PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
78.
kos.
V LJUBLJANI dne 28. septembra 1940.
Letnik XI.
VSEBINA:
488. Uredba o spremembi in dopolnitvi člena 49. zakona o notranji upravi.
489. Uredba o dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto.
490. Pravilnik o selskih poštonošah.
491. Navodilo št. 16 o pobiranju prispevka za narodni invalidski sklad.
492. Telefonski promet med Jugoslavijo in SSSR.
493. Odločba o količini bencinske mešanice, ki se oddaja na karte (kupone) za pogon motornih vozil.
494. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
488.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za notranje posle tole
uredbo*
o spremembi in dopolnitvi člena 49. zakona o notranji upravi.**
§ 1.
Členu 49. zakona o notranji upravi se dodaje nov, tretji odstavek, ki se glasi:
>(s) Po posebnih razmerah smejo biti postavljeni v v velikih srezih za določene predele sreza posebni pomočniki sreskega sanitetnega referenta, ki opravljajo v njim določenem območju vse posle sreskega sanitetnega referenta kot njemu podrejeni organi in pod njegovo odgovornostjo. Sedež določi pomočnikom sreskega sanitetnega referenta minister za notranje posle sporazumno z ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje. Na sedežu sreza samega pa ne sme biti postavljen pomočnik sreskega sanitetnega referenta.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1940., št. 217/LXXV/635.
** »Uradni list« št. 313/76 iz 1. 1929.
§ 2.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 23. avgusta 1940.; M. s. št. 1185.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
489.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za prosveto tolo
uredbo*
o dopolnitvi uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto.**
Člen 1.
V členu 23. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto z dne 31. marca 1937. se dodaje nov, peti odstavek, ki se glasi:
»Izjemno od § 346. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. se direktorji srednjih šol in učiteljišč, ki so bili na dan 6. septembra 1940. že na delu pri ministrstvu za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	septembra 1940., št. 217/LXXV/637.
** »glužbppi y&t< št. 411/61 iz 1.1937.
presveto, prevedejo za inšpektorje ministrstva za prosveto, obdržijo pa položajno skupino, katero so imeli kot direktorji.«
Peti do deveti odstavek so poslej šesti do deseti odstavek.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
.V Beogradu dne 19. septembra 1940.; M. s. št. 1178.
Predsednik ministrskega sveta in zastopnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
490.
Na podstavi člena 36. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto, telegraf in telefon predpisujem tale
pravilnik
o selskih poštonošah.*
I.	Splošne določbe.
Člen 1.
Za opravljanje poštne službe v širšem dostavnem okolišu so pri poštah selski poštonoše; njih službeno razmerje je urejeno s tem pravilnikom.
Člen 2.
Selski poštonoša opravlja v širšem dostavnem okolišu pošte tčle posle:
1. sprejema in dostavlja poštne pošiljke;
2. sprejema in izplačuje denarne zneske po poštnih nakaznicah;
3. posreduje vplačila in izplačila v čekovnem prometu;
4. pobira poštne pristojbine;
5. prodaja poštne znamke in vrednotnice;
6. pobira iz poštnih nabiralnikov;
7. prenaša torbe s ključem za naročnike v širšem dostavnem okolišu;
8. prenaša poštne pošiljke med pošto in pomožnimi poštnimi ustanovami.
Služba se mora opravljati po določbah pravilnika za notranjo poštno službo.
Za sprejem in dostavo poštnih pošiljk po selskih poštonošah ne pobira pošta razen rednih poštnih pristojbin nikakršne posebne pristojbine.
Poštna uprava si pridržuje pravico, da sme iz katerega koli vzroka ustaviti sprejemanje in dostavljanje vseh ali le posameznih vrst pošiljk za vse ali le za posamezne kraje, ki so v dostavnem okolišu selskega poštonoše.
Člen 3.
Selski poštonoša sprejema in dostavlja poštne pošiljke ali po uradni dolžnosti ali pa na zaupanje, t. j.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	junija 1940., št. 140/XLVlII/395.
na zahtevo in lastno odgovornost odpošiljatelja ali prejemnika.	'	- ■
Službo opravlja redoma peš, izjemoma pa s kolesom, konjem ali drugo tovorno živaljo.
Služba se mora opravljati trikrat na teden ob določenih dneh, po potrebi pa tudi večkrat ali manjkrat na teden, kar je odvisno od obsega prometa, oddaljenosti posameznih krajev od pošte in važnosti okoliša.
Člen 4.
Pri katerih poštah naj se uvede služba selskih poštp-noš, določi direktor pošte, telegrafa in telefona. Potov-nice predpiše direkcija.
Pred uvedbo take službe se morajo pri pristojni pošti šteti mesec dni vse vrste pošiljk v sprejemu in dostavi po krajih, za katere se namerava uvesti ta Služba.
Po potrebi opravlja pri isti pošti službo Selskega poštonoše lahko več oseb v različnih dostavnih okoliših.
Člen 5.
Službo selskih poštonoš opravljajo posebej določene osebe, ki se postavljajo z natečajem. S temi osebami se sklene pogodba na nedoločen čas s trimesečno odpovedjo za poštno upravo, a Šestmesečno Za poštonošo. Prvo leto selski poštonoša pogodbe sploh ne more odpovedati.
Člen 6.
Brez predhodne odpovedi se sklenjena pogodba lahko razdere:
1. zaradi kršitve službene, poštne ali telegrafske tajnosti;
2. zaradi hudobnega zadrževanja ali prisvajanja pošiljk, tako tistih, ki so prispele za dostavo, kakor tudi tistih, ki so bile sprejete od strank radi odpreme po
pošti;
3. zaradi prenašanja privatnih pošiljk, da bi he bilo treba plačati poštnih pristojbin;	'
4. zaradi jemanja znamk s pošthih pošiljk in zaradi uporabljanja že rabljenih znamk;
5. zaradi utaje denarnih zneskov in njih uporabe;
6. če je selski poštonoša dejan v preiskovalni zapor ali pod obtožbo zaradi dejanja, na kakršno je določena kazen izgube častnih pravic;
7. če nastopi primer iz člena 19. tega pravilnika.
Člen 7.
Selškim poštonošam gre nagrada, ki jo predpiše po statističnih podatkih o višini dnevnin minister pošte, telegrafa in telefona vsako leto v dveh mesecih po uveljavitvi proračuna za tisto leto.
Višina mesečne nagrade se določi po številu ur zaposlitve selskega poštonoše v enem tednu in po krajevnih razredih, ki so trije.
V število ur zaposlitve se šteje čas, prebit pri delu v dostavnem okolišu od odhoda iz pošte do povratka v pošto. Pri tem se v skupnem tedenskem seštevku ur manj ko 30 minut sploh ne upošteva, 30 in več minut pa se šteje za celo uro.
V prvi krajevni razred spadajo banovinski, industrijski, kopališki in klimatski kraji, v drugega sreski kraji, kolikor ne spadajo v prvi krajevni razred, v tretjega pa vsi drugi kraji.
Nagrade se izplačujejo, ko preteče mesec, iz določene proračunske partije.
Če bi selski poštonoša za trajanja pogodbe spoznal, da je nagrada, ugotovljena na spredaj opisani način, pre-
majhna, sme odpovedati pogodbo na šest mesecev, dolžen je pa do konca odpovednega roka opravljati službo za predpisano nagrado.
Člen 8.
Nagrada se izplačuje selskemu poštonoši preko pristojne pošte, ko preteče mesec, v znesku, določenem s pogodbo, in po odbitku zakonsko predpisanih državnih taks in davščin.
Pošta, ki izplačuje nagrado, mora ob izplačilu odtegniti vse denarne kazni, če jih je kaj, kakor tudi vse ostale terjatve poštno-telegrafsko-telefonske uprave po že izdanih pravnomočnih odločbah.
Odtegnjene vsote pošta po predpisih zaračuna ali z njimi drugače razpolaga, kakor se ji naroči.
Izterjane kazni se stekajo v. državno blagajno kot izredni dohodek.
Člen 9.
Vsaka direkcija mora voditi o selskih poštonošah za svoje območje kartoteko ali knjigo selskih poštonoš s temile podatki:
1. naziv pošte, pri kateri selski poštonoša opravlja službo;
2. številka dostavnega okoliša z navedbo vseh krajev, katere obsega;
3. dolžina dostavnega okoliša v kilometrih in število ur zaposlitve na en delovni dan;
■	4. kolikokrat na teden in ob katerih dneh se opravlja
služba;
5. rodbinsko in rojstno ime selskega poštonoše;
6. mesečna in letna nagrada;
7. vsota položene jamčevine s številko in datumom odloka, po katerem je bila jamčevina vplačana;
8. Številka in datum odloka, po katerem je bila jamčevina vrnjeha in kdaj.
Direkcija mora kartoteko ali knjigo selskih poštonoš v prepisu s potnimi listi vred predložiti ministrstvu, vse spremembe in dopolnitve pa poslati vsakega 5. dne v mesecu za minuli mesec.
' - •
II.	Postavljanje selskih poštonoš. — Sklepanje in raz-vezovanje pogodb.
Člen 10.
Natečaj za popolnitev mesta selskega poštonoše razpiše pristojna direkcija v 30 dneh pred dnem, določenim za vlaganje prošenj.
Kdor se želi udeležiti natečaja, mora vložiti svojeročno pisano in predpisno kolkovano prošnjo s potrdilom pristojnih oblastev o tem:
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je polnoleten;
3. da ima lastnosti, ki so po predpisih državljanskega zakona potrebne za sklepanje pogodb;
4. da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic;
5. da je dobrega vedenja;
6. da je telesno in duševno zdrav;
7. da govori in piše službeni jezik;
8. da je zadostil vojaški obveznosti.
Prošnja s potrdili se mora izročiti osebno upravniku oziroma poštarju tiste pošte, pri kateri se uvaja služba selskega poštonoše.
Člen 11.
