157. Številka. Ljubljana, petek 12. julija. XI. leto, 1878. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan, izvzemal ponedeljke I« dneve po praznioih, ter velja po polti prnlouian za ivitro-ovoriku de tole za celo loto Iti i-M., za pni lota H jkJ«, ca fiotrl lota 4 gld. — Za Lj obijano bron poiujanja na dom ta oolo loto IS gld., za totrt leta 8 gin. .*!<) kr., ta en moiioo 1 gld. K) kr. Za poAiljanJo na dom so računa 10 kr. ca meioo, 'M) \r. *j» A«iUt lota. — Za tujo doiolo toliko voc, kolikor poštnina iznaša. —Za gOMBOđ* uAitolj« na ijiulukih Aoinb in za dijake velja znižana rotin in nlcor Z» Linbljano »a iotrt IcLa 'J gld. fK> kr., pu pošti projoman za ćotrt lota J — Za oznanila no plačuje od 6nt.iriA(upue potit-vrato ti kr., čo so oaimntlo enkrat tiak.t, 5 kr., 4o ae dvakrat in 4 kr. <"io so tri- ali večkrat trnku. Dopisu naj ho i/.volo trunkirati. Rokopisi ho ne v nudijo. — Urodnlfttvo in v Ljnbljani v Frano Kolmanovuj InAi **. .'I „glodaliAka ittolba". Opravnistvo, na katoro naj ho blagovolijo pošiljali naročnino, rokl.-tmacljo. oznanila, t. J. administrativne roči, jo v „Narodni tiskarni" v Kolmauovoj liisii. Češka pasivna politika. D. V.— V organih dr. Riegerja smo brali V poslednjem času poziv do vseh foderalistov v Avstriji, kateri bi so naj zopet enkrat sešli, ter uklonili o bodoetin svojem delovanji. Kdo izmej raznolično opozicije v Avstriji ne čuti živo potrebe, da so združijo dozdaj razkosano moči, ter da so doseže popolno pora-zumljenjo no samo v cilju, ampak tudi v sredstvih, s katerimi so ima določeni c i 1 j (loHeči. žalostno, pa resuičtio je, da opozicija, h katerej prispadajo Ćehi in Mora vam, Slovenci, Dalmatinci, in nemški konservativci, nij niti, kur so političnega programa tiče, niti zaatimi sredstev, jednih ni istih inkslij. Zato nam vladajoča stranka po pravici oponaša, da zdanja opozicija, bodi ui, da v državnem zboru bedi ali se zvuuaj njega kuje, nij sposobna za vladunjo (regieruugsiahig), ker jo samo v negativnem smislu jedina: da bi vrgla vlada-jočo stranko, a pozitivno bi no mogla delovati, ker šo skupnega programu nema. C o š k u m u programu podlaga je z g o d o vinsko ali historičuo pravo, katerega izvor 80 luiidamentalui člunki, ta cilj pa mislijo Čehi doseči potem pasivnosti. Nas slovenski program, sjedinjenje vseh Slovencev v eno administrativno skupino z j e d i n j ena Slovenija — protivi se zgodovinskemu pravu, 80 naslanja na tisto idejo, katera jo v našem veku najmočnejši faktor v državnem in ljudskem življenji, na idejo narodnosti. Fudamnntalnim člankom pa bi mi Slovenci, kakor sploh vse južne avstrijsko dežele, tudi iz materijalnoga obzira nikoli ne mogli pritr diti, ker tako obširna samouprava, kakoršno Čehi za češko kraljestvo zahtovujo, bi nam nakladala ncznosljmli bremen. M o i a v a n i nekako v sredi stojo mej Čehi m Slovenci, naslanjajo ho bolj na na rodno, nego na zgodovinsko pravo, ter so užo davno opustili pasivno politiko, in kakor Slovenci volijo poslance, in jih tudi pošiljajo k delu v vso postavodajalno zboru. Dalmatinci se sklicujejo mi zgodovin sko pravo, vsled katerega zahtevajo združenje lhilmacijo s tri)jedno kralje\iuo, a oni za ta svoj cilj ne delajo pOtem pasivnosti, ampak hodijo v deželni m državni zbor. Konservativni poslanci i/, Zgornje Avstrije, /gornjega Štajerskega i it Tirolskega imajo pred vsem svoja konservativna načela pred očmi, žile si neko Bumoupravo dežel, — narodnostnim skupinam nijso pravi prijatelji - a češkim fundamentalnim člankom tudi oni no pritrjujejo« Clide politične delav nosti nijso složni mej BOboj, a večina je za aktivno postopanje. Kaka različnost tedaj v cilju in v sredstvih! Tu zgodovinsko, tam narodno pravo, tu pasivnost, tam aktivnost! Kako torej sjedi« niti vse to razno faktorje, da bi v državi, v javnem življenji in v vseh političnih vprašanjih ono rolo igrali, katera jim gro, kot večini avstrijskih narodov V In sme se upati, da se doseže taka jedinost? Ako se človek naposled njih petnajst let nazaj ozira, bi res obupaval nad povoljnim uspehom, kajti bilo je v tem času užo mnogo federalističnih shodov v Pragi in na Dunaji, a razbili so ho vsi nad češko trmoglavostjo. Češki plemeniti fevdalci, — in le ti so vodili dozdaj češko politiko — so na te shodu le prišli z namenom, vso druge za pasivno politiko pridobiti. Ker je grof ('lam Martinic svojo aristokrutično jezo nad državnim zborom 1. 