PR 86 54 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P. 126 66001 KnPER I660U 1 .IŠKI DNEVNIK Joštnina o\ ičana v gotovini ^bb. postale I grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 144 (9452) TRST, petek, 21, junija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KAJ PRIČAKUJEMO M) GOSPODARSKE I KONFERENCE Od zadnje pokrajinske Konference o gospodarstvu te leta 1965 se je v Trstu Marsikaj spremenilo. Tako v Mitičnem kot v družbenem ‘ivljenju mesta in pokrajine so se izvršili vidni premiki v Meri večje demokratizacije Moštvenih struktur in javnega življenja nasploh. Splo-”0n pritisk naprednih družbenih sil v državi je imel tudi pri nas svoj odmev in s^oje pozitivne učinke, ko je Prisilil v izolacijo nazadnjake in antidemokratične site ter v dialog sredinske site, ki so se do včeraj povezovale s slednjimi. Ob upoštevanju dejanskih družbenih in socialnih komponent Prebivalcev naše pokrajine te prišlo do drugačnega ravnotežja v političnem življenju. Pri analizi razvoja gospodarske stvarnosti v pretek-tem desetletju pa se nam Pokaže popolnoma drugačno slika rasti te tako važne Komponente razvoja vsake družbe. Brez bojazni, da bi Pogrešili lahko po statistikah ugotavljamo, da odgo-yorni vodilni krogi ne samo, da niso uspeli obdržati in Zavarovati gospodarske pozicije iz preteklosti, marveč Po s svojimi dovčerajšnjimi lzbirami celo uspeli ustvariti pogoje za enosmerni gospodarski preokret tržaškega gospodarstva. Ustvarili So oblike subvencioniranih Pobud, ki so same sebi na-tien, brez reprodukcijske Sposobnosti ali moči dodatnih stimulacij kolateralnih dejavnosti. Taka realnost je tovarna Velikih, motorjev, Tr-Zaški arzenal, delno tudi tržaška luka, ki ji z vsemi dotacijami ne uspe, da bi postala nosilna struktura tržaškega gospodarstva. Vse te tebire so bile sad kratkovidnosti političnih in gospodarskih krogov, ki niso upoštevali objektivnih interesov Trsta in njegovega prebivalstva. V tem jih je vodilo na-elo političnega in gospo-arskega zaprtja do narav-ega zaledja in do novih o-'ik sodelovanja ob odprti 'eji. S takim stanjem v gospo-arstvu v pokrajini se bo mo-Sla spoprijeti današnja kon-Srenca, najti rešitve, naka-ati nove smernice razvoja Sr sprejeti nove izbire. Cerov je splošen gospodarski oložaj v državi kritičen, če-rav se tržaško gospodarno nahaja v sjepi ulici, milim, da so v današnjem tre-utku te izbire lahke: Trstu 0 Evropa, Italija in Jugosla-ija ponudile enkratno zgo-'Pvinsko priložnost gospo-Orskega in socialnega preproda. To možnost je tre-'Q samo uresničiti na naj-'oij ustrezen način v korist tukajšnjega prebivalstva. Slovenci, kot dolgoletni ^ustvarjalci te nove stvar-'osti, želimo tudi danes da- 1 Svoj prispevek v sorazmerju z našimi močmi in gozdarskim potencialom na- skupnosti, pri ustvarja-)iu novih pogojev gospodarje rasti Trsta. , Od današnje konference ^ovenci pričakujemo, da bo jPrnenila mejnik v odnosu P naših zahtev po prisot-'bsti in soodločanju o vsem, Pr na katerikoli način za-|«va splošni gospodarski bžvoj. Zato pričakujemo, da P konferenca sprejela Stavča in zahteve slovenskih Plegatov, ker bodo samo P ta način upoštevani živ-Pnjski interesi slovenske Piodnostne skupnosti. Da-Ps smo Slovenci in celotna Pša skupnost živ, integralni del tukajšnjega avtohtona prebivalstva, zato nas I enaki meri zanima kakšen splošni materialni pologi in gospodarski razvoj, Pr nasvse to neposredno Mžadeva. Vito Svetina DANES PRVO SREČANJE. NA VRHU MED VODITELJI STRANK Negodovanje sindikatov zaradi omejenosti in protislovnosti programskega sporazuma Federacija CGIL - CISL - UIL napoveduje vrsto stavkovnih akcij, s katerimi želi izvesti pritisk na vladno večino - Craxi polemičen s komunisti RIM, 23. — Na predvečer srečanja na vrhu med predstavniki šestih strank ustavnega loka so se vode spet razgibale. Na dan so namreč prišla vsa protislovja omejenega programskega sporazuma, ko so sindikalisti poročali predstavnikom posameznih strok o dejanski vsebini sporazuma in gospodarske politike, ki jo je na včerajšnjem srečanju orisal demokrščanski namesthik taj nika Galloni. «Tresla se ,ie gora, rodila se je miš,* je komentiral po peturni razpravi socialistični tajnik UIL Ra-venna, medtem ko je tajnik kovinarske zveze FLM Lettieri bil mnenja, da «zeva globoka vrzel med programom, ki ga predlagajo stranke ter smernicami, ki jih zasledujejo sindikati*. Rezultat tega nezadovoljstva, ki ga komaj omiljuje nekakšna «politična» izjava o tem, da je vendar programski sporazum «korak naprej*, sta dva dokumenta tajništva sindikalne federacije. V prvem izraža nezadovoljstvo y zaradi protislovnega sporazuma, obenem pa našteva točke, glede katerih sindikati postavljajo svoje jasne zahteve. Ker pa sindikati tudi dobro vedo, da se stvari premikajo z mrtve točke samo «pod pritiskom* so v drugem dokumentu svojega zasedanja sklenili napovedati celo vrsto stavkovnih in drugih množičnih akcij, ki se bodi pričele takoj j» sklepu dogovora med strankami, začenši z 8. julijem. Jeseni bo verjetno tudi množična demonstracija v Kalabriji. V uvodnem dokumentu ugotavlja federacija CGIL - CISL - UIL, da je «po!itično soočenje med strankami pozitivna stvar*, vendar delavsko gibanje nikakor noče sprejeti «ka kršnekoli omejitve svobode policijskih agentov, da organizirajo svoj sindikat*. Nadalje sindikati poudarjajo, da ne dopuščajo manipulacije »premične lestvice*, kakor tudi odklanjajo zamisel, da bi «mohilnost* delovne sile reševali v okviru preusmerjanja industrije z «zaščitnimi ukrepi socialnoskrbstvenega značaja*. «Popolna praznina*: tako so sindikati ocenili obljube strank o novi davčni politiki, obenem pa zahtevajo jasna jamstva glede oblikovanja jeklarskega centra v kraju Gioia Tauro pri Reggio Calabrii, kajti v manevru, da bi se center ne zgradil, sindikati slutijo premajhno angažiranost vladnih 'strank za rešitev problema zaposlovanja na Jugu Italije. Sindikati zahtevajo nadalje tudi jamstva, da bo «Montedison» v javnih rokah ter reformo sistema industrije z državno soudeležbo. Seveda nastaja, vprašanje, čemu taka ostrina sindikatov. Na eni strani je že res. da bodo do nove vladne večine ohranili samostojno zadržanje, na drugi strani pa je tudi res, da se v svojem dokumentu večkrat sklicujejo na «različne ocene strank*. Na srečanju so namreč sindikalisti preverili, da so pstala mnoga vprašanja odprta in da imajo napredne stranke konstruktivnejša stališča. S svojo grožnjo in z napovedjo mobilizacije delavskega gibanja skušajo torej delavske organi zacije v trenutku, ko je napoči'a ura sporazuma, vplivati na izbolj šanje dogovora. Niso torej naključne reakcije strank na stališče sindikatov. Socialisti so poudarili, da je treba najti boljše rešitve ter polemizirajo s KPI. kateri je Craxi, po srečanju z Berlihguerjem v prvih dopoldanskih urah, očital, da »ji gre zgolj za sporazum z demokristjani*. «Mi imamo dovolj izkušenj z levim centrom*. je dejal Craxi, in dodal, da se socialisti ne puste loviti na de-mokrščanske limanice. Socialdemokrati, kj so sklicali sejo svojega vodstva, pa ponavljajo predlog o «skupnem nastopu* laičnih in manjših strank (PSI, PRI, PSDI), da bi preprečili sporazum, ki bi bil sad dogovarjanja med velikima silama KPI in KD. Republikanci pa so reagirali s predlogom, da bi programski dogovor moral biti «na določen čas*, verjetno samo do jeseni, ko bi morali ponovno preveriti sklenjene sporazume in opravljeno delo. Končno komunisti, ki jih je po- buda sindikalnega gibanja spravila v zadrego. Gospodarski strokovnjak KPI Luciano Barca je izjavil, da so »ocene sindikatov le delno kritične*. Zato pa KPI izraža upanje, da bo mogoče «v teh zadnjih urali najti pozitivne operativne ukrepe* v zvezi z nekaterimi spornimi vprašanji. «Na srečanju vseh strank bomo morali preveriti, kaj je mogoče v tem kritičnem položaju italijanskega gospodarstva storiti, da se okrepi zaposlitev na Jugu in kakšne ukrepe je treba pod vzeti, da se zaustavijo recesijske težnje*. Negativna pa je'reakcija demokristjanov. Galloni je takoj izjavil, da demokristjani niso na razpola go za «razširitev točk programskega sporazuma*. KD tudi «noče. da bi se čladna struktura kakorkoli spremenila, ker bi to pomenilo spremembo političnega ravnotežja*, oziroma »spremembo obstoječe vladne večine*. V tem vzdušju se torej nič kaj triumfalistično pričenja jutrišnji vrh demokratičnih strank, ki bi moral najprej preveriti «dokunient», ki ga je pripravila KD in v katerem so baje naštete točke, o katerih se stranke strinjajo ter omenjene točke, glede katerih vlada nesoglasje. Kako se bo «vrh» nadaljeval ni znano. Socialistični tajnik Craxi je v svojih razgovorih z Romito in Bcrlinguerjem vztrajal pri predlogu, naj bi v »drugi fazi* se sestali zgolj politični tajniki in razpravljali o «političnem okviru*, oziroma »jamstvih*, ki naj jih KD da ostalim strankam, da bo dogovorjeni program zares uresničen. »Vrh* se vsekakor ne bo zaključil v soboto, kajti končno besedo bo do imeli vodilni ..organi političnih strank, ki se bodo sestali prihodnji teden. Socialistično tajništvo .je, na primer, sklicalo sejo centralnega komiteja za torek. CANDIDA CURZI V OKVIRU PREISKAV PRIPRT 19-LETNI MLADENIČ Dvourna splošna stavka v Pistoii po napadu na sindikalista CISL Na protestnem zborovanju stavkajočih je spregovoril predsednik toskanske deželne vlade Lelio Lagorio PIŠTOLA, 23. — Nadaljujejo se preiskavo o atentatu na podtajnika pokrajinskega odbora KD in sindikalista CISL Giancarla Niccolaia, na katerega je prejšnjega dne streljala skupina teroristov organizacije «Prima linea*. Izjemoma se je zgodilo, da policija tokrat ne tava pra • v popolni temi. Pri tem je bistveno bilo sodelovanje očividcev, ki so preiskovalcem dali podrobne opise mladih atentatorjev. Tako so lahko izdelali dentikite teroristov (na sliki Anša- «1111111 tlllMilllllHIIIIIHIM lili IIMII llllltltlllllltlMliilimiitiniiiiitiiliii nuni ttllllllllllllMIMIIItlMIIIHIIIMIIIII Zaključena tridnevna stavka zdravnikov Pojasnilo ministra za zdravstvo in zadovoljstvo zdravnikov zaradi novih določil o zdravniški službi , RIM, 23 — Splošna vsedržavni stavka zdravnikov se je zakliučila danes ob 24. uri. Zvezni sindikati •_o stavko obsodili in jo označili zn .korporohvno z ugotovitvijo fdh se zdravniki zanimajo zgolj za kori sli svoje kategorije in ne gledajo naprej, se nravi na politiko zdravstvene reforme, ki se je začela razvijati z razpustom bolniških blagajn m ustanovitvijo vsedržavne oskrbe do katere imajo ura vico vsi državbani. ne glede n« njihov delovni položaj Minister za zdravstvo Dal Palce pa je danes dal uradno izjavo, v kateri opozarja zdravnike, da u: poslanska komisija za zdravstvo in higieno odobrila zakoi o prenosu pristojnosti bolniških blagajn na deželne uprave >. katerem so tudi dotočila o enotni konvenciji za zdravnike Minister pravi, ds se ta določila nanašajo na glav no vprašanje, ki je sprožilo stav ko zdravinkov in ki ie seda; dt jansko rešeno Mtoistot Dal Pal co izraža tudi nreoričarie, da bu senat v na;kra šem času odobril omenjena določila, take da bodi' lahko ukrepi začeli veljati s h julijem, ko bodo deželne uprave sprejele vse pristojnosti bolniških blavnin. Mcdsinrkkalni odba zdravnikov je sprejel ministrsko pojasnilo k* poudaril, da je parlameni pravilno ravnal in da je odobritev omenjenega zakonskega določila popolnoma spremenila dosedanje stanje, To bo omogočilo «stvarno sodelovanje zdravnikov pri izvajanju zdravstvene reforme*. Obžaluje pa, da jih niso pravočasno seznanili z vsebino zakonskega določila, ki ga je včeraj sprejela zbor niča. kar ie povzročilo, da sindi kat zdravnikov rii mogel preklicati napovedane stavke Odnosi med LGS in Ut Kitajsko BRUSELJ. 23. - Tukai so sporočili, da bi prihodnji mesec odpotovala v Peking delegacija Evropske gospodarske skupnost,, ki bo začela pogajanja r kitajsko vlado za dosego trgovinskega spora zuma. Peking je že pred tremi leti poslal svoje predstavnike v Bruselj, kjer so se dogovorili, da bo treba sestaviti trgovinski sporazum med Kitaisko in »ospodar-sko skupnostjo. Poles t' m so kitajske .oblasti izrazile žc i da pi v najkrajšem času vzpostavile diplomatske odnose z EGS. foto), poleg tega pa je policija priprla 19-letnega Orazia Barbata, pri katerem so hašli nekaj letakov samozvanih «rdečih brigad* in kljub dolgotrajnemu zasliševanju nima «a-libija* za uro atentata. Preiskovalci menijo, da se Barba-to osebno ni udelež i napada n"a de-mokrščanskega sindikalista, pač pa sumijo, da je bil s teroristi povezan. Točneje domnevajo, da je Bar bato bil «zveza» v Pistoii za teroristično skupino, ki je verjetno prišla iz drugega mesta, verjetno Firenc. Preiskovalci so, med drugim, ugotovili, da je Barbato bil 19. maja v Rimu, ko je med spopadi s policijo po prepovedani radikalni manifestaciji bila ubta Giorgiana Masi. Iz tega sklepajo, -da je pripadal skupini, ki. se je pred časom »umaknila v ilegalo* in sodeluje v pripravah raznih terorističnih akcij. Na osnovi teh prvih indicij so sodni preiskovalci zadržali Barbata pod obtožbo, da pripada »zarotniški skupini, ki je rovarila proti državi*. V Pistoii se medtem ogorčenje zaradi atentata na sindikalista CISL ni poleglo. Na poziv sindikalne fe-dera- je so v Pistoii stavkali vsi delavci za dve uri, drugod v deželi, pa so delo prekinili za pol ure v znak solidarnosti z ranjenim sindikalistom. Nekaj tisoč delavcev se je sredi Pistoie zbralo na protestno zborovanje. Spregovorili so jim župan, predsednik pokrajine, pokrajinski tajnik KD ter predsednik toskanske deželne vlade, socialist Lelio Lagorio. Prejšnjega večera pa sta največji stranki organizirali protestna zborovanja, na katerih sta spregovorila sen. Bartolomei (KD), v okviru pokrajinskega festivala »Unita* pa poslanec Tortorella. 