fTSSF Leto 1X111. itev. 11
U Uoliijon1. v sredo IS. januarja 1930
Cena Din 1-
Izhaja vsak dan popokkie, izvzemši nedelje m prazni<kc. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Dim 2.50, večji inseraii petit vrsta Din 4.—. Popust <po po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode vedija letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126,
RAZPRAVE DRŽAVNIKOV V ŽENEVI
Odprava carinskih težkoč — Spor med muslimani in
v Palestini — Močno zastra žena italijanska delegacija
Ženeva, 15. januarja. Včeraj dopoldne je Svet Društva narodov razpravljal o celi vrsti poročil o delovanju gospod?, rskega odbora. Angleški zunanji minister Henderson jc povdarjal važnost konvencije za odpravo in omejitev carinskih prepovedi na izvoz in uvoz. Izjavil je nadalje, da Poljska in Češkoslovaška doslej še nista podpisali te konvencije, ki zaradi tega ne more sto.pit*i v veljavo, kar zavlačuje osvoboditev mednarodne trgovine od carinskih težkoč. Svet Društva narodov je določi! 17. februar za dan sestanka konference, ki bo razpravljala o vprašanju carinskega premirja.
Nadalje je Svet Društva narodov razpravljal o poročilu angleškega zunanjega mi.nistra Hendcrsona o madžarskem optantskem vprašanim v Transilvaniji. Rešitev tega vprašanja je bila odgođena do pnlicdnjega zasedanja sveta Društva narodov.
Na včerajšnji .popoldanski seji se ie nadaljevala debata o palestinskem
vprašanju. Angleški zunanji minister Henderson je predlagal, naj se imenuje odbor treh oseb. ki naj bi končnovc-liavno uredil zahteve in prava židovskega in muslimanskega prebivalstva glede na vprašanje zidu vzdihovanja v Jeruzalemu. Henderson je predlagal, naj te tri osebe ne bodo angleške narodnosti in naj se izberejo izmed domačega prebivalstva. Te osebe pa morajo imeti globoko kmdično znanje in morajo biti .popolnoma neoporečne. Kakor hitro bo poročilo o vprašanju zšdu vzdihovanja končano, bo Svet Društva narodov nadalje razpravljal o tem vprašanju. Končno jc svet Društva narodov odgodil razpravo o tem vprašanju, dokler ne bo predlagani odbor podal svojega poročila.
Ženeva. 15. jan. AA Včerai popoldne je na tajni seji Sveta Društva narodov bilo sprejeto brez vsakršne opazke poročno jugoslovenskega delegata dr. Ilije Šumenkoviča o imenovanju člana za centralni opijsiki odbor in
Pogreb ministra za javna dela St. Savkovića
D?nes dcrioldtie je bil na najsvcčanejš1!' način pokopan pcfiojni minister ze javna d z!a Stevan Savkovič
Beograd, 15. januarja. Danes dopoldne je bil na najsvečanejši način izvršen pogreb pokojnega mjnistra za javna dela Stevana Savkoviča. Pogrebni obredi so bfli v saborni cerkvi in jih je izvršil patrijarh Dimitrije z dvema vladikoma in 10 svečeniki. Prisostvoval jim je kralj, vsi člani vlade s »predsednikom generalom Živkovi-čem na čeki, ves diplomatski zbor, ogromno število meščanov in zlasti veliko število sci jako v iz beograjskega okrožja, kjer je bil pokojnik dolgo časa poslanec. V cerkvi se je -poslovil od pokojnika v imenu vlade minister prosvete Boža Maksiimovič, pred cer-
kvijo pa v imenu prijateljev bivši minister dr. Gjuro Šurmin. Ko je sprevod došel do poslopja Poštne hranilnice, se je poslovil od pokoinika v imenu osobja bivšega ministrstva za peste in brzojav dr. Milorad Nedelikovič, direktor Poštne hranilnice. Šele ob 11. dopoldne je. došel pogrebni sprevod pred ministrstvo za javna dela, kjer se je poslovil od pokojnika načelnik tega ministrstva Milorad Jovanovič. Za njim so govorili zastopniki raznih korporacij in udruženj, ki jim je pokojni minister za javna dela Stevan Savkovič naČeljeval. Ob 12.30 je bila krsta pciložena v rodbinsko grobnico.
Otvoritev francoskega parlamenta
Za predsednika francoskega parlamenta je bil izvoljen Ferdinand Bouisson s 336 glasovi
Pariz, 15. januarja. Včeraj ob 15.40 je starostni predsednik Sibille otvoril redno zasedanje francoske zbornice. Po pozdravnem govoru so bile volitve predsednika, podpredsednika, tajnikov in kvestorjev. Skrutinij ,e je pričel ob 14. in je bil zaključen ob 17.15. Nato je bila zbornična seja odgođena do 19.30. Po zopetni otvoritvi seje je starostni predsednik Sibille naznanil, da je bilo pri volivah oddanih 531 glasov. Praznih glasovnic ali pa razveljavljenih je bilo 101. Absolutna večina je znašala 216 glasov. Za predsednika zbornice je bil izvoljen s 336 glasovi Ferdinand Bouisson. Zbornica je sprejela izid glasovanja z dolgotrajnim odobravanjem. Za kvestorje so bili izvoljeni Tranchand, Barthe, Cazals, za tajnike Ballu, Ribie, Blanche in drugi. Za podpredsednike zbornice so bili izvoljeni Ricolfi z 434 glasovi, Bouillour Lafont z 414. Leo Bouisson s 353 glasovi, Cantrou in Moncelle z 290 glasovi. Izvolitev Can-trouja ni bila potrjena. Na intervencijo sta-
rostnega predsendika Sibilla je zbornica sklenila, da bo volitev četrtega podpredsednika pozneje. Seja je bila zaključena ob 20.20.
— Pariz, 15. januarja. Včeraj ob 15.15 je starostni predsednik Fleurv otvoril redno zasedanje francoskega senata. V pozdravnem nagovoru je Fleurv izrazil željo, naj senat pravočasno reši proračun, da se izogne dvanajstinam. Nadalje je Fleurv govoril o glavnih političnih dogodkih v 1. 1929 in naglasi 1 veliko važnost haaške konfernce. Povdarjal je, da je bila Francija vedno za mirno sožitje s sosedi in da je pripravljena storiti vse za ohranitev svetovnega miru. Nadalje se je Fleurv spominjal umrlega bivšega ministrskega predsednika Clemenceaua in bivšega predsednika francoske republike Loubeta ter zaključil svoj govor z izjavo, da mora senat vse storiti v korist in prospeh Francije. Seja je bila nato ob 17. odgođena na danes.
Pomorska razorožitev
Pred otvoritvah londonske konference — Angleška deJfrrsfea stranka za odpravo velikih križark
— London, 15. januarja. V petek bo prispela v London ameriška delegacija za pomorsko razorožitveno konferenco. Francosko in italijansko delegacijo pričakujejo za soboto. Takoj po prihodu ameriške delegacije se bo sestal angleški ministrski predsednik Macdonald z ameriškim državnim tajnikom Stimsonom in pozneje tudi z voditelji drugih inozemskih delegacij. V ponedeljek dopoldne bo v angleškem zunanjem ministrstvu sestanek ministrskega predsednika Macdonalda z glavnimi delegati vseh inozemskih odposlanstev, na katerem se bo določil dnevni red pomorske razoroži t v ene    konference.    V ponedeljek
popoldne bo angleški kralj sprejel člane delegacij v buckinghamski palači. Zvečer bodo delegati gostje na banketu, ki ga bo priredila angleška vlada.
— London, 15. jan. AA. 77 poslancev delavske stranke je podpisalo proglas, v katerem predlagajo, naj pomorska razoro-žitvena konfemca zahteva odpravo vseh križark in vojnih ladij z več ko 10000 tonami. Proglas predlaga nadalje, naj se Velika Britanija postavi na čelo pokreta, ki gre za tem. da bi vlade ne naročale v svojih ladjedelnicah novih križark in vojnih ladij z več ko 10.000 tonami.
o imenovanju Švicarke gc. Ourten za predsednico' jnednarodne organizacije za zaščito dece.
Ženeva, 15. jan. AA. Vprašanje madžarskih optantav ne bo razprav-Tano na sedanjem zasedanju Sveta Društva narodov, ker se vrši razprava o tem vprašanju v Haagu.
— Ženeva, 15. jan. Ko je v ponedeljek popoldne zapustil italijan. zunanji minister (irandi hotel, da bi odšel na zasedanje Sveta Društva narodov, je postal žrtev krimi-nalbtične prenapetosti. Nič manj kot 4 policijski uradniki švicarske narodnosti so sledili zunanjemu ministru, ki je šel peš po cesti. Kazen tega se je vozilo v elegantnem Fiatu« 6 italijanskih detektivov, ki so se Peljali deloma za, deloma pa pred Grandi-jem, ki je korakal peš. Očividno ;e bilo Orandiju vsega tega že preveč, tako, da se je s kretnjo, s katero iz to nakazal, vsedel na neko klop. Ko so se varnostni organi nekoliko odstranili, je ogorčen sam nadaljeval pot proti poslopja Društva narodov.
Zcpet umor v Siiji
— Beograd. 15. lan. »Vreme« poroča iz Sofije, da je bil v pretekli noči ubit makedonski revelucijonar Bhža Božinov, ko je šel preko železniške p-oge domov. Atentator, član makedonske revoUicijonarne or-ganizaci e, Ivan Momči!-jv, je hotel pobuniti, pa sfa ga dva pasanta s pomočjo policijskega agenta prijela.
Brezposelnost v Italiji
Turin, 15. januarja. AA. Da se prepre-i sezonska brezposelnost se bodo začela dela na avto-cesti Turin - Milano. V velikih tvornicah »Fiat< je uveden petdnevni tednik, a od prihodnjega februarja bo delavstvo delalo 6 dni na teden.
Rim, 15. januarja. AA. Rimsko časopisje priobčuje razne vesti o ponovni polni zaposlitvi delavstva navzlic slabi sezoni, ki povzroča brezposelnost v vseh državah.
— Bukarešta, 15. januarja. O komuni* stičnih nemirih v Rumuniji se poroča, da so bile demonstracije očividno že dolgo pripravljene, ker so izbruhnile v vseh ru-munskih mestih skoraj istočasno. V Kolosu so komunisti in brezposelni vdrli v Delavski dom, policija pa je preprečila nemire. Dcpoldne so mlsdi komunisti in članice ženske komunistične organizacije hoteli na pokopališču prirediti žalno svečanost. Ko so začeli peti internacijonalo, je prispela policija, ki so se ji komunisti uprli. Aretiranih je bilo nad 50 oseb. V Ploestiju so komunisti vdrli na socijalno-demokratsko zborovanje m je prišlo do pretepa. Tu je bilo aretiranih 12 oseb.
Pariz, 15. januarja. AA. »Havas« poroča iz Buenos Airesa, da je prišlo do novih spopadov med policijo in delavstvom. Policija je prijela več komunističnih izgredni-kov.
Berlin, 15. januarja. AA. Komunisti so nameravali danes prirediti nekoliko večjih demonstracij po berlinskih ulicah. Zato je šef policije prepovedal vse obhode po ulicah in demonstracije. Policija je odredila izdatne varnostne ukrepe in bo proti vsakemu, ki bo skušal kršiti prepoved obhodov in demonstracij, nastopila z vso strogostjo.
Albanska razbojnistva na grški meji
— Tirana* 15. jan. Atenska poročila so
omenjala, da je neka veečlanska razbojniška tolpa na albansko-grški meji napadla šest avtomobilov ter med potniki 9 oseb pobila. Razbojniki so bili baje iz Albanije, Na merodajnem mestu odločno zanikajo resničnost tega poročila, ker se tak napad na albanski strani sploh ni izvršil, marveč se je najbrž pripetil na grški strani, kjer se večkrat ponavljajo slični napadi razbojniških tolp, ki plenijo zlasti potnike avto-mobiliste.
Vrhovni zakonodajni svet
— Beograd, 15. jan. Prihodnja seja vrhovnega zakonodajnega sveta je napovedana za 20. f. m. cb 16. uri.
