poAmina oiafan« » gotovini L eto LX1 V Ljubljani, v torek 31. oktobra 1933 Štev. 249 a ( t*ru. 1 Din hm£OVEJSECm Uredništvo je * Kopitarjevi ul.b/Ill Telefoni uredništva: dnevna »lužba 205« — nočna 2996, 2994 in 205« ■--Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn nummmmm U pru v a : Kopitarjeva b, telefon 2993 V smislu sinajshih resolucij: Sestanek dveh kraljev Danes sla se ob ogromni udeležbi naroda sestala romunski in bolgarski kralj, da se pogovorita o ohranitvi miru na Balkanu Turški jubilej Desetletnica turške republike je dogodek, mimo katerega nikdo nc more iti. Tudi vse inozemstvo priznava trda in ncovrgljiva dejstva, da je Turčija tu, da je to neka čisto nova državna tvorba, ki si je v mednarodnem življenju izvojevala svoje, lahko rečemo, zavidljivo mesto. Ni treba prepevati slavospcvov, še manj pa se navduševati za vse načine in za vsa sredstva, ki jih je Turčija vporabila, da je uresničila svoj program, ki ga ji je pred 12 leti dal Mustnfa kemal, takrnt še črnolasi polkovnik, ko je pozval revolucionarno nnrodno_skupščino, da naj gre na delo »za mir v državi in za mir v svetu«, a potrebno je priznati dejstva, ki so neizbrisl jiva in s katerimi edino bo zgodovina računala, dokler bo božja previdnost to dovolila. »Mir v državi«! Ko so v januarju 1921 Turki v junaškem, da, obupnem poletu pognali Grke iz Male Azije, nato prisilili Italijo, dn je izpraznila Adalijo in slednjič zasedli tudi Adano, je bilo ozemlje mlade azijske Turčije svobodno in Kemal je kot narodni junak in neomejeni gospodar nove države začel obnavljati Turčijo. _ Najprvo je razrušil vse vezi in vse spomine na staro osninnsko cesarstvo. Udarec je sledil udarcu, surovo, brezkompromisno. Kot prvn žrtev je pndel mohamedanski kalifat. Država se je ločila od verske organizacije in postala je laična, brezbožna. Z begom sultana Vahide-dina je prenehala tudi dinastija Osmanov. Nato je prišla prepoved fesa in ženskega pajčolana. dve reformi, ki sta krvavo zarezali v starodavne turške tradicije in sta mogli uspeti le v revolucionarnem ozračju narodnega navdušenja in z rezkimi, kratkimi, brutalnimi kretnjami. Sledili so šolski zakoni. Z enim samim mnhljnjem izginejo vse francoske, italijanske, ruske in angleške šole, ki so rabile stoletja, da so se v stari Turčiji zasidrale. Učni jezik mora biti turški, knjige turške, učni načrt turški, učno osobje turško. Turško-arabska pisava se zamenja z latinsko v 24 urah. 29. oktobra 1923 je proglašena republika in so s tem zabrisani še zadnji sledovi cesarstva Osmanov in njegove kulture. Drugo, kar je Kemal storil, ie bila končno-veljavnn likvidacija manjšinskih problemov. Svoje dni so rnzne narodne in verske manjšine dovoljevale velesilam intervencije. Kemal je to odpravil z isto brezusmiljenostjo, kot je poteptal sledove sultanov. Kurdske manišine so bile iztrebljene z nožem, armenska manjšina i_e de-foma padla pod handžnrji, deloma je »izginila« v puščavi, deloma pa je biln »vrnjena« soviet-ski Rusiji v zameno za muslimane v Rusiji. Kar je še ostnlo Grkov od smirnske tragedije v januarju 1921. jih je poslal enostavno Grčiji v zameno zn Turke iz grške Trncije. To prese-lievanje narodov, ki je zadelo več stotisočev ljudi, je eden največjih dogodkov moderne zgodovine, ki pn ga je komaj beležila, kakor je popolnoma zamolčala krvavo »rešitev« manjšinskega vprašanja v armenskih in kurdskih gorah ali pa po odpravljenih haremih obnov-lienih in prerojenih turških mogotcev. Manjšinsko vprašanje je na ta krvav način utihnilo — zn vselej. Ko je brutalno presekal z vsemi tradicijami, ko ie na edinstven način nacionaliziral Turčijo, očistil turško raso, se je Kemal lotil tudi gospodarske in kulturne obnove svoje države. In v tem pogledu mu nikdo ne bo smel odreči veličine. Vsi gozdovi posekani, vse sadno drevje nničeno, brez potov in cest. mesto železnic kupi nerabnega železja in vrhu tega še ljudje, ki jim ie bila brezbrižnost narodna čednost, takorekoč brez šol, brez inteligence, brez strokovnih izvedencev, s takšnimi postavkami je težko začeti obnovo in doseči kakšne uspehe. Zato so pn uspehi tolikanj bolj vidni in priznanja vredni. V desetih letih je Kemal paša naučil Turke brati in pisati, ko so prej domala vsi bili nepismeni. V desetih letih je razeefedrane, umazane, napol divje tolpe, ki so se imenovali vojska, spremenil v disciplinirano armado, ki v ničemer ne zaostaja zn evropskimi. V desetih letih je zgradil sredi puščave moderno mesto Ankara, je uravnovesil državne finance, je zgradil 11.000 novih ljudskih šol. zvišal število učencev v ljudskih šolah od 200.000 1. 1923 na =>80.000 1. 1933 in v tredniih šolah od "?000 na 31.000, na univerzah pa od 3000 na 5000, dvignil za 40 krat hranilne vloge, zgradil 2.400 kilometrov novih železnic, ustvaril popolnoma novo industrijo svile, volnenih tkanin, sladkorja in usnja, razpredel sijajno zdravstveno organizacijo, osušil močviria s celim omrežjem kanalov, povišal število zrtrnvstvenihzgradb od 5 1. 1923 na 3.480 I. 1932 fdržavne) in od <"5 nn f.roS (občinske), podvoiil restno omrežje, poiskal razne rude in jih začel Izkoriščevati in ustvaril iz nič popolnoma novo pridobitno poljedelstvo. V Ankari obstoji kmefska univerza s štirimi fakultetami, v podeželju pn 22 srednjih poljedelskih in veterinarskih šol. Država ie postavila nebroj »vzornih kmetij« in vrši stalno propagando in pouk, ki ga Evropn ne pozna. Država je posodila 221 traktorjev kmetskim organizacijam, porazdelila '0.000 pušk med kmete, da sc branijo škodljive zverinjadi. darovala potrebnim revnim kmetom 3 milijone setvenega žita in nad 100.000 elnv živine in pogozdila nnd 1 milijon hektarjev zemlje. In tnko dni je, in tako dni je. To so rezultati, pred katerimi je treba sneti Klobuk, ker pričajo, dn je Kemnl paša in ž njim Jurski narod nekni hotel, resnično hotel in najel tudi v sebi potrebne moralne sile zn žrtve, ki so za dosego takšnih uspehov v primeroma kratkem razdobju potrebne. »Mir po svetu«. Prvn briga Kemnlove vlade je bila. dn se pomiri z vsemi sosedi. Pristrigel si je samemu darskem življenju ne bomo trpeli nobene neodgovorne anonimnosti. Osebni odgovorni gospodar bo zopet stopil v ospredje. IV-, Novo nemško pravo Dr. Frank oznanja kodifikacijo nemškega plemenskega prava Državni justični komisar, minister dr. Frank, je v četrtek dne 26. oktobra naznanil, da je pričakovati jx) pol ne reforme vsega nemškega pravnega življenja. Vsa pravna reforma bo podrejena držav- nemu justičnemu komisarju. V nedeljo dne 5. novembra se bo v Berlinu vršila prva seja novo ustanovljene akademije za nemško pravo, kateri načeluje dr. Frank. Razpravljali bodo o vprašanju: pravna podlaga političnega ravnanja državne nemške vlade z ozirom na enakopravnost in razorožitev. Po uvodnem govoru bo profesor Bruns z berlinskega vseučilišča, ki je obenem član haaškega razsodišča, imel tozadevno predavanje; O novi reformi je dr. Frank povedal tele misli: Kazensko prav o Reformo bo izdelovalo več odsekov. En odsek je za reformo kazenskega prava, katero hočejo v štirih do petih mesecih dovršiti. Bistveni temelji novega nemškega državnega prava bi bili: V središču kazenskega prava je varstva potrebna družba, ne pa zločinec. Cilj je varstvo zdravega in sposobnega dela naroda pred propadanjem. V novem kazenskem pravu naj morala in pravo postaneta istovetna. Splošno nevarni elementi bodo prišli v varnostni zapor, da ne dobe prilike za svoje zločinsko delovanje. Zavarovanje rase naj se doseže s sterilizacijo navadnih zločincev in drugih manj vrednih elementov. Zločini proti državi; proti gosjsodarstvu, proti pravni varnosti in proti hrambi države bodo najstrožje kaznovani. Isto velja za izdajstvo države. Drugi cilj bo ta, da bo novi kazenski zakon zavaroval družbo proti ne-nravnemu zastrupljanju. Isti odbor bo obravnaval tudi reformo kazenskega procesa. Civilno pravo Reforma civilnega procesa se bo izvršila v skladu s pravnimi in gos[»darskimi potrebami. To nalogo je prevzel drug odbor, ki mu načeluje tajni svetnik, profesor dr. Kisch z monakovske univerze. Civilni proces bodi zadeva pravne in življenjske prakse. Varnost, naglica in avtoriteta sojenja so veliki vidiki, katerim naj služi svoboda zagovorništva, svoboda pravnih izjav prizadetih strank. Istočasno naj se odpravijo brezpotrebne formalnosti. Državljansko pravo Tretji odbor se bo f>ečal z reformo vsega državljanskega prava ter bo imel svoje pododbore, j Njegova naloga bo, ugotoviti, kaj je treba spre-! meniti na lastninskem, družinskem in dednem i pravu. In še drugo Dr. Frank je dalje poudarjal, da bo v smislu razmerja osrednje državne oblasti do dežel treba tudi izdelati nefiosreno pristojnost države na polju juslice v razmerju proli justičnim upravam posameznih dežel. »Hočem svobodnega državnega sodnika, svobodnega odvetnika in svo hodnega državnega notarja ter bom ta cilj v smislu kanelerjevega prizadevanja v drugih področjih javnega življenja skušal doseči tudi v justici Ni združljivo z nameni našega gibanja, če imamo še danes n. pr. povsod posebne predpise za justič-ne izpite, posebne določbe o napredovanju itd. Tudi tukaj bo akademija za nemško pravo in konferenca justičnih ministrov začela delovati. Naročil sem akademiji, naj pripravi enotnost določb za izpite na univerzah ter za veliki državni izpit v Nemčiji. Tudi pruski justični minister z vso silo podpira ta moja prizadevanja.« Rusija se bo branila pred Japonci Pariz, 30. oktobra. AA. Iz moskovskih brzojavk, ki komentirajo obisk sovjetskega komisarja za zunanje zadeve g. Litvinova v Ameriki, se jasno vidi, da jc sovjetska vlada trdno odločena opustiti sedanjo pasivno zunanjo politiko in v bodoče energično braniti tisto, kar Sovjcti imenujejo svoje življenjske interese na Daljnem vzhodu. Po drugi strani se pa iz pisanja ameriških listov zdi, da je USA iz istih razlogov sklenila obnoviti svoje od-nošaje s Sovjetsko Rusijo. Ameriška admiraliteta ve, da jo ameriška mornarica, ki mora brauiti ALBUS terpentinovo miJo prijateljsko pogodbo 16. marcn 1921, ko so se evropske velesile še dve leti naprej ž njo vojskovale. Prijateljstvo z Rusijo je torej postalo osnovna os vse turške zunanje politike, ki jo s srcem odobrava tudi turško ljudstvo. Nn pobudo Rusije in z njeno pomočjo je Turčija podpisala mirovno pogodbo z Armenijo, Azerbej-džnnom in Georgijo 13. oktobra 1931. Nnto je prišel nn vrsto Afganistan, zn njim Perzija, Irak in Sirija. Prva balkanska država, s katero se je Turčija pogodbeno spoprijateljila, je bila Bolgarijo. Tod« največji akt je bil storjen, ko sta Turčija in Grčija sklenili prenehati s stoletnim sovraštvom in ga spremeniti v prijateljstvo, ki je bilo šele pred 14 dnevi v Ankari sklenjeno za dobo 20 let. Grško-lurška zveza je čez noč ustvarila nov položaj na evropskem v/.hodn. Tudi Italija sc je zgodaj javila v Ankari. Za njo so prišle druge velesile, tako dn jc Turčijo danes povezana z omrežjem političnih in gospodarskih pogodb domala z vsemi evropskimi in azijskimi državami. A vedno sc je varovala — in to je načelna smernica turške zunanje politike — da bi se spustila v kakšne izključne zveze, da bi se pustila vklepati v kakšne državne bloke. Tevfik Rnždi hej je uspel, da jc ostal z vsemi dober, z nikomer skregan, za vsakega pristopen, kol »srce, ki hoče ostati odprto vsakomur«, kot se je izrazil Rnždi hej v Ženevi. Dnnes imnnio priliko videti, dn jo Turčija središče velikega pomirjevalnega pokreta v vzhodnem dolu Evrope. Ali je Turčija uspela s svojim programom!' Ponavljamo, da nc moramo ocenjevati in vrednotiti nnčino in sredstva, ki se jih jo posluževala, a to stoji, dn ima Turčija danes »mir v državi« in da je »v miru s svetom«. ameriško intereso na dveh oceanih, danes slabša od japonske mornarice in da bi jo, če bi prišlo do vojne, spričo velike oddaljenosti mornarice od njenih baz mogla doleteti ista usoda, ki je doletela rusko brodovje pri Cušiini. Zato je ameriška vlada najprej sklenila zgraditi nove enote s skupno to-nažo 340.000 ton, nato pa urediti svoje odnošaje s Sovjetsko Rusijo. USA se je za vse to odloČila iz stralnu pred nevarnostmi, ki groze pred Japonc' Filipinom in ameriškemu prestižu na Pacifiku. Amerika in Japonska sta odkritosrčni London, 30. okt. b. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« čuje, da sta Amerika in Japonska sporočili vladam interesiranih držav na razorožitveni konferenci, da zaenkrat nc moreta izvršiti nikakršne omejitve v oborožitvi, V pojasnilo svojega sklepa se vlada Združenih držav poziva na že končano in napovedano zvišanje oborožitve na Japonskem. V ameriški noti se nadalje trdi, da se Evropi ni treba vznemirjati zaradi te ameriške odločitve, ker se Združene države ne bodo nikdar več vmešavale v evropske zadeve Medtem pa pravi »Daily Telegraph«; Sklep ame. riške vlade ne tolmačijo v angleških vladnih krogih tako, kakor ga tolmači Amerika. Tukaj v Londonu se naglaša, da je pomorska oborožitev Japonske in Anglije v medsebojni zvezi in da ho nadaljnje oboroževanje Japonske imelo za posledico komplikacije s s-ovjetsko Rusijo, kar bo vplivalo tudi na evropski položaj. Anglija molči - a dela London, 30. okt. b. »Daily Herald« objavlja zanimive podatke o stanju, v katerem se nahaja sedaj angleška vojna industrija. V vseh tvornicab orožja se mrzlično dela noč in dan. Tovarne so prenatrpane z naročili iz inozemstva, enako pa so dobile velikanska naročila od angleškega vojnega, mornariškega in letalskega ministrstva. Velika organizacija Imperial Chemical Industry, k; odgovarja približno znanemu nemškemu koncernu L B. Farbenindustrie, po pisanju »Daily Heralda« razširja svoje tovarne na Škotskem, kjer se izdeluje eksplozivni materija!. Doltfuss o odnosih do Nemčije Dunaj, 30. oktobra. AA. Kancler Dollfuss je nnel včeraj v OrosBmuglu na Nižjem Avstrijskem pred 4000 kmeti govor, v katerem je omenjal novo nemško propagando v Avstriji ter podčrtal vellld uspeh avstrijskega notranjega posojila. Ta uspeh, je dejal, je najlepši in največastnejši odogovor na početje nemških radijskih postaj. Mogoče bo dal uspeh tega posojila tudi Nemčiji nekoliko misliti. Zmerom smo bili pripravljeni, je zaključil Dollfuss, kreaiti na pot, ki vodi k obnovi prijateljstva, toda Io pod pogojem, da ostane naša čast nedotaknjena. Naša neodvisnost in naša svoboda st« stvari, o katerih je vsaka debata izključena. Salzburg, 30. okt. b. Tukajšnja policija je odkrila veliko propagandnega materijala, kakor tudi tihotapljenje orožja in eksploziv iz Nemčije v Avstrijo. Na postajo v Salzburg je bilo namreč poslanih 40 zabojev, ki so bili deklarirani kot športne potrebščine in so bili naslovljeni na razne naslove v Salzburgu in okolici. Ko je policija zaboje odprla, je našla v njih mnogo propagandnega materijala za avstrijske narodne socialiste, med tem materijalom pa so se nahajale bombe, razni K španskim državnim volitvam Avstrijska policija je odhrla ogromne množine orožja eksplozivi in orožje. Policija je takoj prijela vse osebe, na katere so bili naslovljeni zaboji. Nekateri aretirani narodni socialisti so izjavili, da so hoteli narodni socialisti v Nemčiji dne 9. novembra, na dan obletnice Hitlerjevega prevrata v Milnchnu, prirediti demonstracije. Starhemberg prati Pariz, 30. oktobra, c. »Pariš Soirc objavlja razgovor s knezom Starhembergom, kateri je izjavil, »da struni i Ilelm wehr za tem, da fa-šizirn Avstrijo. Avstrijski fašizem pa nikakor ni enak italijanskemu.