34. številka. Ljubljana, v torek 11. febrnvarja 1896 XXIX. leto. Izhaja vsak dan mv«**ei> iziui&i nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogers ke dežele za vse leto l.r> gld., za pol let* 8 gld., ta četrt, leta 4 gld, za jeden vesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld, SO kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Z* pošiljanje na dom računa se po LO kr. na mesec, po iJO kr. za četrt leU — Za tuje dežel«) toliko vt*6, kolikor poštnina z.iaSa. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste p-> rt kr., fie se o/.nando jedenkrat tiBka, po 5 kr., čo se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat, ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvo je na Kongresnem trgu St. 12. U prav ni St v u naj se blugovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne »tvari. Deželni zbor kranjski. (XV. soja dne 10. februvarja 1896.) Dež. glavar Detela otvori sejo ob 1 ,10 uri Prečita in odobri ne zapisnik zadnje seje. Posl. dr. Tavčar poroča o vladni predlogi z načrtom stavbinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano. Poročevalec se sklicuje na tiskauo poročilo in ponavlja predloge, katere je sklenil stav-binski odsek. Posl. dr. Maj aro n omeni, kako se je po potresa koj jelo misliti na nov stavbeni red za Ljubljano, ker je to za razvoj in podobo slehernega mesta temeljnega pomena. Deželni zbor je pa poleti sklenil samo o razlastitvi načrt zakona, v svesti si, da je le s primerno razlastitvijo mogoče obnoviti in preroditi mesto. Zakon ni dobil sankcije, a da ni bil slab, se vidi iz razlogov, vsled katerih ni dobil potrjen j a Iz teh razlogov odseva nekaka na klonjenost mestu. Obžalovati je, da se ta načrt zakona „omissis otnittendis" ni zopet predložil dež. zboru. Namesto tega nam je vlada predložila načrt stavbenega reda, ki se ne moru uzoren imenovati. Ko bi ne bilo take naglice, bi se dalo marsikaj boljšega ukreniti. Vsak, komur je razvoj Ljubljane na srci, se pred vsem ozira na to, kako je z vprašanjem o razlastitvi v predloženem stavbenem redu. Vladni in odsekov načrt se nista ozirala na ekscep-cijonalne naše razmere. Razlastitvena pravica se je jako skrčila. Zadovoljiti se moramo s tem, da se izognemo koutliktu, a graje je vredno, da ni določeno postopanje glede določitve odškodnine in da 8e načrt čisto nič ne ozira na zemljiško knjigo. Dotična §§ 9. in 10. sta jako pomaukljiva in bo-deta vir za mnogo sitnosti tako občini, kakor tudi hišnim posestnikom in drugim upravičencem pri raz lastitvenetn predmetu. Oe je eksproprijacija sama na sebi nepopularna, bo še bolj, če obveljata rečena paragrafa. Pridržujoč si, staviti pri specijalni debati svoje preminjevalne predloge, priporoča prehod v specijalno debato. Dež. predsednik baron Hein prizna, da seje vladna predloga v odseku izdatno zboljšala, nekatere premeiube pa tudi niso srečne. Določbi 9. in 10. sta morda najpripravnejši za mesto, ki je v izrednih razmerah. Prizadetim je omogočeno varovati svojo pravico. Praktični juristi bodo že vedeli, knko postopati, le nepraktični ne. Kjer imajo oksproprijacijsko pravico, vedo juristi dobro, kako ravnati. Tako bode tudi v Ljubljani. Specijalne do* ločbe glede postopanja torej ni treba, vzprejme naj se odsekov predlog. Posl. dr. Tavčar pravi, da stvar, katero je • omenil dr. Majaron, spada v specijalno debato, da bo torej pri dotičnih paragrafih odgovarjal. Zbornica sklene začeti specijalno debato. Dež. predsednik baron Hein opozarja pri j § 3. glede deželni vladi pristoječe pravice regulacijskega načrta in zahteva dosta vek: naj se regu-j laoijski načrt predloži deželni vladi, da ga dogo-I vorno z dež. odborom potrdi. Posl. Luckmann pritrja želji, da naj ima s deželna vlada pravico potrditi, dogovorno z dež. odborom regulacijski načrt, tndi če proti njemu ni bilo ugovorov. Posl. dr. Tavčar vzdržuje, kar je odsek j sklenil, zdi se mu pa, da je dostavek konsekventen. Luckmannov predlog se sprejme. Posl. dr. Majaron govori k § 8. in želi, da ■o spremene neke besede (svet mesto parcele), ker bi vsled njih lahko nastale zmote. Dež. predsednik baron Hein se izreče za predlog dra. Majarona Poročevalec dr. Tavčar nima nič zoper to in dr. Majaronov predlog se sprejme. Posl. dr. Majaron govori k $ 9. Ekspro-prijacijsko postopanje obsega dva dela: v prvem gre za vprašanje, ali je eksproprijacij i in v kolikem obsegu je potrebna; v dragem pa gre za določitev odškodnine in razdelitev mej upravičence, ter ure ditev zemljiške knjige. Prvi del sm vrši pred administrativnimi oblastvi in glede tega rad priznavam, da je g. dež. predsednik praktičen jurist; kar se pa tiče postopanja v drugem deln, katero se vrši pri sodiščih, rek I.umijem tudi jaz za se nekoliko prak tične znanosti. In tu nagla&im kot pred vsem potrebno to, kar pogrešam v načrtu, da vlada eks propnjacijsko razsodilo notificira zemljeknjižnemu sodišču, katero naj zaznamuje razlastitev v dotič-Tiem zemljeknjižnem vložka, da ne nihče, ki je pozneje dosegel kak vpis, ne more izgovarjati, da mu razlastitev ni bila znana. Govornik formulira predlog v tem smislu in nadaljuje: S tem bi biio vsaj začasno o ravljeno administrativno postopanje, in vprašanje sedaj nastane zastran odškodninskega zneska. Po načrtu naj se odškodnina določi le pro-vizorično po sodni cenitvi. k\\ naj oe ceni po izvrn-prepirnem postopanju ali pa po obč. sodnem redu? Pa naj bo poslednje, kakšue pravice ima potem posestnik, ki mora takoj po cenitvi odstopiti svet? Odprto mu je ali pa tudi ne, da