V natečaju mora objaviti direkcija tole:
1.	pogoje, po katerih se mora opravljati služba, s temile podatki: v čem je služba, kolikokrat na teden
in kako naj se vrši služba selskega poštonoše, dostavni okoliš z navedbo vseh krajev, katere obsega, razdaljo v kilometrih in število ur zaposlitve na en delovni dan;
2. kdo ima pravico, potegovati se za službo, kje in do katerega dne je treba vložiti prošnjo (Člen 10. pravilnika) ;
3. velikost jamčevine, kje, kdaj in kako jo je treba položiti (člen 16. pravilnika);
4. navedbo o vežbanju, opravljanju izpita in sklenitvi pogodbe (člena 14. in 15. pravilnika);
5. velikost mesečne nagrade in način izplačevanja (člena 7. in 36. pravilnika);
6. navedbo, da je pravilnik o selskih poštonošah sestavni del pogodbe in da se je prosilec povsem dolžen pokoravati določbam tega pravilnika.
Člen 12.
Po prednjem členu sestavljeni natečaj dostavi direkcija obenem s pravilnikom o selskih poštonošah pošti, pri kateri naj se popolni mesto selskega poštonoše, poleg tega pa tudi še policijskemu oziroma občinskemu obla-stvu na sedežu te pošte, kakor tudi vsem občinskim oblastvom krajev, kamor selski poštonoša prihaja.
Pošta mora natečaj takoj razobesiti na vidnem mestu v prostoru, določenem za stranke, policijska oziroma občinska oblastva pa morajo na način, ki je v tistem kraju običajen, občinstvu to objaviti, po možnosti večkrat, pred dnem, določenim za vlaganje prošenj.
Tako pošta kakor tudi policijska oziroma občinska oblastva morajo dati interesentom pravilnik o selskih poštonošah na vpogled.
Člen 13.
Po preteku roka za vlaganje prošenj mora poslati upravnik oziroma poštar pošte, ki je določena v natečaju za sprejem prošenj, le-te pristojni direkciji s svojim mnenjem o vsaki posamezni prošnji.
Če bi do roka, predpisanega v natečaju, ne bila vložena nobena prošnja, poroča upravnik pošte oziroma poštar razredne pošte o tem direkciji, ki podaljša rok za vlaganje prošenj. Če niti v podaljšanem roku ne prispe nobena prošnja, se v tistem letu natečaj ne razpiše več; opravljanje dolžnosti selskega poštonoše pa se do naslednjega leta lahko poveri z začasno pogodbo pripravni osebi.
Prispele prošnje pregleda svet direkcije in odda obrazloženo mnenje, v čigavo korist naj se odloči.
Selskega poštonošo postavi direktor.
Člen 14.
Najdalj v osmih dneh po priobčitvi odloka o postavitvi mora selski poštonoša pri pošti, pri kateri je postavljen, ob svojih stroških nastopiti vežbanje za 30 dni, da se seznani s poštno službo. Po tem roku mora opraviti pred upravnikom oziroma pred poštarjem razredna pošte izpit za selskega poštonošo.
Člen 15.
Z osebo, ki je postavljena za selskega poštonošo in je napravila izpit, se mora skleniti pismena pogodba najdalj v 15 dneh od dne opravljenega izpita.
Pogodba mora biti sestavljena po pogojih, po katerih je bil razpisan natečaj.
Pogodba se mora napraviti v dveh enakoglasnih primerkih; en primerek, predpisno in v breme selskega poštonoše kolkovan, se mora hraniti pri pristojni direk-
ciji, drugi pa se izroči poštonoši. Overjen prepis pogodbe s potnim redom pošlje direkcija pošti, pri kateri je sel-ski poštonoša zaposlen.
Pogodbo podpišejo za direkcijo poštni uslužbenec, ki ga za to odredi direktor, selski poštonoša in dve priči.
Ob podpisovanju pogodbe se mora na pogodbo nalepiti in predpisno uničiti po zakonu določena taksa.
Istočasno priseže selski poštonoša pred upravnikom pošte oziroma pred poštarjem predpisano prisego, o čemer se napravi zapisnik v dveh primerkih; eden se hrani pri pošti, drugi pa pri direkciji.
Clen 16.
Ob podpisu pogodbe mora poštonoša položiti jamče-vino v gotovem denarju ali v državnih vrednostnih papirjih po njih borznem tečaju.
Jamčevina služi za poplačilo državnih terjatev iz službenega razmerja. Če bi jamčevina ne zadostovala, odgovarja selski pismonoša tudi s svojo drugo imovino.
Jamčevina znaša 5% letne nagrade. Položeno jam-čevino naloži ali položi direkcija pri Poštni hranilnici ali njeni podružnici.
Jamčevina se vrne selskemu poštonoši po enem letu, kar se je pogodba iztekla, če ni nikakega zadržka.
Člen 17.
Če poštonoša v določenem roku ne napravi izpita ali če ne bi hotel podpisati pogodbo ali če ne položi predpisane jamčevine, velja, da ni postavljen in izgubi za leto dni pravico, udeleževati se natečajev za selske poštonoše.
V takem primeru upošteva direkcija prošnjo drugega najpovoljnejšega prosilca po objavljenem natečaju; če bi pa takšnega ne bilo, razpiše nov natečaj.
Člen 18.
0 razvezi pogodbe iz člena 6. tega pravilnika odloči direktor in pošlje odlok pristojni pošti radi vročitve.
Pošta mora takoj po prejemu odloka o razvezi pogodbe razrešiti selskega poštonošo dolžnosti. Če mu tega odloka ne more izročiti neposredno, stori to preko policijskega oziroma občinskega oblastva.
Zoper odlok direkcije o razvezi pogodbe ima selski poštonoša pravico pritožbe na ministra v 15 dneh po priobčitvi. Pritožba se vloži neposredno ali pa priporočeno pri direkciji, ki je izdala odlok.
Člen 19.
Če stori selski poštonoša kako dejanje, zaradi katerega bi njegovo nadaljnje opravljanje službe bilo škodljivo za službo samo ali bi škodljivo vplivalo na preiskavo, mora pošta oziroma pristojni organ odrediti odstranitev selskega poštonoše od dolžnosti brez pravice do nagrade za čas odstranitve, mu priobčiti to z vročitvijo odredbe neposredno ali preko policijskega ali občinskega oblastva in o tem takoj poročati direkciji. Zoper tako odredbo ima selski poštonoša pravico pritožbe na direkcijo v petih dneh po njeni priobčitvi.
Direkcija mora po prejemu poročila pošte oziroma pritožbe selskega poštonoše v treh dneh odredbo o odstranitvi od dolžnosti razveljaviti ali pa potrditi in uvesti nujno preiskavo. Po končani preiskavi odloči direktor o povrnitvi na dolžnost, o kazni ali o razvezi pogodbe.
Člen 20.
Ob odstranitvi od dolžnosti ali razvezi pogodbe brez predhodne odpovedi je treba glede opravljanja dolžnosti postopati po naliki z drugim odstavkom člena 13. tega pravilnika.
III.	Dolžnosti selskih poštonoš.
Člen 21.
Selski poštonoša je dolžen opravljati službo osebno, in sicer v tistem redu, ki je predpisan v potovnici; prepovedano pa mu je med obhodom dostavnega okoliša kjer koli muditi se dalj časa, vstopati v gostilne, kavarne ipd. drugače, nego le radi dostave pošiljk in radi prehrane med določenim odmorom.
Nasproti strankam se mora vesti uslužno in dostojno. Ni mu dovoljeno posredovati privatno dopisovanje med strankami v dostavnem okolišu brez plačila poštnih pristojbin.
Če je zadržan, da bi opravljal službo, ga sme nado-mestovati odrastel član njegove rodbine, ki je (najmanj 16 let star in je) v službo uveden, ali kaka druga pripravna oseba.
Če traja ta zapreka več ko osem dni, mora izdati svojemu namestniku predpisno pooblastilo, ki se hrani pri pristojni pošti.
Za dejanja svojega namestnika, storjena v opravljanju službe, ima selski poštonoša popolno materialno odgovornost.
Upravnik pošte oziroma poštar razredne pošte se mora vsekakor predhodno prepričati, ali se more osebi, ki naj selskega poštonošo nadomestuje, poveriti opravljanje službe, in mu po tej presoji poveri pošiljke v prenos ali ne.
Ob mobilizaciji in v vojni je selski poštonoša, če je vojaški obveznik, dolžen najti sebi v zameno osebo, ki ni vojaški obveznik, in to po pogojih iz tega člena.
Člen 22.
Glede odgovornosti pošte se opravlja služba selskega poštonoše ali po uradni dolžnosti ali pa na zaupanje.
Za pošiljke, katere selski poštonoša po uradni dolžnosti sprejema ali dostavlja, je pošta odgovorna od časa prevzema pošiljke od stranke oziroma do časa dostavitve prejemniku.
Za pošiljke, katere selski poštonoša sprejema oziroma dostavlja na zaupanje, odgovarja pošta od časa, ko odda selski poštonoša pošiljko pošti v odpremo, oziroma preneha odgovornost pošte od časa, ko izroči pošiljko selskemu poštonoši radi dostave prejemniku.
Glede odgovornosti pošte in višine odškodnine veljajo določbe zakona o pošti, telegrafu in telefonu, pravilnika za notranjo poštno službo in svetovne poštne konvencije s pogodbami.
Člen 23.
Selski poštonoša sprejema po uradni dolžnosti:
1. vse navadne in priporočene pisemske pošiljke, razen poštnih nalogov;
2. nakaznice in čekovna vplačila do 250 dinarjev;
3. navadne in odkupne pakete do 3 kg teže; '
4. brzojavke.
Na zaupanje sme selski poštonoša sprejemati:
5. nakaznice in čekovna vplačila nad 250 dinarjev in
6. pakete v vrednosti nad 600 dinarjev, in teže nad 3 kg.
V točki 1. tega člena naštete pošiljke se lahko glasijo na kraje v državi in v inozemstvu, vse ostale pa samo na kraje v državi.
Člen 24.
