P.b.b sve+ovnih in domačih dogodkov PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagcnfurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort KlagenfuA LETO XIV./ŠTEVILKA 40 CELOVEC, DNE 4. OKTOBRA 1962 CENA 2.- ŠILINGA Narodni svet koroških Slovencev podal obračun dela DELEGATI IZ 50 OBČIN DVOJEZIČNEGA OZEMLJA ZBOROVALI V CELOVCU V nedeljo, dne 30. septembra 1962 so se zbrali na rednem občnem zboru Narodnega sveta koroških Slovencev delegati iz 50 občin dvojezičnega ozemlja v Celovcu. Na občnem zboru je spregovoril prof. dr. Inzko o (položaju slovenske manjšine na Koroškem, prof. dr. Reginald Vospernik pa o sodobnem reševanju narodnostnega vprašanja v deželi. Soglasno je sprejel občni zbor tudi spremembo statutov, ki bo omogačala v bodoče še tesnejše sodelovanje vseh slovensko-katoliških organizacij med koroškimi Slovenci, hkrati pa je potrdil smernice za nadaljnje narodno delo. Občni zbor je z navdušenjem izvenel s koroško narodno himno »Nmav črez izaro«. Občnega zbora so se udeležili tudi: častni predsednik Narodnega sveta, ravnatelj dr. Joško Tischler, predsednik Krščanske kulturne zveze, prof. dr. Pavle Zablatnik ter predsednik Kmečko-gospodarske zveze Mirko Kumer mlajši. skoz stoldtlj a zaitliranega naroda. Vedno v večji metli se moramo 'zavedati, da se rešujejo vprašanja naših dni v vsestranslkii dejavnosti ne pa v politični im osebni rezervi. Dr. Vospernik je podprl svoja izvajanja z vrsto konkretnih primerov ter se izpovedal za sodelovanje s pripadniki večinskega naroda, kjerlkoli bi se take možnosti na podlagi upoštevanja naših svojstvenosti Slovencem nudille. Po obeh predavanjih se je razvila živahna diskusija, pri (kateri so udeleženci občnega zbora živahno sodelovali. Pred volitvami novega odbora je obrazložil prof. dr. Vinko Zwitter potrebo po sipremembi pravili, sledila je raz resnica dosedanjemu odboru iter vdlitev novega odbora. Soglasno so bili v vrhovno narodnopolitično predstavništvo 'koroških Slovencev izvoljeni: Predsednik: prof. dr. Valentin Inzko, Sveče v Rožu. 1- pofdprefdlsednik: Domej Ignac, posestnik v Rinlkolah. 2. podpredsednik: Gallob Anton, posestnik v Zagoričah pri MalošČah. Tajnik: prof. dr. Reginald Vospernik, Podravlje. Tajnikov namestnik: Florijan Lipuš, urednik, Celovec. Blagajnik: Bernard Strauss, strokovni učitelj, Žihpolje. Odborniki: Janko Lepuschitz, posestnik na Ravnah pri Rožeku, Janko Wolte, posestnik v Apačah, Roblek Franci, Sele, Hanzej Safran, posestnik v Bilčovsu, Go-lautschnig Jože, Št. Lipš v Podjuni, Hanzej Kuchling, Štriholče pri Trušnj ah. V odboru pa (bodo zastopane tudi ostale slovenske katoliške organizacije vsaka po enem izstopniku. IProf. dr. Vinko Zwitter bo v odboru zastopal kot tajnik Kmečko-go-spodarsko zvezo, ravnatelj dr. Joško Tischler pa je član odbora kot častni predsednik Narodnega »veta. Novoizvoljeni odbor nam jamči po svojih predstavnikih za razgibano narodno-ipoiitiono delo med Slovenci na podlagi katoliških načel in narodnega izročila. Občni zbor Narodnega sveta je bil vdilka manifestacija naporov za narod. Se vedno rasno sovraštvo Na univerzi v Oxfordu v ameriški državi Mississippi je pred kratkim prišlo do krvavih spopadov zaradi študenta-črnca, ki se je hotel vpisati na univerzo. Rasno sovraštvo je doseglo svoj višek, ko 29 let starega Jamesa Mereditha niso hoteli sprejeti na univerzo. Pod okriljem policije so pripeljali študenta na univerzo v Oxford in mu lam dodelili stanovanje. Medtem ko je predsednik Kcnnedy po televiziji apeliral na univerzo, je tam prišlo že do krvavih nemirov. Okoli 1000 belih študentov se je uprlo policiji, jo napadlo s kamenjem ter prevračalo avtomobile. Razdivjani so vpili: »Nočemo črncev med nami! K vragu z Bob-byjem Kennedyjem« (ameriški pravni minister, op. ur.). Mnogo ljudi, med njimi največ časnikarjev, je bilo ubitih. Nekega univerzitetnega profesorja je zadela srčna kap. Vedno zopet znova zbruhnejo nemiri. S solzilnim plinom poskuša policija vzdržati navalom pobesnelih študentov. Ko je James Meredith po imatrikulaciji zapustil univerzitetno poslopje, se je smehljal. Beli študenti so kričali nanj: »Tvojih prstov se drži kri«. Mnogo študentov je policija zaprla. Zvečer je prišlo v neki ulici, ki drži k zaprtemu glavnemu trgu pred Oxfordom, do novega streljanja. Le vojakom se je z bajoneti posrečilo zopet vzpostaviti red. Ponovno so zaprli vrsto mladih demonstrantov, ki so se nabrali v ulici, iz katere so prihajali streli. V središču Oxforda so vse trgovine in vsi uradi zaprti. Skupine belih študentov se klatijo po cestah in mečejo kamenje in opeko na vojaška vozila, v katerih sedijo črnci. Medtem, ko po svetu govorimo o zbliževanju narodov ter o mednarodnem prijateljstvu, se na nekaterih krajih poglablja razdor med narodi in se uničujejo prijateljske vezi v brezsmiselnem sovraštvu. Vedno hoče biti en narod večji od drugega. Kar se kje dogodi na tako nasilen način, se drugod v drugi obliki dogaja skozi vrsto desetletij. In to je pravtako zločin. ^laši napori za narodne pravice ■V svojem narodho-poMitičncm referatu je dejal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko: »Zadnja občni zbor naše dsrednjje politične organi-zacije je bil 4. januarja 1960. V treh mesecih torej bi potekla trlildfcna doba, kii jo predvidevajo pravila za vsak izvoljeni odbor. Današnji občni zlbor Srno sklicali ob začetku nove ddlovnc sezone, da bi mogel novoizvoljeni odbor vse nalsllednjje mesece posvečati sistematičnemu političnemu delu v občinah. Žtuva 'povezanost odbora z zaupniki je prvo, kar je za uspešno politično delo potrebno. Naši krajevni politična predstavniki morajo biti podrobno vpeljani v vse načrte osrednjega vodstva, saj je prav skrb odbora, da so zaupniki v občinah polMčno razgledani in vsestransko aktivni. Celoten politični aparat mora biti ndaren, kar (je možno le, če uipoSteva odbor želje dn 'potrebe svojih članov in za-tbpikov. Triko ddborovo delo bodo sode--‘■“vci vračali z zaupanjem in izvedbo načrtov, ki si jih je 'zamislil odbor v svrho nresniičitrve narodno-potlitličnega programa.« Po teh uvodnih besedah je podal dr. Valentin Inzko v več kot enournem poro-u‘]u obširen preglod o delu naše osrednje politične organizacije v preteklem delovnem obdobju. Kritično je ocenili redne kontakte zunanjega ministra dr. Kretskega ter članov deželne Vlade s predstavniki manj-Slne. V tej zvezi se je bavil podrobno z do-jctlanjlm načinom reševanja člena 7 dr-avne pogodbe po avstrijski vladi ter tozadevnimi predlogi in ukrepi manjšine. Sider so ostala glavna vprašanja, kot zadeve ljudskega šolstva, uradnega jezika ter dvojezičnih napisov tudi zanaprdj odprta, f v en dar vse kaže«, je dejal govornik, »da Je reševanje južnotirolskega vprašanja pri-yedlo predstavnike avstrijske vlade do več-Je pripravljenosti za izpolnitev v državni Pegodbi prevzetih obveznosti.