1H<;;J hotel spuščati za to, da so je ta bil predrzni!, njega voliti za poro v od jo, izstopil jo iz zbora, in postal od tistega časa fanatičen zagovornik pasivnosti. Češki narod jo s tem v pest prišel nekim fevdalcem, katerih jeden, znani grof T h u n , jo bil kot nekdanji absolutistični minister zagrizen protivnik v h e h S 1 o v a a o v i n n a j - hujši g e r m a n i s a t o r. Ako tedaj g. dr. Rieger misli sklicati federalistični shod, pozdravljamo gotovo vsi nje govo iniciativo S Velikim veseljem, kajti skrajni čas jo, da so cela opozicija dogovori in sjedini o skupnem bodočem političnem delovanji. Ako nas pa g. dr. Rieger k shodu zopet lo vabi, kot „Hchlopptriigor" Thun-Martiničov in nam druzega ne vo povedati, nego da Cehi So za-naprej ostanejo „pasivni", potem je škoda za pot in čas. Čoška pasivnost jo imela nekak pomen in saj nekaj upanja do zmago, dokler nova avstro-ogerska nagodba nij bila gotova in dokler položaj v vnanjih političnih vpnu'amih nij šo bil jasen. Na ta dva slučaja je dr. Rieger vedno kazal, češ, ne moreta so rešiti brez Čehov. A zmotil se jo. Razmero so zdaj saj toliko in na tak čas urejene, da kake velike državno akcijo nij pričakovati. Morda bi l)llo drugače šlo, ko bi bili Cehi Magjnrc, ki so seveda po srečnem slučaji vse dosegli, ne samo posnemali v pisanih protestih, ampak budi v drugem delovanji. Magjari so so tacaš branili davke plačevati, ker po njihovem mnenji nijso bili postavnim potom raspisani. Cehi so leto za letom svojo papirnate proteste pošiljali državnemu zboru, a s tem je cela opozicija bila pri kraji. Tako pasivnost, lehko prenaša vsaka država in vsaka vlada. škodili pa Čehi niJBO BOmo sebi, ampak vsemu avstrijskemu S l a v j a n s t v u. Zdrobljeni smo v malo oddelke brez posebne veljavo, ker nam manjka krepkega jedra čeških narodnih poslancev. Dokler nijsmo vsi saj v glavnih potezah svojo a v s t r i j s k o-s 1 a v j a li- sko politiko in taktiko jedini, ostanemo kljubu velieemu številu avstro-alavjauskih narodov slabi in hegemoniji ustavoverne stranko podvrženi. Čehi naj opuste neplodno kujanje, naj stopijo zopet v dejanje in nu čelo opozorijo in prepričani smo, da h združenimi močmi dosežemo skupni cilj: okrepčnnjo svojih narodov v n a r o d n cm, duševno m in m a t e r i j a 1 n o m o b žiru. Najnovejši čin angleške politike v orjentu, zavzetje otoka Cipra in defenzivna zveza » Turčijo v Aziji, prebudil je po vsej Kvropi silno iznenađenju in začudenje. Vsi nnroiljo in vsa glasila mu veliko važnost pripisujejo, a o nasledkih različno sodijo. Rismarkova „Nord. Allg." meni, da ■ okupacijo Cipru in s pogodbo I. julija s Turčijo jo Anglija roko položila na vse posestvo, kar ga ima T u r č i j a v Maloj Aziji, kolikor ga odslej Rusiji no pripada, in so bode odslej meuj kakor zaveznica, kakor se lepšo glasi to ime, nego kakor u j) r a v i te I j i c a in naslednica Anatolijo in Armenije postopala. Francoz je so tudi kar ostrmeli, ko ho slišali, kaj so Angleži na tihem skovali. Njih časniki so različno izražajo, a vsega mnenja še no povedo. Dobro volje in zadovoljni nijso. &o menj Italijani. Vladni list „l>iritoM javlja, da je ta čin Anglije v Italiji m do prijaznosti vzbudil. SIcer pa list končuje svoj članek: „Za zdaj moramo reči, da je vprašanje /urad Oipra novo, stoprtiv od včeraj nastalo, vprašanje, ki /.adeva interese držav ob srednjem morji, katerim državam so bodo brez dvombe dalo svobode in časa, premisliti, prodno povedo, kaj mislijo o konvenciji turško-augleškej ml 1. julija." Torej Italijani na prvi mah kar no vedo, kaj bi reki'. Angleži nijso složni. Vladna stranka jo zadovoljna