še jedenkrat da v večni ppomin ceniti • ko.ln. in nadalje, da nastopi Se pravdni pot zaradi večjega odškodninskega zneska. Ali gotovo je, da te pravice niso vredne piškavega oreha. Če je cenitev dognana po občnem Hodnem redu, naj bo tndi le provizorična, potem ee ne bo več premeni la in vsaka pravda bo zastonj. Zategadelj moramo biti previdni Čtmu terej provizorična cenitev, potem zopet cenitev in na zadnje brezvspešna pravda? Ali ni boljše, da sodišče koj po prvi cenitvi določi, kolika odškodnina naj se da eksproprijatu ? Ali ni boljše, da se škoda takoj na vse strani pretehta in da potem sodišče takoj razsodilo izda, kakor je to določeno v državnem zakonu pri eksproprijsciji za železnice? Reklo He je danes, da tega postopanja ni treba določiti, ker si bode praktičen jurist že vedel pomagali. Ako bi bilo to res, zakaj se je sklenil ravnokar omenjeui zakon za železnice, pri katerih nastopajo ravno tista vprašanja, kakor pri eksproprijaciji za ljubljanske namene. Vprašanje je tudi, kako pride občina v zemljeknjižno posest in eksproprijat ter drugi upravičenic do plačila iz odškodnine? Občina po tem načrtu pač lahko pridu v faktično posest, toda kaj je z uredbo zemljiške knjige, osobito če se nahajajo na razlastitvenem predmetu razne tabu-larne pravice? Ce je objekt prezadolžen, more občina priti v zemljiško knjigo le potom poravnav. Isto velja za eksproprijata, kateremu tabu lami upravičenci lahko delajo sitnosti brez konca in kraja, predno more razpolagati z deponiranim odškodninskim zneskom. In tabularni upravičenci bodo si mej sabo delali težave v slučaji, da odškodninski znesek ne bode za vse zadostoval. Vse to se bo godilo zategadelj, ker ta načrt stavbenega reda nima nikakih prepisov za ta vprašanja. To vse se pa prepreči, če se vzprejmo določila ekspro-prijacijskega zakona za železnice. Treba je torej jasnosti v teh važnih vprašanjih. Ako imamo jasen zakon, se bodo poravnave zlasti mej občino in posestniki veliko laglje dosegle, kakor pa če ostanejo določila na polu pota. Govornik nasvetuje k § 9. razne dostavke, naslanjajoč se na eksproprijaeijski zakon za železnice ter v formelnem oziru predlaga, naj se 9, in 10. zopet odkažeta odseku v pretresanje in pročanje o stavljenih nasvetih. Dež. predsednik baron Hein se izreče zoper to, da bi se dr. Majaronovi predlogi koj sprejeli, ker predaleč segajo, da bi so koj apo/.nal ves uji-bov pomen Posl. Grasselli povdarja, da je stavbinski red velik napredek za Ljubljano, določbe glede eksproprijacije so pa najvažnejše. Brez eksproprijacije je nemogoča regulacija, a varovati je tudi privatne interese. Stvar je itak odijozua, a bode še bolj, če določila ne bodo jasna, zato priporoča predlog dra. Majarona. Poroč. dr. Tavčar sodi, da izvirajo dr. Majarona predlogi iz neopravičenega strahu. Mesto mora prej ko mogoče dobiti stavbinski red. To je pa jako nevarno, utiskati v načrt paragrafe iz kakega drugega zakona, Odfiek je poznal zakeu o razlastitvi za železnicn in se o njem posvetoval. Predpisi v načrtu s > zadostni. IV um in Brno imata jednake predpise. Ue zadosto le določbe za taka mesta, se ni nič bati. Vsi pomisleki so izpodneseni z odstavkom: če se dogovor ne doseže tresi niso napravili nič škode, veliki, taki ko Utot, so pa silo redki. Vedno naglašanje tega strahu škodi mestu. Stavbeni red predpisuje, da morajo biti nove hiše vezane in tako zidane, da jim ne bo škodil potres, Zakaj se pa ne prepove zidanje stolpov? Veliko več ko visoke hiše, so trpele nizke hiSe. Tudi pomisleki, da iz sanitarnih ozirov ni zidati visokih hiš so ničevi \ 4. nadstropju je zrak boljši, ko v nižjih, ko pa bi hoja po stopnicah škodila, bi morali dunajski posli vsi za jetiko pomreti. Pijučne bolezni se dobe največ v tistih nizkih liišicali, kjer ni zraka ne prostora. S črtanjem 4. nadstropja se vzame posestnikom, ki hočejo zidsti, Vfilika korist zlasti glede oproSSenja davkov, zajedno pa bi se podražila stanovanja, naj se torej odobri odsekov predlog. Dež. predsednik baron Hein odgovarja na izvajanja posl, Hribarja, povdarjaje zlasti, da je svet v Ljubljani tako po ceni, da ne rentabiliteta ne doseže Bele z zgradbo visokih poslopij. Posl. Luckmann in (irasselli govorita obSimO za, oziroma zopi r odsekov predlog in utemeljujeta svoj- nazore, Poal. (irasselli predlaga, n.tj se dovoli zidnti I" S nadstropna poslopja. Poroč dr. Tavčar sodi, da je povsom pravično stališče odseka. Štirinadstropna poslopja se ne l odo kar na kratko viđala. V manjših mestih jo dovoljeno zidati št in nadat ropna poslopja. To, kar je dovoljeno na Vrhniki, mora biti tudi dovoljeno v Ljubljani. V odseku je strokovnjak povedal, da so Štirinadstropne h'še ravno tako varne pred po tresem, kakor trinadstropne. Pri gla ovanjn so je vprejel odsekov predlog in odklon;l (i as ellijdV. Posl baron \V ur Z b a c h govori pri $ 71. glede trotoirjev In se izreče zoper nasvet naj posestnik pri zgradbi novi h is napr.tvi trotoir na svoje troske in pr» dl aga neko premenah". Dež. preda dnik baron 11 i n zagovarja obiirno odsekov predlog. Posl. Hribar predlaga, da bi s* v § 71. v :• jelo, kar j»* odsek izpusti iz vladnega načrta, kit se mu zdi j ko pravilno, da zavzema trotoir na vsaki .^'i-.at t »ste ',. a.ko Ba to ne določi, bo je lin zahteval ožji. dru.i hi rji trotoir. Posl, baron VVarzbaoh polemisoje z dež. pr daednik m. Porod. dr. Tavčar ne boji, da bodo poslanci kir.e škili ob. in ne postavili na stališče, da se mesto ne smrt razviti. Ca bo mesto moralo delati trotoirje in se bod) doklade povišde, pa bodo vsi kričali. Hi-a -s trotoirje m je vec" vredna nego brez tro-to a. Pri glasovanja se prdiogi pod. birona Wurz-b odklonijo in m i lobri odsekov predlog. Ostali paragraf) Ba odobre brez ugovora, .