$j konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ :—'■ — induplati jarše LETO XXIII. AT. 3 Marec 1974 CENA 0,20 DIN Mamica, sprejmi tudi moje čestitke za 8. marec fcA/W'/VV\AAAA/VWWWWWVWWWWWVW\.VV\/W‘y\AA/VWWWW\A Če&titkčL ob <$. maccu Poglejmo v preteklost življenja naših žena, ko so se borile za osamosvojitev, za volilno enakopravnost in za soodločanje v organih samoupravljanja. Poglejmo v obdobje vojne in okupacije; v obdobje pomanjkanja in obnove porušenega ter graditve novega, potem nam lahko njihova dejanja vlivajo resničen pogum in napotilo za zadnje poglavje boja za uresničitev življenja dostojnega človeku. Preobrazba žene — matere in gospodinje, do žene matere — proizvajalke je prinesla ženski ekonomsko neodvisnost; na drugi strani pa je sprožila celo vrsto težko rešljivih zapletov. Na sedanji stopnji razvoja ima večina žensk enega, dva ali celo več otrok. Večina teh žensk je torej več kot desetletje razpetih med dva zahtevna poklica, med materinstvo in opravljanje poklica. Zavedamo se, da problema dvojne obremenitve ne morejo rešiti niti tehnična stran gospodinjstva niti razvita mreža otroško-varstvenih ustanov niti zgledno sodelovanje moža pri vsakdanjih opravilih, ker se sčasoma bistveno razrahlja njen vegetativni živčni sistem, omaja se fizična in psihična odpornost, ki vodi do prehitrega staranja. V zgodovini IPI Po treh letih končno zadnja seja dosedanjega delavskega sveta. Dobri predlogi samoupravljal-cem uvod v uspešno poslovanje. Po sprejetem zaključnem računu za leto 1973 so vsi zadovoljni. V torek, 26. februarja je bila dopoldne v sejni sobi tovarne Induplati zadnja seja dosedanjega delavskega sveta, kateri je predsedoval tovariš Janez Grčar. Seji so prisostvovali tudi člani poslovnega odbora Induplati in člani odbora za kadrovska vprašanja v Induplati. Povzetek bilance (poročila za Konoplan je napisal inženir Jože Klešnik, šef ekonomsko analitskega sektorja. To poročilo v današnji številki objavljamo), je delavskemu svetu podala računovodkinja tovarišica Francka Marinšek. Člani so poročilo z zanimanjem spremljali in ga na koncu v celoti sprejeli. Posebej bi pri tem poudaril, da je bilanca izdelana oziroma obravnavana po starem načinu, kar pa ne spremeni dejstva, da so bili v Induplati zaposlenim izplačani za 20 % višji osebni dohodki kot leto poprej in, da je poprečje osebnega dohodka v decembru doseglo 2.165 dinarjev. To pa je več kot znaša poprečje osebnih dohodkov v slovenski tekstilni industriji. Na koncu te osrednje točke dnevnega reda — delavski svet je obravnaval še nekaj prošenj — se je direktor, diplomirani inženir Srečko Bergant zahvalil vsem članom za dobro sodelovanje in jih pozval, da pridobljene izkušnje pri upravljanju podjetja prenesejo med sodelavce in z nasveti in zgledi pomagajo novim samoupravljalcem voditi podjetje. (Nadaljevanje na 2. strani) (Konec na 3. strani) Obvezna dvetretj inska udeležba LOVRO GIOVANELLI, PREDSEDNIK IN GIZELA RIHTAR, NA-MESTNIK PREDSEDNIKA SVETA SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE TOZD PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN. NA 1. SEJI JE EN ČLAN MANJKAL. V ponedeljek, 4. februarja so se v direktorjevi sobi zbrali člani novoizvoljenega Sveta samoupravne delavske kontrole INDUPLATI — TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken. Od osmih izvoljenih članov se je 1. seje udeležilo sedem. Poročilo o poteku volitev, in še prej o pripravah na volitve in o kandidacijskem postopku, je podal Ingo Paš, dipl. pravnik in predsednik osrednje volilne komisije na zadnjih volitvah. Za tem obveznim delom poročila je predlagal konstituiranje Sveta. Izvoljena verifikacijska komisija v sestavi Pavla Dimc, Iva Ručigaj in Gizela Rihtar je ugotovila identičnost izvoljenih članov in njihovo pravico, da volijo in so voljeni za funkcije Sveta. V nadaljevanju so z javnim glasovanjem izvolili tovariša Lovra Giova-nellija, mojstra v oplemenitilnici, za predsednika in tovarišico Gizelo Rihtar, vezalko osnov v pripravljalnici, za namestnico predsednika Sveta samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken. Lovro Giovanelli Lovro Giovanelli se je zahvalil za zaupanje in prosil pravnika tovariša Paša, da člane podrobneje seznani z nalogami in delom Sveta. V izčrpnem poročilu je Paš nanizal znane določbe in jih osvetlil s pri- ČESTITKE OB 8. MARCU (Nadaljevanje s 1. strani) Kljub deklarirani enakopravnosti, ki je vključena v zapisane norme, ta še vedno ni vzrasla v nazore ljudi, v njihove čustvene motive in življenjske navade, kjer še vedno zamenjujemo pojem enakopravnosti z enakostjo. Tako še slišimo pripombe kavalirjev, da lahko ženska nosi ravno tako težak tovor kot moški, saj je enakopravna. Ni naključje, da so si moški in ženske, v družbeni delitvi dela izbrali vsak svoj poklic. Zenska, ki je v biološkem smislu samica, si raje izbere poklic, ki jo bolj veže na njeno biološko in emocionalno bistvo — vzgojo in nego otrok, prehrano, dekoracijo, nego bolnikov itd. Moški pa, ki je v svojem biološkem bistvu samec, ki je bil v praskupnosti lovec in borec, se bolj nagiba k tehniki in strategiji. Različnih nagnjenj do določenih del pa ni mogoče enačiti z večjim ali manjšim sposobnostmi in zato različni interesi moškega in ženske niso primerljivi v smislu vrednosti. Zato tudi ni mogoče poklicev, ki jih raje, pogosteje in uspešnejše opravljajo ženske, imeti za manj zahtevne ali celo manj vredne. Zdi se, da borba za enakopravnost in pravico nima pomena, kadar je človek v življenju osamljen; kadar ni ljubljen, niti nima koga ljubiti. Šele v ljubezni med moškim in žensko, v ljubezni, ki prek materinske oziroma očetovske in prijateljske ljubezni nadaljuje življenjski krog, dobiva človek svojo resnično vrednost, ki se ne da meriti, niti primerjati. Pri nas se ob Dnevu žena spomnimo na enakopravnost moških in žensk in jim posvetimo prav posebno pozornost. Zato naj čestitka velja vsem generacijam žensk, od katerih se tri še vedno srečujemo v vsakodnevnem življenju. Majda Škrinjar meri, kako in kdaj nastopa samoupravna delavska kontrola. Za naše bralce smo zabeležili nekatere značilnosti, ki so sicer zapisane v Začasnem statutarnem sklepu in zajemajo kar 20 členov. Samoupravna delavska kontrola (s kratico v nadaljevanju SDK — op. p.) je povsem nova institucija, ki izhaja iz Ustave, katero v tem času sprejemajo. Njena osnovna naloga je nadzirati delovanje samoupravnih in izvršilnih organov in z opozorili preprečiti sprejemanje nezakonitih ali škodljivih aktov. Iz tega izhaja, da ima SDK določen krog posebnih pristojnosti, ki ostajajo brez izvršilnih pravic, zato so osredotočene na preventivno delovanje. SDK ne more razveljaviti nekega akta medtem, ko lahko opozori na nepravilnost in priporoči (zahteva), da ga predlagatelj dopolni, spremeni ali umakne. Svet SDK ima pravico in dolžnost nadzirati delo organov in njihove akte in opozarjati na možne nepravilnosti. Avtor takšnega akta, ki je bil opozorjen na napako mora v 8 dneh obravnavati in v nadaljnjih 8 dneh od svojega zasedanja odgovoriti, kako je ukrepal oziroma kaj je sklenil na zahtevo SDK. Samoupravna delavska kontrola je pri svojem delu samostojna, pri svojem delu ni nobenemu organu podrejena niti nobenemu