in Ite acon. lielda hvali, da jo pridobil tako važno mesto, i/, katerega si Britanija mora braniti svoj trgovski pot v Indijo. „Tnnesu pravijo, tla bodo to osvojenje Cipra občno zadovoljnost vzbudilo po Anglji. „Daily Thelegrapk" meni, da jO ta okupacija moj« stersko delo daleevidi čega angle&kega iniiii-BterstVa. Na ta način je Anglija brez vojske dobila v Aziji večji vpliv. Lo liberalno BDglO* ško stranke glasilo „Dailj News" so proti to| okupaciji Cipra, in zveze s Turčijo v Aziji m pravijo, da si s tem Anglija naklada strašno veliko odgovornost na vrat. Angleška vlada jo prevzela nalogo, ki bodo strašno denarja stalit, vedno bojo, in nevarnosti rodila, nalogo, kate i a šo nikdar v zgodovini nij zadovoljuosti prinesla. Ruskih glasov v tem hipu še ueniamo. Skoro brez đvombe pa je, da se je vse zgodilo vsled dogovora z rusko vlado. Suvalov in Beaconheld sta se v tem pogodila bila. Rusija vpliva na evropski, Anglija na azijatski del Turčijo. Slabo za Slovanstvo to valjda ne bode, ker vidimo, da tisti, ki najbolj vpijejo zdaj, nijso prijatelji Slovanstva. Kar se tiče ustavovernih „naših" avstro nemških listov, ali nijso zadovoljni, ali pa še ne vedo, kaj bi rekli. „Deutsche Ztg." se šteje mej prve in pravi, da ker se Anglija v tej pogodbi zavezuje samo azijsko zemljišče Turčije braniti, izdano je evropsko turško zemljišče indirektno Rusiji, mala Azija pa preide v gospodstvo Angležev in njih trgovine. — „N. Fr. Pr." v večernem listu od 9. t. m. vpraša: »Kakšna iznenadejanja nam bode kongres Se na dalje prinesel? Moremo se le še temu čuditi, da se je možno sploh še čemu čuditi v tem slavnem poletji." — A oficijozna stara „Presse" v prvem članku 10. t. m. piše: „Nij mogoče uže denes izpremembo stvarij v njih eelej raztežuosti premeriti, ki se zdaj vrši v orijentu. Le jedno se more trditi z gotovostjo: od početka tega stoletja nij se zvršilo nobeno historično dejanje, ki bi se moglo primerjati zdanjemu sklepu mira. Črez mrtvo truplo Turčije koraka Evropa k orijentu in nova perijoda gospodar skega in kulturnega prerojeuja v vzhodu se odpira ..." Mar nijsmo Slovanje v Avstriji od nekdaj uže to prorokovali. Zakaj se nij poslušalo, zakaj nijsmo stopili užo davno z Rusijo v zvezo za to rešenje stvarij, da bi bile tudi za našo monarhijo bolj ugodne? Politični razgled« Notranje €l>ž<»le. V Ljubljani 11. julija V našej notranjej politiki je nastala neka tišina. Ministri so se razšli v kopelišča. Le o mobilizaciji ki se vrši, govori svet mnogo, a nam o tem pisati, kakor smo uže povedali, nij dovoljeno. Včeraj smo na tem mestu poročali, da tudi čeSM „Narodni Listy" so v principu za to, da se snide shod avstrijskih federalistov. Izostal pak je nam bil stavek, da „N. L.u terjajo, da je treba Čehom sami m prej dogovoriti se in skleniti, kaj hote za sebe in za Češko, predno druge federaliste vabijo. Mtmttskt' nove volitve v sabor bodo 15. avgusta. Torej ne bode mnogo časa za priprave. Vitimi«' ilržuvo. Na L-<>nt/»■<:%■ tt se vprašanje o Batumu že vendar nerešeno nekoliko zavlačuje. Zadnji telegram namreč poroča: Čuje se, da je kongres sklenil, batumsko vprašanje izročiti ko-mi.siji, katera naj ga z večino glasov reši. Vendar javlja oficijozna pruska „Provinzial-Corr.", da se vsa vprašanja na kongresu po voljno rešujejo in da bode soboto mir podpisan. Nekateri so se bali, da bode nenadejano vprašanje o zasedenji Cipra kongres razbila; to se nij zgodilo, kar je znamenje, da Rusija nema nič protivvsemu temu. Res „Pol. Corr." poroča, da je Šuvalov uže tri tedne o vsem podučen bil. Glede Mtosne javljajo „Times", da srbski poveljnik na Javorji poroča belgradskej vladi, da je O s man-paš a prišel s svojim generalnim štabom in s 30.000 možmi v Rosno. To so pač menda le želje srbskega poveljnika. Preko Dunaja se namreč poroča narobe: Porta je nazaj vzela ukaz naj vmaršira 20.000 mož v Bosno. Izpraznjenje te provincije se začne od strani Turkov z začetkom prihodnjega te dna Veli paša bode izročil trdnjave Filipoviču. Iz Berlina se javlja, da