0-ba sta ostro ožigosala izzivalno dejavnost teroristov in z zaskrbljenostjo ugotovila, da se teroristične skupine i svoje akcije poslužujejo zelo mladih ljudi. Iz pistojske bolnišnice medtem poročajo, da gre ranjenemu sindikalistu na bolje. V Rimu se nadaljuje preiskava o atentatu na ravnatelja ekonomske fakulteti prof. Cacciafesto. Policija domneva, da gre za dobro organizirano skupino/ ki je nastala v okviru rimske univerze in se samo v tem okvirp svobodno giblje, verjetno zaradi prikrito solidarnosti dela študentov. Do tega zaključka so prišli na osnovi dejstva, da so doslej bili tarča atentatov iste skupine «rdečih brigad* zgolj predstavniki univerze oziroma pomembne strukture, kot je elektronski računalnik. Iz analize besedil letakov prav tako prihaja na dan razlika v primerjavi z ostalimi sporočili RB. Končno pa so v nekaterih avlah našli letake «rdečih t igad*. Glede na to, da zadnje čase agenti nadzorujejo gibanja znotraj univerze, prevladuje mnenje, da so letaki bili tiskani v univerzi in da so jih delili zaenkrat neznani študentje. (st.s.) ČLANICE OECD RAZPRAVLJAJO 0 ODNOSIH Z REVNIM SVETOM Poziv vzhodnoevropskim državam naj sodelujejo v dialogu Sever-Jug Napovedane pobude za skupni program boja proti revščini v svetu ■ Strah pred protekcionistično politiko v nekaterih državah zaradi hude inflacije PARIZ, 23. — Z govorom državnega tajnika ZDA Vancea. se je danes začelo dvodnevno zasedanje Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD). Ameriški zunanji minister je pozval vse industrializirane države, naj dajo pobudo za skupni program boja proti revščini v svetu. Zasedanja se u-deležujejo zunanji in finančni ministri 24 držav. Prišli so v Pariz, da razpravljajo o pobudah in predlogih posameznih članic za rešitev notranjih in mednarodnih gospodarskih vprašanj. Današnje zasedanje je bilo posvečeno predvsem dvogovoru Sever-Jug, se pravi pogovorom med bogatimi in revnimi državami na sveta. ter ukrepom, ki jih je treba sprejeti, da se prepreči uresničitev pro iekcionistične politike, ki tso jo že začele izvajati nekatere države članice OECD. Vodja ameriške diplomacije je svoj poziv za skupen boj proti revščini na svetu raztegnil tudi ha države vzhodne Evrope in jih pozval, naj se pridružijo zahodnim državam in pomagajo pri uresničitvi razvojnih programov v nerazvitih deželah. Vanče je ob tej priložnosti dejal, da bi morale tudi članice Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) pomagati, da bi v najkrajšem času prišlo do ugodnega zaključka dvogovora med razvitim in nerazvitim svetom. Menil je tudi, da je v korist vseh držav na svetu, ne glede pa njihovo notranjo politično ureditev, pomagati državam v razvoju, da bodo lahko gospodarsko napredovale. Ameriški državni tajnik je v tej zvezi dejal, da se morajo tako industrializirane države, kot države v razvoju prepričati, da se.dvogovor med Severom in Jugom dejansko nanaša na usodo velikega števila ljudi, ki mu je treba pomagati. Nato je ameriški zunanji minister pozval vse članice OECD, naj prispevajo k ustanovitvi «posebne delovne skupine, kj bo imela nalogo, da sestavi osnovni načrt človekovih potreb*. Po njegovem mnenju bi morati ta načrt sestaviti najkasneje do prihodnjega zasedanja izvršnega odbora OECD, ki bo proti koncu tega leta. V drugem delu svojega govora se ,;ie Vanče obrnil na industrializirane države zahodnega sveta s pozivom, naj ozdravijo svoje gospodarstvo ter naj zmanjšalo število brezposelnih in inflacijo. Glede tega je priporočil. da bi bilo umestno, da bi sklicali posebno konferenco OECD, na kateri naj bi obravnavali izključno vprašanja mladinske brezposelnosti, saj je sedaj mladina v vseh industria-1 liziranih državah najbolj prizadeta zaradi gospodarske krize. Ob zaključku je državni tajnik ZDA povabil članice OECD, naj brez pridržkov obnovijo izjavo, ki so jo sprejele leta 1974 in ki odločilo obsoja Vsako protekcionistično politiko in se zavzema za postopno, toda učinkovito izboljšanje in povečanje mednarodne trgovine. Tudi drugi predstavniki članic OECD so posvetili svoje posege predvsem odnosom med bogatim in revnim delom sveta, sporedno s perečim vprašanjem energets«-- sile in iskanjem novih energetskih virov: V' tej zvezi so vsi ugotovili, da zadnja pariška konferenca Sever-Jug ni bila ne uspešna. ne neuspešna, temveč je na njej prišlo do zbliževanja stališč na- sprotujočih si taborov, hkrati pa so se industrnlizirane države prepričale, da morajo bolj složno in enotno nastopati. Britanski zunanji minister David 0\ven je še posebno poudaril, da je treta dvogovor med Severom in Jugom nadaljevati v okviru Združenih narodov in pristojnih mednarodnih organizacij in bo gotovo dal zadovoljive rezultate, če se bodo vsi obvezali. da bodo vsakokrat, ko se bodo srečali, obravnavali posamezna stvarna vprašanja in jih tudi začeli reševati. Razumljivo je torej, da so se vsi govorniki v tej zvezi sklicevali na obstoječe gospodarske težave v zahodnem svetu zaradi visoke brezposelnosti in inflacije ter poudarili, da so ta vprašanja tesno povezana s politiko, ki je vodijo države proizvajalke in izvoznice nafte. Z njimi mora zahodni svet navezati najtesnejše odnose in se pogovarjati, da se ohrani v svetu svobodna izmenjava blaga. 0 teh vprašanjih je govoril tudi vodja italijanske delegacije glavni tajnik zunanjega ministrstva Raimondo Manzini, ki je prišel v Pariz namesto zunanjega ministra Forlanija. Ugotovil je, da so rezultati konference /a mednarodno gospodarsko sodelovanje ponovno pokazali, -da izgradnja novega svetovnega gospodarskega reda zahteva resne politične obveznosti vseh prizadetih. Opozoril je na nevarnost inflacije v nekaterih zahodnih kapitalističnih državah, ki resno ogro/.a celotni gospodarski sistem in pri tem ugotovil, da je sedanji položaj zelo zapleten in zahteva tesnejše, sodelovanje med industrijskimi demokracijami. državami v razvoju, aržavaini proizvajalkami nafte in socialističnimi državami. BONN, 23. — Kancler Schmidt bo septembra uradno obiskal Poljsko, kjer bo imel pogovore z glavnim tajnikom poljske partije E-dvardom Gierekom. Na obisku bodo Schmidta spremljali najvidnejši predstavniki nemške industrije. KONFERENCA 0 EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU Razprava o uskladitvi predlogov za jesensko beograjsko zasedanje (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. — Beograjski pripravljalni sestanek za glavno jesensko srečanje o izvajanju helsinške listine in sploh o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja se je danes nadaljeval v glavnem v znamenju razprave o predlogu devetih evropskih nevtralnih in neuvrščenih držav, objavljenem včeraj. Razprava o tem predlogu se bo slej .ko prej nadaljevala še naslednje dni, že' danes pa je bilo čutiti podporo temu predlogu in zamisli o tem, kako bi ga lahko dopolnili in s tem izboljšali. Tako je na primer zastopnik Romunije predlagal, da bi morali biti pogovori v okviru jesenskega glavnega dela beograjskega sestanka še bolj v znamenju takšne izmenjave mnenj, ki bo res prispevala k bolj celovitemu in dinamičnemu izvajanju sklepnega dokumenta v vseh njegovih sestavnih delih. Današnja razprava je bila izredno razgibana, vanjo so posegli številni udeleženci, ki sc v glavnem obravnavali najnoveiši tretji predlog jesenskega dnevnega reda, delo evropske «deveterice» ne\ tral-nih in neuvrščenih, hkrati pa seveda niso obšli niti prejšnjih dveh predlogov, anglo-ameriškega in sovjetskega. Eno od poglavitnih vprašanj v današnji razpravi je bilo kako povezati »uravnoteženje* doseženih rezultatov po helsinški konferenci z iskanjem novih ukrepov in prizadevanj za bolj celovito uresničevanje helsinškega sklepnega dokumenta. Tako so se delegacije loti le enega najbolj občutljivih vprašanj beograjskega sestanka. Na splošno gledano namreč nekateri posvečajo večjo pozornost sploš •""n.........................»H«..............».,„„11.11.111111... PRORAČUNSKA RAZPRAVA IZČRPALA ZAHODNONEMŠKO VLADO IN OPOZICIJO KDO BO ZDRŽAL DO KONČA? (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN, 23. — Spopad med bonsko vlado in opozicijo se ie v razpravi o proračunu, ki potelca te dni v *Bundestagu» in jo na veselje gospodinj in upokojencev po ves dan prenaša televizija, se je razvnel do doslej nepojmljivih tonov. »Če bi vas. gospod Kohl vaša stranka podpirala v tolikšni meri kot podpira soci' idemokratske stranka svojega kanclerja Helmuta Schmidta. potem bi bili veliko boli-nevarni kot o resnici ste!* Te besede je sinoči zabrusil vodji opozicije Willy Brandt. Predsed nik S PD je z ostrino, ki pri njem v zadnjem času skorajda ni vec v imvadi poskušal razbiti govorice. češ da se je «velika trojka SPD*, ki jo razen njega sestavljata še Herbert Wehner in kancler Schmidt razšla v nekaj bi stvenih točkah strankinega in vladnega programa Številni kritiki ir nasprotnega, pa fudj iz lastnega tabora so socialdemokratom škodoželjno servirali tudi to. da ima stranka vsaj dve povsem različni politiki ■ — eno za partijsko agitacijo in drugo za konkretno vladno politiko, ki se mora čedalje bolj ravnati po maloštevilnih-, toda za skromno večino desetih glasov r Bunde-stagu, nadvse pomembnih Ube ra, Igih. Helmut Kohl se je v. razpravi o proračunu očitno odločil ta frontalni1 napad, saj je v bo-i vrgel tako rekoč vse sile, s katerimi razpolagata obe demokrščanski stranki. Zmaga v tej igri živcev. ki terja od obeh partnerjev ob neštetih glasovanjih popolno koncentracijo in stoodstotno u-deležbo v parlamentarnih klopeh, naj bi bila nič več in nič manj kot zamenjava v kanclerski pisarni še pred rednimi volitvami, ki bodo 1980. leta. Prvič Po sedmih letih sta «CDU» in «CSV» zavrgli tudi svoje «oatriotične>> pomisleke in alasovah celo proti vladnemu vojaškemu proračunu, češ da si minister Georg Leber, ki je tako grdo nagnal nekaj generalov, ki so se spogledovali z bivšimi nacisti, ne zasluži podpore visokega doma. «Bundes-wehr» zaradi nasprotovanja vladnemu vojaškemu proračunu v vrstah demokristjanov kljub te mu ne bo oškodovan. Iz sredstev, s katerimi bo letos raz-polaggl Geora Leber in ki presegajo 30 milijard mark bo skoraj ena tretjina porabljena za iiak-in novega orozia. Zahodno Nemčija, tako med članicami NA TO kar zadeva izdotke za obo roievanje, lesno sledi vodilni velesili -«■ ZDA. pri čemer si tukajšnji sindikati zaman prizade vajo. da bi vojaške izdatke o-mejili. Potem ko se ji je sreča že nasmihala, saj ie uvodno glasovanje o davčnem paketu odkrilo v vrstah SPD ' velikanske vrzeli in je bila odločitev v prid vlade sprejeta z minimalno večino dveii glasov, demokriščani v nadaljevanju parlamentarnega spopada dveh napoi grogiranih borcev ne morejo več upati, da se bo njihov začetni uspeh ponorih Spričo priomega in frontalnega napada od zunaj, so se vrste SPD le strnile ir uporniki iz severnih rdečih federacij SPD, vsaj v tej rundi, ne bodo več ogrožali strankine enotnosti. Srboritev, s katero se je Hel-mitt Kohl vrgel v poskus vreči vlado, je več kot presenetljiva saj je očitno opustil svojo taktiko potrpežljivega čakanja na na sprotnikovo napako. Vse kaže, da je v konfrontaciji »na vse ali nič* to pot potegnil napačno karto, kar ga lahko Stane vodilnega položaja v stranki. V ozadju, nekje v predsobi velike dvorane v Brenu. kjer poteka prestižni boi zahndnonemške politike. se prav gotovo zadovoljno smehlja Prane Jose' Strauss, mož ki ie dal znamenje za naskok oh nepravem času in na terenu, ki si ga ie izbral nasprotnik. Sicer pa Strauss ie svoj čas izjavil, da njegov zaveznik in vodja skupne frakcije v Bundestagu Helmut Kohl mimo niti najosnovnejših človeških in političnih kvalitet da bi kdajkoli lahko postal zahodnonemški kancler*! IVO VAJGL nemu pregledu doseženih rezultatov, drugi pa v ospredje postov l.ja.io zlasti nove ukrepe za krepitev evropskega sodelovanja in var nosti v skladu s sklepno listino i» Helsinkov. V takšnih okoliščinah bo seveda treba najti srednio pot med takšnimi skrajnostmi, in to je ena od poglavitnih nalog pripravljalnega sestanka v Beogradu v naslednjih dneh. VLADO BARABA« Živahno delovanje jugoslovanske zunanje politike . (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23. - V bližnji prihodnosti se spet obeta živalaia jugoslovanska zunanjepolitična dejavnost. Kot je na današnji tiskovni konferenci napovedal predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič, bo član predsedstva SFRJ Lazar Koliševski 25. junija na čelu jugoslovanske državne delegacije odpotoval na Jamajko, v Ekvador, Peru in Brazilijo. Istega dne, to. c j v soboto, bo prispel v Jugoslavijo novozelandski ministrski predsednik Robert Mlu-doon. Med obiskom v Jugoslaviji, ki ga bo začel z oddihom, v Dubrovniku, se bo srečal tudi š predsednikom zveznega izvršnega sveta Veselinom Djuranovičem. Jugoslavijo bo prihodnje dni, od ponedeljka naprej, obiskal tud’ kanadski zunanji minister Don Jemison. Časnikarji so na tiskovni konferenci povprašali glasnika zveznega tajništva za zunanje zadeve tudi o tem, ali bo res Jugoslavija na drugem delu beograjskega sestanka o vprašanjih evropske varnosti in sodelovanja predlagala in se zavzela za udeležbo neevropskih sredozemskih d”žav v razpravi o varnosti v Sredozemlju. Kot je dejal Kalezič, se je Jugoslavija v vseh fazah evropske konferen zavzemala za vključitev neevropskih sredozemskih držav v splošno sprejemljive oblike dela te konference. «Tudi to pot bomo podprli namere teh držav, da sodelujejo v delu drugega dela beograjskega,sestanka,* je dodal predstavnik jugoslovanskega zunanjega minstrstva. 1 Mirko Kalezič je r.a tiskovni konferenci ocenil tudi pomen iziciov parlamentamih volitev v Španiji. Dejal je, da gre za korak naprej v že začetem orocesu demokratizacije Španije in da bodo notranji demokratični procesi, ki potekajo, o-mogočih Španiji, da se bolj aktivno vključi v evropsko politiko v okviru izboljšanja odnosov in sodelovanja v Evropi. V.B. Andreotti v Parizu 18. in 19. julija RIM. 23. — Na vabilo francoske vlade bo predsednik Andreotti o-biskal 18. in 19. julij;' Pariz. Meu obiskom bo imel pogovore s francoskim predsednikom vlade m s preds< dnikotn reoublike Giscardom D'Estaingom. Med Francijo in 1 talijo je orišlo v zadnjih časih rlo tesnejšega diplomatskega sodelovanja in je bil francoski zunanji minister nedavno v Rimu. kjer se je Dogovarjal s Forlanijem predvsem o sredozemski politiki Evropske gospodarske skupnosti, ki neposredno zanima obe državi. Z UVODNIM POROČILOM PROF. PARRINELLA Danes v miramarskem centru začetek 2. konference o tržaškem gospodarstvu Analiza gospodarskega stanja in možnosti izhoda iz krize predvsem v luči osimskega sporazuma Danes ob 17. uri bo v veliki dvo-ranj mednarodnega centra za teoretično fiziko v Miramaru pričetek «2. konference o tržaškem gospodarstvu*. Dvanajst let loči to zasedanje od prvega, lej je pod vodstvom prof. Francesca Forteja skušalo dobiti smernice za gospodarski razvoj mesta in pokrajine. Današnje srečanje bo preverilo tedanje smernice in ugotovilo dosedanje uresničitve v luči nove gospodarske stvarnosti, ki jo predstavlja jugoslovansko-italijan-ski sporazum v Osimu. S tega vidika bo dala konferenca »diagnozo* našega gospodarstva z vseh strani in bo nakazala nove smernice razvoja. Uvodno poročilo bo imel prof. Sergio Parrinello z rimske univerze, ki je pripravil poglobljeno študijo o raznih gospodarskih činiteljih, so-udeleženih pri kompleksni gospodar-sk stvarnosti naše pokrajine. Pri tem delu so sodelovali Roberto An toni, Rodolfo Jannaccone Pazzi, Giangiacomo Nardozzi, Clara Busa-na Banterle, Saveria Capellari, Clau-dio Cecchi in Nadine Celotti; usmeritev raziskavi pa je dal dekan tržaške ekonomske fakultete prof. Claudio Calzolari. Sobotno delo bo v celoti posvečeno posegom predstavnikov podjetnikov, sindikalistov, strank in zasebnih ter javnih ustanov. Zaključek konference' bo v nedeljo s poročilom prof Giancarla Mazzocchia z mi-lapske »Universita Cattolica*. Konferenci bo predsedoval rektor tržaške univerze prof. Giampaolo De Ferra. vlado bo predstavljal fi nančni minister Pandolfi, prisotni bodo tudi predsednik poslanske komisije za promet posl. Libertini in številne politične osebnosti, med njimi posl. Bassetti za KD in posl. Giorgio La Malfa za PRI. Med gospodarstveniki bo tudi Paolo Leon za PSI. ki je izvedenec za državne soudeležbe (ENI