^eja se potem pretrga. Večerno sejo Otvori ilež. glavar Detela ob 7. uri II i i> a f.:,'.>sni bilanci mestnega le: p io o pi< r.»i unu. Poročilo priob- čim'-, v jedni j. m Injih številk. Poročilo se soglasno odobri. P" ■ dr. Žitnik poroča O prošnjah razndi ob M rs glede podpor za nove šolske zgradbe in za popravo Šolskih poilopij in Btavi d ^tičue predloge, k it. i j n. vsi odobre* Posl. ir. Papež poro.'a o uvrstitvi obč. ceste, ki ae pri Prilogo od okr. c^ste odcepi in drži čez Domžale ni driavno osato do ataka pri h. št 84 v Bodici h Kamnik-Domžale-&t, Jakobsko okr. cesto z na njej se nahajajocim, čei Biatrico držečiin mostom me; okrajne ceste in predlaga, naj se uvrsti mej okr. c.-si • del. odbor s-< pa pooblašča, da za na-pravo mostn dovoli primerno podporo. Sprejeto. Pnal. dr Ta p.-?, poroda o pr.šnji občin Dob in Krtina, da bi dei. tehnik pregledal novo cestno piogo od Krtine ■ Dob di drž. ceste pri Viru in pivdlaga, naj se odstopi dei. odboru v avalovanjs, oziroma naj se v pnlioilnjcm zasedanju predloži načrt zakona t^r preskrbi, da se že letos začne zgradba od Moravč. Sprejeto. Posl K a l a n poručao prenaredbi mej selske ob čine Moste in mesta Ljubljane in predlaga naj se vzprejme naslednji zhkon : S 1. V davčni občini L Ima' I teos in k selski občini Moste spadajoče parcelne številke: 7 0,7 12, 8/7, 9 5, 10/2, 12, 13, M/l« 16/L n; 2. n, 18, 23/1, 28/2, 24, 28 1. 2<; 3 27/1, 27/8, 27/8, L27 4, 27 5, 27/6, 27 7, 27.11, 27/10, 27/12, 27 13, 27/14, 27/15, 27/19, 27/20, 27 22, 27 28, 27 94, 27 25, 27 26, 27/27, 27 28, 27 29, 87 BO, 27 BI, 27 82, 27 33, 27 B5, 27, 18 28, 29 I, 89/2, 29 1, 89 5, 30, 31/1, 34, 3r> 1, 85/2, 85/8, 85/6, Bo/6, 35/7, 35.8, 35/9, 85/10, 85 U, B5/12, 85/18, 85/14, 35/15, 35/19, 35/21, 35/22, 35/23, 35/24, 35/25, 36, 37, 39, 40, 41, 42/1, 44, 45/2, 49/3, 49/4, 50/1, 50/2, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 51/5, 51/6, 51/8, 51/9, 51/11, 51/12, 51/13, 51/14, 51/17, 51/19, 51/21, 51/22, f>l/24, 51/26, 51/27, 51/28, 51 29, 51/37, 51/39, 52/1, 52/3, 53/1, 53/2, 53/3, 53/6, 53/7, 54/1, 54/2, 55/1, 56, 57/1, 58, 61/2, 62, 63, 64, 65, 66/1, 60/2, 67, 68, 69/3, 70, 71/1, 71/2, 73/1, 73/2, 74, 75/2, 7G, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87/1, 87/3, 88/1, 89, 90, 93/1, 93/3, 94, 95/1, 95/4, 96,98, 100, 101/2, 102, 103/1, 104/1, 105, 106, 109, 110/1, 111, 112/2, 114/1, 116, 117/1, 118/1, 185/1, 186, 187, 188, 189, 190/1, 196/1, 198,200/1, 201, 10/1, 10/3, 11/1, 11/2, 14, 16/8, 19, 20, 21, 22, 25, 26/2, 26/4, 27/8, 27/11, 27/16, 27/17, 27/18, 27/21, 27/31, 27,36, 27/37, 27/38, 27/39, 27/40, 27/41, 27 42, 27/43, 27/44, 27/45, 27/46, 27/47, 27,49, 27/50, 27/51, 27/52, 27/53, 27/54, 27/55, 29/3, 29/6, 29 7, :U/2, 32, 33 35/4, 35/16, 35/17, 35/18, 35/20, 88, 42/2, 48, 15,1, 16, -17, 48, 49/1, 49/2, 51/7, 51/10, 51/15, 51/16, 51/18, 51/20, 51/28, 51 25, 51 30, :»l 81, 51/35, 51/36, 51/40, 51/41, 62/4, 62/5, 52/6, 52/7. 52/8, 63/4, 53'5, 54 8, 55/2, 57/3, 57/4, 69, 60, 61/1, 66/3, 69/1, 69/2, 72, 75/1, 75/3, 87/2, 91, 92, 93/5, 95/2, 97, 99, 101/1, 107, 1US, 115 izločiti so iz selske občine Moste ter pripisati davčni občini Sent Petersko predmestje mestne občine Ljubljana. § 2. Mojima ministroma za notranje stvari in za tiiance je naročeno izvršiti ta zakon. Posl. Po v še predlaga in utemeljuje resolucijo, naj se za prizadete posestnike izposluje glode užitniuskega in hišnonajemuinskega, oziroma hišno-razrednega davka njko prehodno spanje za dobo 15 ali 20 let, kakoršui prehod se je dovolil tudi v drugih kronovinah in naj se posestnikom dovoli prosto uvaževanje pridelkov z njih zuuaj mesta ležečih posestev. Dež. predsednik baron Hein pravi, da se bodo gotovo dovolile neke olajšave, dokazuje pa, da posestniki v Mostah 21°,0 doklad več plačujejo nego jih bodo v Ljubljani, (ileie drugih d.ivkov pa bodo primeroma jako malo več plačali, nego plačujejo Sedaj. Inkorporirauci nimajo uzroka tožiti, ker bodo imeli od mesta velikih dobrot. Uvažanje pridelkov je že sedaj prosto, a užitninska meja se ne raztegne. Če se pomisli, koliko stroškov bi imela ob dna, ko bi ostalo pri starem, se mora reči, da oo inkorporirani posestniki lahko prav zadovoljni. Posl. P o v š e prosi naj dež. predsednik izjavi, da se inkorporirani del ne bo pnklopil užit-ninskemu ozemlju ljubljanskemu. Dež. predsedmk baron Hein izjavi, da se to vsaj za dolgo let ne zgodi. Posl. (ir . -h. Ili povdarja, da skladišča v tem delu ne bodo nič izgubila vrednosti. Užitninski davek se ne bo pobiral, gosptdnrake \ožnje pa so iUk proste. Del resolucije glede olajšav pri dtvkih je samo opravičen in vreden priporočila. Posl. Kalan upa, da izgine strah glede iu-korporacije, ker bodo ljudje videli, da so na boljem. Zakouski načrt se sprejme in isto tako 2. del resolucije PovŠetove, prvi in zadnji del je predlagatelj umaknil. Posl. K I u n predlaga, naj se poročilo o delo* vanju dež. odbora odloži za seje po Vt liki noči, kateri predlog se z ozirom na obilico drug h važnih rečij vzprejme. Potem se javna seja zaključi in se začne tajna. V I .juhljuiii. 