\ the oldest and most popular slovenian newspaper in united states of; america. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Gesto: Za vere In narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU* — B. E DRU2BE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši in najbolj priljubljen, slovenski list v združenih državah ameriških, ŠTEV. (No.) 131. CHICAGO, ILL., PETEK, 9. JULIJA - FRIDAY, JULY 9, 1926. LETNIK XXXV, ima to sin v Mm: Nemčija se boji Poljakov. SLAVNOSTNI SPREJEM PREVZV. KNEZOŠKOFA DR. A. B. JEGLIČA. — ZAKRAMENT SV. BIRME PODELJEN 185 OTROKOM. — LJUDSKI SHOD V ZELENI DOLINI IN V CERKVENI DVORANI. Sheboygan, Wis. (Izv.) — Ko so se nekako ob 8. uri zvečer pričeli pomikati avtomobili Proti slovenski shebovganski naselbini, se je kmalu slišalo lopo ubrano pritrkavanje zvonov slovenske cerkve sv. Cirila in Metoda. Ne dolgo zatem se je prikazala slovenska župnija sv. Cirila in Metoda ter nebroj-na množica, ki je pred cerkvijo Pričakovala prevzv. knezoško-fa dr. A. B. Jegliča. Slovenska katoliška društva so naredila velik in lep špalir a svojimi društvenimi zastavami. In še nekaj je, kar je she,-boyganska slovenska naselbina Priredila prevzv. škofu. Ker je bil ravno državni praznik ameriške neodvisnosti ali Fourth July, je na hribčku pred cerkvijo napravila lep umetni o-gerij (fireworks), ki je razsvetlil celo okolico in še bolj Povečal to redko slavnost. Ko so prevzv. knezoškof dr. A. B. Jeglič in druga duhovščina izstopili iz avtomobilov in šli proti cerkvi, kjer jih je na ftopnicah najprej pozdravila v 'menu šolskih otrok mala Fran->c.v l-rogar, hčerKa ugledne hi občeznane družine Mr. in Mrs. Mihael Progar, v lepi slovenščini in izročila prevzvišenemu šopek svežih cvetlic. Nato je pozdravil prevzv. vladiko še domači župnik Rev. James Cherne najprej v svojem in nato še v imenu cele naselbine in se lepo zahvalil, da se je prevzvišeni odzval povabilu sheboyganske slovenske naselbine, da je prišel tudi v to naselbino, posebno pa še, da bo tudi podelil zakrament sv. birme, nakar je šla duhovščina in .množica v cerkev, kjer je bil blagoslov z Najsvetejšim. Po končani pobožnosti je domači g. župnik Rev. J. Cherne naznanil program za prihodnji dan, obenem tudi povedal, da ne morejo prevzvišeni vsled u-trujenosti in dolge vožnje pozdraviti farane, pač pa, da bodo storili drugi dan pri slovesni sv. maši. Tako je bil končan program za tisti dan. Ljudstvo se je počasi razšlo na svoje domove veselih obrazov, ker ima v, svoji sredi tako odličnega gosta, katerega občuduje in spoštuje ne le cel slovenski narod v stari domovini in tukaj, pač pa vsakdo, ki ga pozna. Drugo jutro na'vse zgodaj med pritrkavanjem zvonov so se jeli zbirati pred cerkvijo bir-manci in birmanke ter botri in botrice in drugi, da bodo priča tako lepe slavnosti, ob enem pa, da vidijo prevzv. vladiko v celem škofovskem ornatu. Točno ob 8. uri se je jela pomikati dolga procesija od šole proti cerkvi. Najprej je šel križ in ministrantje, za njimi bir-manci, nato birmanke ter botri in botrice, zadnja je šla duhovščina s prevzv. knezoškofom. V cerkvi so zasedli prve sedeže na moški strani birmanci in botri, na ženski strani pa birmanke in botrice, nakar se je pričela tiha sv. maša, katero je daroval prevzv. knezoškof Dr. A. B. Jeglič sam ob asistenci številne domač ' tuje duhov- ščine. Asistirala sta kot diakon Rev. Markež, profesor v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano, in subdiakon Rev. V. Kragel, župnik iz Maribora, ceremonijant je bil dr. Mihael Opeka, stolni kanonik iz Ljubljane. Dalje so bili še v presbi-teriju Msgr. Schill, župnik nemške cerkve Najsv. Imena v Sheboyganu, Rev. Strajhar, župnik iz Borovnice, Rev. John Miklavčič iz Chicago in domači župnik Rev. J. Cherne. Med sv. mašo so pristopili vsi birmanci in birmanke. kakor tudi botri in botrice k mizi Gospodovi, kar je zelo lepa navada, kjer imajo to upeljano, da gredo tudi botri (ce) za svoje birmance(ke) k sv. obhajilu. Pozabiti ne smemo tudi pevskega zbora, ki je tako lepo prepeval Marijine pesmi med celo svečanostjo pod vodstvom organista Mr. Frank Mi-heka. Po sv. maši so imeli preVzv. knezoškof slavnostno pridigo. Najprej -so se celi naselbini zahvalili za tako krasni sprejem, katerega so jim sheboyganča-nje priredili. Čudili so se in bili ginjeni, ko vidijo, da je naše slovensko ljudstvo v pretežni večini še ohranilo najdražje svetinje: sv. vero in miji slovenski jezik, ki ga je prineslo seboj, katerega sta jim vcepila v srce njihov oče in mati y naši mili stari domovini. Nato so naslovili lepe besede na birman-ce, birmanke, botre in botrice, in so v lepih besedah slikali pomen zakramenta sv. birme. — Rekli so, da je sv. birma najvažnejši zakrament, obenem pa tudi za otroka najveselejši dan, kateri ostane otrokom izmed vseh zakramentov najdalj v spominu. Dalje so pozivali mladino, naj vedno uboga in spoštuje svoje predstojnike, posebno svoje starše in jih skuša razveseliti, kjerkoli pač more. Lep nagovor je bil tudi na starejše, posebno na starše, njih dolžnosti do otrok in medsebojni ljubezni do otrok. Rekli so, da so otroci zrcalo staršev, če se starši prepirajo med seboj, kregajo itd., kako naj potem pričakujejo od otrok, da bodo pridni in ubogljivi! Krasnim besedam je ljudstvo pazno sledilo in gotovo vzelo tudi k srcu resni opomin in navodila za prihodnost, kajti uverjeno je, če se ravna, kar ga opominja sv. cerkev po svojih nadpa-stirjih, more upati, da bo prejelo enkrat večno plačilo v nebesih. Po slavnostni pridigi so prevzvišeni knezoškof dr. A. B. Jeglič pričeli deliti zakrament sv. birme. Lepo je bilo gledati, ko je vladal v cerkvi tako lep red. Birmanci in birmanke ter botri in botrice zaslužijo najlepšo pohvalo, ki so v tako lepem redu prihajali k obhajilni mizi, kjer so prevzv. knezoškof delih sv. bn-mo in potem šli zopet lepo vsak na svoje mesto. V tem oziru zasluži shebovgan-ska slovenska naselbina najlepšo pohvalo. Le tako naprej! (Dalje na 5. strani.) PET OSEB ZASTRUPLJENIH Z VINOM; MNOGO BO-LANIH. Berlin, Nemčija. — Semkaj je prišlo poročilo, da se je na reki Reni ponesrečil parnik na-tovorjen z vinom in se potopil. Sodovi s pijačo so plavali po reki ,ljudje so jih reševali in prav pošteno pili. S pijačo pa nekaj ni bilo v redu, kajti pet oseb je umrlo vsled zastruplje. nja in bolnišnice v Kolinu so prenapoljnjene bolnikov. POUSKA JE NEVARNA NEMČIJI. SPOMINSKA PLOŠČA SHE-• NANDOAH. m I .v W«<*, uouar UMtC*«S i ' s' . ' ' : ■ ■j • aieotrii«' < • iMmtMZm <»» "»»<:»'.■>:. OSAfea K i: ' " '"> 'wsKjtrM MMiyOm <> » .<;<.! t * Mi .v*«,?*. i >;•> «< ft VaiXWiC •WM>«»> .. i.'.SN »•■ KivA* *«M"U> • M > '•> - -i • !«.(,•"« iT<TtVMMB« v MMXMUXr Cf Ki« « rtft tsft-ti > msii '*>.' ' flffll* " ' 1» Na sliki vidimo spominsko ploščo,, ki spominja na mrtve letalce ponesrečene zračne ladje Shenandoah, ki so jo veterani svetovne vojne iz New Jersey postavili v hangarju v Lakehurst, N. J., kjer je bil dom Shenandoah. KRIŽEM SVETA. RUDNIŠKA NESREČA V MEHIKI ZAHTEVALA 27 ŽRTEV. Mexico City, Mehika. — Dve rudniški nesreči sta bili pri Gananea Copper kompani-ji, ob življenje j« prišlo 27 delavcev, sedemnajst jih je pa težko ranjenih v bolnišnici. Vladni nadzorniki so bili poslani v imenovani rudnik, da se prepričajo na licu mesta, ako je rudnik opremljen z varstvenimi napravami. STRAŠNI CIKLON V DRŽAVI OHIO. KAKO ODBIJA DR. KOROŠEC NAPADE NA NJEGOVO OSEBO IN ODGOVARJA NA LAŽI, KATERE TROSIJO V SVET NASPROTNIKI. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Nalivi ,spremljani z gromom in bliskom ter hudim vetrom, so napravili veliko škode po Ohio, najbolj je prizadeto mesto Dayton. — Belgrad Jugoslavija. — V vttjhn1-? t<'fe - ^tfcJp^-J i.* wuiv "iMMta*?'v stu Monastir, ki je glavno mesto v Južni Srbiji, je nekdo u-strelil urednika lista "Južna Zvezda." Urednik je bil na mestu mrtev, dva pasanta sta pa zadobila težke poškodbe. Podrobnosti poročilo ne pove. — Davenport, la. — Nathan Stanton, star 19 let, je stal na vogalu ulice in govoril s svojim prijateljem. Neki deček je vrgel v zrak "firekraker", s kakršnimi so streljali 4. julija, ki pa je padel naravnost v usta Stantona in eksplodiral. Zdravniki pravijo, da ho okreval. — Chicago, 111. — Nikdo ne ve kje ga smrt čaka. Jemaro Favastana, star 39 let, se je na dvorišču svoje hiše, 10827 Ben-sley Ave. igral s psom, pri tem pa tako nesrečno padel, da je kmalo na to v bolnišnici izdihnil. — Pariz, Francija. — Neki francoski mehanik je iznašil bicikelj, s katerim se lahko leti po zraku in sicer do 150 čevljev visoko. Iznajdbo je nedavno preiskusil, ki se je dobro obnesla. Vozi se lahko po zemlji, v par minutah se pa spremeni v mali monoplan. — Terre Haute, In d. — Iz poslopja kjer ima neki farmar seno v Rosedale v tukajšni bližini je visela vrv, ki je imela na koncu zanjko. 12 letni deček Walter GranBstaff. ki se je z drugimi otroci igr.al, je tako nesrečno padel, da mu je prišla glava naravnost v zanjko, ki se je pod težo telesa zadrgnila in deček je bil v hipu mrtev. — Beirut, Sirija. — Od tukaj poročajo Francozi, da so se nekateri voditelji v južni Siriji podali francoskim oblastim. Druži so zgubili veliko svojih ljudi v boju. — Menominee, Mich. — Ar-ley Earns, star 23 let, se je spustil s padalno pripravo z letala, ki je krožil nad tukajšnim mestom, priletel pa je v vodo v Green zalivu in utonil. Pilsudskijevo glasilo dela velike skrbi Nemčiji, ker zatrjuje* da se Poljakom godi kri. vica, ki jo je zakrivila ver-zaljska pogodba. Berlin, Nemčija. — Napetje med Poljsko in Nemčijo postaja vedno večje. Glasilo maršala Pilsudskija zatrjuje, da se je po verzajlski pogodbi storila Poljakom velika krivica. To pa vznemirja Nemčijo, ker vidi v temu poželjenje Poljske po nemškem ozemlju in sicer do meje, kjer je bila do leta 1772. Clankar pravi \ omenjenemu glasilu, da si bo močna poljska armada že znala braniti svoje pravice. To se sliši, kakor rožljanje z orožjem, a tudi drugega ni bilo za pričakovati, od kar ima militarist Pilsudski v rokah kontrolo nad poljsko državo. Nemški listi zahtevajo od svoje vlade, da ista protestira proti napadanju 'poljskega lista, ki je sramotno. ROCKEFELLER ZA SKLAD SUHAČEV. Washington, D. C. — K skladu proti-salunske lige je baje največ prispeval John D. Rockefeller starejši, pa tudi mlajši. Dajala sta po $500, pa tudi do $20,000. Mnogo je tudi prispeval Joseph Boyer, Detroit, Mich., ki je podaril $11,000. Veliko je prizadevanje voditeljev proti-salunske lige, da bi ostalo vse tajno in bi imena da. rovalcev ne bila objavljena. _—o--I COOLIDGE NA POČITNICAH Washington, D. C. — Predsednik Coolidge in soproga sta odšla na počitnice. Poletna Bela hiša se nahaja v Adiron-dacks, ki je obdana z drevesi, ki delajo senco. Pa tudi tam vlada tišina, katera je tako potrebna, zlasti ljudem, ki so duševni delavci, da se jim odpo-čijejo utrujeni živci. Predsednik se bo bavil največ z ribolovom, želel je pred i odhodom, da bi tudi časnikar- j ski poročevalci odšli na počit-, nice in njega pustili v miru. ROPARJI NAPADLI TRGOVINO V JOLIETU; PLEN $9000. Joliet, 111. — Dva oborožena j roparja sta napadla nočnega ; čuvaja Boston trgovine in ga zvezala ter mu zamašila usta, nakar sta razstrelila blagajno v četrtem nadstropju, kjer je' bilo okrog $9000 v gotovini. s j plenom sta roparja ušla, ne da i bi pustila kakšno sled za seboj. Columbus, Ohio. — Iz države Ohio poročajo o strašnih nalivih in hudem vetru, pa tudi treskalo je in grmelo, da je bi. lo groza. Največ škode je neurje napravilo v mestu Dayton, kjer se je oblak utrgal; ulice so se pretvorile v potoke, telefonska napeljava je bila potrgana, mesto je bilo odrezano od ostalega sveta .Skoda je cenjena na $100,000. V Columbus sta bili dve osebi zadeti od strele in ubiti. Promet poulične železnice je bil ustavljen. V Carthage, Cincinnati, je strela udarila v tovarno Federal Products kompanije in poslopje užgala, nastala je eksplozija denaturiranega špirita, škoda je cenjena na $75,000. 