Odlikovanje
— Beograd. 15. jan. »Službene Novine« obavljajo ukaz, s katerim sta odlikovana z redom sv Save HI. vrste univ. profesora Gjorgie Tasič in Aleksander Bili m o v i ć v Ljubljani.
Poincare o haaški
konferenci
Dr. Schacht o svoji vlogi na reparacijski konferenci
— Pariz. 15- jan. V trancoskem listu - Excelsior« je objavil ministrski predsednik Poincare članek, v katerem se bavi s haaško konferenco. Poincare priznava, da so naletela reparacijska pogajanja v Haa-Ku na velike težkoče in da bo treba veliko hladnokrvnosti, da se res; zanvotano reparacijsko vprašanje. Nadalje naglasa važnost reparaciiske konference, k: ima Mkvidiratl celo vrsto vprašan', izvirajočih iz minule svetovne vojne in ki se mora absolutno končati s popolnim uspehom, ako se hoče preprečiti nadaljnje krvave dogodke, ki so pred leti tako težko oškodovali evropske narode. Clankar zaključuje, da je uspeh reparaci ske konference v Haagu v interesu celokupnega človeštva in zahteva od merodajnih državnikov, da napneio vse sile da se konferenca konča s popolnim uspehom in s poravnavo vseh še  obstoječih  mednarodnih sporov.
Pariz- 15. januarja. AA. Tardieu m Lou-cheur sta snoci odpotovala nazaj v Haa^;.
— Berlin, 15. jan. Dr- Schacht jc včeraj v Haagu izjavil novinarjem, da nikakor ni nameraval sabotirati dosedanje politične uspehe haške konference. V Haagu je le kot strokovnjak ter nima nobenegu posla s političnimi vprašanji. Njegovo stališče v pogaiarrj-.h odbora je bilo diktirano samo od misli, da gre za posel, pri katerem je treba ugotoviti, ali ic zasigurana moralna podlaga- Pri delu. čegar moralin podlaga ne bi bila sprejemljiva, ne more sodelovati niti on, nit: državna banka. Na vprašanje, ali bo podal svojo demisi o, ako njegovim zahtevam ne bo u:-rodeno, jc :avil dr. Schacht: Logično je. da bom de-misijoniral le tedaj, ako bom imel točen občutek, da nisem poMopal pravilno. Ni ljubo gotovim osebam pa tesa ne l>o:n storil.
Viharji na severozapadu
Evrope
Katestrola angleške ladje — Nfonr hitrostni rekord angleškega
letala
— Lcndon. 15 jan. V strahovitem viharju pri Usl antu v Biskajskem zalivu se je poVopil vlačilec angleške vojne mornarice »Saint Gennyc Katastrofa je nastopila tako nagk), da so utonili trije častniki in 20 mož posadke. Vlačilec »Saint Genny< je zapustil v soboto v spremstvu ladje »Saint Cvrus- in neke korvete Portland m je plul proti Gibraltarju, kjer so 6e imele vršiti pomorske vaje angleškega atlantskega brodovja Vlačilec je imel 423 ten in je služil za plavajočo tarčo pri strelnih topovskih vajah Atlantsko bro-dovje je imelo zapustiti Portland včeraj, a je zaradi slabega vremena odszdilo odhod za 24 ur. V viharju je več" vojnih ladij iz-iubilo evoje čolne. V Angliji je poginilo v viharju 13 oseb.
— London 15. jan. Trikrovnik 'Armstrong SMelevt je preletel progo London-Bru^elj v 9o minutah. Letalo je letelo s povprečno hitrostjo 140 milj na uro in postavilo s tem rekord hitrosti za letala tako velikega obsega. Letalo je težko 9 ton in ga je vodil letalski kapetan Rogers.
— Pariz, 15. anuaria. Nove silne nevihte, podobne orkanom, so se včeraj pojavne v severni Franciji- Po mnogih kra-ih so viharji izruvali mnogobrojna drevesa ter pokončali lepe drevorede in nasade. Po pristaniščih je \~har prevračal male ladje in parni'ke, a tuda veliki parniki so bili v nevarnosti. V Cherbourgu se je potopilo več ladij. V Lisiecu je vihar prevrnil več hiš, prav tako v Armentiersu- Ra-
diopostaje v pristaniščih in drugih kraj.* so neprestano z razburkanega odprtega morja prejemale obupne klice na pomoč. Italijanski parnik »Valentino Coda« je v nevarnosti- N egova usoda je neznana. Zadnji radio - klici so se glasili: >Eviva Ita-lia!« iz česar sklepajo, da se je parnik najbrže potopil. V nevarnosti na odprtem morju so se nahajali tudi mnogi drugi italijanski, angleški, francoski i:i ni zožena k i parniKi-
— Chicago, 15- jan. Vse pokrajine se-\erne Amerike so včeraj doživele težko neurje. Na mnogih krajih je bil promet zaradi silnega neurja popolnoma ustavljen. V mestu samem ie bilo po neurju pet človeških žrtev. V srednjih pokrajinah Amcr ke je vihar povzročil ogromno škodo.
— Berlin« 15. jan. Včeraj je divjal nad mestom in okolico in sploh v severni Nemčiji silen orkan, ki je povzročil velikansko materijalno škodo.
400 potnikov zasneženih
San Francisco, 15. januarja. V severni Kaliforniji divjajo silni snežni viharji. Družba 400 oseb, ki je potovala z avtomobili, je obtičala v snegu. Odposlali so na pomoč snežne pluge, vendar se pa doslej še ni posrečilo prodreti do potnikov. Obstoji bojazen, da jim bodo zmanjkala živila. Zato so odposlali 'etala, ki naj prinesejo zasneženim potnikom hrane.
Reorganizacija sovjetskih trgovinskih misij v
inozemstvu
Trgovinske misije bodo ukinjene, namesto njih pa se ustanove trgovinske pisarne — Velike redukcije osebja
— Pariz, 15. januara. Po. informacijah "v tukajšnjih sovjetskh krogih bo v najkrajšem času izvedena temeljita reorganizacija vseh sovjetskih trgovinskih misij v inozemstvu. V prvi vrsti bo prišlo do velikih izprememb pri sovjetski trgovinski misiji v Parizu. V izvajanju svojega programa se je Stalin odločil, da reducira stroške za tigovinske misije v inozemstvu, ki so znašali doslej 20 milijonov dolarjev, najmanj za eno četrtino. V zvezi s tem bodo vse trgovinske misije spremenjene v    trgovinske    pisarne,     ki    bodo reše-
Tramvajska nesreča v Pragi
Praga, 15. januarja. Včeraj sta zadela skupaj dva tramvajska vozova, pri čemer je bilo težko ranjenih še«t oseb, ki so jih morali prepeljati v bx>lnico. Več drugih oseb je bilo lažje ranjenih.
Protiverski muzej v cerkvi
Moskva, 15. jan. AA. Službeno se potrjuje, da bo v cerkvi Izakjeva urejen velik protiverski muzej. Pobrani zvonovi bodo izročeni v industrijske svrhe.
Amanuifhovi dcfgovi
— Berlin. 15. zan. Bivši kral Ama nula h je svoiečasno v NemSri naročil za več rralijonov mark blaga in mu je državna kreditna družba dovolfla potrebni kredit. Sedaj je sporočila nova afganska vlada, da je pripravljena prevzeti to blago ter ga plačati.
vale zgolj formalnosti, dočim bodo politično trgovske posle reševala sovjetska poslaništva, ki jim bodo dodeljeni posebni trgovinski atašeji. Posledica te reorgan zarije bo, da bo reducirano številno oesob)e dosedanjih trgovinskih misij. Pri pariški trgovinski misiji bo odpuščenih okros 800 nameščencev, tako da jih bo ostalo največ 20. Med nameščenci vlada zaradi te?a pravcata panika. Vodja sovjetske trgovinske misije v Parizu Tumanov se mudi v Moskvi, odkoder se bo že v prihodnjih dneh vrnil s tozadevnimi reorganizacijekimi navodili.
Sovjetska mornarica
— Moskva, 15. jan. AA. Lani jc bilo zgrajenih v ladjedelnici v Lieningradu 10 velikih parnikov za sovjetsko trgovinsko mornarico.
Sorzna oorocila,
LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam -22.803 (22.775). Berlin 13.51 — 1.1.5-4 (1.^.525). serj 7.886, Budimpešta 9.O0.V). Curili 1094.4 do 1097.4 O 095.9). London 275.«. ''-mj 795.10—796.10 ( 796.6), \ewynrk Pi-riz 222.47, Praca 167.06—167.87 Uw7.-47), Trst 295.44—297.44 (29f).44>.
INOZEMSKE BORZ L. Curih: Beograd 9.12875, Pariz 2<~i 3 I 1. don 25.1525, Newyork 516 7.  tfflaii ~'~ Madrid 68.5,    Berlin  123 3S.    I>:?i'i ~1 " Pragu    15.28.    Varšava 57 95,    !', d a 9037, Sofija 3.7275, Bukarešta 3.0725.
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, dite 15. januarja 1930.
Mev   I 1
Mestna klavnica
v lanske
letu
Pimiiufi aktiven — Nove izpopolnitve — Statistika
Stroga veterinarska kontrola
Ljubljana, 15. januarja.
Že tn leta je mestna klavnica, najmo cieniej.ša naprava te vrste v Jugoslaviji in na Balkanu sploh, v polnem obratu. Tehnične izpopolnitve in modernizacija stare klavnice je pripomogla do velikega napredka nt razmaha. Modernizacija stare, higijenskim zahtevam in obratu neodgovarjajoče klavnice, je bila nujno potrebna že v interesu Ljubljane kot mesta blizu meje, iz katerega gre mnogo živine in mesa v inozemstvo. Kako naglo obratovanje napreduje, pričajo statistični podatki o obratovanju klavnice v preteklem letu v primeri s prejšnjimi leti.
Mestno klavnico se gradili v treh glavnih etapali. Potrebne pa so se nekatere izipopolnitve, ki se nanašajo na zunanjost stavbe, kakor tudi na notranjost posameznih oddelkov. Za letos je v gradbenem načrtu določenih in proračunanih okoli 900.000 Din. Iz te-sa kredita se ima v prvi vrsti zgraditi lepa ograja, ki bo obsegala ves pome rij mestne klavnice, kakor tudi naprava posebnega oddelka za hlajenje slanine, ki bo ▼ neposredni bližini hladilnice.
Proračun mestne klavnice za leto 19.30 izkazuje 3,285.193 Din izdatkov in 3,388.470 Din dohodkov, torej 103.377 Din prebitka. Vse naprave se dobro amoi tiziraio. Glede posameznih postavk proračuna naj omenimo, da je določenih za vzdrževanje klavnice 126.600 Din, za obratovanje pa 749.593 Din. V proračunu so navedeni kot stalni dohodki: klavnina 2.083.500 Din, og'ednina 511.300 Din, hlevnina 05.000 Dwi, tčhtnina 90.000 Din, hladilnica 412.500 Din. Icdarna 124.400 Din. Ledama sploh dooro napreduje in konzum ledu narašča od leta do leta. Oohodki dovlačilnice. s katero se prevaža v Ljubljano od zunaj prepeljana živina z glavnega kolodvora v klavnico, so proračun a ni na 55.120 Din.
Kako se je razvila mesarska obrt, priča dejstvo, da je število mesarjev i,j prekaje-valcev. katerih ie bilo leta irl4 ie 4$, naraslo po vojni na približno 110, pa se ustanavljajo še vedno novi mesarski obrti. Y mestni klavnici koljeta konje tudi že dva mesarja, ki imata obilo posla.
Zanimiva je statistika zaklane živine in pregledanega mesa. Lani je bilo zaklanih 97<S5 glav goveje živine (1. 192-S le 9671),
212 bikov (L 1907 115), 4833 volov (L 1927 5036), juncev 6, (164), krav 4401 (L 1927 2815) tn junic 190 (L 19127 307). Dobra tretjina zaklanih krav odpade na vojaštvo, kajti dobavitelji koljejo večinoma krave.
Obilo posla imata v klavnici dva konj* ska mesarja. Konjsko meso kupujejo zlasti siromašmejši sloji, pa tudi nekateri Čudaki, katerim konjski zrezek Imenitno tekne. Lani je bilo zaklanih 293 kobil in 404 konji. L. 1928 sta zaklala 609, 1. 1927 pa samo 513 konj. Konzum konjskega mesa torej močno narašča.