11. februvarja. Volilna reforma v dole njo avstrijskem deželnem zboru. Protisemitje so že zatajili svojo zahtevo po občni volilni pravici v sedanjih kurij ah za dolonjeavHtrijski d« želni zbor. V resnici je pa še nikdar želeli niso, kajti le predobro vedo, da bi njih uplivu potem bilo kouec Delavcev imajo malo na svoji strani, samo mali obrtniki se jih drže, ker čutijo pritisk židovske konkurence. Protisemitje in liberalci so se sporazumeli, da se število dunajskih mandatov pomnoži za tri, poleg teh pa mestna stopina dobi tudi še jednega zastopnika. Pomnožilo se bode tudi število mandatov kmetskih občin za jednega in velopusestva za jeduega Župan dunajski pa n« dobi nikakega glasu, sedanji virilisti pa svoje glasove obdrže. V kmetskih občinah se vpeljejo neposredne volitve. Volilni okraj bole vsaka občina, ki ima le 30 volilcev. Tako se je sklenilo v odseku in to najbrž obvelja tudi v zbornici. Češki Nemci so s tem ovirali delovanje češkega deželnega zbora, da so bežali iz vsacega od. seka, ki je jim kaj nepovoljnoga sklenil. Tako so odšli iz adresnega odseka in iz šolskega odseka, ko se je bil prvi izrekel za češko državno pravo, poslednji pa odklonil neki nemški predlog s katerim se je hotelo zavleči rešitev vprašanja zaradi mino-ritetnih šol. Nemci se posebno boje, da bi se vprašanje glede minoritetnih šol uredilo. Dobro vedo, da bi se povsod le pokazalo, da le Nemci kratijo pravice Čehom, ne pa narobe, kakor Nemci radi trdijo. Pretili so Nemci tudi, da ostavijo deželni zbor, a to je bilo le prazno strašenje, kajti s tem bi se zamerili vladi, kar pa ne marajo, ker povsod le na državno pomoč računajo. Čehom bi pa dosti ne pogodili, ko bi iz deželnega zbora odšli. Bolgarski knez je iz Rima vračajoč se v Solijo mislil že na to da se odpove prestolu, ker ni bil gotov, da se Rusija zadovolji samo s popravo-slavljenjem Borisovim. Šele, ko je prišlo naznanilo iz Peterburga, da je car prevzel kumstvo, se je premislil. — Da bi papež kneza izobčil iz katoliške cerkve, ko je dovolil v popravoslavljanje princa Borisa, je dvomlj vo. Posled razprave in brez izročitve odseku. Temu so se pa uprli poslanci kato lišk^ga Centroma. Tem ni prav, da se ;e v novi državljanski zakonik vzprejelo tudi zakonsko pravo. Zlasti ločitev zii mi iv ne ugaja katoliškim poslancem Sicer je vse to v Nemčiji v zakonito vpeljano, a katoliki mislijo, da se vedno še ložje premeni, ako se ne vzame v državljanski zakonik. Predloga se je izročila odseku, v kateiem bodo katoliki zahtevali, da se vse zakonsko pravo izloči i', državljausknga zakouika. Ako se to zgodi, bodo tudi katoliki glasovali za vladao predlogo, drugače pa ne morejo. iSicer je pa zanimanje za novi državljanski zikonik, in to celo mej juristi, jako majhno. Ko se je prvič stvar razpravljala, bila je zbornica skoro popolnomi prazna, in nekateri poslanci so se jako dolgočasili. Dopisi. I/, \ovega metlu, 9. februvarja. V .,!>)! Novicah" z dne 1. februvarja 1896 št. 3 brali urno sledečo izjavo: l>i se pride v okom vsakej slabej misli, naznanim tu javno, da 8 plesom ro kodelskih pomočnikov 2. februvarja v Novem mestu tukajšnje „društvo rokodelskih pomočnikov" ni v nikaki zvezi. Dr. J. Marinko*. — Ne pride nam na misel spodtikati koma slab značaj ali sovraštvo, ker imamo o ljubezni do bližnjega krščanske pojme in ker smo od svojega resnega poklica popolnoma zavzeti, p t nimamo časa lovni se z nekr.sčanskimi intrigami; vender nas je v zgorajšnji izjavi presenetil izraz „slaba misel!" Tega izraza se sicer niso poslužili naši sodrugi, ki so društveniki tukajšnjega „katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" — in to na8 veseli — nego poslužil se je zgorajšnjega izraza g. dr. J. Marinko, načelnik imenovanega društva Kaj si je g. dr. Marinko mislil, ko je rabil nam nepojmljiv izraz „slaba misel", ne vemo; izvajamo pa po svoji logiki, da je hotel nas izven nkatoliškega društva" stoječe rokodelske pomočnike blatiti, kajti njegova „slaba misel" ne more biti naperjena proti plesu in veselicam, ker take zabave prireja tudi pod njegovim vodstvom stoječe nkatoliško društvo rokodelskih pomočnikov" in ae tudi o diugih plesih in veselicah ne „misli slabo". Logično jedino mogoče je toraj le, da ja g. dr. Marinko .mislil" o nas „slabo". Zikaj pa g. dr. Marinko o nas ,slabo misli" tudi ne vemo, ker mu nismo nikoli nič zalega btorili. Njegovo „slabo mis«l- torej odločno zavračamo in izjavljamo, da mi njegovih „slabih misli" nismo krivi. Mi smo trezni, pošteni delavci, ki se nikomur ne vsilujemo m vsakega pri miru pustimo. Gospod dr. Marinko naj toraj obdrži „slabe misli" zase! Naša veselica dne 2. februvarja 1896 se je vklub navedeni izjavi v „I)ol. Novicah" sijajno obnesla in povdar jamo posebno to, da se je iste vdeleždo tudi meščanstvo in uradništvo novomeško, ki o nas ne „misli" tako „slabo", kakor profesor veronauka in krščanske ljubezni g. dr. Marinko. Novo mesto, 5. februvarja 18'J6. — Izven katoliškega društva stoječi rokodelski pomočniki novomeški. Dnevne vesti. V Ljubljani, 11. februvarja. — (Deželni zbor) je v dopoludanaki seji, ki je trajala od 9. ure do 3. ure, razpravljal o dež. proračunu. Vsled predloga posl. Luckmanna, naj se zviša doklada na direktne davke se je nnela precej ostra, vsled Kalanovega predloga glede gledal, subvencije pa jako zanimiva razprava. Kalanov predlog, naj se dovoli slovenskemu gledališču 6000 gld. (4000 podpore in 2000 za nabavo primernih iger), nemškemu pa 3000 gld. se je odklonil in je obveljal odsekov predlog, naj se vsakemu dovoli po 6000 gld. Popo-ludanska seja se je začela ob 4. uri. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Opozarjamo na nocojšnjo predstavo opere „Prodana ne v e8 t au. Ker je to častni večer naše odlične umetnice gdč. Ševčikove je pač pričakovati, da se občinstvo mnogoštevilno odzove njenemu povabilo. — (Maskarada ljubljanskega .,Sokola".) Pripravljalna dela vrlo napredujejo. Pomnoženi odbor za maškarado se trudi neumorno, da priredi maškarado tako, da ne bo zaostajala za maškara* dami drugih let, ampak jih presegla v sijajnosti. V tem oziru so mu na pomoč krasni prostori „Narodnega doma". Ker je bila maskarada „Sokolova" ve Ino najbolje obiskana predpustna zabava, so bili prostori v čitalnici ali na strelišču zmirom premajhni. Letos se nam tega ni treba bati. V dvorani lahko pleše kadriljo do 300 parov. V stran-skih prostorih in pa v čitalnici, katero je njen odbor drage volje prepustil „Sokolu", bo pa pogr-neno za 1000 ljudi j. Se jedenkrat opozarjamo na to, da je odbor odposlal vabila samo Ljubljančanom, na deželo pa le društvom. Ako torej želi kdo na deželi posebnega vabila, naj se blagohotno obrne na odbor, ki mu bo rad ž njim postregel. Dalje pripomnimo, da je vstop dovoljen tudi v promenadni toaleti, kar posebno vnanjim rodoljubom olajša obisk maškarade. Brez dvoma bode torej udeležba prav velika — (Čitalnica ljubljanska.) Kakor smo že Sporočili, ima čitalnica v č e t r t e k d n e 13. t. m. V mali dvorani „Naroduega doma" za društvenike Še jedno plesno vajo z vojaško godbo. Začetek ob B. uri zvečer. Ker se je odbor za to vajo odločil Vsed želje društvemkov samih, pričakuje tudi zanesljivo, da ae je bodo v mnogobrojnem številu udeležili. — (Odbor za plesni venoek gostilničarjev in kavarnarjev) v Ljubljani naznanja, da se je predptodaja vstopnic z današnjim dnevom ustavila, ker ao se vse do sedaj pripravljene razprodale. Kdor torej vsled spregleda vabila ni dobil, lahko 12. t. m. zvečer pri blagajni na starem strelišču dobi vstopnico. — (Občni zbor) Marij ne bratovščine vršil se je v nedeljo v mestni dvorani v navzočnosti 80 članov. Iz letnega poročila je razvidno, da je imela bratovščina v pretočenem letu 4263 gld. 94 kr. dohodkov in 1250 gld. 86 kr. stroškov. Društveno premoženje pa znaša 24.109 gld. 35 kr. Pri nadomestni volit vi odbora bili 80 zopet izvoljeni dosedanji odborniki gg.: J. Bonač, A. Gams in G. Trdina, v pregledovalni odsek pa gg.: A. Arselin, M. Menda in J. Mayer. Vodstvo ae je v seji po občnem zboru konstituiralo in obstoji iz gg.: K. Lachainer, predstojnik, A. Klein, namestnik, J. Grilec, tajnik, K. Doatal, blagajnik; odborniki gg.: .1. H mač, J. Djvgan, A. Gams, K. Hinterlecbler, G. Trdina. — (Gostilnica na kolodvoru ) Kakor se nam poroča, prevzel je od 1. maja dalje v najem gostil-nico na južnem kolodvoru občinski svetnik in posestnik pivarne Ivan Hafner na Sv. Petra cesti št. 4 7, ki je kot gostilničar na jako dobrem glasu. — (Mušica) H »runa 11 e i n a monolog v debati o ntavbinein redu : Motto: Tako huiii, tako «nm ! Kje pa vender sedim? Dvakrat sem že vgriznil; — jedenkrat na levo Ažmana, drugič na desno Schailerja; mislili bodo, da sedim v sredi — mej dvema stoloma! Hajši vgriznem še tam — malo Majarona. — (Umrlj je včeraj v Novem mestu gospod Henrik Krankovič, c. kr. pristav okrožnega sodišča. Bival je kot uradnik prej v Radečah ter v Koeta njevici. Povsod je zapustil ljub spomin. Ril je uzoren aoprog, prijeten družabnik, a kot sodnik mil prijatelj našega naroda. Dlag mu spomini P . T" (^^no občanstvo) je podelila občina Hodanje pri Vipavi dež. predsedniku baronu Heinu »n vladnemu tajniku vitezu Laschanu. — (Imenovanje.) Gosp. Rudolf B a c k e s , not. kandidat in kviescirani c. kr. sodni pristav v Tržiču, je imenovan notarjem v Kranjski gori. — (Na Grosupljem) je pri Koščaku v nedeljo notar g. Gruntar iz Ribnice govoril o ustanovitvi lastnega sodišča za več občin, ki bi se odcepile od ljubljanskega in nekoliko od zatiškega okraja. — 0 dobrotah posojilnice pa je govoril g. Endlicher iz Ljubljane. — Če mogoče, priobčimo obširneje poročilo prihodnjič, ker nam za danes nedostaje prostora. — To le omenimo, da je šlo vse s prepričanjem s shoda, da bi bilo lastno sodišče in po-so|ilnica velika dobrota za cel kraj, le gosp. učitelj Remic iz Št. Jurja je bil druzega mnenja, ker je trdil, da ljudje vselej, kadar davek plačujejo, v to svrho jajca in piščeta prodajajo v Ljubljani, in ta čas ob jednem tudi svoje opravke pii sodniji izvršijo. — (Požar.) Iz Litije se nam piše: Včeraj zjutraj okolo •/* na 5. uro bruhnil je v gospodarskem poslopju posestnika Janeza Brica požar, kateri je hipoma prešel tudi na istega htšo, kakor tuJi na gospodarsko poslopje in h šo soseda Janeza Giobolj seka, ter navedena poslopja upepelil. V navedenih hišah stanovalo je več strank, katerim je ogenj večinoma uničil opravo in drugo imet|e, mej temi naj huje jednemu tukajšnjih sodnijskih «'ug. Gasilni društvi l tijsko in šmartinsko delovali sta prav pridno in zasluži zlasti šmartinsko posebno pohvalo. K sreči ni bilo vetra, drugače bi se bil ogenj razširil in še več prsi opij uničil. Posebno moramo zahvaliti neumorno in previdno delovanje občespoštovanega in upokojenega stražmeštra gosp. Josipa 11 isliugerja. M losrdnost pomagala je nesrečnežem, tako glede stanovanja, kakor hrane in za navedenega sodnij-skega slugo nabral je g. Viktor pl. AVurzbach lepo sv to. Namerava se v pomoč tem revežem prirediti kaka veselica. — (Iz Staregatrga pri Loži) se nam piše : Na svečnno imeli smo v Staremtrgu zopet jetlenkr.it. večer, po'n zabave in veselja Naši vrli požarobrara-bovci priredili so kaj lepo veselico. V čitalniških prostorih zbralo se jh izredno mnogo gostov da