10,000 galon špirita je uničilo. Tudi iz drugih delov države poročajo o veliki škodi na polju, ki so jo povzročili nalivi in strašni vetrovi. -o- AL SMITH, NAŠ BODOČI PREDSEDNIK? Odgovor dr. Korošca. Dr. Korošec odgovarja v bel-grajskem listu "Politika" na napade na radikalnem shodu v Mariboru. Dr. Korošec izjavlja: "Na shodu, ki so ga pred dnevi imeli v Mariboru najožji prijatelji Nikole Pašiča, so se skoraj vsi govorniki bavili z mojo osebo in mojim delom, a neresnično in nedostojno je govoril samo podpredsednik narodne skupščine dr. Subotič. Da se ne oziram na hudobne aluzije in neresnice, smatram za svojo dolžnost, da popravim samo pripombe dr. Subotiča o kralju in blagopokojnem kralju Petru. To moram storiti čim preje, ker sem zvedel, da se v zadnjem času od mnogih strani s takimi in »ličnimi izjavami, ki nimajo nikake stvarne podlage in so popolrioma neresnične, vodijo proti meni grda- intrigantstva. Nelojalno je, kar je povedal dr. Subotič o «*Pj&#ipombi jM&rpdni skupščini o kralju, ker je bila ta pripomba že tedaj in takoj od moje strani rektificirana, a še bolj nelojalno je, ko se ve, da je dr. Subotič eden najbolj zagrizenih Pašičevcev, ki so se šele sedaj spomnili, da je treba braniti parlamentarizem, da proglašajo, da je vsakdo proti državi, kdor je prčti njihovemu Pašiču, očetu in sinu. Vemo dobro, kam to meri. Kar se tiče izjave Subotiča o nekem namišljenem razgovoru med menoj in kraljem Petrom, trdim odločno, da je to laž. Nisem jih iniQl, in nisem mogel imeti takih razgovorov. Dr. Subotič pravi, po časopisnih poročilih, da se je tako pisalo v nekaterih listih, ki stoje-blizu organizacije dr. Korošca. Konstati-ram, da dr. Subotič niti ne navaja lista, niti ne doslovnih besed. Izmišljeno je prvo kot drugo in mislim, da se ne motim, ako pravim, da .si je vse to dr. Subotič sam izmislil. Ce pa je res, pozivam dr. Subotiča, da javno pove, kateri je dotični list, citira številko in inkriminirane besede. Potem bomo govorili dalje. Prepričan sem, da ni v naši stranki lista, ki bi mogel kaj takega pisati. Neresnična je dalje trditev skoro vseh govornikov, da je naša stranka verska. SLS ni verska, ampak politična stranka s socialnim, gospodarskim in kulturnim programom, tako naprednim in modernim, kot ga nima nobena druga stranka v našem parlamentu. Kar se govori o "kleri-kalizmu", to je bajka. Morda bi bilo bolje, da bi bili mi za svojo cerkev vsaj malo tako klerikalni, kakor je radikalna stranka za pravoslavno cerkev, ampak tega ji nismo nikdar in nikakor očitali." ■——o- Demonstracije proti mažaron- ski stranki v Prekmurju. Iz Dolenje Lendave poročajo: 14. m. m. se je vršil v Dolnji Lendavi proti novoustanovljeni madžaronski stranki protestni shod. Manifestanti so se v ve- New York, N. Y. — Guverner Al Smith je govoril v Tammany dvorani na dan 4. julija, pozdravljali so ga navdušeno. Nekdo ga je pri tej priliki predstavil kot našega bodočega predsednika, nakar je za-orilo iz 2000 grl — "Al Smith, naš bodoči predsednik." 150 SMRTNIH SLUČAJEV 4. JULIJA. Na praznik Neodvisnosti je' prišlo po Uniji, kolikor je zna-; no ,150 oseb ob življenje, veliko število jih je pa ranjenih J Največ jih je utonilo, potem avtomobilske nesreče, nekateri so bili opečeni ko so streljali in prižigali umetni ogenj, pa tudi "munšanj" je bil nekaterim vzrok smrti. V Chicagi in okolici so bile pri avtomobilskih nezgodah od januarja t. 1. 403 osebe ubite. I ——o- PODMORNIK S-51 DVIGNJEN. 1 Washington, D. C. — Ameriški podmornik S-51, ki se je potopil meseca septembra s' posadko 33 mož, je rešen in na potu proti Brooklynu. V pod-! morniku se nahaja še 25 trii-j pel, katere bodo z vojaško;, častjo pokopali. —;—o-- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" i [liki množici zbrali pred stanovanjem kanonika Strausza, ka-teheta Holsedla in protestan-tovskega pastorja Harrija ter madžarskega advokata Neme-thyja. Demonstranti so protestirali proti tem gospodom: "Dol z njimi!" Obenem so prirejali ovacije poslancu Kleklu. Poslali so mu tudi brzojav: — i "Predvčerajšnja demonstracija proti našim najnovejšim narodnim nasprotnikom je samo dokazala, da smo v boju za slovenstvo vsi z vami. Dolenjelen-davski Slovenci." Posl. Klekl je odgovoril: "Dolenjelendavskim Slovencem hvala za pozdrav. Slovenska Krajina ne bo nikdar umrla. Živio! Klekl." -o- Nesreče in drugo. V Sevnici se je pekovski mojster Alojzij Kreinčič ponesi-e-čil; padel je s kolesa ter si zlomil roko. — Sin posestnika Antona Strnad je padel s čreš-nje ter si zlomil roko. — Neki M ^t^ffipk- JHBHBKKMMK PP 11 HM I na rami domov. Na poti mu je sp.odrsnilo; ob padcu je zamahnil s sekiro in si presekal nogo. —Na koldvoru v Čulincu je bil zaposlen Leopold Cizel s premikanjem tračnic. Pri razvršče-vanju tovornih vagonov je naenkrat pridrčal nanj tovorni vagon in Cizelju odrezal nogo in roko. Cizelj je kmalu izdihnil. — V okolici Mostarja so se pojavili volkovi, ki delajo prebivalstvu zlasti na živini veliko škodo. Proti volkovom so prebivalci organizirali veliko gonjo. —__0-- Vročina v južni Srbiji. V južni Srbiji je nastopila naenkrat huda vročina, kakršne še ljudje ne pomnijo. Termometer je kazal 56 stopinj na solncu in 36 v senci. -o- Goljufiva krida. V Novem Sadu so zaprli zaradi goljufive kride lastnika konfekcijske tvrdke "Pri pariški modi," Ladislava Platz. — Pasiva znašajo 2,500,000 Din., aktiva pa 140,000 Din. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO itd. Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poslužite naSe banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj poii-ljali po teh-le cenah: S00 Din__| 9.49 1,000 "--1 )8.60 ' 2,500 " _« 46.25 5,900 " _« 92.00 * 10.000 ••__1183.00 mm 100 Ur 200 " 500 " 1,000 " -I 4.40 JI 8.45 -920.25 -939.25 Pri večjih svotah poseben popust Poštnina j« v teh cenah 2« vračunana. Zaradi nestalnosti cen }« nemogoč* vnaprej cen« določevati. Merodajn« so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila s« Lzrriujejo po polti al) pa brzojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma in pošiljke naslovit« na: ' ZAKRAJSEK & CESARK 455 W. 42nd ST.. NEW YORK. H, Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in dhevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 0098. Naročnina: Za celo leto .....................................„$5.00 Za pol leta .......................................... 2,50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ..................................... 6.00 Za pol leta .......................................... 3.00 The first and the oldest Slo venian newspaper in America Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W>22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: For one year ......................................$5.00 For half a year...................................2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year .................................... 6.00 For half a year ............................... 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Oboražena satanova sila. moralo umreti vsled materije, trahoma, jetike, tifusa, skorbu-ta, lakote in podobnih nadlog. Tako vidimo, da je čeka oborožena sila satanova, katere nas,Bog varuj! -o- Padec italijanske lire. Rus Jurij Po p off je izdal v Parizu spis objavljen 15. februarja 1926 v "Revue de Paris," v katerem nam na podlagi lastnih opazovanj in doživljajev opisuje strašno strahovlado takoimenovane boljševiške "čeke." "Čeka" je okrajšano ime za besedo: "Črezvičajnaja komisija," Ustanovljena je bila ta komisija 28. oktobra 1. 1917 potem, ko so bili prišli po prevratu na državno krmilo boljše-viki. Svoj sedež je imela najprej v zavodu Sraolny v Petrogradu, kateri zavod je bi! za časa carske vlade zavod za vzgojo plemkinj. Ustanovljena je bila čeka s tem namenom, da v kali zatre vsak poizkus in vsako dejanje, ki bi bilo protivno revoluciji. V ta namen ni štela v prvem početku več kot 300 uslužbencev. Bila je to avantgarda onih ljudi, ki so na Ruskem izpeljali revolucijo. Danes pa šteje milijone in milijone uslužbencev. Pravzaprav je danes pretežna večina ruskega ljudstva v službi čeke. Zakaj ne le odrastli, ampak celo otroci so uslužbeni. Poleg javnih uslužbencev je namreč na milijone skrivaj najetih agentov in izzivačev v prilog čeke. Največ zaslug za organizacijo čeke si je pridobil Feliks Džer-džinski. On je bil tudi, ki je sedež čeke premestil že 1. 1918 v Moskvo in izbral za vrhovni stan moskovsko ulico Lubjanko. Deli se vseruska čeka v šest velikih pokrajiinskih ček, ki imajo svoje sedeže v Moskvi, Petrogradu, Harkovu, Tiflisu, Rostovu, Jekaterinoburgu. Poleg mora biti vsak pokrajinski namestnik in z njim vred seveda vsi podrejeni uradniki čekisti. Organizacija čeke pa se širi že več let tudi izven Rusije. Posebno je Berlin v Nemčiji njeno torišče. Ima pa tudi svoje tajne nastav-Ijence tudi že na Poljskem, Ogrskem; Romuniji, Bulgariji, Jugoslaviji. Italiji, Švici, Franciji in posebej še na Japonskem, Koreji, Mongoliji in zlasti na Kitajskem. V vseh teh pokraji- delfl. J3Ž rid*"' oWsboditev tlačenih narodov izpod tujega jarma, v resnici pa za splošen upor narodov, svetovno zmešnjavo in s tem svetovno revolucijo podobno v svojih grozotah oni na Ruskem po svetovni vojski. Posebno sovrašto seje čeka zoper vse, kar je krščanskega. Nobenega dvoma ni, da kličejo po njenih tajnih agitatorjih Iharističnega kongresa so minu-nahujskane množice po Svatovu na Kitajskem Evropejcem in li. Opisati največjo katoliško sploh kristjanom: "Smrt kristjanom" in da je običajen pozdrav evropejskemu kristjanu le "beli hudič." (Beri več o tem v listu: Katoliški misijoni pisma č. s. Pire!) In kaj hudega je povzročila čeka tekom kratkih let že samo na,Ruskem! Na milijone ljudi je usmrtila samo na Ruskem bodisi naravnost ali neposredno s pregnanstvom v Sibirijo. Vsega sicer svet ne more zvedeti in ne bo zvedel nikdar, ker se čeka vedno drži načela, da je treba .vršiti posel kar največ .skrivaj in na tihem. Vendar objavlja nekaj številk tudi uradno čeka sama, v kolikor se ji zdi umestno. In že te številke dajo misliti. Tako je zabeležila čeka samo za Petrograd za dnOve po 17. avgustu 1918, potem ko je bil nekdo izvršil atentat na Lenina, 900 smrtnih žrtev in približno toliko za- 0-stalo Rusijo. — Zadnje tri mesece 1. 1918 je usmrtila glasom svojih uradnih podatkov čeka v Petrogradu 500 oseb, v Moskvi več kot 300, in v ostali Rusiji več kot 4500 oseb. — Za čas od 1919 do 1922 navaja čeka uradno 12,000 smrtnih obsodb. V resnici pa jih je bilo brezprimerno več. Zakaj Popoff poroča glasom zanesljivega vira, da je dala čeka o priliki neke vstaje 1. 1919 samo v pokrajini Oba na mestu pomoriti 10,000 ljudi. Kakor hitro se je zaznalo, da je kdo le od daleč osumljen, da dela zoper ček o, oziroma nov vladni sistem, takoj so umorili njega in z njim tudi vse sorodnike. — Jeseni 1. 1923 je prepeljala čeka po svoji uradni izjavi 72,658 osumljenih in obsojenih oseb v sibirsko pokrajino Obdorsk, ki obsega dvakrat toliko sveta, kot je Velika Nemčija. Za vse te ljudi p^i so nastavili enega samega zdravnika z eno samo bolnišnico kljub temu, da je pokrajina po večini pustinja, pokrita z večnim snegom in ledom. Naravno torej, da je 90 odst. teh izgnancev Na padanje francoskega franka smo že tako navajeni, da nas to več ne vznemirja, a padec italijanske lire je pa prišel tako nepričakovano, da je Vznemiril ves finančni svet. Rimska vlada je vpeljali trdo delo, strogo ekonomijo, luksus prepovedala, celokupno italijansko ljudstvo se je vsem naredbam podvrglo z zavestjo, da je vse to potrebno, da ostane lira na visokem tečaju. A vendar je padla. Po fundiranju italijanskega dolga je italijanski proračun bil v ravnovesju; brezposelnosti v Italiji ni, in poleg tega še $100,000,000 ameriškega denarja na strani kot rezerva, se je Italij a smatrala kot dežela z zdravo finančno podlago. Ivo se je smatralo fašistovsko vlado kot brilijantni režim — se je nepričakovano izkazalo ravno nasprotno. Resnica je danes, da je pritisk na liro težak. Vzroka temu ni treba dolgo iskati, treba je le znati, da je uvoz v'Italijo veliko večji, kakor pa izvoz — tukaj je povedano vse, zakaj lira pada. Veliko je pomagano Italiji, da ni še v slabšem finančnem položaju to, da je vedno dovolj tujcev, največ Ame-rikancev, ki pustijo tam velikanske svote denarja. Veliko zlo pa je — ameriška naselhiška postava, ki zabranjuje naseljevanje. Pa tudi med Italijani, ki so v tujini, zlasti v Ameriki, vodijo nasprotniki fašizma veliko propagando, naj v tujini živeči Italijani investirajo svoje prihranke raje v tujini, nego v domovini. Neverjetno veliko se zadnje čase uvaža v Italijo. To si pa nekateri tako tolmačijo, da italijanski industrijci investirajo svoj denar v. surovi materijal, katerega kupujejo izven Italije, da si s tem zasigurajo svojo obrt, ako lira še nižje pade. Ako bo res do tega prišlo, so krivi