organu nadrejena. če neki organ opozorila SDK ne upošteva, lahko ta naslovi opozorilo na Zbor delavcev, ki nato dokončno odloči o sporni zadevi; lahko pa se obrne tudi na organ družbene kontrole izven TOZD. Dosedanje določbe pravijo, da predstavljajo Svet SDK izvoljeni člani iz vseh organizacijskih enot TOZD. Tako imamo v danem svetu 8 članov (iz vsake organizacijske enote 2 člana). Svet lahko o neki zadevi razpravlja le na svojem zasedanju in to le če je navzočih najmanj 6 članov, kar je nekaj več kot 2/3. Svet SDK ne obravnava in ne odloča o pravicah in obveznostih delavca, iz združenega dela, ker je to pristojnost drugih organov in ker je za varstvo teh pravic delavca z Zakonom predvidena sodna zaščita. SDK obravnava akte s splošno veljavnostjo za delavce TOZD, vprašanja izvrševanja teh aktov, materialnega poslovanja itd. Precej odgovorno vlogo pri zaščiti delavca ima in bo imel tudi v prihodnje sindikat. Na kraju je rekel tovariš Paš: »Samoupravna delavska kontrola deluje po načelu materialne resnice. Omejitev pri iskanju te resnice ni. Tudi posamičnih nastopov ni, niti postopkov ali kontrol, ki bi jih opravljali člani Sveta posamič.« Lipovšek REZULTATI POSLOVANJA V LETU 1973 Poročevalec Ing. Jože Klešnik Letno poslovno poročilo ni samo zakonska obveznost do skupnosti, pač pa tudi sredstvo, s katerim se lahko vsestransko informiramo o pogojih in uspehih poslovanja v obravnavanem obdobju. Kadar govorimo o rezultatih poslovanja je nujno, da se najprej seznanimo s cilji, ki smo si jih na začetku leta s planom določili. Pri izdelavi plana za leto 1973 smo upoštevali: smernice za perspektivni razvoj podjetja, zahteve tržišča, ukinitev dela v tretji izmeni in nove kapacitete v predilnici. V skladu s perspektivnim razvojem podjetja smo predvidevali nadaljno avtomatizacijo tkalnice (Unifil aparati) in prvo fazo v izgradnji nove opleme-nitilnice, kar je skupno s križno previjalnim strojem predstavljalo 70 % vseh predvidenih investicij v V ZGODOVINI IPI '((Nadaljevanje s 1. strani) Tudi predsednik delavskega sveta tovariš Janez Grčar je izkoristil priliko in se zahvalil vodstvenemu teamu za dobre nasvete in stalno pripravljenost za sodelovanje. Posebej je Grčar poudaril delež direktorja inženirja Berganta, ki je dobro vodil in tako merodajno vplival na pozitivne odločitve, ki so omogočale kolektivu dosegati najboljše uspehe. Komentar je odveč, ker so ga dali člani delavskega sveta na tej seji. Se bolj poglobljeno delavsko samoupravljanje pa bo omogočilo, da se bodo novi ljudje soočali z zahtevami in željami. In z odločitvami, ki naj nadaljujejo pot, po kateri stopamo družno in sporazumno v jutrišnji dan. Urednik letu 1973. Zaradi ukinitve tretje izmene smo predvidevali za 12% nižjo fizično proizvodnjo tkanin, katero naj bi pri ustvarjanju celotnega dohodka in dohodka nadomestili s spremembo asortimana v korist izdelkov iz sintetičnih vlaken, z uvajanjem proizvodnje novih izdelkov višje vrednosti ter s povečano proizvodnjo v konfekciji in predilnici. Tako smo kljub predvidenemu zmanjšanju fizične proizvodnje (tkanine) predvidevali 12 % rast celotnega dohodka, 17% rast osebnih dohodkov, le pri ostanku dohodka smo predvidevali za 30 % manjši rezultat kot v letu 1972. Da bi si zagotovili čim več lastnih sredstev za investicije, smo predvidevali za 40 % večjo amortizacijo. Postavljeni cilji torej niso bili skromni in že pri sprejemanju letnega plana smo se zavedali, da bo za dosego teh ciljev potrebno zastaviti vso našo voljo do dela in vse naše sposobnosti. Sedaj pa si oglejmo, katere od postavljenih ciljev nam je uspelo tudi uresničiti. Z letnim planom predvideni asortiman izdelkov smo dosegli v višini 72,3%. Odstopanje od predvidenega asortimana je posledica prilagajanja novim zahtevam tržišča in možnostim v zvezi z nabavo materiala. V predilnici smo sicer, v primerjavi z letom 1972, povečali proizvodnjo preje iz sintetičnih vlaken za 121% (nove kapacitete), vendar pa smo kljub temu dosegli le 86 % planirane proizvodnje. Tudi v su-kalnici smo dosegli le 82 % planirane proizvodnje. V predilnici smo imeli z uvajanjem dela na novih strojih več težav kot smo predvidevali, k temu pa lahko dodamo še omejitev električne energije ob koncu leta. V sukalnici pa je proizvodnja odvisna od dobav bombažne preje in potreb tkalnice. Storilnost dela smo v predilnici povečali za 4 %, medtem ko je dosežena storilnost v sukalnici za 4% nižja od dosežene v predhodnem obdobju. Proizvodnja v tkalnici je bila na zadovoljivi višini, saj smo merjeno v m2 in tm dosegli planirano proizvodnjo, medtem ko smo planirano število votkov presegli za 17%. Sto-(Nadaljevanj e na 4. strani) BILANCA STANJA 31. 12. 1973. AKTIVA PASIVA LEGENDA OBRATNA SREDSTVA KRATKOROČNI VIRI HHH PLASMAJI IZ POS. SRED. šli ^ SREDNJEROČNI VIRI illš; OSNOVNA SREDSTVA 1 DOLGOROČNI VIRI SREDSTVA REZERV lil SKLAD REZERV sredstva skup. porabe J SKLAD SKUPNE PORABE Rezultati poslovanja v letu 1973 (Nadalj. poročila ing. Klešnika) rilnost dela na izvršeno delovno uro smo povečali za 5 %, na izvršeno tkalsko uro pa celo za 16%. Če predstavlja proizvodnja tkalnice plan za oplemenitilnico, potem so v tem oddelku dodelali nekaj več tkanin, kot so jih proizvedli v tkalnici, saj so letni plan presegli za 3 %. Proizvodnjo v konfekciji smo, v primerjavi s predhodnim obdobjem, povečali za 20%, medtem ko smo letni plan presegli celo za 25 %. Zaradi stalnega pomanjkanja delovne sile smo v mesecu septembru odprli v Pečah oddelek lahke konfekcije, kjer je bilo ob koncu leta zaposlenih 28 delavcev. V tem oddelku izdelujejo prte in garniture. Od celotne proizvodnje odpade na ta oddelek približno 4 %. Podatki o prodaji naših proizvodov kažejo, da smo na domačem trgu dosegli ravno planirano vrednost, na zunanjem trgu smo prodali za 6% več medtem, ko smo celotno planirano vrednost presegli za 1 %. Po vrednosti smo 91 % prodaje dosegli na domačem, 9% pa na zunanjem trgu. To razmerje se v primerjavi s predhodnim razdobjem ni bistveno spremenilo, saj je takrat znašalo 92 : 8. Na domačem trgu smo prodali največ v Srbijo 34,4%, Slovenijo 33,7%, Hrvatsko 22,4%, 9,5% prodaje pa odpade na BiH, Makedonijo in Črno goro. Na zunanjem trgu smo celotno prodajo realizirali na konvertibilnem področju, kjer so bile najbolj zastopane ZR Nemčija in skandinavske države. Pri prodaji smo dosegli poprečno stopnjo prispevka za kritje v višini 45 %, medtem ko smo s planom predvidevali stopnjo v višini 41%. Skupno s pozitivno razliko med izrednimi izdatki in izrednimi dohodki je dosežena vrednost prispevka za kritje zadoščala za kritje fiksnih stroškov, ki so za 6 % večji od planiranih, popustov in kondicij pri prodaji, ki so za 8 % nižji od planiranih in finančnega rezultata, ki je celo za 38% večji od predvidenega s planom. Dohodek smo dosegli v višini, ki za 14 % presega planirano vrednost. Doseženi dohodek smo razdelili takole: za osebne dohodke 65,2%, za sklade 22,9%, za zakonske obveznosti 7,5 % in za pogodbene obveznosti 4,4%. Za osebne dohodke smo porabili za 7% več sredstev kot smo jih določili z letnim planom. Ta sredstva smo med drugim porabili tudi za menjajoči del osebnih dohodkov, katerega je v obravnavanem obdobju prejemalo 47 % več delavcev kot v letu 1972, za nagrade ob 50-letnici podjetja in za povečanje osebnih dohodkov vsem zaposlenim za približno din 200,— mesečno od 1. 