in IRI). • Drevi ob 20.30 se sestane rajonska konzuita za Kolonjo - Skorkljo. Na dnevnem redu bo analiza o osnutku pravilnika za decentralizacijo. Zakon o zaščiti Krasa spet predmet pozornosti Ožji odbor prve stalne komisije deželnega sveta je včeraj začel preučevati deželni zakonski osnutek za izpopolnitev vsedržavnega zakona (tako imenovanega zakona Belci) o zaščiti Krasa. Odbor, ki ga sestavlja po en predstavnik strank, ki so zastopane v deželnem svetu, je na svoji prvi sžji preučil Vrvih trinajst členov osnutka, v prihodnjih dneh pa bo dokončal svoje delo, nakar bodo o zakonskem osnutku razpravljali na plenarni seji prve komisije: Ključno vprašanje, s katerim se ukvarja ožji odbor, je vprašanje upravljanja kraških rezervatov: kot je znano, predvideva deželni zakonski osnutek ustanovitev novega ad- ministrativnega organa, medtem ko je zainteresirano prebivalstvo Krasa ob podpori ljudskih strank, izreklo prepričanje, da ta naloga pri-tiče Kraški gorski skupnosti, med pristojnosti katere sodi prav reševanje problemov Krasa. Današnji sestanki sekcij VZPI-ANPI Danes ob 20.30 bodo sestanki odbora sledečih sekcij VZPI-ANPI: Občina DEVIN - NABREŽINA: na sedežu CGIL v Nabrežini; Križ, Prosek in Kontovel: v Sosčevi hiši na Proseku; občina ZGONIK: v prostorih ŠD Kras v Zgoniku; občina REPENTABOR: v občinskih prostorih v Repentabru; Trebče, Gropada; Padriče in Bazovica: v prosvetnem domu v Trebčah; občina DOLINA: v prosvetnem domu v Borštu; občina MILJE: v prostorih «INCA». Poleg ostalega bo tekla razprava o sodelovanju in organizaciji «Med narodnega partizanskega srečanja*, ki bo v Bazovici 23. in 24. julija. Obenem sporočamo, do je bil sestanek pokrajinskega odbora VZPI ANPI, ki je bil v nedeljo, 19. t.m. v Bazovici v prostorih »Bazoviškega doma* in ne »Slomškovega*, kot je bilo pomotoma objavljeno. »Mednarodno partizansko srečanje* org? nizira pokrajinski odbor VZPI-ANPI s sodelovanjem TPPZ. Festival tiska KPI pri Sv. Ivanu in v Križu Na stadionu 1. maj se bo danes začel festival komunističnega tiska, ki ga prirejajo sekcije KPI «Vo-stok», »Pratolongo* in Podlonjer. V okviru pobud ob otvoritvi festivala bo krožek «Che Guevara* priredil srečanje z neapeljskim županom Mauriziom Valenzijem. Festival se bo nadaljeval tudi jutri in v nedeljo. Danes se bo začel tudi festival komunističnega tiska v Križu, ki ga prireja krajevna sekcija KPI. Današnji spored predvideva turnir briš-kole in predvajanje filma Daria Foja »Burkaški misterij*. DAN LESA NA VELESEJMU Tržaška luka lahko odigra pomembno vlogo v mednarodni lesni izmenjavi Mati in hči okradli devet tržaških zlatarn Dopoldne 12. mednarodno zasedanje o lesni trgovini, popoldne pa srečanje s predstavniki afriških držav, ki so prisotne na velesejmu Včerajšnji dan na velesejmu je bil posvečen lesu. Dopoldne je bilo v sejni dvorani razstavišča lž. mednarodno zasedanje o lesni trgovini, popoldne pa srečanje s predstavniki nekaterih afriških držav, lesnih proizvajalk. Pozornost gospodarskih operaterjev je bila skratka usmerjena v problematiko, s katero se srečuje lesna trgovina v Italiji in v Evropi ter v perspektive njenega nadaljnjega razvoja, upoštevajoč pri tem tudi vlogo, ki jo odigrava tržaško pristanišče. Dopoldansko zasedanje, ki' se ga je udeležilo veliko operaterjev iz enajstih držav, med katerimi tudi Jugoslavije, so označevali nekateri zanimivi posegi, ki so razčlenili vprašanja trgovinskih odnosov med Italijo in drugimi državami na lesnem področju. Med drugimi je posegel tudi ravnatelj zagrebškega podjetja Exportdrvo inž. Kabalin, ki je po dal dokaj izčrpno sliko jugoslovan- skega lesnega izvoza v Italijo. Izvoz je namreč dosegel 700 tisoč kubičnih metrov, kar uvršča Italijo med največje kliente SFRJ. Inž. ZAČETEK PROCESA NA TRŽAŠKEM POROTNEM SODIŠČU Demetrio Campolozanikal odgovornost za umor 74-letne Norme Cavallarin Vendar se je mladeniču že na včerajšnji razpravi nekajkrat zareklo - Na zahtevo zagovornikov je sodišče odredilo dodatni psihiatrični pregled - Proces se nadaljuje danes »Nisem umoril Norme Cavallarin, še poznal je nisem Ni res, da sem se vedno druži! s starejšimi ženskami: mlajše so mi bolj všeč. Sprva sem priznal umor, ker so me na policiji pretepali in so me prisilili, da sem podpisal zapisnik, v katereiti ni niti trohica resnice.* Tako je včeraj izjavil pred tržaškim porotnim sodiščem Demetrio Campolo. 26 let, doma iz Reggio Calabrie, v Trstu 'od 18. avgusta 1973, začasno naseljen v Ul. del Bosco, a se daj že poldrugo leto v koronejskib zaporih pod obtožbo enega naj bolj ogabnih zločinov zadnjih let: umora 74-letne Norme Cavallarin vd. Monaro. ki jo je 27. februarja 1974 našla policija umorjeno v majhni hišici v Ul. Muraglione nri Sv. Jakopu. Preiskovalci so vdrli v stanovanje na zahtevo sorodni kov, ki so bili zaskrbljeni zarqn 21.50). Po predstavi iz grljanskeg® portiča dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 »Ainor* e guerra*. Woody Allen. Barvo* film. Mignon 16.00 «L'ultima orgia del zo Raich*. Prepovedan mladini 18. letom. Barvni film. Nazionnle 16.00 «Robm Hood Tarči®-re di Sherwood». Charly Bravo-Barvni film. Grattacielo 16.00—22.10 »Amore 11110 spogliati.... che poi ti spiego*. “n‘ zo Cerusico. Silvia Dionisio. PreP°; vedan mladini pod 18. letom. Barvo* film. Kenice 16.30 «La corsa piu pazza d® mondo*. Raul Julia in Norman Burton. Barvni film. Excelsior 16.30 «11 pianeta proibito*’ Znanstvenofantastični film. Eden 17.00 «Tre donne*. Barvni fi!*11, Ritz 17.00 «Terrore a 12.000 metri*-David Jansson. Barvni film. Aurora 16.30 «11 cinico, 1'infame e ** violento*. Tomas Milian. Barvo* '"hibi. Capitol 16.30 «Casanova e Company*- ", ,Tppy Curtis. Prepovedano mladio* pod 18. letom. Barvni film. Cristallo 17.00 «Dersu Uzzala —' 9 T® piccolo uomo delle grandi pianure*' Akiro Kurasaiva. Barvni film. Moderno 16.30 «11 male*. Barvni filo1' Prepovedan mladini pod 18. letoo*- Filndramniatico 16.00—22.00 «Gola Pr°' fonda nera*. Prepovedan mladio' pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.30 «Milano calibro 9». Bar' bara Bouchet, Filippe Leroy. Barvo* film. Impero 16.30 «Cari rtiostri del mar®* Bruna Vailattija. Barvni film. Radio 16.00 «Gioventu bruciata*. J*' mes Dean. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «La via dei hab' buini*. Catherine S|5aak in FiPP0 Franco. Barvni film. Astra 16.30 »Assassinio sulIEigeb*' Clint Eastvvood. Barvni film. . .Volta (Milje), «1 turbamenti sessua" di Maddalena*. Dagmar Hedrich *" Wamer Bruhns. Prepovedano dini pod 18. letom. Barvni film. Izleti SPDT prireja č nedeljo, 26. )**’ nija, avtobusni izlet na Km. Vpi*0' vanje je na sedežu ZSšDI, Ul. Frančiška 20, cene pa so nasledil)*: 3.500 lir nečlani, 3.000 člani in 2.5®0 mladina pod 18. letom. Izlet je vse. I Zbirališče udeležencev avtobusne^* izleta SPDT na Krn je ob 6. uri *z' pred sodnije (Foro Ulpiano). SPDT prireja dne 8., 9. in 10. julij* za učence tretjih razredov niž**J* šole in za višjesolce avtobusni i®)®1 na Triglav. Vpisovanje je na sedež** ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 do & trtka, 30. junija. Hi ); mmmu0 V spomin na moža .Antona in si*1* Alojzija Pečarja daruje Amalija ** Rovt 10.(100 iir za Dijaški dom. Dr. Vito Svetina daruje 10.000 1“ za žrtve potresa v Beneški Slovenii*] V počastitev spomina očeta prtj®_ teljice Anice Ostrouška darujeta ko in Elvira Tence 10.000 Ur za ževanje spomenika padlim v NOB Križu. V. starosti 89 let ie preminila MARIJA GODINA vd. VALENTI UČITELJICA V POKOJU Pogreb bo jutri. 25. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. nato po pogrebnem sprevodu naravnost na pokopahšče na Opčinah. Žalostno vest sporočajo vsem, ki so j® \ »poslovali in ljubili v njenem življe- nju, ki ga je posvetila družini in po-. očevanju: hči Evi por, Rovis, sin Anton, zet Robert, snaha Adrijana, vnuki Giulietta, Nicoletta, Adriano ln Antonella, sestri, brata id drugi sorodniki. Trst, 24. junija 1977 (Občinsko pogrebno podjetje) ! Z JUTRIŠNJO KULTURNO PRIREDITVIJO IJ Rovtah in Kolonkovcu obuditev ljudskoprosvetnega življenja Jen od pogojev za raziivitev kulturne dejavnosti je ureditev prosvetnega doma 5tek enokolonski oglas na družni našega dnevnika nas v Mi obvešča, da bo jutri zve v Rovtah pred Škabarjevo go-j kulturni večer z nastopom lega pevskega zbora «Venturi-d Domja, škedenjskih osnovnih otrok in domačih recita v- Na takšne in podobne vesti 'ajev, kakršnih so Rovte, Ko-lvec. Magdalena in drugih že ’ nismo več navajeni, zato pa 'oliki) bolj razveseljujejo, ker [ujejo, da vendarle ni povsem a ljubezen in navezanost na Šzik in naše kulturne tradicije 1 še zmerom tli želja po obu-Jn obnovitvi nekdanje bogate '^kulturne dejavnosti. Rovtah in okoliških krajih se 1 želja v zadnjih letih že več-.Pokazala, vendar ni bilo vselej .moči, da bi se izoblikovala v •bolj konkretnega. Našim bral-% mogoče še v spomini! ob- I pred štirimi leti, ko se je skupina z velikim zagonom Prostovoljnega dela za uredi Prosvetnega doma. Tedaj so povsem upravičeno smatrali, II eden od glavnih pogojev za s'svitev ustrezne kulturne in Jari.iske dejavnosti primerni bbi. . Brez teh si namreč tež !ahiišljamo neko kontinuirano *ost. Takratna delovr.a akcija Pi zadostovala za dokončno u-®v prosvetnega doma in pri- določene dejavnosti, je pa gotovo v marsikomu zbudila novo zavest o potrebi razvija-'•'Užabnosti in kulturnega udejanja. Posledica takratne akcije l(b sedanje obnovljeno vrenje, vidno odraža z jutrišnjo kul prireditvijo. Seveda bi bilo boljše, menijo pobudniki 'juga večera, ko bi se lahko stavilj z lastnimi silami in pro-to se nravi, z lastnim zbo , lastno dramsko skupino _ in [rim. vendar pa je tudi takšen izrednega pomena in odpira Poglavje v zgodovini Rovt, Ko-'vCa in okoliških predelov, kraji so namreč v preteklosti 'Ji zelo plodno ljudsko kultur-‘vljenje. V Rovtah je že v ',°jnih letih nastal pevski zbor K ki je seveda imel v črnih fašističnega terorja hudo živ-Po osvoboditvi se je zborov Pl druga prosvetna dejavnost lr>o razbohotila. Moški pevski društva «Rota», ki je bilo u-1 in juridičm. priznano s 1. k'jem leta 1950, je štel okrog *Vcev. Vodil ga je vsa tista Pevovodja Vecchiet, ki je isto vodil tudi številni zbor dru-'ščebulec* pri Camnanellah. * Rote je v tem obdobju delo Pa Kolonkovcu mešani zbor V oba kraja — Rovte i Ko ;vep _ p*, sta bila povezana z biim mladinskim mešanim zbo mračna leta. Društvo je začelo počasi hirati in je okrog leta 1967 dokončno utihnilo. Razni poskusi, da bi zbor spet postavili na noge, niso obrodili sadov. Kljub temu pa ni ni koli zamrla želja, da bi obnovili kulturno življenje in od tu tudi že omenjena delovna akcija za ureditev prosvetnega doma. Eden od u-darcev, ki je znatno ohromil ljudsko kulturno dejavnost v Rovtah, je bila ravno izguba prosvetnega doma. Dom, ki ga je prebivalstvo zgradilo po vojni, so zaradi gradnje trbi ške ceste porušili ter s tem povzročili izredno škodo. Z odškodnino so sicer kupili drugo poslopje, ki pa je zelo staro in v slabem stanju. Kar ni naslednikom nekdanjega društva uspelo preurediti z že omenjeno de lovno akcijo, bo mogoče uspelo v prihodnje. Spodbuda bo vsekakor tudi jutrišnja kulturna prireditev, s katero se prireditelji obračajo pred vsem na nove rodove v upanju, da bodo dojeli pomen organiziranega kulturnega dela ne le za ohranjevanje kulturnih in narodnih vrednot, temveč tudi za razvijanje novih boljših druž.benih odnosov. V krajih, kamor je mesto že zdavnaj prodrlo s svojo neizprosno logiko odtujeva nja in asimilacije, je to še posebej potrebno. fMMIIIIIIimilllMMIIIIIIIIimiMllllllllllllllllllllllllllliiiiHlinilltflllllllllllllllltllllllllllllllllllllllliiliiiiiiiiiiii JUTRI ZVEČER V STRAŽIŠČU PRI KRANJU *2maga». ^tnemu zagonu so sledila SON Iščejo se za Pariz pihalci ^ekla — stanovanje zagotovilo. formacije: [Vice - Fluor R. rue de 1'Aigle ■2250 I,A GARENNE. VLOMBES. (FRANCE) Srečanje pevskih zborov iz Stražišča Železne Kaple, Brežic in s Proseka-Konl uvela To bo še pelo srečanje med omenjenimi zbori - I na k bo nastopil s štirimi /testnimi Jutri zvečer bo v Stražišču pri Kranju srečanje pevskih* zborov DPD Svoboda iz Stražišča, SPD »Zarja*’ iz Železne Kaple, DPD Svoboda »Bratov Milavcev* iz Brežic in «Vasilij Mirk* s Proseka-Konto-vela. To bo peto zaporedno srečanje omenjenih zborov, ki so se prvič srečali pred petimi leti v Kranju ob prazniku slovenske kulture. Leta 1974 so se zbori srečali v Brežicah, ko so podelili nagrade OF zaslužnim domačinom. Na Tržaškem, oziroma na Proseku, sc se zbori srečali leta 1975, ko je domače prosvetno društvo Prosek-Kontovel proslavilo 30. obletnico o-svoboditve. Lani pa so se zbori srečali na Koroškem v Železni Kapli, kjer so to srečanje vključili v vrsto prireditev v akciji za dosego pravic koroških Slovencev, katerim sn grozili z raznarodovalnim preste vanjem. Prav to zadnje srečanje je še enkrat dokazalo, da umetno začrtana meja, ki je razdelila slovenski narod, ni dosegla svojega namena, saj take pregrade ne po menijo ničesar, če je naravna vez močnejšg. Temu je dokaz številna udeležba na tej kulturni in politični manifestaciji, za kateri jc vladalo po vsej koroški izredno, zanimanje. Pevci so ogorčenje vseh Slovencev proti nesmiselnemu preštevanju na Koroškem izrazili na miren in kulturen: .oaičhsu, to je s pesmijo, katera je tudi v najtežjih trenutkih bodrila naš narod in nam bila v—spodbudo:-----j------------ Prav ta pesem in ljubezen do materinega jezika ter bratstva med narodi bo v soboto privabila v Stražišče štiri zbore iz raznih krajev, kateri bodo s tem srečanjem nadaljevali oziroma utrdili prija teljske odnose in stike, katere so prvič navezali prav pred petimi leti v tem kraju. Prihod zborov v Stražišče je pred viden ob 16. uri, ko bo pred osnovno šolo kratek sprejem, nakar bo kratka vaja posameznih zborov. Koncert bo ob 20 30 v prostorih osnovne šole v Stražišču. Vsak zbor bo zapel po štiri pesmi. Za otvoritev bo domači zbor DPD Svoboda zapel Vrabčevo Zdravico, po pozdravnem govoru bo slavnostni go vor, nakar bodo podelili Prešernove plakete sodelujočim zborom. Prvi se bo na odru predstavil pevski zbor SPD »Zarja* iz Železne Kaple, ki bo pod vodstvom Jož ka Vrulicha zapel «Moj puabč je furman*, »Preljubi fantič moj», »Ribce po Murici*, «Težki čas ne vrni se», nato bo na vrsti pevski zbor «Vasilij Mirk*, ki se bo pred stavil s pesmimi «Pobratimija», «Ko ptičica na tuje gre», «Uot sje-vjer* in »Pozdravna pesem*. Tretji bo na vrsti zbor iz Brežic pod vodstvom Franca Boškoviča. Zbor bo zapel «šumi potok šumi*, »Bleda luna*, «Sestra piše* in »Domo vini*. Domači zbor DPD Svoboda pa bo pod vodstvom Janeza Tome zapel »Delavski- pozdrav*, »Planinam*, »Rdeči cvet* in »Pesem Titu*. Sledil bo nastop združenih zborov, ki bodo zapeli Kernjakovo »Juhe, pojdamo u Škuf če», Hajdrihovo «Buči morje Adrijansko*, Rijavčevo »Ob Kolpi*, in za zaključek Aljaževo »Triglav*. S tem se bo uradno zaključilo peto srečanje zborov, pevci pa bodo nato ob družabnem srečanju obujali spomine • na prejšnja srečanja in ob lepi slovenski in partizanski pesmi izpričali narodnostno zavest in utrdili prijateljstvo in bratstvo. Bruno Rupel TISKOVNA KONFERENCA INŽ. AUGELLIJA Še vedno obstaja upanje o uvedbi nočne letalske proge Ronke-Rim i ■ * V poletne urnike že vključeno nočno vožnjo so v začetku junija nepriča. kovano ukinili ■ Kaj bo s štirinajstimi nalašč za to najetimi uslužbenci'! ovira razvoiu ronskem letališču, ki Nepričakovana prometa na je edino v naši deželi, je bila predmet tiskovne konference, ki jo je i-mei včeraj dopoldne v Ronkah predsednik upravnega sveta letališkega konzorcija inž. Giovanni Augelli. O tem vprašanju smo sicer na kratko že poročali pred nekaj dnevi inž. Augelli pa je novinarje obvestil, kako stoje stvari. Pred nekaj leti je posebno poštno letalc vzdrževalo v nočnih urah zvezo med Ronkami in Rimom. S tem letalom je ponoči bila pdposlana v prestolnico vsa pošta, ki je bila, namenjena v srednjo in južno Italijo, zbrana na vsem deželnem ozemlju. Kasneje so to službo ukinili, uvedli pa so nočno letalsko zvezo med Ronkami in Rimom s potniškimi letali. Pred približno tremi leti so te nočne zveze ukinili. Letos pozim; pa so pričel v vodstvih letalskih družb Alitalia in Ati spet razmišljati o ponovni uvedbi nočnih letal. Ta naj bi služila mešanemu prevozu potnikov in pošte. V februarju je bil s tem v zvezi v Rimu širši sestanek; letalske družbe so se domenile z ministrstvom za pošto, da bo to plačalo iz svojih sredstev del strbškov teh nočnih voženj. V letalih pa bi bilo na razpolago potnikom približno petdeset sedežev Nočne vožnje so bile vabljive, saj bi na njih veljal trideset odstotni popust. Na relaciji Ronke Rim bi veljal n.pr. vozni 'listek 28.000 lir namesto 41.000, ki jih je treba plačati za dnevno karto. Poleg tega bi bile cene vozovnic privlačne tudi za družine, saj plača v primeru skupnega potovanja treh družinskih članov prvi član polno karto, drugi petdesetodstotno, tretji član družine pa ima brezplačno karto. Prednost nočnih voženj iz raznih krajev Italije v Rim je bil in je seveda tudi v tem, da vzletijo vsa le tala okrog polnoči, dospejo v Rim v času med eno in drugo uro. Ista letala gredo nazaj v razna letališča med tretjo in četrto uro. V uri.