Selški poštonoša dostavlja na dom po uradni dolžnosti:
1. navadne in priporočene pisemske pošiljke in odkupne pošiljke do 250 dinarjev;
2. poštne nakaznice z denarnim zneskom do 1000 dinarjev;
3. čekovne in hranilne nakaznice z denarnim zneskom do 1000 dinarjev, kolikor se ne morajo izplačevati na pošti sami;
4. navadne pakete do 3 kg teže in z odkupnino do 250 dinarjev, če jih selski poštonoša glede na prevozno sredstvo lahko odnaša;
5. vrednostna pisma do 250 dinarjev vrednosti ali odkupnine;
6. dostavnice in obvestila o vpisanih pošiljkah, ki se ne dostavljajo na dom;
7. brzojavke.
Člen 25.
Skupna teža poštnih pošiljk, ki se po uradni dolžnosti lahko dostavijo na enem dostavnem obhodu, sme znašati povprečno:
a) 25 kg, če se prenašajo peš ali s kolesom;
b) 70 kg, če se prenašajo s konjem ali drugo tovorno živaljo.
Pošiljke z označeno vrednostjo in denarni zneski se po uradni dolžnosti dostavijo lahko na enem dostavnem obhodu:
a) do skupaj 10.000 dinarjev, če se prenašajo peš ali s kolesom;
b) do skupaj 15.000 dinarjev, če se prenašajo s konjem ali drugo tovorno živaljo.
Če skupna teža, denarni zneski ali označena vrednost pošiljk presegajo gorenje omejitve, odloči pošta, od katere selski poštonoša hodi, katere pošiljke naj se predvsem dostavijo, pri čemer mora gledati na pošiljke s pokvarljivo vsebino, na nujne pošiljke, uradne pošiljke itd.
Člen 26.
Selski poštonoša sme ustreči zahtevi prejemnika, »aj mu dostavi na dom tudi pošiljko, o kateri mu je že vročil dostavnico in obvestilo. To more zahtevati samo Prejemnik.
.V takem primeru mora prejemnik:
a) napisati na dostavnici in obvestilu izjavo, naj se tau dostavi pošiljka po selskem poštonoši;
b) potrditi na dostavnici in obvestilu prejem pošiljke. Njegova izjava in podpis morata biti overjena po krajevnem policijskem oziroma občinskem oblastvu z Uradnim pečatom in podpisom pristojnega organa, izje-nioma tudi po župnem uradu ali šoli;
c) izročiti selskemu poštonoši na spredaj opisani uačin podpisano in overjeno dostavnico in obvestilo in Plačati vse pristojbine oziroma odkupni znesek, ki obre-rrienja pošiljko.
Pristojna dostavna pošta izroči tako pošiljko sel-skemu poštonoši z dostavno listino (nakaznico, sprem-uico, dostavnico), ko se je poprej prepričala, da sta dostavnica in obvestilo predpisno podpisana in overjena hi ko je dobila vse morebitne pristojbine in zneske, ki °bremenjajo pošiljko.
Selski poštonoša odnese pošiljko z dostavno listino prejemniku ob naslednjem dostavnem obhodu, če je to glede na količino pošiljk, ki se dostavljajo po uradni dolžnosti, mogoče in če se s tem ne spreminja smer pota, predpisana v potovnici. Prejemnik mora ob prejemu pošiljke podpisati tudi dostavno listino. Pošta priključi dostavnico in obvestilo tej dostavni listini pošiljke.
Za dostavo pošiljke, na dom pošta v takem primeru ne pobere nikakršne dostavnine.
S tem, da pošta pošiljko selskemu poštonoši izroči, velja, da je- dostavo v redu opravila.
Prejemnik ne more zahtevati, naj mu dostavi selski poštonoša na dom pošiljko, ki bi se sicer morala dostaviti po uradni dolžnosti, a se sme iz katerega koli vzroka izročiti samo na pošti.
Člen 27.
Selski poštonoša mora opravljati službo po potovnici, ki jo občasno predpiše direkcija pošte, telegrafa in telefona.
V potovnici so določeni čas odhoda iz odhodne pošte, smer pota, čas prihoda v posamezne kraje, bivanje v teh krajih, čas odmora in čas povratka k pošti.
Ko se določa smer pota, jo je treba uravnati tako-, da ne obhodi selski poštonoša iste kraje pri odhodu in pri povratku, marveč prve pri odhodu, druge pa na povratku; da se more vrniti še istega dne k pošti in da ne prehodi na enem obhodu več ko 30 kilometrov, oziroma da čas zaposlitve ne presega po 10 ur na dan.
Upravniki pošt oziroma poštarji razrednih pošt morajo v tem pogledu kar najvestneje zbirati podatke o dostavnih obhodih; direkcija jih po potrebi lahko preskusi po svojih odposlancih.
Pri predpisovanju potovnice je treba vzeti za osnovo kot povprečno hitrost: za pešca po 15 jninut, za jezdeca po 10 minut, za kolo pa po 8 minut na kilometer, če ni treba po terenskih razmerah te postavke zvišati oziroma znižati.
Ostajanje v posameznih krajih se določi po raztresenosti naselja, številu hiš in povprečnem številu pošiljk, ki se dostavljajo in sprejemajo.
Potovnico v overjenem prepisu in vse poznejše spremembe izdaja selskemu poštonoši njegova pristojna pošta.
Občina mora objaviti prebivalstvu na običajni način dneve in čas prihoda selskega poštonoše v posamezne kraje.
Selski poštonoša potovnice ne sme spreminjati. Vse morebitne zamude mora pri svoji pristojni pošti opravičiti.
Če se izkaže za potrebno, da se potovnica spremeni, poda pošta o tem predlog pristojni direkciji.
Člen 28.
Selski poštonoša dostavlja pošiljke za prejemnike, ki stanujejo izven smeri, določene v potovnici, na dom samo, če se s tem ne spremeni čas, določen v potovnici.
Prebivalcem krajev, zaselkov in naselij izven smeri, določene v potovnici, do katerih ni moči priti po lahko dostopnih poteh, je na izvolji, da odnesejo svoje pošiljke osebno s pošte ali pa da v ta namen pooblastijo za sprejem pošiljke osebo, ki stanuje v kraju, kamor selski poštonoša na svojem potu prihaja.
V ta namen se lahko določi tudi prostor, kjer naj selski poštonoša opravlja službo s strankami.
Spredaj naštete predmete dobi selski poštonoša od poštno-telegrafsko-telefonske uprave v brezplačno rabo, mora jih pa varovati in vzdrževati v dobrem stanju.
Clen 34.
Obrazci za opravljanje službe selskega poštonoše so tile:
1. potovnica;
2. dostavne zabeležke;
3. dostavna knjižica za priporočene pošiljke;
4. zabeležka za spremembe naslova;
5. obvestila in
6. začasne prejemnice.
Clen 29.
V vseh krajih dostavnega okoliša selskega poštonoše, ki jih določi pristojna direkcija za pošto, telegraf in telefon, se morajo postaviti poštni nabiralniki za oddajo navadnih pisemskih pošiljk, izvzemši pošiljke, oproščene plačila poštnih pristojbin, ki se izročajo selskemu pošto-noši osebno.
Poštni nabiralniki se nabavljajo v breme poštno-telegrafsko-telefonske uprave in morajo imeti po dva ključa; enega ima selski poštonoša pri sebi, drugi pa se hrani pri pošti kot rezerva.
Poštni nabiralniki morajo biti postavljeni v obljudenih krajih (občinah) ali večjih naseljih, in to na hiši prodajalca poštnih znamk in vrednotnic, na občinskem poslopju ali na kakem drugem vidnem in dostopnem kraju.
Selski poštonoša je pri vsakem obhodu dolžen pobrati vse iz nabiralnika, očistiti ga pa tolikokrat, kolikor je predpisano.
Člen 30.
Selski poštonoša mora imeti pri sebi določeno količino poštnih znamk in vrednotnic radi prodaje strankam, a jih nikakor ne sme prodajati draže od njih nominalne vrednosti.
Poštne vrednotnice nabavlja selski poštonoša z denarjem, ki ga dobiva na začasno priznanico pri svoji pristojni pošti.
Najpotrebnejšo količino določi pošta, selski poštonoša pa je dolžen imeti pri sebi vsaj */» te količine.
Clen 31.
Selski poštonoša mora po naredbi direkcije tudi brez posebne nagrade prenašati torbo s ključem za naročnike, ki stanujejo v krajih, kamor prihaja selski poštonoša po potovnici.
Direkcija mora, preden odobri prenašanje torbe, ugotoviti, ali je to glede na težo pošiljk in na prenosno sredstvo mogoče.
Člen 32.
Ce hodi selski poštonoša po potovnici skozi kraj, kjer je sedež pomožne poštne ustanove, mora opravljati po naredbi direkcije brez posebne nagrade tudi prenos poštnih pošiljk med pošto in pomožno poštno ustanovo in obratno, ako je to glede na težo pošiljk in na prenosno sredstvo mogoče.
Clen 33.
Selski poštonoša mora biti dostojno oblečen in imeti radi označbe svojega uradnega poklica na levi roki moder trak s predpisanim poštnim znakom, če ne nosi uradne obleke.
Selski poštonoša mora biti za časa službe opremljen s temile predmeti:
1. z usnjeno torbo s ključem (podobno torbi za pismonoše) za poštne pošiljke (brez paketov), gotovino, poštne znamke in vrednotnice, obrazce, potrebne za opravljanje službe, itd.;
2. z oprtno torbo (podobno torbi za prenašanje pošte peš na suhozemskih potih) za poštne pakete;
3. s pravilnikom o selskih poštonošah, navodilom za opravljanje službe selskih poštonoš in s potrebnimi
obrazci;
4. s strelnim orožjem, če to javna varnost v tistem kraju izjemoma zahteva, to pa samo s poprejšnjo odobritvijo pristojne direkcije pošte, telegrafa in telefona;
5. s trobljo — rogom.
Člen 35.
Za vse nerednosti, ki lahko nastopijo ob opravljanju službe, sme direktor pošte, telegrafa in telefona kaznovati selskega poštonošo denarno do 200 dinarjev.