11. 1973 dalje. DELITEV DOHODKA 1972 1973 LEGENDA OSEBNI DOHODKI SRED. SKUP. PORABE POGOD. OBVEZ. = POSOJILO NERAZVIT. * ZAKON. OBVEZ. ||| SKUPNE REZERVE V-*:':*:** SRED.’ REZERV POSLOVNI SKLAD Investicije v osnovna sredstva smo po vrednosti realizirali 80%. Dela pri gradnji nove oplemenitil-nice potekajo po predvidenem planu. Kljub sorazmerno visokim investicijam smo jih 75% pokrili z lastnimi sredstvi. Osnovna sredstva smo po vrednosti povečali za 16 % in 72 % njihove sedanje vrednosti pokrivamo z lastnimi sredstvi, le 28% vrednosti pokrivamo s krediti in obveznostmi do dobaviteljev. Pri izkoriščanju osnovnih sredstev smo dosegli za 0,21 din večjo vrednost proizvodnje na 1,00 vrednosti aktivnih osnovnih sredstev. Obratna sredstva smo v primerjavi s predhodnim obdobjem povečali za 13 %. Najobčutnejše povečanje ugotavljamo pri terjatvah, nedovršeni proizvodnji in zalogah gotovih izdelkov. Med viri obratnih sredstev pa ugotavljamo občutno povečanje lastnega vira (poslovni sklad) in dolgoročnih kreditov, tako da je 63,5 % obratnih sredstev pokritih z dolgoročnimi viri. To povečanje dolgoročnih virov obratnih sredstev bo ugodno vplivalo tudi na plačilno zmožnost, saj so zaloge, ki v normalni potrebni višini pomenijo trajno naložbo, sedaj v celoti pokrite s trajnimi viri. Prav zaloge skupaj s terjatvami predstavljajo glavni del obratnih sredstev (95%). Zaradi tega gibanju teh dveh kategorij med letom posvečamo največjo pozornost. Z letnim planom določimo normative zalog in terjatev ter nato mesečno ugotavljamo za koliko, v katero smer in zakaj, dejansko stanje odstopa od postavljenih normativov. Odstopanje zalog od normativov je tudi eno od meril za ugotavljanje stimulativnega dela osebnih dohodkov. Vrednost zalog je bila v celotnem obravnavanem obdobju večja od normativa. V septembru in oktobru smo uspeli to vrednost znižati, vendar je ob koncu leta zopet močno porastla. Vzrokov za odstopanje je več, predvsem naslednje: — podražitev reprodukcijskih materialov, — večje varnostne zaloge določenih materialov zaradi predvidenega pomanjkanja ali ponovne podražitve, — zaloge brez gibanja (material, ki ga že dalj časa ne uporabljamo). Gibanje terjatev je bilo v obravnavanem obdobju zadovoljivo vse do zadnjega tromesečja, v katerem so se povečale tako, da so nekoliko presegale normativ. Kljub navedenim težavam smo dosegli za 18% boljše obračanje obratnih sredstev, in jih obrnili 2,5 krat, kar je zelo (Konec na 5. strani) Zaključki 36. seje DS Induplati — 7. februarja 1974 INVENTURNI ELABORAT je članom DS tolmačila računovodkinja, tovarišica Francka MARINŠEK. Pri tem Je posebej opozorila na inventurne razlike, ki so v primerjavi s prejšnjimi leti precej manjše. Viškov je za 130 tisoč in manjkov za 60.000. Do ugotovljenih razlik je prišlo zaradi kala, prilično velike porabe posameznih artiklov, neustrezne označbe, netočnih tehtnic, dvojnih oznak ipd. ZA ODPRAVO ENE TAKSNIH NAPAK SO SKLENILI TAKOJ NAROČITI POKROVE ZA KOVINSKE ZABOJE, KI JIH UPORABLJAMO ZA TRANSPORT PREJE. DELAVSKI SVET JE NAROČIL, DA MORAJO VSI, KI SO PREDLAGALI ODPIS DOLOČENIH SREDSTEV, TE TAKOJ IZLOČITI IZ UPORABE TER JIH, CE TREBA, UNIČITI. S tem se bomo izognili pri inventurnih popisih ugotavljanju viškov že odpisanih sredstev in materialov. Druge razlike so podobne dosedanjim, le manjše. DELAVSKI SVET JE SPREJEL POROČILO USTREZNE STROKOVNE SLUŽBE IN NAROČIL RAČUNOVODSTVU PODJETJA, DA UGOTOVITVE SPREJME KOT SKLENJENO STVAR. V izčrpnem tolmačenju in v razpravi je bilo delavskemu svetu povedano, da pripravljamo razmejitev premoženja med posameznimi TOZD tam, kjer je to potrebno. Gre za nekatere prostore in zemljišča (restavracija, trgovina itd. ter še nekaj manj vrednih sredstev). DELAVSKI SVET JE PREDLAGANO DELITEV PREMOŽENJA POTRDIL. VSAKA ENOTA IZKAZUJE V BILANCI TISTA SREDSTVA, KI JIH IMA, OZIROMA S KATERIMI UPRAVLJA. O predlogu računovodstva za delitev dohodka iz leta 1973 so uvodoma ugotovili, da je finančni rezultat za december, o tem obračunu DS še ni razpravljal, zelo ugoden. Predlagali so, da bi vrednost naših deviz- nih sredstev obračunali oziroma preračunali v dinarje po srednjem tečaju. Člani delavskega sveta so soglašali tudi z razporeditvijo sredstev na sklade in drugo, kar smo po zakonskih in pogodbenih obveznostih dolžni plačati. V REZERVNI SKLAD BOMO DALI, je odločil delavski svet, 2 % OD DOHODKA, KER NAM TOLIKŠNA MASA DENARJA ZADOSTUJE ZA ENOMESEČNO IZPLAČILO OD. V SKLAD SKUPNE PORABE BOMO DALI 220 MILIJONOV STARIH DINARJEV IN V POSLOVNI SKLAD 149 milijonov STARIH DIN. V POSLOVNI SKLAD PODJETJA BOMO PRENESLI TUDI 43 MILIJONOV S DIN POZITIVNE RAZLIKE IZ LETNEGA OBRAČUNA PRISPEVKOV IZ OD TER TAKO OBOGATILI NASA OBRATNA SREDSTVA. DELAVSKI SVET JE POTRDIL ODLOČITEV ZBORA DELAVCEV IZ OBRATA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ, DA SE OSAMOSVOJIJO IN POSTANEJO NOV OBRAT TOZD PROIZVODNJA IZDELKOV IZ SINTETIČNIH VLAKEN. Po podpisu samoupravnega sporazuma bodo predlagali tudi kadrovsko zasedbo v novem obratu. Do takrat pa ostane to vprašanje nespremenjeno. V ZADNJI TOČKI DNEVNEGA REDA SO ČLANI DS POTRDILI OTMARJA LIPOVSKA ZA UREDNIKA KONOPLANA. Imenovanje je skladno z Zakonom o tisku. Pritožbo našega sodelavca JOŽETA PEVCA je delavski svet vsestransko osvetlil in zahteval pred odločitvijo vrsto dodatnih informacij. Končno je sklenil: PREMESTITEV JOŽETA PEVCA NA DELOVNO MESTO ŠIVANJE PONJAV v obratu konfekcija USTREZA IN JE UTEMELJENA. Premestitveni nalog je tako dokončno veljaven. Za to se je odločilo 15 članov DS, proti so bili 3 člani, eden pa se je pri glasovanju vzdržal. O založenosti o surovinah za proizvodnjo je stanje pojasnil direktor inženir BER- GANT. ZELO NESTALNE CENE VPLIVAJO NA NEUREJENE PRILIKE ZATO GOVORIMO O ZELO PROBLEMATIČNIH ČASIH. ZALOGA SUROVIN NAM ZAGOTAVLJA, DA BOMO Z NJIMI OBRATOVALI PREDVIDOMA DVA MESECA. V TEM ČASU PA SE MORA TO IN ONO UREDITI IN OMOGOČITI NORMALNO DELO. Direktor Bergant je tudi omenil, da VODIMO DRUGAČNO POLITIKO PRI OSVAJANJU NOVIH DESENOV ZA KOLEKCIJO. DELO SE RAZLIKUJE OD DOSEDANJEGA V TEM, DA OSVAJAMO SEDAJ NOVITETE SPROTI, PREJ PA SMO TO DELALI ENKRAT LETNO. REZULTATI POSLOVANJA (Konec) ugoden rezultat, če upoštevamo da je podjetje kombinat, kjer je ciklus obračanja obratnih sredstev temu primerno daljši. V Industrijski prodajalni smo v obravnavanem obdobju dosegli realizacijo, ki je za 37% večja od dosežene v preteklem obdobju. Dohodek je bil razdeljen v razmerju 53 : 47 v korist osebnih dohodkov. Od ostanka dohodka je 75% namenjenih za obratna sredstva. V zvezi z organiziranjem TOZD smo na Industrijsko prodajalno brezplačno prenesli sredstva, s katerimi je že do sedaj upravljala, pa so se še vedno vodila med sredstvi podjetja. Celotna realizacija Restavracije in počitniških domov je v primerjavi s preteklim obdobjem za 15 % večja. Restavracija s kegljiščem je poslovala vse leto, prav tako tudi Počitniški dom na Mali planini; v Počitniškem domu v Umagu pa je bilo odprto le od 2. 4. do 30. 