ča kanja v Rimu se prenesejo poštne pošiljke iz enega letala v drugo potniki pa niso podvrženi dolgemu čakanju na letališču in pridejo na cilj onkraj Rima v nekaj urah. Kot smo že omenili, so v vodstvu letalskih družb uredili vse potrebno z a uvedbo teh nočnih voženj. Vse te vožnje so tudi vnesli v poletne urnike, ki so na razpolago v vseh turističnih agencijah. Med temj noč nimi vožnjami je bila tudi vožnja na relaciji Ronke - Benetke - Rim. Pričela naj bi se 16. junija letos. Okrog petpajstega, maja so na leta namenjeni tako v jugoslovanska kot italijanska obmorska letovišča. Vpišite svoje otroke v slovenske šole! tišči' v Ronkah dobili tudi s telegramom Alitalie - Ati uradno potrdilo, da bo s 16. junijem pričela delovati ta nočna proga. Upoštevajoč prejšnje dogovore in tudi uradno sporočilo je uprava ronskega letališča vzela v službo 14 ljudi, enajst delavcev in tri uradnike. Ti bi bili morali sestavljati tretjo V vseh slovenskih srednjih šo izmeno, za katero se je Čutilo po- lah se nadaljuje vpisovanje za trebno ob uvedbi nočne službe. Te prihodnje šolsko leto 1977 - 78. V ljudi sp vzeli v službo takoj po u- mesecu maju so sicer na vseh šo radnem obvestilu, ker so jih morali lah že opravili predhodno vpiso-primerno izvežbati. vanje vendarle pa je bilo to le Tretjega junija pa je dospel v indikativnega značaja. Starši mo Ronke telegram, da s predvideno rajo potrditi vpis svojih sinov in nočno progo ne bo nič, kajti za pre-1 hčera v vse srednje šole najka-vez pošte iz severnovzhodne Italije sneje do torka -8. junija. Pisarne bodo skrbeli na relaciji Verona -Benetke - Rim. Pošta iz Gorice, Vidma, Trsta in Pordenona naj bi dospela z večernimi vlaki v Benetke, tu bi jo dali na letalo namenjeno v Rim. Seveda se niso morali v Ronkah sprijazniti s tem dejstvom. Prvič ker bi bila s tem sklepom edinole naša dežela izvzeta iz programa nočnih poštno-potniških letalskih vo ženj, drugič ker so bili že vzeli, na podlagi uradnih odločitev, v služ bo štirinajst ljudi. Predsednik letališkega konzorcija inž. Augelli se je napotil k direkciji letalskega prometa* v Rim in tu so mu dejali, da preklic izvira iz odločitve poštnega ministrstva, da ne bo finansiralo, v idejah svojih pristojnosti, poštne prevoze iz Ronk. Isto je inž. Augelliju povedal minister za pošto Vittorino Colombo. Protestirali pa niso le uprava letališkega konzorcija, marveč tudf goriška in tržaška trgovinska zbornica, poslanci vseh strank, sindikalna federacija. Prejšnji dan je bila na letališču stavka vsega osebja. Jasno pa je, da če ne bo uvedena nočna proga, bo treba pred mesecem dni v službo vzete delavce in uradnike odsloviti. Baje bodo morali prvi zapustit; delovno mesto že prihodnji . teden. Seveda pa ni še izrečena zadnja beseda, čeprav se je nočna letalska služba na vseh ostalih progah v držav; že pričela prejšnjo noč. Morda bomo v prihodnjih dneh izvedeli kaj pozitivnega o vsej zadevi. Pridobitev te nove proge za ron-šku letališče je bila zares dobrodošla tudi v zvezi s predvidenim zmanjšanjem charterskih poletov v letošnjem polletju. Predsednik u-pravnega sveta ronškega letališča nam je namreč povedal, da se je precej 'zmanjšalo število-turistov iz severnoevropskih držav, ki so bili na vseh slovenskih srednjih šolah so odprte vsako dopoldne v urad nih urah. Prav tako vpisujejo vsak dan tudi v vseh slovenskih osnovnih šolah. V teh dneh se zaključujejo izpiti v tretjih razredih slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko* in v tretjem razredu slovenske trgovske šole. Skoro odveč je poudariti važnost, ki jo ima slovenska šola za našo mladino. Na njej se mladi naučijo dva jezika in to jim bo odprlo pot v zaposlovanju na vseh ravneh v domačem kraju. NA PODLAGI VLADNEGA ZAKONSKEGA ODLOKA Davčne olajšave tudi v občinah Števerjan, Krmin in Dolenje Davčni zavezanci morajo kljub temu do 30. junija predlo, žiti prijave na predpisanih obrazcih - Davke na dohodke iz leta 1975 bodo začeli plačevat; februarja prihodnjega leta Še teden dni časa je za izpolnitev davčnih prijav za dohodke iz leta 1975 in 1976. Marsikdo je po tihem upal. da bodo rok za predložitev prijav v zadnjem trenutku morda le premaknili Zdai ie že povsem .jasno, da novih olajšav v goriški pokrajini Pe t>o. razen v treh občinah, ki so bile lani decembra naknadno vključene v seznani poškodovanih občin. To so občine Dolenje, Krmin in Števe rja n. Davčni zavezanci ki imajo nn-stojnost v eni od omenjenih občin, Izletnike na Koroško obveščamo, da odpeljejo avtobusi v nedeljo. 26. junija, ob 5. uri, iz spodaj navedenih krajev; GORICA. Travnik; ŠTANDREŽ. Kulturni dom «A. Budal*; ŠTEVERJAN, Trg Svobode: OSLA-V.IE, Borjač, gostilna pri Pe-piju, pod kostnico; PEVMA, pred spomenikom padlim; POD-GORA. pred spomenikom padlim; SABUCI; JAMUE. gostilna Pahor; DOL, Palkišče; GABRJE, pred trgovino: SOVOD-NJE, pred Kulturnim domom. Slovenska prosvetna zveza bodo davke na dohocke ustvarjene v letu 1975 začeli plačevati šele febriprja leta 1978. Morajo oa predložiti davčno prijavo do 30. junija letos in to na predpisanih obrazcih. Danes v Gorici srečanje arheologov V palači Attems se prične da- nes, ob 9.30. mednarodno srečanje arhaobgov. Na njem bodo sodelovali arheologi iz Sloveni,je, s tržaške univerze ter iz drugih krajev naše dežele. Srečanje bodo posvetili preučevanju prazgodovine v Posočju. Na dnevnem redu so poročila tako tukajšnjih kot slovenskih arheologov. Srečanje bo dopoldne in popoldne. Ob 15. uri si bodo arheologi ogledali po- krajinski muzej na goriškem grajskem griču, kjer so pred kratkim uredili povečane zbirke ar- heoloških najdb na Goriškem. Te zbirke je uredil dr. Uju Furlani, častni izvedenec za arheologijo. Srečanje se bo sklenilo zvečer, ob 21. uri s predavanjem doktorja Furlanija o prazgodovinskih najdbah. Predavanje bo v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu. ■inn„i,nilliEF, ERAPLE, Pal Eriul m slovenskih izseljencev iz Be-Slovenije) bili v Rimu na °rih s posebno komisijo, ki je planski zbornici zadolžena za i lev zakonskega osnutka za ™ Furlanije. Delegacijo koor-JvSkega odbora sta sestavljala * Ginu Dasši in Mario Fain. avnik ERAPLE (deželne usta ACU za probleme izseljenih V'ev). 'riijoč se na že izražena mne-I,Sindikalnih organizacij glede rili vidikov, ki naj bi jih upo-i pri obnovi, sta Dassi in Podčrtala, da je pri obravna celotne problematike, ki za obnovo, nadvse pomembno u-5vflti pojav »masovne emigra-Ni namreč mogoče misliti na preprosto vzpostavitev Dega stanja, temveč si je po-zastaviti kot cilj resničen jP po potresu prizadetih kra d) celotne Furlanije, kar |>a Umljivo brez povratka števil '.SSeljenih delavcev. Ta povra-N možen prav zaradi izredne d'p p., delovni sili, ki bo pri ,** dan pri delu za obnovo, toda p še ni rečeno, da se bodo rtiči vračali pod katerimi koli d Zaradi tega je delegacija ,’ma članom komisije načrt lucijskega odbora za široko -kavo, ki naj bi jo izvedli med Jakimi izseljenci v Evropi, da , ugotovili razsežnosti, zna «ti i in pogoje možnih vrnitev krivino. Obravnavanju posameznih trk'k “Skega načrta so predstavniki koordinacijskega odbora emigrant skih društev predlagali več pozi tivnih popravkov, tako glede obnove uničenih bivališč, ki so last izseljenih delavcev, kot tudi glede nujnosti, /da se pri gradnji stanovanj poskrbi za olajšave tistim izseljenim delavcem, ki se nameravajo vrniti in ne razpolagajo s stanovanjem. Zahtevali s:, tudi poseb ne ukrepe, ki naj pospešijo gospo j darske pobude izseljencev, ki se, vračajo domov, saj prispevki, ki I Jih predvideva deželni zakon o o | migraciji nikakor ne morejo niti j zadostna vzeodbuda v tem smislu.; Posebne olajšave naj bi imele pred-1 vsem proizvajalne zadruge, katerih člani bodo večinoma bivši iz.se I Ijenci. Na srečanju so obravnavali tudi | vprašanje državne soudeležbe pri gospodarskih pobudah, nujnost, bolj še izrabe prihrankov emigrantov ter prihrankov, ki se sploh zbirajo v deželi in ki naj hi jih uporabili predvsem na manj razvitih področjih dežele. Glede tega so predstav niki emigrantov postavili zahtevo, naj se deželi dodelijo posebne možnosti na področju kreditov. Končpo so na srečaniu spregovo rili še o nujnosti zaščite in uveljavljanja kulturnih vrednot Furlanije v okviru vsestranske obnove ter o nujnosti priznanja narodnost nih manjših Glede univerze v Vid mti pa so predstavniki emigrantov poleg zadoščenja ob njeni ustanovitvi. ki pomeni pridobitev, za ka tero so se izseljenci dolgo let bo rili, izrazili tudi kritično oceno o nezadostnosti njenih struktur, kot jih predvideva zakonski osnutek, pred vsem kar se tiče š»evi’a in usme ritve predlaganih fakultet. blago, ki izhaja iz STEČAJA ki ga je imenovalo goriško sodišče in še blago najboljših znamk v IZREDNI RAZPRODAJI 4 PO IZREDNO NIZKIH CENAH 4 nekaj primerov BLUZE KRILA - ŽENSKE HLAČE 1.900 lir 3.0(M) lir Ženske hlače vseh vrst Poletne ženske bluze vseh vrst Ženske hlače i/. volne shetland Ženske modne bluze , Jeana krila - moda oliver Hlače i/. gabardina (čista volna) Hlače iz flencle (prava volna) Bluze - model polo Bluze iz. jerseja z.a močne postave Bele jcans hlače znanih znamk Modne črne jcans hlače Bluze baptist (čisti bombaž) Krila »vigogna* (volna) Podložena krila - tisk moda ’77 Krila iz gabardina - fin kroj po po po po po po P« po P« P<> po po po po po 3.00« lir 5.000 lir 5.000 lir 5.000 lir 5.000 lir 5.900 lir 5.900 lir 6.000 lir 6.000 lir 6.900 Ur 7.(810 lir 7.500 lir 8.000 lir po po po po po po po po po po po po po po 1.(88) Ur 1.000 lir 2.000 lir 2.500 lir 3.000 lir 3.000 lir 5.000 lir 5.900 lir 6.000 lir 7.500 Ur 8.000 lir 8.000 Ur 8.900 lir 9.900 lir RAZNE MOŠKE IN ŽENSKE PLETENINE Ženske majice vseh vrst po 1.500 lir Moške majice «giro collo* po 1.900 lir Unisex majice ovratnik «ciclista» po 2.(88) lir Modne pisane friset majice po 2.500 lir Moške majice - jeans moda po 2.900 lir Tiskane majice «Cobra» p« 3.500 Ur Puloverji - jeans moda po 3.500 lir Moške majice bouclet - visoka moda po 3.9(81 lir .Pulover majica - visoka moda po 3.9(8) lir Vezene ženske majice z.a sončenje po 3.900 lir Žen«kc majice (čista volna) po 5.(881 Pr Moške majice «La Persiana* po 6.500 lir Moški pulover (čista volna) po 7.5(8) lir Moški pulover (angoretta) P« 7.9(8) lir Moški puloverji (prava volna) po 8.500 lir OBLEKE - OBLEKE ZA SONČENJE ŽENSKI KOMPLETI Enobarvne dekliške obleke Tiskane ženske obleke (organz.ino) Tiskane obleke za sončenje (frotir) Ženske obleke raznih modelov Tiskane obleke za sončenje (organz.) Ženske obleke raznih vrst in modelov Pisane ženske obleke (bombaž) Pisane obleke (bombaž) Jeans brezrnkavna obleka Fine ženske obleke (angoretta) Pisane ženske obleke - visoka moda Bele ženske jopice Fine modne ženske jopice Ženski kompleti - visoka moda Kompleti: krila lz gabardina in bluza po 10.000 Ur SRAJCE - HLAČE - MOŠKE JOPICE Moške srajce raznih vrst Moške jeans jopice Hlače za mlade (grisaglia) Blau jeans raznih vrst Fine moške hlače Kariraste moške srajce s.m. Moške srajce - visoka moda Bele .jeans jopice Blau .jeans jopice Moške bele jeans hlače znanih znamk Modne črne moške Jeans hlače Fine srajce - visoka moda Modni blau jeans - fini Fini blau jeans znanih znamk Blau jeans znanih znamk 1.500 Ur 3.000 lir 3.90(1 lir 4.900 lir 4.900 lir 5.0(8) lir 5.000 lir 5.000 lir fi.DOO lir 6.000 Ur 6.000 lir 6.9(8) lir 7.000 lir 8.500 lir po 11.000 lir po po po po po po po P« po po po po po po Prihodnje leto spomladi bo teklo že trideset let, odkar velja maloobmejni sporazum za blagovno menjavo na področju Gorice, Vidma, Sežane, Nove Gorice in Tolmina. Vrednost blagovne menjave je bila v prvem letu veljavnosti sporazuma (do 30. 8. 