Odlok o kazni se vroči selskemu poštonoši neposredno ali preko policijskega oziroma občinskega oblastva.
Zoper odločbo o kazni ima selski poštonoša pravico, da se v petih dneh po priobčitvi pritoži na ministrstvo. Prošnja se vloži neposredno ali pa po pošti priporočeno pri direkciji, ki je izdala kazenski odlok.
IV.	Prehodne določbe.
Clen 36.
Ob uveljavitvi tega pravilnika se določa višina mesečne nagrade iz člena 7. po tejle razpredelnici:
Mesečna nagrada znaša v dinarjih pri	poštah
v krajevnem razredu ■
I.	II.	III.
93	80	66
185	160	133
278	240	199
371	320	265
463	399	331
556	479	398
649	559	464
741	639	530
834	719	597
926	799	663
Direkcija pošte, telegrafa in telefona se pooblašča, da sklepa po krajevnih razmerah pogodbe s selskimi poštonošami za nagrade, ki so nižje od nagrad, določenih v prednjem odstavku.
Minister za pošto, telegraf in telefon sme na predlog direkcije za vsak primer posebej zvišati predpisano nagrado do 20%, če to izjemne razmere posebej opravičujejo.
V tistih primerih, ko se opravlja služba selskega poštonoše s kolesom, konjem ali drugo tovorno živaljo in se s tem pridobi čas, se sme odobriti selskemu poštonoši poleg redne nagrade tudi še posebna mesečna nagrada: do 30 dinarjev, če se opravlja služba s kolesom, do 50 dinarjev pa če se opravlja s konjem ali drugo tovorno živaljo.
Clen 37.
Ce pošta, od katere selski poštonoša hodi, v svojem ožjem dostavnem okolišu ne dostavlja poštnih pošiljk na dom, se mora uvesti ta dostava vsaj v tistem obsegu, v katerem jo opraVlja selski poštonoša po uradni dolžnosti.
Za zaposlitev selskega poštonoše v enem tednu
		do	6	ur
nad	6	M	12	
M	12	>♦	18	
D	18		24	»
	24		30	1»
	30		36	
	36	»»	42	
1»	42		48	
	48		54	
1*	54		60	
Člen 38.
Pri državnih poštah, kjer opravljajo službo selskih poštonoš zvaničniki, služitelji ali dnevničarji-služitelji, se mora predvsem organizirati ta služba po določbah tega pravilnika.
Pri razrednih poštah, kjer opravljajo službo selskih poštonoš poštarji po svojih organih, se mora po določbah tega pravilnika organizirati ta služba najdalj v letu dni, ko stopi ta pravilnik v veljavo. Do tega časa so poštarji dolžni opravljati to službo za dosedanjo nagrado.
Pri poštah, pri katerih opravljajo službo selskih poštonoš privatniki po mezdni pogodbi, se mora organizirati služba selskih poštonoš po določbah tega pravilnika, ko potečejo pogodbe, sklenjene s temi osebami.
Pri poštah, pri katerih se opravlja dostava poštnih pošiljk v širšem dostavnem okolišu po občinskih poštnih dostavljačih ali po občinskih poštah, se mora uvesti služba selskih poštonoš postopno po proračunski možnosti in kjer to terenske in prometne razmere dovoljujejo.
Člen 39.
Ob proučevanju vprašanja glede otvarjanja novih pošt je treba predvsem ugotoviti, ali bi se potrebe prebivalstva tistega kraj«, kjer se zahteva, naj bi se odprla pošta, mogle zadovoljiti z uvedbo službe selskega poštonoše.
člen 40.
Dokler se ne določijo krediti, potrebni za izplačilo nagrad selskih poštonoš, v posebni proračunski partiji, se izplačujejo nagrade selskim poštonošam iz dosedanje proračunske partije za plačevanje prevoza pošte.
V.	Končne določbe.
Člen 41.
Pomočnik ministra za pošto, telegraf in telefon izda navodilo za opravljanje službe selskih poštonoš.
Člen 42.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v >Službenih novinah«.
V Beogradu dne 15. maja 1940.; št. 24.862.
Minister za pošto, telegraf in telefon dr. J. Torbar s. r.
Olavna kontrola se je izrekla soglasno s tem pravilnikom pod št. 66.787 z dne 51. maja 1940.
491.
Navodilo št. 16
o pobiranju prispevka za narodni invalidski sklad.*
Na podstavi člena 4. uredbe o l%nem prispevku za narodni invalidski sklad predpisujem sporazumno z ministrom za finance tole
navodilo št. 16:
»l%ni prispevek za narodni invalidski sklad se pobira tudi od kmetovalcev-pridelovalcev pri izplačilu raču-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1940., št. 217/LXXV/641. — Prim. »Službeni list« št. 286/51 in št. 332/57 iz 1. 1940,
nov po členu 1. uredbe o l%nem prispevku za narodni invalidski sklad za dobavljene konje, človeško in živalsko hrano in za drva, nabavljena po neposrednem komisijskem nakupu, če se opravljajo ti posli za potrebe vojske.«
V Beogradu dne 18. septembra 1940.; I. št. 77.558.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. Srdan Budisavljevič s. r.
492.
Telefonski promet med Jugoslavijo in SSSR.*
Minister za pošto, telegraf in telefon je z odlokom št. 38.922/1 z dne 5. septembra 1940. odobril, da se odpre redni telefonski promet med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik, ki se začne dne
15.	septembra 1940.
Zaslej se morejo opravljati pogovori samo med Beogradom in Moskvo čez Berlin. Dovoljene so vse vrste telefonskih pogovorov po mednarodnem pravilniku. Taksna enota za triminutni pogovor znaša 1470 zl. fr.
Iz telegrafsko-telefonskega oddelka ministrstva za pošto, telegraf in telefon v Beogradu dne 5. septembra 1940.; št. 38.922/1.
■ i»
493.
Količina bencinske mešanice,
ki se oddaja na karte (kupone) za pogon motornih vozil. **
Upravni odbor samostalne uprave državnih monopolov je z odlokom M. št. 19.058/1 z dne 23. septembra 1940. usvojil količine, ki se bodo oddajale na karte (kupone) za nakup bencinske mešanice, določene po odboru iz člena 15.	naredbe št. 3 o omejitvi prodaje tekočega	goriva.
Po tej	odločbi	se od 1. oktobra 1940. oddaja	bencinske
mešanice na vsak kupon, in to:
1. Na karte z eno vodoravno rdečo črto: na kupon,	označen	s	črko	A,	30	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	B,	40	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	C,	50	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	D,	60	litrov.
2.	Na karte z dvema vodoravnima rdečima črtama: na kupon,	označen	s	črko	A,	10	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	B,	15	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	C,	20	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	D,	25	litrov.
3.	Na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami: na kupon,	označen	s	črko	A,	7	litrov,
na kupon,	označen	s	Črko	B,	10	litrov,
na	kupon,	označen s črko C, 15, litrov,
na	kupon,	označen 9 črko D, 20 litrov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21.	septembra 1940., št. 217/LXXV/642.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. septembra 1940.. št. 220/LXXVII/652.
4.	Na karte z eno vodoravno zeleno črto:
na kupon,	označen	s	črko	A,	40 litrov,
na kupon,	označen	s	črko	B,	60 litrov,
na kupon,	označen	s	črko	C,	70 litrov,
na kupon,	označen	s	črko	D,	90 litrov.
5.	Na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama:
na kupon,	označen	s	črko	A,	30 litrov,
na kupon,	označen	s	črko	B,	40 litrov,
na kupon,	označen	s	črko	C,	50 litrov,
na kupon,	označen	s	črko	D,	65 litrov.
6.	Na karte z eno vodoravno črno črto:
na kupon,	označen	s	črko	A,	2 litra,
na kupon,	označen	s	črko	B,	4 litre.
7.	Na karte z dvema vodoravnima črnima črtama:
na kupon,	označen	s	črko	A,	1 liter,
na kupon,	označen	s	črko	B,	2 litra.
8.	Na karte z natisnjenim rdečim znakom »Autobus«:
na kupon,	označen	s	črko	A,	40	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	B,	70	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	C,	105	litrov,
na kupon,	označen	s	črko	D,	150	litrov.
S tem so spremenjene količine bencinske mešanice, ki so se oddajale na kupone od 1. aprila 1940. dalje.
Te količine bencinske mešanice se oddajajo na en kupon do nadaljnje odredbe.
Iz pisarne uprave državnih monopolov v Beogradu
dne 24. septembra 1940.; M. št. 25.202/VI.
494.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Popravek. V raznih objavah iz »Službenih novin«, priobčenih v 74. kosu »Službenega lista« z dne 14. septembra t. 1. (str. 784), se mora med odlikovanimi z redom Sv. Save V. stopnje (Sl. nov. št. 114 z dne 20. maja 1940.) besedilo: Bratuž Marija, šolska upraviteljica v Slov. Konjicah, pravilno glasiti: Bratuž Marij, šolski upravitelj v Slov. Konjicah.
Številka 129 z dne 8. junija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. maja
1940.,	Pov. št. 803/III, so bili premeščeni po službeni potrebi: za davčnega višjega inšpektorja V. položajne skupine davčne uprave Ljubljana-mesto Trtnik Josip, davčni višji inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Višnji gori; za davčnega inšpektorja
VI.	položajne skupine davčne uprave v Šoštanju Kumer Viktor, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Laškem; za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave v Kočevju Andrejčič Franc, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Radovljici; za
davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Maribor-mesto Rozman Janko, davčni inšpektor iste položajne skupine davčne uprave v Šoštanju; za davčnega višjega kontrolorja VI. položajne skupine davčne uprave Ljubljana mesto Koritnik Viktor, davčni višji kontrolor iste položajne skupine davčne uprave Ljubljana-okolica; za davčnega kontrolorja
VII.	položajne skupine davčne uprave v Radovljici Ba-škovč Anton, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Ljutomeru; za davčnega kontrolorja VII. položajne skupine davčne uprave v Ljutomeru Martinak Viktor, davčni kontrolor iste položajne skupine davčne uprave v Črnomlju.