je atentatar Jiihtet bil 10. julija na smrt obsojen. Poslušal je mirno sodbo pa rekel, da je nedolžen. Dopisi. Is l\ju l»l lit m* 11. julija [Izv. dop. ] („Deutsche Kehlen".) „Laib. Zeitung" in „L. Tagblatt" sta poročala, kako velikansko slovesnost je bil Vesteneck priredil zadnjo nedeljo v Litiji pevcem filharmonikarjem. Oba lista pa sta pozabila referirati, kaj se je zgodilo, ko so pevci zvečer prišli na kolodvor v Litiji. Ne vem ali je bil tisti nemški zastopnik „deutsche Kehlen', ki je kmalu po kr-škej šolskej slavnosti „Slovenskemu Narodu" pisal znano ošabno nemško pismo zraven ali ne, — škoda pa je če nij bil, kajti tu bi bil „ad oculos" videl, kaj je „deutsche bildung und deutsche intelligenz". Komaj so namreč prišli pevci na kolo dvor v Litiji, kar se začno mej soboj kregati in to tako škandolozno, da so drugi na kolodvoru navzoči ljudje kar strmeli. Pridevali so si tuke „ljube" priimke, da nam nij mogoče vseh ponoviti, ker ne živimo več v Sha-kespearovej dobi. Od Litije počenši so se ti „pevci" celo pot do Ljubljane vladali na tak način, da jaz uže nemam rešpekta pred to „kulturo". Desetletue šolarje bi smelo biti sram, ako bi se tako obnašali. Vsled tega prepira je baje nastala v pevskem zboru fil harmoničnem velika razdražba, in iztopilo je baje uže osem pevcev. Več jih še izstopiti namerava. Torej „Tagblattarji" pometajte pred svojim pragom. Iz j«» feiMltc1! 10. julija. [Izv. dop.] V nedeljo popoludne je napravila naša čitalnica prvo bvoJo besedo z loterijo, godbo in plesom na vrtu pri „Guziju". Reči smemo, da se je veselica vršila povsem dobro, kar vsacega tem več veseli, ker nam je dež prvo slavnost odpretja naše čitalnice tako sitno za-prečil. Ob 5. uri prišel je Sokol s zastavo iz Ljubljane in je bil od zbranega občinstva navdušeno sprejet. Vrle naše dekleta pozdravile so ga pred slavolokom, in gospica P. Ker-šič je v imenu teh ovenčala sokolsko zastavo mej pokanjem možnarjev. Vojaška godba je svirala našo slavno narodno pesen „Naprej". Na to je odzdravi jal gospod F, Dre ni k, starosta Sokola, v daljšem govoru, kateri je bil z gromovitimi živio klici in „dobrodošli" od-zdravljen. Se ve da si naša dekleta nijso dale vzeti priložnosti, da ne bi bile okinčale So kolcev tudi s šopki. Po malem prestanku začne se potem vršiti beseda. Gosp. Adamič je pozdravljal došle goste v imenu čitalnice, ozrl se malo na zgodovino mladega društva in naznanil, da šteje dozdaj čitalnica G7 pravih in tudi nekaj podpornih udov, pričakuje pa še, da jih bode še mnogo pristopilo, ko uvidijo, da čitalnica pošteno doseza postavljeno si nalogo. Mej prestanki je igrala godba tukajšnjega hrvatskega polka izključljivo le s 1 a v j a n s k e pesni in zvečer se nij pozabilo napivati na njih zdravje, temveč, ker otidejo še ta teden na slavjanski jug. Gospica P. Keršič je deklamovala s prijetnim glasom „Nijsem Talijanka" in bila je od občinstva gorko pohvaljena. Burni živio-klici pozdravili so pa trojico, ki je nastopila za tem na oder v narodnoj obleki s pečo, in ko je nehala gospa našega spoštovanega g. predsednika deklamovati „Od konca", bili so dobroklici tako živahni, da je morala še enkrat ponavljati, in ko za tem nastopijo pevci ljubljanske čitalnice dvakrat, bilo je priznanje in zadovoljstvo občno. Loterija se je zvršila ▼ lepem redu, in ko se je začelo mračiti, za-vrtil se je mladi svet na prostem, mej tem, ko je druga gospoda navdušeno popevala narodne popevke in se napitnica vršila za na-pitmeo, kakor: na našega presvitlega cesarja, na vrle Sokolc9 in njih starosto, na slavno znane pevce ljubljanske čitalnice, na našega predsednika itd. Zalibog, da je moral „Sokol" ob 10 uri uže otiti, ker zabava je bila res živahna. Spomnili smo se še le, da je treba iti k počitku : „ko mežnar zazvonil je dan", — se ve da malo pozno pa — ker so nam tudi naši stari možaki polni zadovoljnosti zagotavljali, da ta-cega veselega dne še nij videla Šiška, bilo je se ve da vse njih misli, in ker od — veselja ločiti se je teško. Iz