ravno ti industrijci, ki se tega boje. Padec francoskega franka ni prinesel Italiji prav nič dobrega. Ko je bila lira v primeri franka zelo visoka, je francosko blago preplavilo italijanski trg in s tem. ogrožalo domačo industrijo in pripeljalo deželo na rob trgovinske krize. Največji udarec je pa bila slaba letina. To leto bo komaj dve tretjini pridelka, kolikor ga je bilo lansko leto. To bo še večji udarec za liro, kajti dve tretjini živeža bo treba preskrbeti v inozemstvu, da ne bodo trpeli gladu. S tem pa še od daleč ni končana tragedija evropske borze. še življenjske dolžnosti nas kličejo na svoje domove. Ločili smo se od prelepega kraja z zavestjo v, srcu, da smo v Marijinem varstvu prisostvovali eni najlepših slavnosti, kar smo jih Slovenci še kedaj imeli v Ameriki. Vsa čast in priznanje 00. frančiškanom, ki se trudijo za čast božjo in Marije Pomagaj, da so Slovencem pripravili ta krasni Marijini prostor in dom. H koncu naju veže dolžnost, da se še enkrat najtopleje zahvalimo vsem, ki so nama za-časa najinega bivanja v Chica-gi, Lemontu in Jolietu izkazovali vso uljudnost in pomoč; 0-sobito zahvalo sva dolžna gospodu in gospej Starz v Chicagi za tako gostoljubno postrežbo in požrtvovalnost, ki so jo nama cel čas izkazovali. Bog vam vse povrni! Lepa hvala vsem 00. frančiškanom, posebno Father Kazi-mirju za vse usluge, katere sva prejela od njih. Prav toplo se zahvaljujeva našim dragim sorodnikom v Jolietu, družini Frank Papesh in John Papesh, ki so nas tako gostoljubno sprejeli in postregli ter z vso požrtvovalnostjo za naju skrbeli; leDa hvala tnHi I Sv. maša se je brala na hribčku, slavnostni govor je imel č. g. župnik Francis Mažir iz Springfielda. Navzoč je tudi bil (iz starega kraja Rev. Horvat. Vreme je bilo lepo, cela prireditev je izborno izpadla, kakor vedno, kadar kaj napravijo naši vrli Prekmurci. Dasi je vroče in se potimo, vendar to ne straši nekatere, da bi ne lezli v zakonski jarem. Tako sta se dne 3. julija poročila v cerkvi sv. Štefana ženin Joe Kočevar in nevesta Anastazija Dobilinsky. Bilo srečno! Zadnje čase je tudi po naši naselbini precej rogovilila Mrs. Štorklja in pustila večim družinam prezente, katere so povsod z velikim veseljem sprejeli. Oglasila se je pri družini Louis in Annie Schmidt, kateri je pustila krepkega sinčka; kr- lE? "Niso" fanatični?! Celi svet je bil minole dni obrnjen proti Chicagu, kjer se je proslavljal 28. evharistični kongres; razne vere in razni narodi so bili tolerantni in so s simpatijami pozdravljali to velikansko manifestacijo; tisoče in tisoče romarjev je prihitelo v Chicago iz vseh delov naše zemlje, milijoni katoličanov in nekatoli- j čanov so se klanjali evharistič-nemu kralju. Vse je bilo nape-: to in pozorno. V sredi te milijonske manifestacije je pa priredila v dvorani SNPJ. protiev-haristični shod peščica žarko-metarjev, katere se da primerjati peščici smrdečih dihurjev, ZAHVALA EVHAR. UDELEŽENCEV IZ BRIDGEPORTA. Bridgeport, Ohio. Slavni zgodovinski dnevi ev- manifestacijo, kar jih je še videl svet, je nemogoče niti dobro izvežbanemu pisatelju, kaj šele priprostemu delavcu. Ko sem opazoval in gledal velikanske množice - ljudstva iz vseh delov sveta', naše visoke cerkvene predstojnike, kardinale, škofe, tisočere duhovnike, kako smo vsi bili le ene misli, kolikor najbolj slovesno izkazati čast našem evharističnem Kralju, mi je nehote prišla na misel obljuba našega Odrešeni-ka: Ti si, Peter, skala, na to skalo bom zidal Cerkev, ki jo peklenska vrata ne bodo premagala. Jaz sem z vami do konca dni. Ni je na svetu moči človeške, da bi zamogla, kaj enakega prirediti, ker se je godilo v Chicagi od 20. do 24, junija. Spomini na te dneve ostanejo vedno živo pred očmi do zadnje ure, da bomo tem bolje znali ceniti dar svete vere. Za nas Slovence so bili ti dnevi še posebno zgodovinski, ker imeli smo priliko videti in pozdraviti našega vla-diko škofa Jegliča, škofa Gni-dovca in mnogo drugih duhovnikov in rojakov iz stare domovine; fculi smo mnogo lepih naukov in'bodril, potrebnih za naše življenje. Krona vseh slovesnosti je bila pa nedelja, 27. junija, pri Mariji Pomagaj v Lemontu na Brezjah v Ameriki, ko so pre-vzvišeni vladika škof Jeglič slovesno kronali milo podobo Marije Pomagaj ob navzočnosti številnih duhovnikov in tisočerih Slovencev iz vseh delov Amerike. Čutili smo se kot ena velika družina, pod skrbnim varstvom dobre matere; zdelo se nam je, da je z veseljem gledala njena mila podoba na nas in nam obljubila biti v bodoče še bolj skrbna mati v tej solzni dolini. Milostljivi vladika se v krasnih besedah pojasnili, kaj pomeni kronanje Marijine podobe in kaj je naša nebeška Mati nam Zemljanom. Da, slavnost v Lemontu ostane vsem navzočim vedno v spominu. Krasni dan je le prehitro minul, začeli smo se poslavljati od Marije, njenega svetišča, od prijateljev in znancev; na- družini Stefan Smrekar in Mrs Rogel za prijazen sprejem. Vsem skupaj 'še enkrat prisrčna zahvala. Bodite uverjeni, da Vas vse v Chioagi, Lemontu in Jolietu, ki ste nama izkazovali pomoč in uljudnost, ohraniva vedno v blagem spominu. Vse one pa, katere nisva mogla obiskati, kot so želeli, prosiva oproščenja; silno rada bi bila Vam ustregla, pa ni bilo mogoče radi premalo časa. Iskren pozdrav vsem udeležencem evharističnega kongresa, posebno pa našim prijateljem v Chicago in Jolietu. Mrs. Mary Hoge. Michael Hočevar, -o-- RAZNE VESTI IZ CHICAŠKE NASELBINE. Chicago, III. Večina naših ljubih gostov iz stare domovine, ki so prišli semkaj 11a 28. evharistični kongres, je zapustilo naše mesto. Nekateri so že odšli proti domovini, drugi zopet so se razkropili po širni Ameriki, da obiščejo svojce in si ogledajo našo novo domovino. Mesec julij je tudi nam prinesel pravo ameriško vročino. 4. julija je bilo posebno, lepo, parki in kopališča ob jezeru so bila vsa živa — samo v Lincoln parku je bilo nad 150,000 ljudi. Na kopališču v Jackson parku je bilo najmanj 8000 ljudi, ki so si s plavanjem hladili vročo kri. Seveda, da tudi ni bilo brez posledic, kar pa ni čuda poleg tako velikanske množice. Veliko je bilo avtomobilskih nesreč in več drugih nezgod. Kolikor nam je znano, ni nobenega naših rojakov med ponesrečenci. Zelo lepo je bilo na dan 4. julija v Lemontu, na naših a-meriških Brezjah. Dr. Sv. Ivana Krstitelja in Dr. Sv. Ane je priredilo na Omenjeni dan piknik, katerega se je udeležilo veliko število naših vrlih Prek-murcev, pa tudi drugih rojakov in rojakinj ni manjkalo. stili so ga na ime Louis Vincent Kumovala sta Mr. Anton Ba-har in Mrs. Rosie Bahar. —Zalo hčerkico je pustila pri družini Ivan Eržen, kateri so dali ime Ruth, botra sta bila Frank in Mary Roblek. — Družini Joseph in Agnes Kremeseč je pa pustila kot darilo fantka, katerega so krstili na ime Charles William, kumovala sta Math in Tei 'ezija Kremesec. — Dalje sta bila obdarovana Mr. in Mrs. Leo Mladič, bivši zastopnik Amer. Slovenca in Ave Maria, s krepkim sinčkom, katerega so krstili na ime Bernard Richard, kumovala sta Mr. John in Mrs. Mary Mladič. — Tudi pri Mr. in Mrs. John Zaliku se je oglasila dolgoklunka in jima pustila brhko hčerkico, katero sta krstila na ime Ana. Botra sta bila Joe Krestin in Roza Krestin. — Mr. in Mrs. Frank Potokar sta bila obdarovana z zalo hčerkico, krstili so jo na ime Ivanka, botra sta bila Frank in Ivanka Jagodic. Pri Mr. John Toplak so dobili fantka, kateremu so dali ime William, kumovala sta Barbara in Frank Horvath. — Pri družini Mr. Frančišek OOlnar so sprejeli v dar hčerkico, krstili so jo na ime Marija, botra sta bila Mr. Andrej Kurent in Mrs. Terezija Hočevar. — Mr. Štefan Lisica in soproga sta bila obdarovana z zalo hčerkico, katero so krstili na ime Angela, Botra sta bila Mr. Mike Friscko in Mrs. Julija Tomasetich. — Veliko je odložila Mrs. Štorklja, a ker ji je bilo vi-oče, ni hotela prav nič drugam nesti, ampak celo zalogo pustiti v naši naselbini, zato je obiskala tudi družino Mr. Anton Majcena, pustila jim krepkega sinčka, katerega so krstili na ime Adolf. Kumovala sta Louis in Stephania Majcen. Dalje je tudi obiskala družino William Kieryja in jim pustila sinčka Williama. Botra sta bila Viktor in L. Kiery. — Tudi na družino Mike Škof-ljanca ni pozabila, pustila jim je krepkega sinčka, krstili so ga na ime Henrik. Kumovala sta Joe in Mary Škofljanc. — Naposled je pa Še obiskala na Lincoln in 22nd St. Mr. John Gradišarja in soprogo, katerima je pustila zalo hčerkico, krstili so jo na ime Mary. Kumo- (Dalje na 5. strani.) ki so se- postavili na železniško progo z namenom, ustaviti eks-presni vlak. Ne "niso" fanatični, temveč tičijo v blatu zagrizenosti do ušes, ti zelo "tolerantni" naprednjaki, katerim se drugače tudi pravi fanatični blazneži. 1: s!: * Lepi sorodniki. Zarkomet ni samo odkril neštevilno "zločinov," temveč je tudi vzgojil "v potu svojega obraza" plemenito sorodstvo. V Collinwoodu žive junaki "Prosvete," katere veže vez bratoljubja tako, da kar ve eden izmed njih, to je znano vsakomur izmed sorodnikov. Če uščipneš n. pr. Pre-sterla, se bo takoj collinwood-ski štrigelj zadri v te, ako pa primes malo pretrdo za štrigelj, bo zagotovo Presterl zakričal; kar Presterl skuha, to vse collinwoodski štrigelj poje; pač lepi sorodniki, o katerih bo znal še največ povedati Rudeči trn iz Collinwooda. Kampanja N. J. in Mussolini. Splošno je znano,, da je pri N. J. razen drugih narodno- on, • 1 iu\2i J" st* % zuisjji ■. nov. Kakor vedno, tako jim bodo tudi sedaj v tej kampanji N. J. Slovenci pokazali fige, zato pa bodo skušali spraviti Čim več ltalijaliov v N. J. Kako bodo ti Lahoni prisegali na zastavo N. J. je ve liga zago-netka; vsekakor bo Mussolini Pisano gledal te svoje "pajeza-ne" in si bo mislil, to ni nikakor N. J., temveč mednarodna, brezverska Ba'oilonija. * * * Collinwoodski štrigelj in nje- » . gov pes. Collinwoodski štrigelj ne mara še nositi bele zastave, zato pa vodi svojega psa na vrvici okrog vseh kornerjev in plotov, odtod pa je "žarkomet" poln "duhovitih" zgražanj. Morda vodi pes štrigeljna okrog ter mu razkazuje skrivne poti in shajališča. Kakšne misli navdajajo psa, ko vodi tako štrigeljna okoli in kaže svoje grde zobe, ne vemo, ker to je odvisno od tega, kako je pes naučen. Eno pa za 'gotovo vemo, da sta v ljubezni do bližnjega gospodar in njegov pes — oba enaka. —:-O- S TEM, DA POŠLJEŠ naročnino direktno n;i upravništvo pomagaš veliko listu. Rev. John Miklavčič: SPOMINI ' Poprej sem omenil, da so bili farani dobri in pobožni. Dobri so bili v tem oziru, da so radi dali za one reči, ki so bile potrebne v cerkvi. Kar so g. dekan oznanili in za kar so prosili, so denar ljudje takoj spravili skupaj. Tako so ob mojem času napravili krasne nove orgije. .Vsi trije duhovniki smo šli tudi prispevke za orgije pobirat od hiše do hiše. V celi fari smo naleteli na tri, ki niso hoteli nič dati in to število je zelo malenkostno, uprav ničevo z ozirom na faro, ki je Štela 2500 duš. Pobožni so bili, ker so radi hodili k službi božji. 01) 6. in 9. je bila polna cerkev, tudi popoldne ob 2. pri nauku so bile klopi polne. Omenil sem že, da so žene in dekleta prinašale ob sobotah rože za nedeljo in tako smo zamogli vsako nedeljo vseh pet altarjev kar moč največ okrasiti. Ljudem je bilo to zelo všeč in zato so' pa tako radi hodili v cerkev. Pobožnost ljudstva se. dviga, ako skrbijo duhovniki za lepoto hrama božjega. V Šmartnem sem deloval osem mesecev. Meseca julija 1902 je bila birma v Kranju in jaz sem bil zraven. Po kosilu mi povedo gospodje, da sem prestavljen k sv. Duhu nad Krškem. Žalosten sem bil te novice, ker Šmartno se mi je tako priljubilo, da sem se zelo težko ločil od tam. Predno vam pišem o mojem slovesu od Smartna, vam omenim še eno veliko slovesnost, katero smo obhajali nedeljo po prazniku Srca Jezusovega. Nekega dne pride k meni mož in mi da 5 goldinarjev z namenom, da naj ae kupi za farno cerkev kip Jezusovega Srca. Ta dar je meni dal poguma in v nedeljo natf sem jaz pri svoji maši ob 9. ljudi prosil, da bi eden ali drugi prinesel kak dar za kip Jezusovega Srca. V kratkem času se je nabralo do 90 goldinarjev. Napačno je bilo samo to, da sem jaz denar zbiral brez vednosti g. nekana. Eno nedeljo pride k g. dekanu žena in mu izroči 5 goldinarjev za kip. G. dekan so vprašali, za kakšen kip ona daruje. Za kip Jezusovega Srca, odvrne ona, saj je pred štirimi tedni v cerkvi kaplan Miklavčič oznanil, da bi ljudje prinesli darove in tako kupili za cerkev Jezusov kip. Gospod dekan so vzeli denar, a rekli niso nič. Pri kosilu pa, ko smo bili vsi trije skupaj, so mene g. dekan na rahlo posvarili, da sem brez vednosti njegove to naredil. Kmalu nato je bil kip od g. dekana naročen. Kip smo dobili ravno za praznik Je-susovega Srca. Določila se je nedelja, da se kip slovesno ustoliči in cela fara Jezuso- vemu Srcu posveti. Priprave, za to slovesnost so bile take kot za novo mašo. Fantje so postavljali mlaje, dekleta so pletla vence. Od vseh strani so prinašali rože, še celo Kranjčani so nam pomagali. Cerkev so pre-mehili v gaj zelenja- Oni altar, kamor so postavili Jezusov kip, je bil ves zagrnjen v rože in cvetje. Predvečer so na večih krajih zažigali kresove, V zvoniku so pa zvonarji proizvajali nebeško krasne melodije. Nedelja slavnosti Jezusovega Srca je bila krasna. Čisto vedro nebo brez najmanjše meglice. Že od 7. ure naprej so se zbirali ljudje iz domače fare in iz okolice. Ob 8. se je oglasil mogočni šmartenski veliki zvon .