Številka 130 z dne 10. junija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. maja
1940.,	št. 2949, je bil premeščen po službeni potrebi Petrin Fran, pregledovalec računov glavne kontrole VI. položajne skupine krajevne kontrole pri finančnem ravnateljstvu v Zagrebu, h krajevmi kontroli dravskega finančnega ravnateljstva v Ljubljani.
Številka 131 z dne 11. junija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. aprila 1940. so bili postavljeni za višje kontrolorje
VI.	položajne skupine: pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani Klemenčič Angela; pri poštah, brzojavih in telefonih: Ljubljana 1: Lampič Leonija, Levstek Marija, Kocjančič Marija, Taler Al-bina, Ceonka Josipina, Petrič Marija, Vindišar Ivana, Semen Marija, Sriks Štefanija, Zor Marija, Burger Ana, Tratnik Stanko, Bezlaj Ivana, Hold Josip, Kuralt Dragica in Hribar Marija; Ljubljana 2: Kristan Franc; Ljubljana 3: Povše Ljudmila in Klacer Marija; Ljubljana 5: Kalan Amalija; Ljubljana 7: Rudolf Terezija in Lavrič Nuša; Maribor 1: Gozdnikar Valerija, Naglič Josipina, Zak Pavel, Košiček Ivana, Pon-delek Amalija, Mrak Marija, Koceli Marija, Florijančič Justina in Zdolšek Elizabeta; Maribor 2; Lešnik Marija in Sitar Anton; Lendava: Uršič Alojzija; Laško: Toplak Angela in šoti Leopoldina; Moste pri Ljubljani: Videmšek Karolina; Domžale: U š e -ničnik Vida; Škofja Loka: Peternelj Ivana? Stari trg pri Rakeku: Krajc Ivana; Ptuj: First Justina; Tržič: Zupan Angela; Zidani most: Lebnik Ivan; Vojnik: Gorečan Ivan; Celje: Deniš Matilda, Vidali Mihaela, Škoflek Marija, Ropotar Olga in Uršič Gabrijela; Rogaška Slatina: Kamenšek Josip; Kamnik: Hribar Marija in Flajšer Julija; Slov. Konjice: Krošl Ivana; Grahovo pri Cerknici: Globokar Ivana; Hrastnik: Oberlintner Vera; Ljutomer: Saprikin Ivana; Ormož: Zemljak Terezija; Javornik na Gorenjskem: Kos Marija; Ribnica na Dolenjskem: Zgonc Frančiška, kontrolorji VII. položajne skupine istih p. '. t. naprav; za kontrolorje VIL položajne skupine: pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani: Pučel Ivan in Vilhar Ervin.
<♦> '
Izdaja kraljevska banska oprava dravske banovine; njen predstavnik in nrednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tlaka in zalasa tlakama Merkur d.dL 1 LlubUanli njen preda ta volk: Dtnuu Mihalek y Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 78. kosu XI. letnika z dne 28. septembra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
K V-No. 6257/13-1940.	2782	3-1
Razglas
0 I. javni pismeni ponudbeni licitaciji za napravo in dobavo 200 parov delovnih čevljev za državne cestarje, ki se ho vršila
dne 19. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v pisarni tehničnega oddelka kraljevske hanake uprave v Ljubljani — odseka za državne ceste in mostove, Gajeva 5, soba 19, pritličje.
Kavcija v znesku 10% od skupne ponudbene vsote za jugoslovanske državljane se polaga najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni npravi Ljubljana-mesto.
Proračun in pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v sobi St- 19 odseka za drž. ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva 5, pritličje. Tam se niorejo tudi dobiti vsi ponudbeni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Zapečatene ponudbe, kolkovane z drž. kolkom po tarifni postavki 25. taksnega zakona, predpisane dokumente in vzo-fec je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med 10. in 11. uro do-Pnldne. Predložiti jih je v obliki enotne Cene za par čevljev in navesti število Parov, ki jih namerava ponudnik izvršiti.
^ralj. banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 26. septembra 1940.
*
K- V. No. 6542/28-1940.	2781	3—1
Razglas o licitaciji.
. Kraljevska banska uprava dravske a&novine v Ljubljani razpisuje za izvr-“ttev I. etape melioracijskih del na , crkniškem jezeru, obč. Cerknica, okraj °gaški,
*L javno pismeno ponudbeno licitacijo ^ dan 11. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 8 (hidrotehničnega oddelka) ? Ljubljani, Bleiweisova c. 10 (dvorišče, ®vo). Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih strokov med uradnimi urami ravno tam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta ^ odstotkih (tudi z besedami)v na vsote dobrenega proračuna, ki znaša din 2,516.821’51.
..Kavcijo din 176.000 — za jugoslovan-j c državljane oziroma din 352.000 — za i^emce je položiti pri davčni upravi , lubljana-meslo na dan licitacije naj-^ftieje do 10. ure.
Nadrobnosti razpisa »o razvidne iz v^lasa o licitaciji v »Službenih novi-rjht m na razglasni deski tehničnega ^ddelka. Poleg ponudbe je do 11. ure ^Poldne predložiti dokumente za pri-k licitaciji in sicer: potrdilo davčne
uprave o poravnavi davka za tekoče četrtletje, odobrenje ministrstva za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za TOI ter potrdilo občeuprav-nega oblastva o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 24. septembra 1940.
*
V.	No. 379/4.	2755	3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo klinične predavalnice univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase tako, da vpišejo ponudniki v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudbene enotne cene s številkami in besedami za vse ponudbene zneske in vse seštevke za vsa dela.
Razpisujejo se težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. septembra 1940.
V-No. 315/5.	2710-3-3
Razglas
o I. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih ter tesarskih, krov-skih in kleparskih del pri gradnji poslopja državne tekstilne šole v Kranju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana od 12. IV. 1940., V-No. 315/2 in na podstavi čl, 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910. ter njegovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 8. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8.
Načrti in proračuni so interesentom ,na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, oz. je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu stroškov za vsako vrsto del pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kol-kovati po tar. post. 260.a taksnega zakona z državnimi kolki.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise
— ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse - seštevke za vsa dela.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. in banov, kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4'— in banov, kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del pri gradnji poslopja drž. tekstilne šole v Kranju od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitac. komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Podjetniki oziroma interesenti se opozarjajo na II. dodatek k »Splošnim pogojem za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event. naknadnega povišanja pogojenih cen ob pogojih tega dodatka, ki pa morajo biti, kolikor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se poznejše prošnje za priznanje večjih cen nego bodo ponudene, ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbo znaša:
1. do ponudbenega zneska dinarjev 20.000'— din 50'—,
2. nad din 20.000'— do din 100.000'— din 100'—,
3. nad din 100.000 do din 500.000 din 200'—,
4. nad din 500.000 do din 1,000.000 din 300'—.
Poleg tega mora biti vsaka ponudba še kolkovana z banov, kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni ,v Ljubljani, Erjavčeva c. 13, v vrednostnih papirjih oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in dobave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče III. četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be. da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne uad tri mesece sta-
ro potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti odprto predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 17. septembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 161/40-3.	2784
Amortizacija.
Na prošnjo Belca Lovra, delavca v Kamniku, Novi trg št. 19, se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložna knjižica Mestne hranilnice v Kamniku št. 4124 z vlogo din 1827'— noe Belec Lovro.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 17. septembra 1940.
I'696/40-6.	2756
Sklep.
Petrijanu Andreju, pos. v Sodišincih št. 37, sedaj neznanega bivališča, je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti zoper zavezano stranko Petrijana 'Andreja, pos. v Sodišincih, radi dinarjev 6800'— s pripadki, sklepa z dne
22.	5. 1940., I 696/40-1 in z dne 22. 6.
1940.,	I 696/40—2, s katerima se je dovolila izvršba z rubežem in preodkazom terjatve.
Ker bivališče zavezane stranke Petrijana Andreja ni znano, se mu postavlja za skrbnika Petrijan Marija, pos. v Sodišincih št. 37, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 13. septembra 1940.
B 31/39.	2771
Razglas.
Zaradi slaboumnosti so bili delno preklicani s sklepom okrožnega sodišča v Celju:
1.	Podgoršek Jožef in Marija, kočarja IV Sp. Slemenah št. 7, dne 11. 10. 1938., I R 106/38-1, S 128/38-1; za pomočnika je postavljen Gaber Martin, posestnik v Svetelki 19;
2. Kračun Ivana, zasebnica iz Konjiške vasi 23, dne 3. 1. 1939., I R 119/38-2, S 4/39-1; za pomočnika je postavljen Lo-žak Alfonz, posestnik v Skalcah št. 2;
3. Lopan Alojzija, delavka iz Hudinje 53, dne 8. 7. 1938., I R 88/38, S 96/38; za pomočnika je postavljen Ovčar Alojz, preužitkar, Hudinja 53;
4. Gande Janez, mali posestnik v Tepanjah 42, dne 15. 2. 1938., I R 203/37-2, S 38/38-2; za pomočnika je postavljen Munda Janez, posestnik v Tepanju 40.
Zaradi zapravljivosti sta bili delno preklicani s sklepom okrožnega sodišča v Celju:
1. Lovec Neža, posestnica v Zbelovski gori 28, dne 5. 10. 1938.. I R 103/38, S 120/38; za pomočnika je postavljen Grosek Josip, posestnik z Zbelovske gore 56;
2. Korošec Alojzija, posestnica v Ličnici 43, dne 27. 9. 1938., I R 100/38, S 137/38; za pomočnika je postavljen Paj Franc, posestnik na Vrhu 7.