dokažejo svojo simpatijo prekoristnetnu društvu. Celo Bločanja in sosedni Hrvatje so nas iznenadili s svojim pohodom. Da je vedele t tako lepo vspela, pripomogli so pred vsem s svoiirn lepim p-tjnin gg. čitaimški pevci, ki so zop»-t pokasali, da 10 v zadnjem času vrlo napredovali. Mnogo smeha in veselja je provzročila šaloigra „Kateri bo?" Vsa čist našim diletantom. Gospici Grolunanova in Mieimž-va sta svoji ulogi čez vse dobro pogodili in zashižta 1 posebne pohvale. Istotako so tudi gospodje, igralci j povsem vaadovoljili občinstvo. l'o predstavi ss je razvil živahen tde^. Mnogo/.asittŽni načelnik polarne brambe, g. T. Mlekuž je z iskrenimi besedami na« vdnieva] društvene ude k vzajemnemu dala Pač ui mislil, da bo v kratkem časn treba v dejanji pokazati, kaj premore društvo. Že v četrtek, 6. t. m. imeli smo veaeJiol žalosten kontrast. 0*oli poludne počne biti plat zvona, imeli smo pjžar v Vrhniki. Tri poslopja so pogorela popolnem in le krepki pomoči poiarobrambovoev se je zahvaliti, da ni bilo Uničenih mnogo hiš. Po moči najhitreje prihiteli so s šestimi gasilnimi brizgami na mesto nesreč« in delali na vso moč, da so omejili ogeni Oio prezi-danaki vatrogasci pod naoslnižtvom vrlega gospo la Hibserja prihiteli so pomagat. Bog poplačaj! Vse svoje moči so napeli branitelji, delali v potu svojega obraz« in glej ! Ko se jim je že posrečilo, ogenj nekoliko udušiti. prideta tudi na mesto OS sreče dva „gospoda". To ti js bila s-'daj največja zasluga. Kaj požarobratnb m i, kaj gasilne brizge, kaj voda, to vse ui nič pomagala, le ko so prišli „gospodje", so oni ogenj „panab" in bil je uničen. Pa ne bi človek tacega ubogal, ki ima toliko moči?! Takole si je pripovedovalo priprosto ljudstvo z naj« večjim prepričanjem. Dvomite še, zakaj si „gospodje" toliko prizadevajo, da ohranijo kmeta v temi nevednosti ? — — (Vipavska čitalnica) priredi v torek dne 18. svečaua v svojih prostorih maškarado. Svira godba na lok, sekstet Sritz. Začetek ob polu S. uri zvečer. Vstopnina za maske 80 kr., za nemaskiraue o0 kr. Vstop dovoljt n je le proti izkazu vabila. — (Mila zima) Ljubezujiva čitateljica nagega lista nam javlja, da letajo na Žalostni gori pri Mokronogu že metulji. — (Smejo li prodajalnična okna ob nedeljah biti odprta.) V Gradca je več trgovcev bilo zaprlo prodajalne o ob nedeljah, prodajalnična okna so pa pustili odprta, da ljudje lahko blago v oknih ogledajo in drugi dan pridejo kupit. Obrtno oblast vo je pa to jim prepovedalo, ker nasprotuje zakonu o nedeljskem počitku. Tudi pritožba na namestništvo ui nič pomagala. — (Odgovorno uredništvo „Mira") je prevzel gosp. Ivan Teršelič. Dosedanji urednik gospod Filip HauVrlap ni več v nobeni zvezi z listom. Naročnino je pa naprej pošiljati „ 1 Ipravništvu „Mira" v hiši družbe BV, Mohorja, Vetrinjsko obmestje. št. 26. v Celovcu. — (Nesreča pri streljanju z revolverjem.) V Kotarčali je hd 1 -Metni učenec J. Domenik ekrivaj kupil revolver. V nedeljo j* streljal vrane. Po ne-sreči j.- pa /. del 13b-lnega F. Ivahlsbergerja v sence, da je bil takoj mrtev. — (Novi cestni odbor koprskega okraja.) Italijani su grozno jeze, da so slovenske občine vo- lile tudi Slovence v koperski cestni odbor. Odbor ima sedaj slovensko večino. Italijani so skušali z medenimi besedami Slovence pridobiti, da bi volili Italijane. Ko se niso dali zapeljati, pa italijanski listi sedaj zabavljajo, da so Slovenci izkoristili svojo večino in kriče, kakor bi se jim bila kdo zua keka nesreča zgodila. Ko pa Italijani zares na najsuro-vejši in najkrivičnejši način izkoriščajo svojo večino v isterskem deželnem zboru, je pa vse v redu. — (Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju) priredi v petek dne 14. februvarja svoj V. redni občni zbor. Lokal: Kastnorjeva restavracija „Zum Magistrat". Začetek ob 8. uri zvečer. Slovenski gostje dobro došli! — (Razpisane službe.) V novomeškem šolskem okraju: i.) Mesto učitelja in voditelja na jednorazrednici v Mehovem v IV. plač. razredu. 2.) Drugo učno mesto na dvorazrednici v Mirni peči v IV. plač. razredu. Prošnje do dne 15. t. m. okr. šolskemu svetu v Novem mestu. — Pri policijskem ravnateljstvu v Trstu mesto konceptnega praktikauta z začasnim adjutom letnih 500 gld. z dokazi znanja jezikov in dovršenih pravoslovnih študij in dotičnih drž. izpitov do konca februvarja meseca predsedstvu c. kr. policijskega ravnateljstva v Trstu. _ * (Zavarovalnice zoper tatvino.) Nedavno se je neki konsoicij obrnil do trgovskega minister-stva, da bi se mu dovolilo osnovati zavarovalnico zoper tatvino, Zivarovalo bi Ramo zoper tatvino iz ziiklenenih prostorov. V Angliji imajo že dve taki zavarovalnici, ki pa nič posebno dobro ne uspevate. Tudi v Hamburgu in B^rolinn Že imajo take zavarovalnice. * (Židovski učitelji izključeni iz berolin-skih šol) Pruski učni minister 11 >soe je izdal neki ukaz, da naj se na berolmskih šolah nastavlja le toliko židovskih učiteljev, kolikor jih je treba za učenje veronaaka. Sploh naj se i.deda, da se bode nastavilo kolikor je mogoče malo Židovskih učiteljev. * (Najstarša sedaj se nahajajoča lokomotiva) se imenuje „Arabiau št 1" in je sedaj 62 let stara. „Arabiau št. 1" je peljala prvi vlak v Zjedinjenih državah 1834. leta. Pred dvanajstimi leti so jo mroali prvi'- popraviti. Od tedaj zopet vozi na pmgi Bal ti more Olno. Odkar vozi ta loko-mvtivs, le ni nikoh skočila s tiru. Darila : Uredništvu našega lista je poslal: Za družbo sv. Cirila in Metoda: K ado ljub i i Gradca 8 kron nabranih v slovenski gostilni • i:<>-ipe