(56 centov stari, mere) 'in vabil k slovesnosti. Ob 9. se' je zbrala množica ljudi broječa do H000. Procesija se je začela izpred, župnišča. Najprvo fantje in možje z banderi od vseh podružnic in farne cerkve, za njimi je nosilo 8 orlov na vzvišenem stojalu kip Jezusov, ob obeh straneh pa so kot častna ; raza stopala dekleta Marijine družbe z gorečimi svečami, Za temi so šli" občinski zastopniki in cerkveni ključarji in nato mi trije duhovniki. Množica je delala špaiir. Ko smo dospeli v cerkev, so g. dekan slovesno blagoslovili kip, nato- so ga Štirje fantje postavili v tron. Gospod dekan so pri tem al t ar ju peli slovesno sv. mašo, jaz in g. Poljšak sva bila pa levita. Po maši se je cela fara posvetila Jezusovemu Srcu in nazadnje je bila zahvalna pesem. Tisto nedeljo so do večera ljudje prihajali v cerkev in se izročali Jezusovemu varstvu. Zvečer so bile pete litanije Jezusovega Srca in s tem se je veličastna slovesnost končala. Francoski tisk o italijanskih namerah in o položaju na Balkanu. ODKRITJE ITALIJANSKIH NAMER NA BALKANU. Pariški "Impartial France" objavlja dolg članek o "Musso-linizmu na Balkanu," v katerem obširno razlaga "zgodovino albanskega posojila." Najprej piše, da italijanski diplomatski agenti pravijo v balkanskih prestolnicah, da je dr. Stresemann prevzel ulogo kneza Biilowa in da skuša ustanoviti francosko - nemško zvezo in sporazum med Francijo, Nemčijo in Rusijo. Kot kompenzacijo naj bi Nemčija dobila popolnoma proste roke na Balkanu in bi skušala realizirati svoj načrt Berlin-Bagdad. Spletke so zasledovale cilj, da bi nekatere balkanske države vpletle skupno akcijo Anglije in Italije proti Turčiji. — Ker je bila Grčija pridobljena, je šlo samo še za to, da se doseže, da Bolgarska ne bi v slučaju vojne napadla Grčije, Jugoslavija pa ne Italije. Skušali so tudi zagotoviti mir med Ru-munijo in Madžarsko, da ne bi Madžari napadli Rumunov, ako bi se vmešavala Rusija in načela vprašanje besarabske meje-. Pravijo, da je zato angleški zunanji minister Chamberlain prijateljski razpoložen skega posojila." Albanski finančni minister Mufija beg Libohova se je nastanil v Parizu, da bi tu urejeval albanske finance. V tem času je kupil veličastno vilo v Rimu. Minister je hotel osnovati albansko Narodno banko in skleniti posojilo v inozemstvu. Banka je bila osnovana večinoma z albanskim kapitalom. Italija pa je dala predujem posojila, toda z gotovimi pogoji. Albanija je prejela 50 milijonov zlatih frankov s 13 odst. obresti, kar znaša 6.5 milijonov zlatih frankov na leto. Albanija se je,morala obvezati, da plačuje te obresti od popisa pogodbe dalje. Na ta način jo je imela Italija na vajetih. Ni izključeno, da je vse to le pretveza za izkrcanje italijanskih čet v Albaniji, "da bi tako imela jamstvo" in "da bi mogla braniti italijanske interese." Navzlic vplivu predsednika Ahmeda bega Zoga je albanski parlament ostro kritiziral politiko finančnega ministra in ^sklenil, da se ima izvesti anke-I ta o vsem tem. Ker je bilo albansko časopisje nezadovoljno j s tako rešitvijo zadeve, ga je NARAVA IN NJENE LASTNOSTI. do Madžarske. Ali italijanski diplomatski agenti so bili aktivnejši v Albaniji, ki jo je že mogoče smatrati za italijansko kolonijo. Predsednik in diktator Ahmed beg Zogu se opira na Italijo, ker se boji, da ga ne strmoglavijo. — Zato se vrše seje ministrskega sveta v kleti njegove hiše. Posebno dobro ilustrira metode, ki se jih poslužuje Mussolini na Balkanu, zadeva albanskega finančnega ministra in "alban- vlada kratkomalo udušila. U-redniki sede v zaporih, nekaj pa jih je bilo tudi ubitih. "Impartial" dodaja, da je Albanija zaradi vsega tega slab steber za balkansko politiko Mussolinija in da je treba ugotoviti, kak je položaj zato tudi v drugih državah. Končno opominja list Mussolinija, da Italija ni nikdar imela sreče, kadar se je bavila s politiko na Balkanu in v državah, večjih od nje. O BLEJSKI KONFERENCI MALE ANTANTE IN POLOŽAJU NA BALKANU. Pariški dnevnik "Temps" se bavi na uvodnem mestu o delu in zadnjem sestanku Male an-tante na Bledu. List povdarja, da je metoda teh sestankov izvrstna, da se na njih zajamči popolno edinstvo v akciji Male antante, ki je tako potrebno v težkih prilikah mednarodne politike. Govoreč o rezervira- kapitalna. V čast državnikov v Pragi, Belgradu in Bukarešti je, da, so znali igrati to vlogo vestno in z razumevanjem realnosti. Balkanski Locarno je v okvirju bližnje bodočnosti in tudi ideja balkanskega pakta in vzajemne garancije se bo mogla zopet sprejeti v primernem trenutku. Vse to bo uspelo, nem tonu komunikeja blejske konference pravi, da že samo dejstvo, da so v njem precizirana vprašanja, o katerih se je razpravljalo, zadostuje, da se podčrta važnost te konference, v kateri so hoteli nekateri videti pričetek balkanskega Lo-carna ali celo Locarna Srednje Evrope. Iz obnove defenzivne pogodbe se vidi, da je Mala an-tanta blok, ki ga ne more nikdo' resno streti. Kdor bi skušal izzivati ta ali oni zavezniški narod, bi izzval takoj intervencijo drugih dveh. Ko ugotavlja da je teritorialni status quo življenski interes vseh treh držav, pravi "Temps" dalje, da ima še vsak narod posebej razne pomoči, ki mnogo pripomorejo njihovi sigurnosti. Tu je alijansa Rumunije s Poljsko, sporazum poljsko - češkoslovaški, sporazum francosko - češkoslovaški, tu obstoje dalje zveze Francije z Jugoslavijo,ki je zopet uresničila svoje zbli-žanje z Italijo. Pri vsem tem je jasno, da obstojajo resne garancije za vzdržanje miru. — Kljub temu pa je na mestu previdnost, ker je treba računati z jakim pokretom ujedi-njenja Nemčije z Avstrijo, z vztrajnim delovanjem tajnih madžarskih društev. Treba je ustvariti občutek, da so vse mirovne pogodbe popolnoma nespremenljive. Samo tako se odvzame pogum intrigiranju re-akcijonarcev v premaganih dr-žavah in samo tako se bo rešilo definitivno vse ono, kar se je pridobilo z zmago zaveznikov. V tem delu za konsolidacijo miru na podlagi mirovnih pogodb je vloga Male antante čim se položaj v Grčiji konso-lidira in čim pokaže Bolgarija modrost, da izpopolnjuje svoje obveze in da se lojalno prilagodi duhu in besedi pogodbe. S te strani se politični horizont, kolikorkoli je sicer moten, nekoliko jasni, za kar je treba zahvaliti obstoju in vplivu Male antante. -o- S TEM, DA POŠLJEŠ naroč-nino direktno na upravništvo pomagaš veliko listu. ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" ' 1 MORSKI VALOVI. Oceanografi študirajo morske valove zelo natančno in jih razlagajo po vseh znanih principih. Nestrokovnjaka pa zanima večjidel samo višina valov, V kateri je navadno izr.ažena tudi jakost. Visoki valovi dajo namreč vselej povod morski bolezni, ki pokvari človeku včasih ves užitek morske vožnje. Višino valov so do zadnjih časov več ali manj pretiravali, to pa iz enostavnega razloga, ker so opazovali valove iz gu-gajoče se ladje morda ravno tedaj, ko se je bližala vrhu vala. Čoln ali ladja sta bila tedaj v poševni legi, vidni kot se je s tem povečal, in tako je nastala optična prevara. Po zanesljivih podatkih raznih ocea-nografov Bertina, Kriimmela, Schotta in drugih, so najvišji valovi visoki komaj 15 do 16 metrov. Valovi, ki so tako visoki kot gora, spadajo med bajke. Vendar pa je taka višina valov zelo redka. V sredozemskih morjih doseže povprečna višina navadno do 5, v odprtih oceanih pa 11 metrov. Pač pa dosežejo valovi izredno višino, ako buta morska voda ob strmo visoko obrežje ali ob svetilnik. Tako so opazili pri svetilniku Eddystone pri mestu Plymouth celo 32 metrov visoke valove. Vsled visokih valov zlasti ob viharnem času je bila vsaka paroplovba otežkočena, da ne govorimo še celo o malih ribiških ladjah, kar je za obrežno prebivalstvo še huje, ker jih ribištvo v prvi vrsti prehranjuje. I)a bi se vršili ribji lovi oziroma paroplovbe nemoteno tudi ob viharnem času na razburkanem morju, so začeli poskušati z raznimi sredstvi pomiriti morje. V tem oziru so se zelo dobro izkazali olje, petrolej in milnica. Ker so pa ta sredstva precej draga, ker jih je treba pri tem procesu jako dosti, zato so se začeli posluževati one ribje masti, ki je sicer neporabna. Poizkusi z njo so se jako dobro obnesli. Pred kratkim pa je prišel amerikan-ski inženir P. Brasher čisto slučajno neko novo sredstvo. Ko je namreč kopal neke rove v bližini morske obale pri New Yorku, mu je iz neke cevi začel uhajati pomalem stisnjeni zrak. V svoje začudenje je o-pazil, da je poprej razburkano morje postalo nenadoma popolnoma mirno daleč naokrog. — Pozneje je začel delati poizkuse v večjem obsegu, pa so se mu vsi prav dobro obnesli. Po njegovem načrtu bodo sedaj vse najmodernejše ladje o-premljene s cevmi, v katerih se bo nahajal stisnjen zrak; te cevi bodo imele na zunanji strani ladje majhne luknjice, skozi katere bo od časa do časa uhajal stisnjen zrak. 2 i* vehko častjo so sprejeli v New Yorku poročnika R. E. yr a m njegovega pilota, ko sta se vrnila iz uspelega pole- ko 2soaeru°P,an0m "a severni tečaJ- Slika nam Predstavlja, ka-o so ju vodili po mestnih ulicah; hiše so bile odete v ameriške zastave. ZDRAVSTVO. . MIKROKOSMOS ZOBOVJA. Po domače bi rekli: zobovje tvori mali svet zase. Kar se odigrava po ostalem telesu v velikem stilu, se vrši v posameznem zobu v mali meri. Po naših žilah se pretaka kri, to je oni življenski elixir, ki ga potrebujemo vsi, dokler nam utriplje srce. Poslednje meče svežo kri na periferijo telesa in vsesava od tam slabo kri, da jo potem prenovljeno s pomočjo pljuč uporablja zopet za naše življenje. Od tega nevsahljivega izvora dobiva svojo prehrano tudi zob. Čisto mali je ta sistem žilic, ki prodre ob vršičku kore-nike skupno z živčevjem v zobno notranjost, iz katere zopet vodijo male žilice odvodnice rabljeno kri v nasprotno smer. Slično je z živčevjem, ki prepleta celo naše telo in ne pozabi zaiti niti v notranjost zoba, kjer se razdeli v najfinejše končne vejice, kojih občutljivost je zelo velika. Vsak najmanjši pritisk se izraža z bolečinami, z zobobolom. Ta sistem malih krvnih žilic dovodnic in odvodnic skupno s končnim živčevjem je prepleten pa še s posebnimi vlakni vezivnega tkiva, ki tvorijo tako-zvano pulpino vezivo. Ono je v zvezi tudi s trdimi zobnimi plastmi, predvsem z zobovino. Vsak zob je takorekoč obešen v svojem zobišču ali alveoli s pomočjo tankih nitk, ki so kakor male mišice — seveda samo podobno — zgoščene zlasti okoli zobnega vratu. S tem nežnim aparatom registrira zob vsak pritisk, ki ga mora prestati pri žvečenju ali grizenju na zobno pokostnico. Poslednja je tudi prepi-ežena s sistemom krvnega cevstva in živčevja in tvori zelo fin senziti-ven ali občuten organ zoba. Ako so ta obešalna vlakna podvržena škodljivim vplivom pritiska, bodisi da je poslednji prevelik ali pa učinkuje od napačne strani, se polagoma na-rahljajo, kar ima za posledico tudi omajanje zoba. Če se pravočasno ne odstranijo škodljive komponente pritiska na zobovje, pač poslednje predčasno izpade. Vsak zob sestoji na ta način iz zunanjega ogrodja ali skeleta, ki ga tvori zobovina in iz mehke notranjosti, takorekoč zobnega drobovja, ki ga tvori pulpa. V slična dva dela se deli tudi naše telo, namreč v trdo okostje in mehko drobovino v notranjosti. Mišičevje igra pp-sredovalno vlogo med obema sestavinama; ravno tako posreduje pri zobu obešalni aparat mecl zunanjimi in notranjimi činitelji. Na sličen način bi našli še mnogo paralel, zlasti kar se tiče bolezenskih sprememb, ali posluževati