Zaradi umobolnosti so bile po sklepu okrožnega sodišča v Celju popolnoma preklicane:
1. Podergajs Uršula, pos. hči, Sp. Slemene 3, dne 3. 1. 1939., I R 117/38, P 87/28; za skrbnika je postavljen Planinc Alojz, posestnik, Sp. Slemene;
2. Bobik Julijana, zasebnica, Korit-no 8, dne 3. 1. 1939., I R 118/38, S 31/39; za skrbnika je postavljen Bobik Ferdinand, posestnik, Koritno 8;
3. Polegek Marija iz Zreč, dne 22. 2.
1938.,	I R 49/38, S 43/38; za skrbnika je postavljen Polegek Ivan, pleskar, Studenci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 13;
4. Ledinek Ivana, dninarica v Vitanju, dne 19. 1. 1938., I R 39/38; za skrbnika je postavljen Krajnc Marko, posestnik v Vitanju, S 23/38.
Zaradi zlorabe alkohola iz navade je bil delno preklican s sklepom okrožnega sodišča v Celju z dne 19. 4. 1940., S 41/40, I R 47/40, Gumzej Miha, posestnik in železničar v pokoju, Loče št. 43; za pomočnico je postavljena Gumzej Marija, posestnica, Loče 43.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I., dne 18. septembra 1940.
*
2766
I 503/40-8.
Dražbeni oklic.
Dne 31. oktobra 1940. o poli
devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba zemljiške parcele zemljiška knjiga k. o. Volčje vi. št. 91.
Cenilna vrednost: din 2.158'—.
Najmanjši ponudek: din 1.438'66.
Varščina: din 216'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 19. septembra 1940.
1655/40-15.	2769
Dražbeni oklic.
Dne 31. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin (stavbišče, vinski hram in zemljiške parcele) zemljiška knjiga k. o. Globočice vi. št. 304 in zemljiška knjiga k. o. Čerina vi. št. 179.
Cenilna vrednost: din 28.034'—.
Najmanjši ponudek: din 18.690'—.
Varščina: din 2.804'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah
dne 19. septembra 1940.
I 424/40-22.	2703
dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1940. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemlji* ška knjiga k. o. Homec vi. št. 333.
Cenilna vrednost: din 40.444'—.
Vrednost pritekline: din 500'—.
Najmanjši ponudek: din 26.964'—.
Varščina: din 4.044'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. II.,
dne 16. septembra 1940.
I 676/40-9.	2758
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču ▼ sobi št. 5 dražba nepremičnin zemlj1* ška knjiga k. o. Homec */* vi. št. 301.
Cenilna vrednost: din 11.668'50.
Vrednost pritekline: din 35'—.
Najmanjši ponudek: din 11.668'50.
Varščina: din 1.170'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri draž* benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	.
Drugače pa se opozarja na dražbe® oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sedišče v Kamniku, odd.
dne 18. septembra 1940.
I 790/40 -6.	2567
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 1940. d o p 0 J* dne ob devetih bo pri podpisane® sodišču v sobi št. 22 dražba neprei®1' nin zemljiška knjiga Sv. Anton vL * 191 do ene tretjine.
Cenilna vrednost: din 1.090’—. Najmanjši ponudek: din 1.090'—. Varščina: din 110'— v gotovini ali vred. papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit ua uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 2. septembra 1940.
*
I 227/40-10.	2534
Dražbeni oklic.
Dne 5. novembra 1940. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ostrožnik vi. št. 141 in zemljiška knjiga k. o. Staro Zabukovje vi. št. 285.
Cenilna vrednost: din 46.502'—. Vrednost pritekline: din 2.390'—. Najmanjši ponudek: din 3l.001'50. Varščina: din 4.650'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, 5e priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Mokronogu, odd. II.,
dne 2. septembra 1940.
I 417/40.	2757
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1940. ob debetih bo pri podpisanem sodišču v ®°bi gt. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Murska Sobota 3/,« vi. ?t. 345 in cela vi. št. 1069 s hišo št. 6 'B nedograjeno hišo na Radgonski cesti. Cenilna vrednost: din 130.715'—. Najmanjši ponudek: din 65.357'50.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, 8'cer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni bklic, ki je nabit na uradni deski tega •odišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 20. septembra 1940.
•g*
11384/39—18.	2^48
Dražbeni oklic.
. Dne 31. o k t o b r a 1940. o b o s m i h Pri podpisanem sodišču, soba št. 35, nadstropje, dražba nepremičnin po «®sameznih vložkih zemljiška knjiga . a]jni vrh vi. št. 16 in 325 ter zemljiška bjiga Zdinja vas vi. št. 380.
Cenilna vrednost: din 72.18715.
Najmanjši ponudek: din 48.12476.
Varščina: din 721875.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. septembra 1940.
I 801/40-14.	2749
Dražbeni oklic.
Dne 31. o k t o b r a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču, soba št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hrušica vi. št. 75, zemljiška knjiga Gaberje vi. št. 418,1242, zemljiška knjiga Cerovec vi. št. 774.
Cenilna vrednost: din 23.511'—.
Najmanjši ponudek: din 15.674'—.
Varščina: din 2351*10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 21. septembra 1940.
1726/40-16.	2767
Dražbeni oklic.
Dne 2. novembra 1940. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 26 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ribno vi. št. 57 — hiša št. 6 v Bodeščah s stavbami, zemljišči, priteklinami in srenj, pravicami in k.
o.	Ribno vi. št. 58 — stavbe z zemljišči po odbitku bremena od obeh vložkov.
Cenilna vrednost: din 240.840'44.
Najmanjši ponudek: din 160.560'28.
Vadi j znaša din 24.084'04.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 21. septembra 1940.
< .
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1164.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 12. septembra 1940.
Besedilo: Mestna hranilnica v Ptuju.
Predmet podjetja: Posluje po uredbi o občinskih hranilnicah z dne 24. 11. 1938.
Ustanoviteljica: Mestna občina v Ptuju, po sklepu z dne 18. 12. 1858., odo-
brenem z uredbo ministrstva z dne 5.1.
1862., št. 25.322; jamstvena izjava z dne 30. 11. 1939.
Pravila, sprejeta na seji ustanoviteljice dne 18. 11. 1939., odobrena po ministrstvu za trgovino in industrijo 4. 4.
1940., V. št. 11.801; posluje po § 42. uredbe o obč. hranilnicah že pred razglasitvijo uredbe.
Zastopstvo (upravni odbor):
1. dr. Kiihar Aleksander, primarij javne bolnice v Ptuju, kot predsednik upravnega odbora,
2. Steudte Ivan, posestnik v Ptuju, kot podpredsednik upravnega odbora in kot člani upravnega odbora:
3. Rašl Ivan, trgovec v Ptuju,
4. Wagrandl Julij, posestnik in mesar v Ptuju,
5. dr. Remec Alojz, odvetnik v Ptuju, mestni svetnik,
6. Zorčič Alojz, trgovec in posestnik v Ptuju,
7. Vindiš Ivan, trgovec in veleposestnik na Spod. Bregu,
8. Potočnik Martin, posestnik in gostilničar v Brstju, mestni svetnik,
9. Vimer Alojz, tesarski mojster na Spod. Bregu, mestni svetnik,
10. Vidmar Franc, ravnatelj Mestne hranilnice v Ptuju.
Podpisovati so upravičeni:
a) dva člana upravnega odbora,
b) en član upravnega odbora skupno z osebo, kateri je dana prokura ali pooblastilo,
c) dve osebi, katerima je dana prokura ali pooblastilo, vendar mora biti ena izmed teh oseb ravnatelj.
Za firmo se podpisuje tako, da postavita dve izmed navedenih oseb pod napisano, natisnjeno ali s štampiljko odtisnjeno firmo svoj podpis, prokurist ali pooblaščenec pa tudi še pristavek o prokuri ali pooblastilu.
Javne objave se razglašajo v »Vest-niku Zveze hranilnic , kraljevine Jugoslavije« in v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine« in se nabijejo na vidnem mestu v hranilnič-nih prostorih.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
t dne 12. septembra 1940.
Fi 21/40-2. - Rg A IV 50/1
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopni firmi:
1165.
Sedež: Slatina Radenci.
Dan vpisa: 5. septembra 1940. Besedilo: Zdravilišče Slatina Radenci Hiihn & Cie.
Vpišeta se nova družbenika Hohn-Sarič Josip Viljem in H5hn-Sarič Rudolf, oba iz Slatine Radencev.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 5. septembra 1940.
Rg A I 13/29.
Izbrisala se je nastopna firma:
1166.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 19. septembra 1940. Besedilo: Ekspedit, mednarodna spe-
dicija, družba z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. septembra 1940.
. Rg C II 13/24.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1167.
Sedež: Dobrepolje.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: »Razvoj« produktivna in prodajna zadruga lesnih in tekstilnih izdelkov in igrač, zadruga z omejenim jamstvom v Dobrepolju.
Vpiše se razdružitev zadruge z likvidacijo.
Firma ima pristavek »v likvidaciji«.
Likvidatorji so sedanji člani upravnega odbora Mrkun Anton, župnik, Videm št. 1, Prijatelj Joahim, posestnik, Kompolje št. 68 in Žnidaršič Anton, pos. v Podgorici št. 20. Podpis firme v likvidaciji se bo vršil odslej skupno po dveh likvidatorjih.
Veljavnost pričetka likvidacije se začne 19. '9. 1940.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi oziroma pri likvidatorju. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. septembra 1940.
Zadr I 14/2. -
*
1168.
Sedež: Dravograd.
Dan vpisa: 13. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dravogradu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 22. aprila 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Spremenjeno besedilo: Hranilnica in posojilnica v Dravogradu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 1'— in se vplača ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov, in sicer izstopijo v prvem poslovnem letu po trije odborniki, po drugem in tretjem letu pa po dva odbornika.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora Očko Pavel, Sirnik Franc, Uranšek Ignac in Kadiš Matevž, vpiše se pa na novo izvoljeni član upravnega odbora: Malej Ignac, župnik v Trbonjah.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 12. septembra 1940.
Zadr II 93/27 — Zadr II 26/27
*
1169.
Sedež: Gederovci.