iiovoni4»Kk«»;i-!t okrniti 11. julija flzv. dop.] Razveselila nas je novica, da smo dobili v osobi profesorja A. Derganca v Novem mestu, novega šolskega nadzornika v našem okraju. Kolikor slišimo iz gotovih virov, ;e omenjeni gospod profesor priljuden mož, in tudi ne sovražnik slovenskega jezika, v katerem tudi rad občuje. Naloga, katera mu je zdaj naložena, pač nij lahka, ako bode vestno svoj posel opravljal. Nadejamo pa se, da bode vso svojo pozornost obrnil na to častno nalogo, da bode marljivo neutru-deno delal za povzdigo narodnega šolstva, in narodne omike, da bode zaštitnik šolskih postav, in varuh učiteljskih interesov, in slovenščine v šoli. Mislimo, da se no bomo prevarili v zaupanji, katero uže naprej v njega stavimo. Bz Niti.i«»i'Ml44k:;-ta 8. julija. [Izv. dopis.] Gospod M. Reiser v Mariboru si pač nij domišljeval, da bode zraven našega velikana Antona Slomšeka imenovan. Denes ga čast doleti, da se njegovo ime zraven imena tega slovenskega patrijota imenuje. Zaslužil je to mesto pri Slomšekovej slavnosti, in vsak naš človek bode, slišavši ta imena, kmalu oba spajal in imel prave pojme o značajih nosi-teljev teh imen. Seveda nekaj bode razločeval : Slomšeka bode jemal kot osobo, kot patrijota, dobrotnika slovenskega naroda, g. dr. Reiserjevo ime mu bode bolj indiferentno, ali celo stranko, katerej ta mož pripada, bode imel pred očmi, če bo to ime slišal. Slovenci smo mali narod in naša zgodovina jo žalostna; v naših deželah bije se boj manjše rase z večjo; za gospodarstvo v tej lepej slovenskoj deželi, svojim Bledom, svojo Solčavo, svojimi gorenjskimi velikani, svojo ljubo Adrijo ; za last teh prekrasnih pokrajin na Dravi, Sotli, Savini in Savi gre boj, in po tem krepkem, lepem človeku Gorenjcu, in tem nadarjenem Slovencu sploh gre bitva in vprašanje se rešuje: ali bo ta človek nositelj nemške, ali slovanske civilizacije na tem lepem kosu južne Evrope, na slovenskih tleh. — V prejšnjih časih reševal je absolutizem to vprašanje absolutistično po svojih najvišjih organih in to še nij bilo tako hudo, akoravno so je po tem sistemu dosti nemških kolonij postavilo mej Slovence, in tako napotilo nekaj naše zdajšnje razmerje. Zdaj be drugače rešuje reč; prej je bil birokratizem sam naS „kultivator", — zdaj je cela stranka, in ubogi črevljarček, kakor bogati rentje je angažiran v boju te stranke z domačo, in to je hujše, ker boj se bije v vseh razmerjih našega javnega in privatnega življenja. Mi Slovenci smo z veseljem pozdravljali pričetek ustavnega življenja v Avstriji; naša mladež je bila najti mej prvoborci za svobodo leta 1848, ko se je terjala ustava; bilo je morebiti našemu Preširnu, gledajočemu jasnejšo narodovo bodočnost, to lepše, človeka urednejše državljansko življenje pred očmi. Mislilo se je, zdaj nas ne bo več absolutizem nemški uniformiral, zdaj imamo prosto pot, si pohištvo tako urediti, da bo komu podobno, zdaj smo prosti državljani in §. 19 državnih osnovnih postav nam daje zagotovilo, da smemo nadomačej slovanskej podlagi se razvijati. Marsikateremu domoljubu je morebiti lepa narodova bodočnost se predstavljala; mislil je: Nemec v naših deželah se bode našega jezika učil; naša mladež, ki dalje v šole hojeva, se bode nemškega učila; Nemec bode kot gost mej našim ljudstvom si prizadeval, gostoljubnost s tem čislati, da bode pomagal delati na to, da se naš narod slovenski povzdigne do večje omike, in složno bodomo vsi brez razločka služili skupne j domovini, in stranke se bodo le delale tako, da bode jedna konservativna, druga napredna, o glavnej reči pa: narodova kultura je le mogoča na tleh narodovega jezika, bodemo vsi jedini, ker je to tako jasna reč. Ustavno življenje nam je doneslo vse drugo. . . . (Tu srno rarad tiskovne svobode morali dopis odstriči. tir.) Iz Nloveiislie^i IMinioria 9. julija. [Izviren dopis.] Bratje slavjanski, brez potnega truda, brez dolgotrajnega pomisleka, to lehko vidite, kako naj se za naprej imenujejo vsi rodi in rodovi velikanskega debla Blavj anskega! Za gotovo rečem