Ljubljančani so ljubitelji telečje in prašičje pečenke. Alestna klavnica je zaklala lani 9987 telet (L 1927 10.453, predlanskim pa 12.665). Torej so Ljubljančani pojedli lani manj telečje pečenke kot prejšnji dve leti. Vzrok bo najbrž splošno obu božanje prebivalstva. Prašičev so lani zaklali 23.325, malih prašičkov pa 40. V nasprotju s teletino se je konzum svinjskega mesa povečal, kajti 1. 1927 ie bilo zaklanih 212.879 prašičev, predlanskim pa 23.831.
Drobnice so lani zaklali 2734 glav, od teh 1307 ovac (1. 1927 1324), jagnjet 655 (napram letu 1927 206 več) in 186 koz (109).
Zutiaj zaklane živine in mesa so lani pripeljali v Ljubljano: 42 goved (20, 18), 4903 telet (5154, 4557). 3181 prašičev (2597, 2273), 1709 glav drobnice (2043, 1748). Dalje je bilo v mesto uvoženega in veterinarsko pregledanega 401.274 kg raznega mesa, tako mesnih izdelkov, svežega in suhega mesa in klobas. Prejšnja leta so uvozili: I. 1928 39.205 kg in 1. 1927 le 59.205 kg. Uvo^ mesa rapidno napreduje.
Mestni veterinarji pod vodstvom direktorja g. Pestotnika vodijo veterinarsko sanitarno kontrolo nad zaklano živino, kar kažejo tudi podatki glede prepovedanega mesa. I^ani so na klavnici zaplenili: 23 kg bikovega mesa zaradi metiljavosti, enega celega vola in 2161 kg govejega mesa zaradi TBC in metiljavosti, 18 krav in 10.573 kg kravjega mesa zaradi TBC (9 krav) in iaznih drugih bolezni, 1 junico in 8 kg mesa zaradi gnojnega vnetja in metiljavosti, 42 kg konjskega mesa zaradi parazitov, 35 kg ovčjega mesa zaradi metiljavosti ter 20 prašičev in 645 kg mesa zaradi iker in drugih bolezni. Prepovedano je bilo prodajati meso 18 celih zaklanih prašičev.
Beg v onostranstvo
Zdravnik dr. G rum o samomoru, morfiju, kokaina in drugih
načinih prostovoljne smrti*
Ljubljana, 1
. januarja.
Snoči se je vršilo v Kazini pod okriljem ZKD zanimivo predavanje zdravnika dr. Gruma o begu v onostranost. Predavatelj je uvodoma ugotovil strahoten piv rast samomorov v vseh kulturnih deželah in je z njimi v zvezi poudaril dejstvo, da je v vsaki dobi mnogo ljudi, ki so duševno kakorkoli vrženi iz tira, ne dia bi jim bik* to videti že na obrazu. .Med temi za-zrtamenovanimi je tudi neka skupina, ki je pri vsej siceršnji normalnosti čustveno nekoliko previsoko uglašena, prcvulncrabil-T»a je v svoji čustvenosti, ničesar ne more prenesti, vse jo tako z-elo boli — in ta skupina  ljudi  je, ki  jo zunanji morebitn
Iej, ko je prisila v prostost, je zapadla takoj zopet zablodi. V poslednjem času je tudi gmotno povsem propadla, ker je radi njene zasvojenosti nihče več nc angažira. Kako tudi: vse dni preleži omamljena v svojem hotelu ter je postala povsem nezmožna  realnega življenja.«
Pred meseci se je zastrupil na Dunaju moj dobri profesor otroških bolezni, slavni učenjak Clemens von Pirquet zastrupil se je v noči skupno s svojo soprogo. Vzrok: kokainizem.
Bil jc šc mlad, komaj petdesetleten. Dosegel je že v tem kratkem času vse zemske  časti.  Iznašel  je  epohalni prehra-
sKupma ljudi je, ki jo zunanji morebitni . njevalni sistem, bil vodja najlepše otroške neugodni ambijent mnogo bolj ogroža, kot | klinike v Evropi, v poslednjem času so se
vedno bolj množile govorice, da ga bodo
pa zdravega, robustnega povprečnika. in to so oni, ki potem umirajo radi nesrečne ljubezni, radi vseh prečudnih časopisnih motivov.
Predavatelj jc izčrpno obdelal pojave samomorov in jc prcš-cl na njim slične »pobege iz neznosne realnosti v onostra-nost« s pomočjo morfija in kokaina. Če človek poizkusi te strupe prvič ali drugič, 3e po veČini edini učinek kot pri prvem tajenju: bruhanje. Kmalu pa. in to nenavadno hitro, se človek strupu privadi, razmahnejo se stene in človek zaplove v tako omamno blaženost, ki je ni slične na zemlji. Časi srečnosti pa nc trajajo dolgo, človek so zbudi iz omame z neznosnim hlepenjem po novi. za katero pa potrebuje mnogo večjih doz in kmalu pride do kraja, ko občutka srečnosti sploh nc more priklicati več, pa komaj z dozami, ki bi zadostovale za usmrčenje desetih mož. odvrača od sebe neznosne občutke abstinence. Duševno povsem propadli zasvojenci se vlačijo okrog izsušeni ko mumije, kot bliskavica jim spreletuje obraz — izhod je samo samomor, abstinenčno leče-nje. Morfij uniči človeka v nekaj letih, kokain v mesecih, tednih, celo dneh. Bolnik, ki se podvrže odtegnitvi mamila, mora prestati peklenske rmjke. njegov poču-tek je v vsem uprav negativen od prejšnjega pozitiva, in če res vzdrži do konca ozdravljenja ter po mnogih mesecih zapusti blaznico, je njegova prva pot s ponarejenim receptom v lekarno in strup mu je iznova zasadil kremplje v tilnik. Preko 9V% kekainistov zapade iznova temu zlu.
Nedavno tega je bilo čitati v časopisih: »Včeraj se je prrpetH v hotelu Asto-ria v Berlinu mučen škandal: po svoji zasvojenosti do morfija in kokaina znana filmska igralka Marija Orska je krog poldne pridrvela iz svojih soban v hotelsko aulo. kričala, da jo kan i jo zastrupiti ter iskala zavetja pred haluciniranimi zločinci. Incident je irzval zelo mučno pozornost, damo so morali nasilno ukrotiti ter jo zvezano prepeljati na kliniko. Ta bolezenski izfe-ruh se je pni igralki ponovil sedaj že v tretje, dvakrat se je morala že podvreči rrasiln e*mi zdravljenju, da bi se odvadila nžrvenj* zračnih stnupov. Vse-
kandidirali za predsednika avstrijske republike. Njegova žena jc bila izredno lepa baronica, ki mu je pomagala pri vsem njegovem znanstvenem delu, ga redno sprcmljevala na kliniko in pestovala bolne otroke.
Ta dva človeka sta morala v smrt, nista mogla živeriv eč, ker sta pogledala v tako grozotno omamni onstran, da nazaj nista več mogla. Nad vhodom v umetni paradiž stoje besede: Odpustite vsako nado, vi, ki vstopite 1
Možni so še drugi načini pobega iz mučne zavestnosti. Prva možnost bi bile sanje. Sanj imamo več vrst: sanje v ožjem smislu, ki se porajajo v spanju, in sanje v budnem stanju, »Tagtriiume«, prividi, stavbe gradov v oblakih. Sanje so izžive-tje v dnevu neutešenih želja in čuvajke spanja. Če planemo sredi noči iz strahotnih sanj, če sedimo v postelji tresoč se in vsi oznojeni, je pač težko verjeti, da bi nam sanje očuvale spanje ter bi bile izpolnitev želja. In vendar je temu tako! One so vedno reakcija spečega človeka na kak dražljaj iz zunanjega ali notranjega sveta. Brez njihovega očuvalnega mehanizma v dinamiki naše duševnosti bi se mnogokrat morali premetavati bedeči po ležišču ter zavestno reševati konflikte, ki bi ostajali v nas od preživetega dne.
Predavatelj je govoril obširno še o sanjah v budnem stanju: sanjarenju, umetnosti in religiji ter končno o nevrozi. Končal je z besedami: Iz neznosne realnosti more človek pobegniti na več načinov, moderni človek pobegne češče v omamo in smrt, prejšnji je živel bolj v sanjah ki veri. Novega boga vam ne znam priklicati pred oči, leka iz krize sodobnika ne poznam. Toda kakor je potrebno za vsako uspešno zdravljenje najprvo spoznanje bolezni, tako smo se tudi mi danes samo razgledali naokrog, kako je z nami. Kajti v starih grških svetiščih so blesteli _ na mnogih krajih napisi: Spoznaj samega sebe! in človeka vsepovsodi opominjali nase, po naših lokalih pa je le citati: Ne pljuvajte po tleh!
Predavanju jc prisostvovalo zlasti mnogo damskoga sveta, ki je z velikim zanimanjem sledil predavateljevim izvajanjem.
Dvajsetletnica Avtoklufaa
Nocoj proslavi ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije v klubskih prostorih v kazini 20letnico obstoja organizacije, ldetnico obnovitve kluba po vojni in čletnico preosnovanja v sekcijo s slavnostno sejo in banketom.
Dopoldne ob 11. je bila v klubskih prostorih seja centralne uprave kluba, ki bi bila imela biti 17. L m. v Beogradu, a je bila prenesena v Ljubljano, da se obenem na primerno svečan način proslavi letnica ljubljanskega Avtokluba.
K svečanosti so se prijavili člani slavne uprave v Beogradu in funkcijonarji sekcij iz vseh banovin.
Iz Beograda so z jutranjim brzovlakom že prispeli predsednik centralne uprave, minister n. r. dr. Velimir Janković. predsednik športne komisije Andra Ristić in člani uprave Mihajlo Janković, dr. Miloš Vikto-rović in znani prijatelj Slovencev Vaša La-zarvić, načelnik min. v P~, član uprave Lu-karevič je pa zadržan zaradi smrti ministra Savkovića. Delegati stanujejo v hotelu Union.
Že včeraj so se iz Zagreba pripeljali predsednik sekcije Bošnjak, podpredsednik Emil Bačoka, član uprave Oskar Hugo, predsednik Saveza motoklubov Eno Funk, pričakujejo pa še podpolkovnika v p. Josipa Skalo, tajnika zagrebške sekerje in funk-cijonarje drugih sekcij. Iz Subotice je prispel tajnik dr. Pavlovič, iz Sombora pa podpredsednik dr. Tibor. ostali so pa še na poti.
Na seji so razpravljati o važnih stanovskih avtomobilističnih vprašanjih in pa o slavnostni seji, posvečeni 201etnici.
Na slavnostno sejo in banket so povabljeni razen članov tudi ban ing. Dušan Ser-nec, podban dr. Otmar Pirkmaver, divizi-jonar Sava Tripkovič, župan dr. Dinko Puc in drugi odlični zastopniki uradov in korpo racij.
Če je v blagajni primanjkljaj
Ljubljana, 15. januarja.
Pred deželnim sodiščem se ie danes ob 10. dopoldne pričela zanimiva razprava, nanašajoča se na manipulacije posestnika in krojača 41letnega Lojzeta Antončiča, doma z Vrha, občina Stari trg pri Rakeku. An-tončič je bil pred leti predsednik krajevnega šolskega sveta v Igavasi, kjer je druga osnovna Šola za ložko dolino. Igral je tudi politično vlogo v takratni dobi strastnih strankarskih borb.
Državni tožitelj ga toži, da si je v letih 1925 do 1927 kot predsednik krajevnega šolskega sveta pridržal m porabil iz blagajne šolskega sveta 18.509.71 Din ter s tem zagrešil zločin utaje (poneverbe).