9. V obravnavanem obdobju se je močno povečal obseg poslovanja v obeh počitniških domovih. V počitniškem domu na planini so imeli 779 nočitev, od tega 349 članov kolektiva in njihovih svojcev. V Umagu pa je gostovalo 340 članov kolektiva in njihovih svojcev ter 300 drugih gostov. Iz vsega navedenega lahko zaključimo, da smo postavljene cilje skoraj v celoti presegli, kar naj bo v vzpodbudo, da bomo v letošnjem letu, kljub težavam s katerimi se srečujemo že takoj na začetku leta (zvišanje cen, pomanjkanje materiala itd.), dosegli še boljše rezultate. TUDI VI LAHKO POSTANETE REDNI ČLAN TVD PARTIZAN JARŠE Postanite tudi vi aktivni član v eni ali več sekcijah TVD Partizana Jarše. Rekreativni ali tekmovalni šport ohranja zdrav duh v zdravem telesu. Zdrav človek je sposoben braniti našo socialistično skupnost. Prijavite se lahko za: Panoga Prijave sprejemajo: Kegljanje (m) Kegljanje (ž) Streljanje (m + ž) Namizni tenis Odbojka Smučanje Judo (m + ž) Telovadba (m) Telovadba (ž) Franc Rebernik ali Dane Andromako Mira Kavčič Ing. Miro Šimic ali Franjo Rihtar Rajko Kavčič (tehnični sektor) Marjan Zupan ali Franc Cesnik Franc Majdič ali Matevž Burja Ing. Tone Dermastja ali Justi Smrdelj Ing. Brane Zupan Mija Požar Urniki za telovadbo oziroma športne igre so objavljeni. Vsi prostori so primerno osvetljeni in v hladnem času ogrevani. Igrišča so negovana. Upravni odbor TVD Partizan Jarše fr*****************************************************************)«-*******)«-****** i $ $ TVOJI OTROCI IN VNUKI PRIČAKUJEJO, DA BOŠ GLASOVAL ZA SAMOPRI- * * SPEVEK IN JIM TAKO OMOGOČIL SODOBNO ŠOLANJE. * * * * I -k-k-k-k-k-k-K-K-Mc-K-k-K-k-K-k-k-K-K-k-K-K-K-K-k-k-K-k-K-K-K-K-K-k-k-k-K-k-K-Kk-K-k-K-k-K-k-K-K-K-K-K-K-K-k-K-K-k-K-K-k-K-K-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-K-K-K-K-k-Mt-l * I * ★ i VSAKO gospodinjstvo je (bo) dobilo brošuro, kjer je v besedi in sliki pove- i dano ZA KAJ je bil porabljen samoprispevek in KAJ BOMO Z NJIM ŠE ZGRA- t DILI. * i i 5 * fr************************************************************-******************** Predsednika samoupravljalcev in njuna namestnika FRANCI ŽUČKO prvi predsednik delavskega sveta Induplati — TOZD Proizvodnja V petek, 1. februarja dopoldne so se sestali novoizvoljeni člani delavskega sveta TOZD-Proizvodn j a izdelkov iz sintetičnih vlaken na 1. sejo. Na dnevnem redu je bilo samo konstituiranje sveta. Za predsednika so soglasno izvolili tovariša Franca Žučka, mojstra izmene v tkalnici. Franci 2učko je prišel v Induplati 1. septembra 1964; nastopil je najbolj naravno pot razvoja. Postal je vajenec, pozneje pomočnik, potem vojak. Sedaj je mojster v tkalnici. Seznanjen s tehnologijo tkalstva in strojnega ključavničarstva pozna tudi zahteve mladih in cilje naše socialistične skupnosti. Zaupanje, ki so mu ga dali z izvolitvijo pa zagotavlja, da vodi poglobljeno obliko samoupravljanja mlad človek. Franci Zučko je najmlajši predsednik delavskega sveta v podjetju doslej. Za namestnika predsednika so izvolili tovarišico Francko STROJAN iz obrata konfekcija. VW\AAW/W\AryWWWVWVW\A/W\/ SLAVKO OSOLIN PREDSEDNIK SVETA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB Deset članov novoizvoljenega sveta delovne skupnosti skupnih služb OZD Induplati je na svoji 1. seji v petek 8. februarja izvolila tovariša SLAVKA OSOLINA, obratnega ključavničarja, za predsednika. Slavko Osolin je že 28 let zaposlen v našem podjetju. Med narodnoosvobodilno vojno je 7. julija 1943 vstopil v vrste borcev in se boril za osvoboditev naših narodov do končne zmage. Vsa povojna leta je bil vedno aktiven družbeni delavec; danes je predsednik ZB Induplati. Ko je sprejel funkcijo predsednika DS SS je pripomnil: »To je zame velika obremenitev in odgovornost v zadnjem letu dela pred upokojitvijo. Prijetno pa sem presenečen, da ste mi ravno v tem času zaupali to nalogo. Prepričan sem, da jo bom ob pomoči vseh uspešno opravil in bodo z našim delom zadovoljni vsi, tudi ostale štiri TOZD, s katerimi smo združeni v OZD Induplati Jarše.« Za namestnika predsednika so izvolili tovarišico ANICO LAJEVEC, delavko v komercialnem sektorju Induplati. ZADNJE NOVICE Stane Marolt — naš predstavnik v Vodni skupnosti Preserje — DS 26. 2. Delavski svet je imenoval tovariša Staneta Marolta, vodja investicij, za predstavnika Induplati pri Vodni skupnosti Preserje. Prosili so za parcelo — Vodstvo otroškega vrtca v Preserjah (vrtec je v stanovanjskem bloku v Preserjah, Tovarniška ulica 57) je naslovilo na delavski svet Induplati prošnjo za dodelitev parcele ob tej zgradbi za uporabo kot otroško igrišče. Naši samoupravljale! so zadevo obravnavali in sklenili, da bodo o tem dokončno odločili, ko bo izdelan urbanistični načrt za ta predel kraja. Dotlej pa naj koristijo športno igrišče, ki je oddaljeno komaj 200 metrov, je bilo rečeno. 2 X 40.000 dinarjev — DS 26. 2. Skoraj vse prošnje sta na delavski svet Induplati naslovila Krajevna skupnost Jarše in Krajevna skupnost Preserje. Prosilca navajata, da potrebujeta denar za ureditev (asfaltiranje) ceste skozi vas Zgornje oziroma Srednje Jarše, kar bi pomenilo varnejše odvijanje prometa na regionalni cesti št. 371 (Domžale—Preserje—Duplica). KS Preserja pa rabi denar za ureditev kanalizacije ker je znano, da ob vsakem večjem nalivu voda poplavlja veliko kletnih prostorov v novem naselju, da o poplavi otroškega vrtca molčimo. Delavski svet je prošnji ugodno rešil celo, ker je bilo že leta 1966 dano obema prosilcema zagotovilo, da jima bo kolektiv pomagal pri urejanju finančnih vprašanj. Kolektivno člansto — DS, 26. 2. TVD Partizan Jarše je povabil delovni kolektiv Induplati v kolektivno članstvo. Za društvo pomeni to 1 dinar članarine mesečno za vsakega člana (okrog 910 din mesečno neto) za kolektiv pa je to solidarnostna gesta, s katero pomaga telovadcem, ki so v veliki večini iz Induplati, iz finančnih težav. Razumljivo je, da lahko mimo tega članstva postane vsakdo redni član v društvu, brez članstva pa bo kljub temu lahko uporabljal igrišča, ki so na voljo. Minimalna sredstva za preureditev dvorane — DS, 26. 2. Telesno vzgojno in športno društvo Jarše je prosilo delavski svet Induplati za ureditev dvorane v Zgornjih Jaršah. Sedaj je v dvorani še vedno skladišče, prošnja pa gre za tem, da bi jo zopet pripravili za telovadno in športno dejavnost. Potem, ko bo izpraznjena, bi morali položiti v dvorani nova tla (parket) ter opraviti pleskarska dela. Vse to lahko stane največ 120.00 din. S tem je DS odločil, da bo dvorana zopet služila svojemu prvotnemu namenu. Darila ženam za 8. marec — DS 26. 2. Samoupravljale! so tudi letos sklenili obdariti vse naše žene v kolektivu za 8. marec. Lepo darilo je namizni prt in vsaka zaposlena članica kolektiva ga bo dobila. Pripombe, da smo že več let nazaj za tak praznik podaril ženam prte, je DS zavrnil, ker je prt lepo darilo in si v drugih kolektivih prizadevajo, da bi pravočasno kupili prte za svoje članice kot darilo za 8. marec. Letošnje darilo je vsekakor lep primerek iz kolekcije Induplati. Izlet v Umag — 26. 