Dan vpisa: 5. septembra 1940.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Gederovcih, zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbriše se član upravnega odbora Gibičar Štefan, vpiše pa novoizvoljeni član upravnega odbora Šinko Leopold, pos. v Gederovcih št. 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 5. septembra 1940.
Zadr II 28/23.
*
1170.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 9. septembra 1940.
Besedilo: Zadružni kredit v Kranju, registrovana zadruga % omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 29. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo odslej: Zadružni kredit v Kranju, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun,
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita,
3. daje svojim zadružnikom kredite,
4.	po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je- ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 50'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. septembra 1940.
Zadr. IV 7/13.
*
1171.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 29. avgusta 1940.
Besedilo: »Ljudska samopomoč«, zavarovalna zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Po sklepu skupščine z dne 14. 7. 1940. in seje upravnega odbora z dne
6.	8. 1940. se izbrišeta dosedanja člana upravnega odbora dr. Šorli Ivo in Robnik Ivan, vpišeta pa na novo izvoljena člana upravnega odbora:
Zinauer Friderik, učitelj v pokoju v Mariboru, Aleksandrova c. št. 47 in
dr. Jurečko Ivan, san. referent in p<> sestnik v Mariboru, Gregorčičeva ul. 6 ter posvedoči, da je predsednik upravnega odbora Zinauer Friderik.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 29. avgusta 1940.
Zadr I 88/7.
*
1172.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 5. septembra 1940.
Besedilp: Kreditna zadruga državni« uslužbencev v Murski Soboti, zadrug® z omejenim jamstvom.
Izbrišeta se člana uprave Gregorič Franc in Pirc Gabrijel, vpišeta pa s0 novoizvoljena člana uprave Ceh Mihaeli preglednik fin. kontrole, in Skarabej Franjo, davčni uradnik, oba v Murski Soboti.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Sobot*
dne 5. septembra 1940.
Zadr II 2/19.
*
1173.
Sedež: Radoviča.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica Radoviči, zadruga z neomejenim ja*"' stvom.
Izbrisal se je dosedanji član upra^ nega odbora Cerar Jože in vpisal noy izvoljeni član upravnega odbora Baj*1 Martin, pos., Krašnji vrh št. 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem me9^,1, odd. II, dne 19. septembra 1940.
Zadr I 70/15,
1174.
Sedež: Ruše.
“an vpisa: 5. septembra 1940.
. “esedilo: Sadjarska zadruga i orne-j01 jamstvom v Rušah.
Izbriše se član upravnega odbora v.Urk Angel, vpiše se pa novo izvoljeni „an upravnega odbora Marin Fric, po-•Jtaik na Bezeni.
Krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. septembra 1940 Zadr I 15/13.
1175.	*
Sedež: Selnica ob Dravi.
~an vpisa: 19. septembra 1940.
»Besedilo; Hranilnica in posojilnica v ‘ 'Diei ob Dravi, registrovana zadruga Neomejeno zavezo.
^a skupščini dne 18. avgusta 1940. je , druga sprejela nova pravila po za-ij^u o gospodarskih zadrugah z dne •septembra 1937.
Spremenjeno besedilo: Hranilnica in j s°jilnica v Selnici ob Dravi, zadruga deornejenim jamstvom.
predmet poslovanja: čadruga ima namen, zboljševati gobarske razmere svojih zadružnikov Da k11’ iim priskrbuje kredit po kar Ibolj povoljnih pogojih, j dosego tega namena opravlja za-dfla sledeče posle:
i' daje svojim zadružnikom posojila: k Budi in širi smisel za varčnost in /rejema od vsakogar hranilne vloge vložne knjižice in na tekoči račun; ^ • si pridobiva nadaljnja potrebna de-^na sredstva z izposojili; v - nabavlja na račun svojih zadružni-jjv Potrebna sredstva za kmetijsko prošnjo in sprejema od svojih zadruž-bf j njihove proizvode v komisijsko
bio'’
j,'• Posreduje za svoje zadružnike v 'arovalnih poslih.
^ oslovni delež znaša din 2'50 in se b ob pristopu. i5 adruga objavlja skupščinske sklepe d drug6 svoje priobčitve na razglasni ®kii l y sv°ji poslovalnici, vabila na tttn? Pa v listu »Narodni go-jrar« v Ljubljani, k Pravni odbor sestoji iz 6 zadružniki in se voli za dobo treh let. Vsako 2 izstopi ena tretjina odbornikov, gdrugo zastopa upravni odbor.
zadrugo se podpisuje tako, da se * n xnieno n^i*8110 a^i natisnjeno ali Čutilom odtisnjeno firmo podpišeta kJ6r°Čno po dva člana upravnega od-od katerih sme enega nadomeščati (jt|)' en v to pooblaščeni uslužbenec za-
Cj>Se se dosedanji član načelstva O,.11* Ferdinand.
°žno kot trg.‘ sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 19. septembra 1940.
Zadr. I 95/75 - Zadr. II 37/75.
llfc	*
Im*
Konjice.
: 8. avgust® 1940.
%T»1,0: živinorejska selekcijski ledrug« z orne-
J bj^hrom.
^ »n °^nem rboru r. dne 80. junija 1040. so w*Jeta nova pravila, ki so prllagodena do-
ločbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Živinorejska selekcijska zadruga z omejenim Jamstvom v Slov. Konjicah.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine, upoštevaje določeni rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine. Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji basnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 50*— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih najkasneje v enem letu
6. Jamstvo Je omejeno. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz sedmih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako. da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po prčdhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 8. avgusta 1940.
Zadr. VI 10/21
*
1177.
Sedež: Struge.
Dan vpisa- 26. avgusta 1940.
Besedilo’ živinorejska selekcijska zadruga v Strugah r. z. z o. z.
I. Vpisala so se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Struge.
Besedilo odslej: živinorejska selekcijska zadruga z omejenim Jamstvom v Strugah na Dolenjskem.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševat- gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine upoštevaje določeni rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
V dosego tega namena zadruga-
1. priskrbuje dobre plemenjake tiste pasme, ki Je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup alf vzdrževanje;
2. skrbi, da rodovna komisija redno odreja izbrane plemenjake za oploditev posameznih ženskih plemenskih živali zadružnikov;
3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod zadružne živine s ocenami o njeni plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovoljnih lastnostih;
4. vodi rodovno (matično) knjigo;
5. označuje živino z vidnimi znaki;
6. skrbi za umno vzrejo telet, ki Izvirajo od živali, vpisanih v rodovno knjigo;
7. varuje živino kužnih bolezni ln v ta namen kar najstrože uporablja predpise o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni, skrbi, da se Živina cepi zoper nalezljive bolezni In oskrbuje zdravljenje živine;
8. skrbi za umno travniitvo, za skupne pašnike za plemensko živino in po možnosti za zavarovanje živine, kar se uredi s posebniih pravilnikom;
9. dobavlja članom potrebščine za plemensko živino, toda le proti takojšnemu plačilu.
10. posreduje pri prodaji In nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do Časa podatke iz rodovne knjige ln vodi seznam živali, ki so naprodaj; dalje posreduje pri prodaji živine, žive ali zaklane;
11. lir* pouk o umni živinoreji s posebnim oz! rom na dobro pokolenje in vzrejo živine;
1?. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede tistih plemenskih živali, ki so vpisane ▼ rodovi,o knjigo.
Trajanje zadruge: nedoločer Čas.
Poslovni delež znaša 50 din in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, toda največ e.ncga, katerega pa tudi lahko odpove.
Jamstvo Je:	omejeno, vsak zadružnik Jamči r.
vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge
Upravni odbor sestoji Is 5 zadružnikov, od katerih so 4 že vpisani.
OznanilA se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega le v listu »Narodni gospodar* v Ljubljani
II.	Izbrisala so se vsa dosedanja pravila in član načelstva Tisu Jože.
III.	Vpisal se je novoizvoljeni član upravnega od bora Miklič Janez, posestnik v Podtaboru štev. 2. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II.«
dne 26 avgusta 1940.
Zadr. I 131/12
*
1178.
Sedež: Sv. Ema.
Dan vpisa: 14. avgusta 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Emi, zadruga z neomejenim jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne, 16. VII. 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Emi, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
a) daje svojim zadružnikom posojila;
b) budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
c) si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
č) nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
d) posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din OoO in se plača pri vstopu v zadrugo.
6. Jamstvo je neomejeno..
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz šestih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na oglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodarc v Ljubljani.
Vpi”p se novoizvoljeni član upravnega odbora Cverlin Jože, pos., Vonarje št. 49.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 14. avgusta 1949.
Zadr. VI 13/66.
*
1179.
Sedež: Sv. Kunigunda na Poh.
Dan vpisa: 14. avgusta 1940,
Besedilo: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi na Pohorju, zadruga z neomejenim jamstvom.
1.	Na občnem zboru z dne 28. VIT. 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Stran 542.
2. Firma in sedež zadruge: Hranilnica in posojilnica pri Sv. Kunigundi na Pohorju, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim pri-skrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
a) daje svojim zadružnikom posojila;
b) budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
c) si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
č) nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
d) posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
5. Poslovni delež znaša din 2'50 in se plača pri vstopu v zadrugo.
6. Jamstvo je neomejeno.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz šestih zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Zadruga objavlja svoje priobčitve na oglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9. Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Sadek Matija.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 14. avgusta 1940.
Zadr.' VI 15/55.
*
1180.
Sedež: Št. Jernej na Dol.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedno: Kmetska posojilnica in hranilnica v Št. Jerneju na Dol., r. z. z n. j.
Izbrisal se je član upravnega odbora Recelj Janko ter vpisal novoizvoljeni član upravnega odbora Radkovič Anton, pos.
Dol. Brezovica št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 19. septembra 1940.
Zadr 1 11/12.
*
1181.
Sedež: Šmartno na Pohorju.
Dan vpisa: 13. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Pohorju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 14. julija 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Spremenjeno besedilo:
Hranilnica in posojilnica v Šmartnem na Pohorju, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Poslovni delež znaša din 2'50 in se vplača ob pristopu.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 8 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov, in sicer tako, da izstopijo po prvem in drugem poslovnem letu po trije odborniki, po tretjem pa preostala dva odbornika.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 12. septembra 1940.