« Starhemberg ne veruje, da bi se kak režim v Avstriji mogel opirati samo na bajonete, temveč je potrebno, dn duhovno pridobi tudi narod. Smatra, dn je v prvi vrsti potreben sporazum s sosednimi državami, posebno nn gospodarskem polju, ker stara avstro-orgska monarhija ni služila samo interesom dinastije, temveč je bila tudi gospodarski blok, katerega tudi danes ni mogoče predreti. Revolucija s križem v roki »KAlnische Volkszeitung« prinaša v svoji številki z dne 28. oktobra sledeči uvodni članek, ki ga zaradi aktualnosti prinašamo v celoti. Volivna borba je v polnem teku in se je razvnela z vso srditostjo. Še tri tedne bo divjala in bo brez dvoma vso državo bolj razrila kot katerakoli volivna borba iz pretekle dobe, 19. novembra bodo padle kocke za usodepolno, naravnost zgodovinsko odločitev bodočnosti Španije. Fronte so jasno potegnjene in so samo posledica dve in pol letnega razvoja in političnih izkušenj. Od tistega usodnega aprila 1931 naprej je po večini marksistična republikanska levica imela priliko, da pokaže svoje vladne sposobnosti. Uspehi vseh njenih poizkusov so nam še preveč dobro znani. Nesrečna španska država stoji danes pred strašnim kupom razvalin. Najboljše, kar je vsebovala sto in sto let stara slavna španska tradicija, to je krščansko konzervativno usmerjenost, jc ta levica z nezaslišano doslednostjo poteptala. Dosedanji vladarji Španije so pokazali naravnost virtuozne sposobnosti za razdiranje vsega onega, kar je za obstoj Španije življenjskega pomena, kar se ne da nadomestiti, če Španija hoče ostati Španija. Razdelitev političnih strank v sedanji volivni borbi, sredi katere stojimo, je torej sama po sebi nujna. Nositelji krščansko konzervativne misli so se zbrali v skupni borbeni fronti proti vserti onim, ki nosi;o odgovornost za vso protikrščansko ■marksistično razdejanje zadn;ih dveh in pol leta. Ta skupnost je zadnje dni dobila tudi vidno zunanjo obliko z ustanovitvijo posebne zveze, ki naj skrbi za enotnost nastopa v volivni borbi, To skupnost je pripravila in takorekoč omogočila tako imenovana »Ceda«, to je delovna zveza vseh desničarskih skupin, ki pa so v organizatoričnem smislu ostale samostojne. V marcu letošnjega leta je bila la »Ceda« ustanovljena in je takoj postala eden najvažnejših političnih tvorcev v Španiji, saj je znašalo članstvo že prvi dan obstoja 800.000 članov. »Ceda« se je idejno osnovala na sledečih treh temeljnih stebrih: 1. Potreba, da se z vso odločnostjo In z vse-mi žrtvami branijo osnovna načela krščanske kulture. 2. Potreba, da se ustava španske države spremeni tako, da bo v skladu s temi načeli. 3. V poiitičucm delovanju se sprejmejo kot smernice navodila, ki jih je španski episkopat slovesno dal španskim katoličanom v pastirskem pismu decembra 1931, in v katerih se papeževe en-ciklike sprejemajo kot merodajne za gospodarsko In socialno politiko. S tem programom je otvorila »Ceda« pod ognjevitim vodstvom največjega sodobnega katoliškega politika Gila Roblesa. Razmah je tako viharen, da v marsičem spominja na prva leta nemškega narodnega socializma ali italijanskega fašizma, tako udarno vpliva na ljudske mase, ki se kar usipljejo v vrste novega pokreta. Katoličani »o pripravljeni, da izvedejo novo v globine sega-jočo revolucijo, oni hočejo vdahniti novega duha vsej družbi, oni hočejo izvesti v Španiji revolucijo s križem v roki ... Gil Robles je nedavno na velikanskem taboru, ki ga je priredila »Ceda« kot otvoritveno manifestacijo volivne borbe in na katerem so ceset-tisočere množice vzklikale Gil Roblesu kot bodočemu predsedniku španske vlade, izjavil sledeče: Dan varčevanja Vsako leto se praznuje zadnjega oktobra po vsem svetu praznik var5evanja, na ta dan se vrši najpomembnejša propaganda z najrazličnejšimi sredstvi za povečanje varčevanja. Tudi pri nas smo se vsako leto spomnili dneva varčevanja In se ga spominjamo tudi danes, Čeprav razmere na splošno niso naklonjene preveč varčevanju. Kriza je še vedno huda in marsikdo ne inisli na prihranke, saj živi komaj iz rok v usta, na drugi strani pa se še vedno lahko tudi v tej najhujši depresiji varčuje. Za ugoden razvoj varčevanja pa je potrebno, da so izpolnjeni nekateri predpogoji, brez katerih bo vsa propaganda za varčevanje ostala brez večjih uspehov. Na eni strani je treba skrbeti za to. da ljudje ne bodo Imeli strahu pred padcem valut. Stalnost denarja, v katerem vlagatelji nalagajo svoje prihranke, mora biti popolnoma zagotovljena. Na drugi strani pa priteka privarčevani denar v denarne zavode. Kljub vsem naporom pa tu še nismo prišli iz krize in treba bo postavili naše denarstvo na nove temelje, ki bodo dajali vlagateljem največjo varnost za njih vloge. Vlagatelji se morajo zavedati, da njih prihrankom ne preti z nobene strani nevarnost in posledice tega ne bodo izostale. Dvignilo se bo splošno zaupanje in obnovil se bo kreditni sistem, na katerem je slonelo in sloni naše gospodarstvo, pa tudi narodno blagostanje in sreča civiliziranega sveta. Danes je mogoče bolj čas za tako propagando, ki bo ustvarila ugodne predpogoje za varčevanje, kot za propagando varčevanja samega, povrniti ge mora atmosfera zaupanja na vsem svetu, kot je bila pred krizo. Danes pa v svetovnem gospodarstvu in politiki ni znakov, da bi se to zaupanje dalo kratkomalc n. pr. z dekreti vzpostaviti. Le vse preveč je svet grešil, da bi se napake dale hitro odpraviti. Zato bo treba še več let vztrajnega, nesebičnega in podrobnega dela. Svet je vedno vkljub znakom, ki kažejo na izboljšanje na gospodarskem polju, pod vtisom krize, ki povzroča še vedno eksperimente, ki naj krizo odpravijo, pa samo zadržujejo normalno sanacijo gospodarstva. Tudi v svetovni politiki je danes nebroj razlogov, ki delajo vse neslgurno. pa tudi gospodarske odnošaje. Saj vidimo, kako doživljajo neuspehe prizadevanja za razorožitev, ki naj bi stvorlla podlago za mir med narodi. V zunanje-trgovinski politiki tudi še vedno prevladujejo ukrepi, ki so diktirani po političnih razlogih, pa vodijo v gospodarsko vojno, ki ne prinaša nobenega haska niti premagancu niti zmagovalcu. Živimo v časih gospodarskih vojn, ki delajo trgovske in druge gospodarske odnošaje nesigurne in s tem vzdržujejo atmosfero nezaupanja, ki jo skušamo na drugi strani pobijati z najrazličnejšimi ukrepi. Toda brez optimizma ni zmage, ni izboljšanja, ni napredka. Čimbolj razrvane so dane® gospodarske razmere po vsem svetu, tem bolj zmaguje uvidevnost, da je treba iziti iz teh razmer in začeti novo delo, ki naj postavi vse naše gospodarstvo in socialno življenje na nove, boljše temelje. »Mi smo v parlamenta vlado napadali vsak dan, vsako uro In vsako minuto brez odmora iu brez prestanka. Mi smo razgalili brez usmiljenja vse njene napake. Mi smo Jo napadali istočasno od vseh strani. Čeravno nas vlada v parlamentu ni marala poslušati, smo kljub temu dobro vedeli, da povzročajo naše besede med masami španskega ljudstva ogromen odmev, šli smo tudi med narod, da zavzamemo najprvo njega in zato smo se odločili za pronagando brez miru in počitka. Po vsej Španiji hodijo sedaj naši duhovni osvojevalci, ki kljubujejo vsaki sili. španski katoličani, življenjska potreba je bila, da smo se odločili, da Španijo znova zavzamemo.« Gil Robles je napovedal tudi, da je končni cilj njegove borbe popolna izvedba načela totalne politike pod geslom: »Por Dios y por la Patrla« (za Boga in za domovino). »Mi moramo Španiji dati novo edinost, novega duha in novo totalno politiko. To, kar nas v tem stremljenju druži, so slavne krščanske tradicije naše domovine.« V svojem nadaljnjem govoru je zahteval da se naj ustvari v prvi vrsti močan protimarksistični blok, ker marksizem je tisti, ki mora bili najpreje premagan. V tem boju mora pomagati vse, kar je proti materijalizmu in proti zmotam, ki jih je marksizem trosil. »Naš rod mora izvrlitl veliko poslanstvo) Naš j rod mora ustvariti novega duha, novo državo in nov narod. Iz Španije moramo napraviti velik narod, izpeljati moramo politiko socialne pravičnosti, ki ji bodo podvrženi vsi brez izjeme, katerikoli plasti pripadajo. Mi moramo poiskati duhovno edinost, ki je prava narodna edinost Španije. Mi moramo s rajo domovino spraviti ▼ sklad z velikimi duhovnimi pokreti, ki so vzplapolali po vsem svetu, mi moramo ustvariti močno državo, ki bo osebno svobodo sicer spoštovala, a Jo spravila tudi v sklad s splošnimi potrebami državnega občestva. Mi moramo priti do popolnoma nove države in zato moramo biti pripravljeni na velike žrtve. Mi potrebujemo moč, ne samo del moči, ampak vso moč iu (o tudi zahtevamo. To Je naš cilj in zaradi tega se ne bomo obešali na zastarele oblike. Demokracija za nas ni končni cilj, ampak samo sredstvo, da mi to državo ustvarimo. Ko bodo časi dozoreli, se bo moral parlament tej novi državi podvreči, ali pa ga bomo enostavno odstranili.« To je vizija bodoče Španije, ki počasi vstaja pod jeklenim vodstvom Gil Roblesa in vseh silnih tvornih sil, ki za njim stojijo. Ta slika je nekoliko podobna fašistični državni obliki, vendar to ni fašizem Mussolinijevega Stila, niti ga ne mo-I remo imenovati španski fašizem, ampak neke vrste j katoliški fašizem, ki odgovarja versko enotni | državi, kot jc Španija s svojimi starodavnimi ka-1 toliškimi tradicijami. To je fašizem, za katerega so bile položene idejne osnove že pred 80 leti, ko je katoliški filozof in državnik Donoso C-ortčs približno isto govoril, kot govori danes Gil Robles. i * Madrid. ^0. oktobra, r. Tu se je osnovala novn fašistična stranka, kateri stoji nn čelu eden izmed sinov bivšega diktatorja Primo de Rivere. Njegov načrt je, ustanoviti fašistično državo. Izjavil se je proti vsakršni pokrajinski tendenci in zahteval ukinjenje katalonske avtonomne republike. Muslimani proti - mešanim zakonom Banjaluka, 30. oktobra, c. Tukajšnja muslimanska verska skupnost je sprejela zelo zanimiv sklep, ki ga muslimanski svet odobrava. Na zadnji seji so namreč sklenili, dn se v nobeno versko službo ne bodo sprejeli oni muslimani, ki živijo v mešanih zakonih z drugo-vercem. Ta sklep je bil sprejet potem, ko so soglasno ugotovili, da so mešani zakoni muslimanov rakrana muslimanske družbe in da je treba to enkrat za vselej odpraviti. Volitve o delavsko zbornico Belgrad, 30. oktobra, in. Volitve v Delavsko zbornico so potekle precej živahno, vendar pa v miru in redu. Zmagal je socialistični kandidat Bogdan K rek i č. Narodno - sacialistična lista go6p. 1'etkoviča je ostala v manjšini. Krekič je dobil v Belgradu 6609 glasov, medtem ko Petkovič samo 1)07 glasov. Krekič je dobil večino tudi v Valjevu, Prilepu, Leskovcu, Obiličevu, Paračinu, Vranju, Nišu, Velesu, Loznicl, Milancu, Kosovski Mitrovici, Zaječaru, Smederevem, Kruševcu, v Užicah, na Ču-karici in drugje. V Skoplju je glasovalo za Kre-kiča 2843 oseb, za Petkoviča pa samo 44. Sarajevo, 30. okt. m. Včerajšnje volitve v Delavsko zbornico so potekle v najlepšem redu. Zanimanje za volitve je bilo precej živahno. V Sarajevu je bil izvoljen na listi svobodnih delavskih sindikatov Peter Nedič z 2350 glasovi, kandidat narodnih socialistov je dobil samo 150 glasov. Devize za potnike Belgrad, 30. oktobra. AA. Finančni minister je odredil, da se prvi odstavek čl. 4 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami takole izpreineni: Pooblaščene banke smejo prodajati na podlagi vidiranih potnih listov našim državljanom in tujcem, ki stalno žive pri nas, tuja plačilna sredstva do 8000 Din, če je izdan vizum za potovanje v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo. Italijo, Ma-djarsko in Romunijo; do 5000 Din pa, če je vizum izdan za potovanje v ostale države, ne glede na to, ali gre za potovanje samo v eno ali več držav. — (Iz oddelka državnega računovodstva finančnega ministrstva.) Podgorica, 30. okt. m. V severni Albaniji in Črni gori je bila te dni radi velikih nalivov velika poplava, ki je napravila precej škode. »Pop iz Iriga" ali polemika srbskih zadrugarjev Belgrad, 30. okt. m. Huda polemika, ki se je razvila med glavnim tajnikom srbske poljedelske zadruge Djord jevičem in narodnim poslancem Avramovičem, je prišla danes pred tukajšnje okr. sodišče. Narodni poslanec Avramovič je namreč tožil generalnega tajnika Djordjeviča radi članka, ki ga je slednji objavil v belgrajski »Pravdi« pod naslovom »Pop iz Iriga«, češ da ga je Djordjevič v tem članku oklevetal, Djordjevič se je pred sodiščem branil, češ da narodnega poslanca Avra-moviča vsi tako imenujejo v njegovem okraju. Djordjevič je nadalje pobijal mnenje narodnega poslanca Avramoviča, da bi se bil on nahajal po zaključenem kongresu Zveze zemljedelskih zadrug na sestanku v hotelu »London«, kjer da je bila razvita zelena in rdeča zastava. Djordjevič trdi, da se je nahajal onega večera na predstavi v gledališču in da se potemtakem ni mogel udeležiti večerje in sestanka v hotelu »London«. Nadalje izjavlja Djordjevič da ga je narodni poslanec Avramovič opredelil kot anacionalnega in strankarskega čioveka, kar pa po izjavi Djordjeviča ni res. Nato so govorili zagovorniki ter se je razprava preložila. Na prihodnji razpravi se bo razpravljalo tudi o izjavi narodnega poslanca Avramoviča radi »anacionalnosti« generalnega tajnika srbske zemljedelske zadruge Djordjeviču. Bel grajske vesti l.ttf ta osia Belgrad, 80. oktobra, m. Na višji pedagoSki šoli v Belgradu so diplomirali za meščansko-šolske učitelje in učiteljice: IPoljanec Stanislava, Iglar Franjo, Črnigoj Vera, Kos Joško z odličnim uspehom, šušteršič Julijana, KoJbezen-Masten Antonija in Ilaberman Franjo. Vsi diplomirani slušatelji so razmeščeni po raznih meščanskih šolah v naši državi. Bolgrad, 30. oktobra, m. V tehnični oddelek okrajnega načelstva v Novo mesto je premeščen višji tehnični pristav Josip Vedenik, dosedaj v Gospiču. Belgrad, 30. oktobra. AA. Na podlagi sklepa Poštne hranilnice ostane mesečni obrok za obveznico vojne škode od 1. do 15. nov. t. 1. neizpremenjen 22 Din. Kujjci, ki se bodo v tem času javili, bodo plačevali po 22 Din 12 mesecev. Tudi ostali pogoji za nakup obveznic na obroke so neizpre-menjeni. Belgrad, 30. oktobra, m. V teku 3 mesecev se bo sklenil prijateljski pakt med Grčijo in Romunijo. Slavnostni dnevi v Ankari Ankara, 30. oktobra. A A. Anatolska agencija j>oroča: Od velikih državnih poslopij, pa vse do najskromnejSih hiš je v zastavah. Po ulicah še zmerom drve velike množice ljudi in pojo narodno himno. Snoči so je vršila impozantna lmkljada. ki je t oddelki skavtov na čelu hodila po vseh glavnih ulicah mesta. Točno oh 20.30, natanko na uro 10 let po sprejetju zakona v parlametu, da se proglasi republika, se je začelo streljanje iz topov. Ustrelili so 101 topovski strel. l'o radiju so razglašali podatke n uspehih, ki jih je Turčija dosegla v zadnjih 10 letih. Ker so bili veliki ivočniki postavljeni na vseh večjih križiščih in trgih, je lahko vse prehl-•alstvo poslušalo ta poročila. Berlin, 30. oktobra. AA. Nemški zunanji minister v. Neurath bo obiskal turško vlado prihodnjo pomlad. Izgredi v Palestini Jeruzalem, 30. oktobra, c. Snoči pozno zvečer je prišlo zopet do zelo hudih spopadov med Arabci in angleško policijo. Slnžhcno se javlja, da je pri teh spopadih bilo ubitih 30 oseb, ranjenih pa 65. od teh pa 10 tako hudo, da jc rn-čunati 7. njihovo smrtjo. Danes sc uradno javlja, dn so Arabci pri teh spopadih metali tudi bombe. Poskušali so predreti policijski kordon. da bi prišli v židovsko četrt. Pri tem so jih vodile ženskp. Angleške oblasti sc zelo resno branijo. Vsi za vojno sposobni Angleži so pozvani, dn sc prijavijo v vojne formacije. Angleške oblasti so v Port Saidu ustavile poljski parnik. ki je bil na potil v Palestino z nemškimi židovskimi begunci. Sneg, viharji, zima ... Paril, 30. okt. e. Ko se je davi zdanilo, je bil Pariz v polni zimski obleki. Temperatura je naglo padla in je zavladal popolnoma zimski dan. Iz mnogih, posebno iz jugozapadne in severovzhodne Francije, prihajajo poročila o silnih viharjih in snegu. V Rokavskem prelivu vlada huda zima, tako da vršijo promet samo največji parnikk lz mnogih delov Francije se javlja, da je zapadlo toliko snega, da je ustavljen promet na cestah, železniški vlaki pa imajo silne zamude. Vihar je podrl mnogo dreves s koreninami in prevrgel drogove električnih naprav, tako da so mnogi kraji brez električne razsvetljave. Na nekaterih krajih je zapadlo več ko pol metra snega. Več dni bo trajalo, da se popravijo brzojavni in telefonski vodi. V južni Franciji pa je silno deževje, tako da pretijo nove povodnji. Gospodarska škoda je zelo velika. Bern, 30. okt. e. V Alpah že trideset ur neprestano sneži. Sneg jo zapadol že tudi v višinah izpod 1000 metrov. Tudi v okolici Ženeve je snežilo. Visoka snežna odeja je v Savoji in Juri. Dunaj, 30. okt. c. Temperatura je na Dunaju naglo padla, in sicer od včerajšnjih 17 stopinj na 2 stopinji. V gorovju sneži. Dunajska vremenska napoved: Od časa do časa močno oblačno. Zopet krajevne padavine. Temperatura se ne bo znatno izpremenila. Dunaj, 30. oktobra. A A, Nnpoved za 31. t. m.: Deloma hudo oblačno, padavine, temperatura bo zrasla. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, zelo spremenljivo, nestalno iu zmerno toplo vreme. ,Utrinki ZNIŽAJTE NAJPRVO TAKE PLAČE! Časopis *America*, ki ga izdajajo jezuiti, se odlikuje s pogumom, ko na socialnem polju zahteva socialnega duha! Vedno znova zahteva, naj se papeževa nalela uveljavijo tudi v gospodarstvu in driavi. V zadnji številki porota, da je driavni gospodarski urad (Reconstruction Finance Corporation) izdal odlotbo, da noben predsednik kake zavarovalnice, ki je od drlave dobila podporo, v bodoče ne sme imeli vet ko 17.500 dolarjev plale na leto, noben predsednik od drlave podpirane železniške družbe ne vet ko 25.000 dolarjev. Tudi to je še vedno velika vsota, a »America* ugotavlja, da bo s to odredbo prizadetih le malo družb; vendar je tudi to treba pozdraviti. Medtem ko so prejemke delavcev in nameščencev strahotno znižali, predsedniki sebi niso storili sile. Skoda, da jeklarna liellehem Steel Corporation ne spada med prizadete družbe, ker njen predsednik je v zadnjih šestih letih vtaknil v žep 7 milijonov dolarjev plače! Predsednik (generalni direktor) železniške družbe Penntylcan\n Railroad Compantj, ki pni spada pod omenjeno odredbo, je vlekel doslej po 100.000 dolarjev na leto. Letni dohodki predsednika Metropolitan Life Insurance Compani/ to od 17').000 dolarjev I. 1020. zrasli I. 193:1 — torej v najhujši krizi — na 200.000 dolarjev! KLIC SLOVENSKI MLADINI »Koroški Slovenec* je za praznik Kristusa Krn. Ija mladini napisal lep članek, v katerem pravi: rMladini vseh narodov je la dan njen praznih". Koder živijo in te gibljejo vrste mladih, jim je v tem prazniku simbol njihove mladosti. Mladina naša! Praznuj ga tudi li! Ne s pompom in slavjem, le s tiho iskreno molitvijo za svoj narod in zase. Praznuj ga, da nam postaneš, kar nam naj bi bila! Da nam vrneš svetega navdušenja za vse dobro in blago, di rastel sama v angela luti in sprave ter tproslii vse svoje duhovne in duševne sile in zgradiš nov, lepši doml Toliko je med nami za-grenjenosti, nezaupanja, nesloge, užaljenosli, plil-votli. Se redno se kotali na naši rati razprtija, v naših dušah pa je mrak. Sebični in ozkosrčni se trgamo iz vaških družin, v temnih noteh vpijemo po toplih in mehkih rokah in ležimo po idealizmu in optimizmu, po netebilnem narodnem življenju. V jamih jutrih se nam hote duha in duhovnih vrednot, sloge in ljubezni, poezije in pesmi... Da nam sama vsa solnčna in mlada, prineseš tolnea in mladosti. Za to. mladina, vrosi na tvoi praznik!* DŽNUNCIJANTE INTERNIRAJO »Kblnische Volkszeitung* porota Iz Estena: »Policijsko predsedstvo sporoča: V zadnjem lasu to nekateri iz prozornih vzrokov večkrat obdolžili tvoje rojake, s katerimi so bili kakorkoli sprli, teš, da rovarijo proti državi. Policijska preiskava je ugotovila, da so take obdollilve brez vsake utemeljitve ... V bodote bodo taki denuncijanti poslani v koncentracijsko taborišče.« SEBIČNI NARODNI PONOS Angleški državni tajnik za dominijone T h o- mat je v svojem govoru, katerega je oddajal radio, otividno z ozirom na dogodke v Nemiiji, dejal: »Res ni gol slučaj, da demokratična državna oblika, ko po vsem svetu propada, prav v brilski državi nikdar ni bila tako globoko zasidrana ko danes. Diktature morajo kajpada paziti na dogodke v notranjosti. Narod, ki sc je odrekel svoji svobodi, je treba pripraviti v nekako omotičnost, da se ne bo upiral. In najboljše omamilo, s katerim je tnogote to doseči, pa je močna doza sebičnega narodnega ponosa DRUŽINA J.V MLADINA Dunajski nadškof kardinal dr. Teodor I n ni-t z e r je na zborovanju dunajske duhovščine govoril o novih dušnopastirtkih potih ter med drugim povedal: »Naše najbližje naloge naj veljajo pred vsem družinam, materam in mladini. Če je verska oblina (župnija celica v velikem telesu Cerkve, ki je od njenega zdravega življenja odvisno življenje Cerkve, velja to tudi za razmerje družine do župnije. Poleg Cerkve edina družba božjega izvora je krščanska družina, celica župnij-tke družbe. Na polju družinskega in zakonskega dušnega pastirstva je toljko vprašanj o zakonu in družini, katere je treba reševati... Navdušenje mladine, katero je pokazala nn katoliškem shodit, naj ne ostane neizrabljeno. V vsaki župniji naj se ustanove družbe župne mladine. Mladinski duShi patlirji naj te družbe podpirajo ter vneto sodelujejo v katoliških mladinskih zvezah. Mladinske dru-tlvene centrale naj bodo nekake pomožne duSno pastirske pnttaje. Ko poudarjajo potrebo tvežotli in vdlotnosti v vodstvu mladine, naj dušni pastirji ne pozabijo verske poglobitve, ampak jo negovati v liturgičnih krožkih, svetopisemskih veterih in nagovorih.« Maribor proslavlja 1900 letnico Procesija, kakršne Maribor zlepa ni uaresenia t,jdei _ Veličastna udeležba mladine Maribor, 30. oktobra. Pomenljive so bile slovesnosti v proslavo Kristusa Kralja in 1'JOO letnice odrešenja po mariborskih cerkvah. Poročilo je prinesel današnji Ponedeljski Slovenec. Višek slovesnosti v čast in slavo Kristusa Kralja pa je bila nedeljska popoldanska procesija, v kateri se je razporedilo vzdolž Stolne ulice, Glavnega trga, Tattenbachove ulice, Frančiškanske ulice, Aleksandrove ceste, Slovenske ulice, Gosposke ulice. Ulice X. oktobra do osem tisoč vernikov, med katerimi je bilo nad polovico moških, zlasti veliko je bilo fantovske mladine, nad polovico pn ženskih. Tako impozantne procesije Maribor še ni zlepa videl. Žal, da se radi vetrovnega vremena niso mogle prižgati sveče, kar bi v somraku še povečalo vtis nepozabne verske prireditve. Po izvršenih popoldanskih cerkvenih slovesnostih v mariborskih farnih cerkvah in v cerkvi sv. Jožefa v Studencih, so prihajale procesije v krasnem zastopstvu vernikov iz posameznih mariborskih fara in od Sv. Jožefa proti Stolnemu trgu, odkoder se je ob petih popoldne začela pomikati procesija po imenovanih ulicah. Na čelu procesije so šli za križem studeniški verniki z oo. kapucini. Sledili so magdalen.ski farani s svojimi dušnimi pastirji, priključili so se verniki iz stolne in mestne župnije. V obilnem številu fantovska in dekliška srednješolska mladina, potem zavod šolskih sester, bogoslovci. duhovščina, kanoniki. pod baldahinoin prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Jožef Tomažič z Najsvetejšim, ki so mu množice ob ulicah i/kazovale češčenje s pokle-kanjem. Za baldahinoin so bili predstavniki oblastev, zastopnika obeh okrajnih glavar te v, major Pavlič kot zastopnik vojaške oblasti ter magistratni direktor Rndošek kot predstavnik mariborske mestne občine. V nepreglednih in pestrih skupinah so sledili potem farani pred- mestne župnije Matere Milosti, njim na čelu ljubka skupina Klaric in Križarjev z uličnimi zastavicami, potem katoliška prosvetna društva z zastavami, Apostolstvo mož in druge cerkvene moške in ženske organizacije. V skupini frančiškanske fare z oo. frančiškani na čelu je svirala godba »Danice«. V gozdu bander, praporov in zastuvic, ob spevu nabožnih pesmi in molitev je v somraku stopala ta nepregledna množica zavednih katoličanov po mariborskih ulicah, da izkaže čast in slavo Kristusu Kralju. Studenčani so se že razgrnili na Slomškov trg. ko so zadnje vrste frančiškanskih faranov zapuščale Slomškov trg vzdolž Stolne ulice. Polagoma se je /ačel Slomškov trg ob dotoku vernih množic iz veličastnega sprevoda polniti. Ko so bili na trgu med poslopjem policijskega predstojništva, stolnega župnišča, škofijske palače in stolnega kapitljn zbrani vsi udeleženci in razen tega drugi verniki, je bil ves prostor čisto zaseden. Na zunanji strani stolnične Križeve kapele nasproti vhodu v škofijsko palačo, je bil postavljen oltar, v ozadju ogromen križ. Po uvodnih molitvah je sledila zahvnlnica Te Deum laudamus ob mogočnem zvonenju vseli zvonov in svirnnju fodbe. Veličastna pobožnost v čast in proslavo >istu.sa Kralja in 1900 letnice odrešenja se je zaključila z blagoslovom in prelepo pesmijo »Povsod Boga«, ki jo je ob spremljavi godbe »Danice«, sodelovanju združenih cerkvenih pevskih zborov pod vodstvom stolnega kapelnika Janeza E. Gnšperiča odpevala množica na Slomškovem trgu. Tema je legla na Maribor, ko so se s Slomškovega trga razhajale množice vračajoč se na svoje domove v čisti zavesti in prepričanju, da je Maribor kar najslovesnejše in najdostojnejše proslavil praznik Kristusa Kralja in 1900 letnico Odrešenja človeškega rodu po Križanem Izveličarju. Bodi kjerkoli f^fo. povsodi Zborovanje lekarnarjev Ljubljana, 30. oktobra. Ob znatni udeležbi lekarnarjev in lekarnarskih sotrudnikov, magistrov farmacije iz vse države je bil danes dopoldne v veliki kazinski dvoram kongres Lekarnarske zbornice za Jugoslavijo Kongres je ob 9 otvoril predsednik Lekarnarske zbornice za kraljevino Jugoslavijo g. mr. Slavke Zimmermann iz Zagreba. Z uvodnimi besedami je omenil Nj. Vel. kralja, za katerega ie predlagal vdanostno brzojavko, ki ]e bila z aplavzom sprejeta. Sprejeti sta bili tudi pozdravni brzojavki ministru za soc. politiko in narod, zdravje ter banu dravske banovine. Spominjal se je nato v teku leta umrlih članov, 14 po številu. (AAed temi ni nobenega Slovenca.) Zlasti se je toplo spomnil pokojnega predsednika zbornice Dušana J a n k o v i č a , ki si je pridobil velike zasluge za stan, zlasti za lekarnarsko zakonodajo. Nato je pozdravil javne predstavnike, zastopnika ministra načelnika kemično-lekarnarskega oddelka dr. K a lo d j e r o, jx)dbana dr. P i r k m a -j e r j a , zastopnika mestne občine in župana dr. F u x a , načelnika dr. M a j e r j a , predsednika zdravniške zbornice dr. Rusa, svetovno znanega učenjaka farmakognostike dr. Vrgoča iz Zagreba, predsednika zdrav, društva dr. Mer šol a in dr. Dolšaka, ban. referenta za lekarništvo. Kratko so nato [»zdravili zborovanje dr. M. Rus, dr. Meršol, dr. Kalodjera, podban dr. P i r k m a j e r in dr. F u x. Na dnevnem redu je bilo nato poročilo upravnega odbora, ki je bilo že natiskano v strokovnem glasilu in se zato ni čitalo. Poročilu je sledila velika in obsežna razprava ki so jo sprožili mladi člani, to je lekarnarski sotrudniki, ki so organizirani v »Savezu apotekar-skih saradnika«. Tajnik te zveze dr. Depeder je v dolgem govoru kritiziral delo lekarnarske zbornice. Očital je upravi, da dela proti zvezi in da so odnošaji med obema korporacijama nevzdržni, mesto da bi zbornica posredovala v odnosih med lastniki in njihovimi sotrudniki. Zveza lekarnarskih sotrudnikov deluje za prospeh vsega stanu, vendar pa so njeni funkcionarji preganjani in ne dobe služb ter si morajo pomagati s tem, da sami odpirajo drogerije, nakar pa jim tisti, ki jih ne marajo v službe, očitajo nelojalno konkurenco. Zveza je predlagala ministrstvu, naj izvede kontrolo nad delom vseh lekarn, ker se dogaja, da lekarnarji nastavljajo za magistrska dela nekvalificirane moči, zbornica pa je to inšpekcijo odklonila. Predsednik je odklanjal očitek o nedelavnosti odbora. Trajkovič iz Belgrada je nato grajal razne magistre, ki so v javnih službah. V njih vidi voditelje afronta proti lastnikom lekarn. Predsednik zveze sotrudnikov Nikola Kekič je nato izjavil, da morejo le uradniki-magistri voditi zvezo, ker so pač edini neodvisni od lastnikov. Navajal je, kakšno razmerje je po drugih državah med lastniki in nastavljenimi farmacevti, kjer je povsod boljše. Očital je nato upravi, da ni pokazala nobene aktivnosti, f>okaže jo le tedaj, kadar se bližajo volitve (ki bodo prihodnje leto). Proti kompaktni opoziciji mladih sta nastopila nato dva brezfioselna magistra iz Belgrada, češ, da ruši ugled stanu ter sta se jx>hvalno izražala o delu zbornice. Napovedala sta ustanovitev novega »Udruženia afiotekarskih saradnika«. B e r k e š iz Zagreba je prav tako ostro grajal delo uprave. O omenjenih dveh Belgrajčanih pa do sedaj sotrudnikom ni bilo nič znanega. Zagovarjal je stremljenje zveze, da se uvedejo svobodne lekarne ter se opusti sedanji sistem koncesionira-nia. To stremljenje je zveza uvedla zaradi velike brezposelnosti v stanu. Ce bi se zbornica sama budila za konsolidacijo v lekarnarski stroki, potem mladim ne bi bilo treba ustanavljati novih lekarn. .Govoril je tudi o roku za odpuščanje sotrudnikov, *i ga sedaj sploh ni. Poročilo je s kritične strani analiziral M i r -k o v i č iz Novega Sada. Ljubiša Asenovič iz Skoplja pa je izjavil v imenu lekarnarjev vardar-ske banovine, da poročilo uprave sprejemajo. Blagajnik zveze sotrudnikov M a t k o v i č iz Zagreba je kritiziral bilanco s tehničnega stališča. Ko je omenjal velike zasluge lekarnarske zadruge, ki je dosedat že mnogim mladim farmacevtom pomagala do samostojnosti, mu je predsednik odvzel besedo, češ, da to ne spada k dnevnemu redu. Predsednik Zimmermann pojasnuje, da so lekarnarji, zlasti v manjših krajih, v težkem položaju, ki je slabši od plačanih sotrudnikov. Glede očitkov zaradi uvedbe pokojninskega zavarovanja je predsednik navajal, da sotrudniki sami ne vedo, na kakšen način naj se to izvede. K a t a 1 i n i č iz Splita je grajal