in trdim, da nam nij treba izmišljevati ali iskati si no vega imena, s katerim naj bi zvali vse slav-janske narode. Imamo slavno ime, katero naj bode dika in ponos vsakemu Slavjanu. „Jaz sem Slavjan z dušo, s tel o m": sč srcem in s prstom ti kaže vsenarodni pesnik, katero naj bi bilo in katero naj bode v ve-Belej bodočnosti ogromnega naroda našega vse-skupno ime. Zato nam nij več treba bratov-skega boja, krvave bitve, literararnega klanja glede skupnega imena. Kako strašna bi bila slepota vsakega narodnjaka, ukvarjajočega se Se dandenes o malej — sicer prevažnoj stvari; osobito, ko je vsak pametnik prepričan, koliko škode in zopet škode provzroči mejso-bojni, bratovski, hišni prepir in nemir. Izdajica bodi tisti, kateremu vro protislavjunske misli po glavi. Ime — slavoslavno ime slav-janskega naroda je bilo v žalostnej prošlosti : starodavno ime je v radostnej sedanjosti: prirojeno ime nam bode v bratovskej bodočnost: — S loven ali Slavjan. — To ime je ime slavoslavno, starodavno prirojeno ime vsem Blavjanskim plemenom. Kje je lepše? kje slavnejše? kje je veličnstnejše ime — celotno ime od imenovanega imena? Ali more kakšen novotar krasnejše imenovati vseslav-janski naš narod? Ali mu more dati estetič-nejše ime od danega mu imena? In kdo mu je prikoval in vkoval lepo doneče ime vsesplošno ime? — Narod sam in naroda proroki — slavjanski pesniki so se tako imenovali in se tako imenujejo. Ko rabijo slavjanski pesniki in drugi vseuarodui možje besedo Slavjan ali Slovan, ali Sloven (to je vse jedno) navadno mislijo in govore o vseskupnem narodu slavjanskem. Narod nam tedaj in naroda pes- nik si je vtisnil primerno ime — pravo ime za pravo moralično bitje — za slavnoslavni rod slavjanski, ta veliki rod velike bodočnosti. To p* rečem zato, ker pri meni velja, da narod in pesnik — pesnik in narod, je vse eno. Narod čuti s pesnikom in narodni pesnik čuti z narodom. S pričo toga rečem in trdim: — Slavjani smo bili, Slovjani smo, Rlaviani bodemo in Slavjani bodimo, bodimo bratje mej soboj, narodu v prid in korist, v prid in korist tudi tujim narodom, ako nam bodo pri jazni in prijateljski. Drugače pa spremenimo prijazno obličje v obličje hranilno, bojevalno. Složni bodimo v imenu, v besedi in narodnem dejanji. Tako imenujmo so, kakor se imenuje narod in kakor ga imenujejo narodni proroki naši slavjanski pesniki. Oni si čutili potrebo in in nujnost splošnega imena za vsa sorodna naša plemena. Zraven tega nas tudi drugi narodi uže „Slovene" imenujejo, ali pa „Slav-jane". In staro gasio je, da „inter duo oligi-tur unum, tertium non datur". Iz splošnega imena izvira samo ob sebi splošni jezik — vseslavianski literarni jezik, kat»ri je tako potreben kakor vscslavjansko ime. — Kateri naj bi bil, lehko ugane vsak pametnomisleči Slavjan. Budilovič pa jo imenoval. — Brez slav-janskega imena nij in je ne bode narodno omike, narodne prosvete, narodne sloge ali tudi brez narodnoliterarnega jezika nij in je ne bode velike narodne omike, narodne sloge. Ime jo skleneno z jezikom in jezik je skle-nen z imenom. Za prvo je treba najprej in najprvo skrbeti, drugo nastane samo ob sebi. Ako se vse to mišljenje izvrši, izvršil se je — saj deloma — slavjanski ideal. Domače stvari. — (Ljubljanski magistrat) je v prvem polletji 1878 kaznoval 88 voznikov zarad hitre vožnje ali popuščenja voz brez varna; 32 strank zarad prezgodnjega izvažanja gnoja in osnaženja ulic, 10 fijaker jev; policaji so prijeli 741 ljudij, mej temi jih je bilo 207 sod-niji izročenih, 301 po šubu odgnanih, 173 policijsko kaznovanih. — (Izginil) je logar Jakob Suštcršič iz Vrda pri Vrhniki 28. m. m., in se sumi, da se je sam umoril, da si nijso še njegovega trupla našli. Njegovo puško so v gozdu našli na tleh, eno cev izstreljeno, drugo nabito, a blizu lužo krvi. Sodi se, da se je le obstrelil, a potem dalje vlekel, in v vodo vrgel. — (V Zagrebu izhajajoča ,,Kroa-tisehe Post") prinaša v sredo 10. t. m. uže IV. članek iz Maribora o Slomšekovej prepovedanej svečanosti. Žalibog, da