Alojzij Antončič je bil v letih 1925 do 1927 predsednik in obenem blagajnik krajevnega šolskega sveta v Igavasi. Kot tak je prejemal od občine Stari trg v obrokih denar za vzdrževanje šole. Denar je prejemal od župana g. Ludvika Keržiča. Prejel je L 1925 42.600 Din, naslednje leto 36.775 Din in tretje leto 24.000 Din. Glede izdatkov bi moral polagati račun, pa ga ni. Vedno se je obotavljal in izgovarjal. Kmalu so opazili, da blagajna krajevnega šolskega sveta ne more biti v redu. Prvi je prišel na to okrajni šolski nadzornik g. Fran Mer-ljak, ki je začel pritiskati na AntonČiča, naj zadevo končno uredi. Ko se je L 1927 sestavil nov krajevni šolski odbor, ni bilo mogoče od Antončiča dobiti točnega obračuna. Začeli so se tudi pritoževati mnogi kmetje, ker niso prejeli za drva in druge dobave plačila. AntonČiČ se je tudi branil novemu odboru izročiti knjige in blagajno. Knjige so bile pomanjkljivo vodene. Pozneje je novi odbor ugotovil v blagajni primanjkljaj 18.509.71 Din. Antončič je novemu odboru odklanjal vsa pojasnila o izdatkih in računih. Obtoženec se je v preiskavi zagovarjal, da je pustil vse v nalepšem redu. Denar je imel shranjen v posebni kuverti. Ko je pregledoval rn sortiral spise, je opazil, da mu je izginila kuverta, kjer je bilo 19.000 Din. Mnenja je, da je ta denar iz neprevidnosti ali zažgal z ostalimi papirji ali pa kuverto kam zavrgel.
Obtoženec, visok in bledega obraza, je izjavil, da se ne čuti krivega. Potem je odgovarjal na predsednikova vprašanja glede manipulacij z blagajno krajevnega šolskega sveta. Račune je plačeval vedno koncem leta. Ko je bil imenovan njegov naslednik, je imel v blagajniški knjigi 19.000 Din. Ko je opazil, da mu je izginil denar, ni mogel spati, niti delati. Tast žene je izvedel za to stvar in mu je dejal: Povej, ali ti res manjka denar. Ce ti. plačani jaz, samo, da ne bo sramote. — Razprava ob zaključku Hsta še ni bila končana.
— V Hodoninu. kjer bo letos velik pokrajinski zlet češkoslovaškega sokolstva, bodo ob tej priliki tudi otvorili nov sokolski dom, ki bo veljal 1,334.000 čeških kron.
— 80 letnico prezide« ta brata M asa ry k a je sklenila COS proslaviti na tale način: 1.) priredila bo v Pragi, Brnu in v Bratislavi celo vrsto predavanj o Masaryku; 2.) ustanovila bo studijsko ustanovo za potovanja v inozemstvo; 3.) naročila bo vsem društvom, da uvrste Masarvkova dela v svoje knjižnice: 4.) izdala bo letak o Masa rvku za deco. izbor Masarvkovih del za naraščaj, za članstvo pa pomoček po predlogu brata dr. Kfovaka. Poleg tega pa je COS pozvala vse svoje župe, naj prirede še posebne sokolske proslave, kakor akademije, perdavanja in podobno. — Spodobilo bi se, da se tudi naše sokolstvo na dostojen način spomni SOletnice enega največjih čeških in slovanskih mož sploh, ki si je tudi za naš narod pridobil neprecenljivih zaslug, zlasti s svojim delovanjem med vojsko.
— Statistika COS z dne 31. decembra 1028 izkazuje, da je bilo leta 1928 združenih
Novo! Halo-alo! Dvojni program Halo-ao! Novo'
Popoldanski program ob 4. in ',6 uri:  Kralj humorja
CHAPLIN V IfŽl \<»IJ
med levi — med kačami — med metulji — med glistami Veće »i program ob ".8. In *J. uri
Pikantnosti za cirkuškimi    M^fi-«»« CSitollti kulisami! Temperamentna  MFmmmm   *JWI HI lil kot
1>ATI A IZ CIRKUSA
(Kehre zurtlck, alles vergeben!)
KINO LJUBLJANSKI DVOR
Telefon 2730
Rezervirajte vstopnice!
v 53 župan 3113 edinic z člani in s
97.49S članicami, skupaj 3-46.310 ali za 3366 več kakor leto dni poprej. Med njimi je bilo 12.983 vaditeljev in SS57 vaditeljic, skupaj 21.840 članov vaditeliskega zbora. Lastno telovadnico je imelo 7S0 društev, brez nje pa je bilo 144 društev. Društva so imela 1393 lastnih letnih telovadišč. V letu 19.TS je telovadilo na uro povprečno 45,321 članov, 28.335 članic. 33.447 naraščajnikov, 32.858 naraščajnic, 74.209 moške dece in 85.175 ženske dece. Skupno je torej telovadilo na uro 299.345 oseb, to je 873S več kakor leta 1927.
— Lep uspeti Avčina v Strbskem Ples«, le
dni so se vršila v Strbskem Plesu tekmovanja v umetnem drsanju za prvenstvo Evrope « pr-vcns&vo Tattr. J-tKOsfotv^jo sta zastopata samo VodSek in Avčin, oba č+arKi II pri k L" ubijana-Vodišek je šel kot sodnik. Arvčin pa ko: tekmovalec. Včerao je prispela brzojavka, fz katere ie (raz.vrđr», d-a je Avčrn fcSJtib nezad«"rs:irerniti ■treningu prav dobro odrezal. V tefc«ioa^<nr»a za prvenstvo Tater je bil tretH. Podrobnosti še n^so mene.
— Oprema za hokejsko sekcijo prispeta. Te
dni |e prispela oprema za hokejsko sekcijo, ki šo >e Ifenija naroČita na Duna>u. Oprema ye zeko draga in je brk) treba samo carine plačali rrad 2000 Din. Opre*na je kompletna razen čevljev, ki bodo izdeVarni doma. Prispeto je 10 pafic, 6 žog, Šest parov i>snjattfa, na poseben rrački d<e-ten*rh rokavic, 6 v»t»ranih Mačk, varovanci kolen in komolcev rtd. Za vratair&a so hfaee i iinega usnja ki ie potez tega valiraoo, dalne iz kloončovii>e in usoja izdekm š-iit, k: ga va-rujc usjarcev žos. V tJ-kc*n dresu se .'ah-ko vratar brez skrbi meče po k*ki. Svtbri in dokoJon-lce vsega moštva so belozeleoi. Prvi naslop naše hoke)ske sekcije bo gotovo vzbudil revvečje za-TOmaoje v L>tfbPjQn-I. V Nemčiji, Avs*raji, na Cc~ ško s k>va š+oe m rn <tr»ffh držatva<h se hokej »a ledu širi z neverjetno nagl»ico. Na Durratju in v* Beriiou -PTBosrtvuje bokejskikn tek mam na ?eda od 3000 do 15.000 glodalcev.
— Hokej tudi v Maribora. Mariborski tka« poročajo, da bodo v »a^kračšem časa začeli tudi v Maribora goMti hokej na ledhi. V ta namen se je ustanovil poseben kWb, ki se imenoie ^Mariborski hokejski klrtrb*.
— Smuško prvenstvo Zagreba. V ae^rerio je prjrerfil MASK v Zagrebu smaStoo tekmo za naslov prvaka Zagreba za leto 1930. Tekma se $e vršKa oa SlC**ivenu. Vreme ni bfto posebno usodno, sneg je bil tuže a. Tekmovanja se je udeiežik) 20 smučarjev, članov Haška m Sljemena. Concordia m Zagrebška Skikflub nrsva. so-d-elovaia. Prvi je prfspeJ na cilj VaientekoAiič (Hask). ki je rabil za pribEižno 16 km dolgo progo 1 uro, 5 minut in 48 sekund. Drugi jc bij lanski prvaik Stiasnv. Tekmovanj-u je orisosto-vaJo irmogo občinstva.
— Sprcmenrba v postavi naše reprezentance proti Grški. Ker sta za mednerodrio tekmo proti Grški, ki bo 26. t. m. v Atenah, odr*>ve-dala sodelovanje srednji krilec Premeri in levo
krilo Pavefić, je bil savez«? ka^ve^an pricalj-en ST»nemenki iriostafvo naše reprezeotanoe. Na^boJi venjetno jc, da bo naše moštvo nastopilo v s-te-deči postwwi: MiheličJč. Petrovič, Ivkcv-ić, Ar-senšjević, Deško»vTĆ ali LonČarević, Kamsc. Marjanov ić, Hitrec. Letner-t, Bonačic, Hm ji ček . EfcbbLć. Ta postava pa še ni defiort ivna.
Drama
»VoJtfca abeveda uspeha« vpriuori v Ijub^anskš drami v oboami zasedbi, i gospodom Cesarjem v jrtavtm vk>$ri, v ćevtek dne 16. 4. m. ko* Modska pred-stava pri znižanji cenah. Ve!-:ka abeceda je izvrstna francoska komedfca. ki je Še vsekdar napolnila našo dramo ter izvrstno zabaivo-la obč'nstvo.
Za gostovanje Hudožestveoega teatra v ljubljanskem Narodnem giedaJišču vlada veiiko zanimanje. Njihov repertoar prinaša deka, ki še niso b:4a vpr.izoT.iena v LjdbTJan-i. Prvi večer igrajo >Z!oČ:n ki kazen«, dnegi večer pa »Siromaštvo ni sramota«. Zasedbo posomeznrh vlog priofccrrno .Vrtri. PredprodaTa v^torjn4c pri d*vv-ni hkagafm v operi.
Nocoj se vrši ptesnt in pevski večer »Španske   grape  Vlncenta Eacudera«. Glasom
poročil >m kritik Je bil tssperi v Beograda po-ipo-ki Escudero je ienomenalen plesalec, ki je s plesalkama Canmi-to in Almerio izjva-jai gjlavni program z ogromnim uspehom. Občinstiv-o 5e zaritevafo po vsaki točki ponoivebve. Večer bo torej BBjdN redek umetaSki ažkek.
Jutri se poje kot pnva re*x.iza Verdija opera »Entani«. Nastopijo naše priznane epern-j moči: gdč. Ma-jdičeva. gg- Primožič. Kri4ai, Marčec nI dragi. Drigeat g. Štritof. režiser g. Krivecki. Predstava so vrši za abonma D.
V petek nastop: priznana pevka LJberis-Rebane v naslovjri partiji opere »MJ«non«. Odlična pevka ;e sedaj gost z*gTebške in beogradske opere *cr slovi tudi kot prvo* rstna igralka. Da.be nastopi v par&JI Vi«errta g. ViČar, Lofrha-ria g. Betetto Jtd.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Šentjakobski rled. oder v^rizori v soboto 14. jan- in v nedejo 15. jan. kTasno Her«ry B**»> steinovo igro v treh dekuiHh »Tat«, ki ie do-sapjia po vseh giedafiščsh velik usipeh. Igra }c po svc»ji v-sebin! na višku in mwfi gledalcu popoten užitek. Oslerte si to iepo igro. Pri predstavi oddaja naša Tenomirana Radio-rvrdka Franc Bar komade iz svetovne glasbene lUera-ture. Vs-topnic-c se dobe v trgovini g. Miloša Karaičnika na Starem tugu.
KOLEDAR. Dan«: Sreda. 15, januarja 1930, kato-ličoni:  MaA-r>r;  pravoslavni:    2-    ianuar a 1930. SHvester.
današnje prireditvi:.
Drama: Zaprto.
Opera: Plesni :n pe%sk: večer špai-K« srupe Escudero.
Kino Matica: Velemesto.
Kino Ideal: Nocoj zr&mo v Mak siru.
Kino Ljubljanski dvor: Ob 4. in pd 6. Ciiaplrn v džungli, ob pol 9. Dama iz cirkusa.
Predavanje v Sadjarskem in vrtnarskem društvu ob 20. pri Sv. Jakobu- Predava irrž. L a h o uporabi umetnih snojd.
Predavanje v društvu >Soca<. Preda\ a ravnatelj M a h k o t a o tem.: Z Matico po Franciji ob pol 9. pri Levti.
DE2URNE LEKARNE.
Plccoli, Lhinajska cesta, BakarciC. Sv. .1 akofra trg.
Iz policijske kronike
Ljubi jan a, 15. januarja.