poročilo, češ, da ne navaja ničesar o ekonomskem povzdigu le-karnarskega stanu, nato pa je podal obširno poročilo o izjemnem položaju lekarnarjev v Dalmaciji. Predsednik Zimmermann je navajal, da so lekarnarji dosegli pač, kar so mogli, to je namreč koncesioniranje lekarn ter tarifo preparatov. Toda na svetovnem trgu cene oscilirajo, za najmanjšo izpremembo tarife pa je treba dovoljenja ministrstva. Predsednik Zveze Kekič je govoril o pokojninskem zavarovanju lekarnarskih sotrudnikov. Kakor znano, so zavarovani pri Pokojninskem zavodu le sotrudniki iz Slovenije in Dalmacije, isto zavarovanje pa zahtevajo tudi sotrudniki v vsej državi. Kekič omenja, da je bil pred dvema letoma sklenjen v tem oziru sporazum med lastniki in sotrudniki, toda ta sporazum se ni uresničil. Sotrudniki zahtevajo, da dobi to zavarovanje zakonsko podlago. S socialnim napredkom bo moralo priti tudi do tega zavarovanja, pa naj se mu stavijo še take ovire. Nato je poročal B e 1 j a n s k i o novi jugoslovanski farmakopeji. Popoldne je dr. Š i f f e r , glavni tajnik zbornice, natančno poročal o spremembi farmacevtskih študij, ki bodo znatno razširjene in izenačene z drugimi akademskimi študijami. Farmacevti bodo morali v bodoče študirati še bromatologijo, bakte-riologijo, biokemijo in toksilogijo ter bodo imeli možnost polagati doktorat... Podpredsednik zbornice Trajkovič iz Belgrada je f>oročai o vprašanju drogerij ter je zborovanje sklenilo, naj se reši to vprašanje v smislu zakonskih predpisov, to je, da se drogerije strogo ločijo od lekarn. Pravni svetnik zbornice dr. A. Miletič je poročal o novem obrtnem zakonu. Mr. Molje je poročal o vzrokih, ki so dovedli do sedanjega težkega stanja lekarnarstva v naši državi. Vzroki so: industrializacija farmacije, nelojalna konkurenca trgovine, socializacija zdravljenja in ekonomska kriza. Predsednik Zimmermann je jjoročal o federaciji slovanskih lekarnarjev, ki bodo prihodnje leto imeli svoj kongres v Jugoslaviji. Sledili so še razni stanovski predlogi in debata pri slučajnostih. — Pri poapnenju arterij v možganih Id srcu dosežem« pri vsakdanji uporabi male množine sFranz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska Dekan Martin Medved na zadnji poti Laporje, 30. oktobra. Položili smo k večnemu počitku telesne ostanke našega dobrotnika, g. dekana Martina Medveda, v soboto 28. oktobra. Ganljivo slovo mu je zapel domači pevski zbor pred hišo njegovega zemeljskega bivanja in pred domom njegovega večnega počivanja. Zbor 29 gospodov duhovnikov ga je po novem slovenskem obredniku priporočal božjemu usmiljenju in hvaležnemu spominu, njegov šolski tovariš msgr. prof. Vreže iz Maribora pa je ob asistenci upok. g. župnika Ogrizeka in dekana Sa-gaja iz lloč opravil zanj pogrebno sv. mašo in vse druge obrede ter nam je za žalostno slovo v milo tolažbo in hvaležen spomin v pretresljivi besedi razkazoval njegovo vseskozi vzorno življenje in neumorno delovanje, saj si je posebno s skoraj novo našo župnijsko cerkvijo, tukaj ustanovljeno Posojilnico in fantovsko in dekliško Marijino družbo ter z mnogim drugim postavil neminljiv spomenik. Ob odprtem grobu se je z vznešeno besedo od svojega blagopokojnega prednika v Braslovčah poslovil njegov naslednik v imenu vse župnije in še posebe v imenu svojih 22 tamošnjih spremljevalcev, omenjajoč njegove velike zasluge za prenovljeno Marijino cerkev, novi prosvetni dom in nove zvonove. Domači g. dekan Ozimič pa je hvalil njegove zasluge za duhovno preroditev in blago-stanjsko pokreptev luporske župnije ter opominjal, naj mu vsi ohranijo hvaležen spomin v molitvah in posnemanju njegovih vrlin in še posebe njegove jeklene značajnosti in neumorne delavnosti. Počivaj v miru blagi mož, kakor je malo takih, in za-uživaj veselje večnega bivanja pri Bogu I f Matija Dokler Višnja vas pri Novi cerkvi, 29. oktobra. Dne 26. oktobra 1933 ob 1 zjutraj je, kakor je »Slovenec« že poročal, neusmiljena smrt nenadoma pobrala enega naših najpoguninejšib borilcev krščanske ideje, gospoda Matijo D o k 1 e r j a , vpokojenega orožniškega stražmojstra in posestnika v Višnji gori št. 21. Pred kratkim je dovršil svoje dvainpetdeseto leto. Vse življenje se je boril s trdovratno sušico, dokler ji ni sedaj kot osmi svojih bratov in sester tudi podlegel. Zapušča vdovo in petero nepreskrbljenih otrok in brata vpokojenega ravnatelja državnega učiteljišča v Ljubljani, slovitega izvedenca v klasičnih jezikih g. Antona Doklerja. Umrli Matija Dokler je v svojem življenju mnogo in neumorno deloval v javnosti. Bil je član in večletni načelnik krajnega šolskega odbora v Novi cerkvi, člau istega tudi v Vojniku. Kot tak se je potegoval vedno za odgojo otrok po strogo krščanskih načelih. Povsod pa so ga cenili kot velikega prijatelja krščanske šole in izobrazbe. Sodeloval je pri Hranilnici in posojilnici v Novi cerkvi, bil duša cerkvenokonkurenčnega odbora, kateremu je bil vedno tajnik. Bil je med najbolj navduše-i nimi sotrudniki za nove zvonove, za jiopravilo cerkve. Bil je večletni tajnik občine Višnja vas, Nova j cerkev in Vojnik, kjer si je pridobil mnogo zaslug : za napravo električne luči v trgu in okolici. Kljub svoji obilni zaposlenosti je našel še vedno dovolj časa, da je raznim ljudem delal prošnje, ugovore itd. Iz orožniške pisarne, v kateri je delal med vojno, je prinesel tako znanje in prakso postav in naredb, da so se večkrat čudili strokovnjaki odvetniki njegovi bistroumnosti. Posebej moram po-vdariti njegovo možatost in neustrašenost, če je bilo treba braniti krščanska načela v javnosti. V njegovi navzočnosti si je malokdo upal krivo govoriti o veri ali duhovnikih ali cerkvi. Matija ni prizanesel nikomur, marveč vsakega zavrnil tako odločno in duhovito, da je moral molčati. Bil je JUGOSL IZDELEK Čuj, kaj možiček PALMA ti povč; Da, le podpetnik PALMA je za tč! Elastičen le z njim te tvoj korak, v trpežnosti noben mu ni enak; ne shodi se, kot nov je in brez hibe, če v njem si vzpel se na na najviše hribe. Dobiš jih pri vsakem čevljarju. zaradi obilnega čitanja na mnogih poljih prav dobro podkovan. Kjer pa se je zavedal, da mu kaj manjka, pa ni igral vseznala, marveč se je dal poučiti. Radi svoje odločnosti je imel večkrat mogočne nasprotnike, ki so ga pa v srcu vsi res globoko spoštovali. Ob grobu, ki ga je zakril dne 28. oktobra do vstajenja, kjer se bo odpočil od obilnega dela za božjo čast in blagor bližnjemu, je govoril njegov prijatelj kanonik Žagar v slovo, kjer ga je priporočil v dobrih lastnostih v posnemanje, po dobrih delih v hvaležno molitev, po njegovi krščanski ljubezni do bližnjega v zvest spomin! Bog potolaži ženo in otroke, brata in sorodnike! Za vsa dobra dela ni prejel tukajšnjega plačila, zato pa naj mu bo Bog obilen plačnik. Naj se dopolni nad njim, kar mu je zapel ua grobu njegov nečak profesor verouka na II. drž. gimnaziji v Ljubljani, dr. Marjan Dokler: Naj počiva v miru! f Boris Hrovatin V nedeljo popoldne smo ga zagrebli na kranjskem pokopališču. Kljub izredno slabemu, mra-zotnemu vremenu se je zbralo okrog njegovega groba poleg močno užaloščenih sorodnikov lepo število zlasti Zarjanov, ki so svojemu dragemu rajnemu tovarišu zapeli globoko občuteno nekaj ža lostink v slovo, poklonili mu belih krizantem. predsednik Zarje g. Gorenjak pa se je v versko prežetem govoru poslovil od umrlega tovariša Spremljali pa so Borisa v častnem številu k zadnjemu počitku tudi njegovi primorski rojaki, v imenu katerih se je poslovil ob odprtem grobu akademik g. J. Žiherna, poudarjajoč, da rajni lega v grob, ker mu je manjkalo toplega goriškega solnca, ki je obsevalo njegovo mladost. Svojega člana se je. spomnila tudi Glasbena Matica, ki jo je na pogrebu zastopal predsednik pevskega zbora g. Pečenko z gospo. Tudi Marijanišče, čigar gojenec je bil rajni skozi vso srednješolsko dobo, je poslalo delegacijo, razen tega pa je prihitelo po zadnje slovo še polno osebnih prijateljev, ki si jih je znal rajni Borif pridobiti s svojim plemenitim vedenjem in fino, toplo goriško dušo. Naj siada mimo v Bogul Savinja zopet prestopila bregove Celje, 30. oktobra. Vreme je zadnje dni strašno čudno. Že nekaj dni dežuje z malimi prestanki. Pokaže se zopet j solnce in zbudi v ljudeh novo upanje na lepše dni, ! ki je pa le kratko, ker se zopet kmalu vlije nova ! ploha. Da ob takem vremenu nagaja Savinja s svojimi pritoki, je popolnoma razumljivo. V nedeljo je Savinja zopet prestopila Masarykovo nabrežje. : Promet, ki se vrši čez Savinjo z brodom, je moral biti zaradi narastle vode ustavljen in se vrši zopet ; po prvem železniškem mostu. Razumljivo je tudi, da veliko trpi zaradi narastle Savinje delo pri obnovitvi brvi v mestni park. Po okoliških hribih smo videli zadnje dni tudi že sneg. V nedeljo zve- čer je vdrla voda zopet v nekatere kleti in povzročila ljudem nov strah. V nedeljo dopoldne se je razbil ob brvi v mestni park splav, ki ga je moralo odtrgati nekje v\Savinjski dolini. Les je zagozdil brv in je bila nevarnost, da vse skupaj zopet odnese Savinja, če bi ne bili tega lesa odstranili. V nedeljo dopoldne so tudi videli, kako je šel sredi Savinje splav, na katerem se je nahajal en sam moški brez vesel, ki je gotovo iskal primernega mesta, da bi kje pristal. Ljudje so hitro skombini-rali, da se je en splavar že višje ponesrečil in baje tudi ta, katerega so videli, našel nižje smrt v valovih Savinje. Te govorice pa so bile le plod bujne ljudske fantazije. f, Klic narave filmski prvenec fotoamaterja Cvetka Šviglja. Fotoamater Cvetko Švigelj, ki tudi v tujini velja za umetnika in mojstra na fotografskem po-lju, je izgolovil svoj prvi film »Klic narave«. Njegov najnovejši uspeh je, da ga je dr. Kugy v svoji krasni novi knjigi izmed fotonmaterjev-sodelavcev, ki so zaslo|>ani iz štirih držav, imenoval kol prvega. - Njegov film diha poezijo, snemljen je sedaj v jeseni. Na Dunaju, kjer je bil film predvajan v laboratorijih v oceno, so ga ocenili kot izvrstnega. Prijeten uvod tvori motiv, kako iz srede vsakdanjega dela izvabi narava človeka spet in spet v svojo sredo. To vlogo igra znnni smučar Jana Bleivveis nadvse lepo. Tempo filma je zdaj hiter, kakor bi gledali vse le iz vlaka, zdaj spet zasanjan in monotono izgubljen v pašnikih, iz daljave pa bleste planine v prvem snegu. Nato pa spet potoki, idile... dan se polagoma nagne in ob večernem razpoloženju »Ave Marije« zatone sonce in okoplje še enkrat vso naravo v žoltem zlatu ... Film se bo predvajal dvakrat v Ljubljani v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, v nedeliek 6. novembra in v petek 10. novembra, obakrat ob 20. Vstopnine ne bo nobene. Proste vstopnice bodo na razpolago pri vseh fototrgovcih. i Najlepša stiha Celja - ena sama izložba Celjski trgovci se od nekdaj lahko po pravici ponašajo s slovesom, da nudijo kupujočemu občinstvu najboljše blago po zmernih cenah. Njihovi aranžerji hočejo ta sloves dokazati s tekmovanjem izložb, ki bo v nedeljo, dne 5. novembra 1933 ves ilan. Znano je, da dobra in okusna izložba dvigne kupno razpoloženje občinstva in je zato največja : privlačna sila za nakup blaga. Izložbe hočejo po-: kazati, kaj vse imajo celjski trgovci v svojih zalo-; gah. V priznanje požrtvovalnosti aranžerjev je j združenje trgovcev za mesto Celje tudi prevzelo I pokroviteljstvo te prireditve. Tako meščanstvo celjsko in okoliško prebivalstvo, kakor tudi občinstvo iz oddaljenejših krajev je vabljeno, da pohiti v čim večjem številu v nedeljo v Celje in se na licu mesta prepriča o pomenu izložbe, kajti tekma bo res nekaj impozant-nega. Po končani tekmi bo vsakdo izven dvoma, da je še vedno najboljše, kupovati vsakovrstno blago pri reelnih trgovcih in tako ne bo nihče več nasedal sladkim vabam krošnjarjev in nelegitimnih potnikov, ki ponujajo slabo in manj vredno blago za dobro angleško in češko blago po visoko pretiranih cenah, kakor se to posebno v zadnjem času kljub tozadevnemu svarilu na žalost dogaja. Vsakdo naj si torej v nedeljo ogleda celjske izložbe in jih naj temeljito presodi. Presodila jih pa bo tudi posebna žirija, ki bo obstojala iz najboljših strokovnjakov ljubljanskih aranžerjev in tudi celjsko umetno izobraženih članov občinstva. Nogo mu je odtrgalo Polana, 29. oktobra. Vsako leto se dogaja pri nas vedno več nesreč pri gosjiodarskih strojih, posebno pri mlatilnicah. Temu je največkrat kriva premala jiazljivost in slabo ravnanje s stroji. Pri nekem posestniku v i Polani so mlatili ajdo z mlatilnico na parni pogon, pri kateri je bi) zaposlen kurjač Domjan iz Sko-i koveev Po nesreči mu je sj>odrsniln noga s snopom ajde v stroj, ki mu je nogo pod koleno od-irgnl Takoj so g-'t pre[w»ljali v niiiiskosoboSko bolnišnico. Njegovo stanje je zelo resno in le težko bo okreval. Novi župani V sredo 25. oktobra se je vršila prva seja novega odbora občine Metlika in občine Metlika-oko-liea. Navzoč je bil tudi okrajni načelnik. Novi metliški župan Malešič je prevzel posle. Ojiozicija ima dva člana. Novi župan je razvil lope načrte, s katerimi namerava dvigniti Metliko. Po prisegi je odbor odposlal udanostno brzojavko Nj. V. kralju. Na seji odbora Metlika-okolica je prevzel občinske posle Bajuk Martin. V imenu manjšine je govoril Nemanič Jože. Sklenjeno je bilo, da se vzame v najem Guštinova hiša, kjer bo poslovni prostor novoustanovljene občine Metlika-okolica. Poslana je bila udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju. Obe občini sta to prvo sejo proslavili z godbo in odborniki so na zdravje svoje občine popili nekaj čaš vina. Divjaški napad Ptuj, 30. oktobra. Divjaški napad je bil izvršen preteklo noč v Ločkem vrhu pri Sv. Urbanu na zakonca Franca in Elizabeto Kranjc, posestnika v Ločkem vrhu št. 20. Sedela sta pri mizi v svojem stanovanju, kar nenadoma — bilo je ob 20 — udari nekdo po oknu s tako silo, da so bile šipe v hipu razbite. Mož je skočil skozi vežna vrata, da pogleda, kaj se godi. Komaj pa je stopil čez prag, so začeli padati udarci z motiko po glavi, da se je zgrudil nezavesten. Ko je žena slišala krik svojega moža, mu je stekla nn pomoč. Napadalci pa so premlatili še ženo, da je obležala. Oba imata hude poškodbe po vsem telesu. Žena ima zlomljeno tudi desno roko pod laktom. Orožniki preiskujejo zadevo. Dev. Marija v Polju Vincencijera konferenca bo letos prvič pobirala na praznik Vseh svetnikov pred vrati pokopališča prispevke za podpiranje siromakov in ubožcev, pred vsem pa tudi za brezposelne. Tem potom se konferenca obrača nn vse obiskovalce našega lepega pokopališča s prošnjo, dn po svojih močeh prispevajo v ta namen Vsak dinar v dobrodelen namen se bogato obrestuje. Konferenca bo ob tej priliki prodajala tudi bloke za prosjake. Blok 25 listkov stane 5 Din. Istotako se bodo tam 1 dobile tudi nagrobne svečka. Ljubljanske vesti: K praznika varčevanja Z^allAne Današnji dan, 31. otkober, praznuje svet kot dan varčevanja. Čeprav živimo v težkih razmerah in v borbi za golo življenje, vendar moramo tudi v tem času skrbeti, da širimo in poglobimo, — sebi v korist, mladini v vzor — smisel za pravilno varčevanje. Ne zapravljajmo denarja po nepotrebnem, ker pa potrebujemo za ustvarjanje novih produktivnih investicij, javnih