1949) dokaj skromna, saj ni dosegla niti sto milijonov lir. V obdobju med prvim aprilom 1974 in 31. marcem 1975 pa je že presegla 5,2 milijarde lir. Sklenitev trgovinskega dogovora so prva leta po končanj vojni in leto po razmejitvi nar^k g,"—- * dolgo let, porinilo že najmanj fin In artieolaikih predmetov, kar tudi za velikansko bogastvo: s katerim razpolaga Italija, vendarle veliko pomeni. Podatki, ki jih je Italo Angie nanizal, zaskrbljujejo. Posebno zato, ker ni najti možnosti, kako to preprečiti. Tovrstne kraje naj pogostejše beležimo v cerkvah. V lanskem letu so v Italiji oropali rtič manj kot 193 cerkev. To je tudi razumljivo. Cerkve so želo bogate, v cerkve je dostop razmeroma preprost, vrhu tega nimajo cerkve, razen redkih i zjem, nobene primerne zaščite. Druga tarča tatov so zasebne umetniške zbirke. Po podatkih, ki so jih zbrale policijske oblasti, so v preteklem letu »neznanci* vdrli v 150 stanovanj, od- koder so odnesli veliko umetnin. Končno pridejo na vrsto tudi javni muzeji. O muzejih bi lahko na dolgo in široko govorili, saj je znano, da so v italijanskih muzejih zbrane velikanske vrednosti, da so pa pogosto prav te umetnine človeku nedostopne, ker italijanski muzeji nimajo dovolj sredstev, da bi namestili zadostno število kvalificiranih ljudi, celo niti preprostih čuvajev. Zato je popolnoma razumljivo, da tudi iz javnih muzejev marsi- kdaj kaj izgine. V lanskem letu so zabeležili 16 velikih kraj seveda veliko večjega števila umetnin. In če smo že večkrat brali, da so tatovi odnesli to ali ono veliko umetnino, podatki, ki jih je zbrala Criminalpol, govore drugače. Tatovi; ki se ukvarjajo s krajo umetnin, se najpogosteje zadovoljijo z drobnimi predmeti, s slikami ali skulpturami manj važnih umetnikov. To pa zaradi tega, ker je te predmete lažje vnovčiti. Kakor je znano, so vse večje umetnine katalogizirane in zah, znane po vsem svetu. Taki predmeti pa ne grejo v denar. Kot beremo pogosto v dnevnem tisku, izgine veliko umetnin ali arheoloških predmetov iz odko pavanja raznih arheoloških najdišč, predvsem na področju bivših etruščanskih naselij. Iz etru-ščanskih grobišč grje veliko predmetov v tujino, seveda po raznih kanalih. Polici.ii sicer uspe del tega pre-moženja rešiti, toda iz leta v le-tdK šČ^Včča škoda; • ki 'jo tovrstno početje vnaša v italijansko umetniško zakladnico. Po podatkih mednarodnih policijskih sil ter po podatkih strokovnjakov, obsega tovrstno početje že velikanske vrednosti. Po nekaterih računih znaša vrednost ukradenih umetniških predmetov že 1 milijardo dolarjev, oziroma kar 900 milijard lii1. To pa velja le za zadnjih pet let. Čeprav so italijanske oblasti v zadnjih letih začele uvajati nekoliko strožje kriterije in so v zaščito umetnin pritegnile več strokovnih sil, se na vsakem koraku opaža pomanjkanje tistih kvalificiranih sil, ki naj bi zavrle kaj šele ustavile to početje. V strokovnih krogih so prišli celo do porazne ugotovitve, da »današnja družba , je praktično brez moči proti tistim krogom, ki se v mednarodnih okvirih ukvarjajo s krajo in razpečavanjem umetnin*. Še več, v istih krogih so prepričani, da «ta zadeva gre tako daleč, da bo v doglednem času škoda protizakonitega izvoza umet nin enaka koristi, ki jo Italija ima od tujega turizma*. O tem so razpravljali te dni na srečanju, kuga je organiziral center za preprečevanje kraje kul turnih dobrin. in plastik, ki odražajo vso bogato Spacalovo ustvarjalnost vse tam od leta 1937 pa do danes. Je to razstava, ki zasluži temeljit o-gled, saj je tu na ogled sinteza ustvarjalne umetniške sile človeka, ki je sloves svojega mesta ponesel daleč v svet. V eni izmed dvoran Rižarne je na ogled kakih 30 Spacalovih del v glavnem grafičnih listov, pa tudi nekaj obarvanih matric, ki. jih je navdihnila Spacalova antifašistična in antimilitaristična zavzetost. Tudi ta razstava ima širok časovni razpon, ker izhajajo nekatera dela še iz dobe NOB, to se pravi iz leta 1944, nekatera pa so nastala v poznejših časih, v dobi grških polkovnikov in čilske jun-te, to se pravi iz naših dni. In ko se že sprehajamo po Spacalovih razstaviščih, moramo stopiti še na tržaško univerzo. V veliki avli tržaškega novega vse učilišča je razvrščenih kakih 150 grafičnih listov, ki prav tako izhajajo iz daljšega Spacalovega u-stvarjalnega razdobja. Ko je preteklo soboto rektor tržaške univer ze De Ferra sprejemal v veliki avli goste, je izrazil mnenje in povsem upravičeno željo, da bi si Spacalovo razstavo ogledali ne le Tržačani, pač pa tudi tisti številni turisti, ki prihajajo v Trst po cesti prav mimo univerze. Ta želja je tako upravičena in hkrati utemeljena, da bi je ne bilo treba posebej poudarjati. V enem samem prostoru imeti na razpolago 150 del enega velikih mojstrov in sicer njegova dela v obsežnem u-melniškem in časovnem razdobju najmanj tridesetih let je vsekakor izredna priložnost. Za motorizirane turiste, prvenstveno za Slovence, ki prihajajo z onstran meje v Trst po nakupih pa tudi za ogled mesta, je ta razstava kot naročena. Za konec bomo navedli še urnik ko so vse tri razstave odmte ob činstvu: kot je znano, bo Spacalo va trojna razstava trajala do sre de septembra. Na Gradu sv. Ju sta (Bastione fiorito) je ob delavnikih razstava odprta od 9. do 13 ter od 16. do 19. ure, ob ne deljah pa od 9. do 13. ure. V Rižarni' je razstava odprta sle herni delovni dan od 10. do 19 ure nepretrgano, ob nedeljah pa od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih pa je Rižarna zaprta. Na univerzi pa imajo ves teden naslednji ur ni k: oci 10. do 13. ter od 16. do 19. ure. še nekaj dni. vse do nedelje, bo razstavljal v občinski galeriji znani tržaški «mojster kamna* Villi-bossi. O tem umetniku smo v našem listu že pisalimQ. se k njemu vračamo, saj grejta nega ifldkih .mojstrov, ki seTotČva kamna. Zna no je. da Villibossi odraža v svoji umetnosti vplive velikih mojstrov, kakršna sla Meštrovič in Miche langelo, le da je te vplive prene sel v današnje dni, vendar je ve lilcima vzornikoma ostal zvest do tolikšne mere, da svoje kamne po vsem izgladi, kar danes ni več *v navadi*. Villibossi ■ razstavlja v občinski galeriji nekaj svojih barvastih in obarvanih risb ter večje število skulptur kot so na primer «Mate-rinstvo*. «Strnjena podoba* in spet «Materinstvo» iz kraškega kamna, nadalje je tu ^Golobica* iz karar-skega marmorja in tudi manjša »Strnjena podoba» prav tako iz kararskega marmorja. Tu je še «Ranjena ptica» iz karnijskega porfirja, «Granatno jabolko» iz re-penskega kamna. tTri granatna jabolka* iz lepega belega marmorja, večja skulptura iz kraškega kamna z naslovom «Ljubezen*. končno ima Villibossi na razstavi tudi dve sohi, torej dva kipa iz lesa. Villibossi bo razstavl jal, kot smo že rekli, do nedelje ob 13. uri. Urnik občinske galerije pa je naslednji: ob delavnikih od 10. do 13. ure. ter od 17. do 20. ure. ob praznikih in ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. V galeriji tCartesius» se nadalju- je razstava Tržačanke Ossi Czin-ner, ki bo v galeriji ob Ljudskem vrtu razstavljala do konca meseca. Umetnica je prinesla na ogled več litografij in jedkanic. V galeriji •sTorbandena* v istoimenski ulici pa bodo vse do 5. julija na ogled dela Lina Berltra-mena. Sedaj pa bomo stopili nekoliko iz mesta in sicer v Kraško galerijo v Repna, kjer razstavlja tržaški slikar Emilio Primossi - Primožič. Kakor smo ob odprtju razstave že zapisali, je Primožič dal na ogled 17 svojih olj. ki prikazujejo v glavnem kraške motive ali pa motive iz tržaškega predmestja, nekaj pa je tu tudi tihožitij in cvetja. Za Kraško galerijo pa velja le praznični, oziroma nedeljski urnik, tako da je galerija skupno s kraško hišo dostopna občinstvu od 10. do 13. ure ter od 15. do 18. ure. Avtomobilska industrija v Franciji PARIZ, 25. — Kaže, da je tako imenovani bogati svet energetsko krizo že prestal. Res je, na vsakem koraku se srečujemo z vprašanjem, kako bomo nadaljevali, ko pa so potrebe vedno večje, zaloge pa vedno manjše, toda daleč smo že od onega razpoloženja, ki smo ga doživeli pred leti, ,ko so se začele omejitve v porabi goriv. Že lani so avtomobilske industrije začele normalno obratovati, letos prav tako proizvodnja vozil napreduje kot bi petrolejskega problema ne bilo. V letošnjem maju so francoske tovarne avtomobilov proizvedle za 1*8 odst. več vozil kot v lanskem maju. Konkretno je iz francoskih tovarn avtomobilov v letošnjem maju prišlo na trg 258.725 osebnih avtomobilov. V prvih petih mesecih letošnjega leta pa je bila proizvodnja avtomobilov v Franciji kar za 8 odstotkov večja kot v prvih petili mesecih lanskega leta. Vse francoske tovarne avto mobiiov so dale na trg le malo manj kot 1 milijon 400 tisoč vozil. Toda francoska avtomobilska industrija dela tudi za tuja tržišča. V samem maju so izvozili nekaj nad 145 tisoč avtomobilov, kar je za poldrugi odstotek več kot v maju lani, v aprilu letos pa so prodali v tujino za 7,6 odstot ka več avtomobilov kot lani. V' razdobju od januarja do maja je Francija prodala v tujino več kot 742 tisoč afljBrfiobiiov, Če Francija Tonini izvaža, pomeni, da ostane manj doma. Iz že omenjenih podatkov zvemo, da je bito letos v maju registriranih v Franciji »le* 152 tisoč osebnih avtomobilov, kar je za 7,5 odst. manj kot v istem mesecu lani, v prvih petih mesecih leta pa skupno 857.500. H gornjim zelo zgovornim podatkom bi morali dodati tudi nekaj podatkov o tovornih in industrijskih vozilih nasploh. Kaže, da sc je Francija tudi na tem področju krepko uveljavila v mednarodnih merilih, PETEK, ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Argumenti: V pričakovanju otroka 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 Mladina in delo 18.45 Benetke in pristanišče 19.05 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 19.20 Rin Tin Trnove prigode 20.00 DNEVNIK 20.40 Los Angeles: Ospedale Nord: Gospa Marsh, TV film 21.25 Tam-tam: aktualnosti Dnevnika I 22.25 V soboto zvečer OD DEVETE DO DESETE URE Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 13.30 Preizkusni kamen — BIOLOŠKI POSKUSI 18.15 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT 18.30 Program za otroke: AIMAROSOV LADIJSKI DNEVNIK 18.50 Bombetta e našo a patata, TV film za otroke 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Delitto sulle punte, po romanu C. Brahmsa in S. ■J. Dimona. I. nadaljevanje V vlogi Stroganova Renzo Palmer, v vlogi Rubinske pa Ornella Grassi. 21.45 Portobello, oziroma Petkov sejem 23.00 SPOLETO, O ČARA . . . Aktualnosti z 20. festivala «dveh svetov*. Oddajo vodita Luciano Salce in Isabella Iiossellini Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI I JUNIJA 1977 JUGOSLOVANSKA ^ Ljubljana 18.25 Morda vas zanima: G FIČNI BIENALE 18.55 Obzornik ■ 19.15 Nepremagljiv narod: smo armada 19.45 Regionalna arhitektura kedonije 20.05 Cesta in mi: DEFENZIVA Je JE VARNO 20.30 DNEVNIK 20.55 Tedenski notranje politi11 komentar 21.05 Edvard Munch, dramska n# daljevanka 22.05 Razgledi: LJUBLJANA 22.40 I. Shaw: BOGATAŠ IN M VEŽ. nadaljevanka 23.30 DNEVNIK Koper . 20.55 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK „n 21.35 OB VSAKI URI SI L,AHKU ZADET Celovečerni film. v kate>el. igrajo Lino Ventura, Meurissc, Ra.vmond P(,|c grin in Christiane Fabri?8 . 2,3.35 Locandina, reklamna °d,j. * 23.50 Umetnost Bližnjega in 5da Va njega vzhoda: Iran Za qreb 20.30 DNEVNIK 21.00 Ob gledanju TV 22.55 Človek in čas Švica 10.30 Program za mladino: DOLINA KRALJEV, lit n> dalievanje 20.30 DNEVNIK 20.45 Vališ al Soo 21.45 DNEVNIK 22.00 SARAH, TV nadaljevank* 22.50 Portreti: Jean Helion: cBarve bode» 7.00, TRST A 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 10.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 Tjavdan; 9.30 Ženska imena; 0.40 Koncert; 10.05 in 11.35 Predpoldanski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glasbeni almanah; 14.05 Mladina v zrcalu časa; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Deželni skladatelji; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Kulturni dogodki; 18.25 Domači zvoki. KOPER 8.30, 9.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila: 8.00 Glasba za dobra jutro; 10.00 Z nami je...; 9.15 Edig Gailetti; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Elisabettine zgodbe: 12.00 Na prvi strani; in jaz; 10.00 Radijske diskusij* 11.00 Guido Morezzelli: II nista, nadaljevanka: 12.05 Dfjh.1 zvok; 13.30 Program z Donat*} to Moretti; 14.30 Valčki; 16.30 *J. J sebna oddaja z Lino VolonlJ’ c 18.05 Big-band koncert; 19.20 «>,: dovina Italije; 10.20 Dve koei in kitara; 20.30 Lombardia; Simo koncert: Filharmonični 0 kester iz Berlina, pod vodst'0 H. von Karajana. SLOVENIJA 6.00, 8.00, 9.00. 11.00, 12[J’ 13.00* 15.00, 16.00, 18.00, 2^1 22.00 Poročila; 6.15 Danes za v8,-' 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro j tro, otroci!; 8.20 Beseda na “ našnji dan; 8.30 Iz naših sp01’ dov; 9.08 Glasbena matinej ' 10.05 Počitniško popotovanj 10.20 Parada orkestrov; 10.40 'Tur': bo 12.05--Glasba po željah ;>.J2.4ttt*ru-»>» 'glasbene tradicije; 11.40 ■ ■ , ristični napotki; 14.00 Kultura in stični napotki; 12.03 Po Talili družba; 14.10 Plošče; 15.00 Po, po|eh: 13.10 Z orkestri in sol«*V poldanski koncert; 16.10 Ital. zbo- 15.30 Kmetijski nasveti; 13.40 P1 halne godbe; 14.30 Priporoča vam...; 14.50 Človek in zdrsaj- ' ff8Š gost; 17.00 «Vrtiljak»; 18.00 ^ nom; 19.00 Tops pops; 19.35 Na- (|i(, ob 17.00; 19.05 Mesta Pri!". H; 16.45 Orkester Caravclli; 17.45 Ansambel Mihe Dovžana; 18.00 Kulturna panorama; 18.10 Pojeta Gorard Lenerrpan in Sonja Gabršček; 18.45 Občan pred mikrofo- 16.30 Napotki za turiste; Glasbeni intermezzb; 16.45 ši zbori; 21.00 Glasba in zvoki; 21.35 Rock party; 22.35 Simf. koncert; 23.45 Jazz. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00. 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.30 Jutranja glasba in pogovori; 9.00 in 10.35 Vi tol ji; 20.45 20.35 Lahko noč, otrort Ansambel bratov AvSen 21.00 Slovenska popevka 77; *jjj. w Besede in zvoki iz logov doii>aC,.;. h. 00.05 Literarni nokturno; ^ k; Jazz; 1.05 Ples; 2.03 Romant>cn„ lik komorna glasba; 2.30 Nočni z"i,tl ci; 3.03 Mojstri jazza YHHiiiiHtiMMHiiiiiiMiiiiiiitiHiiMiiiiiiiiHiHiiifMiiiMHHiiiiitHiHHiHMiiHUHHtiiiiiMHHiiiHiiiHHHiHHiHiiiHiMiiHiMiiiHiiHiiiiiiHHiitiiMHiiiiitiiiiiMi9ii" Re^; OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nepredvideni dogiKlki vas bodo spravili iz ravnotežja. Izkoristite trenutek miru za počitek. BIK (od 21.4. do 20.5.) Skušali vas bodo izigrati, kar pa ne bo uspelo. Prijateljstvo, ki ne obeta veliko. Horoskop DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nekoliko v dvomu boste in to brez razloga. Pereč družinski problem bo rešen. RAK (od 23.6. do 22.7.) Delo bo uspelo po vaši zaslugi, vendar brez zadoščenja. Nekdo vam bo hvaležen. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne pod pirajte načrtov, ki. nimajo možnosti uspeha. V ožji družbi bo prišjo do trenja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne ozirajte se na malenkosti, pač pa krepko naprej. Na pot boste morali. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Če hočete izpolniti vse naloge, reorganizirajte svoje poslovanje. Dobili boste koristne nasvete. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Na svojem delovnem mestu boste uveljavili nove metode, bo delikatno vprašanje. ..9) STRELEC (od 23.11. do 20> Če ne boste previdni, utegn doživeti finančni neuspeh. , -KOZOROG (od 21.12. do ^ ^ Če boste požrtvovalni, se vau1 ^ uresničil načrt. Potrudite se bodite bolj družabni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) 7 pri' vi interes vas bo vedno bob F » yV- 4 v *• >.