Danes in včeraj je bHa policiji pniav-ljcna cela serija tatvin. Večinoma gre za manjše tatvine, pogoste pa so v zadnjem času rudi tatvine sukenj. V Turkovi gostilni v Sreli^ki ulici 22 je zaposlena kot kuharica Marija Verbičeva. Včeraj jc \ si presenečena opazila, da ji je nekdo iz nezaklenjene pletene košare odnesel 1330 Din. ki so bili njeni prihranki. Bilo ic 12 bankovcev po 100 in 17 po 10 Din. O tatvini je bila obveščena policija, ki ie ratu že na sJockj.
Srečo je poskusil neznan tat v stanovanju trgovčeve zene Marije Silcrjevc na Frankopanski cesti 14. Zlezel je s.ko/i okno jedilne shrambe v kuhinjo, pobral 30 Din iz kredence in brskal po sobi, kjer se ga pa ni nič prijelo. Od-šel je po isti poti, po kateri je prišel.
Nevaren tat se zopet klati po šolah. Včeraj dopoldne se je pojavil na meščanski šoli na Prulah in odnesel dijaku Josipu Neumanu med poukom s hodnika zimsko suknjo. Suknja je bila temnomodra i kri-žasto podlogo, v žepu jc bil šal. Skoda /naša 900 Din!
Plašč je bil včeraj ukraden tudi irvilji Frančiški Peganoni na Sv. Petra cesti 44. Tat ji ga je odnesel s hodnika. Plašč je bil temnozelen. vreden okoli 700 Din. — V ponedeljek popoldne je prišel k brusaču Josipu Oudnu na Krekovem tr«u neznan mladenič, ki je prinesel stroj za striženje las, češ, naj ga mojster nabrusi. Mojster se jc takoj lotil dela. ko pa je za hip stopi) v kuhinjo, jo je mladenič popihal. Za »spomin« je vzel srebrno mojstrovo uro z verižico, vredno XM) Din. pustil mu je pa afparat.
Orožniška stanica iz Spodnje Sulice na Bizeljskem poroča o nenavadno zlobnem dejanju. V noči od 10. na 11. januarja se je splazil neznan zločinec v hlev posestnika Franca Trampoša v Stari vasi na Bizeljskem in tam tako pretepal ter mrcvari! dva vola, da sta drugi dan poginila. Trampuž ima okoli 12.000 Din škode. Vse kaže, da gre za zlobno maščevanje.
OTROŠKE MOCAVICt
'iteo«
NaJboVtt, MTtrajnefce,
Iz Laškega
Zahvala. Povodom novoletnega obdarovanja revne šolske mladine na osnovni šoli v Laškem dne 13. t. m. izrekata učiteljski zbor in pr. odb. ženskega društva i Blago srce« svojo najprisrčnejšo zahvalo vsem c. darovalkam in darovalcem, ki so s svojimi številnimi in deloma izdatnimi prispevki omogočili to nadvse potrebno in. dobrodelno akcijo. — Poleg najrevnejših otrok so prišli na svoj tačun tudi vsi drugi otroci v obliki mladinskega srečolova, v kolikor je bila posameznikom sreča sploh naklonjena. Posebna zahvala se izreka laški -vOkraini blagajni«, ki se je izkazala v to svrho s prav tehtno subvencijo; nada.je sp. obitelji Trop, ki je šoli brezplačno prepustila svoje prostore v hotelu Savinja. Kmako se zahvaljujemo tudi laški mladinski sodbi, katera je s svojim sodelovanjem našo sicer skromno prireditev prav posebno povzdignila.
Stev. I 1
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 15. januarja 1930.
Stran 3
Dnevne vesti
ii v dravski banovini. Zadnji dan mittutčga leta je imela advokatska zbornica ljubljanska 231 članov, za 13 več kot ob koncu leta 1938. Advokati so bil! razdeljeni istega dne po krajih tako, da jih je bilo: v Ljubljani 79. Mariboru 41, Celju 22. Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju po 8, Kranju 5, Brežicah, Kamniku Konjicah. Kočevju in Slovenjgradcu po 4, Dolnji Lendavi, Krškem. Laškem. Litiji. Ljutomeru. Radovljici in Slovenski Bistrici po 3, Gornji Radgoni, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah v Metliki, Ormožu in Šmarju po 2. Cerknici pri Rakeku. Črnomlju. Gornjem gradu. Kozjem, Marenbergu, na Preval jah. v Sevnici škofi i Loki in Šoštanju pa po L Razen 9 — po pretežni večini upokojenih višjih sodnikov -- so vsi advokati, pripadajoči ljubljanski advokatski zbornici, diplomirani doktorji prava.
— Prodaja soli- ^Službene Novine« ob-Jfirvi;aio pogoje, pod katerimi bo oddala monopolska uprava v zakup prodajo soli na debelo za dobo od 1. aprila 1930 do 31. marca 1935. V dravski banovini se bo prodajala sol na debelo v Brežicah (letni konzum približno 405-000 kg), v Dolnji Lendavi (238000). v Kamniku (355.000). v Kočevju (412.000). v Kranhi (504.000). v Krškem (453.000), v Laškem (342.000). v Litiji (195.000), v Logatcu (284.000). v Ljubljani (1,302.000), v Ljutomeru (367.000). v Mariboru (1372.000), v Murski Sobot; <500.000). v Novem mestu (54O.00O). v Preval jah (159.000). v Ptuiu (904-000), v Jcadovlici (318.000), v Slovenjgradcu (319.000). v Celju (992.000). v Cabru (77.000). v Šmarju pri Jelšah (3ti0.000) in ▼ Šmartnem ob Paki (239.000). Poleg vele-prodajalen soli v omenjenih krajih se bo prodajala sol na debelo v maniših prodajalnah tudi v Gor rti i Radgoni, v Gornjem Gradu. Domžalah- Jesenicah, Marenbergu, Mokronogu. Ormožu. Poljčanah, Radečah, Ribnici. Rogatcu Št. Jurju, Trebnjem, Škot-j: Loki m Šoštanju. Letni konzum soM v dravski banovini znaša okrog 10.712.00«) kilogramov, kavcija pa 267-SOO Din.
— Iz državne službe. Za pomožnega tajnika notranjega ministrstva je imenovan pisar istega ministrstva Anton Zobec.
— Iz odvetniške službe. V imenik advokatske zbornice v Ljubljani je bil vpisan Vladimir Krištof s sedežem v Ko-nMca.i.
— Iz "Uradnega lista«. »Uradni list< kr. banske uprave dravske banovine št. 19 z dne 14. t- m. objavlja :ne^ drugim naredbo, s katero se izpreminja naredba notranjega ministrstva o registriranju in zaznamovanju motornih vozil v prometu, uredbo o likvidaciji Jugoslov- Sokola, Hrr Yatskega Sokola, Orla in Srbskega Sokola, uredbo o olajšavah v vojaški službi za č*ane Sokola kraljevine Jugoslavije, navodila za izvrševanje cdredb v oddelku IIL § S. zakona o nazivu in razdelitvi kralje« vine na uoravna območja, kakor tudi v oddelku I. § 42. zakona o banski upravi in uredbi o odslužitvi denarnhi kazni in nadomeščanju teh kazni s kaznijo na prostosti.
— Razpisani zdravniški službi. V zdravilišču na Golniku sta razpisani dve mesti pomožnih zdravnikov. Namestitev je pogodbena z obojestranskim odpovednim rokom enega meseca. Poleg proste oskrbe v zavodu dobiva zdravnik 1500 Din mesečnega honorarja. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi dravske banovine, oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje do 31. t. m.
— Natečaj za inženjerje. Inženjersko -tehnični oddelek vojnega ministrstva sprejme v državno službo več mženjerjev in sicer inženjerje s prakso v radio-tehniki, elektroinženierje, specijalizirane za slabotni tok .inženjerje s prakso v optični tehniki, inženjerje za ceste in železnice in strojne inženjerje s prakso v velikih delavnicih. Prijave ie treba poslati ministrstvu ć'i 1. marca.
— Izprentemba rodbinskega imena. Na
prošnjo Franca Ogrina v Ljubljani je dovolil ban dravske banovine izpremembo rodbinskega imena njegovega varovanca Alberta Brunona Reicha v ime Ogrin.
— Dražba lovov. Lovske pravice občin Prečna, Šrnihcl - Stopiče, Sela - Šumperk, Trebnje in Velika Loka se bodo oddajale v zakup za dobo od 1. aprila 1930 do 31. marca 1935 in sicer prvih dveh občin 6. marca ob 9. pri sreskem načelstvu v Novem mestu, zadnjih treh pa 8- marca ob 14- v občinski pisarni v Trebnjem.
— Taks je oproščeno "»Olepševalno in tujsko - prometno društvo za mesto Ma-r bor in okolico*' v Mariboru.
— Razstava jugoslovanske umetnosti v Londonu. Tiskarski škrat je v včerajšnjem članku pod tem naslovom zagrešil, da so bili izpuščeni med onimi, ki so prejeli va-bflo za udeležbo britanske razstave Matej S t e r n e n, Matiia Jama in Tone K r a 1 :;
— Se k juso>lovenski razstavi v Londonu. Akad. kipar in slikar France Kralj nas obveŠea, d-a je iz pripravljalnega odbora, kakor tudi iz žirijo izstopil in da nima z imenovanima nobene zveze. Obenem na© obvešča akad. kipar g. Tine Kos, da ponujenega mesta  v žiriji ni sprejel.
— Za mrtve proglašeni- Deželno sodišče v Ljubl'arri ie uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin v Logu Janez Stanonik. posestnik v Zgornjem Tuhinju Blaž Medja in bivši vratar pri Slonu v Ljubljani Janez Šarlah- Prva dva sta odšla začetkom vojne na bojišče in se nista vrnila. Šarlah je pa odpotoval leta 1913 v Ameriko in se že od leta 19t4 rti oglasil.
— Razi J društva- »Čitalnica« v Leskov -cu se je po sklepu občnega zbora z dne 22. decembra 1929 prostovoljno razšla
— Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 15. do 21. novembra 1929 je bilo v dravski banovini 41 slučajev tifuznih bolezni. 259 škrlatinke. 76 ošpic. 112 davice, 15 sena ter po 1 griže, nalezljivega vnetja
možganov, krčevite odrevenelosti m vra-ničnega prisada.
— Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Od 23. do 29. decembra 1929 je bilo \ dravski banovini 19 slučajev svinjske kuge, 7 svinjske rdečice. 2 hemoragične sep-tikemije goved. 3 mehurčastega izpuščaja goved ter po 1 vraničnega prisada, konjskih garij in čebelne kuge.
— Dunajski velesejem bo letos od 9. do 16- marca.
— Hrvatski Sokol v Vrbovcu vstopil v Sokola kraljevine Jugoslavije. V nedeljo je imel Hrvatski Sokol v Vrbovcu sejo, na kateri je bilo soglasno sklenjeno, da društvo likvidira in se pridruži Sokolu kraljevine Jugoslavije. Sokol je poslal udanost-no brzojavko prestolonasledniku Petru in ministrskemu predsedniku generalu Živko-vičn.
— ffudožestveniki ▼ Osijeku. Te dni so
gostovali Hudožestveniki v Osijeku. Prvi dan gostovanja so igrali Dostojevskega dramo > Zločin in kazen«. Gledališče je bilo nabito polno. Občinstvo je sprejelo Hu-dožestvenike z nepopisnim navdušenjem.
— »Predavanje o brezalkoholnem gospodarstvu po Svetu« bo imel v raznih centrih Jugoslavije znani strokovnjak dr. Robert Hercog, direktor mednarodnega urada za pobijanje alkoholizma v Lausanni.