del, dalje za dvig naše obrti, trgovine in industrije. Z varčevanjem in z zbiranjem majhnih zneskov, ki jih nalagamo v denarne zavode, se oploja narodno gospodarstvo, ki bo dalo zopet kruha tisočerim brezposelnim. Slovenci smo bili vedno ponosni na svoje denarne organizacije. V zadnjih letih smo z neza- upanjem vanje pripomogli k poostritvi denarne krize, s čimer smo sami sebi škodovali. Tuje pomoči ne smemo pričakovati. Opreti se moramo samo nase in to z vero in zaupanjem v naše denarne organizacije in pametnim varčevanjem. Današnje gospodarske razmere in z njimi povezano gospodarstvo si moramo zopet sami vzpostaviti! Na to sem hotel opozoriti drage someščane na današnji praznik varčevanja. V našem varčevanju je moč in napredek vseh Btanov. Zato varčujmo In nalagajmo svoje prihranke plodonosno — za skupno boljšo bodočnost! Dr. Dinko Pue, mestni načelnik in župan ljubljanski. Mariborske vesti: Preložena razprava Kenda bolan • Kristovič in Žunkovič - v Zagreb Cerkveni koncert PZ Že pred meseci bi se bil imel vršiti koncert Pevske zveze. Neugodne vremenske neprilike so ga tedaj onemogočile, pa si je trdo delo in trud vendarle našlo pot do učinka, čeprav v drugi priliki, obliki in obsegu. V nedeljo popoldne je nastopilo v stolnici kakih 300 izbranih pevcev iz vseh krajev slovenske zemlje, združenih v skupni zvezi. Vodil jih je zvezni pevovodja prof. Marko Bajuk. Sestav izvedenih pesmi je imel zaključeno sliko Kristusovega trpljenja in smrti z vzporednim razmišljanjem in čuvstvovanjem človeka. Med raznimi manj pomembnimi skladbami pa so zajemale zlasti Gallusov »Ecce quomodo«, in dve novi deli: Tomčevo »Sedem poslednjih besedi« in Premrlovo »Križu povišanemu«. Tomčevo delo je sedmero-delna skladba s posebnim uvodom, pisana izmenoma za mešani, moški in ženski zbor. Besedilo je skladatelj vzel in priredil iz Sv. pisma. Delo je posebnost, v kolikor je oblikovno naslonjeno na oratorij, a si tega naslova ne more prisvojiti, ker nima bistvenih znakov. Dočim v oratoriju nastopata testo (pripovedovalec), ki pripoveduje vsebino dogodka in lirični zbor, ki razmišljajoče in čuvstvujoče spremlja dogodek in je bistveno v ospredju, je omenjeno delo omejeno le na prvi sestavni del, pripovedovanje, ki je razpleteno v zborovski tehniki, glasbeno vsebinsko po orato-rijskera principu. Poteka deloma polifono, deloma homofono in nima ravno novih harmoničnih dognanj. Kompozitorno se približuje deloma idealistični smeri, včasih pa še preseneča z naturalističnimi efekti in učinkuje radi tega še nekam neenotno. Zrcali pa se v delu že zrelost in stvarnost. _ Premrlova »Križu povišanemu« je v enem zamahu ustvarjena umetnina enotnega doživetja. V njej se zrcali skladateljev osebni slog, ki ljubi prijetno barvitost in zavzemajočo presenetljivost. Organsko je skladba jasna in ima dosledno notranjo napetost, ki se ob koncu sprosti v polni harmon-ski zvočnosti. Izvedba je bila sorazmerno z izvajalci lepa. Da sinhroničnost ni bila prav točna in težka poli-fonska in harmonska mesta ne čisto jasna, je spričo različnosti množice izvajalcev razumljivo. Vendar je priznanja vredna sigurnost, ki je ob razmerah nedvomno zahtevala obilo truda, in celoten j uspeh tolikšen, da pevcem nedvomno mora vliti poguma za nadaljnje, k čim večji popolnosti stremeče delo. Za poslušalca je bila posebnost ta masivna zvočnost, ki je segla na posameznih mestih do prav zavzetnega učinka. Gallusov »Ecce...« je bil prav - tem in tudi v točnem podajanju z muzikalnega in stilnega stališča nudil pravi užitek. Pevovodja je priznalno rešil svojo težko na-logo. Cerkev je bila nabito polna poslušavcev. V. U. Vozni promet oVseh svetih Uprava policije odreja sporazumno z mestnim nnčelstvom glede prometa oh priliki praznika Vseh svetnikov sledeče: t. Dne 1. novembra 1933 je dovoljen nn pokopališče k sv. Križu za vsa vozila brez izjeme uključno tudi kolesarje samo enosmerni vozni promet in sicer je dovoz dovoljen samo I>o Tvrševi, Linhartovi in Savski cesti, odvoz iz pokopališča pa samo po šmartinski cesti. 2. Ker bo ta dan obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se iz prometno varnostnih oairov odreja za avtobuse sledeča postajališča: I. Postajališče (v obrntu do 4. vozovi) Dalmatinova nI., desna stran smer proti Tyrševi cesti. Za ta vozila velju dovoz na pokopališče sledeča j>ot: Dalmatinova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hineljniki, Šmartin-ska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Kolodvorska, Dalmatinova. II. Postajališče (v obratu do 4 vozovi) Marijin trg, desna stran oh Frančiškanski cerkvi smer proti Prešernovi ulici. Dovoz na pokopališče po Prešernovi ul., Tyrševi cesti, Linhartovi ul. in Savski cesti. Odvoz: Med hmeljniki. Smartin.ska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Kolodvorska, Dalmatinova, Miklošičeva, Marijin trg. III. Postajališče (v obratu do 8 voz) Krekov trg. Dovoz nn pokopališče: Krekov trg. Pred škofijo, Stritarjeva, Marijin trg; Prešernova, Tyrševa, Linhartova, Savska cesta. Odvoz: Med hmeljniki, Šmartinska, Jegličeva, Vrhovčeva, Vidovdanska, Komenskega, Resijcva, Zmajski most, Kopitarjeva, Krekov trg. 3. Vsako prenatrpanje vozil je v smislu olistoječih predpisov strogo zabraniti in smejo šoferji odnosno sprevodniki sprejeti le ono število potnikov, kolikor jc komisijonelno dovoljenih mest (sedežev in stojišč). Vnrnostni organi imajo nnlog dn vozila, ki bi bila prenatr-pann. izločijo iz prometa ter jim zabranijo na-daljno obratovanje. Vsled tega se tudi občinstvo opozarja, naj ne sili v vozove, ki so že z najvišjim dopustnim številom potnikov zasedeni. 4. Občinstvo se opozarja, da je najvišja dopustna cena za enosmerno vožnjo na pokopališče 3 Din. 5. Občinstvo, posebno stariši z otroci, se opozarjajo naj se strogo držijo desne strani ceste, kjer ni hodnikov, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem promet«. 6. Glede parkiranja pred pokopališčem kakor tudi glede vožnje same se morajo vsi vozači brez izjeme strogo ravnati po navodilih službujočih varnostnih organov. 7. Kolesarji «e opozarjajo, da je dostop na pokopališče s kolesi zahranjen. 8. Ker se vsako leto dogaja, da ob priliki spominskih svečanosti, ki se vrše na praznik Vseh svetnikov na pokopališču, občinstvo stopa na crobore, posebno pa na vojaške grobove ter C, jih poškoduje, se opozarja, da dobijo varnostni organi nalog, naj take osebe legitimirajo in irijavijo, ker se bo proti njim postopalo ter loclo morali poravnati povzročeno škodo. 9. Občinstvo se opozarjn, da je vstop na pokopališče dovoljen izključno pri vratih na levi strani cerkve (ki so navadno zaprta), izhod pa je izključno skozi desna vrata (to je med cerkvijo in upravnim poslopjem pokopališča). Upravnik policije: Keršovan, s. r. Tudi izsotovMene obleke dobite, ako se Vam mudi. Oglejte si našo zalogo. - Marsikaj Vam bo ugajalo. - Izberite pa ono, kar se Vam najbolj dopade. Jos. Roiina, Ljubljana, Aleksandrova c. 3 Kai bo danes? Drama; »Pravica do greha«. Red B. Opera: Zaprta. Kino Kodeljevo ob 20: »Pot v srečo« (Janet Gaynor, Ch. Farrell). Nočno službo imata lekarni; mr. Sušnik, Marijin trg 5, in mr. Kuralt, Gosposvetska 4. Maribor, 31. oktobra. Proces proti ravnateljem »Kmetijske eksportne zadruge« je obetal postati za Maribor redka senzacija. Na opozorilo, ki ga je prinesel naš list o prihodu glavnih treh obtožencev: Kende, Kristo-viča in Zunkoviča pod sigurnim spremstvom iz Zagreba, se je zbiralo ob večernem zagrebškem vlaku, s katerim naj bi se omenjena trojica pripeljala, vedno vse polno radovednežev Bilo je malo razočaranja, ko sta mesto trojice prispela samo dva: Kristovič in Žunkovič. Kenda je ostal v Zagrebu, ker je bolan. — Za včerajšnjo razpravo je vladalo izvanredno zanimanje. Iz bližnje in dnljne okolice so prihiteli ljudje, po večini taki, ki so 0 Nagrobne sveče v korist revežem. Prihodnje dni bodo j>rodajale članice ljubljanskih Elizabetnih konferenc sveče. Ker je čisti dobiček namenjen revežem jx>sameznih konferenc, priporočamo slav. občinstvu za nakup istih. Naše jioetojanke so zaznamovane z napisi: »Elizabetna konfernca za reveže«. © Žalno slavje za j>okojne bojevnike iz svetovne vojne se prične na svetokrižkem pokopališču na Vseh svetnikov dan ob 8.40 jx>poldne. — Maša zadušnica za vse naše fante in može bo pn na Vernih duš dan ob 9 dopoldne pri frančiškanih. — Bojevniki. O Ljubljanskim moškim zborom in pevcem! Na praznik Vseh svetih dopoldne ob 10 skupna vaja za poj>oldan«ko petje na pokopališču pri Sv. Križu v pevski sobi »Ljubljanskega Zvona« v Mestnem domu. Pridite vsi! Arhivarji naj prineso seboj sledeče note: 1. J. S. Vilhar: Nagrobnica junakom. 2. Z. Prelovec: Zadnje slovo. Za petje na grobu padlih vojakov: 1. O. Dev: Vigred se povrne. 2. Z. Prelo vec: Oj, Doberdob. Uprava Hubadove župe JPS je trdno prepričana, da se hodo vsi ljubljanski včlanjeni moški zbori polnoštevilno udeležili vaje in skupnega petja popoldne ob 3 na pokopališču. O Akademski pevski zbor v Ljubljani bo zapel pod vodstvom svojega pevovodje gosp. Fr. Marolta na Vernih duš dan ob pol 15 popoldne pri Sv. Krištofu tri pesmi v spomin umrlim. Zato opozarja odbor vse člane, da bo v torek, dne 31. oktobra ob 20 zvečer skupna pevska vaja za tenorje in base. Udeležba je za vse člane obvezna! 0 Parsiial v ljubljanski operi. Najpomembnejše in najznamenitejše VCagnerjevo operno delo ponovi ljubl;anska opera na praznik Vseh svetnikov dne 1. novembra ob 19 zvečer. Zasedba je ista kakor pri predstavah minole Velike noči. V glavnih vlogah nastopijo gospa Thierry-Kavčnikova, gosp. Marčec, gosp. Betetto, gosp. Primožič, gosp. Marjan Rus in gosp. Petrovčič. Opero dirigira in režira ravnatelj Polič. Veljajo običajne operne cene, na kar prav posebno opozarjamo, 6aj se je izvajal lansko leto Parsifal po zvišanih cenah. Začetek je točno ob 19 zvečer. O V spomin dr. Ivana Oražna bo na njegovem novem grobu pri Sv. Križu v sredo, 1. novembra ob 10 svečanost, na katero so vabljeni zlasti vsi akademiki, ki uživajo ugodnosti dr. Oražnove ustanove. O Kegljišče prvovrstno — z gumijastimi kroglami, je kegljaškim družbam za skromno odškodnino na razpolago vsak četrtek in petek v Rokodelsketn domu, Komenskega ulica 12. | Cenj. gostom je iia razpolago tudi izborna pi-; jača in dobre jedi. © Društvo izložbenih nranžerjev dravske : banovine v Ljubljani priredi 5. novembra pod pokroviteljstvom združenja trgovcev v Celju tekmo izložb. Istočasno organizira društvo izlet članstva in ljubiteljev lepih oken, in 6icer v slučaju zadostnega števila z avtobusom za ceno 45 Din, sicer z vlakom za 65 Din. Prijuve in informacije pri gdč. Smrečkovi, Nova založba, Kongresni trg. 0 Žaloigra »Mlinar in njegova hči« na odru Rokodelskega doma. Jutri zvečer bo predstava priljubljene žaloigre »Mlinar in njegova hči« na odru Rokodelskega doma. Igra je zelo dobro naštudira-na. Prosimo, da si občinstvo oskrbi vstopnice v predprodaji, ki bo danes od 6—8 zvečer in jutri od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Pričetek predstave bo jutri ob pol 8 zvečer. O Tečaj poljskega jezika. Društvo prijateljev Poljske vabi vse dame in gospode, ki se nameravajo učiti poljskega jezika, da se zglase k razgovoru v torek, dne 31. oktobra t. 1. ob pol 7 zvečer na Mestni ženski realni gimnaziji (liceju) na Blei-vveisovi cesti. O Violinist Karlo Rupel ima na svojem koncertu, ki bo v petek dne 3. novembra poleg domačih skladateljev Slavenskega, Mihovila Logarja in I.hotka tudi dva znamenita Francoza in sicer C. Francka in Laloa. Od C. Francka igra slavno Sonato v a-duru, od drugega komponista pa njegovo Špansko simfonijo za violino in klavir. Obe deli prištevamo k biserom violinske literature. Izvedba bo odlična, zato obisk Ruplovega koncerta naj-topleje priporočamo. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni, po običajnih koncertnih cenah. 0 Upokojeno ueiteijsivo ima svoj mesečni sestanek radi praznika Vernih duš dan, šele v če-U-tek,, dne 9. novembra pri Novem svetu ob običajni uri poj>oldne. doživeli z zavarovalnimi posli Kmetijske eksportne žalostne izkušnje. Ob tri četrt na devet so se odprla vrata raz-pravne dvorane: paznik je pripeljal vklenjena Zunkoviča in Kristoviča pred sodni senat. Na vprašanje predsednika dr. Tombaka, kje je Kenda, je odgovoril Žunkovič: Bolan je, pa ne vem, kaj mu manjka. Je že zopet potegnil zdravnike,« se je oglasil upravitelj konkurzne mase, nakar je nastalo živahno prerekanje med njim in branilcem obtožencev, ki ga je končal predsednik. Po običajnih vprašanjih se je razprava na predlog branilca preložila, dokler Kenda ne ozdravi. Oba Žunkovič in Kristovič pa sta bila včeraj zopet prepeljana nazaj v Zagreb. Blagoslovitev nove Cirilove knjigoveznice ki se je preselila, kakor smo že v nedeljski številki »Slovenca« poročali v nove prostore, se je izvršila v nedeljo ob f>ol 1 popoldne. Blagoslovitev je opravil predsednik konzorcija Katoliškega tiskovnega društva stolni dekan in kanonik dr. Maks Vraber ob asistenci msgr. Vrežeta in ravnatelja llrastclja. V 6vojem nagovoru je dr. Vraber povdarjal važnost krščanskega tiska za vero in versko življenje, za narod in državo. Blagoslovitvenemu obredu so prisostvovali bivši poslanec dr. Hohnjec, bivši župan dr. Juvan, gradbenik inž. Jelene, jjoso-jilniška ravnatelja Trafenik in Kocmut. Avtobusne vožnje na Pobrežje Na dan Vseh svetnikov, dne 1. nov. bo stavil avtobusni promet za vožnjo na Pobrežje—pokopališče, več rezervnih avtobusov na razpolago. Da se pospeši čim brži prevoz občinstva, se bo vpeljala na ta dan predprodaja voznih listkov od 12. do 16. ure na Glavnem trgu pri avtobusni postaji, a od 16 naprej pri Magdalenskem pokopališču. — Vožnja v eni smeri za osebo 3 Din, ter v smeri tja in nazaj za osebo 5 Din, veljavna celi dan. — Voznih listkov v tem času ne bodo izdajali šoferji, ampak samo organi za predprodajo, na zgoraj določenih mestih, na kar se občinstvo posebno opozarja. Na ta dan odpadejo tudi redne vožnje in to na Ruše ob 15.10, Pesnica ob 14.52, Sv. Peter ob 17 in Sv. Martin ob 15 z odhodom iz Maribora. □ Iz policijske službe. V višjo položaino skupino je napredoval šef kriminalnega oddelka tukajšnje policije okrajni nadzornik gosp. Franc Canjko. Zaslužnemu in priljubljenemu uradniku iskreno čestitamo! □ Občinska seja preložena. Seja občinskega sveta, določena na 3. nov., je preložena ter še ni znano, kedaj se bo vršila. □ Gospodarski krogi in zbornica TOL V mariborskih gosj>odarskih organizacijah se vršijo te dni zanimiva j>osvetovanja o določbah novega volivnega reda zbornice TOI v Ljubljani. Pri tem se splošno opaža kritično razmatranje gospodarskih krogov glede na določila čl. 7 zborničnih pravil, po katerem bi moralo od 56 predvidenih članov zborničnega sveta stanovati v Ljubljani najmanj 22 članov (več kot tretjina). Kakor čujemo, se pripravlja glede te določbe odločen skupen nastop zborničnih članov s Štajerskega. □ Redek naraven pojav. V nedeljo opoldne je med dežjem posijalo solnce. Nad Kozjakom se je vzbočila krasna mavrica. Kmalu nato pa se je nad mavričnim likom f>ojavila nova mavrica v obliki pravilnega kroga, ki je segal visoko v nebo. Pojav je