« Odbor pa ni 'posvečal vso pozornost le realizadiji člena 7, ampak tudi organizacij-pemiu .delu po Občinah. iKrajevni sestan-1 Narodnega sveta, vzpostavitev krajevnih 'borov, pridobivanje rednih članov spa-( aj° med stalno delo naše narodno-politič-ne pilganiizadije z vedno boljšim obiskom miših sestankov in zborovanj. Sicer bo tre-)a v marsikateri občini organizacijo po- staviti še na širšo podlago, marsikje je sploh ni in jo bomo morali šele na novo ulstanoviti, oziroma poživiti, kar velja predvsem za kraje ob jezikovni meji. Da so na občnem zboru zastopani delegati iz 50 občim, pa dokazuje pravilnost tozadevnih u-krepov. Tudi v za|dnjiih treh letih je bilo treba pripraviti vrsto vlog in spomenic, za kar je bilo potrebno mnogo sej in posvetovanj. Tudi ni samo ob sebi ulmevno, da je redno izhajalo fcu'kturuojpolitično glasilo »Naš tednik — Kronika«. »Dovolite,« je dejal dr. Inzko, »da se na tem mestu zahvalim vsem sotrudnikom in dopisnikom za njih sodelovanje in udehllizem. Zahvaljujem pa se tudi vsem odbornikom ter krajevnim zaupnikom za požrtvovalno delo, ki so ga vršili v zadnjih 'kitih v vrstah naše organizacije. S skupnimi močmi ji bomo tudi v bodoče posvečali vso skrb in ljubezen, da bo kot Vrhovna predstavnica katoliško u-smerjenih koroških Slovencev mogla izpolniti naloge, ki si jih je stavila ter uživala tako veliko spoštovanje in ugled pred narodom, Cerkvijo in državo. Za sodelovanje z narodom sosedom 'Podrobno analizo naših narodnostnih prilik |je podal na obenem zboru v svojem referatu o sodobnem reševanju narodnostnega Vprašanja v deželi nato dr. Reginald Vospernik. Dajal je: Mi, ki nismO dolžiVljali dogodkov po prvi svetovni voljni in katerim živijo grozote Hitlerjevega barbarizma samo v megleni otroški domišljijii, vidimo marsikako stvar drugače kakor generacija pred nami. Pred-visom se zavedamo, da nam je treba še in še konlstruktivnega pogleda v bodočnost. Ker smo otroci tega čalsa, je nujno, da se •tokovom naše dobe ne izognemo v izolacijo. Tudi nam se odpirajo stalno nove možnosti. Vsepovsod je danes še pomanjkanje izobražencev. Mladina, ki ibo zajpuščala po maturi našo ‘gimnazijo (V Celovcu, ne bo v skrbeh za službami, kakor v času po prvi in pred drugo svetovno vojno. Situacija in temno vzdušje napram Slovencem se je zboljšalo in se še izboljšuje. Od rastočega vpliva slovanskih narodov .profilira tudi naše v obče-evropiskem okviru jmajhno na-rodnolstno vprašanje. Kar je treba dati našim ljudem, je pogum. Imeti morajo občutek, da niso več pripadniki teptanega in -KRATKE VESTI - Sirska vlada bo nadaljevala s politiko mepovezovanja z bloki in se bo trudila zagotoviti neodvisnost in suverenost države, je izjavil zunanji minister Asad Mahasen. Minister je govoril tudi o vprašanjih odnosov med arabskimi državami. Zvazel se je za širšo arabsko solidarnost. »Politika pozitivne nevtralnosti ima za Sirijo pomen zagotovitve sodelovanja na vseh področjih«. Portugalska je zgradila ob meji Mozam-biqua 15 vojaških letališč. Graditi so jih začeli že pred letom dni in preko teh oporišč prepeljali okrog 50.000 vojakov na ozemlje iMozambiqua. Ob mejah dan in noč patrulirajo portugalski vojaki, ker se Salazarjeva vlada 'boji infiltracije osvobodilnih sil iz sosednjih afriških držav, posebno iz Tanganjike, kjer je veliko beguncev iz Mozambiqua. V Parizu so volili. Po delnih volitvah, na katerih »o volili tretjino francoskega senata, se politična slika v senatu ni spremenila. Izmed 85 senatorjev, ki bi jih bilo treba izvoliti v metropoli, je mandat podaljšalo 7 dosedanjih senatorjev. Vsak 'po mandat več v senatu so dobili levi demokrati, Ljudskorepubli,kansko gibanje in socialisti, medtem ko je vladna Unija za novo republiko zgubila samo en mandat. Sovjetska vlada je poslala v Washington »oster protest«, iker so portorikanske Oblasti zaplenile tovor sladkorja, ki ga je neka britanska ladja vozila s Kube v Sovjetsko zvezo. V noti je rečeno, da je bil sladkor last sovjetske organizacije za trgovanje z inozemstvom in da so ZDA v celoti odgovorne za to akcijo, ker imajo ZDA sodno Oblast v Portoriku. Norveški zunanji minister H a Iva r d Lange, ki je spremljal kralja Olafa V. med uradnim obiskom iv Franciji, je izrazil upanje, da bo Norveška kmalu postala članica Skupnega trga. Pogajanja na ravni ministrov naj bi se začela konec leta. Lange sodi, da ta pogajanja ne 'bodo uradno povezana s pristopom Velike 'Britanije v EGS, toda njihov usjpeh bo v marsičem odvisen Od rezultatov, doseženih glede Britanije. V New Yorku sta se sestala zunanja ministra ZDA in SZ Dean Rusk in Gromi ko. Nedvomno je ta sestandk važen zaradi obilice spornih Vprašanj med Vzhodom in Zahodom, predvsem pa zaradi nalpetosti okoli Beillina in Kube fin zaradi slepe ulice, r katero so zašla pogajanja o prekinitvi jedrskih poizkusov. Minister brez listnice v bonnski Vladi Haimrich Krone je odpotoval ta teden k Adenauerju na razgovor. Govorila bosta o obnovitvi parlamentarnega dela in o Berlinu. 'JfSSBKlKKSSiiJsSISStEaaeOSHEBHSJaiaBBBBBBISaMBBBEMKaEBBBHlIUBBlIBBBBB OBČNI ZBOR KOROŠKE DIJAŠKE ZVEZE bo v sredo, dne 10. oktobra ob dveh popoldan v dvorani Mohorjevega doma v Celovcu. Na dnevnem redu so poročila zvezinih odborov, volitve novih odborov in drugo. Vse dijake in študente, ki se zanimajo za naše delo, iskreno vabimo. Sprejeti bodo tudi novi člani. Osrednji odbor ^aaBBBBBBBSaaBUEBBBnBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBiaBBBaBHBBBBBBBBBBBB' Politični teden listo. Spričo sedanjega stanja pozivajo vse Slovence tržaške občine, naj se pridruižijo skupni listi in naj jo podprejo. Po svetu ... ZDRUŽENI NARODI V New Yorku se redno nadaljuje splošna razprava v glavni skupščini OZN. Večina govornikov še vedno poudarja predvsem nujnost prekinitve jedrskih poizkusov ter pospešitev likvidacije kolonializma. Mnogi predstavniki 'tudi ostro nastopajo proti zaprtim gospodarskim blokom in poudarjajo, da ti bloki prinašajo nevarnost novega gospodarskega kolon ia 1 izma. Izven sej pa so važni številni razgovori posameznih ministrov. Predvsem zanimajo svetovno javnost razgovori ameriškega državnega tajnika s sovjetskim državnim ministrom Gromikom. Imela sta več razgovorov; zdi ise, da sta predvsem govorila o možnosti sporazuma za prekinitev jedrskih poizkusov. Nedvomno bosta Rusk in Grb-miiko pri nadaljnih razgovorih obravnavala tudi spor okoli Berlina in Kube. ALŽIRSKA VLADA Po volitvah v Alžiru, na katerih je ljudstvo prebisditarno izvolilo svoje predstavnike v narodni skupščini, je bila v torek preteklega tedna slovesna seja prve skupščine, v kateri je 195 poslancev. Za predsednika skupščine je bil izvoljen bivši predsednik vlade Ferhat Abas, za predsednika vlade pa Ben Bella. Istočasno je predstavnik začasne izvršilne oblasti Fares izročil vso oblast predsedniku skupščine in listo je storil tudi predsednik začasne alžirske vlade Ben Heda. V petek je Ben Bella predstavil vlado skupščini in obrazložil njen program. Poudaril je, da bo Alžir vodil politiko he-vključevanja v bloke in pozitivne nevtralnosti. — S tem je tudi formalno začela obstojati nova alžirska država. Dokler ni alžirska republika dobila osrednje zakonodajne oblasti in izvršnega organa, se je Francija vedno sklicevala na evionske sporazume in je odlagala izvedbo nekaterih obveznosti. Tako je odlagala dajanje pomoči, za katero se je bila obvezala, in tudi umik svojih čet. JEMEN POSTAL REPUBLIKA V Jemenu, ki leži v jugozahodnem delu Arabskega polotoka, je konec tedna izbruhnila revolucija, kli jo je izvedla Vojska. Ta je zrušila absolutistično mbnarhijo m ustanovila '»Jemensko arabsko republiko«. V sporočilu, ki ga je oddajala radijska postaja v glavnem mestu Sani, se poudarja, da je »vojska izvedla to revolucijo v korist naroda«. Vojska poriva ljudstvo Jemena, naj se postavi na stran revolucije, ki je »rešila deželo najhujših sovražnikov naroda, naj-trdovratnejših sovražnikov delavcev, kmetov in trgovcev — diktature fevdalne monarhije.