iz dobrih tam povedanih političnih refleksij mi v svo-jej „tiskoYnej svobodi" ne sinemo ničesa ponatisniti. — (Nov veliki zvon) 50 centov težak so dobili v Semiču. „S1." se piše, da je vse strmelo nad takim glasom, to je bobnenje, kakor ga nij od Ljubljane do Karlovca. Zvon je res krasen, nič manj po glasu, kakor po vnanjej obliki, in je mojstru llilzerju iz Dunajskega Novega mesta na vso čast. Torej zopet Ildzer. Naj naši obrtniki iz tega uče se, da je dobro z narodom hoditi, ne pa proti narodu. Razne vesti. * (Proti socijalistom.) Na Dunaji je bil pred porotniki 9, t. m. na jedno leto teške ječe obsojen urednik Bocijalno demokratičnega časnika „SocialiBt" zarad kaljenja javnega miru. (Itazsuto mesto.) Iz Zalatae na Erdeljskem se poroča, da je strahovit vihar 3. t. m. podrl skoraj polovico imenovanega mesta, ter razsul cerkve in poslopja. * (Trikrat oženien.) V Oseku je služil pred dvema letomi diurnist Biscar, ter se je v tem času z mlado Migiarko oženil in z njo v zgoreniem delu mesta stanoval. Pri uradu kjer je služboval je pa nekaj Otroljufal in potem ubegnil. Takoj se je izvedelo, da ima Še jedno ženo v dolenjem delu mesta, s katero se je bil v Zagreba oženil. Nedavno pride nek uradnik v Ilok, ter izpozna Buscarja pri tamošnej sodniji, kjer je dobil službo. Oni uradnik ga sodniji ovadi, in bivšega diurnista, ki je mej tem tudi uže v Iloku se oženil, dejali so v zapor. A posrečilo se mu je zopet pobegniti: razsul je peč in ušel. Telflijram „Slavenskomu Narodu". Maribor 11. julija. Deželno namest-nistvo je z razsodbo od 6. t. in. vročeno 11. t. m. od mostnega župana dr. Reiserja zarad Slomšekove slovesnosti ukazano ustav-l.jonjo delovanja tukajšnje čitalnice in tudi prepoved občnega /bora odbora za Slom-sokov spomenik —- ovrgla. Poslano. 50 Gnlden fiir einon aufklilrend reclifsgiltigeii Bevvels, dass die Dentsehen and Jene, die sicli so nennen, i m Allgemoinen als Menselien wah»-hali bessor sind, als die Slaven, Slovencu: Rberhanpl die slavischen st.uiinne. Ueberffonug Veranlasstin^ tri'»t die beliebte ver-aVbtlirho Art und VVeise, mit welelier \vir Slaven von besagten /.\vei Qimlit:'iteti I.čuten gur so imgenirt Ihv-hanđett verdon, miti man sicli sogar schou erktlhnt, ani iti an sere ti firtedlichen Woliniiinjen ohno jo^lichen Grand Bcbimpfllch zw uberfallen, wozu leh eln Beleg lidere. Herr Bfergenthaler, Lederfabrikant oder Meistor in Sclo bel Latbaoh, kam voi1 eintgen Monaten min 1 stentnale in raein Hatts, nachdem er slch frtlher d-nlgemale durch elnen Bekannten als Landsmann mol-nor Šonviegertoonter andeuten liess; er wurde von mir freundltch empfangen, and naen mehr :ils l1', atundlgeffl Verkehr verabsohledeton wit uu gegen-geitig reeht freundschaftllcb, Ani 35. April d. J. betrat Herr M. zuta Stonmale ■ m-iti<- \VtiliiMiny mil der \ nl'ni-e. „ob nieino Schvvic- gertoehter Btwaa in Ihre lleimatb zuberichten itabe", was aber vernetnt wurdo. Meln Beauoher aetzto sich und (io.^ ohno Irgenđ čine Aiilciiini.ir »n: „VVissen Sie, leh gobe beute Naoht naeb I lentscbland, \vii- I >eutsclie, liaben dio ('iiltiu- and Clvilisatlon, wtthrend dle Slovencu dumra uad lautor Esel sinil: nnf dic Ksel iiuihs man reiten, und \vir \vciiiin sie niederhauen." In dleser Art mit versohie-dener Motlvlrting ^iii^r os so fort, ivobel dle llni-l uhl-reloher uro mlch hernmflogen, ;>ls ha hOohsten Bom-raer dleFliogen. Darauf erwiderto loh: „auch leh bin čine (linnme Slo\cniii, niciiu' aber, dass \vir ie Erde ist iii Btetor Bevvegung and dio Menaohen maohen allerlei Turnaprtlnge und Kiinsto, nnd es kointnt mir zu leielit /,n einrr VVendUSg, \vo Minuten aul* dem Tiacho -ein". \Vas icb geflissentlieli iiber^in^', denn: loh gesteliu olVen, dassieli, trot/, dem mir ange-borenen Mutli, trot/, der spit/.i^en \Valle, die Viclen meines GeSohieohtes elgon, undioh niohl atn aohw&4 listen damit bedaoht i > i 11, vrortkarg vvnrde, nnd Qber-le^'te, wie aolcb eine L'ivilisatiou aulzuliissen und zu beliandeln sei. Mehi Cnnt trank nun h Ich hltte mir ein en Kaffe kanfen kOn-niii; wiMen Sle,* fhhr er fort, .ich kam vor SJahren mit 8000 ti. nacn Lalbach, und jetzt babe ich 15.000 H., dieto donunen si<>\estaoben BmI arboiten mir um4 8.j icb kuni mit kcinen Dentsehen dnatellen, «, .r>'2 I., povožena na kolodvoru od brzo-vlaka. — Jaroslav Mačak, sin c. kr. geometra, 5 m. 1 dan, v dijaških uiicah št. 2, vsled krča v grbu S. julija: Juhami Podkrajsek, hči mestnega ekonoma, 40 J., v kolizeJBkih ulicah št. 24, vsled vue-tice možjan. — Pavlina Ložar, hči delavca, 6 m., na žabjaku št. 5, vsh-d popolnega oslabljenja. 