bi se morali drobnogleda ali mikroskopa. Kajti tudi pojavi obolenja na zobovju se vrše na podlagi istih zakonov kakor pri drugih organih, predvsem pod sliko vnetja, ki je povsodi obrambno sredstvo našega organizma napram vnanjim in notranjim škodljivostim. Zlasti ob zobnih vršičkih so take velevažne obmejne postaje na potu v notranjost čeljustne kosti, kjer se brani narava proti pohodu sovražnih mikrobijelnih elementov s tem, da nakopiči cele zaloge obrambnih celic. Vse to se vrši potem na račun kroničnega vnetja, ki je seveda že izraz neke nepravilnosti, ki se deje v naši notranjosti ter dokaz, da organizem ni kos napadu škodljivcev, vsled česar moramo priti umetnim potom na pomoč, bodisi s konserviranim leče-njem, ali pa celo s kirurškimi pripomočki. Kako lep je pogled na naš mali svet, ako je zobovje zdravo, ali vsaj skrbno negovano! Vrstijo se nepregledno vršički kakor grebeni gora. Kjer je nastala na kak način v sklenjeni v TO IN ONO. v j STRAŠNO NEURJE V: \ MEHIKI. Mexico City, MehikaJ — Polovico mesta Mexico City, je poplavljenega. Bili so strašni nalivi .spremljani s silnimi ye-trovi, pa tudi toča je padala in napravila velikansko. škodo. Skoro dva tedna je neprestano deževalo .Vsi nižje ležeči kraji v Mehiki, so preplavljeni, kaj takega ne pomnijo že četrt stoletja. Vojaštvo je neprestano na delu in rešuje ter dela nasipe. Od mesta Tacubaya, južno od glavnega mesta, ki je na1 hribčku, zgleda cela dolina,! kot velikansko jezero. VelikoJ mest in vasi je pod vodo, po neJ katerih krajih več čevljev glo-j boko. Leon, mesto, ki ima 70,000, prebivalcev in je prestalo ve-j liko gorja po poplavi že pred, tedni, je prizadeto z drugim udarcem — bolezen. Legar se širi in vznemirja zdravniške kroge. -o- VELIKANSKI SNEŽNI ZAMETI V CHILE IN ARGENTINI. Santiago ,Chile. — Trans-portacija v Chile in Argentini je ustavljena radi snežnih žametov, kakršnih že ne pomnijo 20 let. Na stotine potnikov je zadrženih v Los Andes in Men-doza, ki čakajo boljšega vremena, dočim so oblasti preskrbele vse potrebno za odmetavanje snega s plugom. Poročilo tudi pravi, da je plaz zasul 37 delavcev, ki so bili zaposleni pri odmetavanju snega. Osem oseb je prišlo ob življenje, ko se je pod težo snega porušila streha neke hiše v Port San Antonija, v kateri so se nahajali. -o- MUSSOLINI ZA DALJŠI DE-LAVNI ČAS. London, Anglija. — Od tukaj poročajo, da namerava italijanski diktator Benito Mussolini vpeljati devet urno delo na dan za vse delavce, kar pa je naletelo na odpor, delavci grozijo z revolucijo proti takemu odloku, pa tudi proti oblastem fašistovske delavske unije. V mestu Carrosio, ki se nahaja v bližini Turina, je stopilo na stavko 1000 delavcev, ko so delodajalci hoteli vpeljati devet urno delo. Policija in fa-šistovska milica je bila takoj poklicana na lice mesta, kjer so aretirali večje Število stav kujočih. . Poljedeljski delavci Molinel-la okraju tudi ne pripoznajO fašistovskih unij. — Mangua, Nicaragua. — Tukaj je vlada prenehala z obsednim stanjem, ker so se vsi uporniki podali, in je revolucija končana. -o- POPRAVEK. San Francisco, Cal. V "Amer. Slovencu" št. 117. z dne 17. junija je bilo v dopisu iz St. Francisco, Cal., pomotoma javljeno, da je pokojna rojakinja Veronika Kočevar pripadala k društvu Golden Gate št. 141. JSKJ., kar ne odgovarja resnici, pač pa je pripadala k Bratskemu podpornemu društvu v San Francisco, Cal. Barbara Kramar. vrsti vrzel, skrbi človeška vpda in umetnost za nadomestilo in že se pne mostiček preko zeva-jočega malega prepada. V zlatu leskeče ponosno delo in priča o iznajdljivosti moderne zobne tehnike. Kjer se je od-krušil del zoba, pozidamo hitro nov vogal, da ne razpade cela skupina. Ako pa ne poseže vmes človeška roka ter je zobovje prepuščeno samemu sebi, zagledamo lepega dne o-pustošenje. Pogled na tak svet je žalosten in vzbuja vse prej kot estetične občutke. Bežimo iz njega ven v lepoto, zdravje in veselje! Kanada. J p»»e: Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada. Druga doba francoske zgodovine v Kanadi se začne s prihodom Samuel de Champlain, katerega je francoski kralj Henry IV. poslal v Kanado leta 1603. Ravno istega leta je u-mrla angleška kraljica Elizabeta. Versko sovraštvo in nasprotje med Francijo in versko odpadlo Anglijo, bilo je ravno tedaj na vrhuncu. Ker je pa Španska že poprej razpadla in njena moč bila nepomenljiva, se Henry ju IV. ni bilo. nikogar več bati kot Anglije. Vendar čudno, da se je ravno ta Henry IV. vezal 1. 1,610. z Anglijo ter pobral še kakih 18 drugih manjših državic, da bi stri tedanjo Avstrijo, pa je bil 16. maja 1. 1610. od Francois Raveillac, Francoza, umorjen. Ker je bila Amerika čisto nova dežela in ker je Španija propadla, tako je bilo vsakemu na prosto vzeti iz nove dažele in se nje polastiti, kolikor je hotel. Iz vseh dežel drveli, so ljudje tja, posebno iz Angleške v bolj južne kraje, sedanji New York, Albany, Virginia, Maryland itd. Seve držav nobenih ni bilo, manj pa še kake meje. Vsa A-merika, južna in severna, bila je ena dežela. Razloček je bil le ta, da se je v južni Ameriki našlo zlato, katerega je na severu manjkalo. Pa tudi severni del — sedanja Kanada —ni bil pozabljen. Čeravno Francija oficielno ali vladno nič ni storila čez 60 let, da bi naselila Kanado, so vendar posamezniki pohajali v to pokrajine neprestano, kajti našli so tam drugi zaklad, ki je bil toliko vreden kot. zlato, in to je bila kožuhovina zveri. Kanadski Indijanci tedaj niso imeli prav nobenih tedanjih modernih sredstev. Edino orodje je bil kamen, iz katerega so si izdelovali kamnate sekire, nože, kladiva itd., in s tem so si preskrbeli kurjavo ter odirali divjačino. Njih takozvani tomahawks bili so iz kamna. Pri izdelovanju svojih čolnov iz brezove kože, so rabili nože iz kamna. In vendar so bili tako spretno izdelani, da voda ni prišla skoz. Občudovanja vredno je, kako so vse to mogli storiti s tako primitivnim orodjem, i Samoumevno je, da so se čudili, ko so tujci prišli in kazali vsake vrste orodje iz železa in [ jekla. Da so kaj radi zamenjavali kože divjačine za tako o-rodje, je naravno. Francozi so to priložnost porabili in se zelo obogatili s takim obrtom. Pa tudi Angleži niso zaostali. Kmalu so izvedeli odkod Francozi bogate in so njim sledili. Ker tam nobene vlade in toraj tudi postave ni bilo, je lahko vskk na svojo roko delal in bogatel, če je imel dosti sreče, da je piratom živ ušel! — Kmalu pa so Angleži zvedeli, da je še ena boljša cena, katero 'morejo Indijancom za drage kože ponuditi in to je bila whi-ska. In ta whiska je bila večinoma vzrok njih pogina. Evropej- V KANADO Vam dobimo zanesljivo Vaše sorodnike iz starega kraja v mesecih marc, april, maj, junij in julij, pa tudi jamčimo za vposelnost. Amerikanci, ki želijo farme so dobrodošli vsaki dan. Mi smo Kanadci in imamo stalni urad v Regini že čez 20 let. Slovenska pisma naslovite na "Rev. A. Mlinar, Steelman, Sask., Canada." SimGn & Oberhoffner — NOTARJI ETC. — 1717 — 11. Ave. Regina, Sask., Canada S i ® i«i Jnsi»\ Pprrli- aruzzi, Krilan...................7 o Zabavna knjižica: Ks. Meško .......:...................90 Znamenje štirih .........35 Zgodovinske anekdote I. in II. zv........................75 Zmisel smrti .....................75 Zabavna Knjižica XXIV. zvezek ...........................75 Zločin v Orsivalu .............75 Zadnji dnevi v Ogleju.....85 Zgodba o nevidnem človeku ..............................50 Zgodbe zdravnika Muz- nika ..............................55 Za milijoni .......................75 ROMANI IN POVESTI. Božični darovi. Poučne pravljice za mladino.....25 \ Carski sel. Povest z ruskih ; poljan. I. in H. del. Vsak del po...................50 Colomba. Povest po zna- ; menitem francos, pisatelju Prosper Merimee .65 Čujte nas. Kratke, zelo poučne zgodbice ...........25 ; Detela, Zbrani spisi. Hudi -časi. Zgodovinska povest. Blage duše, veseloigra .................................70 i Duh v Kentervilu. Angl. pravljica .......................35 Dušica. Roman v 3 delih .90 < Gozdarjev sin. Povest slovenskega mladeniča.....25 i Jurčičevi zbrani spisi, 10. zvezek. Slovenski sve-tec in učitelj. Roman iz slov. Zgodovine. Veronika Deseniška. Trage- ] dija v petih dejanjih.... 1.00 Kapetanova hči. Ruska ; povest............................ 1.00 Mali klatež. Povest povzeta iz resničnega življenja .............................G0 Kazan, volčji pes. Kanadski roman .................... 1-00 Kralj gora. Francoska povest ................................ i.oo Križev pot. Roman češkega duhovnika .............. 1.20 Lisjakova hči. Povest iz ljublj. življenja ...........50 Mati božja dobrega sveta. Povest izza turških bojev .................................45 Mladi gozdar. Izviren ro-I man ...............................45 "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. I Časi o bolečinah pri zdravljenju in popravljanju zob i ' so minuli, pa tudi stroški za dentistovo delo so tako j malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali več, ki so pokažem, ne odla-[I gaj te, da bodo še slabši. Pridite takoj jutri in zavarujte si svoje splošno zadravje z zdravimi zobmi. K C. V. McKinley, D. D. S. naslednik Burrows zobozdravnika CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILL. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica D' Arcy poslopje, 2. nadstropje Phone: 4854 štv, sobe 204 Odprto: od 9. zjutraj do 8. zvečer. ' ' I V nedeljo od 10. zjutraj do 12. opoludne. i Narodna biblioteka: 7. snopič: Krvna osveta. Povest čerkesk. častnika.. .30 8. in 9. snopič: Nesrečni- ca. Povest iz rusk, življ. .45 12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Kratke, vesele povestice.................30 20. snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Povest ...................30 25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. V srce segajoč roman ...............................45 35. snopič: Kratke povestice iz pristnega slov. življenja ...........................30 36., 37. in 38. snopič: Žalost in veselje. Velezani-miva povest.......................75 39. snopič: Solnce in senca. Gorenjska povest.......30 40. snopič: S v i t o s 1 av. Burna povest Slovenca.....30 57. snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ...............30 58. snopič: Zaroka o polnoči. Povest slov. visoko-šolca...................................30 59. snopič: Več kratkih, zanimivih povesti .............30 60. snopič: Emanek, lov-čev sin. Doživljaji malega dečka. Berač. Povest iz vašcanskega življenja .30 Naseljenci. Amer. poyest .35 Na valovih južnega morja. Pripovedka .............35 Perpetua, ali afrikanski mučenci. Povest iz stoletja po Kr..............45 Pravljice. Po slovenskih narodnih pesmih .........90 Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva .........................50 Pri stricu. Povest iz kmetskega življenja .............45 Prst božji. Resnične do- « godbe .............................35 Stezosledec. Povest iz ameriškega življenja.....35 Tujski promet. Dolenjska povest .......................... 1.00 Venec slovanskih povesti. Prevodi iz raznih slovanskih jezikov. 5. knjiga: Lux in tene-bris lucet. — Moč ljubezni. — Že zopet. — Glasovi iz groba.— Noč v gozdu. — Izdajalec. — Gozd šumi. — Dva huzarja .........................60 6. knjiga: Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti.........60 Vstajenje. Povest .............25 Zadnja na grmadi. Zgodovinska povest iz ribniške doline .................. 1.00 Z ognjem in mečem. Povest iz davnih dni. S sli-ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE. Zbirka domačih zdravil. Pripomočki, kako se lahko mnogokrat sami zdravite, brez stroškov za zdravnika.....85 Vzor—človek, ali osebnost kot ideal. Znanstvena razprava .......................50 O človeškem razumu. Poučna znanstvena razpr. 1.25 Analiza duševnega obzorja otroškega in duše-slovni proces učenja. Znanstvena razlaga o- trošlce duše ...................50 Ročni slov.-angl. in angl.- slovenski slovar .............95 Slovensko-frančoski slovar 2.00. POUČNE KNJIGE. Abecednik .........................45 Abditus-Idejni predhodniki današnjega socija-lizma in komunizma,—? .75 Besednjak angleški — , Webster mali 30c. vel. 1.00 Breskev in marelica.........40 Domači zdravnik, župnika Kneippa ....................- 1.50 Domači vrt ...................... 