« V petdk so po radiu javili, da je bil ustanovljen revolucionarni svet ter sestavljena vlada. — Površina jemenskega o-zemlja znaša okoli dva milijona kvadratnih kilometrov. Na tem ozemlju živi okoli štiri milijone in pol prebivavcev. ŠVICA IN EGS Proti koncu septembra so se v Bruslju začela pogajanja med predstavniki Švice in vodstvom Evropskega gospodarskega skupnega trga za pridružitev Švice. Dopisnik nekega švicarskega Justa poroča iz Bruslja, da v krogih Evropske gospodarske skupnosti niso prav nič navdušeni za pridružitev Švice in ostalih dveh nevtralnih držav, Avstrije in Švedske. Preveč 'posla imajo z drugimi bolj nujnimi zadevami, kakor z vprašanjem pristopa Velike Britanije (s to d Piavo se bodo pogajanja obnovila oktobra) in pridružitve afriških držav. Več uglednih državnikov EGS je nevtralnim državam dalo razumeti, da bi morale opustiti svojo politično nevtralnost, ako bi se hotele pri druži tli EGS. V ARGENTINI ZOPET MIR Po zadnjem uporu se je Argentina zopet pomirila. Del argentinskega .Vojaštva se je namreč pred nedavnim uprl proti civilni oblasti, ki ji načeljuje predsednik države Gnido. Po nekaj dnevih se je vojaštvu,, ki je ostalo zvesto predsedniku, posrečilo zatreti upor un v ddželi je zavladal zopet mir. Smrtnih žrtev je bilo okoli 123. Vsi admirali Vojne mornarice so odstopili, da bi tako olajšali reorganizacijo vojne mornarice. Imenovan je bil nov vojaški poveljnik in sicer general Ongania, vojni minister pa je postal general Rattenbaoh, medtem ko je bil za ministra za mornarico postavljen admiral Columbia. ITALIJA Italijanski parlament te dni razpravlja o preureditvi nižjega srednjega šolstva. Kot vse 'kaže, bo ustanovljena enotna triletna obvezna nižja srednja šola, ki bo popolnoma brezplačna. Iz teh šol se bodo dijaki lahko vpisali v različne višje srednje šole. Med političnimi skupinami, ki tvorijo sedanjo vladno vdčino, dolgo ni moglo priti do sporazuma o pouku latinščine. Demokristjani so predlagali, naj bo pouk tega jezika Obvezen .za 'tiste dijake, ki se po končani nižji srednji šoli nameravajo vpisati v klasično gimnazijo. Socialisti pa so se predlogu 'upirali, češ da bi to predstavljalo neko diskriminacijo med dijaki in so zato predlagali, naj se pouk odpravi. Pretekli torek pa so demokristjani in socialisti dosegli kompromisno rešitev, na osnovi katere v prvem razredu ne bo pouka latinščine, v drugem razredu se bo latinščina poučevala skupno z Italijanščino, vendar le toliko, da bodo dijaki spoznali osnovne razlike med obema jezikoma, v tretjem letniku pa bo latinščina neobvezen predmet. TRST V Trstu se bodo vršile volitve v občinski svet. Ob tej priliki bodo slovenske politične skupine predložile enotno listo. Slovenska katoliška skupnost, Slovenska demo-kratska zveza, Slovenska krščanska socialna zveza in Skupina neodvisnih Slovencev sporočajo, da so sklenile nastopiti pri volitvah v tržaški občinski svet s skupno Slovensko POLOŽAJ V KONGU 'Predstavnik OZN v Kongu Robert Gar-diner je poslal samozvanemu predsedniku Katange Moizu Oombeju pismo, v katerem ga opozarja na to, da lahko sedanja okrepitev katanškega orožništva s tujimi najemniki in njeno oboroževanje ogroži uresničitev U Tantovega načrta o združitvi Konga. Besedilo pisma je Objavila informativna služba OZN v Leopoldvillu. Razgovori v Elisabetbv.illu med predstavniki kungoške vlade, OZN in katanških oblasti so se začeli pred približno štirinaj-stimli dpevi. Namen razgovorov je, doseči združitev vojaških sil, uvesti enoten denar in zagotoviti, da bosta imeli kungoška vlada in 'Katanga enak delež od dohodkov neke 'rudarske družbe. Po U Tantovem načrtu hi ureditev teh vprašanj pomenila prvo stopnjo na poti do združitve Konga. Za zdaj še ni vesti, kako se razgovori razvijajo. Znano pa je, da je s‘kušal Combe v zadnjih dneh večkrat razširiti vesti o dozdevni agresiji kongoške vojske na nekatera katanška področja, 'kar bi si bilo mogoče razlagati kot njegov poizkus, da najde odgovor za morebitno prekinitev pogajanj v Eliiza-bethvillu. FRAN GOSKONEMSKA ZBLIŽEVANJA Uradni pariški krogi so konec preteklega tedna objavili, da so se začeli francosko-za-hodnonemški razgovori', na katerih naj bi se dogdvotrill o tesnejšem sodelovanju med obema državama, o čemer so se sporazumeli pred nedavnim obiskom predsednika de Gaulla v Zahodni Nemčiji. Obe državi sta izdelali načrte, kako bi se naj sodelovanje poglobilo. Uradni krogi pravijo, da «se to delo bliža koncu«. in pri nas v Avstriji MIR OB ADIŽI V dobi enega leta se je politična položaj na Južnem Tirolskem toliko izboljšal, da se je napeto razmerje med Avstrijo in Italijo že močno ublažilo. Veliko zaslugo ima pri tem posebna mešana študijska komisija, ki je bila ustanovljena lansko jesen in ima nalogo proučevati jnžnotirolsko vprašanje. Medtem sta se zunanja ministra dr. Krei-sky in Piccioni srečala k posebnemu razgovoru v lNew Yorku, v katerem sta eno uro razpravljala o odprtih vprašanjih med Avstrijo in Italijo in seveda tudi o bocenski pokrajini. Krtlsky je v torek govoril tudi preteklega tedna skupščini Združenih narodov in je pojasnil, da avstrijska vlada ni hotela predložiti zadeve Zvezi narodov, kot je bilo nameravano, kor obstoja upanje, da bo prišlo do rešitve južnotirolskega vprašanja z'dvostranskimi dogovori. Nov sestanek med zastopniku obeh držav je določen še pred zimo. OKROG ŠOLSKIH ZAKONOV šolski zakoni, ki so jih sklenili v državni izbornlci, še ne pomenijo konec reform, ki se tičejo zakonov glede šolske uprave. Zdaj leži na deželah, da sklenejo, kako bodo te zvezne zakone izvršile. Deželni zbori Imajo za to časa do 8. avgusta 1963. Deželne vlade bodo morale skrbeti, kako bodo sestavile kolegije deželnih In okrajnih šolskih oblasti in koga bodo nastavile na teh mestih. Piri tem ho treba razjasniti, zastopniki katerih verskih skupin In zastopniki katerih zakonitih zastopstev interesov bodo morali biti zastopani. Slediti morajo še predpisi glede zgradbe, organizacij sklih o-blik ter števila učencev v razredih ljudskih, glavnih, posebnih in poklicnih šol. Deželni zakon bo moral urediti izvedbo zadnje novele k zveznemu zakonu o krščanskem nauku, ki zahteva, da mora biti križ v vsakem razredu. Strašne posledice orkana v Španiji Čez tristo oseb mrtvih in na stotine pogrešanih Orkan, ki je ponoči 25. septembra razsajal v okolici Barcelone, je povzročil strašno nesrečo. Neki predstavnik pokrajinskega guvernerskega urada je sporočil, da je znašalo v prvih popoldanskih urah število smrtnih žrtev 242 In 395 pogrešanih, medtem ko je na tisoče oseb brez strehe, škoda znaša na desetine milijonov dolarjev. Zdi se, da je najhuje prizadeta Tarrasa z 91 mrtvimi ter več kot 50 izgubljenimi. Veliki odvodni kanal, ki je odvajal vode reke Palau pod cesto Avenida del Cau-dillo, je razneslo zaradi pritiska vode lin središče mesta je bik) takoj poplavljeno z 2 m visoko vodo. Avtobuse, tovornjake in avtomobile ter cele hiše je odnašala voda, ki je porušila še tlva železniška mostova. 