2. Zadnji sklep delavskega sveta v dosedanji sestavi je bil, na zaključni izlet poj-demo v Umag. Datum, maja 1974, ko bo začetek sezonskega poslovanja v našem počitniškem domu. Verjetno gre za dvodnevni izlet, kar pa ni mogoče točno razumeti. Izvršni odbor sindikata potrdil listo evidentiranih možnih kandidatov Poroča: Mirjana Kavčič Na 7. seji 6. februarja so potrdili evidentirane možne kandidate za naše delegate v raznih zborih. Imenovali so tudi smučarsko ekipo za XVI. tekstiliado in potrdili sklep OKV v zadevi J. Pevec. — Na XVI. smučarski tekstilia-di na Soriški planini nas je zastopala osemčlanska ekipa — Pavla Burnik, Henrik Uršič, Lojze Repnik, Franc Lončar, Franc Majdič, Brane Zupan in Matevž Burja. Tekmovanje je bilo 9. februarja; organizator je bila Gorenjska predilnica, Škofja Loka. Zaradi zelo slabih snežnih razmer je naša ekipa trenirala 7. in 8. februarja na Krvavcu. Stroške priprav in tekmovanja je krila blagajna sindikata. — Potrdili smo listo evidentiranih možnih kandidatov za delegacijo sindikata v družbeno politični zbor občinske skupščine (evidentirala so vodstva družbeno političnih organizacij v občini), in sicer Štefan Horvat, Tone Žibert, Ana De-janovič, Metka Zupanck in Franc Pančur. Izvoljenih bo pet delegatov. — Pristopili smo k sporazumu o ustanovitvi občinske konference sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije v občini Domžale in predlagali svoje delegate — Minko Sitar, Zdenko Kranjc in Štefko Juhant. — Pravna služba nam je posredovala pritožbo tovariša Jožeta Pevca na sklep OKV z dne 4. 12. 1973. Tovariš Pevec je bil razporejen z dosedanjega delovnega mesta delavec v skladišču pomožnega materiala na delovno mesto šivanje ponjav v organizacijski enoti konfekcija, s tem pa ni bil razporejen na slabše delovno mesto, niti na manj plačano (višje ovrednoteno od dosedanjega delovnega mesta) ter njegovi kvalifikaciji ustrezno (krojač). Zato se IO, na osnovi dane dokumentacije, strinja s sklepom OKV z dne 4. 12. 1973. — Športnikom — članom kolektiva, ki so sodelovali na sindikalnih športnih igrah v letu 1972 in 1973, je IO kot priznanje omogočil brezplačni vstop na prireditev »Po delu šport in rekreacija«, v Domžalah. — Prošnjo tovarišice Vide Ha-bat, zaposlene v organizacijski enoti konfekcija, v kateri prosi za izjemno dodelitev posojila 2.500 din, je IO ugodno rešil. Prosilka bo posojilo vrnila v desetih enakih mesečnih obrokih. Na skupnem sestanku družbenopolitičnih organizacij smo evidenti- rali kot možne kandidate za delegacijo v GOSPODARSKI ZBOR skupščine občine DOMŽALE naslednje: za delegacijo proizvodnje: 1. Anton Ručigaj 2. Miha Požar 3. Pepca Nolimal 4. Gizela Rihtar 5. Franc Žučko 6. Katja Kham 7. Mira Žučko 8. Jože Grčar 9. Riko Kregar 10. Stanka Hiršman 11. Ivo Tkalec 12. Marija Vasle 13. Tatjana Štefan 14. Jože Raspet za delegacijo skupnih služb: 1. Brane Zupan 2. Slavi Gerbec 3. Majda Škrinjar 4. Janko Cimprič 5. Otmar Lipovšek 6. Jože Friškovec V prvo delegacijo bomo izvolili 14 članov, v drugo 6 članov. VOLITVE BODO V ČETRTEK, 28. marca 1974. Opravili jih bomo v našem podjetju. XI. ObSŠI — Domžale 74 Kljub pičli zimi tekmovanje v veleslalomu Velika planina, 21. februarja Ugodne snežne razmere, odlično pripravljene proge, veliko nastopajočih in borbenost tekmovalcev, so glavne značilnosti odlično uspelih XI. zimsko športnih iger v veleslalomu na Veliki planini. Tekmovanje v veleslalomu je potekalo na lepo pripravljeni progi (20 vratič — 600 m). Sodelovalo je 103 tekmovalcev, od tega 20 iensk lz 17 podjetij občine Domžale. Tekmovali so posamezno v petih starostnih razredih In ekipno, kjer so imeli ekipno največ uspeha tekmovalci Napredka in tekmovalke Leka. Od naših je najbolje uspela Burnik Pavla, saj Je zasedla 1. mesto pri članicah do M. leta starosti ter Uršič Henrik 3. mesto Pri članih do 30 let. Tudi ostali tekmovalci in tekmovalke so se uvrstili izredno dobro. REZULTATI: Zenske od 30 do 40 let: 1. Zupanek M. (Toko) 37,5; 2. Vlaj C. (Helios) 39,6 ... 5. Kham Katja (Induplati) 41,7; 6. Podboj Da-liborka (Induplati) 43,9 — nastopilo je 7 tekmovalk. Zenske do 30 let: I. Burnik Pavla (Induplati) 34,2; 2. Kristan M. (Zdravstveni dom) 36,0; 3. Guberinič D. (Univerzale) 36,1 ... 13. Hribar Gabrijela (Induplati) 1,22,1 — nastopilo je 13 tekmovalk. Člani do 30 let. 1. Peterka J. (Napredek) 35,2; Lončar S. (Sob Domžale) 35,5; 3. Uršič Henrik (Induplati) 35,9 ... 16. Repnik Lojze (Induplati) 39,3 — nastopilo je 44 tekmovalcev. Člani od 30—40 let: 1. Limovšek B. (Termit) 33,7; 2. Šuštar (Zav. Sava, Mengeš) 35,2; 3. Zule M. (Biro 71) 35,9 ... 7. Majdič Franc (Induplati) 41,4; 10. Zupan Brane (Induplati) 43,5 itd. — nastopilo je 27 tekmovalcev. Člani nad 40 let: 1. Sršen S. (Toko) 37,0; 2. Zabret Franc (Zdravstveni dom) 37,9; 3. Vulkan F. (Papirnica) 39,6 ... 5. Burja Matevž (Induplati) 41,4 itd. — nastopilo je 10 tekmovalcev. EKIPNE UVRSTITVE Zenske: 1. Zdravstveni dom Domžale — 113,8; 2. Induplati — 119,8 (Burnik Pavla 34,2, Kham Katja 41,7; Podboj Daliborka 43,9); 3. Helios — 163,2. Člani: 1. Napredek Domžale — 111,0; 2. Avtoservis Domžale — 113,6; 3. Sob Domžale 113,7 ... 6. Induplati Jarše — 116,6 (Uršič Henrik 35,9, Repnik Lojze 39,3, Majdič Franc 41,4 itd.). Pri moških se je uvrstilo 13 ekip. Majdič Franc ^c-k-k-k-k-k-K-K-k-K-K-k-K-k-K-K-k-K-k-K-fc-K-K-K-K-k-k-K-k-K-K-K-k-K-K-k-k-K-K^-k-K-k-k-k-k-k-k-K-k-K-Ht-k-k-k-K-K-K-k-k-K-K-K-K-K-k-K-K-K-K-K-K-K-K-k-K-k-k-K-I t 5 $ Vaš otrok že hodi v novo šolo, v sosednjem kraju še ne. PA BI TUDI RAD. i Samo DA ZA SAMOPRISPEVEK zagotavlja, da se bo to kmalu zgodilo. ¥ 2 ¥ ********************************************************************************* -k-k-K-k-K-K-K-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-K-k-k-k-k-k-k-k-k* 5 * JJL h * Otroci prosijo in mi želimo, * * da bi vsi volilci 31. marca glasovali $ ZA SAMOPRISPEVEK! i * * * k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-kk-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k- XIV. tekstiliada na Soriški planini 10. mesto za Pavlo Burnik v veleslalomu Kaj je novega na tujem Sejmi, razstave in izložbe so zato, da nam predstavijo v najbolj neposredni obliki novitete. Zanimivo je vse, v nadaljevanju tega sestavka pa se bomo omejili na novitete v tekstilnih izdelkih. Predvsem tistih, ki so našemu proizvodnemu programu najbližji. Pri zavesah še vedno uporabljajo sukljanke, izvedbe so bolj grobe, barve pa svetle. Pri slednjih prevladujejo naravne barve in vse ni-janse rjave in beige barve. Veliko zaves je pletenih z dodatkom grobih osnov in votkov. Precej manj, v primerjavi z lanskim letom, je zaves z izžganim efektom. Več je videti zaves v jedkem tisku in belim tiskom na beli osnovi. Zavese so široke od 120 do 280 cm. Tiste, s širino 240 cm, krojijo za dolžino, kar je zelo zanimivo v končnem izgledu. Tiskane zavese se še vedno močno zastopane. Prevladujejo cvetlični motivi v velikih raportih. Teža zaves sega od najtanjših do zelo težkih. Težke zavese v jacquardskem žanru so v upadanju. Izgled zaves je grob, kar je v pravem nasprotju z mehkim otipom. Veliko tkanih zaves je enobarvnih oziroma črtastih in s karo vzorci. Sodobne so prečne črte, za kar uporabljajo efektne sukance ali šanil prejo. Prti so običajno enobarvni v platno-vezu iz grobih številk preje. Obroba je največkrat prišita. Mere prtov so v širini od 100 do 130 cm in v dolžini od 100 do 200 cm. Pri okroglih prtih znaša premer od 130 do 160 cm. Veliko je tudi tiskanih prtov v okrogli ali kvadratni izvedbi. Pozornost