Not ar je je ve; darovali s»: tnala neimeno-I vana družbi 2 kroni; po krstu slovenskega dedka /brani gosti: g. in gospa Cujoik, g Ztdttikar, ROipa Norar, neimenovani medioineo, vs;k pn 1 krono, gospa Kralj (>() vin, g. Rebeo 4o vin. //veli rodoljubni darovalci in darovnike in njih nasledniki ! Književnost. — .Slovanski Svet" ima v št 4. naslednjo vsebino: Politika Mlado&eboV in ostalih slovanskih strank; la deželnih sborov; Pustno mi*li; M.lnel tfibajlov: Gazela j J, K—č: Udri iajatrovih dežel { Dr Badisvoj: Narod moj; J >s Marijanin : Z 4 vadJanini sokolovima; Milo Jo.o.ič: Srpstvu; lliž. Tv. : I. F. Gorbunov; Nenad: „Zvonovemu" uredniku par besed o \eleva/.nej stvari; Ivanka S—K.: Na-prede k in naše slovstvo; Cirila: Narodno koledOj vanje; Tugomira: Ž-uska moč; Dopisi; Rasgled pO slovanskem svetu; Književnost« 3BXSBOJ4a\A? &.*£. Dunaj 11. februvarja. N*du&tđlj na ljudski loli v Trbovljah, Gustav Vodušek, je imenovan okrajnim šolskim nadsornikom za šolski okraj Brežice Sevnica Kozje. Dunaj 11. februvarja Ruski general Goleniščev Kutu/.o v pride jutri zjutraj senik ij z novim poslanikom (Jankovem. Oba potujeta vkupe v Solijo. ( arikov ostane ondu kot zastopnik Rusije. Praga 11. februvarja. Dr. Baxa je v deželnem zboru hudo napadal plemstvo, nemško-liberalno stranko in namestnika. Govornik je tudi vladarsko rodbino vlačil v debato in jako nelaakavo govoril 0 avstrijskem patrijo-tizmu. Njeg3v govor je bil vzbudil veliko nevoljo v vsej zbornici. Vsi Mladočehi obsojajo ta protidmast.čni govor. Kramar in llerold mu bodeta odgovorila. Ko je bil deželni vrhovni maršal dr. Buxo pokaral, so Mladočehi burno pritrjevali. Budimpešta 11« februvarja. V debati o Pulszkega afčri govorila sta danes Szaparv in Wekerle. Debata bode trpela celi teden. Puls/.kega so zaprli in izročili inkvizicijski bolnici. Sofija 11. februvarja. Eksarh pride po-poludne S posebnim vlakom. Avstrijski »peoljallteta. Na želodcu bolebajočim Ijndcm priporočati j« porabo pristnega ..Midlovega 8*idlitz-prnAka". ki ')>• preskuSnuo domače zdravilo in npliva na želodce krepi Ino tor pospesilno mi prebav ljenji* in sicer z rastočim uspclnon. ftkatljica 1 qld. Po postnem povzetji rsspolilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLU, 0. in kr. dvorni BftUgatelj, DUNAJ, Tn^hlatibcn i*. V lekarnah na deželi zahtevat/ jo izrecno HObL-oV preparat, zaznamovan s varnost to znamko in s podpisom. f> (1756—2) Listnica upravnistva. Gospod K. (J. v SolnoiTadu: List je plačan do dne 20. majnika t. I. _ lz ii rtt gld., oba dne l.'t. fe'iruvt* rja v Metliki. Jož ta Uranku posestvo v Vodičih, cenjeno 1850 gld., in Janeza Nahajala pfMeatvo v Polji, cenjeno 1867 gld., oba dne 15, februvarja in 17. marca v Kamniku Milen la Nemca posestvo v Prema, cenjeno 550 gld. in 250 gld., (relioltSOiJM dne 17. tebruvHija v I lirski bistrici. 8 'mrli so t B.,jii*»llaiil: ti. fcbmvarja : Andrej Antončifi, 0. kr. glavni dx v kar. ti.'J let, (littipodhke ulice It, 10, carc.innmnt- sis 7. februvarja: KrančiSka Alilin, posestnica, .r»0 let, Karlovska cestu st. 2(t, kap. 8. februvarja: Valentin Mavec, delavce, .V2 let, Reber fct. «>, jetika. — Albert Urun, lončarj« v sin, "J leti, Tržaška cesta fit. !!•, meningitis basilaris. \K februvarja: Herman Osvvsld, kavarnarjev sin, 1 leto ti mesecev, Kongresni trq fit. I. božjast pri opeklini. Mcteorologično poročilo. Febr. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. lempB-ra Tura v 'C Vetrovi Nebo V"knna v mm. v 24 arah 10. 11. • y. zvečer 7. ziutraj 9, pnpol. 746*8 718'H 711 9 + n - tro + 8« si. vzhod bt. vzjvz. si. jvzh. jasno jasno jasno 0-0 Srednja včerajfin j:i temperatura +0 2°, za 0*9' nad normaloin. dne 11 februvarja 1808, Bknpni državni doljj v iiotali.....101 gld — kr. Skupni državni dolp v srebru .... 101 „ 10 n Avstrijska ;:laia renta.......12*2 , 2<> „ Avstrijska kn.iisku renta 4"0.....101 , 40 , Operska zlata renta 4° ,........122 „ 80 , Operska kronska renta 4 .....M1.* „ 15 , Avstro-operske bančno delnice .... 1004 , — „ Kreditne delnice......... 382 , 2!"» , London vista...........190 , 8f» _ Nemški drž bankovci z.a 100 murk , aH „ 05 „ 20 mark............ 11 t HO , 20 frankov........... 9 f r>»», ItalijaOHki bankovci........48 ■ wr> . C. kr. cekini........... f> , 67 „ I I le lo. februvarja 18!)«. 4U „ državne srečke iz I. iMfil po 950 gld, 161 Državne srečke iz I. |H»>4 po 100 j»ld.. 1 J Dunava l"*g, srečke {"»•/, po 100 gld. . . 198 Zomlj. obfl. avstr. 4' L*/- zlati zast. listi . — Kreditne srečke po 100 jild...... 1*'7 Ljubljanske srečke......., . 2.1 Rudolfove srečke jm> lO Rld...... 98 Akcije aiiplo-av »1 r. banke po 800 pld. . . 174 Trniuway-drust. velj. 17<) j»id. a. v. . 487 Papirnati rubel|......... 1 gld. — kr. 50 . 9fi 75 90 28' T Bogu vBegamogočnemu je dopadlo. našega iskreno ljubljenega soproga, oziiotna očeta, gosp. Henrika Frankovič-a c. kr. sodnijskega pristava po dolgi bolezni, previđene*n s svetimi zakrnmonti, dum* /.jutraj ob 8. uri, v 88, letu svoje starosti, k sebi v boljšo večnost poklicati. Truplo prcljubegs umnega bo v sredo dne 12. t. m. popoludno ob B. uri na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku preneseno. Svete inaSo zadužnice služile se bodo v več corkvah. Nepozabljeni rajnki bodi priporočen v blag spomin in molitev. Novo mesto, dn6 10 februvarja 18%. Ana Frankovič roj, Pregelj, soproga. Vladimir Frankovič, sin. (19 Ji Prosi se tihega sožulja. ki se more uporabiti tudi kot preiltlelavec, «lol»l ■nest«* in« učiti žogi » Romi. Le na mlajše, priproste in marljive delavce, ki skažejo i/.vedenost v lesni stroki (tudi č« &o oženjeni), se jetnlj« ozir. Ponudb« naj se pošiljajo: ,,Aufseherposten 10, poste restante Sarajevo . 