'Pri tem so se dogajali dramatični prizori, ko so žrtve večkrat Izginjale v tokovih vode pred očmi preplašenih ljudi, ki niso imeli časa, da bi pravočasno pomagali. Videli so n. pr. dva zakonca s tremi otroki na neki strehi, a voda jih je odnesla, preden jim je bilo mogoče kakorkoli pomagati. Od neke 11-članske družine se je samo ena oseba rešila. Blizu Tarrasc je poplava zajela pre-bivavce neke nlove stanovanjske četrti in jih preplavala, preden so se zavedli nevarnosti. Poleg Tarrase je bil zlasti prizadet Saba-dell. Tropsko deževje, ki je zajelo vso Katalonijo, kjer je padlo 120 1 na kv. m., je bilo še posebno močno na industrijskem področju Barcelone. Severni predeli mesta so bili zaliti z blatno vodo, vodovodi so bili poškodovana. V Sabadellu so utrpele veliko škodo tamkajšnje tekstilne tovarne. Slabo vreme je povzročilo prekinitev cestnih in telefonskih zvez. Več mostov se je zrušilo. V Sabadellu je baje voda preplavila neko tovarno, še preden so se delavci utegnili rešiti. V Rubij u je voda podrla skupino hiš, pra čemer je bilo najmanj 12 mrtvih. Glavna cesta, ki veže Madrid s Francijo, je na več mestih prekinjena zaradi zemeljskih usadov. Po vsej barcelonski pokrajini so odredili, naj vlaki ne zapučajo postaj. Glavne reke, ki so prestopile bregove, so Rliera, Besos in Ripoll. Pri Barceloni je poplavila reka Besos, ki je povzročila ponoči ogromno škodo. V vseh krajih so zvonovi opozarjali prebivalstvo na nevarnost, vendar je vodovje prihrumelo prehitro, da bi se lahko vsi zavedli nevarnosti. V Tarrasi so doslej našli 91 trupel, jv Sabadellu 50. Veliko število žrtev je pripisati dejstvu, da se je mnogo 'hiš, ki so prvi naval vodovja vzdržale, proti zori zrušilo. Nižji predel Tarrase je dobesedno izginil. Katastrofa, ki je prizadela Katalonijo, je največja od leta 1953, ko je bila poplavljena Holandska. SLOVENCI doma bi pa s o etn Mlada slovenska harfistka je nastopila v Sieni Znani harfist Nicanor Zabaleta je priredil tečaj za mlade harfiste na sienski Accademia Musicale Chigiana. Tečaja se je udeležila tudi mlada harfistka Lučka Kuretova iz Ljubljane, ki je nasto-pila na zaključnem koncertu najboljših tečajnikov. V svoj program je vključila „Souvenirs” Vilka Ukmarja kot edino jugoslovansko točko na koncertu. Kritika je njen nastop ocenila z lepimi priznanji. Koncert Dobravke Tomšič V Slovenjem Gradcu je koncentirala znana slovenska mlada pianistka Dubravka Tomšič, na katerem je igrala Bacha, Brahmsa, Beethovna, Liszta, Prokofjeva in Chopina, je pri občinstvu zelo dobro uspel. Gre pa še za nov uspeli kulturne pri-zadevnosti Slovenjgradčanov: da je tudi na njihovem koncertnem odru nastopila pianistka, ki sicer doživlja pohvalne kritike največjih svetovnih glaslienih središč. Slovenski režiser v Banji Luki Slovenski režiser Peter Malec, ki je dolgo časa deloval v Mariboru in ki je bil te dni mimogrede v Ljubljani, je že tri leta režiser v Narodnem gledališču v Banji Luki. Tamkajšnjo novo sezono pa začenja kot umetniški ravnatelj tega gledališča. Ba-njaluško gledališče ima kar obširen in živahen repertoarni načrt za letošnjo sezono: 10 premier na veliki sceni in 2 na mali sceni. Med napovedanimi deli so nekatera izredno svete svetovne novosti, kot na primer najnovejša komedija Petra Ustinova ..Poslednji posnetek” ter Evgenija Švarca „Scena” ali .,Demon”; deli, ki sta nedavno tako v Moskvi kot na Dunaju doživeli velik uspeh. ;tu Slovenska pianistka v ZDA Po dvomesečnem obisku v domovini se je znana slovenska pianistka Damjana Bratuž ponovno podala v Združene države, kjer bo prihodnje leto na Bloomington univerzi v Indiani promovirala iz glaslrc. Slovenski koncert gostuje Proti koncu septembra je vokalni ansambel Ko roški akademski oktet iz. Ljubljane priredil koncert v Križu in v Bazovici. Gostje so izvajali spored narodnih in umetnih pesmi raznili narodov. Pretekli ponedeljek pa so nastopili tudi v Trstu na slovesnosti, s katero bo odprl svoje prostore Slovenski klub. Slovenski oktet v Parizu Ansambel Slovenski oktet iz Ljubljane je preteklo soboto od|M>toval v Pariz, kjer 1k> zastopal goslavijo na pomembni mednarodni prireditvi? Slovenska umetnost v beograjski galeriji V salonu Moderne galerije v Beogradu so te dni odprli zanimivo razstavo slovenske likovne umetnosti, ki predstavlja del prihodnje stalne zbirke beograjske Moderne galerije. Kot je znano, pripravljajo to galerijo v Beogradu postopoma. Razstava slovenskih umetnikov je prva, ki zaokroženo zajema eno izmed nacionalnih področij te splošno jugoslovansko zamišljene umetnostne zbirke. Žc bežen sprehod po razstavi, ki združuje 44 slik in plastik Janeza Bernika, Riharda Jakopiča, Matije Jame, G. A. Kosa, Franceta Kralja, Staneta Kregarja, Mihe Maleša, Franca Pavlovca, Marija Preglja, Albina Roglja, Maksima Sedeja, Franceta Slane, Lojzeta Spacala, Gabriela Stupice, Marka Šuštaršiča, Frana Tratnika, Klavdija Zornika, Tineta Kosa, Janeza Boljke, Jakoba Savinška, Zdenki1 Kalina in Draga Tršarja, dokazuje živahno podjetnost galerije pri zbiranju in izbiranju razstavljavcev. Med njimi najdemo celo nekatera manj znana, a zato nič manj značilna in kvalitetna (hri1 naših umetnikov, mimo katerih v prihodnje pr’ konplcksncni spoznavanju zgodovine slovenske I1' kovne umetnosti ne bo mogla. Sedanja zbirka slovenske umetnosti, ki je prikazana na razstavi, p3 bo, po zagotovilih upravnika galerije slikarja M10' draga Protiča, v svoji končni obliki v Moderni S3' leriji še izpopolnjena. Slovenski umetnik Justo Košuta je umrl Dne 30. septembra je nehalo biti srce umetnika, tržaškega igravca Justa Košute. Rodil se je 28. oktobra 1898 v Trstu. Osnovno šolo je obiskoval v Križu, pripravljalnice za srednje šole na I,r°' seku, gimnazijo pa je opravil v Trstu do le13 1915, ko je bil poklican k vojakom. Že kot gimnazijec je Košuta sodeloval pri ljudskem odru Vcsn3 v Križu ter pri čitalnici pri Sv. Jakobu, po končani gimnaziji pa sc je dokončno odločil za glcd3' lišče. Njegovi prvi gledaliki učitelji so bili Hitri0 Nučič, Milan Skrbinšek in Maria Vera. UzatUz kuttuzM • RIM KULTURNI OBZORNIK Slovenci in mecenstvo Delegacija jugoslovanskih književnikov je odpotovala h Rima v Florenco in Milan. Jugoslovanski 'književniki, ki jih vodi Ciril Kosmač, so imeli v Rimu več srečanj z italijanskimi pisatelji. Osnovna tema v njihovih razgovorih je bil dogovor o njihovem bodočem sodelovanju. Delegacija italijanskih književnikov bo prihodnji mesec obiskala Jugoslavijo. © LJUBLJANA ^ri Cankarjevi založbi v Ljubljani je v zbirki Svetovni roman v prevodu Silvestra Škerla izšel obsežen roman pred sto leti umrlega italijanskega pisatelja, Garibaldijevega sobojevnika Ippolita Nieva »Pisana« s podnaslovom »Izpovedi osemdesetletnika«. Delo je eden najbolj razgibanih romanov, kar jih ima italijanska književnost 19. stoletja. Spremno besedo je napisal Božidar Borko, knjigo, ki obsega 823 strani, pa je opremil Aleš Šarec. © MARIBOR V spomin na 100-letnico smrti slovenskega pesnika in pisatelja škofa Antona Martina Slomška, je mariborski škof dr. Držečnik priredil sprejem v škofijskem dvorcu v Mariboru. Sprejema so se udeležili visoki cerkveni dostojanstveniki iz Maribora, Ljubljane, Zagreba in