pritegne tudi škatla, v kateri prodajajo prte. Te so običajno iz lepenke s popolnoma prozornim pokrovom. Na priloženi sliki pa je videti celotni izgled prta v naravnih barvah. Ivo Sešek Škofja Loka, febr. — Letošnja Tekstiliada v veleslalomu bi morala biti na smučiščih Starega vrha nad Škofjo Loko. Zaradi neobičajne zime so morali prireditelji izvesti tekmovanje na Soriški planini, kjer je bilo sončno vreme in najboljši pogoji za smučanje. Množično srečanje tekstilcev pred lito-strojsko kočo je bilo prijetno. In množično. Organizatorjem, Gorenjske predilnice iz škofje Loke, se je prijavilo okrog 540 tekmovalcev iz 50 slovenskih tekstilnih podjetij. Tehnično vodstvo tekmovanja je bilo poverjeno škofjeloškemu podjetju Transturist, ki je nalogo opravilo v splošno zadovoljstvo. Na treh progah so se pomerili: na progi I mlajši člani; na progi 2 starejši člani, mlajše članice in mladinci ter na progi 3 starejše članice in seniorji. Ekipo Induplati so sestavljali: Pavla Burnik, Henrik Uršič, Lojze Repnik, Franc Lončar, Brane Zupan, Matevž Burja in Franc Majdič. Rezultati: mlajše članice: 1. M. Praprotnik (Almira) 34,93; 2. A. Rupnik (Gor. pre- dilnica) 35,97; ... 10. Pavla Burnik (Induplati) 38,90 itd. 79 tekmovalk, 9 jih je odstopilo, 4 pa so bile diskvalificirane). Mladinci: 1. M. Smolej (Tekst, center) 28,90; 2. J. Žvokelj (Tekst, center) 29,93; . . . 7. Lojze Repnik (Induplati) 35,37 . . . itd. 16 tekmovalcev, 2 odstopila. Mlajši člani: 1. M. Zupan (Zapuže) 37,71; 2. M. Bokal (PZ) 38,27 . . . 103. Franc Lončar (Induplati) 107,59. 189 tekmovalcev, 23 odstopilo, 10 diskvalificiranih. Starejši člani: 1. J. Gorjanc (Odeja) 28,82; 2. J. Ahačič (BPT) 29,53 ... 54. Franc Majdič (Induplati) 36,02 ... 65. Brane Zupan (Induplati) 37,43. 139 tekmovalcev, 19 odstopilo, 5 diskvalificiranih. Seniorji: 1. F. Korošec (Svila) 48,20; 2. T. Uršič (Commerce) 41,25 ... 24. Matevž Burja (Induplati) 42,31. 51 tekmovalcev, 10 odstopilo, 1 diskvalificiran. Franc Majdič Prva zgradba od predvidenih v razvoju podjetja INDUPLATI Barvarna že stoji O gradbeni dejavnosti se je s šefom obrata za vzdrževanje v TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken diplomiranim strojnim inženirjem Antonom DEČKOM pogovarjal urednik glasila. Trafo postaja Letošnji zimski čas, o zimi skoraj ne moremo govoriti, je bil za gradbeno dejavnost zelo ugoden, je začel svojo pripoved tovariš Dečko. Z gradnjo oplemenitilnice oziroma njenega prvega objekta barvarne smo začeli šele sredi lanskega leta. Pred pričetkom del smo si morali oskrbeti razne stvari kot pismena dovoljenja, načrta, graditelja in, to je najvažnejše, potrebni denar. Najbolj ugodne kreditne pogoje nam je nudilo Splošno gradbeno podjetje (SGP) Grosuplje. Med pogoje, da smo z gradnjo sploh lahko pričeli, moram omeniti, je naglasil inženir Dečko, poglobitev Mlinščice. Prejšnji kanal je oviral vsako gradbeno dejavnost vzhodno od sedanje oplemenitilnice, ker nas je prav Mlinščica delila na dva dela. Torej, z deli smo pričeli. Zgradba za barvarno nove oplemenitilnice je tehnološko zelo zahtevna. Novi strojni park bo zelo ublažil klimatske pogoje v notranjosti, vseeno pa se bomo tudi v novih prostorih soočali z vlažnim zrakom in s parami. Pare bodo izstopale slej kot prej iz jiggrov in drugih bar-valnih aparatov. Zahtevnost gradnje je potencirana tudi z zamotano napeljavo elektrovoda, vodovoda, pa-rovoda in napeljav za stisnjeni zrak ter drugega več. V zelo avtomatizirani barvarni bodo trije (za začetek le eden) bar-valni aparati tipe HT s kapaciteto 500 kg preje v 4 urah. Od »mokrih« strojev bodo našli v novih prostorih svoje mesto še breznapetostni jigger in trije jiggri iz sedanje barvarne ter foulard za barvanje tkanin. Od sušilnih strojev bo v novi barvarni tudi sušilni aparat za sušenje preje na križnih navitkih in centrifuga znamke schol. O opremi s stroji smo objavili izčrpen sestavek v februarski številki Kono-plana. Napisal ga je dipl. ing. Janez Pezdir, vodja razvojne službe v Induplati. Velikost nove barvarne je 54 X X 15 metrov. Polovica prostora je podkletena. V kleti bodo mehčalec za vodo z rezervoarjem za toplo vodo ter naprava za ogrevanje ozi- roma za razvlaževanje barvarne. Tu bodo seveda tudi speljani in razvejani vsi kanali za odplako tehnoloških (odpadnih) vod. Čistilne naprave za industrijske odpadne vode bodo v posebni zgradbi, okrog 30 metrov vzhodno od nove barvarne. V tem »filtru« bodo vode neutralizirane in jim odvzeli vse strupene snovi do take mere, da jih bodo lahko po kanalih pretočili v zbirni kolektor, katerega gradijo ob Kamniški Bistrici od Kamnika do Domžal in dalje. Z gradnjo vodo-čistične postaje bodo pričeli takoj, ko bodo potrjeni (izdelani so že) potrebni gradbeni načrti. Med novo barvarno, in pozneje med drugim delom oplemenitilnice in halo za plastificiranje tkanin, bomo zgradili vezni hodnik — širine 12 metrov — v katerem bo prostor za kemični laboratorij in za priročna skladišča za barvila in kemikalije. Dovolj prostora bo še za druge prostore, ki jih zahteva urejen obrat. Tam, kjer je danes jiggri barvalni aparat, bo prehod v vezni hodnik iz katerega bodo dohodi v vse prostore oplemenitilnice (glej skico!) Vsi stroji, katere bodo montirali v novo oplemenitilnico, bodo dobili električni tok iz sedanje trafo-po-staje. Vsi nadaljnji priključki pa bi pretvornik tako obremenili, da bi svoje naloge ne zmogel več. Zato bodo še letos začeli tudi z gradnjo nove trafo postaje (TP). Na skici je zarisano, kje bo TP stala. Ko bodo zgrajene vse stavbe nove oplemenitilnice bo izpolnjen prostor na severno-vzhodnem delu tovarniškega prostora. V načrtu je, da bomo letos precej gradili. Dovoljenja za gradnjo bomo dobili; tudi načrta in izvajalce. Rabimo le še finančna sredstva. Inženir Dečko je trdno prepričan, da bomo tudi to stran vprašanja ugodno rešili. V pospešeno delo nas sili stiska s časom. Barvarna nove oplemenitilnice bo po načrtu gotova do konca maja. Po vrstnem redu sledijo izgradnja veznega hodnika, trafo-postaje in vodo-čistilne postaje. O gradnji preostalih zgradb oplemenitilnice in o gradnji tkalnice (prostor in velikost zanjo je na skici zarisan) pa bomo poročali v eni prihodnjih številk Konoplana. Lipovšek Proizvodnja in kvaliteta januarja boljša Poroča ing. Franc Jeraj Januar je mimo in prav je, da ugotovimo, kako smo prvi mesec v letu zaključili glede na proizvodne rezultate. Če pogledamo realizirano proizvodnjo, ugotovimo, da so vsi proizvodni obrati, razen predilnice in oplemenitilnice, naredili več, kakor pa je bilo z mesečnim planom predvideno. Predilnica je mesečni plan izpolnila s 85,4%, glede na januar 1973 pa je izdelala za 70,6 % več. Vzrok v neizpolnjevanju plana je v pomanjkanju vlakna, kajti OHIS nam vlakna ni dobavljal zaradi njihove zahteve po višji ceni, katero pa niso odobrili. Problem pomanjkanja vlakna bo tudi v februarju, kar se bo odražalo na proizvodnji predilnice. Sukančarna je mesečni plan prekoračila za 57,7 % in izdelala za 1,8% več kakor v januarju preteklega leta. Tkalnica je v januarju obratovala normalno. Dobavljena je bila bombažna preja za izdelavo šotorskega platna za turistične šotore in proti koncu meseca Nm 50/2 bombaž česan za izdelavo tkanin za šotore in šotorska