— Novi paniiki Naša trgovska mornarica lepo napreduje. Te dni je pristal v splitski luki nov parnik -Lina Matković . Parnik je kupil industrijalec Evgen Matković v Angliji. Parnik je v luko še privozil pod angleško zastavo, v pristanišču so jo pa sneli in nadomestili z jugoslovensko. — Včeraj so v Splitu svečano krstili nov jugo-slovenski parnik »Sv. Duje«, ki sta ga brata Ferie nedavno kupita v Trstu.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme neizpremenjeno. 2e vče-laj, še bolj pa danes, je temperatura povsod znatno poskočila in po vseh krajih naše države prevladuje oblačno južno vreme. Včeraj ie znašala največja temperatura v Splitu 11, v Beogradu in Skoplju 10, v Zagrebu 7, v Mariboru 6, v Ljubljani 4.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.5 mm, temperatura ie znašala — 2.2-
— 15 let ječe radi uboja. Lani v marcu je bil pred okrožnim sodiščem v Beli Cerkvi obsojen 291etni seljak Peter Pičonja iz Nikolincev radi uboja posestnika Jovana Turkonje na 14 let ječe. Novosadsko vzklicno sodišče pa je razsodbo prve instance iz formelnih razlogov zavrnilo, nakar se je vršila pred okrožnim sodiščem nova razprava. Pičon-ja je bil obsojen na 15 let ječe. Te dni je vzklicno sodišče ponovno razpravljalo o obsodbi in jo potrdilo.
— Žrtev električnega toka. Na Bačvicah pri Splitu je včeraj popoldne električni tok ubil 1/letnega, nekoliko slaboumnega delavca Vjekoslava Terić Ivanova. Pomagal je kopati kanal in je prišel v stik z električnim tokom. Z žebljem je odstranil izolacijo, ker pa je bila zemlja vlažna in je bil poleg tega bos, ga je električni tok ubil.
— Dinamit nI igrača. Fantje iz vasi Sviba blizu Splita so prišli te dni vasovat k dekletom v bližnjo vas Cisto. V vasi je bilo namreč žegnanje. Fantje so pili in nekateri so se ga kmalu nalezli. V pijanosti so si za šalo metali dinamitne patrone, ki so jih prinesli s seboj, da bi sreljali s topiči. Nenadoma je 20!etnemu Ivanu Galicu eksplodirala dinamitna patrona v roki. Odtrgala mu je obe roki in desno nogo. Prepe-fjali so ga takoj v bolnico, kjer pa je kmalu umrl.
— Tragična Smrt dveh pekovskih vajencev. V Bečkereku se je v soboto pripetila slična nesreča, kakor včeraj na Kodelievem v Ljubljani. Z ogljikovim dioksidom sta se zastrupila dva mlada pekovska vajenca. Gre za loletnega Veselina Titina iz Kumana in 151etnega Fmerika Wenzla iz Hatzfelda. Vajenca sta odšla po delu ob 1. zjutraj k počitku, zaprla sta vrata in okna, zakurila v pečici in legla spat. Ker ju zjutraj ni bilo na delo, je mojster poizvedoval, kje sta. Trkal je na vrata, pa se mu nista odzvala. Ko je vstopil, je naše! oba mrtva. V smrtni borbi sta se bila tako tesno objela, da so ju komaj ločili.
— 15 let v ujetništvu. Te dni se je po 15 letih ujetništva v Rusiji vrnil v Subotico Pavel Kari©, ki je moral začetkom vojne na bojišče. Roditelji 14 let niso vedeli, kje je in bili so prepričani, da je padel. Nekega dne jim je pa pisal, da je živ in zdrav v Rusiji, kjer je poročen m hna že dva otroka. Prosil je roditelje, naj mu pošljejo listine, da se bo mogel vrniti domov, ker mu delajo sovjetske oblasti sitnosti. Čim je dobil listine, se je lahko vrnil.
— Samomor morilca. V Horgošu pri Subotici se je obesil te dni Pavel Core, ki je bil nedavno radi umora 6letne deklice obsojen na 15 let ječe. Samomorilec je zapustil pismo, v katerem pravi, da te sramote ne more preživeti.
Iz Ljubljane
—i j Na komornem koncertu, ki ga priredi v petek, dne 17. t- m. v FiThaTtrronični dvorani Zagrebški komorni kvartet, se bo izvajal kot prva progTamna točka komorni kvartet, katerega je napisal naš rojak g. Mihovil Logar. Mitiovil Logar. mlad. izredno nadarjen sk>venski komponist, je napisal poleg raznih kompozicij za en glas s spremljevanjem klavirja še razne klavirske, violinske tn celovške kompozicije, kakor tudi dva kvarteta, tretjega pa ravnokar dogotavlja- Njegov drugi kvartet, ki se izvaja na ljubljanskem koncertu,.je bil nagra'en od Kolegijuma muzike v Beogradu. Naslednji točki sta godalni kvartet Papandoptrla in Krste Odaka. Pred začetkom koncerta bo i>mel kratko predavanje o vseh treh kvartetih« ki se na koncertu izvajajo, skladatelj Slavko Osterc- Predpro-daja vstopnic v Matični knjigarni.
— Fotoaparate kupite najboljše pri- Fr.
P. Zajec, optik, Ljubljana, Stari trg 9. 13T —ij   Zdravstven* predavanje, ki bi ee
moralo vršiti drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice odpade, ker je dvorana zasedena. Danes teden, dne 22. t. m. pa bo istotam zopet redno predavanje za ženske. Predavala bo specijalistima za ženske bolezni ga. dr. Mira Ftnkova c »Razvojni dobi žene«.
—ij Olepševalno društvo v Rožna dolini
bo imelo v nedeljo, 19- t. m. ob 14. v gost ini pri Francelnu redni občni zbor.
—Ij V mestni klavnici na prosti stojnici se bo v četrtek 16. t. m. ob 15. uri prodajalo prašičje meso.
—Ij »Ženski Pokret« vabi svoje članice k sestanku, ki bo v četrtek 16. t. m- ob 20. v Emoni.
t - - Opozarjamo na današnji oglas tvrd-kc Jos. Z a 11 a & K o m p., ki otvarja svojo prvovrstno zalogo železnine na LHi-najski cesti.
i - Opozarjamo na današnji oglas tvid-ke A. NOVAK, manufaktura, Kongresni trg.
r Otvoril sem novi sanatorij v tlari-riboru. Gosposvetska ulica 49 (tik giinnazi-ie- tel- 2358. Sanatorij je moderno urejen, zlasti za operativne slučaje, ima centralno kurjavo, vsaka soba toplo in mrzlo vodo. Diatertnija. višinsko solnce. ulira-ideča žarnica, tonizator Izbira zdravnikov novcima- Cene zmerne. Primarij dr. Cernič.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-rečici v želodcu- krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« grenčice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, ie >Franz Josefova« voda izredno dobrodelno odvajalno sredstvo-»Franz Josefova« voda se dobi v vsca lekarnah, diogerrah in šoecerijskih trgovinah.
ZAUPANJE, »kaj pa počenjaš, Miran z zlatko. ki ti jo je podaril stric?« — »Saj  vidiš, mamica: gledam, ali je prava!«
Anonimnemu godmjaču
V božični številki ^Slovenskega Naroda* se anonimen pisec z vso silo zaletava v one pisatelje, ki svoja dela sami zalagajo in jih osebno razpečavajo. V tem početju vidi črnogledec hudodelstvo, najmanje tako kaznivo kot so: korupcija, tatvina ali poneverba.
No. gospodu piscu naj omenim pred vsem, da sicer nimam inteligenčnega izpitu, ki je potreben, da se lahko kdorkoli pod pamfletič mirno z debelimi črkami podpiše državni uradnik . pač pa sem ie trezno misleč zemljan, ki so mu razmere na našem književnem trga vsaj toliko znane, da si drznem v imenu vseh onih prizadetih odbiti nestvarni napaJ anonimnega gospoda pisca.
V prvi vrsti pribijam sledeče: Po vseh božjih in človeških postavah je avtor — v katerikoli panogi — gospodar svojega dela. S svojim delom, ako ne nasprotuje obstoječim zakonom, avtor po svoji prevdarno-sti prosto razpolaga. Ako se mu zdi pan.etno in ako ga (kar je vsekakor važno) najde, si poišče za svoje delo založnika. Odprta pa mu je še druga pot — da namreč delo sam založi.
Prva varijanta — naj ini gospod državni uradnik verjame — je za avtoria sicer tehnično enostavnejša in prijetnejša. Gospod založnik (za slučaj, da ga je avtor našel, kajti doslej se na žalost ni dogodilo še obratno) ponudi avtorju za rokopis našim književnim razmeram in pa dotičnemu delu primeren honorar — in s tem je za avtorja zadeva s trgovske plati urejena. Gospod Bamberg — aH gospod Schwentner sta nato tu, da skrbita za razpečavo založene knjige in da zadostita prevzetemu riziku. Krog njunih odjemalcev za to aH ono založeno delo je seveda po njijn dolgoletnih izkustvih že vnaprej določen — bilanca rentabilnosti je že povodom odmere honorarja avtorju običajno zaključena — nič čuda torej, ako gospod B., ali gospod Sch. ne obiščeta osebno gospoda anonimnega pisca - državnega uradnika, o katerem že itak vesta m na katerega računata, da bo kot odlični ljubitelj knjige osebno med prvimi planil v trgovino po novem delu!
Druga pa je, ako je založnik knjige — avtor sam! Stroške, ki jih zahteva tisk. vezava in ostalo delo pri knjigi — mora kriti ubogi avtor iz lastnega žepa! Norec, kaj ne, gospod državni uradnik?! Ccmn bi si sicer neki avtor nakopal vse te nepotrebne skrbi in stroške?! Ali mu je bilo mar treba izdajati knjigo?!
Glejte — in to je edino vprašanje, oziroma očitek, do katerega ste, gospod anonimni pisec, upravičeni! Res je — vsak umetnik je — norec! Toda ne morda zato, ker je šel izdajat knjigo in jo »krošnjarski« ponujat Vaši ekscelenci, temveč zato, ker je kot umetnik — idealist! Ker je kot tak računal (ne mislim trgovsko) v svojem slepem idealizmu s — hvaležnostjo. Ker v času splošnega materijalizma — ki ie danes normala — še vedno pričakuje prijazen nasmeh za svojo s srčno krvjo napisano in podarjeno Vam besedo!
In ako ste se osmeliii Vi, anonimni gospod pisec, do nerazsodnega protesta prod
literarnemu -krošnjarienjiix in ste >e diz-nili primerjati to krošnjarienje (pa uajsibo tudi med državnim uradništvom) s korupcijo — ste si, spoštovani gospod, izstavili sami spričevalo giede spoštovanja do knji-se, ki je ne ločite od krošnja rske krame.
Ako ste pa morda bili, obratno, v svojem življenju razočarani s tem. da sTe kupili pri kakem Dalmatincu kak banalni »šund , Vam nihče ne bi zameril, da se ob-regate vanj in se znašate, ako hočete, nad Dalmatincem! Kljub temu, da Vam jc bila tudi v takem slučaju dana prilika odkloniti Vašemu proiinjenemu bibliioiilskemu okusu neustrezajoče delo!
Pa še par besed radi časti avtorja. Re>, Vaša izvajanja so interesantna! Vi smatrate torej človeka, ki prihaja s pošteno in odkrito besedo k Vam, čioveka, ki Vam prihaja ponujat s svojo srčno krvjo napisano delo — za brezčastneža? Gospod — Vašega zrelostnega izpita za življenje, ki ga polagate s prikazovanjem babilonskih pojmov o človekovi časti. Vam resnično nc zavidam! Ubožcu Vam ni znano, da iti ta tudi berač svojo čast!
Ceterum censeo, da Vam za konec in upam — v slovo lahko mirno napišem v spominsko knjigo besede odličnega poznavalca našega ljudstva, pisatelja Rada Mur-nika: -Kranjska specijaliteta gospod moj, ako še tega niste čuli — "niso klobase, temveč — zavist! I u ako mi Vaš cen j. članek močno diši po tej specijaliteti, sklepam iz tega, da menda niste Vi častna izjema tega zlatega reka! Prepričan sem, da ste tudi Vi eden tistih, ki pomaga zaman pričakovati dobe. ko se vremena Kranjcu bodo Še zjasnila!« . . . Ako bi jih pa vendarle kdaj dočakali, potem — o tem smo vsi slovenski pisatelji - krošnjarii prepričani — to ne bo Vaša zasluga! Sapienti sat!
Mirko Kragelj, držav, uradnik in pisatelj.
