verjetnosti, da si rešite kožo. Torej, fantje, brez zapreke smo prevalili preko Tihih gričev in potujemo menda po Stuartskih brdih, Opravičeno je upanje, da prej ali slej dospemo na konec. Kdaj bo to? Po enem spanju morebiti: po majhnem številu spanj ali po mnogih. To $e ne da reči, Tisti dan bomo med Jukonci, pri katerih je dovolj hrane in ki nam bodo dali do sitega jesti. Vendar dotlej bi se bilo dobro držati postave.
O tej točki bi se moglo nekaj časa to ali ono prigovarjati. Vprav danes sta Kah-čukte in Govhij, ki sta imela nalogo ortiti gaz, prekršila svoje moško dostojanstvo ter pobegnila kot preplašena de-ca... Za trenutek sta se spozabila, bodi
si. Torej ne spotikajmo se nad tern. V bodoče naj se čuvata. Če bi se morda spet izpozabiia...«
Sitka Charley je nemarno napravil proti svoji puški značilno kretnjo. Nato je besedo povzel:
»Jutri si bosta Kah-Čukte in Go vhij o* prtala obe vreči z moko. Merice moke so preštete, Ako bi na kraju dna kolikor* koli manikalo, pa naj si bo saimo ena unča... Klik, klak... Ste razumeli? S® nekateri so pred kratkim pozabili postavo. Losova glava in Trojni losos sta o* stavila v snegu belega moža, Joeja. D# se to več ne pripeti! Takoj ob prvem Svitu dne odrineta naprej, da napravita ga z. S t§m bosta imela zadosti posla* Kah-Čukte in Govhij bosta razen moke imela na skrbi Joeja. Velja?«
Druigo jutro je torej četica vzela z®* pet pot pod noge. Vodniku je bilo tifi* mogoče, vzdržati 'najmanjši stik med svojimi različnimi odseki, Od Losove glave in Trojnega lososa, ki sta na če* lu gazila sneg, pa do Kah-Cukta, Gov-hUa in Joeja, ki so stopali zadnji, se je pohod raztezal na celo miljo v dolžavi Vsakdo se je klatmil, klecal ali p o čiv® po svoji volji. Karavana ie bibala v nizu nepravilnih odmorov, Dvigali so sft zbir a je poslednje sile in rinili do popoj* ne onemoglosti, A po nekakšnem čudež# se je našel vselej še konček moči za P®’ rabo.	(Dalje	sledi.)
Razočarana profesorjeva
žena
Že lani je zapustila beograjskega profesorja Metoda Popoviča njegova 321et-na zakonska polovica Vera ia pobegnila od njega. Zapustila mu je dvoie otrok. Do tega so pripravili mlado ženo prepiri, ki so bili v zadnjem času med zakoncema iia dnevnem redu, Izprva je pobegla žena živela zelo skromno, kmalu pa se je srečala z nekim ravnateljem zavarovalne družbe v Beogradu. Njuno srečanje ni ostalo brez posledic, kajti stari ravnatelj se je zaljubil v mlado ženo in si pridobil njeno popolno naklonjenost. Za vse to je zvedel profesor in je najel nekega agenta, ki je neprestano zasledoval zaljubljeni par. Profesor je naimreč nameraval vložiti tožbo za ločitev zakona, vendar pa so mu manjkali konkretni dokazj nezvestobe njegove žene, Te dni pa se mu je nudila za to ugodna prilika, Agent je javil profesorju, da je zaljubljeni ravnatelj odpotoval v Sarajevo in da namerava z drugim vlakom odpotovati za njim tudi gospa Vera. Agentje stopil v isti vlak in na dolgi poti kratkočasil mlado ženo, ki ni slutila, da je to spremstvo za njo usodno. Na postaji Užice jo je pričakoval ravnatelj. Nadaljevala sta pot proti Sarajevu in verno jima je sledil tudi agent. Ko sta dospela v Sarajevo, sta naročila avtp in se odpeljala v neko privatno stanovanje. Med tem je agent brzojavil profesorju Popoviču v Beograd, ki se je takoj odpravil na pot in dospel drugo jutro v Sarajevo.