9. julija: Alojzij listič, učiteljski kandidat v II. letu, 18 1. r. m., na zimom trgu št. 2, vsled pljučnega odkrvavljcnja. V deželnej bolnici. 21. junija: Frančiška Zdravič, hči gostaća, 5 1., vsled pnevnoinomjo. 23. junija: Jobana Ločnikar, žena delavca, 40 1, na srčuej hibi. M 25. junija: Martin Stefančič, delavec, 31 1., na tuberkulozi. — Franc Vojovec, otrok delavca, 7 m., na pljučnoj vnotici. Liti. junija: Marjeta Franuvič, gostačka, 56 I., na trganji po udih. 27. junija: Urša Kaufman, žena čuvaja, 53 1, na pljučnej tuberkulozi. 29. junija: Bernard Dolenec, posestnik, 73 1., na pljučnej vnetici. 30. junija: Marija Krištof, vdova delavca, 61 1., na pljučnej tuberkulozi. Dunajska borza 11. julija. (lavirao telegrafičnu porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 65 gld. 10 Enotni dri. dolg v srebru . . 67 „ 30 Zlata renta........ 75 m 60 1860 dri. posojilo..... 114 . — Akcije narodne banke .... 830 » — Kreditne akcije...... 2*0 „ 10 London......... 115 m 95 Napol. ......... 9 . SJ9»/, 0. kr. cekini....... 6 , 52 alrobro......... 101 »40 Državne marke ...... 57 . 35 Mladenič, ki je dobro dovršil spodnjo gimnazijo, in kateri jo zmožen nemškega in južno-slovanskega jezika, sprejme se za praktikauln v lekarn iei (2H-2) F. VVacha v Metliki. Karel S. Till trgovstvo a knjigami in 2>iijem, pod Trančo it. 2, zaloga vseh potrebnostij za urade in kupčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnegii pa Eirju. Vso potrcbnuBti za morjevco (inženirje), sli' atjo in risarje. Najnovejše v konfekciji za papir. Zapisovalue in opravilno knjigo. Izdeljujejo so tudi monogiami na pisemski papir, viaituc karte in pisemsko zavitke. (158—32) se išče za prodajalniiik von M. J. Elsinger & Sohne _in Wion, Ncubau, Zollorpnsso 2, Lieferanten des k. und k. Kriegsministeriums, Sr. M»j. Krict»sm»rine, vieler Humanitšitsanstalten etc. etc. (196—19) d! lav ni dobitek ev. 450.0(10 mark. Naznanilo »reče. Dobitke garantira država. Prvo vzdiganje: IS. i 15». juliju. Vabilo na udeležitev d o li i i ii i li Mane velike, od deželne vlado garantovann denarne loterije, v katerej se mora nad 8 milijonov 800.000 mark gotovo «lol»iil. Dobitki to ugodne denarne loterije, katera ima po načrtu le 86.U0U lozov, ao sledeči: 1 dobitek 108 od 3000 mark ev. 460.000 mark 213 2000 mark spec. 300.000 mark 1 1400 mark 1 od 1 ",0.000 mark 523 1000 mark 1 80.000 mark 848 • 500 mark 1 ti 60.000 mark 1000 300 mark 3 ti 40.000 mark 75 240 mark 3 n 30.000 mark 35 200 mark 1 tt 25.000 mark 50 1C0 mark 5 n 20.000 mark 27800 n 142 mark 12 n 15.000 mark 2000 122 mark 1 91 12.000 mark 50 120 mark 22 10.000 mark 25 n 100 mark 1 n 8.000 mark 4900 n 94 mark 4 0.000 mark 50 70 mark 62 5.000 mark 2000 n 6G mark 5 4.000 mark 2900 n 38 mark kateri se bodo v malo mesecih v 6 oddelkih gotovo odločili. Prvo vzdiganje dobitkov jo urit duo na dne 18. in 19. julija t. 1. nastavljeno, ter stane cel originalni loz le 9 gld. 30 kr. a. v., pol original, loza le 4 gld. 65 kr. a. v., četrt original, loza le 2 gld. 33 kr. a. v., ter te od državo garautovane originalno loze (ne propovudauo promese) proti frankovanej poslatvi svote tudi v najoddaljenejše kraje razpošiljam. Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni črte/, z državnim grbom zastonj, ter se mu takoj po vzdigovanji dobitkov nezalitevano pošlje uradni listek vZdig-nenib številk. Izplačevanje in razpošiljanj« dobitkov ■izvršujeta direktno jaz int