1.50 Državljanski katekizem, pouk za dobavo državljanskega papirja .......... .10 Gradjanski katekizem.....10 Grško - Slovenski slovar A. Dokler trd. vez......... 5.00 Gospodarska geografija .. 1.25 Higijena na kmetih.........75 Hitri računar v Din vel... .75 V dolarski .....................75 Hrvatska čitanka ............ 1.50 Italijanščina za SJovence 1.00 Kako si ohranimo ljubo zdravje I. II. III. zv..........50 Kateheze za prvence.......35 Katekizem slov. - angl. .. .45 jKnjiga o lepem vedenju.. 1.25 j Knjiga uradnih vlog.........45 Knjigovodstvo. .,.............. 1.00 Kratka Katehetika .........20 Kratka zgodovina slovenskega slovstva .............. 1.00 Kubična računica ...........75 Ljubavna in snubil, pisma .35 Mlekarstvo ..................... 1.00 Nasveti za hišo in dom, trdo vez........................ 1.00 Naše gobe...........:........ 1.50 Nemščina brez učitelja I. zvezek ...........................45 II. zvezek .........................45 Naša zdravila ...................60 Nauk o čebelarstvu .........50 Občinski red .....................45 Osnutek Slov. Narodnega Gospodarstva ...............75 Osnovni pojmi iz glasbene teorije...................... 1.25 Perutninar .........................90 Pregledna karta S. H. S... .25 Podkovstvo . .....................75 Podrobni načrt za prou-vanje veronauka na ljudskih šolah ........................25 Praktični sadjar vez....... 2.00 Poštno izrazoslovje .........25 Pravila za oliko.................75 Poljedelstvo L in II. zv. po ...................................60 PravosLavje ...................45 Rabojemno pravo .............45 Reja domačih zajcev.........45 Slovenska slovnica ....... 1 00 Slovenski pravopis ...........50 Slovarček- k Ovidijevim pesmim, Doki..................75 Slov. stenografična čitart- ka................................ .95 Slov. stenografija I. del... .60 Slov. stenografija II. del .60 Samoznaki slov. stenografije ..................................15 Srbska začetnica ............ .50 jSlovenska čitanka .............75 Slov. kuharica, — S. M. j Felicita ....................... 5.00 'Travništvo .........................45 Učitelj v boju proti alkoholizmu L in II. Del.........50 Uvod v filozofijo A. Uše- ničnik............................... 1.25 Šopek samotarke .............50 Varčna kuharica.............. 1.50 Zaznamek okrajšave ko- respondenčnih pisem.........50 Zdravilna zelišča .............35 Ženinom in nevestam.......25 KNJIGE ZA MLADINO. Angeljček, otrokom prijatelj, vodnik in učitelj ......$ .35 Bob za mladino zob.........30 Dedek je pravil, trd. vez. .45 Da ste mi zdravi .............10 Dane, Rape ....................45 Kralj zlate reke ..............$ -40 Kokošji rod .....................20 Lesniki, Josip Stritar .... .45 Mali Ave Maria, letnik 1917.. 1918....................... 1.00 Martin Krpan ...................95 Mladim srcem ................25| Obisk na pristavi...............25 Orlič, št. 1. do 7., posamezna št. po .....................05 Obnovljen vrtec ..J...........75 Poredni smeh ...................50 Pomladančki....................20 Povestice .......................35 Prigode čebelice Maie.....75 Robinson, slike .................25 Slepi Slavčki .....................SO Tolovaj Matej ..................85 Vrtec trd. vez..................55 Volk spokornik, ve..........85 Vitomilova železnica.......45 Zabavni listi .....................35 Zgledi bogoljubnih otrok .45 Zgodbe kraljeviča Marka .75 RAZNE KNJIGE. Ajdovski Gradec, J. To- mjinšek..............................20 Brez vere Dr. M. Opeka..? .35 Etika Dr. France Weber.. 3.00 Franc Pire, življenjepis .35 Friderik Baraga, meh. vez..................................45 III. Slov. Kat. shod v Ljubljani .......................35 Katoliški shod v Ljubljani .................................. 1.00 Kitajci in Japonci ...........45 Koiedar dr. sv. Mohorja 1921.................................20 Krištof Kolumb, Odkritje Amerike .........................45 Krščansko nravoslovje.....75 Kratka zgodovina Slov. Hrv. in Srbov..................25 Kratka zgodovina Slov. slovstva ........................ 1.00 Milosrčnost do živali, za mlade in stare..................25 Mlada leta I. knj. Dr. J. E. Kreka ....................... 1.00 Narodno gospodarski eseji .........1.............f...............35 Naša pota, I. in II. vz. oba .40 Ob 50-letnici Dr. Janeza Kreka...............................25 Občinsko posredništvo.....75 O dveh grehih Dr. M.' Opeka ..........................60 Oris zgedovine umetnosti pri Slovencih................ 1.50 Osmero Blagrov, nauk za srečno življenje, vezan.... 1.00 0 sv. Cirilu in Metodu .. .50 Peter Barbaric .................95 Podobe iz misijonskih dežel ...................................30 Pogled v novi svet ..........05 Prilike P. Bonaventura.....35 Problemi sodobne filozofije Dr. Fr. Weber.......75 Proti Avstriji Dr. L. Pivko .30 Slovenski župani .............25 Slovenci, Erjavec ............ 1.25 Spoved, Tolstoj .................35 Sveta Rusija ..................45 Več luči, dva zvezka.......20 Zgodovina Brežiške Župnije.................................95 Zgodovina Cerkljanske fare ...............................50 Zgodovina fare Domžale. 1.00 Zgodovina fara ljubljanske škofije.......................45 Zgodovina novejšega slovenskega slovstva II. knj. 1.25 Zgodbe fare Škocjan.......50 Zgodovina srednjega veka.....................................75 Zgodovina umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih ........................... 1.50 Zgodovina 17. pešpolka .. 1.00 Zapiski iz Dunaja ...........10 MOLITVENIKI. Angelj varih. Platno, rdeča ' obreza ............................$0.65 1 Angelček. Molitvenik za stare in mlade. . Lična, mala oblika. 1 Vatir. usnjate platnice, zlata ' obreza ............................$0.75 Bele koščene platnice, zlata obreza ............................$0.90 Bog med nami. Premišljevanja i o presv. Zakramentu z molit-i venikom. Platno, z rdečo ob- , rezo ..............................$1.00 i Družbenik Marijin. Molitvenik i za Marijine družbe. Platno, i z zlato obrezo................$1.00 i Duhovni boj. Praktična premiš-, ljevanja. Platno, z zlato obrezo ....i...........................$1.00 i Filoteja. Premišljevanja o pra-1 vem krščanskem življenju z i| molitvenikom. Platno, rdeča ; obreza ..............................1.00 Getzemani in Golgata. Premiš-; ljevanje trpljenja in smrti na-I šega Gospoda Jezusa Kristu-i sa. Zlasti pripravna za postni i čas. Platno, rdeča obr...$1.00 , Hoja za Kristusom. Usnje, zla- 5 ta obreza ........................$1.00 ; Iz duhovne zakladnice Tomaža 1 Kempčana. Kratka premišlje-; vanja. Platno, rdeča ob...$0.45 ; Kratko navodilo za pravo po-; božnost do Matere božja. 5 Platno, rdeča obreza......$0.75 Naročilu je treba priložiti . potrebno svoto v čeku ali money ordru ter jo pošljite n» KNJIGARNO AM. SLOVENEC D 1849 W. 22nd Street, 5 Chicago, 111, Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY^ VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedi njenih Državah Severne Amerike SEDEŽ ■ JOLIET ILL Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.1 Inkor. v drž. 111. Inkor. v drž. Pa. GLAVNI ODBOR: Predsednik.......................GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. L podpredsednik........JOHN N. PASDERTZ, 1425 N. Center St., Joliet, 111. H. podpredsednik.... J OS. PAVLAKOVICH, 39 WincheU St., Sharpburg, Pa. Glavni tajnik...............;..............JOS. SLAPNIČAR. 311 Summit St., Joliet, 111. Zapisnikar .................PAUL J. LAURICH, 512 N. Broadway, Joliet, HI. Blagajnik .......................SIMON SHET1NA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Duhovni vodja................REV. JOSEPH SKUR, 123—57th St., Pittsburgh, Pa. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 1844 West 22nd Place, Chicago. 111.; JOSEPH HORVAT, 745 Summit St., Joliet, 111. JOSEPH MEDIC, 823 Walnut St., Ottawa, 111. POROTNI ODBOR: FRANK PAVLAKOVICH, 28 School St., Universal, Pa. ANTON ŠTRUKEL. 1240 Third St., La Salle, 111. JOSEPH KLEMENČICH, 1212 N. Broadway St., Joliet, 111. -o- Do dne 31. decembra 1925 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku ill,161.41. Prosimo Slovence in Hrvate, v državi Illinois in Pennsylvania, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo ter ga pridružijo Družbi sv. Družine. Za ustanovitev društva zadostuje 8 članov (ic). Sprejemajo se Otoški in ženske od 16. do 55. leta, otroci od 1. do 16. leta. Zavaruje se lahko za 5250.00 ali $500.00. Ko dosežemo število 2000, se zviša zavarovalnina na $1,000.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavaruje tudi za razne poškodbe in operacije. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! -,,„ rnxtMCum —I™ l um ||« IIM1W Mini ,1— I, »BliMI III—— II.....-j" 11 T ** Birma in shod v Sheboygan. (Nadaljevanje 1. strani.) i? Po svečanosti v cerkvi so se uvrstili vsi birmanci in birman-ke ter botri in botrice in duhovščina pred cerkev, in jih je fotograf slikal za spomin na tako velevažni dan, ki ga je obhajala slovenska sheboyganska naselbina zadnji pondeljek. Popoldne ob 2. uri je bil pa napovedan piknik in ljudski shod v Zfcleni dolini. Še pred časom so jeli prihajati sheboy-gančanje in drugi, da bi se par uric zabavali v prosti naravi, ubi asiir pit Ui »risali govornike iz stare domovirte in od tukaj in se navdušili za prihodnj.e naše življenje. Še predno pa se je otvoril govorniški program, se je jelo oblačiti in nedolgo zatem pričel je padati dež. Misleč, da bo samo par minut, smo 'hitro poiskali, kjer je pač kdo mogel, da je šel pod streho. Dež je kmalu pojenjal in zopet smo prišli vsi skupaj in se pričeli razgovarjati, pa se vlije zopet dež in tako drugič in tretjič. Črni oblaki so se jeli prepeljavati po nebu in vsakdo je zmajeval z glavo, da danes itie bo nič prida vremena. Ko zopet pojenja dež, se prikaže na odru domači g. župnik in naznani, da se bodo pri-- čeli govori, dokler nas zopet dež ne prepodi in tako nam predstavi prvega govornika Rev. F. S. Mažirja, župnika iz Springfield, 111., in vojnega ku-rata illinoiške divizije. Zatem nastopi mladina in nam zapoje amerikansko himno "America.' Rev. F. S. Mažir nastopi bur- no pozdravljen od občinstva. Najprej je v lepih besedah pozdravil občinstvo, nato pa razpletel svoj govor "Pozdrav a-meriški zastavi." V lepem govoru je razložil pomen ameriške zastave. Nato je še v angle-' ščini povedal marsikaj lepega iz zgodovine Amerike. Ob koncu je zaklical, naj vihra ameriška zvezdnata zastava tudi v bodoče in varuje interese svojih državljanov. Njegovemu globoko zamišljenemu govoru je občinstvo navueišeno ploskalo. — Naslednji govornik je bil Rev. V. Kragelj, ki je prinesel prav prisrčne pozdrave iz stare domovine. Nato se je pa iepo zahvalil za sprejem. Imel bi pa govoriti o življenju v katoliških župnijah v stari domovini. Ker ie pa zopet pričel padati dež, je moral prekiniti. Ko se zopet zvedri, je bil poklican kanonik dr. Mihael Opeka, ki je pozdravil navzoče in priporočal, naj bi šli vsi v cerkveno dvorano, kjer bi se nemoteno nadaljevalo. Ker je zopet pričelo deževati, se je prekinilo. Domači g. župnik Rev. J. Cherne je nato razglasil, da se ljudski shod nadaljuje zvečer ob 8. uri v cerkveni dvorani. Nato se je ljudstvo razšlo na svoje domove, da se potem udeleži večernega shoda. Zvečer ob 8. uri so pričeli prihajati sheboyganski Slovenci (ke) v cerkveno dvorano sv. Cirila in Metoda, da se nada- ljuje z ljudskim shodom. Rev. J. Cherne, domači župnik otvori shod in po kratkih bešedah pozove na oder kot prvega govornika Rev. Straj-harja, župnika iz Borovnice, kateri nastopi burno pozdravljen od občinstva. Rev. Strajhar povzame besedo in pove nekaj prav smešnih, tako da se je občinstvo prav iz srca nasmejalo. Nato pa povzame resno ter pravi med drugim tudi, da1 najvažnejše bitje za Bogom na svetu je pridna in bogaboječa katoliška žena, in to v resnici, kajti kakršne so žene in matere, tak je potem človeški rod. Matere so, ki že v nežni mladosti vcepijo v otroka strah božji in spoštovanje in pokorščino do predstojnikov. Naučijo jih lepega in poštenega življenja in veliko drugih lepih lastnosti, katerih potrebujejo za poznejše življenje. Skrbimo vedno najprej, da bomo imeli veliko dobrih katoliških mater in svet se bo prenovil. Občinstvo mu je navdušeno pritrjevalo. Zatem je bil pozvan k besedi Rev. V. Kragel, župnik iz Fra-ma pri Kranju. — Njegov govor se