trajal le nekaj minut. Po izjavi strokovnjakov je ta pojav nekaj izrednega; pKjkaže se sila redko, ker nastane le tedaj, če zažene hud veter deževne kapljice v čisto določenem loku. □ Žetev smrti. V splošni bolnišnici je umrla soproga carinskega uslužbenca gospa Marija Mlakar. Blaga |x>kojnica je dosegla 6tarost 67 let. Pokojjali jo bodo danes popoldne ob 4 iz mrtvašnice na magdalensko pokopališče na Po-brežju. Naj počiva v miru, žalostnim ostalim naše iskreno sožaljel □ Mariborsko gledališče. Prihodnja pre-mijera v tukajšnjem gledališču bo znana komedija »Pop Čira in pop Spira«. Komedija je dramatizacija tudi pri nas znanega romana popularnega srbskega romanopisca Stevana riremca. Dramatiziral je roman Božidar Košar. Mariborsko vprizoritev pripravlja režiser Hin-ko Tomašič. □ Volivni imeniki za volitve v Pokojninski zavod so razgrnjeni na mestnem konskripcij-skem uradu od 30. oktobra do 12. novembra med običajnimi uradnimi urami. Vpogled je dovoljen vsakomur. □ Divji veter. Viharno premikanje ozračja se je vršilo v nedeljo pojioldne nad Mariborom in okolico. Vihar je napravil občutno škodo na strehah, zlasti j>a na lesenih plotovih, ki jih je podrl celo vrsto, tako na Radvanjski cesti plot okoli Arbeiterjevega skladišča, pri vhodu v Betnavsko ulico in še drugod. □ Ureditev pešpoti in Pobrežje. Dela na lepi obdravski promenadni poti od glavnega mosta do Pohrežja se letos nadaljujejo. Zadnje čase se je izgotovil sektor od železniškega mosta do broda. Uredila se ie tu pot z nasutjem ugaskov in proda, na nekaterih eksponiranih mestih se je pa napravila železna ograja, 6lična oni v prvem delu noti. Izprehajnlca pa nemirno dirne v oči del poti, ki gre preko zemljišča moške kaznilnice. Ta ozek jias je še v prav takem staniu, kakor je hil nekdaj, zapuščen in zarastel, brez vsake ograje. Vsekakor bi bilo nujno potrebno, da se pot končno uredi. Za kaznilnico hi odstop ozkega koščka sveta ne bila nobena žrtev, tembolj, ker sc ji nudi nadomestilo. □ V tores mesto v sredo. Radi praznika Vseh Svetnikov je mestno tržno nadzorstvo preložilo tržni dan od srede na danes, torek dne 31. t. m. Radi tega vozi mestni avtobus na progi Maribor —Ruše danes dopoldne ob 10 mesto jutri v sredo. O Magdalenci igrajo. Dramatski odsek Mag-dalenske kongregacije vprizori v nedeljo, dne 5. novembra v dvorani na Aleksandrovi 6 pretresljivo ljudsko igro »Mlinar in njegova hči«. □ Otrok In vrela kava. V Počehovi se je nevarno ponesrečil mali Aleksander Trobas, sin delavca. Otrok je v kuhinji prevrnil s štedilnika po sebi lonec vrele kave ter zadobil izredno hude opekline po telesu. Malega ponesrečenca so reševalci spravili v bolnišnico, □ Zopet reden promet s splavi. Na falskem jezu so že izčistili zatvornico za splave, ki jo je zabasala zadnja velika povodenj. Splavarski promet se po Dravi že zopet redno vrši, kar se vidi na izrednem številu splavov, ki pristajajo v Mariboru. V nedeljo zvečer se je ustavilo na Pristanu nič manj kot 15 velikih splavov. □ Razpis preureditve gradu. Ker je sedaj z odločbo finančnega ministrstva postala občina končnoveljavna lastnica mariborskega gradu, je postalo aktualno vprašanje restavracije in preureditve celega grajskega poslopja v mestni magistrat. To vprašanje je velike važnosti, ker bo treba notranjost in zunanjost poslopja res strokovnjafko urediti. Radi tega bo občina v najkrajšem času razpisala načrte za preureditev grajskega poslopja. □ Tri dražbe za par čevljev. Na razglasni deski okr. glavarstva desni breg je nabit razpis, da se vrši ponovna dražoa enega para čevljav dne 7. nov. 1933. Izklicna cena je 200 Din. Stoji pn zabeleženo: Ker se pri dosedanjih dražbah ni dosegla izklicna cena, se bodo takrat čevlji prodali jx>d vrednostjo... O Davčne zadeve. Tukajšnja davčna uprava razglaša: Vsak hišni posestnik mora v smislu z zadevnega razpisa davčnega oddelka ministrstva financ, izpolniti »Spisek najemnikov in podnajemnikov« ter ga priložiti posamezni zgradarinski prijavi. Obrazci teh prijav se dobijo pri občinskem uradu. Hišni lastniKi. ki so zgradarinsko prijavo zn leto 1934 že vložili, morajo omenjeni »spisek« naknadno vložiti pri davčnem uradu nli občinski upravi do najkasneje 15. novembra 1933. Celje & »LegijonarjU na odru Ljudske posojilnice. V soboto, dna 4. novembra ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 5. novembra ob pol 4 popoldne uprizori Jugoslovanska strokovna zveza v Celju na odru Ljudske posojilnice narodno igro s petjem in godbo »Legijonarji«. Pevske točke bo spremljal pomnoženi salonski orkester. Predprodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. Jdr Glasbena Matica v Celju bo imela svoj redili letni občni zbor dne 9. novembra ob 8 zvečer v učilnici. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje ob vsaki udeležbi drug občni zbor. & Mestni avtobus bo vozil na pokopališče ob Vseh svetih kakor običajno ob teh praznikih danes popoldne, jutri ves dan in v četrtek dopoldne. & Zopet tatvina. V noči od sobote na nedeljo je neki zlikovec ukradel na Lavi št. 25 čebelarju g. Jožetu Gaberšku, občinskemu blagajniku, panj čebel ameriškega 6isteina. Hotel si je očividno naložiti še drugega, pa ga je moral pustiti, ker se mu je panj, ki je zložljiv, razletel. Kdor bi slučajno kaj zaznal o zlikovcu ali pripomogel k njegovi izsleditvi, bo dobil od navedenega čebelarju primerno nagrado v medu. & Žrtve nedeljskega viharja. V nedeljo popoldne je razsajal po nekaterih krajih zelo hud vihar, ki je lomil drevje in tudi metal opeko raz strehe. Žrtev nedeljskega viharja je postal Ignacij Juvan, 34 letni splnvar z Ljubnega. V nedeljo popoldne je veter v Radečah odlomil vejo z drevesa, ki je padla na Juvana in mu raztrgala kite na desni nogi. — 17 letnemu pletarskemu pomočniku Veceju Stanislavu je pa vihar v nedeljo popoldne vrgel raz streho opeko naravnost na glavo in ga občutno poškodoval. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski javni bolnišnici. 0 Star tat pod ključem. Celjska policija jo aretirala 33 letnega Kržola Rudolfa, po poklicu zidarja in krojača, ki je bil zasledovan zaradi različnih tatvin, ki jih je izvršil po Dolenjskem. Kržol je lansko leto komaj odsedel 5 letno ječo, odsedeti pa mora zopet 2 in pol leti robije. v Celju se je nahajal baje že 5 mesecev, tudi policija je imela z njim že opraviti, toda ker se je izdajal pod napačnim imenom za Abina Franca, na katero ime so našli pri njem tudi delavsko knjižico, mu do-eedaj niso mogli do živega. Policija ga je dobila v soboto ponoči pri njegovi materi na Lavi in bo oddan v zapore novomeškega okrožnega sodišča. 0 Nogometna tekma med SK Atletiki in SK Laškim se v nedeljo popoldne ni mogla vršiti, ker ni bilo Laščanov, zato so izgubili igro par forfait s 3:0 v korist Atletikom. Ptuj Poroka. V župni cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju sta se poročila v nedeljo 29. t. m. g. Avgust Krajnik, trgovec in gdč. Draga Legvart, trgovska pomočnica, oba iz Ptuja. Bilo srečno! Muzejsko društvo v Ptuju ima dane6 ob 17 v Fcrkovein muzeju izredni občni zbor. Računski zaključek mestne občine za upravno leto 1932. je razgrnjen in na upogled pri meslnetn knjigovodstvu do 6. novembra t. 1. Skofia Loka Sv. misijon. Od 21. do 29. okt. ge je vršil za tukajšnjo župnijo sv. misijon, ki so ga vodili gg. lazaristi Pohnr, kavelj, Contala jn Bele. Uspel ,e sijajno. Velike množice starih in mladih so do natrpanosti napolnjevale župno in nunsko cerkev. Upamo, da se bodo dobre posledice verske prenovitve j)07.nale povsod. Eno je bilo v teh dneh do jasnostj dokazano: naš nnrod je veren in zvest katoliški cerkvi. Gg. misijonarjem smo za njihov trud globoko hvaležni. »Slehernik«, Kot krasen epilog misijonskim dnevom se bo vršiln na Vse svete zvečer in naslednjo nedeljo popoldne predstavn pretresljive duhovne igro »Slehernik« v društveni dvorani. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da si pravočasno preskrbi vstopnice Novo prodajalno kruha je olvoril na Spodnjem trgu pek g. Andrej Krošelj. V zalogi ima vse vrsto peciva. Priporočamo 1 Proslava župnije Dev. Mar. v Polju I Lepa in veličastna je bila proslava iupnije Dev. Marija v Polju ob njeni 150-letnici, na praznik Kristusa Kralja. Že ob tridnevnici so verniki napolnjevali cerkev in sledili aktualnim govorom naših dušnih pastirjev. Zadnji dan tridnevnice, v soboto je v mraku visoko med stolpom zablestei velik križ, znamenje našega odrešenja, na stolpih pa letnici 1873—1933, ki so se kilometre daleč videle. Pred vhodom v cerkev so bili postavljeni mlaji s pomenljivim napisom jPresveto Srce blagoslavljaj našo župnijo«. Zelo razveseljivo je dejstvo, da je veliko vernikov posebno tudi moških pristopilo na praznik k mizi Gospodovi. Nedeljski popoldanski slavnosti je prisostvovala skoraj vsa fnra. Cerkev je bila okusno okrašena. Po molitvi sv. rožnega venca je stopil na prižnico stolni župnik ljubljanski kanonik g. dr. I. Klmar, ki je imel krasen govor o Kristusu Kralju, odrešeniku sveta. Po blagoslovitvi kipa Srca Jezusovega je domači g. župnik molil posvetilno molitev, ljudstvo pa je glasno in razločno za njim ponavljalo. Obred posvetitve fare presv. Srcu Jezu- sovemu ostane neizbrisen med našim ljudstvom. Za darovanjem (za nove oltarje in kipe) se je razvila veličastna procesija z blagoslovljenim kipom, otvorila jo je šolska mladina, za njo farno bandero in dolga vrsta mož in fantov, nato godba, za njo fantovska in ženska Marijina kongregacija ter »Prosveta« in tretji red, vsaka za svojo zastavo. Za temi narodne noše, nato kip Srca Jezusovega, ves v cvetju, katerega so nosili In svečano spremljali člani Apostolstva, za kipom duhovščina in pevci ter žene, katerih je bilo izredno mnogo. Dasi je vreme zadnje dneve močno oviralo priprave in je se malo pred procesijo razsajal vihar, se je vendar nebo med procesijo zjasnilo in je veličastna procesija v najlepšem redu prišla nazaj v cerkev. Tu so bile slovesne litanije presvetega Srca Jezusovega, zahvalna pesem in himna JtPovsod Boga«, ki jo je pela vsa cerkev. Tako smo vrsto letošnjih jubilejnih slavnosti s posvetitvijo fare Kristusu Kralju slovesno zaključili. pravite ? Gospodu sitarju in reietarju, ki duhovili r »Slovenskem Narodu*, ni všei, da smo obdolžili sokrivde na moralni pokvarjenosti, iz katere se rode iloiini, med drugim tudi izveslno časopisje, ki na tvoj način poroča o sodnijskih razpravah, pa nemoralne kinopredstave. Skuša se ogniti resnemu odgovoru s tem, da zafrkuje nas, češ, da tudi mi poročamo obširno o zločinih; kar se tiče kina, pa meni, da »koljejo in more zločinci ljudi baš tam, kjer ni nobenega kina, yač pa mnogo pridig, šmar-nic, misijonov in Marijinih družb...* Gospoda rešetarja pri »Slovenskem narodu* pozivamo, naj pove, kdaj smo mi poročali o sodnih razpravah pohujšljive podrobnosti spolnega življenja na tak način, kakor je to storil *Slovenski narod* v sredo 25. t. m., ko je v obtožnici zoper Malija pustil take stvari, ki čisto gotovo ne spadajo p noben list in se morajo gabiti vsakemu zdravo čutečemu človeku? Glede Marijinih družb, šmarnic in misijonov pa velja, da kdor se udeležuje verskega življenja v pravem duhu in s pravim namenom, in lo je pač ogromna večina, ta gotovo ne bo jinstal nikoli zločinec, pač pa je ugotovila krimi-valistika, da nemoralne kinopredstave in šund-kini telo razdirajoče vplivajo na dušo, česar o Marijinih družbah in misijonih še nihče ni trdil. Tudi naj vzame »Narod* nn znanje, da mi nikoli nismo zagovarjali dvojne morale, kakor na-migava. Mi smo popolnoma v soglasju z zahtevo najsodobnejših znanstvenikov in vzgojeslovcev, da se naj moralno razdirajoče poročanje o sodnih razpravah oblastveno kratkomalo prepove, kakor ludi vse predstave, bodisi v kinu bodisi v gledališču, ki rušijo zdrava moralna čustva ter dražijo nizke nagone. Kdor pa vse to zagovarja, ta je čisto navaden nazadnjak iz dobe, ko so mislili, da je človeku dana svoboda za to, da sme bili še bolj živalski ko žival. Odjemalcem „Slovenca" v Toi • • • ■ •• v podrobnt prodafi Pred par leti je bila uprava »Slovenca« znižala ceno posameznim izvodom med tednom na en dinar. Lastništvo lista je pa sedaj zlasti valed tega, ker je zadnje čase število odjemalcev, ki niso redni naročniki, znatno poskočilo, s tako nizko ceno le preveč obremenjeno; uprava tudi želi, da bi se omogočila večja evidenca in lažje poslovanje pri določanju dnevne naklade, kar bi se doseglo, če bi se kolportažni odjemalci priglasili kot redni naročniki; zato je sporazumno z lastništvom dvignila ceno izvodu dnevnega »Slovenca« (med tednom) na poldrugi dinar. Od 1. novembra 1933 dalje bo torej veljal izvod delavniškega »Slovenca« pri kolporterjih, v trafikah in prodajalnah 1.50 Din. Pričakujemo, da bodo vsi prijatelji dobrega tiska ostali zvesti tudi v bodoče, in da se bodo po možnosti odslej priglasili kot redni naročniki, ker ostane cena za te nespremenjena in bodo vsled tega mnogo na boljšem kot kupovalci posameznih številk. Resnica o smrti Janeza Stareta Pri glavni razpravi proti Andreju Maliju in tovarišem v Novem mestu je bila prečitana tudi izpovedba Frančiške Staretove, žene pokojnega Janeza Stareta. Na temelju te izpovedbe se je začelo splošno govoriti, da je Andrej Mali ustrelil pokojnega Stareta Janeza. Resnica pa je sledeča: Pokojni Janez Stare se je ustrelil pri Malijevih v kuhinji vpričo pok. Malijevega očeta Petra, ter še živečih: Malijeve matere Marije, posestnice na Golniku, Mare Likarjeve, šivilje v Križah št. 43, Ele Pibernikove, poštne uradnice v Domžalah, in Franceta Kalana, na Golniku št. 11. Andreja in Antona Malija takrat sploh doma ni bilo. Pokojni Janez Stare je bil zelo razburjen, prišel je k Ma-lijevim iz Dolžanove gostilne. Ko je prišel k Ma-lijevim, se je pričel poslavljati od vseh, pripovedoval jc, kako je nesrečen, da mu ni nič do življenja. Slednjič je rekel: »Moje življenje je kakor kaplja na veji.« Pri tem je potegnil iz žepa samokres z besedami: »Tu imam samokres, v njem pa je krogla, xi bo še nocoj predrla moje srce.