*• - »- ■** —- -'■* * v - .. ' '4 Openci so v prvenstvu «pomlad» izgubili z Interjem 1904 - Slovenski derbi Kontovelu - Druga Jadranova peterka odpovedala «POMLAD» SKUPINA D 'i Zaključilo se je tudi to prvenstvo! V tej skupini je bilo v nedeljo v zadnjem. kolu odločilno srečanje za ‘prvo mesto med Poletom in Interjem 1904. Žal, Poletu ni uspel velik podvig, da bi premagal nasprotnika in da bi se s tem uvrstil v finale. Po izredno dobrem prvem polčasu, ko so našj fantje vodili z 39:31, pa sta sodnika začela svoj «show» in. sta najprej dosodila Borisu Vitezu peto osebno napako, nakar, da bi bila mera polna, sta še izključila kapetana Valterja Sosiča. Gostje so tako imeli lahko pot do zmage in so tud; visoko zmagali, škoda, da-sta prav sodnika skvarila to srečanje, ki bi bilo drugače ze- Posnetek z nedeljske motociklistične dirke za Veliko nagrado Jugoslavije v Preluki ......................................................iillillllllllliiilillllniiiimiiuiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimn,ii,l|„i„im,|„l„,1„I„l„l„|,„„„|,„|i|i„iiiii,i„„.......iiiiiiiiiimitiifiiiiiiiHitimiiiiiimiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiniiiiiiiiiiiiiiHtiifiiijiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiii TENIS OD DANES DO NEDELJE ŠZ Gaja prireja mednarodni turnir Vsa srečanja bodo na igriščih na Padričoh Ob priliki desetletnice delovanja Športnega združenja GAJA iz Pa-drič in Gropade bo teniška sekcija priredila mednarodni moški turnir za neklasificirane igralce v dneh 24., 25. in 26. junija. Poleg teniških društev iz tržaške pokrajine se bodo turnirja udeležila tudi naslednja teniška društva iz matične domovine: Teniški klub Slovan iz Ljubljane, Obalni teniški klub iz Kopra, Teniški klub Triglav iz Kranja in. Teniški klub iz Šoštanja. Potek turnirja bo zelo zanimiv. Igralo se bo namreč do polfinalnih srečanj na en set z direktno izločitvijo. Ti neposredni stiki z teniškimi i-gralci iz matične domovine spadajo vsekakor v okvir vse izrazitejših prizadevanj ŠZ Gaja, da pride med športniki, med Italijani in Slovenci z obeh strani meje do vedno večjega razumevanja in sodelovanja. Izidi posameznih srečanj verjetno ne bodo zelo Ugodni za Gajine igralce, vsekakor pa je večje važnosti navezava pravih prijateljskih odnosov* med i društvi: jnt posamezniki. Vsa , srečanja bodo na domačem ligi1^č^,i)na'Padri^ah', in sicer v petek popoldne v soboto in nedeljo pa neprekinjeno od 9. ure naprej. LV KOLESARSTVO DIRKA PO ŠVICI Pollentier še v vodstvu FLUMSERBERG. 23 - Belgijec Lucien Van Impe je zmagal v deveti etapi kolesarske krožne dirke po Švici, Michel PoJentier pa še vedno vorli na skupni lestvici. VRSTNI R.ED 1. Lucien Van Impe (Bel.), ki je prevozil 166 km dolgo progo od Buergiena do Fluniserberga v 4.39’46”. ' 2. Bellini 3. Pronk (Niz.) 4. Zweife! (Švi.) 5. Pollentier 6. We!lens (Bel.) 7. Pujol (Šp.) 8. Bergamo 9. Fernandez Ovies (Šp,) 10. Sulter (Švi.) SKUPNA LESTVICA '1. Pollentier, (Bel.) 2. Van Impe (Bel.) 3. Pronk (Niz.) 4. Sutter (švi.) 5. Pujol, (Šp.) 6. Zweife! (švi.) po 23" 26" 30’ 38" 44" 48" 49’ 52" KOLN, 23. — V letošnji atletski -Klf/om so dosegli že celo vrsto od-■J“nih izidov. Tekmovanja se vrsti-drugo za drugim, saj je že mno-atletov v odlični formi. Tudi da- 37.23*57" 24” 27" 51" 1'21" 1’39" DanouiHaume zmapal CARCASSONNE, 23. — Francoski kolesar Jean Pierre Danguillaume je zmagal na letošnji krožni dirki po Audi. V zadnji etapi pa je zmagal Bel gijec Willy Tierlinck, ki je v zaključnem sprintu prehitel Italijana Paolinija. VATERPOL Madžarska prva SANREMO, 23. — Madžarska reprezentanca v vaterpolu je osvojila prvo mesto v mednarodnem turnirju, ki se je danes zaključil v Sanremu. V odločilnem srečanju je premagala. reprezentanco Italije z 8:5. Moštvi sta sicer zaključili turnir z enakim številom točk, vendar je prvo mesto pripadlo Madžarom za radi boljše razlike v golih. ODBOJKA NA TEKMI JUGOSLAVIJA ■ LR KITAJSKA Navdušenje v hali Tivoli «Plavi* zasluženo premagali močne goste - Danes tekma v Zagrebu Jugoslavija — LR Kitajska 3:1 (-4, 6, 11, 14) JUGOSLAVIJA: Lukač, Bogoevski, Vračarič, Jelič, Matijaševič, Kisič, Jovič, Šuker, Kuljič, Travica in Ta-ševski. " LR KITAJSKA: Li Hsiao-feng, Han Hsiao-li, Yu Paolu, Chang Hsiao-ping, Wang Hu-lin, Lin Yu-ting, Wang Jung, Tsiu-yu, Wang Hung fu, Wang Tieh-shao, Jang Hsi-en-sheng in Liu Wei sheng. SODNIK: Moran. Pred več kot 3.000 gledalci je bilo v dvorani Tivoli v Ljubljani drugo srečanje med moškima odbojkarskima reprezentancama Jugoslavije in LR Kitajske. Ta čas sta namreč na gostovanju po SFR.I obe izbrani vrsti Kitajske, ki bosta odigrali po pet tekem tako v moški kot v ženski konkurenci. P0 (iiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiimniiiiiiii NOGOMET ITALIJANSKI POKAL Milanski enajsterici zanesljivo v vodstvu Veliki finale za 1. mesto bo 3. julija Po prvem povratnem kolu je" stanje v obeh skupinah finalnega dela italijanskega pokala že precej jasno. Tako Milan kot Inter zanesljivo vodita in skoraj gotovo je že, da se bosta ti dve moštvi srečali 3. julija v finalnem srečanju. Ta izid je bil vsekakor predviden, saj ne nastopajo v finalnem delu močnejše enajsterice, če izvzamemo Juventus, ki pa se je že zadovoljil z letošnjimi uspehi. SKUPINA A Po predvidevanju je Milan z lah koto odpravil enajsterico Spala. Že po 6 minutah je Milan vodil po zaslugi Bigona, proti koncu polčasa pa je Braglia podvojil. V' drugi tekmi te skupine sta se Bologna in Napoli razšla pri neodločenem izidu 0:0. S tem izidom si je Bologna zapravila še tisto malo možnosti, da bi Milanu ogrožala 1. mesto na lestvici. V prihodnjem kolu, ki bo na sporedu v nedeljo, se bosta spoprijela Bologna - Milan in Napoli - Spal. LESTVICA Milan ' ' 4 4 0 0 12 2 8 Bologna 4 2 1 1 5 5 5 Napoli 4 1 1 2 3 5 3 Spal 4 0 0 4 0 8 0 SKUPINA B Juventus je končrto pokazal lepo in uspešno igro na gostovanju v Vi-cenzi. S štirimi goli (2 Boninsegna, Gori, Francisca) je premagal doma- CŠi jb' ,5' r d« n' i# i* li- il» fV id S' d' st r v li. d n Wjsterica Primorca, ki je letos uspešno igrala v prvenstvu 3. nogometne amaterske lige in se je povsem zasluženo uvrstila v 2. AL čine, ki bodo v prihodnji sezoni nastopali v A ligi. Za Vicenzo sta bila uspešna Albanese in Bastianello; domačini so sicer nastopili z močno okrnjeno postavo, zaradi česar niso mogli doseči ugodnejšega izida. V drugi tekmi pa sta se Inter in Lecce nepričakovano razšla pri neodločenem izidu. Inter je zaigral pod svojimi zmožnostmi, predvsem po zaslugi domačinov, ki so bili stalno v premoči. Inter je povedel z golom Mazzole, deset minut pozneje pa so domačini izenačili z golom Rolla. V prihodnjem kolu bodo igrali Inter - Vicenza in Lecce - Juventus. LESTVICA Inter 4 3 1 0 6 1 7 Vicenza 4202784 Juventus 4 1 1 2 5 5 3 Lecce 4 0 2 2 3 7 2 VČERAJ IZ BEOGRADA Jugoslavija odpotovala v Južno Ameriko BEOGRAD, 23. — Jugoslovanska nogometna reprezentanca je danes iz Beograda odpotovala na večdnevno turnejo po Južni Ameriki, kjer bo odigrala skupno šest prijateljskih tekem, in sicer v Braziliji in Argentini. Prvo tekmo bodo «plavi» odigrali proti brazilski reprezentanci, in to že v nedeljo, 26. junija. HELSINKI, 23. — Danska nogometna reprezentanca je v prijateljski tekmi premagala Finsko z 2:1 (0:0). ATENE, 23. — Nogometna enajsterica Panathinaikos je osvojila letošnji grški pokal. V finalni tekmi je premagala ekipo Paok iz Soluna z rezultatom 2:1. REKA, 23. — Nogometni reprezentanci Jugoslavije in Albanije sta se razšli pri neodločenem izidu 1:1 (1:0). Srečanje je bilo veljavno za balkansko prvenstvo izpod 21 let. V okviru anglo - italijanskega nogometnega turnirja za polprofesionalna društva so dosegli naslednje izide- Teramo — Yeovil Town 3:1 Parma — Bath City 0:1 Turris —' Redditch United 0:0 Lecco — Scarborough 1:1 OLIMPIJSKE IGRE NEVV YORK, 23. - Guverner a meriške zvezne države Carey je Izjavil, da bo mesto New York postavilo kandidaturo za olimpijske igre leta 1984. Doslej so bile OI samo enkrat v ZDA, in sicer leta 1932 v Los Angelesu. zmagi v Beogradu so. «plavi» zmagali tudi v Ljubljahi po štirih setih igre. Ker se je uvodni ceremonial nekoliko zavlekel, so bili Jugoslovani slabo ogreti in prav * temu gre pripisati slab začetek. Po drugi strani niti umetni pod v dvorani Tivoli ni primeren za odbojko, kar je seveda v največji meri trpela obramba. Tako so gostje s svojo značilno azijsko igro hitro in atraktivno, razmeroma lahko osvojili prvi niz. Ko 'je trener domačinov Krevsel napravil dve menjavi in dobil najboljšo postavo, pa so bila vsa prizadevanja gostov zaman. Najprej je uspelo domačinom izenačiti .in potem še povesti v setih z 2:1. Zadnji niz se je pričel za «plave» dobesedno katastrofalno, saj so bili proti izredno težkim servisom nasprotnikov brez moči in tudi napad se je skoraj vedno zaustavil ob izredno dobrem bloku Kitajcev. To se je ponavljalo vse do stanja 13:3. Od tega trenutka naprej pa se je pričel pravi «cre-scendo*, da so domačini po nepre-več blesteči igri v začetnih razpletih spravili gledalce na noge. Uspelo jim je razliko omiliti na 13:7 in po vodstvu s 14:7 so imeli Kitajci kar pet set žog. Ta velika prednost jim pred navdušujočo igro Jugoslovanov ni zadostovala, saj so izbojevali še devet,.potrebnih točk. )P JL.teTO tudi končno zmago. Pri Jugoslovanih bi to pot pohvalili Vracariča ter mlada Kuljiča in Taševskega, pa čeprav so tudi drugi zadovoljili. Pri gostih pa se je še posebej izkazal tehničar in kapetan Lin Yu-ting ter Yu Pao-lu. Za prireditev tega dvoboja Aka domskemu odbojkarskemu klubu E-notnost in Študentskim domovom v Ljubljani gre vsa pohvala za res izredno dobro organizacijo srečanja. V kratkem nagovoru je predsednik Zveze telesnokultumih organizacij Slovenije Marjan I-enarčič med drugim dejal naslednje: »Slovenska in jugoslovanska športna javnost visoko cenita vrednost in kakovost odbojke v LR Kitajski, ki je postala svetovna odbojkarska velesila te plemenite športne panoge s preko 20 milijoni aktivnih odbojkarjev. V imenu ZTKOS je zaželel gostom veliko športne* sreče, dobro počutje in lepa doživetja v SR Sloveniji in SFRJ, gledalcem in gledalkam pa veliko športnega užitka.* Danes bosta moška in ženska vrsta LR Kitajske igrali v Zagrebu z reprezentanco SR Hrvatske, potem bosta sledili srečanji z Jugoslavijo še v Sarajevu in Šabcu, nakar bocio gostje iz Kitajske preko Beograda odpotovali še na desetdnevno turnejo v Albanijo. Za konec bi lahko rekli še to, da je Ljubljana po skoraj 20-letnem premoru le doživela veliki odbojkarski dogodek, ki je številne gledalce povsem zadovoljil. G. Furlanič SINOČI V TRSTU Ekipi Ediimar «Turnir prija(eljstva» Sinoči se je v telovadnici v Ul Monte Cengio konča' mednarodni moški odbojkarski turnir, ki ga je organiziral novi tržaški prvoligaš Cus. Pričakovati je bilo, da bo slavil poljski prvak AZS, toda Poljaki so izgubili tekmo z organizatorjem. Potem je AZS premaga! Ediimar, toda slednji so v odločilnem spopadu premagali Tržačane z 2:0 in so tako zasluženo slavili. IZIDI: Cus Trst - AZS Poljska (8, 12) AZS . Ediimar (-5, 9, 2) Ediimar - Cus Trst 2:0 (13. 10) «Rev!val 77» Na ženskem odbojkarskem turnirju za »Revival 77» je sinoči v Zgoniku ekipa ZTT premagala Kras s 3:2 (3, -13, 3, -8, 5). Kuba - Italija 3:0 Odbojkarice Kube so odigrale še zadnjo tekmo v Italiji in to z reprezentanco ter zmagale s 3:0. Vsekakor so Italijanke igrale v Bologni bolje kot v Fanu, toda še vedno ne tako dobro, da bi izredno dobrim nasprotnicam odvzele vsaj niz. Na turneji po Evropi so Kubanke 2:0 2:1 doslej izbojevale sedem zmag in njihova zmagovita pot se bo slej ko prej nadaljevala tudi v Španiji. KOLESARSTVO V ORGANIZACIJI «PEDALE TS» Na nedeljski dirki tudi gostje iz SRS Tržaško športno društvo «Pedale Triestino* bo v nedeljo, 26. junija, priredilo mednarodno kolesarsko dirko za veterane za 2. pokal »Mam ma FedericU, s. startom in ciljem na Opčinah. Proga bo dolga 103 km. Dirke se bodo udeležili najboljši veterani iz severne Italije in kakovostna skupina iz Slovenije. Zbor tekmovalcev bo v nedeljo, na Opčinah, ob 7.30. Start pa bo ob 8.30. lo zanimivo in še polno razburljivih razpletov. Polet je s tem izgubil možnost, da bi zastopal slovensko košarko v finalu tega prvenstva. V tej skupini je bil v soboto' na Kontovelu slovenski derbi med do-tnačim moštvom in Bregom. Konto-velci so se Brežanom pošteno oddolžili za spodrsljaj v prvem delu prvenstva in so tudi zanesljivo premagali dolinske zastopnike. Zmagovalec te skupine je torej Inter 1904. Drugi je Polet, kj je lahko s to uvrstitvijo povsem zadovoljen’ Kontovel in Breg pa sta obtičala pri dnu lestvice. Kontovelci so startali v tem prvenstvu' z nepopolno postavo (nekateri igralci so bili namreč zaposleni s kadeti) in so v uvodnem delu prvenstva tudi doživeli nekaj nepričakovanih porazov. Ko pa so lahko poslali na i-grišče vse svoje najboljše igralce, so tudi osvojili tri zmage. Brežani so po predvidevanju zasedli zadnje mesto. Prvenstvo je zanje služilo izključno zato, da sj igralci naberejo koristnih izkušenj za bodoča prvenstva. Osvojili so eno zmago (proti Kontovelu), v nekaterih tekmah so bili nasprotnikom povsem enakovredni, nekajkrat so tudi razočarali, vseeno pa bi njihov nastop ocenili kot pozitiven. IZIDI ZADNJEGA KOLA Polet - Inter 1904 52:74 Kontovel - Breg 60:44 Ferroviario B - Don Bosco 86:71 KONČNA LESTVICA Inter 1904 18; Polet 16: Ferroviario B 10; Don Bosco 8; Kontovel 6; Breg 2. SKUPINA C V tej skupini je od naših zastopnikov igral le Bor. Takoj gre omeniti. da je bila ta skupina nedvomno kakovostnejša od D skupine. Zasluženo je zmagal Ferroviario A, ki je bil že lani s temi igralci deželni prvak v prvenstvu naraščajnikov. Borovci so obtičali na predzadnjem mestu. Osvojili so le dve zmagi, obe proti Libertasu. V nekaterih tekmah pa so bili močnejšim nasprotnikom povsem enakovredni. Tudj v zadnjem kolu so ppoti Servolani pokazali izredno borbenost, saj so izgubili le po podaljšku. IZIDI- ZADNJEGA KOLA Bor - Ser volana 86:89 Ferroviario A - Llbertas 108:41 Počitek: Flaminio < KONČNA LESTVICA Ferroviario 4 14; SfervolpnS 12; Flaminio 10; Bor 4; Libertas 0. 1. DIVIZIJA Košarkarji druge Jadra no ve peterke so v soboto nerodno izguhili s skromno ekipo San Sergjo in so tako s porazom .zaključili svoje nastope v tem prvenstvu. Do konca prvenstva manjka še eno kolo, a Jadrart B je tekmo z Juven-tusom že odigral in jo je tudi izgubil. Naši fantje so tako zamudili e' dinstveno priložnost, da bi popravili položaj na lestvici in so tako obtičali pa predzadnjem mestu. Andrej Udovič, član Konto vdove kadetske ekipe Če bi lahko na kratko ocenili nastop druge Jadranove peterke v tej ligi, , bj dejali le to, da je naša ekipa igrala izključno z namenom, da nudi možnost igranja v kakem prvenstvu tudi nekaterim košarkarjem, ki so že opustili aktivno igranje in tudi da bi poplačala trud nekaterih požrtvovalnih fantov, ki so resno trenirali s prvo ekipo, a niso prišli v poštev za deseterico najboljših. Če gledamo torej nastop naše ekipe skozi ta zorni kot, potem mislimo, da so naši fantje tudi upravičili upe. IZIDI 13. KOLA Jadran B - San Sergio 70:81 Ferroviario - Scoglietto 80:62 Počitek: Edera ' LESTVICA Juventus 22: Ferroviario 18: Grandi Motori 14; Scoglietto 8; Jadran B in Edera Milje 6; San Sergio 4. PRIHODNJE KOLO (26. 