Kmalu nato so potrkali na novo stanovanje Verino policijski detektivi in jo povabili pa policijo pod pretvezo, da jo tam pričakuje njen mož. Mlada žena je bila v velikih skrbeh, ker ni vedela ali jo pričakuje tam pravi ali nepravi mož. Na policiji sta jo pričakovala namreč oba. Ko so na policiji predstavili ravnatelju Verinega moža, je odločno zanikal, da bi dogovorjeno odpotoval z njo v Sarajevo. Priznal je, da sta prenočila pod isto streho, toda spak sta vsak v svoji sobi. Ravnatelj je bil kaznovan radi kršenja zglaševalnih predpisov, gospo Vero pa je policija poslala s prvim vlakom v Beograd, Tako je dobil profesor Popovič dokaze o nezvestobi svoje žene in bo sedai ponovno vložil tožbo za ločitev zakona.
Hodite smeje preko težav
živlien a
Profesor medicinske^ fakultete v Parizu dr. A. Gueniot je bil star lani v novembru 100 let in že večkrat se je izjavil o svojem načinu življenja. Že to je presenetljivo, da v njegovi hiši ni lifta in da mora hoditi starec v drugo nadstropje po stopnieah, ki so zelo strme. Mož je čil, zdrav in vedno dobre volje, hodi prožr.o in roko ti stisne, da bi misiji, da imaš pred seboj 50 letnega moža. V ustih ima sicer samo še en zob lp malo naglušen je, pač pa še izborno vidi j Pravi, da je treba samo hoteti, pa dočaka človek 100 let. N.a jeziku ljudje hočejo, ko pa pride do dejanj, se nočejo np-1
beni dobroti odpovedati. Glavni pogoj je zmernost. Dr. Gueniot popije vsako jutro skodelico bele, po kosilu pa črne kave. Tudi vino pije vsak dan, in sicer pol litra z vodo pri večerji. Kar se tiče ljubezni, pravi, da je Abrahamov primer edinstven in da r,i bil znanstveno dokazen. Po 60. letu je treba zelo previdno ravnati, sicer organizem prezgodaj omaga. Telo starega človeka ne potrebuje toliko toplote, kakor mlado, glede prehrane pa velja načelo, da zadostuje nekaj sočivja, ssdia in mleka, mesa pa zelo malo. Važno je zvečer in zjutraj telo vsaj 10 minut temeljito natirati. S tem se pospeši krvni obtok, obenem je pa treba telovaditi in globoko dihati, Dolgo žive samo ljudje, ki gredo smeje preko vseh težav življenja.
Če se Francozinja zaljubi v Arabca.
V alžirsko mesto y Oran je pred dnevi dopotovala Jeannetje Jnradjn, hčerka bogatega pariškega trgovca. S seboj ie pripeljala tudi svoj avto, s katerim je nameravala prepotovati vso severno Afriko. Ko. si je ogledovala razkošne izložbe alžirskega mesta, je stopila tudi v neko trgovino s starimi arabskimi umetninami. Ob tej priliki se je spoznala s sinom bogatega trgovca Omarjem Bazitom. Mladi Arabec, ki ja bil vešč tudi francoskega jezika, je bil mlademu dekletu zelo všeč. To njuno srečanje pa ni ostalo brez posledic. Kmalu je vzklila med njima ljubezen in sta delala daljše izlete v romantično okolico Orana. Na
nekem izletu pa je mlademu Arabcu za* vrela divja afriška kri in se ga je dekl# to z največjo težavo obranila, Iz strah#« da bi ga dekle ne ovadila, je v trenutni zmedenosti potegnil samokres ir, jo ustre lil. Njeno truplo je vrgel iz avtomobil# in nadaljeval sam pot proti mestu. Uso* da je hotela, da so našli truplo nesrcčfl® mladenke še isti večer in da so se javil® tudi priče, ki so videle početje strastne* ga Arabca. Predno pa je prispela na nje* gov dom policija, se je Arabec že sod« sam. Našli so ga s prestreljenim srcem v njegovi sobi.
Dragocena izkoplna.