Brivnice ob nedeljah
Že neštetokrat so imeli brivski obrtniki različna zborovanja in ankete o nedeljskem delu, oziroma, da bi bili brivski in frizerski obrati ob nedeljah dopoldne odprti, pa nismo nikdar prišli do stvarnega zaključka. Je pa večina brivskih obrtnikov baje za to, a zadruga kot taka jim to brani. Kakor mi je znano, tudi zakon dovoljuje delo samim mojstrom in onim rxwočnikorn, ki so že izpolnili 18. leto, seveda z nadomestnim počitkom. Po vseh večjih krajih naše države so brivnice ob nedeljah dopoldne odVprte.
V interesu občinstva bi bilo, da bi bile brivnice tudi v Ljubljani ob nedeljah dopoldne odprte. Seveda pa hnamo v Ljubljani tudi take brivce, ki se temu upirajo, ker imajo dobro klijentelo, ki se lahko čez teden večkrat brije. V manjših obratih pa tega ni. So obratovalnice, kjer čez teden sploh nič ne delajo m so do t ion i mojstri odvisni od sobot in nedelj. Zato bi bilo želeti, da bi bile brivnice ob nedeljah dopoldne odprte, kar naj bi se odredilo čim prej. Zadruga je pač dolžna podpirati malega obrtnika in njegove težnje in zahteve zastopati na me rod a j nem mestu.
Prizadeti ■aftoofcrtn&i in angrni
— Mestne hiše na Poljanah, o katerih nekdo v sobotnem -Slov. Narodu trdi, da jih je deset in da niso rdeče, no prav
živo« barvane, in sicer glavna stavba tako zvana kasarna«, je na Poljansko cesto in na Poljanski nasip v/ivo-rdeča*. da kar kriči v, ostala poslopja so pa ru.iavkasto -rumena. V celoti je pa ta kompleks hiš. če hočeš človeka ali stranko vsaj v eni uri najti, nove vrste labirint, ki mu manjka na vseh vratih (vhodih) in stopniščih orientacijskih tabel, povrhu pa še brihtnega \ od-nika, če hočeta priti do iskanega človeka. »Generalno« poslopje mestnih hiš na Poljanah pa je »rdeče* na zunaj, če ima znotraj kaj - rdečkarjev«, pa ne vemo. pač pa ima hiša baje 1 reprezentanta Mare ljubljanske »n e m š k u t a r s k e garde .
— Jezikovne tJrobiiue. Kdor stanuje v Šiški, Je Šiškar. ako pa pride na Sišensk \ rli. jc sjenčati. Marsikoga pa goto\ o /.nima, kako navadni lhidie imenujejo prebivalce v raznih kratili- Poglejmo ina'o po Kranjskem, kjer so tudi kraji — Adnv Resnica- Borovnica. Bučka. Jezica, Kokra. kV.šana. Kropa. M:rna. Polica. Podraga. Polranica ^karučina. Srnnka. Sora, Soteska, stang:. Trata, Trava, Trfiija, Vinica' Zafenica, Zafina; — ozrimo se pa seda le malo na štajersko, n. pr. Blinca. Bočni. Doberna, Hajdina, Jarenina, Kannica. Kan-!a. Koprivnica Kerčev:na- Novaštifta. Pla-nina. Pjdsreda. PoJskava, Polzela. Rcčc.i. Sobota. Svetina. Zibika? Tikolovec
— 1'rošnia. Pasanti z (ilinc. Viča hn Kožne doline prosimo, da bi nam merodajna žuoanstva hodnik ob Tržaški cesti. od vrta g- Bajca. pa do hiše št- 10 »Delavski dom*, ki ie vedno b'aten. z gratnocom temeljito posula. Ker ie hodnTk na več kra-jiii pod>ben nežkam. se voda nc M re v cestni jarek odtekati in za:o se dela blato.
Kako so psi tlakovali ulice
V Berlinu praznujejo zanimiv j D* hilej — 100 letnico uvedbe pasjega davka. To je bil seveda v vsakem pogledu indirekten davek, kajti še no« ben pes ga ni sam plačeval. Zanimivo jc, kako so sploh prišli ni idejo pobi' rati pasji davek. Berlinski krčmarji so napravili pred svojimi hišami granit* nc hodnike in kmalu je izšla kraljevska naredba, da morajo hišni posest* niki napraviti hodnike tudi po glavnih ulicah. Občina jc nosila dve tre* t j in i stroškov. Denarja jc bilo pa tu* di takrat v občinski blagajni malo in tako so morali pomagati mestnim očetom iz zadrege psi.
Magistrat jc I. 1830 odredil, da se mora od vsakega luksusnega nsa pla* čevati 3 tolarje letno, češ da bo tako nevarnost pasje stekline manjša. Prva leta so bili dohodki od pasjega davka neznatni, kaiti ljudje so pse raje opustili. Od 5^00 psov, kolikor jih ie bilo v Beri inu 1. 1830, jih jc ostala do leta 1835 samo polovica. Steklina ie dala povod, da so začeli sploSno pobirati pasii davek. V starih časih so namreč mislili ljudje, da se loti ta nevarna bolezen psov v takozvanih pasjih dneh in tedaj so hodili po mestu KO1 njači in kričali: Kdor ima rad svoje* ga psa, naj mu kupi znamko. Znamke so bile pločevinaste in psi, ki so jih nosili za vratom, so bil zavarovani pred konjačem. V pasjih dneh so p:i smeli psi begati po mestu brez nad* zorstva Pač pa so jih morali lastniki izven mesta voditi na vrvicah, ker jc bil takoj za mestom lovski revir in lovci so tuje pse neusmiljeno stre* ljali._
Izjema.
— Ženske se delajo vedno inia.iš?, nego so v resnici.
— Ne vedno. Ko sem obiju bi \ svoti nevesti zapestnico s tolikimi briJinnri, kofakoT tet je stara, je postala naenkrat 8 let starejša.
1994155^
73
Stran 4
»SLO
1930.
Stev. 11
33
— Maxime! — je klical Boris, ko je spoznal moža, v katerem je imel že cioUro iskrenega prijatelja, po poroki z njegovo sestro pa celo brata.
— Pst! Ne rmenuj me tako!
— Seržant Diavolo! — se je popravil knez, katerega obraz se je izpremeni-j, čim jc zagledal pred seboj Beatricmega brata. Upal je, da mu bo Maxime pomagal najti Beatrico.
Seržant je točno izpolnil obljubo, dano Monvki de Rovaljoie in Yveti.
Vso noč ni zapustil stanovanja, ki je postalo pozorišče tako čudnih dogodkov. Bil je pripravljen odbiti vsak nov napad skrivnostne žene v trikoju. v kateri je slutil nevarno in spretno vohun-ko, zmožno vsega.
Maxkne jc ceflo želel, da bi se še enkrat srečala. Prisegel je. da jo premi-kasri tako, da je ne bo ni-keli več mrka-Io suvati I>udi z nožem, če mu pride še kdaj v roke. Zdaj ve, česa je ta ženska zmožna, in zato sc ne bo dal presenetiti.
Spominjamo se, da je seržant Diavolo svetoval Moniki in Yveti, naj ležeta k počitku, katerega sta bili obe nujno potrebni.
Ko sta odšli mati in njena dozdevna kršcenka v svojo sofco. se je Maxime de Friieirse zadovolji s Um, da se je zreknil v predsobi v naslanjač.
Tik pred polnočjo se mu je zde'o, da bi ialiko malo zadremal, kajti spanec ga je jel premagovati. Vede! je. da so vrata dobro zaklenjena In da bi se zbudil, te bi jih hotel kdo šiloma odpreti.
Kolikokrat je spal tako na straži, ko je vedel, da je sovražnik komaj nekaj korakov od njega. Toda tega sovražnika se iii bal tako. kakor zahrbtne že-re. ki mu ie danes napovedala vojno.
Krike nesrečnega Borisa je seržant Diavolo takoj slišal. Planil je na hodnik, kjer je naletel na Borisa. Ta'koj je slutil, da se je pripetila nesreča. Prijel ie Borisa za roke in ga pirosii. naj mu hitro pove. kaj se jc zgodilo.
Kmalu je zvedel, da je Beatrice brez sledu i/.glni<la.
— Noč nesreče! — ie zamrmral in povesil glavo.
Toda Max:nie ni bil mož, ki do'lgo pove sa glavo. Hitro se je opomogel od presenečenja in zapovedal kratko:
— Pojdiva!
Boris prvi hip ni hotel slediti seržan-
tu, namenjenemu v spalnico, kjer se je odrgra'la nočna tragedija.
— Prerskail sem vse. pa ...
— Pojdi, ti pravim!
Knez je Ubogal. S svakom sta stopita v spalnico, kjer je bih Beatrice zvečer omedlela.
— Pripoveduj! — je dejal seržant Diavolo in zaklenil vrata.
Boris Kantemir je z drhtečim gja-som opisal vse, kar se je bik> zgodilo, ko je bifl še pri popolni zavesti. Toda v njegovem pripovedovanf/u ie brla občutna vrzel in sicer med polnočjo in peto uro zjutraj, čas, v katerem je vpfcvala neznana čarovnija tudi nanj.
— Ta čas nisem ničesar videl, ne slišal. Ves čas niti slutil nisem, da Bea-trice ni več v spalnici.
— Ali mrsHš, da je odšl-a prostovoljno?
— Ne, to je izključeno. Ugrabili so jo, o tem ni dvoma. Zato ne smeva izgubljati časa. Spraviti morava nemudoma ves hotel na noge. obvestiti policijo in telefonirati na vse strani
— Ti si pa res še otrok! — se je zasmejal Maximc.
— Kaj še vedno ne razumeš, da imava opraviti z izredno predrzmmi m spretnimi lopovi? Beatrice je bi'la ugrabljena v temni noči. Zdaj je dan. Priznaj vendar, da so imeli lopovi dovolj časa, da so se skrito in soraviii svojo žrtev na varno.
In pa — verjemi mi — moža. ki zaslužita to ime, se morata zanašati v prvi vrsti nase. Pomagala si bova sama.
Tega načela« se je držal Maxime de Frileus2 vse življenje. Čim je izrazi svoje mnenje, je povesil glavo in se globoko zamislil.
Zdaj je tudi on podlegel bolesti, katero je že dolgo poznal in katero je bil že opetovano premagal, pa se ni dala ugnati.
Boris Kantemir ni opazil nagle rz-premembe na Maximovem obrazu: Pripovedoval ie na dolgo in široko, kako je Beatrice izginila. Potožil je tudi. da mu je kruta usoda iztrgala ljubljeno ženo v trenutku, ko je mislil, da je njunega trpljenja konec in da stopata v novo življenje.
Boris se je nenadoma zdrznil, videč, kako je Maxime prebledel in kako zre nepremično na košček parketa pri oknu.
Rad bi bil vedel, zakaj se seržant tafco zanima za parket.
StopiH Je torej k oknu in tik ob preprogi je opazil okroglo črno liso, sredi nje pa kupček pepela.
— Vidiš? — ga je vprašal Maxime. Da... Tu je nekaj zgorelo
— Nekaj, — je pripomnil seržant, —
kar je diši močno po drevesnih iglah, kakršne rabijo za očiščenje zraka v sobah in preganjanje komarjev.
Zdi se mi, da je Šaril ta pepel strupene phne, ki so te dušili v grlu in katere si zavohal prepozno. Kar poduhaj ta pepel. Ali spoznaš vonj, o katerem si govoril?
— Da. da! — je potrdil Boris, kateremu jc pepel povedal vse.
Nri bilo več dvoma, da sta se z Beatrico nadihala strupenih prinov. Oba sta se onesvestila. Vdihavala sta z dimom poineš r?o uspavalno sredstvo in oba sta trdno zaspala.
Preiskava, katero sta hotela Maxime in Boris uvesti, je s tem znatno napredovala. Skrivnost nenadne omedle-vice mladih zakoncev je bila pojasnjena.
Treba je bilo pa še najti roiko, ki je ta zločin storila. To je bila njuna najtežja naJoga.
Ko se je presenečenje obeh pri pogledu na kupček pepela nekoliko poleglo, se je Boris ozrl na svaka in ga vprašal:
— Kdo? "
— Kdo? — ie ponovil seržant Diavolo.
Prijel se je za glavo, kakor bi hotel izolirati možgane in jih-prisiliti k plodnemu dehu.