Kopra. Slovesnosti je prisostvoval tudi predsednik republiške ko-utisije za verska vprašanja Boris Kocijančič. ® LJUBLJANA Na ljubljanskem Odru 57 so pred kratkim prvič uprizorili »Dialoge« Primoža Kozaka. Delo sta režirala Kennavner in ^Nžaj. Igrali st) Rohaček, Ulaga, Kosmač, Kurent in Vovk. • VARŠAVA V Varšavi se je končal šesti mednarodni festival sodobne glasbe »Varšavska jesen«. Izvajali so dela italijanskih, japonskih, grških, nemških, angleških, nizozemskih, sovjetskih in francoskih skladateljev. • PARIZ Pri 81 letih je Picasso še vedno neutrudljiv delavec. Te dni pripravlja sceno za baletno interpretacijo dveh Debussyje-vih skladb »Favnovo popoldne« in »Ikar«. Palet pripravlja za pariško Opero slavni koreograf Serge Lifar. Krstna predstava ko 15. oktobra. • NEW YORK Zadnje delo Williama Faulknerja »The Keivers« (»Ravbarji«) je že nekaj časa med '(>4rolj branimi knjigami v ZDA. Knjiga, ki je izšla tik pred pisateljevo smrtjo, je za razliko od prejšnjih njegovih del — hu-Uioristična. • ZAGREB Zagrebška šola za uporabno umetnost, ki se je razvila iz nekdanje obrtne šole, ustanovljene leta 1882, praznuje letos osemdesetletnico svojega dela. V jubilejnem šol-skem letu bo šola za uporabno umetnost Priredila več razstav, obenem pa bo izvedla tudi reformo pouka, da se bo še bolj pri-*agodila današnjim potrebam. ® PARIZ . Francoski pisatelj Georges Simenson, ki je doslej izdal okoli 430 knjig, delno pod *v<>jim imenom, delno pod \1 psevdonimi, ln ki zadnje čase napiše »samo« po šest knjig na leto, napoveduje 600 strani obse-Rnjoč roman iz pariškega življenja, ki ga ko pisal tri mesece. • PO SVE TU . Po bibliografskih statističnih podatkih Je obsegala znanstveno-strokovna literatura, k> je lani izšla po svetu, skupno nad 60 bilijonov tiskanih strani srednjega for-nuua. Največ knjig, publikacij in brošur vrste je izšlo v angleščini (ZDA, Velika kfitanija, Kanada, Avstralija, Indija — skupno okoli 50 odstotkov), v ruščini 16 ndstotkov, v nemščini 12 in v japonščini 10 odstotkov. o MOSKVA Proti koncu septembra 1962 je v starosti '2 let umrl sovjetski arhitekt Aleksander ''lasov. Pred dvema letoma je Vlasov dobil Leninovo nagrado za svojo dejavnost »v .izbi sovjetske arhitekture«. Med drugim K ' lasov vodil načrt povojne obnove Kije-Ja in je napravil načrte za številna poslop-Ja v Moskvi. Malokatera stvar tako jasno razodeva, kako brezbmižni postajamo Slovenci do svoje kulture in narodne usode, kot dejstvo, da skoro ne poznamo več mecenstva. Ta beseda je skopo sploh že izginila iz žive rabe in v slovenskem tisku je že dolgo nismo zasledili. Zadnja slovenska publikacija, v kateri jo še najdemo, je nova izdaja slovenskega pravopisa. V današnji govorjeni in knjižni slovenščini pa je gotovo postala ena najbolj redkih besed. V tujem tisku redno beremo o mecenih, ki so podarili večje vsote v kulturne in narodne namene. Marsikatera univerza, znanstvena akademija ali umetnostna galerija, marsikatera ustanova se vzdržuje samo z darovi mecenov. Tudi pri Slovencih je bilo mecenstvo nekdaj precej razširjeno. Marsikatera kulturna ustanova je živahno in koristno delovala prav zaradi takih mecenskih daril. Že po prvi svetovni vojni pa je začelo mecenstvo pri Slovencih usihati, dokler ni po drugi svetovni vojni skoro popolnoma zamrlo. V Sloveniji je morda temu vzrok dejstvo, da ni več bogatašev, ki bi lahko poklanjali velike vsote ali ki bi ob smrti zapustili večje premoženje, ker je socializem pač vse bolj ali manj izravnal. Tam je tudi država sama ali pa preko svojih teritorialnih enot prevzela glavno odgovornost za kulturne ustanove. Toda za naše slovenske razmere na Koroškem in drugod to ne velja. Tu so naše kulturne ustanove še vedno potrebne pomoči od zasebnikov, zlasti naš tisk, naši študenti nil ostremu kljunu, se 'zadrl na vse grlo, 'SA je p n tki to noro kričanje za prazen nič bilo kar neprijetno. Živel je večinoma na tuje stroške; vedno se je prismolil, če so dobile od gospodinje svoj vsakdanji delež kokoši, race in gosi. Navrh se jim je še smejal, kako so neumne, da ga tako dobro gostijo. Prav tako se je posmehoval svoji ž.laibti, drugim vrabčičem: ,,Letajo z dvorišča na dvorišče, s ceste na cesto, da si tako dobe kako zrnce za kosilo. Prav kakor so delali dedje in pradedje pred leti in leti. Nikakega napredka, nikake modernosti!... Ne, jaz ne maram delati tako. Treba je vendar nekoliko napredovati, modernizirati se. Jaz ostanem lepo tu na dvorišču in bom živel brez truda in dela. Naj shrbe drugi, nižji in neumnejši zame.” Res je vprašala kdaj kaka gos: „Kdo pa je to kričavo otroče?” Čudila se je pač temu vtsilljlvemu bitju. Racman ih gosak, ki sta bila največja modrijana na dvorišču, sta tošveda tudi opazila čudnega junaka. Rac-dian je gagavo vprašal gosaka: „Boter, kaj pa ta kričavi črviček tamle, ki se vedno sili M je z nami, kakor bi bil tu doma?” Gosak je premišljeval, zvijal vitki vrat, da bi se se bolj ogledali vsiljivca, pa je naposled razsodil: „Ej, stric, moderen vrabčič je.” Hitro se je raznesla beseda gosaka po vsem dvorišču: ,,Moderen vrabčič.” Od tedaj ga še putke niso več kljuvale. Če jhn je tudi prav izpred kljuna kradel pičo, so s tihim pomilovanjem mislile: ..Moderen vrabčič je — siromak!” Pa so mu prizanesle, pri miru ga pustile. Race so gagale mirno mimo njega. Še izognile so se mu, smilil se jim je, češ: »(Moderen vrabčič je — sirotej!« Racman in gosak ga niti več videla nista na dvorišču. Če se je kdaj že preveč grdo drl in uganjal že prehude neumnosti, sta rajši zavila kam za ogel hiše ali za skedenj, češ: „Ne more za to, da tako uganja — moderen vrabčič je, usmiljenja vreden.” Vrabčič pa si je domišljal in se košatil: „Glej, glej, kako slaven sem postal po svoji modernosti! Kakšna sreča, da sem zapustil izvožene kolovoze in stopil na nova pota. Vse me spoštuje in časti. Vsi se mi spoštljivo ognejo. Vedo pač, da nisem kakor drugi vrabčiči.” Pa je v svoji domišljavosti in prevzetnosti uganjal še hujše norije. Loteval se je vsakogar, zaganjal se v vsakega, ki mu je bil napoti ali ne. A ker so vsi mislili, da je nesrečno bitje, ne pri prav zdravi pameti, so vsi potrpeli z njim. Sreča je bila, da kmet ni imel ne psa ne mačke. Pri teh morda vsa ta kričava, bahava in zaletava modernost ne bi našla takega upošteva oj a, razumevanja in usmiljenja. Prigodilo se je pa, da se je pripeljal v obisk kmetov brat. Z njim je prišel pes Pazi, velik kosmatinec. Kmet, kmetica in brat gost so sedli v senco jablane pred hišo in pili jabolčnik. Pazi pa se je razgledoval po dvorišču, novo in neznano mu je še bilo. Modernega vrabčiča je prihod tega tujega kosmatinca hudo razdražil. Še bolj ga je jezilo, da je pes mogočno in samoza- vestno, prav kakor bi bil doma, postopal po dvorišču, si ogledoval zdaj kure, zdaj race in gosi v mlaki, zdaj svinje, ki so se, prav vroče je namreč bilo, kalužale v blatu ob mlaki, in gledal prav nespoštljivo tudi njega modernega vrabčiča. Pa se je postavil pred Pazija, na široko raztegnil dolgi kljun in se zadrl: „Pes! Pes!” Pazi se je izačudil. Bil je pa že precej star in dobrega srca. Pa ni mogel razumeti, kaj ta majčkena stvarca tako kriči nanj, ko ji vendar nič ni storil. Dobrohotno je pomigal z repom, kakor bi hotel reči: „Veš kaj, iti mali, bodiva si prijatelja.” A vrabčiča, ki ga je ta zaupna prijaznost neznanega psa v njegovem ponosu in njegovi domišljavosti le dražila in žalila, je kričal še bolj divje: „Pes! Pes!” Pazijo je postajalo to kričanje neprijetno. „Hav, hav!” je zalajal, da bi ostrašil in pregnal sitno živalco. A vrabčič še glasneje: ,,Pes! Pes!” Pazija se je lotevala jeza. Zarenčal je, dvignil šapo. A vrabčič se ni umaknil, ni utihnil. ,.Dotakniti se me ne bo upal,” si je mislil. Razvadilo ga je in ga napolnilo z veliko domišljavostjo, ker iso mu vsi na dvorišču prizanašali. Nasršil je perje, privzdignil rep, kričal, da bi se ga marsikdo morda res zbal. A Pazi se ga ni. Z vso široko šapo je lopni! po kričavem pritlikavcu. „Čiv!” jc jeknilo, komaj slišno. Pa je bilo vse tiho in mirno ... Pazi se je počasi obrnil, šel proti hiši in tam mirno legel v senco blizu svojega gospodarja. Tak je bil konec smešnega modernega vrabčiča, njegovega neslanega modernizma, njegovega mogočnega kričaštva. ZA NAŠE MALE: KSENIJA PRUNKOVA: r()nii)ijie(i (Nadaljevanje in konec) »In še celo počen lonček!