6.) . Juventus - Bor (že odigrana); Ferroviario - Edera; San Sergio -Grandi Motori. Počitek: Scoglietto. edko Bregovi In Kontovelovi košarkarji so (na sliki med prvo tekmo v Dolini) končali prvenstvo »pomlad* na spodnjem delu lestvice OBVESTILA SPK ČUPA IZ SESLJANA sporoča, da bo društvena regata 15. julija v Sesljanskem zalivu. Podrobnosti bodo javljene pravočasno. * « • SPK ČUPA IZ SESLJANA sporoča, da ima na razpolago dve regatni jadrnici tipa »optimist*, za mlade (10 -12 let), ki bi se želeli posvetiti jadranju. Zainteresirani starši naj se javijo ua ZSšDI. ♦ * * SPK ČUPA IZ SESLJANA sporoča, da b« jadralni tečaj za mlad'no od 29. junija do 6. julija (vsak dan od 9. do 17. ure) V Sesljanskem zalivu pod vodstvom prof. Franka Drasiča. Vpisnina 15 tisoč lir. Vpisovanje na sedežu ZS SDI. Ul. sv. Frančiška 20. Vsi tečajniki morajo znati plava* ti in ostati v vodi vsaj 15 minut. Mladoletne morajo vpisati starši ali skrbnik. Zaradi omejenega števila mest vabi društvo zainteresirane, da sc čimprej vpišejo. PLANINSTVO V ORGANIZACIJI SPD TRST Tržaška nižješolska mladina dva dni v Zahodnih Julijcih Mladi planinci so se povzpeli tudi/na Lovce in Poldašnjo špico Kako prisrčni so bili pozdravi v soboto zgodaj zjutraj na železniški postaji ved.o le tisti, ki so se udeležili dvodnevne ture na Višarje, Lovce in na Poldašnjo špico v Zahodnih Julijcih. Z 32 prisotnimi ni-žješolci so bile zastopane vse šole na Tržaškem, z izjemo dveh, ki so v zadnjem trenutku odpovedale u-deležbo. Slovensko planinsko društvo se je za to priložnost skrbno pripravilo in poskrbelo za vse; od tehnične opreme do lepega sončnega vremena. Po vlaku, ki smo ga izletniki zapustili v Ovčji vasi smo se vkrcali v gondolo, ki se je povzpela do Višarij. Za marsikoga je bilo to veliko doživetje, saj je žičnica pripeljala na prag visokogorskega sveta. Tu so se mladi planinci porazdelili v skupine in v vrsti stopali v breg proti Lovcem. Kmalu so se -spoprijeli z nekaj krpami snega in da bi bila pot varna so po snežišču napeljali vrv. Še nekaj metrov vzpona in bili so na Lovcih. Da bi se lahko tudi starši prepričali kako je vsem teknila malica, kako so obrazi žareli od veselja nad premagano potjo, je poskrbel predsednik SPDT in vse pridno filmah Kamenje, kamenje, marsikomu bo še nekaj dni odmevala v ušesih , ta beseda. Da, pri spustu v kočo Pellarini je bilo treba paziti na kamenje, ki se je sprožilo «b vsakem koraku. V koči Pellarini, ki stoji ob vznožju Žabniške krnice, je morala Zdenka že pokazati vso svojo veščino v prvi pomoči; že so se pojavili prvi žulji in nekaj prask. Tu so se porazdelili v dve skupini; bili so namreč preveč šte vilni, da bi skupaj prespali v tej koči. Ura je bila šest, ko so se spu ščali mipno Nabojsa, ki je žarel v večernih žarkih v dolino Zajzere. Zadovoljni so bili, ko so po dveh urah hoje zavohali v gozdu dim. saj je bil to znak, da je v bližini koča bratov Grego, kjer so že nestrpno čakali s toplini obrokom in varnim ležiščem. v . Posebno so to občutili ponoči, ko ja bila zunaj nevihta. Kakšno je jutro po nevihti ni treba posebno opisati, saj je enkratno. Tako bo tudi našim udeiežen-.cem ostalo še mnogo časa v spominu. Medtem ko je skupina »trpečih* (zaradi žuljev), ostala pri koči, se je petnajsterica, opremljena s ču-taricami polne studenčnice, podala proti cilju izleta, na 2087 m visoko IVdp.šnjo špico. Da bi pot ne bila preveč enolična % je poskrbel Franko s svojim spontanim humorjem. No, tako so naši mladi planinci v dveh dneh osvojili kar dva dvatisočaka, kar seveda ni šala, ker je bila večina prvič v visokogorskem svetil. Na poti nazaj je nekaj navdušencev že spraševalo; «Kam pa gremo drugič?* Mislim, da je že s tem vprašanjem poplačan ves trud, ki ga vodstvo planinskega društva posveča mladim, bodisi s planinsko šolo, kakor tudi s praktičnimi izleti v naravo. Zdenka Trampuž Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montaechi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS . 61000 Ljubljafi*. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob da- lavnikih 13.000, ob praznikih 15 000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ijj goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italija pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 24. junija 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajaj in tiska I lZTT \ Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG PO OSMIH URAH POSVETOVANJA Presenetljivo mila razsodba milanskih sodnikov: 7 let ječe Renatu Curciu Prav tako mili so bili sodniki tudi z ostalimi štirimi obtoženci MILAN, 23. — Nepričakovano mile razsodbe milanskega porotnega sodišča: 7 let zapora Renatu Curciu, 2 leti in 6 mesecev Nadii Mantovani, 5 let Angelu Basoneju, 3 leta in pol \ineenzu Guagliardu in Giovanniju Isi. Javni tožilec je zahteval skupno 49 let zaporne kazni (od tega 21 let za Curcia) in znatne denarne globe. Predsednik sodnega zbora Mario Da Rio je prebral obsodbo ob 18. uri, po osmih urah posvetovanja. Obravnava se je začela le nekaj minut pred 18- uro. Kazalo je namreč, da bodo obtoženci danes prisotni v sodni dvorani, najbrž pa so se v zadnjem trenutku premislili in se odpovedali tudi zaključni samoobrambni izjavi, češ «saj je v.:e le bedna farsa). Proti pričakovanju se je tudi javni tožilec odpovedal pravici do odgovora branilcem in sodni zbor se je lahko umaknil k posvetu že nekaj minut po začetku razprave. Začelo se jč dolgo vendar pa nenapeto čakanje na razsodbo. V sodni dvorani *o bili dejansko samo časnikarji in fotografi ter nekaj osamljenih radovednežev. ki so prišli čez rešeto policijskih in karabinjerskih pregledov. šdino vprašanje, ki so si ga zastavljali prisotni, je bilo. če bo sodni zbor osvojil tezo- javnega tožilca, ki je zahteval izredno strogost, ali pa bo sprejel izvajanje zagovornikov. Branilci so doslej najbrž edini primer priznanih odvetnikov, ki so branili zastonj in s tolikšno vnemo skupino obtožencev, ki so jim bili politično sovražni in so jih vrhu vsega še žalili in jim grozili. Teze. ki so jih razvili med včerajšnjimi posegi. . so bile morda v marsičem pretirane in drzne, glavni oivornik vseh pa }° bila zahteva Po pravični razsodbi in odločno zavračanje vsakršne eksemplarične kazni. V tem primeru bi se država samo maščevala sovražniku, potrdila bi njegove trditve in obtožbe o procesu farsi in skratka s prekomerno strogostjo bi pokazala obenem tudi svojo nemoč. Njihovo izvajanje ni. kot kaže današnja razsodba, naletelo \ na gluha ušesa, saj so vsi prisotni pripisali ravno odločnemu in zavzetemu posegu zagovornikov dejstvo, da je sodni zbor naložil obtoženim brigadistom tako mile kazni. Cureio je bil obsojen le zaradi manjših kaznivih dejanj (nedovoljena posest orožja in upiranje javnega funkcionarjem), oproščen pa je bil obtožbe poskusa umora. Kljub današnji obsodbi pa je Cur-cio uradno še nekaznovan. Ne današnja. ne prejšnji dve obsodbi (na 2 leti v Bologni zaradi žaljenja nekega sodnega zbora in na 8 let v Reg-gio Emilij zaradi sodelovanja pri nekem ropu) nista sc polnomočni in zaradi tega nista bili vpisani v kazenski Ust. Ka/.e pa 'vsekakor, da se vodja samozvanih rdečih brigad ne zmeni *a obsodbe in pojmuje procese le kot priložnost političnega spopada z osovraženo državo in njenimi ustanovami. Prejšnji teden je med uvodno obravnavo večkrat poudaril, da buržujska država ne more soditi revolucionarni skupini, obenem pa pripomnil. da je proces primer nasilja nad brigadisti, ki se bodb za to krvavo maščevali. Po začetni uprizoritvi je »stopil z odra* in se ni več zmenil za proces. Predsednik Da Rio je . popoldne prebral razsodbo pred občinstvom časnikarjev in fotografov. edini, ki so poleg redkih radovednežev lahko šli skozi rešeto karabinjerskih in policijskih pregledov. Sodna palača je bila že teden dni izredno zastražena, da bi preprečili izgrede in atentate, (vt) LONDON. 23. - Britanski izvedenci so odkrili znatno naftno polje na britanskem odseku Severnega morja nedaleč od škotskega mesta Dundee. Ležišče bosta izkoriščali družbi Shell in Esso. Zakonski osnutek o založniški dejavnosti RIM, 23. — Demokrščanski poslanec Cuminetti, koordinator odbora strank ustavnega loka, ki je izdelal zakonski osnutek o tisku, je danes poslal besedilo zakonskega predloga predsednikom parlamentarnih skupin šestih strank. Osnutek sestoji iz treh poglavij in 40 členov ter se imenuje posebni statut časnikarskega podjetja. Obravnava vsa najbolj sporna vprašanja časnikarske in založniške dejavnosti, od imenovanja odgovornega urednika, do prodaje delnic, združevanja časnikov, zadrug, pristojnosti uredniškega odbora itd. NOVA POLEMIKA O ITALIJANSKI ŠOU STROŽJI ODNOS DO DIJAKOV LAHKO REŠI ŠOLO IZ KRIZE? Po prvih izidih m vzorčnih podatkih naj bi se število odklonjenih študentov letos odločno zvišalo RIM, 23. — Po širokogrudnem odpiranju italijanske šole širšemu krogu prebivalstva v zadnjih dvajsetih letih, ki pa je bilo večkrat bolj navidezno in površinska, menda skuša letos šola ubrati bolj zavzeto in strožjo pot. Ob namenu se večina ljudi verjetno ne bi spotaknila. saj italijanska družba nujno potrebuje kakovostne in razgledane strokovnjake, če se šolski krogi ne bi poslužili napačnega orožja — zavračanja študentov. Število odklonjenih dijakov naj bi vsaj po okvirnih, vendar še nedo-končnih podatkih, bilo precej višje od lanskega, še zlasti na tehnično-strokovnih zavodih in v manj razvitih predelih Italije, kot na južnem delu polotoka in na Sardiniji. Z otoka sta tudi v javnost močno odjeknila dva izmed najspomejših dogodkov letošnjega zaključka šol- IIIIIMIIIIHIIMIIMIHIHHIIHIIIMIIIIIllllIHMinillMIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIMIIIHimHIlIlHIHHIIIIUlimilMIIMIMIIHlMiHMIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIIHHIIIIHIIIIHHIIMIIIIHIIIIMI« OB VČERAJŠNJEM SVITU V KAZNILNICI MESTA D0UAI V Franciji usmrtili neuravnovešenem zvabil je in ubil 8-letnega otroka Predsednik republike je zavrnil prošnjo za pomilostitev, češ da večina Francozov odobrava smrtno kazen - Včerajšnja usmrtitev je že 23. v zadnjih 21 letih PARIZ, 23. - V dobi, ko je toliko govora, umestnega in tudi neumestnega, o svobodi in o temeljni človeški pravici do lastnega obsto-a, ko se povsod odpravljajo smrtne obsodbe, ko se bolj teži k »preobrazbi* kriminalcev in pe več k ekzem-plaričnim kaznim, izvršitev obsodbe na smrt v »kulturni* Evropi kaj rezko odjekne. Ob svitu današnjega dne je v se vernofrar.coskem mestecu Douai zloglasna giljotina že triindvajsetič v zadnjih 21 letih francoske repu blike opravila svoje smrtonosno delo. Brez napovedi, kakor je pri takih postopkih v navadi, so Jerome-ja Carreina, neuravnovešenega morilca osemletnega dekletca, obgla vili. Šestintridesetletne) brezposelnemu delavcu so zaradi okrutnega zločina sodili dvakrat, kajti prvo smrtno obsodbo porotnega sodišča je kasacijsko, zaradi tehničnih nepravilnosti, razveljavilo. Druga odloči tev februarja letos je bTa popolno ma enaka prvi, najvišji francoski sodni organ je smrtno obsodbo po trdil, razveljavil, oziroma omilil pa je ni niti predsednik republike Gi-scard D’Estaing, ki je zavrnil prošnjo za pomilostitev. Med njegovim predsedniškim mandatom je to že druga izvršitev smrtne obsodbe, medtem ko je šest obsojencev na smrt pomilostil. Nepopustljivo zadržanje pri dveh pri •MIMMIIflimiMI 11IIIIMIIMIMIMIMIIIIH MI !•*• M lllllllll MII MII (Milit Milil Ml M MIH IMIMIIMIM MII MIH MIHI 11111994111 PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI Navadni funkcionarji namesto ministrov Vsa prizadeta ministrstva so zastopali funkcionarji, ki niso naslovili zahtev sodnemu zboru in niso vedeli ničesar o obravnavi merili, obakrat sta obsojenca zakrivila umor nad otrokoma, naj bi predsedniku narekovalo odobravanje večine Francozov, v nasprotju, z njegovim osebnim prepričanjem, smrtne Kazni. Francija je tas ena izmed redkih evropskih držav s kazenskim zakonikom, ki predvideva smrtne obsodbe, proti čemur se v državi sami dviga čedalje večji odpor. Precejšnje upe, da se namerava ne-sorejemlj vo kazen, če že ne preklicati, vsaj nc izvajati več, je v začetku leta sprožila odločitev so dišča iz kraja Troyes, jugovzhodno od Pariza. Za podoben zlbčiii, ugra bitev in umor otroka, je porotno sodišče namreč dosodilo 'dosmrtno ječo. Marsikdo je upal in ši želel. dU bo1 od 'tistega' 'trenutka dalje v Francji giljotina postopoma, a vztrajno tonila v cozabo in končno obtičala v zgodovinskih knjigah in muzejih, (bp) CATANZARO, 23. - Kot se je že včeraj šušljalo nihče od pozvanih ministrov ni prišel v Catanzaro, da bi zastopal svoje ministrstvo kot prizadeto stranko na procesu proti teroristom, obtoženim pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana m vrste drugih bombnih atentatov. Namesto ministrov za obrambo, pr avosodje, prevoze in kulturne dobrine so stopili pred sodni zbor pooblaščeni funkcionarji, ki so pou darili, da ne bodo naslovili nobenih vlog sodišču in v isti sapi pripomnili, da ne vedo ničesar o dogod kili, ki so predmet sodne obravnave. Prav tako kratki in odrezavi so bili tudi funkcionarji menjalnice na milanski železniški postaji, državne banke za komunikacije, ustanove za milanski velesejem in torinskega podjetja Fiat. Poleg funkcionarjev je sodni zbor zaslišal še druge prizadete stranke, v glavnem ljudi, ki so bili pri -t tentatih celice iz Venela lažje raji jeni. O uravnava se je začela z običajno enourni, zamudo. Prvi je prosil za besedo odv. Ateariti Bova, ki j,- zahteval od sodišča, naj zasliši obrambnega ministra kot vodjo n stanove, ki civilno odgovarja za vsa kazniva dejanja Giannettinija, Malettjja, La Brune in ostnlih agentov ali obveščevalcev SID Odvetnik je kot že med preiskovalnim postopkom in med pripravami on proces na dolgo utemeljeval svojo zahtevo. Med glavnimi argumenti so ravnanje že omenjenih Giannet-tinija. La Brv*e in Malettija, ki so rovarili proti državi ali pa vsaj omogočili prevratnikom beg; ugiv tovitev, da bi'ez neposredne ali po si edne pomoči SID zločinski načrt m bi bil vsaj delno uresničen; končno načrt bi spodletet, če bi pristojni organi vestno in dosledno nadzorovali podrejene. Po krajšem posvetu in po posegih javnega tožilca ter dveh zastopnikov prizadetih strank, ki so se protivili zahtevi, je sodni zbor zavrnil vlogo Azzaritija Bove, rekoč, da ni nujno, da se civilno odgovorni javi v sodni dvorani. Proces se nadaljuje jutri z zašli Sevanjem prizadetih strank. Demokrščanski veljak prijavljen sodišču ker naj bi kradel pesek CHIETI 23. — Zna., demokrščanski veljak iz Chietija Carlo Ger-mignani. je bil prija vi jer sodni o-blasti zaradi doka i nenavadneea prekrška: tatvine peska. Občin sketa svetovalca KD je prijavilo sodstvu mško poveljstvo, ker je možakar a peskom ljudske plaze skušal razširiti plažu pred lastno razkošno vilo. Zadeva je prišla na dan pred nekaj dnevi, ko so agenti pomor ske polic1 je opazili na ljudski ula ži v Francavilli mare bager, ki ie kopal pesek. Delavec, ki ie upravljal stroj, ni hotel povedati prei skovalcem svojega imena, češ d)' ie bilo njemu zeoli naročeno odkopat; pesek Karabinjer’) so kmalu odkrili čemu ie služi! pesek ir. so pririvll, sodišču demokrščanske-ea veljaka z obtožbo protizakonitega spreminjanja plaze. Gerrmgna-ni se brani, da je zaradi gradbene špekulacije in pomanjkanje ie zov v nekaj letih odplavilo pesel-z njegove plaže. Številnim tovarnam grozi zapora zaradi onesnaženja Scrivie GENOVA, 23. - Položaj na jugu Piemonta postaja čedalje bolj resen, zaradi onesnaženja reke Scrl-via, v katero se je izlila dokajšnja količina strupenega ogljikovega te-traklorida. Resen je še zlasti položaj v nekaterih tovarnah, ki so bile prisiljene prekinit; proizvodnjo it zapreti. Včeraj so zanrli tovarno F5-dass, v kateri je zappslenih 100 delavcev, danes pa sta zaprli tovarni Moccagata (400 uslužbencev, proizvaja testenine in moko) ter Gam ba-otta (450 uslužbencev proizvaja likerje). Obstaja nevarnost, da bodo v kratkem morali zapreti Miro Glamis, ki ima 500 delavcev in pro izvaja sladkarije. Najbolj so seveda zaskrbljeni ža Italsider v Novi Li-.gureju, kjer je zaposlenih 800 delavcev. Tovarna razpolaga z zalogo vode, ki bo zadostovala do sobote, če, pa do takrat ne bodo ponovno odprli vodovoda, bo tovarna marala zapreti. Eden od izvedencev genovskega kemijskega laboratorija je mnenja, da je vsak bon fikacijshi poseg, da bi odstranili tetraklorid iz Scrivie, že vnaprej obsojen na propad, saj je dolino in ni mogoče reči, ali je tetraklorid prodrl v spodnje plasti. Dejstvo, da se je strupena snov razredčila, je vsekakor pozitivno, vendar bodo analize tako še bolj o-težkočene. Izrekel je tudi mnenje, da vodovoda ne bodo odprli pred petnajstimi dnevi. Detektivski roman rešil življenje londonskemu otroku LONDON. 