je nanašal na "Življenje v katoliških župnijah v domovini." Povedal je, da ni res, da je doma vse odpadlo od vere in da je surovo, kakor mu je neki Amerikanec, ki je bil na obisku doma, pred kratkim povedal. Še imamo vzgledne in katoliške družine, ki se ne sramujejo očitno pokazati svojo vero. Še imamo očete, ki ob večerih po končanem delu skupno s svojo družino molijo sv. rožni venec. Še imamo očete in matere, ki skrbijo za dušni in telesni blagor in izobrazbo svojih otrok. Še imamo družine, ki so se posvetile presv. Srcu Jezusovemu. Prva zlata knjiga, Ko je vreme lepo - Vzemite "L" in se peljite na sveži zrak Večeri in noči so gorke in "Daylight Saving Time" Vam daje dosti časa, da greste na sveži zrak. Nikar ne ostajajte doma. Peljite se v parke, "forest preserves" ali pa obiščite prijatelje, ki živijo oddaljeni od mesta. Le nekoliko centov Vas stane. Rapid Transit vlaki vozijo naglo, kamor ste namenjeni Vas pripeljejo v kratkem času. CHICAGO RAPID TRANSIT IZ SLOV. NASELBIN. (Nadaljevanje 2. strani.) vala sta Mary in Frank Gradi-Šar. Prav pošteno se je oddahnila, ko je tolikim družinam pustila prezente. Nikar pa ne mislite, da je zaloga pošla, kmalu se bo zopet oglasila v naši naselbini, z veseljem jo bomo pozdravili. Niso pa vsa pota z rožcami posuta, žal tudi trnje je vmes, zato pa tudi niso vse vesti le vesele vsebine, temveč tudi nekaj mora biti žalostnih. Ugledni družini Mr. John Zefrana je umrl 121etni sinček Tonček. —-Nemila smrt je pokosila nežni cvet, ki se raduje sedaj med angeljni. Velika udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljena je družina Žefrah v naši naselbini. Toni je bil član mladinskega oddelka dr. sv. Štefana št. 1 KSKJ., katerega člani so ga spravili k večnemu počitku iz cerkve sv. Štefana. Družini naše iskreno sožalje! POTRES V AVSTRIJI. Dunaj, Avstrija. — V vasi Muerzzuschlag, in okolici sci občutili silne potresne sunke. Panika je nastala med prebivalstvom, zlasti v vaški šoli, kjer se je nahajalo za časa potresa 150 otrok, ki so z učitelji vred begali sem in tja. Strop je padel na prestrašene otroke, kar je zmedo še le povečalo. Velike razpoke so nastale po stenah mestne hiše in sodišča; več dimnikov se je porušilo. Škoda je velika, človeških žrtev ni bilo. -o- Papiga. Gospod (prijatelju) : Ne vem zakaj se naša papiga ne nauči ničesar. Pravijo, da se lažje nauči iz ženskih ust; ko bi jo Vaša soproga vzela na ii;šola- nje za mesec dni-- Prijatelj: Pri moji ženi bi papiga pač ne prišla do besede. ___JMALI OGLASI. HIŠE IN LOTE. ki je bila izdana, pokazuje to, ker je v njej 11,365 slovenskih imen, ki so se posvetili presv. Si 'cu Jezusovemu. Na koncu je še pristavil: Dokler borno imeli take družine, bomo še napredovali. Občinstvo je pazno poslušalo globoko zamišljen govor. Nato je govoril Mr. Joseph Zalar, glavni tajnik KSKJ., ki je častital naselbini na tako krasnem in pomembnem dnevu in jih obenem pozdravil v imenu 30,000 članstva, ki ga šteje sedaj KSKJ. Občinstvo je z velikim odobravanjem vzelo na znanje to poročilo Mr. Zalarja. Za njim je še govoril Rev. F. A. Grdina & Sons TRGOVINA S POHIŠTVOM IN POGREBNI ZAVOD 6017-19 Sa. Clair avenue in 1053 — E. 62nd St., ... Cleveland, Ohio. TELEFONSKA SLUŽBA DAN iN NOC! Randolph 1881 ali Randolph 4550 PODRUŽNICA: 15303 — Waterloo Road — Phone Eddy 5849 NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrtega srca naznanjam sorodnikom, inancem in prijateljem žalostno vest o smrti moje soproge Jožice Čauko, matere 13. otrok, katerih najstarejši jc star 23 let, najmlajši pa 8 mesecev. Umrla ie dne 8. junija v 44. letu svoje starosti. Pokojna je bila rojena pri sv. Antonu v Pohorju na Štajerskem, v Ameriki je bivala 19 let. Bila je članica Društva sv. Družine štev. 2 v Jolietu. Omenjenemu Društvu se lepo zahvalim za hitro izplačano posmrtnino, vsakemu priporočam to dobro katoliško Društvo. ■ Tebi pa ljuba nepozabljena žena in mati, naj Ti bo lahka tuja zemlja. Počivaj v miru, večna luč naj Ti sveti. Prosi tam za svojega soproga in otroke, dokier se enkrat vsi skupaj ne snidemo nad zvezdami. Zahvalim se vsem darovalcem vencev, kakor Mr. Antonu Čauko in soprogi, Mrs. Mary Kristan, Mr. Jožef Pcruš in sosedam. Nadalje se zahvalim vsem onim, ki so se udeležili pogreba, katerega je oskrbel pogrebni zavod Težak-Jenko. Zahvalim se tudi Father Butali za pogrebne obrede in sploh vsem, ki so mi na ta ali oni način pomagali v britkih' urah preizkušnje. Bog naj Vam stotero poplača. Pokojno pa priporočam v blag spomin fli molitev. GEORGE ČAUKO, soprog; IGNACIJ, FRANK, JOHN, GEORGE, JOŽEF in PETER, sinovi; ROSIE, KATARINA, MARY, JOŽEFA in MARGARETA, hčere. Joliet, 111.. 29. junija 1926. Phone«: 2575 in 2743. Nemantclt & Son PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIKTU IN AMERIKL USTANOVLJEN L. 1S95. Na ritzpolajpo noč in dan. — Najboljši avtomobili za podobe, krste in zeiutovanja. — Cene zmerne. 1002 — n. chicago. st. JOLIKT, ILL. 0 Mathilda Ludwlg VSAKOVRSTNE ŽENSKE POTREBŠČINE Naša specialiteta: Obleke za močne ženske in _ MODERCE PO MERI-- V vašo korist je, da pridete v našo trgovino in se prepričate, da smo najcenejši, z najboljšimi oblekami, nogovicami in drugimi potrebščinami, Z našo postrežbo boste zadovoljni,- — Govorimo slovenski. p. 2202 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Phone: Canal 1277. Priporočam svojo trgovino t mešanim blagom in obuvali. V zalogi ima» vsakovrstne obleke .vsakovrstno spodnjo obleko "Cooper's Underwear," srajce za praznike in za na delo, klobuke in sploh vso opravo za celo družino. Pridite in prepričajte se, da je pri nas dobro blago, zmerne cene in ista postrežba kakor kjerkoli drugje. Se priporočam v naklonjenost frank opeka trgovina z 502—loth ST., S. Mažir in pozival starše, naj se nikdar ne sramujejo sv. vere in slovenskega jezika in vedno delajo na to, da bodo tudi njihovi otroci dobro znali poleg angleškega jezika tudi slovensko. •Naslednji govornik je bil Rev. John Miklavčič, ki je v lepih besedah priporočal katoliško časopisje. Rekel je, še veliko je slovenskih družin, ki še nimajo katol. lista. Skrbite, da pride katol. list v vse katoliške |hit®> koncu je še pristavil, j da katoličan je poleg drugih |Verskih dolžnosti dolžan podpirati tudi katoliško časopisje. Nato je spregovoril še enkrat Rev. V. Kragelj in s^v lepih besedah zahvalil Rev. j. Cher-netu kot nekdanjemu sošolcu in drugim za gostoljubnost in se v lepih besedah poslovil od Sheboygana. Za sklep se je še enkrat lepo zahvalil za udeležbo domači g. župnik Rev. J. Cherne in pozival svoje farane, naj krasne besede, ki so jih slišali danes, ohranijo v vednem spominu, obenem pa tudi skušajo spolno-vati kolikor jim mogoče. Tako je tudi sheboyganska slovenska naselbina preživela jv resnici lep dan, kateri bo ostal.vsem v najboljšem in trajnem spominu. "GOSPOD LISEC" je ime naši novi zanimivi povesti, ki jo pričnemo objavljati v kratkem. Povest je vsesko7i inte e-santna. Gotovo ste slišali od starejših doma, kako je svoje čase na Slovenskem neki Prelaznik delal slovenskim kmetom denar. Ta povest o tem razpravlja in zraven pokazuje slovensko kmečko rodbino, v kateri igrata ulo-go dva brata, neki stari skopuh in pa pretkani, navjhani "Gospod Lisec." Ker je ta povest povzeta popolnoma po razmerah iz tedanjih časov slovenskega ljudstva, zato je priporočljivo;, da to povest čita tudi ameriška slovenska mladina, da se pouči o razifaerah, v katerih je naš narod živel v 19. stoletju. Prepričani smo, da bomo s to zanimivo povestjo čita teljem kar najbolj ustregli. Zato prosimo obenem v3e naše prijatelje in somišljenike, naj na to velezanimivo povest opozore še svoje prijatelje in sosede, da se na list naroče pravočasno, da bodo čitali povest od začetka. Oni, katerim je pa v tem času naročnina potekla, naj blagovolijo isto obnoviti, da se jim list ne ustavi tekom te nad vse zanimive povesti. BUNGALOW, nov, vse moderno, nizka cena, na 5649 S. Albatiy Ave. 764-č do č HIŠA TRI NADjsTR., 2 nadstr. stanovanje tudi zadaj .4430 Shields Av., Boulevard 9821. 767-čdoč BUNGALOW 6 sob na lepem kraju. Cena $7000 v gotovini ali na lahka odplačila. 5318 S. California Ave., Crane & Moreland, Phone Prospect 9590. 768-č do č BUNGALOW LES. 6 sob, moderno 6544 S. Winchester Ave. 782-p,s,t HIŠA 5 SOB, zaprti porč .garaža, 1112 hT. Lawndale Ave. 784-p,s,t 6 SOB REZIDENCA, lota 30x210. jabolka in črešnje ter grmovje, v bližini transportacije. 1 blok do kare. Tel. Cbl. 9732, 2519 N. Sayre Ave., blizu katoliške šole in cerkve. 785-p,s,t FARME NA PRODAJ 27 AKROV najboljše zemlje za čebulo v Indiana ob lepi cesti, l miljo od R.R. postaje. 65 milj do Chicago. $175.00 za aker, na obroke. A. I.ind, Kankakee, 111. ' 771-čdoč I E®JAKOM V | t mmmmmmi chicago % MEŠANIM BLAGOM WAUKEGAN, ILL. * * + t % Plačujte račune z čeki! Plačevanje s čeki je dandanes najvarnejše plačevanje. Gotovino Vam lahko vsak čas kdo ukrade. Če Vam kdo ukrade čekovno knjižico, ne bo ž njo nič opravil. Ce 'plačate s čeki Vaše račune, imate, ko dobite nazaj potom banke izplačani ček, vedno na roki potrdilo od plačanega računa. Vložite nekaj denarja na čekovni račun in plačujte Vaše račune s čeki; Odprite Vaš čekovni račun na zanesljivi in varni banki, ki je: Metropolitan State Bank CORNER LEAVITT AND 22nd STREET CHICAGO, ILL. 60 AKROV in hiša, hlev ter kofcoš-njak. razgled na Higgins Lake, letovišče. Pišite po podrobnosti na W. J. Wagner, 7302 Aberdeen St. j.'' -' 770-č doč ZAPADNO OD ELGIN limits 2S ak-rov, hiša 6 sob, kopalna soba, hlev, velik kokošnjak, garaža, sadna drevesa in dr. Cena $12,500 na obroke. Wyatt & Coons, 127 N. Dearborn Photic Central 3921. 765-č do č 40 ATvROV obdelane zemlje, 1 milja do mesta, na obroke ,$1500. 80 akr. obdelane, le pol milje do mesta. Na lahka odplačila. $5760; neobdelana a dobra zemlja o11 LaVce. J..............._ 702-pdof? D F. L O DOBI žeiiska Tid 2() (h- 30 let stara, za splošno domače delo, perilo ni v hiši, dr tj?, in a z enim otrokom, dobri dom, dobra plača. Pišite na Box 777, American Slovene Daily, 117 N. Dearborn St. 793-p.š.t POSESTVO NA PRODAJ v Šmavčji vasi pri Št. Jerneju na Dolenjskem v Jugoslaviji z enonadstropno hišo, z gospodarskimi stavbami in stopami, sadnim vrtom v obsegu nad dva joha, njivami, travnikom in z gozdnimi parcelami v obsegu nad dva in pol joha za kupno ceno 3000 dolarjev. Tudi v Kranju je pod Rt žen-kransko cerkvijo enonadstrop-na hiša z manjšim vrtom na prodaj. A. Tavčar, k Ljubljana, Pogačarjev trg 3. Znižana cena t cele zaloge« I SPISAL Zgodovinska povest iz turških časov. SLEMENIK Velika razprodaja naše zaloge. Pri nas dolnte za najnižjo ceno najboljša oblačila za moške in dečke. Cisto volnene z dvojnimi hlačami. Ker je neugodno vreme za kupčijo, nam je veliko ostalo še v zalogi, ker pa moramo razprodati, smo cene znižali neverjetno nizko. VI ste tisti, ki boste od tega imeli dobiček. Kupite ATLAS Standard Quality obleke z dvojnimi hlačami po zelo znižanih cenah. l Vredne $35 z dvojnimi Vredne $45 z dvojnimi hlačami samo hlačami samo $24.50 $39.00 Vredne $50 z dvojnimi hlačami samo $34.50 SKUPINA ZA DEČKE II Obleke za dijake, z dvojnimi dolgimi hlačami, vredne $25.00, samo $14.85 SKUPINA ZA DEČKE I 4 komade z dolgimi ali kratkimi hlačami, vredne $15.00, samo $9.85 M. H. JELINEK, lastnik COR. BLUE ISLAND AVE. & 18th ST., CHICAGO Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. Clevelandčanje! i : Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor ! tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: i Johnu Gornik $ SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN t KROJAČNICA. | «217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. ? Established 1857 LOUIS STRITAR t« priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohištvo ob času selitev in vie kar •pada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 21st Plačo CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221. Nekoliko spominkov OD ČIKAŠKEGA EVHARISTIČNEGA SHODA imamo še v zalogi. k našemu 1927 Kdor jih ni mogel dobiti osebno ali potom svojih prijateljev, si jih lahko naroči naravnost iz naše knjigarne. V zalogi imamo še: Oficijelni znak s spominsko svetinjo .................50 Oficijelna spominska knjiga v angl., s slikami.. 