« se je zlobno zasmejala kozica. Lonček pa je bil ves prestrašen. Začutil je, da mu sega tenka, za las tenka razpo-klina od gornjega do doljnega roba, in tako čudno lahko in plehko mu je prihajalo. Skozi raizpdklino mu je uhajala smetana, prav potiho in počasi. »Ge je to moja duša,« si je mislil lonček, »potem bom kmalu brez duše in bom moral umreti kakor babica.« Ko je pa prišla mimo kuharica, je zapazila, da lonček pušča. Hitro jc precedila smetano drugam in je zajavkala: »Joj, nov lonček, pa počen! Brž mora k piskrovezu, da bo še za rabo. škoda bi ga bilo, ko je drugače tako lep!« Tako je lonček romal h piskrovezu, in se mu je dobro ždelo, da je lep, in zato se je široko smejal in je mežikaj soncu, ko ga je piskrovez vezal. Ko je bilo delo gotovo, se je lonček zresnil In se je držal imenitno: »Lep sem in nov in železen oklep imam. Zdaj nisem več počen lonec, kakor je rekla stara kozica, ampak sem vitez; mlad, lep vitez v železnem oklepu, kakor oni vitezi iz babičinih pravljic. tBog ve, kaj bom še vse' doživel! (Babičini vitezi v železnih oklepih so vedno kaj doživeli!« iPiskrovez je lonček vrnil kuharici. Ta ga je postavila na polito in jc pozabila nanj. Vse poletje, jesen in zimo je stal ondi na polici in je bil Se ves zaprašen. Šele na pomlad, o Veliki noči, so pri velikem čiščenju spet našli ta lonček. Kuharica ga je bila vesela, ker je bil kot nalašč za kuhanje prežilke in za barvanje pirhov. Lončku se je pa tudi zdelo kaj imenitno, da ga rabijo za Dako redek jx>sel; od prežilke je ostal znotraj ves rdeč in zdel se je samemu sebi kot kraljevič v plašču s škrlatno podlogo. Lonček, ki je bil znotraj ves rdeč in ni bil za drugo rabo, je napolnila kuharica s prstjo, z rahlo črno prstjo, tako visoko, da se je znotraj videl še za prst visok rdeč robček. V prst je naredila jamico, v jamico je vtaknila majhno zeleno rastlinico, z nežnim popkom na vrhu. Zavila je lonček v bel svilen papir, ogrnila je ruto in je odšla iz hiše, lonček pa je varno držala v naročju. »Zdaj sem lep!« si je mislil lonček, »imam novo zeleno perjanico in širok bel plašč.« Kuharica pa je stopala po široki ulici v ožjo in še ožjo, med visoke sive hiše, čez trd kamenit tlak. Ozke hiše so se tiščale druga druge in so bile vse zaprašene. Kuharica je zavila v tako hišo, po strmih stopnicah je zlezla visoko gor pod streho in potrkala na začrnola vrata. Odprla jih je, in lonček se je znašel v majhni podstrešni sobici, beli hladni. Pred oknom je sedelo bledo, zlatolaso dekle in je vezlo z belimi, drobnimi prstki čudovite podobe v svili in zlatu. Kuharica pa je dala lonček bledemu dekletu in ga je poljubila na čelo: bila je to njena nečakinja in je imela god. Dekle je postavilo lonček na okno in se je razveselilo drobne rastlinice. Zalivala jo je verno vsak dan in prestavljala lonček, da je ujela rastlinica oni sončni žarek, ki se je vsak večer izgubil med te sive stene. Rastlinica se je spreminjala, dobivala je več im več srčastih, bledozelenih listkov, stebelce je raslo više in vise, popek je bil čimdalje večji. Dekle je vtaknilo v prst tenko šibko, da je imela rastlinica oporo — lonček pa je imel poleg železnega oklepa škrlatnordeče podloge in zelene, vihrajoče perjanice še dolg meč. V jeseni pa se je zgodilo čudo: Ko je na večer poljubil sončni žarek rastlinico v lončku, se je popek razcvcl v veliko, lepo rožo. Tedaj je bil lonček uverjen, da je zlatolaso dekle dobra vila, ki je spremenila njegovo perjanico v prelepo rdžo, s krva-vordečimi listki. »>In ta roža,« je čutil lonček, »ta roža je zdaj kraljična« — in je bil srečen. Tudi dekle je bilo srečno. Velike temne oči so se ji svetile, ko se je nagibala čez rožo; dolgi zlati lasje so ji v sončnem žarku žareli kot ognjeni prameni, in na bledih licih so ji vzcvetele rože. — Tako je lonček sam doživel pravljico med onimi svimi stenami, na oknu podstrešne izbice. To je bil njegov naj lepši Čas. Neko noč pa, ko je dekle zaspalo in je tudi roža nagnila glavo proti lončku, so se začeli po nebu poditi črni oblaki. Zapihal je veter, močnejši in silnejši ob vsakem sunku, zabučal je vihar po temni noči, kakor da se pode črni, zlobni duhovi. Cela vojska jih je bila. Vitezdonček se je boril z njimi; še je trdno stal, branil je z dolgim mečem svojo rdžo. Pa je navalilo nanj več in več črnih duhov, žvižgali so in tulili okoli oglov, zaganjali se db okno: iztrgati so hoteli lončku meč in rožo. 4 udi dekle se jc zbudilo. Brž je stopilo k oknu, da bi rešilo rožo. Že se je svitalo. A na oknu ni bilo več ne lončka ne rože. Ležal je lonček pod oknom, na mrzlem kamnitem tlaku, ves zdrobljen. Le železni oklep je bil še nepoškodovan, in v njem je kakor v košarici trepetala v jutranjem hladu roža, in rosa se je lesketala v cvetu kot velike, grenke solze. Dekle je pobralo rožo in jo presadilo. Tak je bil lončkov konec, ker roža je bila njegova lepota, njegova kraljična. Umirajoč je začutil: bila mu je kakor duša. Cilka je mtlko pogledala očeta: »Spet modrujete, ata.« »Tak si le razumela, kaj hočem reči.« »Ne vem, če sem prav.« »O, prav, prav. Zadnji čas je, da se omožiš.« »Poročite se sami, če se vam tako mudi.« Cilka jc vrgla plevel, da je zletel mimo tete na sredo meje. »Sedaj je prepozno. Bil bi se pa,« je pribijal s pestjo na rdčico, »ko bi mi bilo naprej razodeto, da bosta oba fanta ostala v vojski, čeprav vem, da je komaj vsaka stota mačeha kaj prida. Hi, Lisca!« Pognal je tabo odsekano, da je kobila butnila v komat m tako hitro peljala, da je kolesce kar nepretrgoma cvililo. Pa Blaž ni nič slišal. Je Ves utonil v spominih in skrbeh. Od zavor nad vasjo se jc razlegel prešeren vrisk. »Le komu se ljubi?« Kakor bi bil mladi svet po njivah nao-brog istih misli z Minco, ki je to rekla, vri-sbu nihče ni odgovoril. Še Bajtnikov Janez ne, ki je bil rad vesele volje. »Nič se ne ujedaj, Minca, in Boga hvali, da inlmaš pisane matere,« je predla Jera v Slavi še prejšnji pogovor. Prav ona je bradi Blažu najbolj odsvetovala, da bi se dru-gic oženil, čeprav je bila Cilka, ki je mo- rala po mamini smrti prevzeti gospodinjstvo, takrat za cplo leto mlajša, kakor je sedaj Minca. »Bi jo že kako prenesla,« se je branila Minca. i»Misliš,« je podvomila teta. »Vam mar še nisem nikoli razložila, kako mačeha cvete?