« V lem hipu se je tudi že ustrelil v srce in bil takoj mrtev. Tega ni nihče niti od daleč pričakoval. Takoj ga je pregledal zdravnik dr. Prodan Jože, ki je slučajno bil v gostilni pri Dolžanu. Tudi so Ma-lijevi takoj poklicali orožnike. Pokojni Stare Janez je bil vinjen in je popil pred samoumorom, kakor je izjavil gostilničar Dolžan, kakih 20 steklenic piva. Denarja pri pokojnem Staretu niso našli nobenega. Cerkveni cestnik Cerkev sv. Jožeta. Jutri na praznik Vseh svetnikov ob 8 slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa seraphica, zl. p. H. Sattner; graduale: Ti-niete Dominum in ofertorij: Justorum anima, zl. A. Foerster. Tantum ergo, zl. St. Premrl. — Spomin Vernih duš. Ob 8 slovesen Requi-em. Izvaja se: Missa pro defunetis v D-molu, zl. A. Rihovsky, Libera, zl. Singer-Polzer. Cerkev v Križankah. Na praznik Vseh svetnikov ob pol II (po pridigi) slovesna sv. maša. Izvaja se: Missa Mater Doloresa, zl. Jos. Gruber; graduale Timete Dominum iu olertorij: Justorum »nimae, zl. A. Foerster. Tantum ergo, zl. I. De-datkih (taktično število bo nekoliko večje): 878.970 zadružnikov, koncem leta 1931 pa samo 447.431 članov. Prirastek znaša nad 130.000. Dejansko je prirastek mnogo manjši, ker je bilo mnogo novih zadružnikov prav za prav starih zadružnikov, čeprav so se vpisali kot člani novih zadružnih organizacij. Zadruge se razdele sledeče: z neomej. zavezo 1931 3100, 1932 3070; z omejeno zavezo 1931 2904, 1932 3306. Pričujoče zmanjšanje števila zadrug z neomejeno zavezo je pripisovati pretvorbam pri Zvezi agrarnih zajednic v Skoplju. Ta je imela konec 1^1 158 članic z neomej. zavezo, leta 1932. samo še 68, nasprotno pa je število članic z omej. zavezo padlo samo od 39 na 35, celokupno članstvo zveze pa od 197 na 103. V Sloveniji je število članic pri štirih revizijskih zvezah naraslo od 1092 na 1107, število zadružnikov pa od 260.129 na 267.501. Od števila konec 1932 odpade na kreditne zadruge 510, 114 pa na nabavne zadruge Pri tem je treba vjx>števati dejstvo, da so to samo članice revizijskih zvez. Tako ima Zadružna zveza v Ljubljani svoje člane tudi na teritoriju savske in primorske banovine, dočim ima Zveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev prav močne zadruge ravno v Sloveniji (železničarji). Bilance revizijskih zvez, ki iih je v naši državi: 20 včlanjenih v Glavni zadružni zvezi in 2 izven zveze, skupno 22, z Glavno zvezo pa 23, izkazujejo tele številke (v milij. Din, v oklepajih podatki za 1931): Aktiva: blagajna Z6 (4.3), ček. in žirora-čuni 2.0 (1.3), denarni zavodi 136.8 (139.4) vrednostni papirji 25.9 (29.9), deleži 0.7 (0.77), menice 1.3 (7.2), posojila zadrugam 418.0 (424.6), ostale terjatve 44.8 (112.8), zaloge blaga 5.3 (10.25), nepremičnine 42.7 (39.1), inventar 2.5 (23), razna aktiva 13.8 (6.1), izgube 0.09 (0.65). Izgubo izkazujejo samo tri zveze. Pasiva: deleži 14.3 (13.9), rezervni lond 13.6 (14.4), ostali londi 136.4 (87.7), subvencije 9.0 (1.45), vloge na knjižice 257.0 (306.0), na tek. račun 56.6 (63.65), menični dolgovi 25.1 (10.4), ut> niki: denarni zavodi 46.1 (74.6), ostali upniki 128.3 (142.2), razna pasiva 4.8 (61.4), čisti dobiček 4.3 (6.0). Veliko naraščanje raznih fondov in zmanjšanje raznih pasiv je nastalo radi prenosa teh raznih pasiv pri Zvezi nabavljalnih zadrug drž. usl. na razne fonde. Največ vlog izkazuje ljubljanska Zadružna zve?a, ki je sploh najmočnejša zadružna osrednja organizacija. Zadružna zveza je imela vlog 195.1 milij. Din, to je približno dve tretjini vseh vlog pri revizijskih zvezah v državi. Poleg bilančnih jx>datkov o revizijskih zvezah vsebuje poročilo detajlne statistične podatke o glavnih zadrugah rev. zvez, ki se pečajo z blagovnimi in drugimi [»sli kot n. pr. nabavljalne osrednje zadruge, mlekarske osrednje zadruge. Ves promet revizijskih zvez je narastel lani v primeri z letom 1931 od 7468.7 milij. Din na 7908.2 milij. Din, torej na skoro 8 milijard Din, kar ie impozantna vsota. Pregled o obrestni meri kaže, da je najnižja v Sloveniji. Tako znaša obrestna mera za vloge pri zvezah v Sloveniji 5—7.5%, za kredite pa 8 do 9%. Pri Glavni zvezi srbskih kmet. zadrug znaša za vloge 6—7 proti 8—12%, za kredite pri zagrebških revizijskih zvezah 6—8, ozir. 8—13%, pri obeh sarajevskih revizijskih zvezah (srbski in hrvatski) 8—10%, ozir. 10—12%, pri obeh splitskih zvezah za vloge 6.5—7%, za kredite pa 11 do 12 odstot. Zadružna prodaja proizvodov je lani lepo napredovala, revizijske zveze same so prodale proizvodov svojih članov za 264.1 milij. Din v primeri s 130.9 milij. Din leta 1931. Ce prištejemo še blagovne centrale zvez, je narasla vsota prodanega blaga od 245.7 na 390.1 milij. od 1931 na 1932. Največ je prodala Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu 1932 za 180.0 milij. (1931 za 106.6 milij.), nadalje Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu za 61.5 milij., Agraria, osrednja kmet. zadruga za 35.8 milij. (80.2), Osrednja zadruga za svinjerejo v Novetn Sadu 18.1 (18.4) i. t. cT * Glavna zadružna zveza iina svoj občni zbor združen z zadružnim kongresom in sicer v dneh 5. in 6. novembra. Na dnevnem redu kongresa so za zadružništvo aktualne razprave: ing. Ivan M. Varga predava o vertikalni organizaciji v zadružništvu, nadalje dr. Jože Basaj o pospeševanju zadružništva z zakonodajo, Triva Krstonošič Zadružništvo v Vojvodini in Marin Glavina: Agrarno zadružništvo v severnih krajih. Slede resolucije in zaključek. Zaposlenost r oktobru. Po statistiki OUZD v Ljubljani. Stacionarnost zaposlitve delavstva v dravski banovini je bila v septembru skoraj popol-isfcr Število zavarovanih delavcev napram istemu n«Mtu lanskega leta je padlo samo za 212, napram prehodnemu mesecu t j. avgustu 1933 pa samo za 14 delavcev. Stacionarnost velja samo v celoti. Posamezne industrije pa izkazujejo kljub temu pomembnejše napredovanje oziroma nazadovanje. Absolutno najbolj napreduje tekstilna industrija; enoletni prirast znaša 1979 delavcev. Njej sledijo gradnje železnic, cest in vodnih zgradb z letnim prirastkom 472 delavcev. Tudi naša lesna (gozdno-žagarska industrija) se polagoma zboljšuje; letni prirast znaša 437 delavcev. — Najbolj so nazadovale gradnje nad zemljo, letni primanjkljaj znaša 1446 delavcev. Ker se med svetovno vojno ni zidalo nobenih stanovanj in ker so prva leta jx> svetovni vojni ]x>roke rapidno naraščale, smo imeli tedaj občutno stanovanjsko krizo. Njeni vzroki so v glavnem že odpadli. Gradbena industrija torej ne more imeti v bližnji bodočnosti posebnega jx>-leta. Padla je nadalje trgovina za 771 delavca. K temu moramo pripomniti, da so trgovski nameščenci pretežno zavarovani pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani in ta številka torej absolutno ni merodajna. Kliring s Švico. Po podatkih švicarske Narodne banke za 23. oktober so znašala vplačila pri jugosl. Narodni banki, pa še neurejena v Švici 549.802 šv. fr. (15. oktobra 505.478 šv. fr.) za terjatve izvirajoče iz švicarskega blagovnega izvoza m 5537 (4878) šv. frankov za ostale švicarske terjatve. Zopetno znižanje obrestne mere za vloge v Italiji. Iz Rima poročajo, da so s 1. novembrom po navodilu finančnega ministra banke znižale obrestno mero za vloge v tekočem računu na 2%, za hranilne vloge do 40.000 lir pa na 2.75%. Glavne prireditve Ljubljanskega velesejma v lotu 1934. Uprava Ljubljanskega velesejma sporoča, da se vrši: XIV. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja do 10. junija; jesenski velesejem »Ljubljana v jeseni« s priključenimi razstavami gospodarskega in kulturnega značaja pa od 1. do 10. septembra. Črna knjiga zagrebških tiskarnarjov. Zaradi nerednih plačil naročnikov in izpadov so sklenili zagrebški tiskarji voditi »črno knjigo* z evidenco o nesolidnih kupcih. Zavod za pospeševanje obrti v Zagrebu snujejo pri obrtnih organizacijah v Zagrebu, kakor piše /Obzort. Bolgari nameravajo izražati sir r Kanada. Bolgarski izvozniki skušajo izvažati sir »kačkn-valj« v Kanado, za kar so osnovali v Varni posebno družbo, ki že pripravlja prve partije zn izvoz. — Tudi naši izvozniki »kačkavalja« bodo morali poskati novih tržišč. v Crpalnico vode v Kranju nameravajo postaviti državne železnice in sicer ob Savi na parceli 1244 vi. štev. 934. Predlagajo razlastitev parcele. Uvoz do g v USA. Več ameriških tvrdk se zanima za izvoz dožic v USA, ker obstoja manj interesa za žc Izdelane sode saj jih bodo Ameri-kanci producirali sami. Posel bo oživel spomladi. Anglciko-romunski sporazum o ukinjenju konzularne takse za potrdila o izvoru blaga je bil »klenjen in uveljavljen te dni. Izvoz lesa iz Finske narašča. Letos v prvih 9 mes. ie znašal 890.000 standardov, t. j. 180.000 Več kot lani. Napravljeni so tudi Je zaključki za 1934. leto. Borze Dne 30. oklobra 1933. Denar V današnjem prometu so ostali neizpremenjeni tečaji Bruslja, Curiha in Trsta, dočim so vse druge devize narasle kakor tudi šiling. Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.80, na zagrebški j» 8.70 in belgrajski po 8.65, 8. 60. Grški boni so notirali v Ljubljani 41.50 zaključek, v Zagrebu 40—41.50 in v Belgradu 40.50 den (40.50, 40.75). Ljubljana. Amsterdam 2310.40—2321.76, Berlin 1364.03-1374.83, Bruselj 798.02-301.96, Curih 1108.35—1113.85, London 181.53-183.13, Newyork 3841.60—3869.86, Pariz 224.10-225.22, Praga 169.95 —170.81, Trst 301.24-303.64. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.505 Din. Curih. Pariz 20.215, London 16.27, Nevvvork 338, Bruselj 72.05, Milan 27.21, Madrid 43.29, Amsterdam 208.40. Berlin 123.175, Dunaj 72.58 (57.5), Stockholm 83.50, Oslo 81.75, Kopenhagen 72.65, Praga 15.335, Varšava 57.85, Atene 2.95, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca je ostala v glavnem neizpremenjena in tudi tečaji ne izkazujejo znatnih izpreniemb. Promet je bil slab in je znašal na zagrebški borzi: vojna škoda 200 in agrarji 25.(100. Nadalje je bilo zaključenih 10 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 50 den., agrarji 26— 28, vojna škoda 245 den., begi. obv. 36—38, 8% Bler. pos. 36—37.50, 7% Bler. pos. 34—35, 7% pos. DHB 45 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv pos. 50—53, agrarji 26—26.50 (26), vojna škoda 245.50—246.25 (246), 12. 245.50- 247, 6% begi. obv. 30-37.50, 8% Bler. pos. 36 -37, 7% Bler. pos. 36.50 bi. — Delnice: Narodna banka 3600 den., Priv. agr. banka 226—227 (225), Šečerana Osjek 170 bi., Impex 50 den., Trboveljska 95—105 (50 po 100). Belgrad. Narodna banka 3600—3700, Priv. agr. banka 226- 228 (228, 226), 7% inv. pos. 51 — 52 (51.50), agrarji 27-27.50, 6% begi. obv. 37.25-37.35 (37.35, 37.25. 36.50), 8% Bler. pos 37—37.25. Dunaj. Donavsko-savsko- jadran. 5260, 12.90, Narodna banka 143, Landerbank 16, Steg 8.60, Al-pine 9.42, Rima 19.76. Živina Dunajski goveji seiem 30. oktobra. Dogon je znašal 767 volov, 421 bikov, 700 krav, skupno 1888 flav, od tega iz Avstrije 1457, iz inozemstva pa 31. Notirali so v šilingih za kg žive teže: voli 1.05-1.52, biki 1-1.18 krave 0.90-1.10 in klavna živina 0.70— 0.88. Pri slabem jToslovaniu so ostali I. voli v cenah neiz|tremenjeni, II. in III. pa so se pocenili za 2—3 groše. nadalie krave za 3—5, biki in klavna živina pa za 2—3 groše. Radio Senzacija 1933-34 "HIS MAST E RS VOICE APARAT R 28 P Ta nov superheterodin radio-aparat za sprejemanje EVROPE In AMERIKE deluje na dveh področjih valov in to: 100-214 m 200—550 m (1400-2800 Kc.) (540—1500 Kc) izmenični tok 220 V. Ta aparat spreiema tudi amater.-ke emisijske postaje kratkih valov. Aparat je opremljen z najnovejšim dinamičnim zvočnikom. NEDOSEGLJIVA SELEKTIVNOST NEDOSEGLJIV V TONU NEDOSEGLJIV V CENI Proti gotovini Din 3200' Na obroke Din 3500' Naolačilo Din 1400'-. ostanek ^AfV-v 7 mesečnih obrokih po Din «i#W Dobi se v vseh tozadevnih trgovinah in pri generalnem zastopstvo THE GPAM0PH0NE C0MPANY LID. M. MAJ STO ROV! C, Zagreb. Račkoma ulica štev. 2 Radie froprami Knrftn-l.tMbHonni Torek, 31. oktobra: 11.0« Šolska ura: Kaj je doživel 10-Din novec (V. Kus) — 12.15 Plošče — 12.45 Poročila — 18.00 Cas, plošče — 18.00 Otroški kotiček (gdč. Vencajzova) — 18 30 Plošče —19 00 Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30 Položaj Slovencev ob vstopu v leto 18-W (H. Dostal) — 20.00 Dvoboj na harmoniki: g. Stante in Kovač — 20.45 Koncert ge. IPavle Lovšetove na ploščah In v originalu — 21.30 Cas, poročila — 21.45 Radio orkester — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi i Torek. 31. oktobra. Belgrad: 19.00 Vokalni koncert — 20.00 Bachov koncert e-dur za violino in orkester — 20.40 Radio orkester — 21.10 Narodne pesmi — Zagreb: 20.15Beelhovnove simfonije — Dunaj: 20.30 Koncert orkestra s solisti — Budimpešta: 18.00 orkestralni koncert — 22.0«) Koncert za čelo — Leipzig: 10.00 Koncert simfoničnega orkestra — 21.00 Duhovna glasba — Praga: 19.2.5 Koncerl vojaške godbe — 2040 Popularne jugosl. pesmi — 21.00 Radio orkester — Varšava: 10.5"» Lahka glasba — 20.00 Lahka glasba — 21.15 Violinski koncert. Ptavači so zborovali Plavalni šport je najbolj razširjen in brez dvoma najbolj zdrav, zato ne dobimo kraja, kjer se ljudje ne bi kopali, če imajo količkaj vode. Solnca, zraka in vode hoče sodobni svet in vsega tega imamo pri plavanju v izobilju. Pri nas je organiziran plavalni spori v Ljubljanski plavalni podzvezi, ki je v nedeljo polagala obračun svojega dela v pretekli sezoni Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Poschl, je videti, da je LPP veliko napravila za napredek te lepe športne panoge. Najbolj delovna sta bila kluba Ilirija in Kamnik, od Primorja bi pa bilo omeniti izvrstnega plavača Vilfana. Krasen uspeh je dosegla LPP v letošnjem letu s svojo zmago nad Gradcem. Kajti naša plavalna reprezentanca je namreč v precej težkih okoliščinah premagala močno graško reprezentanco, kar je za naš plavalni šport, ki je takorekoč šele v povojih, gotovo razveseljiv dogodek. Tajnik se je dalje dotaknil tudi znanega Macanovičevega predloga glede državnega prvenstva (ki smo ga svoječasno objavili v našem listu, ter je pozval klube da nastopijo v tej zadevi složno in predlog kot absolutno neprimeren za naše klube gladko odklonijo. Končno se |e zahvalil listom, ki so bili vedno naklonieni plavalnemu športu. Iz blagainiškega poročila, ki ga je mesto odsotnega blagajnika podal g. Poschl, je razvidno, da je v blagajni Din 2987.75 gotovine, kar priča, da te odbor dobro gospodaril. Pri tem občnem zboru se je izvršila važna reorganizacija f>odzveznega prvenstva, ki bo napredku našega plavalnega športa brez dvoma zelo koristila. Kajti kakršno je danes stanje, je Ljubljana v tem športu na taki stopnji, da ji podeželski klubi absolutno ne morejo blizu. Pokazalo se je dalje, da ima zlasti Ilirija celo vrsto plavačev, ki redkokdaj tekmujejo, ker ne spadajo v prvo vrsto. Z ozirom na to je napravil občni zbor naslednji sklep: podzvezno prvenstvo se vrši po končanem zveznem prvenstvu. Klubi, ki se na zveznem prvenstvu ne plasirajo na eno izmed prvih šestih mest, bodo na podzveznem prvenstvu lahko nasto-i pili z vsemi svojimi tekmovalci (torej tudi z onimi, ki so se udeležili zveznih tekem); oni klubi pa, ki so dosegli eno izmed šestih prvih mest, bodo smeli na podzveznih tekmah nastopati samo s tekmovalci, ki se zveznih tekem niso udeležili, oziroma prijavili. Program bo sledeč: 50 m prosto in 100 m prsno samo za juniorje in juniorke, v senior-skem programu, iz katerega sc črta 1500 m prosto za gospode in 400 m za dame, pa more tekmovati 1 vsak verificiran plavač pod pogoji, ki smo iih zgoraj omenili. Podzvezno tekmovanie naj sc izvede popolnoma neodvisno od državnega prvenstva in zveze Kraj tekmovani za leto 1934 bo določila I podzveza Govorilo se jc tudi o predlogu glede eventuelnega prenosa zveze v Ljubljano. Jugoslovanska nogometna zveza obvešča vse svoje edinice, da izide v petek 3 novembra prva Številka zveznega službenega glasila »Šport sla«, ki bo odslej službeno glasilo vseli podzvez. zbora in sekcij nogometnih sodnikov. Vse podzveze morajo zato pošiljati svoia službena obvestila pravočasno tajništvu zveze. Glasilo bodo preiemali vsi klubi brezplačno. Tudi sodniške sekciie morajo dostavljati pravočasno svoje službene obiave tajni-i štvu zveze. ASK Primorje, smučarska sekci|a. Smučarsko-gimnastične vaje za člane in članice se