1.00 Slovenska spominska knjiga, s slikami...............25 Evharistične dopisnice ....................................05 " zastavice, 12 x 18 ...........................15 svetinje, v podobi križa.................15 Evharistična spominska kovinasta ploščica za na steno .navadne kovinaste barve.............60 — posrebrena .................................................... .75 — motno zlato.................................................... 1.00 Evharistična slika, v okvirju, 6x9, posebno fino delo na steklo.......................................... 2.50 Rožni venec z evhax\ svetinjico, bele perle, zlata ali srebrna verižica ...........................75 Evharistični rožni venec, s spominskim križ. cem in evhar. sklepno svetinjico, na srebrni verižici, črne, podolgovate jagode.............75 Ko zaloga poide, navedenih stvari ne bo mogoče več dobiti, zato naročite takoj! "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom (cam), prijateljem in dobrotnikom "Amer. Slovenca" in "Ave Maria" v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš glavni potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase, prodajati knjige in sprejemati naročila za vse, kar je v zvezi z našim podjetjem. Vsem ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katoliške liste Amer. Slovenec in Ave Maria. V časih kot živimo, je katoliški tisk za katoličane najmodernejše orožje. Zato tudi oni, ki se trudijo z razširjevanjem katoliškega časopisja, zaslužijo vsestransko pomoč. Uprava "Am. Slovenca." ki se baš sedaj ustanovlja. First National Bank Največja in najstarejša banka v Joliet-u, Premoženje ta banke maia $13.000.0001» fe ...........................................................'..rrc*; pisano polje i J. M. Trunk Volja, ne razum. Večkrat sem že poudaril, da igra pri borbi, v kateri se vsak človek odloči za to ali drugo svetovno nazlranje, volja važnejšo vlogo nego razum. "Kar kdo hoče, to rad veruje." Jasno je to .razvidno iz "odgovora," ki ga podaja Joseph Irman, Akron, O., na "izzivalno reklamo." Pravi: "Učenosti velika veČina članstva (SNPJ.) od vas ne mara." Učenost, kolikor obsega iskanje resnice in prilastovanje te resnice, je nekaj objektivnega, in se mora sprejeti, naj prihaja od katerekoli strani. Ako toraj resnica skozi učenost prihaja slučajno ravno "od nas," je članstvo ne mara, toraj tudi ne mara resnice. "Ako vam govorim resnico, čemu mi ne verjamete?" je rekel Krist'. Pač, ker nočemo, ker volja brani. Prav enako je tudi z drugim stavkom: ". . . imamo svoje liste in knjige, ki so po volji članstva," odkriva Mr. Irman. Nič novega ne odkrije s tem stavkom. Listi pišejo, kakor članstvo hoče, kakor mu ugaja, in knjige so take, da članstvu mažejo brade, toraj ne gre za objektivno resnico in učenost, temveč za to, kar ugaja. Ni čuda, da pri taki volji ogorčeno odklanjajo nekaj, kar ne prija volji. Nasprotno je pa pri takem duševnem razpoloženju stališče onih, ki pišejo po volji, zelo olajšano in prijetno, saj se jim ni treba bati, da bi resnica komu oči izklala, kakor veleva pregovor. Razum igra vlogo revčka — Andrejčka, ker mora šutiti. * * * ■ ( Malo upanja bi bilo. Pokazaje na otroke je Krist izjavil: "Ako ne postanete kakor eden izmed teh, ne bote šil v nebeško kraljestvo." Da nisem veleum, vem pač sam najbolj, in da bi mi taka roba prav nič ne pomagala. A Mr. Irman, Akron, O., pravi, da sem otrok, ali vsaj otročji, in v tem bi bilo nekaj za prav veselo upanje. Ni še vse izgubljeno. Nasvet, žal, za koš. John Attach, Waukegan, 111., mi nasvetuje: "Ko bi jaz hodil toliko let v šolo kakor on, bi imel njegov veleum, in če bi z bogom govoril, ker on je vsemogočen, bi gotovo od njega sfehtal tak materijal in bi ga Moleku dal poduhati, da bi bil za vedno zapečaten njegov 'gobček'." Iz te moke ne more biti kruha. Prvič jaz nimam naT mena, da komu zapečatim "gobček," ker po svojih skronn nih močeh skušam braniti le svoje prepričanje, ko drugi to prepričanje smešijo, in drugič je človek svobodno bitje, in se mora svobpdno odločiti za na desno ali na levo, in je ta svoboda človeku od Boga podarjena, tako da je tudi Bog sam ne krati, dokler je človeku odmerjena doba odločevanja. Toliko me je šola le naučila, da ne bom posegal v božje pravice, in ga prosil, naj odvzame človeku svobodo, katero mu je podaril kot najdražji duševni dar. Hvala lepa, Mr. Artach, mo ram odkloniti. >h * * Sreča, ali kaj? Glas Svobode je v št. 35. objavil članek: "Cerkve samo jemljejo za prazen — nič." Tiče se seve samo-le katoliške cerkve. Prvi stavek se glasi: "Cerkev je bila posledica ljudske' nevednosti." Temu sledi strašno gostobesedna storija o — jemljenju, ki obsega • vso zgodovino do člankarjeve dobe. Očividno je "zgodovinarju" zelo hudo pri srcu, ker cerkev in drugi "jemljejo," on pa pade pri tem zgodovinskem jemljenju do celega skoz. Hudo pri srcu postane še huje, kajti cerkev jemlje in dobi, on govori o "ogromnih bogastvih," za prazen — nič. Cerkev mora imeti prav pasjo srečo, da jemlje in dobiva že skozi dva tisoč let in dobiva še dandanes, in za vse to ne daje prav ničesar. Morda ima vendar-le tisti "Ko-lomonov žegen," do katerega se drugi zaman porivajo, da bi kaj dobili? Očitno mora pisatelj in razkladalec tega šmen-tanega jemljenja čutiti na lastni osebi, kako hudo je na svetu, ker on daje in daje in nudi in ponuja, pa dobi bore malo kaj, drugi, cerkev, pa ne dajo nič, nudijo prazen nič, pa dobijo, so dobili in bodo še dobili, ker ni upanja, da bi kdo začel njemu dajati, ne pa cerkvi. Ali se bo kdaj ta narobe svet poboljšal in uvidel, kam naj dajo? Za prazen nič. Hudo je to, vrlo hudo. In člankar hoče tudi dokazati, da je prazen nič pravi prazen nič. "(^erkev še ni niti ene stvari dokazala," jami'a in "dokazuje," a to njegovo "dokazovanje" je tako, da se ni čuditi, ako njemu ne da pray nihče niti ficka, saj "dokazi" niso niti kakega počenega gro-ša vredni. Da pa člankarju ne bo počilo srce, ker samo cerkev jemlje, moram po pravici izreči malo pohvalo. "Čast komur čast." Ves članek je prazen nič, le en stavek bi bil še kakega jemljenja vreden in ta se glasi: "Teorija brez vsakršnega dokaza ni dognana resnica. Je in ostane le teorija, ki je prazen nič, je izmišljotina." Zadnji del je sicer vrlo, vrlo šepav, a ko je drugače tako hudo na svetu, naj bo že to, saj prvi del je tem boljši. Pri tem priznanju bi pa omenil, da naj se člankar blagovoli držati prvega dela stavka, kadar bo on "podajal" nekaj pri kaki evoluciji, in naj bi mu izkazal priznanje za ta prvi del stavka tudi sosed in so-trudnik v "podajanju," g. Mo-lek. Sreča bo pa le opoteča, in samo drugi so srečni, pred vsem je srečna cerkev, da za prazen nič — dobi. * * # Joško Rodica se — izpoveduje. Njegov "izpovedenc" sicer dobi odvezo, ker je pač le Ro-dičeva, a če bi se Rodica sam v kaki črvivi spovednici tako črvivo" hotel izpovedati, potem stavim, da bi izgledala "odveza" zelo "črvivo," oziroma bi bila "ta suha." Tudi domišljija ima svoje meje. PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. FR. PENGAL, R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu ob« činstvu v naklonjenost! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ f Ne kupujte drugje! dokler niste videli naše preproge, linoleum, congoleum in vsakovrstne karpete za kuhinjo in druge sobe. č Ceneje kakor v mestu dohite pri F. NOVIČKI 1738 W. 18th St., Chicago, 111. Tomaž vso noč prebedi pri postelji. Po malem daje starčku krepke juhe zauživati. Naposled' stric Gregor zaspi nekaj ur, in to spanje gaojači tako, da more drugi dan razumljivo govoriti. "I kje pa sem vendar, Tomaž, in kako, da si ti pri meni," prične rahlo, prebudivši se iz zdravega spanja. "V dobrih rokah ste, dragi gospod! Kako se čutite?" "Oj, kako dobro! Zdaj bom zopet ozdravel in že sem bil bolj na onem, kakor 11a tem svetu. Pa kje sem ?" "Nehajte govoriti! Vse vam povem." Zopet postreže Tomaž ter starčku razloži, kako so ga bili našli. "Bil sem že sklenil s tem svetom in čakal rešenja. In v zadnjem trenotku mi torej pride pomoč! To je poslal večni Bog. Bodi slavlje-no njegovo, ime!" Stric Gregor strmečemu Tomažu pripoveduje, kako ga je bil vitez Vovk spravil v 0-studno ječo, iz katere bi naj nikdar več ne bil prišel, ako bi se godilo po Vovkovem namenu, vf.aj živ ne. "Kakor mi je znano," pravi Tomaž, "ste se včeraj pred štirinajstimi dnevi podali na pot iz Visokega v Ljubljano. Če vas je črez dva dni privlekel vitez Vovk sem, ste trpeli celili dvanajst dni. Bog in sveta Mati božja, to je čudež!" "Dvanajst dni, praviš, Tomaž? Jaz ne vem, koliko, ker me je vedno obhajala tema, da niseni vedel ne za noč, ne za dan. Rad poza-, hi ni, kar sem prebil v tem času, ki se mi je zdel večen. Vedel sem, da sem v sovražnikovi oblasti; vedel tudi, da je ta sovražnik pahnil moje drage prijatelje v nesrečo, da je izdal lepo slovensko vojsko. Bog se ga usmili! Molil sem' v svoji temni ječi, da bi Bog obvaroval pred vitezovo hudobijo vsaj Lavro in njena hčer na Visokem. Vitez Vovk mi je odkril ves svoj namen, vsa svoja hudobna dela in početju samo, da bi pomnožil mojo žalost. Rekel mi je v ječi, da me mora spraviti iz pota, ker je ponaredil moj podpis, jaz bi pa gotovo(| tega podpisa nikdar za svojega ne pripo-znal." "Da boste mogli," mi je končal vitez razkladati svoj peklenski načrt., "da boste mogli več časa premišljevati o moji osnovi, sem vam tu prinesel toliko, da se lahko preživite dva dneva. Razen tega ne dobite ničesar več! To-rjfcj se potem morete, kadar vam ljubo, spraviti k večnemu počitku. Iz te prijazne sobe ne pridete nikakor več. Dobro se imejte, stric Gregor!" "Tako mi je povedal vitez in zaklenil duri." Tomaža grabi jeza, da pesti dela. "Bog mi je usadil up. v prsa," nadaljuje starček; "vedno mi je nekaj pravilo, da še pridem iz te črne, mokre ječe. Kolikor mi je bilo mogoče, sem trpel lakoto, tla bi dalje izhajal s tem, kar mi je bil vitez prinesel, nam'. • reč steklenico vina, kos mesa in kruha. Pa pri vsej varčnosti je postala steklenica prazna, in pošlo je meso in ž njim tudi kruh. Glad, še bolj pa žeja, sta me strašno mučila. Svojo ' suknjo sem raztrgal in kosce namakal v lužo, ki se je stekala od zidov. Namočene kosce , sem grizel ter,si hladil žejo, pa jih tudi poži- ' ral, da bi potolažil želodec. Zeblo me je, mokrota' me jo obdajala povsod, da mi je obleka gnila na telesu. Up je ginil, moči so peša- ' le. Priporočil sem se Bogu vsaki čas pričakoval smrti. Oslabel sem bil tako, da nisem čutil več. Kako ddlgo sem tako bolj mrtev kakor živ ležal v mokroti, ne vem. Bog vas je poslal o pravem času. Pol ure pozneje bi bili zastonj v meni iskali življenja!" Stric Gregor vzdihne globoko; bil je to vzdih hvaležnosti do Večnega! Potem zopet ( nadaljuje; "Ko bi me ne bil Bog otel, bi si vitez Vovk po krivici Visoko prilastil in obdržal, Lavna pa bi s hčerjo prišla ob vse premoženje. Moram torej urno na pot, da ubranim Vovku krivico izpeljati ali izpeljano nadaljevati. Ti me moraš spremiti, moj Tomaž!" "Kdo raji kakor jaz! Trenotka dalje ne 0-stanem tu kakor vi." Mnogovrstni krik se začuje; ne more se razločiti, je li krik veselja ali srda. Tomaž odide pogledat, odkod prihaja tak hrušč. Po stezi proti Zavrhu jaše Luka Vohač! Vesele misli ga morajo navdajati, ker tako brezskrbno posluša nevarni mu krik. S konjičem se igra in žvižga prav zadovoljen v samotni Z^vrški svet. Njegov gospod mu jo bil naročil na Visokem, da naj se poda na pot v rajski Zavrh, kakor je vitez vedno imenoval zapuščeni kot. "Idi, Luka, mu je rekel, "pa izvohaj, kako se godi duhovnemu očetu Gregorju. Saj veš, v katero sijajno stanovanje sva ga shranila. Zdaj že gotovo tiho v kotičku čepi in gnije. Spravi njegovo truplo kamor hočeš, da le v Zavrhu ne .bo. To sam razumeš, da bi mi ne ugaiulo ravno posebno v rajskem Zavrhu, dokler je tam še kakšen sled omenjenega gospoda. — Vendar ni treba, Luka, čuješ, pusti raj-še Gregorjevo truplo, kjer je, ker ga sam ne moreš spraviti; poišči samo primeren kraj daleč od gradu. Za nekaj časa, ko dokončam svoja opravila tukaj, pridem tudi jaz za teboj in obema bode lažje, strica Gregorja spraviti iz gradu. Njegovo dosedanje stanovanje se morebiti uravna za druge goste. Razumeš, moj dobri Luka Vohač?" "Razumem, dragi moj vitez," mrmra Vohač, ko ima Visoko za seboj. "Dobro razumem, in več kakor je tebi ljubo! Jaz bi naj bil tisti gost, ki bi po vitezovi nameri prevzel to prekrasno stanovanje. Hvala lepa, vitez Vovk! Tepec, ako meniš mene prevariti! Ha, mene, Luka Vohača! Ne imenujem se zastonj VohaČ! Pa ako bi se le motil? — Ne, ne motim se, gotovo bi se me rad iznebil, ali jaz se bodem njega."