« »Ne, še nikoli, teta.« Jera se je ozrla po njivi, odtrgala cvet mačehe, pokldknila -v pšenico pred dekleta in jim razkazovala in razlagala: »Mačeha. Pet listov ima njen cvet. Spodnji, največji, je ona sama. V rumenem krilu, s črnimi židanimi trakovi pošitem, se šopiri. Lista, ki se k njej pritiskata, sta njena otroka. Zgornja dva lističa v umazanih oblekicah sta pastorka. (In če cvet obrnem: pet zelenih stolčkov je spodaj. Vsak listič bi lahko sedel na svojem. Mačeha sama na najširšem. Pa ni tako, kakor bi bilo prav. Hudo narobe je. Mačeha sedi na dveh, njena otrdka vsak na svojem, pastorka pa oba na enem. Zato v nekaterih krajih tem čudnim rožam pravijo sirotke. In če bi se bil ata [to mamini smrti drugič poročil, bi najbrž ve vse tri sedele zdaj na enem samem ozkem stolčku. Zato pa ni prav, Cilka, da mu nočeš ustreči.« »Zakaj ravno jaz? Naj Rozalka pripelje mladega k hiši!« »Nama z Martinom ne kaže prevzemati Cvetkove zemlje. Pri Robarju jim je bolj treba gospodinje kakor pri nas gospodarja.« »Pa pusti Martina in si koga drugega poišči.« Rozalka je hudomušno pogledala Cilko od spodaj navzgor. Vsa zadovoljna sama s sabo in srečna z (Robarjevim Martinom, se je zasmejala Cilki v zaskrbljeni obraz: »Hmm! Ga že iščem drugega.« Cilka je vstala in si odvezala plažovt: »Domov grem, da opravim in skuham večerjo.« '»Res bo kar čas,« je nehala teta siliti v Cilko. Da bi ji pa Cilka ne zamerila prejšnjih besedi, se je ponudila, da ona opleve njen razor do konca. Cilka se je zaradi lepšega branila, v resnici se ji je pa dobro zdelo, ko ji je teta kar nekako s silo vzela umazani predpasnik, kopuljo in nož. K Cvetku večerjat pa Jera ni bila voljna. Cilka pa je nairočila Rozalki in Mtnci, da jo morata gotovo pripeljati, si obrisala prstene roke ob travo, si popravila rdečo ruto in odšla po stezi čez Laz, čeprav je imela po poti bliže. Še enkrat je pogledalo sonce izza oblakov, preden je začelo toniti za Bukovske gore, kakor bi hotelo še vprašati, kam je prešel iz Cvetkove pšenice tretji makov cvet. Ob plevicah se je ustavil Ravnikov Viktor. On je prej vriskal pri zavorah. Tudi on je pogrešil tretjo rdečo ruto, tisto, ki jo je prav za prav iskal, pa je namesto nje zagledal zgrbljeni obraz tete Jere. Kar skriti ni mogel, da mu ni prav. Da se mu mudi domov v dolino, se je izgovoril in odšel. Pri očetu na ozarah, ki je pravkar osul krompir, se je pa dokaj dolgo pomudil. Pomagal mu je celo prepreči in naložiti drevesce v koš. Grede ni pozabil povedati, da je šel k Mrzlemu studencu gledat les zavoljo vožnje. Oče da je izročil posestvo bratu Jožu, njemu pa je izgovoril nekaj zemlje, mlajšo kobilo in skoraj, nov voz, kar je pač še najbolj pravično v časih, ko denar vsak dan menja vrednost. Tako od strani je tudi omenil, da bi mu še najbolj kazalo, če bi se kam priženil. Všeč je govoril Blažu in tako je znal napeljati, da bi bilo grdo, če bi ga Cvetek ne bil povabil, naj pride kaj v vas. (Dalije prihodnjič) Športni kotiček NOGOMET: JUGOSLAVIJA - NEMČIJA 2:3 (1:2) V prijateljski tekmi je premagala v nedeljo v Zagrebu nemSka enajsterica jugoslovansko reprezentanco s 3:2 (2:1). Vse tri gole zmagovavcev je dal Strehi, za podležene pa je bil Gabil dvakrat uspešen. — Tekmi je prisostvovalo 62.000 glcdavcev; igro pa je vodil Italijan Rigato. TEKME 11. D-RAZREOA: Rezultati: G rebrn j — St. Paul 0:5 (4:1) Svetna ves — UNION Ruda 6:1 (4:1) Labod — Žihpolje 3:0, kor Z ih poljčani niso na. .stopili. Št. Janž — St. Lenart 2:7 (0:4) ASKOe Metlova - DSG Borovlje 1:4 (1:1). Grabštanj - UNION Podkrnos 1:3 (0:1) Maks, lei se je lami s svojimi lepimi uspehi kvalificiral med najboljše smučarje naše dežele, kot so Liippautz, Gruber, Martinjak, Stotter i. dr. KOŠARKA Šestnajst držav se bo udeležilo IV. svetovnega prvenstva v košarki, ki bo v prvi polovici decembra na Filipinih. K prvenstvu so pripuščene reprezentance Avstralije, Brazilije, Kanade, Argentine, Japonske, Mehike, Filipinov, Portorikc, For-moze, Francije, Izraela, Italije, Jugoslavije, Urugvaja, Španije in ZDA. ALI REAL-MADRID UMIRA? „šc eno loto, potem bo REAL navaden, povprečen kini)." To je za madridsko moštvo napovedal Hclenio Herrera, trenutno ,rštarski” trener pri milanskem klubu ..Internationale”. To prognozo je Herrera utemeljil s tem, da prav dobro pozna španski nogomet, saj je pri svetovnem prvenstvu v Čilu treniral in vodil špansko enajstorico, in ker je Del Sol, eden najboljših igravcev REALa, zapustil svoj slaivni klub in se preselil v Turin. Milijonskemu klubu, REALu, sta ostala samo še r()esi lo $ etiko že tj n un je ! Dne 7. in 8. okt. vabi gostilničar LEXE Igrajo VESELI KRANJCI dva ..starčka” — Di Stefano in Madžar Ferenc Puš-kaš. Edinole Gento je še izjema. REALov ,.padec” je napovedal tudi zaradi tega, ker je petkratni zmagovavec evropskega pokala ostal letos v treh zaporednih tekmah praznih rdk, in sicer: proti marokanskomu brezpomemibnomu vojaškemu moštvu 3:4; proti Inter Milanu 0:1; proti AS Rimu pa so Španci prišli le na pičel remi 3:3. Tudi iz tekmovanja za evropski pokal prvakov je bil REAL izločen. Belgijskemu prvaku je namreč uspelo, v prvi tekmi v Madridu doseči neodločen rezultat (3:3); v povratni tekmi pa je belgijski klub Anderlecht skrbel za precejšnje presenečenje, premagal je petkratnega zmagovavca evrap. pokala z rezultatom 1:0, in ga s tem vrgel iz nadailj-nega tekmovanja. Kakor se zdi, bo Herrorova prognoza držala. DRŽAVNA LIGA GAK - AVSTRIJA CELOVEC 1:1 (1:1) Srečno so prišli Celovčani v Gradcu do ene točke. Najboljši igravoi Korošcev so bili vratar Gartner, branivec Vavpot in napadavec Lorber I. Prvič je pri Aivstriji igral Jugoslovan Reljin, ki je zapustil dober vtis. Strelci: Lorber I (1), za Štajerce pa Sgcnn (1). S petimi točkami zavzema cel. „Av-strija” 9. mesto v lestvici drž. lige. Jung und frisch! trotz vorgeschrittenem Alter. Jetzt sind die Wirksfoffe des Knoblauchs — denen man von alters her eine „veriungende Wirkung" nach-ruhmt — konzenfriert, in Weizenkeimol gelost, in den geruchfreien Klosterfrau Aktiv-Kapseln ent-halten. Diese Kapseln dienen zur Aktivierung nach-lassender Spannkraft und helfen Mann und Frau, gesunder, froher, aktiver zu ieben. 48 Kapseln S 27,-Kurpackung 150 St. S 69,— In Apotheken u. Drogerien ——^ nadi Dr. DoerenkAtnr LESTVICA: 10. SV Š t. Janž 5 1 0 4 7:19 2 1. DSG Borovlje 5 5 0 0 23:8 10 2. SV Št. Lenart 5 4 1 0 17:9 9 3. FC UNION Podikrn. 