1990—1) Schicht *ooo patentooano milo (1788—7) z znamko „labud" je naj boljše vseh mil. Izvod iz voznega reda t*j jiLTrntf» odL 1. oktobra. 1895 Nastopno omunjMil prih»)fcli»l ta o.Oi«j»Lu) umi oiu.un-u ao Sj Odhod la LJablJan* -j«*- kol.) Ob IM. mrt 3 mtim, ,.o Mot OMbal tlti t Trbl«, HonUbsl, Racjak, t;,, l0TM<, Kruiflfcua^im««, Ljubno, 6u SalalhaJ V Aun«6C, IailtU, l)r:i-,n đ»'i, 8oln«Rr»d, Hl«)-t, Uno, Bu.lijatu t, I'IfoijJ, Mnrijlr.e van-, l;< i Karlovo »um, TTrari.>ova v%r«, Prago, (Jpako, linunj v ju Amaiotkon. Ob O. mH tO mita, trhttra) maianl Tlak t K, KocaTjn. Ob It. *tf( 90 m\i*. oiM:iu-] Tla Airni.atuu Ob T. wi Yti min. »if/^r maianl Ttak t Ro6«rta, Koto mnato. Eaaiui towik ob iiodoljah In praanlkih oh O. uri i)H tntnut pupoltutuo oaobnl Tlak * ..inr-lllo.l Prihod v LJublJe.no fju*. hol.) CM It. aH rta m*4*». mf%itn\j oaabul Tlak a Dunaja "ta AmilMlan, l.ij. ake^a Prap«, PraucoTlh rarOT, Karlovih tmjtot, Ilettn, Mart^tnlh varuv, PlKtija, Ptidojevli', H ilmijfra.lu, tilnoa, Htarra, OciuivteuA, lauhla, Aut-■Ma, Ujni u*. OnloToa, RaUaka, PrMiaanafMt'«, Trl>t#a Ob 8. *ari 19 min ajaafrftj moiaul vlak ta KtioeTJa, Nm»,^ mnaltt. Ob ti. uri V« «**4n>. 't.»(-iJw <.». oaabni Tlak a Dunaja Tla AmataUan, Upakotfa Praga, Krmnoorfh rar.-v, Karlnvlb Tarn*, Url.a, MarlJinlA rmroT, Planja, lludajavlo, Holuograda, I.tnoa, Stuyr». Paoaa, OuiieTa, (hi r I ha, Broganra, Inotnoauk, /.rila na |aa*ru, I.im.i liui'i.n, l,m; m OaloTOa, PoutatiU, TrbUa CM H. uri Hit m4aa. jtojiotudut* raaaanl Tlak la KoAarja, NuTuga mnata, CM 4. ««ri 5/1 ikIh. fvjmlvtfttr oaebut Tlak a Dunaja, l.t .'>>.:•. Holathala, Raltaka, Oatovua, Praniianafoata, Pontabla, Trblaa CM 0. uri 26 mita. imw raaaanl Tlak ta KouaTja, Nuvugu .Veata. l.'t: V uri 4 trtir* »fiw oaabni Tlak a DnuajM praku Ainrlnttina I.. lijubDeiik, llatjaka, Oalovua. Putitibla, Trbtia. S Odhod Im LJubljano (dr-., kol j tM r. *r .vi nU ututruj t Kamulk , t» , Ort . ;wi^>l ♦*.»»•• . , 0 t) aj 1^ •V**W*SrS" v Prihod V JLOobliaou Idrft. kol.). CM tU. •»»■« đđ «»a4». a,*.i» ij la Kmmki** »a»j»a .... m 11. , IS . a<»»..»i%Mfaw . „ (ll0f)-.)4 n •»<< tmm. Pneumatic" cisto novo, nizko kolo je po ceni na prodaj v Kostanjevici št. 30 na Dolenjskem. (1909—9) V prodajalnico za obleke želi vstopiti IMetna gospodifitta, volta slovenskega in nemškega je/.ika pisanja in čitanja, dohro izurjena v Šivanju in nekoliko tinti v trgoviui. — Več pove upravništvo rSl<»von-skega Naroda". (1917—1) Priporočilo. Zaradi demoliranja hišo v Š|»H«IhRIIi ull-v(b\\ hodetn moral kmalu izprazniti svojo prodajalnico ter vsled tepa pomanjšati bvojo zalogo galaiiterijskegti, noriuberškega bla^a in i^rač. Razprodaja! bodem torej pod tovarniškimi cenami in proHim za prav mnogohrojen obisk in naročila. Lepo posestvo V drbrem stana, i. lepo hišo, proclA k<- »II pa oditi« \ maj«-m \t, |»r«int«' \<»lj«v — Već povn upravništvo „Slovenskoga Naroda". (lhH8—2) Razpis natečaja. (1898—2) Zaradi dobave Ak't: za zgrndho DOVSfNI poslopja na mestu hivše vsled potresa podrt« bile ■llt-Nt*.lilMkt» iMalnic«- v IJ llllljlt lil a razpisuje ee javni natečaj in določit). y.a dva ii n I IioIJmh pi oje k X ti darili v znesku 2000 in 1200 kron. Konkurenčni i/.dolki imajo izvedeni biti v skicah vseli nadstropij v merilu 1 : 200. Tega merila hv jo tmli držati pri pierozah in faoadah. Odlikovani projekti pridejo v popolno neOBISJeno last mestnega magistrata, kateri hi polt'g tega pridržuje pravico do nakupa daljših konkurenrnih proj» kfov, Za presojo konkurenčnih izdelkov, katere je vložiti pri podpisanem magistratu do 15. aprila. 1896.1. opoludne, so veljavna določila avstrijskega društva inženerjev in arhitektov za podelitev nagrad, »prejeta v seji dne '21. aprila 188'.). I. Imena presojsvaloa« dollih konkurenčnih izdelkov priobčila se hodo pred pretekom dobe n,it »vaja. Sta V bi nek i program in drugi potrebni pripomočki dohivajo se pri podpisanem magistratu. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne [i. svečana 189G. k: /». n občhistnt Ml/sicIliO tiaznuitjam, ti*/ svni utvoril s papirjem in delavnico za izdelovanje papirnih oreč. l*vipOPOČU jr H€ shnm-in u ohv,inntrii v miiofjnttnmm t%flt*obbot zmjoturljtim, thi innlem svoje imroČHlkv sh'tf*n<>, stilimlnO in /*o nizke} ceni /iostrr{/i-/. (l«til—2 !>//«• e ulit*' H. H. i-, '.oko. -z. a.lorjo. p a p 1, ; a Karola "Wolf-a restitucijski fluid. (Izvledek iz izvrstnih gorskih zeljišč). Mnogo pNSkulenO SS>VSAe)VS>lMS Ifl nl«SSP>iSWSlS)S »ra'il^t^o po le*Ulli iiH-porili, u ii|-illi (e/rtli itd. — Najbolje sm jo obneHel pri vneli vnanjih holczmh, kakor, protimi, reviiiHlK-iitiu olr |>iieii|n, sviljia in prcteguen, u Ali itd. 4'vmt Mti'ttlt'nifi t f/M- « » *•'»*• Karola Wolf-a redilni prašek za živino. Preskusen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor pri konJUi, «»»»e«nii, ■TBSlll prfAKUi itd, če UfOeJo |SS>I| altabo |»r.bavIJt»|o, izviMtno varovalno Bredstvo pratli kiiftnltu bolesnitu. «•<»««■ ta* itku 4.i Met: (1224—39) %se$r Fremovano. -HUrV - Mnogobrojna pismsna priznanja, ■»obi«« as tTansrl Iskanmla SlewsMi >mIok» prt |«-«tiueui i/«iei<»*»*i«-iin ^C. "T7š7"olf--u., lekarju v Vipavi, Kranjsko. Fazi naj se na varstveno znamko. — Kasp<>Mll|m «e v nit u «1mbi po potiti. Izdajatelj m o.igovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarno-.