23. - Detektivski roman znane in p-ed nedavnim umrle britanske pisateljice Agatlie Christie ie’" rešil zivljenjč londonski 'deklici. ki je bila žrtev skrivnostne astrupitve. Vzrok zagonetne zastrupitve je odkrila bolničarka, strastna ljubiteljica detektivskin romanov. Ženska je mej oddihom prebirala roman «A Pale Horsc*. v katerem je avtorica opisala zastrupitev z zelo redko snovjo, ta lijem. Ker ie opazila podobnost med skrbno opisanim/ simptomi m simptomi skrivnostne otrokove bo lezni, je namignila na možnost zdravnikom, ki so Do težavnih a-nalizali morali priznati, da ie bolničarka zadela diagnozo in to pravočasno, preden ie tali; prizadel dekličino živčevje. Kaže da ie vzrok otrokove zastrupitve protiparazitska snov, ki jc| je uporabljala mati doma. skega leta: primera 10 zavrnjenih učencev zasebne osnovne šole in dijakinje znanstvenega liceja, ki so ji zaradi slabe ocene v vedenju naložili popravne izpite v vseh prednle-tih. Pri prvem, za učence 4. razreda zasebne šole iz Sassarija, ki jo u-pravljajo duhovniki, je šolsko skrbništvo potrdilo odločitev izpitne komisije, ki kot pri vseh zasebnih šolah vsako leto odloča o šolskem uspehu vpisanih. Vseh deset učencev mora zaradi pomanjkljivega znanja ponavljati četrti razred. Prizadeti stairši pa so v svojem prizivu zapisali, da je komisija s svojim nastopom takq prestrašila otroke, da so bili čisto zmedeni. Neprijazen, če ne odklonilen odnos, lahko zabeležimo tudi pri 16-letni dijakinji znanstvenega liceja iz Iglesiasa (Cagliari), ki kljub srednji oceni sedem, razreda ni izdelala. O njej, oziroma o umestnosti, da bolj kot znanje šolski uspeh pogojujejo disciplinski ukrepi, bo na pobudo socialističnega poslanca razpravljal italijanski parlament. Sicer pa vsi primeri, ki v zadnjih dneh razburjajo javnost, kot precejšnjo število odklonjenih prvošolčkov v Genovi, kažejo na težnjo učnega osebja, da bi šoli ponovno pri dobili nekaj «ugleda», ki ga je v dolgem obdobju popustljivosti, hčeri zmede in malomarnosti, v katerih so jo puščali odgovorni krogi, postopoma izgubila. Vendar pa strožji odnos do dijakov, ki se največkrat izmaliči v izločanje družbeno bolj ogroženih dijakov in iz revnejših predelov, kakor je tudi ugotovil Enzo Bar-tocci, odgovoren za šolska' vprašanja pri vsedržavnem vodstvu PSI, ne načne, kaj neki, da bi rešila temeljno vprašanje. Zahteva po resnejšem pristopu do študija je upravičena in jo zadnje čase poudarja predvsem levica, vsekakor bo italijanska šola ostala v začaranem krogu, če se ne bo brez predsodkov in zadržkov lotila bistvenih vprašanj: kaj se je treba učiti, zakaj se je treba učiti in šele nato. kako. Dokler bo vztrajala na hesodob-nih načrtih, dokler y ne bo omogočeno, tudi gospodarsko, da bi res zaživela polno življenje in izpolnila obljube tisočim, ki so prestopih njen- prag v .želji po resnični'izobrazbi ali v utvari, da jim bo ugladila pot v prihodnost, ne bsdo letošnji represijski ukrepi rodili zaželenih sadov in nikakor privedli do večjega spoštovanja do šolskega sistema. Izhod ie lahko samo v preobrazbi celotnega vzgojnega sistema, ki naj končno res uveljavi temeljno pravico vsakega posameznika do izobrazbe, sklicevanje na osebno zavzetost in strogost ie namreč prepozno in neučinkovito Kakršnikoli bodo dokončni šolski izidi.' (nekatera šolska skrbništva namreč oporekajo vestem o poraznih izidih, medtem ko ie šolsko ministrstvo odredilo posebno preiskavo), ponovno nas bodo po- stavili pred pereče vprašanje, zakaj je tudi letos dejansko bilo še vse po starem. Oživitev študentskih bojev je ohromelo zgradbo še enkrat krčevito pretopsla in iasno napovedala, da bi moijai čas sprememb le napočiti, težavam navkljub. (bp) Po izpustitvi Baldcsija RIM, 23. — Družina Massima Bal-desija, sina podpredsednika nogometnega kluba «Roma» je najbrž plačala od 600 milijonov do 1 milijarde odkupnine za njegovo izpustitev. Massima Baldesija so ugrabili 4. aprila pred njegovim stanovanjem. Doslej se še ni zvedelo, kako je preživel 80 dni v ujetništvu, ker družina trdi,' da je 28-letni Massimo potreben počitka, in ga torej ni mogoče spraševati. KOMENTAR REVIJE «N0V0JE VREMJA» Oster sovjetski napad na Carrillov evrokomunizem Tajnika KP Španije obtožujejo «antisovjetizma» MOSKVA, 23. — Po zaporedju namigov in opozoril je sovjetski tisk prvič uradno in poimensko napadel «evrokomunizem» in sicer s tako o-strino ,da je mogoče za tem napadom slutiti načrt psihološkega ' pritiska na zahodnoevropske komunistične partije v upanju, da bodo spremenile ali vsaj omilile svojo neodvisnost. Tarča tega prvega napada je tajnik španske komunistične partije Santiago Carrillo, katerega sovjetska revija «Novoje vremja* izrecno označuje za «zavestnega nasprotnika Sovjetske zveze*. Članek revije «Novoje vremja* je bil napisan v obliki recenzije Car-rillove knjige «Evrokomunizem in država*, ki je izšla pred nedavnim in vzbudila precejšnje zanimanje. Da pa v resnici ne gre zgolj za recenzijo dokazuje dejstvo, da je u-radna sovjetska agencija TASS ne- Hilli IIMHItlMMIIIM HM MII II IIIIIIIIIHIIIMMIIIIHIHIIIItHIIIIHMIIIII MM 111111111111111*111111111111111111141111111 Milili SOVRAŽNIK GUSARSKIH RADIJSKIH POSTAJ Ministrstvo za pošto in telekomunikacije je kupilo posebej opremljen tovornjak, s -katerim bodo odkrivali zasebne radijske postaje, ki ne oddajajo na odmerjeni jim frekvenci. Z opremo stane vozilo okrog 150 milijonov lir. (Telefoto Ansa) ......................iitiiinn.il.............................mmmmm.imtmmn.. MANIFESTACIJE OB OBLETNICI LANSKIH HUDIH NEREDOV, KI SO ItUJAl.l ŠESTSTO MRTVIH STOPNJEVANJE RASNE NAPETOSTI V JUŽNI AFRIKI Grob nastop policije v Sowetu povzročil smrt mladega Afričana - Nad sto aretiranih JOHANNESBURG, 23. — Rasna napetost, ki se je stopnjevala vse od prejšnjega tedna je danes ponovno eksplodirala, ko je policija streljali na demonstrante v črnski mestni četrti Soweto in pri tem u-bila enega črnega demonstranta, drugega pa hudo ranila. Po uradni 'verziji policije, ki jo je podal general Gerber, ki odgovarja za jav- ogenj, ko so demonstranti napadli policijski avto v tistem delu Soweta, ki je namenjen belcem. Danes so bili vsekakor v vsem Sovvetu hudi neredi in južnoafriška policija je, kot ponavadi zelo ostro in grobo nastopila ter aretirala kakih sto demonstrantov, povečini študentov. V Sowetu, črnskem predelu Johannesburga, kjer so v glavnem samo barake, v katerih reka strupeno snov že odnesla v ni red v Sovvetu je policija odprla ■ IIIIII Mili IIIIIIIIIIMMIII lili MIIMIIIMIIII lllllll ||l|IIIIIIIIIMIIIMIHHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIMIIIIIIMll1lf1*MMIIHIHHIIIIIIH||llllllllllllllllllllllllllllllllll»IIHII Španci ogorčeno obsojajo teroriste Po odkritju trupla Baskovskega indu strijca Ybarre so vse španske politične stranke odločno in ogorčeno obsodile zločin kot poskus reakcionarnih sil, da bi skalile demokratično vzilušje v državi. Na sliki: truplo in-dustrijca takoj po odkritju. (Telefoto Ansa-UPI) spijo črnopolti Afričani, ko se vrnejo z dela v mesto, živi približno milijon dvesto tisoč prebivalcev. Na ulice je šlo več tisoč mladeničev, ki so skandirali gesla proti rasistični vladi in zahtevali popolnejšo izobrazbo. Proti njim je policija nastopila s tako imenovanim »strojem za kihanje*, se pravi s strojem, ki poliva demonstrante z nevzdržno mešanico solzilnega plina in prahu za kihanje. Do manifestacije je prišlo teden dni po 16. juniju, prvi obletnici neredov, ki so lani terjali nad 600 smrtnih žrtev v Južni Afriki ob grobem nastopu rasistične policije. Ob koncu prejšnjega tedna se je napetost začela ponovno stopnjevati: v Sowetu in v dveh črnskih mestnih četrtih v Port Elizabethu je umrlo pri demonstracijah deset Afričanov, skoraj petdeset pa jih je bilo ranjenih, povečini • zaradi streljanja policije na demonstrante. V torek je kakih 200 študentov protestiralo v glavnem mestu Pretorii ter zahtevalo osvoboditev nacionalističnih voditeljev. Danes je policija postavila cestne bloke na | vseh cestah, ki peljejo v Soweto i ter preiskala skoraj vse avte in av-i tobuse, ki so vozili iz mestne četrti in vanjo. Demonstranti so se zbrali na Trgu Johna Vorsterja, kjer so prve vrste, v katerih so bila predvsem dekleta, poklenile pred policijskimi agenti in zapeli , pesem «Vrnite nam našo zemljo*. Policija je ves trg obkolila in napadla demonstrante najprej s pendreki, potem pa je začela tudi streljati. Ko so demonstranti videli, da ne morejo s trga, ki je bil popolnoma obkoljen, so razbili izložbo nekega lokala in se skušali porazgubiti po bližnjih ulicah- Ob izhodu iz lokala jih je čakala policija in a-retirala celo vrsto oseb. Južnoafriški premier Vorster je v pogovoru s sindikalnimi predstavniki (gre za sindikalne organizacije, ki so povsem odvisne od njegovega rasističnega režima) povedal, da Južna Afrika ne bo popustila mednarodnim pritiskom ter v zvezi s tem napovedal, da bo proračun za vojaške stroške letos dosegel 1,8 milijarde randov (približno 2 tisoč milijard lir), kar je po njegovih izjavah nujno potrebno za obrambo države pred morebitnimi zunanjimi napadi. (if) kajkrat v celoti objavila članek in ga tako posredovala vsem sovjet' skim listom in tujini. Nič čudnega bi ne bilo, če bi v naslednjih dne** ta članek ponatisnili časopisi nek®' terih drugih komunističnih partij. Poglejmo, kaj očita «Novoje vreiH' ja* Santiagu Carrillu. Najprej dv°; ličnost, češ da je še na berlinski konferenci evropskih partij zagotavljal, da ne pozna »stvari, ki se im®' nuje evrokomunizem*, sedaj pa bl rad postal «evrokomunistični aP°' stol* in to vzporedno z naraščanje111 njegovega »zavestnega antisovj*" tizma*. Revija nato očita Carrillu njega® odnos do »uresničenega socializma*; kakor se v sovjetski terminologij* označuje «model* SZ in vzhodnoev; ropskega bloka. Po teh ocenah naj bi Carrillo ocenjeval vzhodnoevroP; ski socializem tako, kakor ga dosM še ni «nobeden izmed najbolj r®' akcionarnih piscev*. Kakšni so torej Carrillovi cilji, daljuje »Novoje vremja*: 1. Vzbuditi nasprotovanje med **' hodnoevropskimi in vzhodnoevropsk*' mi komunističnimi partijami. 2. Diskreditirati uresničeni socj®' ližem, torej države, ki so že obU' kovale novo družbo in predvsem SZ- 3. Odpoved vsem dosežkom, ki s® si jih priborile delavske stranke * boju za družbeni napredek in irur na sveto. Revija nato razčlenjuje te obtožb® in poudarja predvsem to, da je Cl1 Carrillovega »evrokomunizma* ustv®' riti nekakšno združeno Evropo, v k®' teri naj bi se evrokomunistične P®*" tije borile proti vzhodnoevropski*1’ socialističnim deželam. Zato se C®r' rillo ogreva celo za vstop Španije “ NATO, ki je najbolj zagrizen sovra®' nik SZ in netilec vojne. Mimogrede je revija ošvrknila, *-e' prav ga ne imenuje, Berlinguerj®-ko napada njegovo tezo, da je «z*i misel o združeni Evropj, ki naj 1,1 bila prijateljica ZDA in SZ, r®' akcionarna*. Kakšen je torej končni cilj «evPj' komunistov*, se sprašuje revija? 0®’ govor je oster: Carrillo in «evr obrekovanja uslužbenca družbe -Air Giovannija Bruschija. Gre *r dve ločeni prijavi ,ki sta ju po“Pi sala predsednik družbe VIP-Air *!' daje v najem luksusna letala) t pa sam industrijec Attilio Mo*1'] Odvetnik Pedrazzi, ki zastopa i*"? rese obeh, bo proučil tudi možno®” da prijavi sodišču dnevnik «La pubblica*, ki je na podlagi Brus®11, jevili izjav, trdi odvetnik, začel , obrekovalno kampanjo proti Mo*1” jvl. Obenem poudarja Pedrazzi, 8 Ovidio Lefebvre ni nikoli potoval letali VIP-Air. h izplačana odkupnina za izpustitev Rcvcllija? PARIZ, 23. — Zaradi zadržanosti policije, družine Revelli Beaumont in Fiata je nemogoče potrditi ali za nikat: glasov, o katerih naj bi \ preteklih dneh izplačali 2 milijona dolarjev za izpustitev Luchina Re-vellija Beaumoota, ki so ga ugra bili 13. aprila v Parizu in ki naj bi ga osvobodili v prihodnjih dneh. Revellijeva žena je zanikala, da bi vest o odkupnini ustrezala resnici. Prav tako je te glasove zanikal tudi sin Paolo Revelli Beaumont, ki je tudi dodal, da se položaj sploh ni spremenil. S. GIMIGNANO, 23. r- Upor v za poru S. Ginvgnano se je zaključil danes popoldne po prihodu dveh od vetnikov, katerih prisotnost sta zah tevala voditelja upora Dragomir Pe trovič in Marco Medda. Po dolgem pogajanju, ki tj sc ga udeležili ravnatelj zapora ter nekateri sodniki ki so prišli iz Siene, so uporniki izpustili tri paznike, ki so jih imeli kot talce. Upor Se je začel prejšnjo noč, ko so z zvijačo privabili paznike v celico in jih onemogočili. Nnial ZDA naklonjen nevtronski bombi AVASHINGTON, 23. - Komis*]* za nakazila pri ameriškem sen®* je včeraj odobrila znatno vsoto . načrtovanje nevtronske bombe. , benem je komisija zavrnila predi0"' naj prepove tovrstno orožje. Nevtronske bombe so po®®” vrste jedrskih bomb, ki povzro®70 sorazmerno majhno gmotno ško®' ' pospešeni nevtroni, ki jih bonj , seva v izobilju, pa so usodni *•’ f dem. Take bombe naj bi izstreli*' . taktičnimi raketami «lance», s 14 v terimi so oborožene siie NATO v, Evropi, pa čeprav imajo raket® g tem primeru tradicionalne jed* konice. . Zakon o načrtovanju nevti'0** jj bombe je pred časom že od°° predstavniški dom. Radio Kampala: Amin je na oddihu NAIROBI, 23. - Radio KamP*!^ je d fines uradno sporočil, d® predsednik Amin živ in zd-ra^, da je. kot so sporočili 16. j**11^. na oddilnl z ženo Savo po ze'°v3j® pornem obdobju. Oddajnik izjave vojaškega glasnika, ki demdntira vesti o smrti ugands? * feldmaršala, «ki jih širijo ska in kenijska sredstva obveščanja, katerih namen je (e-titi predsednika Amina, da hi " varali ves svet*. Radio vsekak0* (, povedal, kje je Amin v teh G in kdaj se bo spet pojavil v J nosti.