vrfe vsak četrtek od 19—20.30 v telovadnici na učiteHUču na Rcslievi cesti Ivhod na ženski strani) P^va vaia bo v četrtek 2. novembra. Vsakdo nai orinese s 1 seboj telovadne čevlje (ali copate) ter kratke športne hlače. Novi člani in članice se sprejemam istotain. SK Grnfikn. Igralci Pipan, Sterie, Bežau, Trp u. Stupica. Leo, Milan naj sigurno oddajo v društvenih prostorih do drevi slike. Pipan naj prine»e dve sliki. * Sonja Henie, svetovna prvakinja v umetnem drsaniu, že nastopa Ne sicer v tekmah, temveč e nastopila v Londonu ob priliki tekme v hokeiu na ledu avstrijske reprezentance proti Grosvenoi House Canadians. Razume se, da ie bila od oh činstva za svoia izvajanja navdušeno pozdravlie-na in da je morala ves program še enkrat ponoviti. Sonia ie pač Sonja. Ni zastonj sedemkratna svetovna prvakinia, dvakratna olimpijska zmagovalka in trikratna evropska prvakinja! Kari SchMer. svetovni prvak in največji umetnik na ledu, ki jc odšel v Pariz, da se pripravi za borbo v prihodnji zimi. Najboljši češkoslovaški atleti so dosegli pn zaključnem mitingu naslednje uspehe: lCOm lleiduk 11.4, 200 m Novotny 23.5, kopie Slezacek 59 45 m. 1500 m Hofek 4:16.8, skok v višino Benei in .lan-dera 1.74 m, 5C00 m Koscak 15:32.7, 400 m Knenic-ky 51.3. skok ob palici v višino Marko 3 47 m, disk Douda 44.54 111 3000 m Koscak 9:19, 4X100 tn Sla-vija-Praga 45 sek., krogla Douda 15.18 ni, 800 n. Roschicky 2:42, skok v daljavo Marko 6.76 m, 60 m zapreke .landera 8 9 sek. Beccali zmaguje naprej. Pri neki športni prireditvi v Benetkah je zmagal na 1500 m s časom 3:58 pred svojim rojakom Capofcrrijem (4:10) in Gordini'cm. Ob isti priliki je zmagal Toetti sigurno na 200 m v času 271, na 400 m pa ie bil prv, I Fncelli s časom 51.8 sek. Tekmovanje je precej ovi-I ralo neugodno vreme MALI OGLASI V malih oglasih velja vsol« besede Din 1*—; ženltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek zo mali oglas Din 10'—. Moli oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 3 mm •isoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malth oglasov treba priložiti znamko. •Tir« i m Šoier s kavcijo 20.000 Din - se sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12821. (b) Kuharico restavracijsko, samostojno, prvovrstno, sprejmem. Nastop takoj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 12875._(b) Iznrjcne pletilje sprejme »Lana«, tekstilna tovarna, Rimska cesta 2. Dr. Justin Matej ordinira zopet redno v Št. Vidu nad Ljubljano dopoldne od 9 do 11, popoldne od 2 do 4. Denar Podjetje ugledne stroke nudi dobro eksistenco dotični osebi, ki se udeleži kot družabnik z 20-30.000 D. Obširne ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobičkanos-no« št. 12874. (d) Sobo opremljeno, oddam solidni gospodični. Ponikvar, Karlovška c. št. 3-1. (s) EESE31 IŠČEJO: Suho skladišče v sredini mesta, lahko tudi vhod z dvorišča — iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Skladišče in cena« št. 12773. (m) ODDAJO: Lokal Tyrševa 38, v pritličju hiše Zadružne zveze, se odda s 1. novembrom. — Informacije pri Zadružni zvezi, kjer je vložiti tudi ponudbo. (n) Dve njivi na ljubljanskem polju, blizu Sv. Križa, oddam v najem. Vprašati: Sv. Petra cesta 47. (n) Posestva Hišo z vrtom zelo poceni prodam. Breg-Ptuj — Plauc, Maribor. (p) Trgovino s prima odjemalci, dobro idočo, radi družinskih razmer prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »40.000« št. 12783. (p) Zimska jabolka | sortirana ▼ zabojčkih, in sadna drevesa za jesensko saditev, visoka in nizkodebelna, dobite pri Kmetijski družbi ▼ Ljubljani, Novi trg št. 3. Vsakovrstno zlato knonfe po naivišiih cenab ČERNE, luvelii Ljubliana, Wolfova ulica it 3 ODDAJO: Dvosobno stanovanje komfortno, kuhinja, kabinet, predsoba, pralnica in pritikline oddam takoj ali 1. decembra. Tovarniška 25, Moste. (č) Oddasta se velika soba in kabinet eni osebi. Naslov v upravi »Slovenca« 12865. (s) Gospoda sprejmem na stanovanje v sredini mesta za 140 Din mesečno. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12876. (s) u« Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah ta stroino pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Llubliana — Židovska ul in Stari trg PENE poceni dobavlja E. Vajda, Čakovec. Vzorce pošlje brezplačno. Krompir lep. odbran zdrav, vsako količino po Din 60"— za 100 kg oddaja tvrdka (S. Volk Ljubljana, Resljcva c. 24 Specialno izbiro modnih hlač in pumpsrc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Pšenicno moko najboljSib mlinov nudi najceneje veletrgovina žita in mlevflkih izdelkov A VOLK LJUBLJANA Resljeva cesla 24. Šivalni stroji otroški vozički in kolesa najceneje pri Franc Sau-nig, Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 36. Mehanična delavnica za popravila. Ceniki iranko. (1) Skobelni stroj (Lichtenhobel), 500 mm, prodam za vsako sprejemljivo ceno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »500 debelina« 12872. (1) Izšla je Izšla je in se dobiva r Jugoslovanski knjigarni. Prodajalni Ničman. v vseh drugih knjigarnah in boljših trgovinah Družinska Mika za leto 1934 z zelo bogato vsebino in krasnimi slikami. ki so same vredne nabavne cene Din 5 - za izvod, po pošti 50 par več. t V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in stric, gospod JOSIP CERAR zvaničnik drž. železnice danes, dne 30. t. m. ob 2 popoldne, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 2. novembra t. 1. ob 10 dopoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Moste, dne 30. oktobra 1933. Globoko žalujoča soproga CERAR FRANČIŠKA in hčerki KRISTINA in FANIKA ter vse ostalo sorodstvo. DRVA >N PREMOG pn Iv.Schumi Dol en jska cesta Telefon št. 2951 Žene 50 let lahko dobe videz, kakor da štejejo samo 30 let, če se reš jo in-diskretnih k žnih gub ter napravijo svojo kožo napelo na teh treh mestih. Profesor dunajske univerze dr. Stejskal je iznašel iznenadljiv produkt, imenovan Biocel, ki se pridobiva od mladih živali in ki vrača koži mladost. Ta produkt je v sestavini kreme Tokalon, rožnate barve, k! hrani in pomlajuje uvelo in nagubano kožo. Ohlapne mišice lica se okrepijo in postanejo čviste, s tem pa se pridobi diven, svež in mladosten videz. Krema Tokalon ne odreče niti v enem primeru. Uspeh je zajamčen, ali pa se denai vrne. Tako zadovoljen inTffTFll Klavirji prvovrstni instrumenti -različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalje dobite pri R. WARBINEK Ljubljana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. — Prodaja na obroke tudi proti bančnim knjižicam. Strokovnjaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica. Damske plašče, kostume, moške obleke, zimske suknje izdeluje po najnovejši modi in solidni ceni Jakob Smerajc, Tržaška cesta 5. (t) je vsak lastnik trgovskega ali obrtnega podjetja, ko prejme novo večje naročilo za blago in izdelke, ki jih je priporočal v domačem časopisju. Tudi Vi ste lahko deležni .take za-dovoljnosti, ako se pridno poslužujete reklame v »Slovencu«. Vsemogočni je poklical k večnemu počitku našo iskreno-ljubljeno zlato mamico, staro mamico, taščo, gospo FRAN JO CELNAR Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v torek 31. t. m. ob pol 3 popoldne iz hiše žalosti Postojnska ulica 4 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana - Celovec - Zagreb, 30. oktobra 1933. Franjo, prokurist, Anka, učiteljica, Jana por. Zupan, otroci. Bogdan Zupan, računski kontrolor, zet. Nadka Zupan, vnukinja in ostali sorodniki. Aleksandra Rahmanova: Dijaštvo, ljubezen, 20 Čeka in smrt »Volčje raztrgati, preden morem priti ponjol« je rekel Sunduk s solzami v očeh. Komaj je izgovoril, se je začulo zategnjeno tuljenje, naši konji »o odskočili, strigli z ušesi in napihovali nozdrvi. Sunduk jim je zaklical nekaj tatarskih besed, ki jih nisem razumela in ko veter so divjali naprej. Še enkrat sem se ozrla na ubogo Karko. Še vedno je na treh nogah šepala za nami in splašeno rezge-tala. Srce se mi je stisnilo .Tuljenje je postajalo vedno glasnejše, Karke nismo mogli več videti, toda vedeli smo, da so zdaj volkovi dotekli ubogo žival. Jokala sem, kot bi izgubila dragega človeka. Uro pozneje smo zagledali mestece. Svetlo in radostno je sijalo sobice, zlate kupole na cerkvah so blestele in se lesketale. Konji so divje zarezgc-tali od veselja in že smo drveli po ulicah mesteca. Mnogi sprehajalci so nas prepoznali, se odkrivali in nam klicali: »O, v goste? K staremu očetu? Naj so Vam blagoslovljeni bližnji prazniki k Ženske so z vedri na ramah hodile po vodo k jezeru in so se nam nasmihale. Vse je bilo tako •resrčno, tako domače in tnko neskončno oddaljeno od groze, ki smo jo prestali pred eno uro. Ogromna hiša starega očeta stoji na velikem vrtu. Uvozna vrata so bila na stežaj odprta in pri hišnih vratih je že stala množica ljudi. Izmotali so nas iz kožuhov, nas obsuli z vprašanji in nas peljali v prijetne, toplo zakurjene sobe, kjer je že brnel samovar in kjer je bilo toliko dobrih reči. da je kar vid jemalo... Veselost, spokojnost in zadovoljstvo je prevzelo telo in dušo. Tu je še vse tako, kot je bilo pred dvajsetimi leti... Moja stara mati je dala življenje dvaindvajsetim otrokom. Samo pol jih je ostalo živih, deset hčera in en sin. Vse hčere, razen ene so bile že poročene in so živele raztresene po vsej veliki Rusiji. Toda vse so se točno zbrale v očetnji hiši z možmi, otroci in sorodniki, kadar se je približal visoki velikonočni praznik iu praznik Kristusovega rojstva. Nikoli se ni manj kot petdeset oseb usedlo v teh slavnostnih dneh za dolgo mizo; in v sredi sta sedela kot očaka v stari biblični dobi stari oče in stara mali. Stari oče je prav poseben človek, kakršnih je malo. V katerokoli mesto se pelješ z njim, povsod bo najkasneje v četrt ure naletel na človeka, ki ga bo nagovoril z »ljubi prijatelje, ki ga je poznal ko je bil »še tako majhen« in ki bi se staremu očetu ua ljubo hudiču usedel na roge, ker mu zaradi te ali one velike usluge dolguje hvaležnost »preko groba«. Vse ga ljubi, ker zna »človeka ceniti«, kakor pravijo ljudje, ker zna z vsakim človekom, bodi reven ali bogat, ravnati enako prijazno in dostojno. »Ne sto rubljev, sto prijateljev moraš imeti«, je njegov najljubši pregovor. Njegova hiša je vedno vsakemu odprta. Zelo je bogat pa nikogar ni, ki ne bi priznal, da se ima za svoje bogastvo zahvaliti edino svoji silni energiji. Ko mu je oče umrl, je zapustil vse premoženje starejšemu bratu, po načelu, da se kapital ne sme nikoli deliti. Starejši brat je v nekaj letih vse zagospodaril, moj stari oče pa je dvajset let potem, ko je z nič začel, imel eno največjih strojnih tovarn v Rusiji. Vstaja redno ob štirih in dela točno petnajst ur na dan. Pri svojih podjetjih je imel tudi mnogo nesreče, vedno pa je zmagala njegova energija in delavnost. Delavci ga zelo ljubijo in zanjo skrbi kot oče. Žal jo razmerje med delavci in njegovim edinim sinom, mojim stricem mnogo slabše; to je starega očeta največji skrb, kajti od lanskega leta mu je moral prepustiti glavni del podjetja. Čuti se slabega in ve, da bo moral kmalu popolnoma spreči; saj ima že 81 let! Prav to pot smo z žalostjo opazili, da je zopet »močno popustil«. Po cele ure presedi v naslonjaču in se ukvarja s svojimi pravnuki. Silno me je zabolelo, da se zdaj ta velikopotezni mož začenja zanimati za stvari, ki se prej zanje sploh ni brigal, ker so mu bile premalenkostne. Ko ga je danes Maša prosila za škatljico vžigalic, je rekel z jokavim glasom: »Moj Bog, Maša, saj si šele včeraj vzela škatljico!« »Ali, Nikolaj Mihajlovič, saj zakurim vsak dan enoindvajset peči in koliko svetilk!« je odgovorila sobarica. »O Bog, o Bog!« je dejal nato in zmajeval s srebrno-sivo glavo. »Koliko blaga se potroši, brezobzirno potroši I« Stara mati ni bila najboljše volje. Cvetel je ravno veliki beli kaktus, kar se zgodi zelo redko, in stara mati, ki je zelo praznoverna, je takrat vselej prepričana, da to pomeni nesrečo in smrt. Šla sem k stari materi v sobo in sem si ogledala belo cvetoči kaktus. Očarljiv pogled! Soba stare gospe je skoro ko kapela Velika ikona zavzema skoraj vso steno in več oljenk gori pred njo. 25. decembra 1916. Božič. Od ranega jutra so prihajale cele trume dečkov in deklic, »slavit in hvalit Kristusa«. Z jasnimi glaski so prepevali staro pesem o treh kraljih iz Jutrovega in so med nami vzbujali mnogo smeha, ker so namesto cerkvenoslovanskega »Volhvy« peli »volky«, da se je glnsilo: In volki so za zvezdo šli. Prihajali so pevci iz vseh cerkva in so peli slovesne božične himne. Potem jih je stari oče po- Sv. zatoen-vrclec livlienja Vsa sodobna vprašanja o zakonu načelno pojasnjena. — Se dobi v knjigarnah in v prodajalni Ničman. — Din 20-— Prodaittlna II Ničman Uubifana, Hopiiar eva ulica 2 opozarja cenjeno občinstvo na ravnokar došle novosti devocijonalij, križev, kipov, nastavkov, kropivčkov na kamnu in lesu, rožnih vencev, svetinj itd. v veliki izberi do najfinejše kvalitete Cene honhurenCne Za obilen obisk se priporoča tvrdka n. Ničman Dijaki Novo! Mladeniči Ni kmalo povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska kakor Luč z gora spisat Fr VVeiser D. J. posloveni I Jože Jagodic. Cena broširani Din 15'—. polplatno vezani Din 22- Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani vabil, naj »prigriznejo«. Ko so se krepko odkaš-ljali in se zaradi lepšega malo branili, so izpili vsak čašo vodke in so posedli k božičnim mizam. Kaj je bilo vse na teh velikih, s snežnobelimi prti pogrnjenih mizah! Črni kavijar v zlatih če-bričkih, jeseter, losos, in mnogo drugih žlahtnih ribjih vrst, prekajenih in kuhanih, razne vrste ma-riniranih gob, slaniki v provencalski omaki, okusne ribje konserve, pečena kuretina, race in gosi, običajna božična gnjat, pirogi1 iz maslenega testa — ni mogoče vsega našteti. In na drugi mizi vse polno sladkariji Torte! Vsak družinski član je prinesel eno s seboj za starega očeta, pa ne navadne, ampak umetno izdelano. Nekaj minut ni bilo čuti drugega, kot pridno zvekanje lačnih pevcev. Potem so se pa pričeli pogovarjati: o vremenu, kateri duhovnik je ma-ševal, krajevne novice, poroke. Tedaj so tudi že prišli prvi obiski, drugi sledijo, ne[>restano hodijo ven in noter. Tisti, ki so prišli okrog poldne, skoraj ne morejo več stati, toliko so si ga že »načestitali«. pa z vztrajnim prigovarjanjem se vedno še posreči pripraviti jih <10 tega. da še nekaj pokusijo in ga zvrnejo še kak kozarček. Zdi se, ko da bi vsa blaginja hiše za-visela od tega, da obiskovalce prisilijo čim več pojesti in popiti. Stara mati skrbi pred vnem za ta da nobeden ue meša običajnega reda j&dii is. 'je vsa iz sebe, če kdo po vseh teh prigrizkih zatrjuje, da ne more »zajtrkovati«, to je, da ne more zmagati vročega piroga. Ko je pa pirog prišel na mizo, ko ga je stara mati razrezala in je nepopisno krasno zadišalo po njem, so pozabili, da so siti, in vsi so zopet jedli, kot bi se bili štirinajst dni postili. In to traja ves dan, ne da vštejemo mnoge tople obede, ki slede po zajtrku: kosilo, čaj, večerja, zopet čaj itd. do dveh ponoči. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ceč, Izdajatelj: Ivan Rakoree. Urednik: Lojie Golobi«.