Raziskovalci grobnice faraona Akna* tona, moža kraljice Nefretete, so na3“ pri izkopavanju krasno in dobro ohranjeno žensko soho. Ugotovili sp pozneje, da je to kip kraljice Nefretete. Neki doprsni kip omenjene kraljice so dolgo časa hranjli tudi v Berlinu, odkoder je bil posjap v Kairo. Zgodovina nam pove« da je faraon Aknaton zasedel egiptovski prestol leta 1375. pred Kristusom. Pri W priliki je ukazal uničiti vse kipe bogov z živalskimi glavami in odredil oboževanje nevidnega Boga, čigar simbol ie bilo solnce. Faraon se je oženil z lep® Nefreteto, ki pa je po 12 letih njegovega vladanja neznanokam izginila. Ni se moglo ugotoviti, ali je mlada kraljica svojevoljno pobegnila od moža ali pa je bila ugrabljena. Zato bo nova zgodovinska najdba dober pripomoček arheologom pri njihovem raziskovanju.
Mali o glasi
Razno	Prodam ,
PRVOVRSTNO VINO od 5 litrov naprej po 6 Din toži Perčič Prane, Pobrežje. Zerkovska cesta 51. 700	OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, dva postelji, dve nočnj omarici, otroška košara, »So*hlet*-aparat, ceneno pa prodaj, Naslov v u-pruvf »Vtfiernfka«. 703
VSI KUPUJEMO m prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor va. ze. figure, servise, zlat nakit, srebrnine, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo, obleke, sodala itd. v Grajski starinarni, Trg svobode l — kajti tam ic naiboliše. 443	
	PRODAM HIŠO. Gozdna ulica 45, Pobrežje. Sprejmem tudi hranBno knjižico, 705
	MALA ENODRUŽINSKA HIŠA na prodaj, Studenci, Jurčičeva uiica 94. 701
KOLESA GRAMOFONE. Šivalne stroje, otroške vozičke, popravlja dobro in po nizki ceni zngna meh. delav-nlca J, Gustinčič. Lasten za-ved za emajliranje in ponik-ianje	
	POCENI PRIDETE DQ LAST NEGA STANOVANJA. Krasna in poceni stavbišča na prodaj tudi proti hranilnim knjižicam, dobite pri gradbenem podjetju Vinko tašič-Tržaška cesta 98-a. 568 , SENO, DETELJO In slamo kupite najugodneje pri F. M. Fuchsu, skladišča Po brežle, Zerkovska cesta 16. Rojkov dvor 638
GAMBRINOVA DVORANA. Prvovrstna domača hrana. Opoldanski ht večerni abonma Din 12.—. Vedno sveže Tscheiigljevo in Bock-pivo. izborna vina. Velika dvorana za sestanke in družabne večere. 559	
TRGOVINO
z mešanim blagom, skladiščem, kletjo in s stanovanjem (dve sobi in kuhinja) oddam. Frflhsuf. Frankopanov^ ul. 10. Stanovanje se b^z trgovine ne odda.	699
Sobo odda
SOBO
s posebnim vhpdotu in dobro oskrbo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama- Taborska ul. 11, I.	704
SOSTANOVALCA
spralmem. Židovska ulica 13 I. nadatr,	703
SPREJMEM BOLJŠEGA DELAVCA
v vso oskrbo. Ruška cesta 29. I.. prva vrata.	590
LEPO SOBO
s štedilnikom oddam takoj. Ciril-Metodova ulica 17. stanovanje št. j.	535
lokal
ODDAM
v naienj velik lokal kakor tud' dve enosobni veliki stanovanji s štedilnikom samo mirnim strankam brez otrok. Informacije daje gosp. Roza Puš nik, Grajska uj. 2.	536
Stanovanle
SOBO S ŠTEDILNIKOM
in pritiklinami, takoj oddam. Razsvetljava in voda v hiši. Nasiqv v upravi Večemika.
566
DVE STANOVANJI
s sobo in kunipjo v novozgrajeni hiši na koncu Tezna. takoj oddam Naslov v upravi Večemika.___________567
Službo dobi
uceNca
prot} primernemu plačilu išče ko ti ar Lovro Tomažič. Maribor, Sodna ujica 24.	572
Najlepše razglednice
Ml mariborske,
H| umetne,
Salon de Pariš
i. t„ d. kupujte v papirnici knjigarne
Tiskovne zadruge
______ Maribor, Aleksandrova 13
prinašamo
novo**
moderne i oa.
krat««jopice lov
okusite 114*« puloverje **•* Cepi«« is o a-Hlobuilne celofan por- 1*5! lice meter 1 pajčolani za ki«. b«kc nlkjasle okrasne
C. BUDEFELDT
do potka vi. 4-6
fednja konzorcij »Jutra« v
o m uicuino*	i i\uu/
STANKO DETELA v Maribora