krila. Ker OHIS ni dobavljal barvanega vlakna za izdelavo Nm 9/1, je bil art. 3203 izdelan predvsem v beli varianti. Pomanjkanje določenih številk je povzročilo več prezaložb, vendar je bila proizvodnja v januarju v tkalnici dobra. Plan proizvodnje je bil dosežen v mtr. — 104,6%, ms — 101,2 odstotkov, v votkih pa celo 113,2 odstotkov. Glede na januar 1973 je bila količinska proizvodnja večja za 9,2—10,4%. Vendar pa bodo v februarju tudi v tkalnici večji problemi zaradi pomanjkanja Nm 50/2 bombaž česan in določenih sintetič- nih prej predvsem v posameznih barvah. Oplemenitilnica plana ni izpolnila. Vzrok je v nepravočasni dobavi kemikalij za apreturo zaves in prtov, oziroma v prvi pošiljki so kemikalije zmrznile in tako postale neuporabne. Vendar pa bi bil rezultat lahko boljši, če bi MTT Maribor pravočasno tiskal tkanine za prodajo in potrebe naše konfekcije. Oplemenitilnica je dosegla plan za januar s 95,8% in izdelala za 5,1% več kakor v januarju preteklega leta. Konfekcija je nalogo za januar izpolnila dobro. Merjena proizvod nja v Nh je bila za 58,9% večja od planirane in to skupno s Pečami; glede na januar 1973 pa je bila večja za 77,3 %. Oskrba s tkaninami je bila v januarju dobra, kar pa v februarju verjetno ne bo več in je pričakovati slabši rezultat, kajti če nima konfekcija dovolj tkanin na zalogi, moramo menjavati artikle v proizvodnji, kar pa občutno znižuje rezultate produktivnosti. Število zaposlenih v proizvodnji je bilo za 4 % večje kakor v januarju 1973. Iz tega lahko sklepamo, da je glede na rezultate proizvodna produktivnost višja kakor v lanskem letu. Kvaliteta izdelkov je bila v januarju boljša kakor v decembru in boljša od povprečja v letu 1973. Ob uporabi boljših surovin je k temu pripomogla tudi večja prizadevnost delavcev. Zaradi večjih težav pri nabavi surovin in drugih materialov in zato, ker so cene vedno višje, so surovine vedno dragocenejše. Dolžni smo z njimi skrbno ravnati, ker se bo na koncu pokazalo v boljših proizvodnih rezultatih in pri finančnih obračunih. Vesti, o katerih smo že poročali 8. februarja — zavoljo čiščenja cevovodov v naši kotlovnici, to delo smo opravili kemično, smo bili 8., 9. in v nedeljo 10. februarja na »hladnem«. Prosta sobota, nedelja in mila zima so pripomogli, da nismo zmrzovali. 11. februarja — objavili smo zaključke sprejete na 36. seji DS. Objava je v celoti objavljena v današnji številki Konoplana. 12. februarja — kolektiv smo seznanili o našem pristopu do formiranja novih cen. Drage, in vedno dražje, naravne in kemične surovine za tekstilno industrijo silijo to v popravljanje cen navzgor. Induplati je naslovil na ustrezni urad v Beogradu vlogo za korekturo cene oziroma prispevnih stopenj. 16. februarja — smo objavili vest, koliko prispevkov spremlja neto izplačilo osebnih dohodkov. Za letošnji januar so potrebna sredstva za obračun in izplačilo osebnih dohodkov presegla zbrano vsoto in si je podjetje moralo začasno izposoditi iz lastnega rezervnega sklada manjkajoči znesek. Povedali smo ob tem, da zato podjetje ne more plačevati računov in drugih izdatkov vse dotlej, dokler posojilo v rezervni sklad ne bo vrnjeno. To se je medtem že zgodilo. 22. februarja — Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji nas je v dokaj podrobni navedbi strukture prispevkov obvestila, da bo sklenila z vsemi koristniki samoupravni sporazum za financiranje te dejavnosti. Zato, da bi bili člani kolektiva Induplati seznanjeni s pripravami za sklenitev tega sporazuma, smo celotno besedilo pisma Skupnosti objavili na oglasnih deskah v podjetju. 27. februarja — Pred vratarnico bodo v torek 5. marca (sedaj je to že preteklost) prodajali prvovrstna jabolka po 2 din kilogram. Gre za vrsto jabolk poznano pod imenom »winterweiss«; prodajo posreduje ljubljansko podjetje Slovenijapromet. Predhodno interesentov ne bodo popisovali. Autoeoner, montiran v 1. nadstropju predilnice Fluorografska akcija V skladu s štiriletnim programom izvajanja množičnih radiofo-tografskih akcij na območju občin v SR Sloveniji, katerih glavni namen je preprečevanje in zatiranje pljučne tuberkuloze, je bil, s strani Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik izdelan plan za leto 1974, v katerem je zajeta tudi občina Domžale. Fluorografiranje je obvezno za vse občane, ki so do dneva akcije dopolnili 24. leto starosti, in je brezplačno. Opraviči se lahko samo bolnike in žene v višji nosečnosti. Po izvršenem fluorogra-firanju se morajo odzvati na kontrolni pregled vsi tisti občani, ki bodo posebej vabljeni od pristojnega upravnega organa Skupščine občine Domžale. Kdor se ne bo udeležil fluorografiranja ali kontrolnega pregleda, bo po posebnem odloku kaznovan z denarno kaznijo. Fluorografiranje, ki bo teritorialnega značaja, prične 14. marca 1974 in traja do 29. marca 1974. Občani bodo pravočasno prejeli vabila, ki bodo vsebovala še datum, čas in kraj fluorografiranja. Majda Škrinjar Pripis uredništva Podrobni plan fluorografske akcije v naši občini je bil objavljen v zadnji redni številki občinskega Poročevalca (Domžale, 20. februarja 1974), zato vabimo bralce našega lista, da se še enkrat seznanijo z datumi in kraji, kdaj in kam bodo povabljeni na fluorografiranje. STRELSTVO Obveščamo vas, da ima TVD Partizan Jarše v svojem sestavu tudi strelsko sekcijo, ki je namenjena predvsem tistim, ki bi radi streljali za rekreacijo oz. tistim, ki jim tekmovanja niso preveč pri srcu. Zato, kdor bi rad streljal naj pride ob ponedeljkih in sredah popoldne od 15. do 18. ure na strelišče pri menzi, kjer vas bo dežurni strelišča vpisal v našo sekcijo in vam pomagal pri morebitnih začetnih težavah pri streljanju. Nekaj rezultatov iz naših tekmovanj. 13. 1. 1974 je strelska družina Induplati, Jarše organizirala prvenstvo družine v streljanju z zračno puško 5 + 20 strelov. Kdor je na tem tekmovanju dosegel predpisano normo, se je uvrstil v nadaljnje tekmovanje t. j. občinsko prvenstvo. Prvenstva družine se je udeležilo 52 tekmovalcev, postavljene norme pa je doseglo 25 strelcev. Ker že govorim o teh normah naj še povem kakšne so bile. Za člane in mladince 140 krogov od 200 možnih, za članice, pionirje in pionirke 100 krogov od 200 možnih. Prvak družine za leto 1974 krogi 1. Franjo Rihtar 167 2. Miro Peršin 164 3. Niko Keržan 163 4. Miro Šimic 162 5. Rudi Krapež 150 Rezultati niso kaj posebnega, prej skromni kot dobri, razen prvo uvrščenega, ki se je približal 170 krogom. Preseneča rezultat drugo uvrščenega, ki ga je dosegel ne da bi hodil na treninge, skoraj bi lahko rekli »prišel in zmagal«. Pri članicah je zmagala Kristina Črnivec iz Slovenijalesa, Radomlje, članica naše sekcije, s 140 krogi, slede ji: krogov 2. Ana Tomc 131 3. Minka Peršin 127 4. Slavi Gerbec 122 5. dipl. ing. Vida Kodela 116 Pri mladincih je zmagal Stane Vavaetič s 163 krogi, slede mu: krogov 2. Slavko Kump 157 3. Albin Hribar 156 Pionirji tekmovanja še niso zaključili, zato bomo njihove rezultate posredovali drugič. 27. 1. 