Nekaj časa sta oba molčala, potem se je pa Maxime obrnil k Borisu, rekoč:
— Nisem ti še povedal, Boris, zakaj sem prebil noč tu v sosednem stanovanju.
Vedi — povem ti samo v kratkih potezah — da stanujeta v tem stanovanju grofica de Rovaljoie in gospodična Yveta de Boise ... soproga in krščen-ka mojega polkovnika.
Zapomni si tudi — in to obdrži zase — da preti tema damama velika nevarnost. Zato sem ju vzel pod svojo zaščito.
Nevarnost visi noč in dan nad njima. Sooči je prišla v podobi ženske, zločinke v črnem trikoju, človeške sence, ki se lahko izgubi med nočnimi sencami.
Ta ženska, ta predrzna vobunka se je splazila v stanovanje polkovnikove soproge. Zalotil sem h in jo hotel zgrabiti, pa se mi je izmuznila in me ranila z nožem v zapestje.
Maxime de Frilense je zavihal rokav svoje bluze in pokazal obvezano zapestje.
— NSti opazil rrisem. da si ranjen! — je vzkliknil Boris prestrašeno. — Ranjen si. ubogi prijatelj... in morda celo nevarno?
Spominjajte se slepih!
Ne ženite se premladi!
Najprimernejša starost je pri fantih 29 let, pri dekletih pa 24 — Dekleta Izpod 20 let bi se sploh ne smela m ožiti
Sc pred 50 leti jc veljalo splošno priznano pravilo, da je moral biti fant, ki se je hotel oženiti, mnogo starejši od dekleta. Dekleta so bila v starih časih v tem pogledu tako strogo vz= gojena, da so si zbirala ženine samo med priletnimi moškimi. Studentovsko ljubezni resnega pomena. Samo priletni moški s stalno službo in primernim dru* žabnim položajem je bil pri roditeljih kot ženin dobro zapisan. Vsaj 10 let mora biti starejši, da ostane žena pri njem mlada, sicer je bodočnost na sla; bih nogah, so govorili ljudje v starih časih. Zena je s 40 leti že priletna, mož je pa še fant.
Tako ie bilo nekdaj, zdaj je pa drugače. Zene naše nobe so s 55. le* tom še polne življenja, ker si znajo ohraniti svežost telesa in duha. Moški se sicer utrjujejo s sportom, toda boj za obstanek je v primeri s starimi ča* si mnogo hujši in jih tako izčrpa, da sc starajo skoro tako hitro, kakor ženske. Trditev, da se stara ženska hitreje, nc drži več in zato tudi razli* ka v starosti ori sklepan iu zakonske zveze nc prihaja več tako vpoštev. kakor v starih časih. Za moderne za* kone, sloneče večinoma na prijatelj* skem razmerju, jc potrebno v prvi vrsti medsebojno duševno razumeva* nje. Moški, ki so sc udeležili svetov* ne vojne, so sc čutili starejše. nc£?o so v resnici b;li in zato so si izbrali že* nc, ki so le malo mlajše ali pa enake starosti. Nasprotno so pa doživeli bridko razočaranje mnogi stare iši moški, ki so sc oženili z mladimi de* klrti v nadi. da sc bodo ob njih po* mladili in dohiteli zamujeno srečo.
Mamic, ki bi trdile, da morejo biti hčerke srečne samo s priletnimi mož= mi. bi zdaj mladina pač ne poslušala. Zdaj se mladi ženijo in može ne gle* de na starost. Primeri, da se fant po* roči z dekletom enake starosti, so ta* ko pogosti, da se jim nihče nc čudi. Toda socijologi trdijo, da vpliva sta* rost zakoncev na potomstvo, a to je važno. Statistika priča, da jc za za* konsko zvezo pri moških najpriklad* nejša starost 29 let. pri ženskah pa 24. če hočejo imeti zdrave potomec. Dekle izpod 20 let bi se sploh nc sme* lo možiti, posebno če vzame 5 let stas rej šega fanta. Na prvi pogled bi člo= vek mislil, da jc ta starost za zakon* sko  zvezo  najprimernejša . Statistika
ločitev pa priča, da sc razdere največ zakonov, sklenjenih v tej starosti. Najmanj ločitev je pri onih zakonih, kjer se jc fant oženil s 27. in pol, de* kle pa s 25. letom tako, da je znašala razlika 2 leti in pol. Razlika 10 ali več let ni več primerna, tudi če je žena 10 let starejša od moža.
Najprimernejša starost za materin, stvo žene je baje med 20. in 24. letom. 30 letne žene so za prvega otroka ie prestare in tudi porod jc v teh letih žc težaven. Toda to jc individualno in ne sme vplivati na 30 letne žene, da bi se bale otrok. Važnejše od starosti je zdravje, na katero bi b'lo treba pri sklepanju zakonov strogo paziti.
Največji mož sveta
Ce ie človek zelo nizke postave, misli, da ga ie narava prikrajšala. Se bolj neprijetno je pa. 5e narava človeka preveč podaljša. Tak nesrečne/ e Jack EarJ iz Texavi. v^ok 253 cm. On je lahko ponosen, ker jc navečji na svetu. Je samo 3 cm manjši od sla^ ga orjaka O* Bricna, ki je bil z 21 letom visok 256 cm. pa je ie v 22. let i umrl.
Za Jacka Karla nimajo v nobc rt ameriškem hotelu postelje, v kateri hi se mogel udobno zlekniii in pretesni ti. :>e!e nedavno je ameriško društvo orjakov izposlovalo, da imajo v n.katerih hotelih za velikane posebne postelje. Pa tudi v največji postelji lahko spi Jack Kari samo skrčen. Križe i.i težave ima tudi v vagonu in v končnici, kjer se ne more iztegniti. Nn^br/ bi rad odstopil nekaj centimetrov- komu drugem-j, ee bi le mogel.
Kolesa.
— Papa. kaj je to kolega?
— Kolega jc Č'ovek. ki dela :sto, kar delam jaz.
— Torej je učitelj klavirja tvoj kolega.
— Kako to misliš?
— Ker tudi on poljublja mamico.
Pokron.
—• AJi bi me ljubil, tudi če bi bila zelo daleč od tebe?
— Seveda, dušica, čimbolj bi bila oddaljena, tembolj bi te ljubil.
IMVBMTIIR.MA PRODAJA
blaga sea obleke, plašče, suknje itd.
samo tlo 25. t. m.
NOVAK
spec. trgov, sukna
UTBIJAIA, Kogresni trg 15
Oglejte si, okoristite se!
I*a-i fi ranilo ŽO], in več!
>mMa1i oglasi<
Vsaka beseda ftO par. Plača se lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brca znamke ne «■********•» ndQni>nrinmn Nairnanf& nf?ta* I*if» 5*—» —
Otvoritveno naznanilo.
Čast mi je naznaniti tako svojim poslovnim   prijateljem kakor znancem ter cenjenemu občinstvu sploh, da sem ODPRL z današnjim dnem
trgovino z železnino, na drobno in debelo, pod tvrdko
Jos. ZALTA A Co.
v lastni hiši na Dunajski cesti štev. 9.
Dolgoletna praksa v tej stroki, bogate izkušnje, izredna izbira blaga, bodisi kuhinjske posode, orodja za vsako obrt, železo za kovanje, stavbni materijal, cement, traverze ttd. naj bo zagotovilo vsakemu, da bo vseskozi postrežen z največjo pažnjo ki skrajno nizkimi cenami.
Kar najvljudneje vabim vse, da si ogledajte brez obveze bogato zalogo, ter se priporočam vdani
JOSIP ZALTA.
Ljubljana, dne 15. januarja 1930.
^□□□□□□□□□□□□□OIIEJEOfEECJr
Lovska psica
m-eirmka, kratkodlaka z rodovnikom in odoično ocearo se proda. Ponudbe pod »2iva«/f>40 na upravo  »SPov. Nacoda«.
Dve parceli
ob Streliški ulici naprodaj. — Polzve se: Streliška uliea ^3.
20odstotne kronske bone
kupuje Pučka štedionica, založni zavod d. d.. Osrjek, De5a«tioiija ui 27 ■ lirj/L
Učenca
za ■čevljarsko  obrt in
pomočnika
za izdelavo so-jzerjev in šJvanesa de!a s-prejm-e Anton AL Zabuko-vec.  Maribor,   Koroška  ceva 39.
636
Večje pesestvo
bJizu glavne proze IH-Pciirca, 23 oralov (največ njiv, sadonos-mk, vsnosrrad), gosposka h^a, več sob. nova vljričaciia :n ves inventar naprodaj. Pojasnila daje lastnik Katri Lo:.z, žeieznina, Maribor. 637
Pristopajte k „Vodnikovi družbi"
Zahiala
VJMJU, ki ste našegra očeta ;n ded^ka ^osnod i
Franca Šijanca,
na d učitelj^   v p.
med boleani-jo obiskovali in sa rapOCBfttcvikM spremili na njegovi poslednji poti.
Posebno se zahva'liuoemo prečastitemu e. župniku, s- Md- upravitelju za postov.kie b;S<-dc ob srobu. stanovskim tovar iŠe»m !n tova-r:-šieaan. pen-cem in šol. pevskemu zboru za s n-Ijive pesmi. Bog plačaj vsem!
Sv. Andraž v Slov. goricah, 15. jan 193".
Žalujoči ostali.
Ilirija
koks
Dunajska c. 46.
Telefon 28-20
Klavirje
in pianlne prodaja, izposojuj*, popravlja in čisto uglaSuje najceneje — tudi na obroke — tovarna klavirjev WARBINEK, Ljubljana, Gregorčičeva 5 — Rimska cesta 2. S14
DRVA
PREMOG
KOKS
pri družbi »Kurivo«, Dunajska cesta št. 33. — Javna skladišča. Tel. 3434.    11-T
\Af\A\ILO
o preselitvi in z družitvi trgovine.
Svojim ce«*]. cdjemalcejii in p. n. -občinstvu v^mdno naznanjam da se.m trgovino na K-. -grešnem trgu šrev. 19 PRESELIL H ZDRUŽIL s svojo dosedantjo, s tem zooe: MMtM P0*C* čan-o in dobro z-aloic:
trgoviiso' z delikatesami, vinar no, zajtrkovalnico, špecerijskim in kolonijalnim blagom itd. 11 d. na Miklošičevi cesti štev. 32
v palači Pokojninskega zavoda
Obenem z iskreno zahvalo prosim, da mi cenj odjemalci in p. n. občinstvo MJ v bodo.-•j-hranijo svojo naklonjenost in za.uir>anje, ter zas5ota;\-l>aim, da si bom s'et: kot prej v-eJno prizadeval zadovoljiti z raajbol-jiim blagom po konlcure-mmli censh. točno ifl solidino postrežbo tet se v tem smislu hvaležno in vdano priporočam.
F. R. Kovačič.
ju
Zaluziie
tesenib tekstilnih rolet (dervo-
ortki) rolete iz gradelna se dobe naiceneie pri tvrdki
PETER KOBAL Kranj — Slovenija .  TcL tnterurb. 32
Jutri zadnji dan
prodaje državne razredne loterije, ker se bo ta dan že zavrtelo kolo sreče onim, ki bodo v posesti naših srečk drž. razredne loterije. Možnost zadeti dobitek se stopnjuje z vsakim razredom, ki jih je pet. Zadnji pa je milijonski razred, ki razdeli srečnim igralcem sto in sto dobitkov, ki osrečijo družine za V3e življenje.
Le neka) sreek |e še na razooingo. Kdor hjče v 19. kolu igrati, mora čimprej po srečke
Naše srečke se dobijo, v kolikor jih je še na razpolago v Ljubljani:
V oglasnem oddelk  »Jetra« v Prešernovi ulici, v Ekspozituri »Jutra« v Šiški na Celovški cesti. — V Mariboru in v Celju pa pri podružnicah »Jutra« ter pri podpisanem zavodu.
^ r. z. z o.. zM Ljubljana* Sv. Petra cesta lo
Uflc$$c Josip
._Zt BtferodDO tiskamo«; Fran JezcrScfc. — Za opravo m inserosm del Usta; Oooa Cbrastof. — Vsi v L;ub^ani.