5 3 2 0 13:5 8 4. ASC Št. Paul 5 3 1 1 10:6 7 5. TSV Grabštanj 5 2 1 2 11:17 5 6. SV Svetna ves 5 2 0 3 12:10 4 7. SV Labod 4 1 2 1 15:13 4 8. ASKOe Metlova 4 2 0 2 8-9 4 9. SK Grebinj 5 1 1 3 15:13 3 11. SV UNION Ruda 5 0 0 5 7:24 0 12. FC Žihpolje 3 0 0 3 1:16 0 Ta tabela ne vsebuje tekme Labod- -žihpolje. ATUS BISTRICA - SV ŠT. JANŽ (mladinci) 2:2 (2:0) Svojo prvo točko so si šentjanški mladinci osvojili v tekmi proti Bistrici. Po slabi prvi polovici, so v- drugem polčasu zagospodarili na igrišču in se izkazali za boljše igravce. Oba gola št. Janža je ustrelil Kušej, dočim je imel Gabriel Štcfi možnost ustreliti 11-metroviko, toda žoga je šla čez gol — in zmaga je izostala. RAZNOVRSTNO: BOKS LISTON - SVETOVNI PRVAK Pred enim tednom sta se v Chicagu za naslov svetovnega prvaka spoprijela dva temnopolta ameriška boksarja: Prejšnji prvak Floyd Patterson in njegov izivač Sonny Liston, ki v svoji boksarski karieri še nikoli ni izgubil dvoboja. Samo 126 sekund je Listonu zadostovalo, da je položil Pattersona na deške. S to zmago si je orjak Listom osvojil naslov svetovnega prvaka. Izguba prvenstva je Pattersona tako užalostila, da se ni mogel ubraniti sok. Nato je rekel novemu „posest-niku krone”: „Lahko boš odličen prvak, tak kot jaz ali celo boljši”. t LAHKOATLETIKA SVETOVNI REKORD BRUMELA - 2,27 m Med študentskim atletskim mitingom v Moskvi. je Valerij Brumel izboljšal svoj svetovni rekord v skoku v višino za 1 cm. Prejšnji rekord je Brumel dosegel lani julija (s skokom 2,26 m) med atletskim dvobojem ZDA — SZ v Palu Alto. AVSTRIJSKI SMUČARJI ŽE PRI TRENINGU Pripadniki avstrijskega nacionalnega moštva so pretekli teden v Obertraunu začeli svoj trening v kondiciji. Razen Zimmermanna in Stieglerja, ki sta trenutno še v Chilu ter M. Jahn (iv Angliji), so nastopili pod vodstvom prof. Girardija in Ober-aignerja sledeči smučarji: Burger, Leitner, Falch, MeBner, Nonning, Nindl, Karl in Helmut Schranz; in dame Brauer, Ditfurth, Eder, Ehrenfried, Haas, Hecher, Kainz, Netzor in Staffner. Tudi elita najboljših koroških in vzhodnotirol-skih smučarjev se je pretekli teden zbrala na Flattniz k tradicionalnemu vežbanju. Na povabilo se je udeležil teh vaj tudi selski smučar Pristovnik MALI OGLAS MOČNA SADNA DREVESCA im ribezelj nudi drevesnica MARKO POLZER, št. Vid v Podjuni, Post St. Veit i. J. Radioaparati šivalni stroji Kolesa V VELIKI IZBIRI fQadioli(iiU KERN Klagcnrun. Burggane Ugodna plačila na obroke Tilm&Ua botvia ■MBMBaiBRBlEaigiBMBHHMH Bistrica v Rožu. — Sobota, 6. 10.: Zwei miter Millicmen (11 + ). Težkoče dveh mladoporočencev pri ustvarjanju življenjske eksistence. — Nedelja, 7. 10.: Eim zerstrcuter Professor (II + ). — Veseloigra. — Sreda, 10. 10.: Defraudanten wider Willen (III). — Veseloigra. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 6. in 7. 10.: Dcr Racher (IV). — Napet kriminalni film. — Sreda, 10. 10.: Unter glatter Haut (IV+). — Psihologič-no in tehnično dobro pripravljen kriminalni film. Miklavčevo. — Nedelja, 7. 10.: Immer vvill ieh dir gehorcn (III). — Muzikalična veseloigra. — Četrtek, 11. 10.: Uniter glatter Haut (IV+). — Glej pod Dobrla ves! Pliberk. — Sobota in nedelja, 6. in 7. 10.: Ge-standnis einer Sechzelinjahrigen (IVb). — Učenka odkrije zalkonolomne razmere svojih staršev ter skuša z umorom ljubimca svoje matere rešiti njih zakon. Za odrasle z resnim premislekom! — Torek, 9. 10.: Dor Schmorchel (IV). — Napet kriminalni film. — Četrtek, 11. 10.: Im Schatten des Karako-rum (II + ). — Dokumentarni film o potovanju avstrijskosnemške ekspedicije na Himalajo. Št. Jakob v Rožu. — Sobota, 6. 10.: Karthago im Flammen (IVa). — Zgodovinski film o uničenju Kartagc v letu 146 pred Kristusom. — Nedelja, 7. 10.: Die glorreichon Sieljen (IV). — Film iz divjega zapada. — Sreda, 10. 10.: Bomba und die to-ten Vulkame (III). Sinča ves. — Petek in sobota, 5. in 6. 10.: Sie kamen nach Cordura (IV). — Drama iz vojaškega življenja. — Nedelja, 7. 10.: Der Barbar und die Geisha (III). — Težave ameriškega konzula na Japonskem pred 100 leti. — Ponedeljek in torek, 8. in 9. 10.: Besuch um Mitternacht (IV). — Kriminalni film. Filmskega producenta po nedolžnem obsojajo, da je storil nek umor. — Sreda in četrtek, 10. in 11. 10.: Flucht ver dem Galgen (IV). — Film iz divjega zapada. — Petek in sobota, 12. in 13. 10.: Madchen aus der Untenvelt (IVb). — Kriminalni film. Sporočilo Finančnega deželnega ravnateljstva Finančno deželno ravnateljstvo sporoča vsem pose tnikom avtomobilov sledeče: 1. DAVČNE KARTE (Steuerkarten): Davčni rok za avtomobile leži vedno med 1. oktobrom in 30. septembrom prihodnjega leta. Po poteku davčnega roka, torej po 30. septembru vsakega leta, mora vsak posestnik avtomobila iz lastnega nagiba poslati davčno karto pristojnemu finančnemu uradu — najdalje do 31. oktobra (§ 6, odst. 3 KfzStG.). •; Der F. R. C. - Herbstsohlager SCHLAFZIMMER 7teilig — furniert ! laits Birke/Macoree, A vod irče/ M acorec, NuB ;; „B O Z E N” !promipt lieferbarl 4950,- 1 • Eigene Erzeugung • Frcie Zustellung 1! • Kostenlose Aufstellung • Zinsenlose Raten In allen Kiirntner F. R. C. - Mdbelhausem 1 erhaltlich! j F.R.C.-MOBELFABRIK VILLACH Nase prireditve Farna mladina v št. Janžu v Rožu priredil v nedeljo, dne 7. oktobra ob pol 3. uri popoldne v farni dvorani na Radisah dramo iz 'kmečkega življenja: »GRČE«. Prijatelji slovenskega kulturnega življenja iskreno vabljeni! SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 8. 10.: 14.15 Poročila, objave. -Pregled sporeda. — Z mikrofonom na obisku v Dobniku. - 18.00 Vesele viže. - TOREK, 9. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Koroške narodne pesmi. — SREDA, 10. 10.: 14.15 Domovina pripoveduje — VVais die Hehnat erzaihlt... - ČETRTEK, 11. 10.: 14.15 Poročila, objave. — Mladina za mladino... — PETEK, 12. 10.: 14.15 Poročila, objave. - Od petka do petka po naših krajih ... Iz gledališča in galerij ... - SOBOTA, 13. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — NEDELJA, 14. 10.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo pozdravljamo in voščimo. OKRAJNA KMEČKA ZBORNICA Velikovec javlja, da se bo od 10. do 15. decembra 1962 vršil v Velikovcu tečaj za razstreljevanje, ki ga bo vodil dipl. inž. Hans Rindler. Tečaj bodo spremljala praktična izvajanja, ki sc bodo zaključila z uradnimi izpiti. Prispevek za tečaj znaša okoli 200.— šilingov. Prijaviti se je (mogoče pismeno, za kar je potrebno javiti sledeče oz. dostaviti: Ime, rojstni dan, rojstni kraj, naslov, poklic, zdravniško spričevalo. Udeleženec mora dopolniti najmanj dvajseto leto. Zadnji rok za prijavo je 24. oktober 1962- ______________________________________tl i , Mogoče je tudi, da kdo odda svojo davčno karto OSEBNO, vendar to zakonito ni predvideno in naj zato kolikormogoče Izostaja. Če kdo ne bo ]>oslal svoje davčne karte do 31. oktobra na dotični finančni urad, potem finančni urad lahko podvoji vplačlji-vo vsoto (§ 8 odst. 3 KfzStG.). 2. Če pa je vozilo v teku davčnega roka prešlo v last drugemu posestniku, potem mora ta, ki je 30. septembra lastnik avtomobila, jmslati davčno karto za cel davčni rok dotičnemu finančnemu uradu. 3. Po poteku 1. oktobra vsakega leta mora vsak posestnik avtomobila nabaviti novo tekočo davčno karto. Te formularje je brezplačno mogoče dobiti v trafikah in na finančnih uradih. S tem smo opomnili vse one, ki morajo plačevati davke za svoja vozila, na najnovejše ukrepe in zakone, tla jim prihranimo plačevanje večjih vsot, ki bi jih finančni urad predpisal v slučajih, da bi te navedene dolžnosti ne izpolnili. Za predsednika: dr. Arbeitet . Steyr-, WarchaIowski- in Linder-traktorje s kosilnico, oralom, brano, kultivatorjem, nosilcem umetnega in hlevskega gnoja naročite najugodneje pri JOHAN L 0 N $ E K Št. Upi. Tihoja, p. Dobrla ves Zaradi opustitve trgovine razprodaja po zelo ugodnih cenah WALCHER kleidung DLla(ien{url - Oelooee, 10. -Oklo berstrafif 2 List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ri ng 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.