1974 smo imeli občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško 10 + 40 strelov. Tekmovanja se je udeležilo 15 članov, 4 članice in 4 mladinci. Pri članih je zmagal Miro Šimic s 350 krogi od 400 možnih, sledijo mu: krogov 2. Niko Kržan 337 3. Miro Peršin 336 4. Franjo Rihtar 331 5. Zdravko Jenko 320 Prva pri članicah je bila Minka Peršin z 287 krogi od 400 možnih, slede ji: krogov 2. Ana Tomc 277 3. Kristina Černivec 246 4. Slavi Gerbec 245 Pri mladincih je zmagal Stane Vavpetič s 329 krogi od 400 možnih. 2. Alojz Kump 321 3. Albin Hribar 316 4. Anton Jerman 284 ing. Miro Šimic Je nalog preveč! Komentira: Lipovšek TELESNO VZGOJNO DRUŠTVO PARTIZAN JARŠE POSTAJA AKTIVNO IN VSESTRANSKO. SEDANJI ZALET LAHKO VODI V PONOVNO — NEAKTIVNOST. RADOMLJAM OSTAJAJO SAMOSTOJNI. Sedanja aktivnost TVD Partizan Jarše je tako zagnana, da mnogi govorijo le še o zahtevi po prostih telovadnicah, ki jih pa ni. šolska telovadnica je vse dni v tednu zasedena, dvorana v Zgornjih Jaršah, to bodo preuredili v telovadnico, pa še ni preurejena. V začetku februarja se je priglasilo k prvi telovadni uri kar 63 cicibanov, starih med 4 in 7 let. Že v marcu pa bodo začeli s telovadbo tudi pionirji in pionirke. Uprava društva razmišlja, kje dobiti za vse vrste vodnike in vodnice. Obljubljajo, da bo vse kot treba. Zelo aktivni so tudi strelci, kegljači in igralci odbojke. Igralci namiznega tenisa bodo dobili novega vodnika, ker bo delo tako bolj pregledno. Novo vrsto predstavljajo v društvu judoisti. Drugi so jih zavrnili, v našem društvu so dobrodošli. Kot znak za razumevanje jim je vodstvo društva obljubilo izdatno pomoč (kimone in prostor v telovadnici). V tej pičli zimi imajo smučarji manj dela. Brez niso. O trdem delu in dobrem vodstvu pa ne govorimo, ker so takšni pogovori odveč. Odločitev pa je dana za kotalkarje. Sklenili so, da bodo zanje pripravili krajši tečaj in jih v tem času organizirali v samostojno sekcijo. Kotalkanje predstavlja vsekakor nov šport v Jaršah. Zavrnili pa so željo po ustanovitvi radio kluba. Ta je v naši družbi brez dvoma zelo dobrodošel, toda, v danih okoliščinah nima prave podpore. Obstaja celo nevarnost, da bi preštevilne sekcije, ob ponovnem rojstvu društva pred tremi meseci, pripeljale vse v neresnost. Tega pa nihče ne želi. Vsi člani vodstva so ob tem času zaposleni s tekočimi deli, ki so jih prevzeli na seji. Računamo, da bodo naloge dobro izvršene. Vsaj pretežno. Kdor pa dela ne bo zmogel, temu bomo pomagali. Morda bo v posameznem primeru šlo le za zamudo pri izpolnitvi naloge. Sodimo pa, da bo prej ali slej vse nared. S prevzemom odgovornosti v društvu se zavedamo, da opravljamo naloge po naročilu neke družbene skupnosti, ki nam je to nalogo zaupala. Zaupanja ne gre zapravljati. In, vse mora ostati do neke mere realno, če to zadnje prekoračimo se lahko primeri, da bo delo zastalo, ker je nalog preveč. Poročilo za januar 1974 Vrednost točke po načrtu, stimulativni del najvišji V januarju so bUi osebni dohodki višji z ozirom na vrednost točke v višini 0,017, to je tako, kot je bilo določeno za prvo tromesečje z letnim načrtom in najvišjim možnim stimulativnim delom po našem pravilniku. Ta izkazuje tele vrednosti: 1. Za delovna mesta, vezana na RDZ: 11 % 2. Za delovna mesta, vezana na RD: 15 %. Povprečni izplačani osebni dohodek za TOZD proizvodnja in DS skupne službe je znašal 2.269,12, trej za 99,00 din več kakor decembra 1973. OD po izplačilnih mestih in številu zaposlenih so bili januarja taki: Razred predil. pripr. tkalnica oplem. konf. g > teh. sek. ce d Cfi do 1300 i 1300,00—1500,00 6 1500,00—1700,00 2 2 10 22 1 1700,01—1900,00 23 38 23 8 64 1 12 1900,01—2100,00 24 47 87 16 84 3 i 22 2100,01—2500,00 8 26 63 23 42 13 5 63 2500,01—3000,00 6 7 13 6 4 4 3 52 3000,01—3500,00 1 7 1 1 1 19 3500,01—4000,00 2 4 9 4000,01—4500,00 2 1 1 1 1 1 9 4500,01—5000,00 1 11 5000,01—5500,00 1 4 5500,01—in več 4 66 119 198 65 225 23 16 205 najnižji 1659,84 1701,70 1670,76 1585,22 1299,48 1636,18 1992,90 1707,16 najvišji 4402,58 4133,22 4327,96 4195,10 4155,06 3028,48 5432,70 6537,44 pov. OD 2101,11 2042,32 2169,89 2124,81 1959,62 2316,23 3195,92 2858,55 Najnižji osebni dohodek je bil v januarju izplačan v obratu konfekcije zaradi novinca, kateremu gre izplačilo 80 % ocene delovnega mesta. Vera Habjan OBVESTILA IZ KADROVSKE SLUŽBE Vstopi: 1. Mal Maks, tkalec, vstopil 30. 1. 1974. 2. Kržan Marjan, del. v odd. za izdelavo ponjav, vstopil 4. 2. 1974. 3. Ovca Ivan, del. v odd. za izdelavo ponjav, vstopil 26. 2. 1974. Izstopi: 1. Močnik Milan, transp. delavec, izstopil 14. 2. 1974. 2. Pervinšek Marica, delavka v oplem., izstopila 23. 2. 1974. Vera Habjan Iz uredništva OBVESTILO ZA NAŠE DOPISNIKE Uredniški odbor Konoplana je na svoji zadnji seji v sredo 20. februarja sklenil, da morajo vsi dopisniki, ki so svoje prispevke (strokovne ali drugačne) prevedli v slovenski jezik iz drugega jezika ali so prispevke prepisali iz drugih objav ali jih ustrezno priredili za objavo v Konoplanu, dolžni napisati iz katerih virov so povzeli sestavek oziroma, kje je bil objavljen original. Urednik Po delu šport in rekreacija Zaključna prireditev sindikalnih športnih iger 1973 je bila v Domžalah v petek 1. februarja. Tekmovalci iz In-duplati so prejeli vrsto pokalov in bili proglašeni za ekipnega zmagovalca. Pred polno dvorano v Domžalah so se 1. februarja predstavili domžalski telovadci in športniki v najboljši luči. Z zelo uspelo zaključno prireditvijo so svojim someščanom in prebivalcem iz okoliških krajev povedali, da rekreativni šport v tem kraju živi in dela. V zabavnem delu nastopa, vodil ga je napovedovalec Marjan Kralj, sta sodelovali še pevki Elda Viler in Marjana Deržaj, humorist Zlatko Šugman, kvartet Savski val, sestrici Jerman iz Kamnika in TOF ter ansambel Jožeta Kampiča iz Ljubljane. Občinstvo je vse sodelujoče nagradilo za njihove nastope s ploskanjem. Scenarist in režiser prireditve je bil znani kulturni delavec domačin Andrej Zajc. Omenjamo ga, ker je bil avtor zabavno-nagradne igre, na kateri so sodelovale štiričlanske ekipe iz negospodarstva, kakor je naglašal napovedovalec Kralj (prosveta, banka, zdravstvo in občina). V igrah z odklepanjem blagajn, s pravopisnimi napakami v spisu »naša Muca« s sestavljanjem »človeka« in z odpiranjem vrat je dobila prireditev duhovito celoto. V igri so zmagali tekmovalci, ki so nastopili za zdravstvo, druga je bila občina. Nagrade so prispevala domžalska podjetja. -k-k-kk-k-kk-k-kk-kk-kkk-kk-k-k-k-k-k-kk-k-k-kk-k-k-kk-kkkk-k-k-k-k-k-kkk-kk-k-k-k-kk-k-kkkk-k-kk-k-k-kk-k-k-kk-k-k-kk-kk-k-k-k-kk-k-k-k J * Tvojemu dinarju doda družba še tri. Vsa sredstva iz samoprispevka pa so * i namenjena SAMO ZA GRADNJO ŠOL, ker bi radi, da bi se vsi otroci šolali * pod enakimi pogoji. * '‘k-k-k-k-k-kkk-k-k-k-k-k-k-kk-kkk-kk-kk-k-k-kkk-kk-kk-k-k-k-k-k-k-kk-kk-K-kkk-k-kk-kkk-k-k-k-k-k-kk-kk-kkk-k-k-kk-k-kk-kk-kk-kkkk-kl Izdaja v 1000 Izvodih delovna organizacija tovarne INDUPLATI JARŠE. Odgovorni urednik Otmar LIPOVŠEK. Člani uredniškega odbora: Slavi GERBEC, Marica JERMAN, ing. Jože KLESNIK, Cilka MRD2ENOVIC, dipl. ing. Branko NOVAK, dipl. ing. Avgust OREHEK, dipl. lur. Ingo PAŠ, dipl. ing. Janez PEZDIR, dipl. ing. Boža POGAČNIK, Ivo SEŠEK, Majda ŠKRINJAR, ing. Janko UKMAR in ing. Lado ZABUKOVEC. — V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti, direktor, predsednik sindikalne organizacije, sekretar OO ZK, predsednik mladinske organizacije. — Natisnila Tiskarna LJUBLJANA v Ljubljani.