Zadr II 32/39 — Zadr II 24/39 *
1182.
Sedež: Teharje.
Dan vpisa: 14. avgusta 1940.
Besedilo: Kmetsko-dclavska hranilnica in posojilnica v Teharjih, zadruga z neomejenim jamstvom.
1. Na občnem zboru z dne 14. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila, ki so prilagodena določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
2. Firma in sedež zadruge: Kmetsko-delavska hranilnica in posojilnica na Teharjih, zadruga z neomejenim jamstvom.
3. Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
a) daje svojim zadružnikom posojila;
b) budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
c) si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
č) nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko
proizvodnjo in sprejema od svojih *$! družnikov njihove proizvode v kopJt-sijsko prodajo;	"'j.
d)	posreduje za svoje zadružnik? zavarovalnih poslih.	O
4.	Zadruga je osnovana za nedolg
cas.
5. Poslovni delež znaša din 10'— 1 • se plača pri vstopu v zadrugo ali P« obrokih najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je neomejeno.	;
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ® je sestavljen iz šestih zadružnikov, *** voljenih za tri leta. Vsako leto izstop tretjina članov upravnega odbora. r'r‘ ma zadruge se podpisuje tako, da * pod napisano ali natisnjeno ali s p^a.' tom odtisnjeno firmo podpišeta n»r manj dva člana upravnega odbora, v katerih sme enega nadomeščati usbJ j benec zadruge, ki ga po predhod® načelni odločbi skupščine za to poobl sti upravni odbor.	.
8. Zadruga objavlja svoje priobčit' na razglasni deski v svoji poslovala^' Vabila na skupščino se objavljajo p?1?" tega v listu »Narodni gospodar« v Lju Ijani.	...
9. Izbrišeta se izstopivša člana upr«\ nega odbora Mastnak Alojzij in Ocvi> Franc.	H
10. Po sejnem zapisniku upravnejr odbora z dne 14. julija 1940. je znJJj podpisovanje zadružne firme pooblas® njen glavni tajnik Burnik Bogomil, « major v pok. in posestnik v Bukovžla*
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 14. avgusta 1940.
Zadr. VI 20/34.
*
1183.
Sedež: Vinica — Belokrajina.
Dan vpisa: 19. septembra 1940. ‘4
Besedilo: Kmetska posojilnica in D j, nilnica v Vinici-Belokrajini, r. z. * "•
Izbrisal se je dosedanji član uprav oora Mihelič Jurij in vpisal
ga odbora
izvoljeni član upravnega odbora 'lič Jože, pos. iz Ogulina št. 5.	^
Okrožno kot trg. sodišče v Novem m® odd. II., dne 19. septembra 1940.
Zadr I 15/18.
*
1184.
Sedež: Višnja gora.
Dan vpisa: 2. septembra 1940. Besedilo: Kmetijska nabavna in Lj| dajna zadruga za sodni okraj v V gori r. z. z o. z.	.jjf'
I. Vpišejo se nova pravila, 8®» j« ljena v skladu z zakonom o gosp . skih zadrugah z dne 11. sept®
1937.,	ki se v izvlečku glase:
Sedež: Višnja gora.	. pf<r
Besedilo: Kmetijska nabavna m ® j dajna zadruga v Višnji gori, zadrUe omejenim jamstvom.	^
Predmet poslovanja:	Zadrug«
namen:	f
1. nabavljati svojim zadružnikojn spodarske in gospodinjske potre0 ,■$ in obrtne izdelke vsake vrste n11 nabavo posredovati;	s&
2. vnovčevati pridelke ali izdelk® m jih zadružnikov v nepredelanem * delanem stanju;
nabavljati si za dosego tega name-na potrebne stavbe in inventar.
1 rajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni delež znaša din 50-— in se Plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne Paslovne deleže, toda največ še enega, 1 ga pa tudi lahko odpove.
. Jamstvo je omejeno; vsak zadružnik jaaiči z vpisanimi deleži in še z enkrat-aijn zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor. Podpis firme: Besedilo zadruge podkujeta skupno po dva člana upravnega "Ubora ali pa en član upravnega odbora „ se enim pooblaščenim uslužbencem žairuge.
v Upravni odbor sestoji iz 6 zadružni-°vi ki so že vpisani.
, Oznanila se objavljajo na razglasni zadružni poslovalnici, vabila na Hupsčino pa še poleg tega v listu »Na-°“Ui gospodar« v Ljubljani. ..»»•Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. Ufožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 2. septembra 1940.
Zadr. I 133/18.
»185.	*
S®dež: Vransko.
Oan vpisa: 20. avgusta 1940. uesedilo: »Hmeljarna« na Vranskem, ®ruga z omejenim jamstvom. l9do občnem zboru z dne 4. avgusta so bila sprejeta nova pravila, ki s Prilagodena določbam zakona o gozdarskih zadrugah z dne 11. septem-1937.
H • Firma in sedež zadruge: Hmeljarna i_a Vranskem, zadruga z omejenim ^s»vom.
v ' Predmet poslovanja: Zadruga ima pospeševati gospodarske koristi %h članov s tem, da:
^».zgradi in vzdržuje, jemlje ali daje hmeljsko sušilnico s skladiščem, L » prevzema njihov hmelj, ga suši, D^Plja, baše in sklada ter posreduje ‘Prodaji,
1 nabavlja zanje razne potrebščine Juovčuje njih pridelke, h oskrbuje potrebna posojila, zlasti .^skladiščeni hmelj, vs » strokovno organizira in poučuje ter .iransko zastopa interese hmeljarjev. Zadruga je osnovana za nedoločen
»^• Poslovni delež znaša din 100'— in <Vja?a Pr» vstopu v zadrugo ali pa v (5°k>h, najkasneje v enem letu.
Dj.’ Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnih s petkratnim zneskom vpisa-^ deležev.
1^ ‘ Zadrugo zastopa upravni odbor, ki v0]^stavljen iz devetih zadružnikov, iz-za tri leta. Vsako leto izstopi ^»‘Pa članov upravnega odbora. Firma ^6ill8e se podpisuje tako, da se pod ^tl^Po ali natisnjeno ali s pečatom Pjeno firmo podpišeta najmanj dva V® Upravnega odbora, od katerih sme ^ ^ nadomeščati uslužbenec zadruge, ■
po predhodni načelni odločbi ./fine za to pooblasti upravni odbor. : 1 Zadruga objavlja svoje priobčitve
na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
9.	Izbrišeta se izstopivŠa člana upravnega odbora Kladnik Jože, Virjent Jakob.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju dne 20. avgusta 1940.
Zadr. VI 26/17.
*
1186.
Sedež: Žužemberk.
Dan vpisa;. 19. septembra 1940. Besedilo: Splošna gospodarska zadruga v Žužemberku, r. z. z o. z.
Vpiše se razdružitev zadruge z likvidacijo.
Firma ima pristavek »v likvidaciji«. Likvidatorja sta Hotko Alojz, trg. v Žužemberku št. 20 in Skočir Janez, pos., Prapreče, ki bosta podpisovala za zadrugo v likvidaciji skupno.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi oziroma pri likvidatorjih. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 19. septembra 1940.
Zadr II 299/10.
•>
Izbrisali sta se nastopni zadrugi:
1187.
Sedež: Luče.
Dan izbrisa: 27. avgusta 1940. Besedilo: Lesna zadruga v Lučah, re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo. Zaradi končan«, likvidacije.
Zadružni arhiv je predan na čuvanje Zibovtu Jakobu, posestniku v Karnici št. 1.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 27. avgusta 1940.
Zadr III 190/20.
*
1188.
Sedež: Štrigova.
Dan izbrisa: 22. avgusta 1940. Besedilo: Seljačka vjeresijska udruga u štrigovi, kako član središnje zemaij-ske pozajmionice.
Zaradi izvršene likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 22. avgusta 1940.
Zadr I 111/8.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. No. 1321/28-1940.	2760-3-1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg razpisuje druge javne pismene ponudbene licitacije v skrajšanem roku za oddajo vzdrževalnih del na državni cesti št. 60 na dan 10. oktobra 1940. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru.
Natančni razglas glej v prilogi h kosu št. 72. »Službenega lista« z dne 7. septembra 1940.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, dne 24. septembra 1940.
Narodna banka 2762 kraljevine Jugoslavije.
Stanje 22. septembra 1940.
Aktiva	dinarjev
Podloga . . 2.371,478.670-52(4- 3,684.743.27) Devize, ki niso v podlogi 537,687.116-09(4- 21,770.506-07) Kovani denar 239,859.23P—(— 9,004.060-50) Posojila . . 1.622,255.972-58(4- 5,834.787-62) Vrednostni
papirji , . . 363,643.237'50(— 12,000.000'—) Prejšnji predjemi
državi . . 1.633,490.31 P30(—	150-—)
Začasni predjemi gl.
drž. blag.. . 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od 24. VII. in
16.	IX. 1939. 839,450.000-—
Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18. XI. 1939. 5.024,000.000-—(— 1,000.000’-) Vrednosti re-
zervn. fonda 244,460.435-54 Vrednosti ostalih fondov ........... 41,295.541-—
Nepremičnine . . ------- 214,808.099-40	+	1,871.232-22)
Razna aktiva 1.851,537.954-82'4- 5,524.007-47) 15.583,966.569-75 Pasiva	dinarjev
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond  251,821.028'21(+ 2,142.595’-)
Ostali fondi	42,420.894'01(4-	30.722-12)
Bankovci v
obtoku . .12.118,435.200--(— 39,798.700-—)
Obveze na
pokaz . . . 2.647,771.456-68,4- 50,332.871-90) Obveze z rokom ................ —	—	—
Razna pasiva 343,517.990 85(4- 3,973.577-13)
15.583,966.569-75 Obtok in obveze. . . . 14.766,206.656-68 Skupna podloga - dejanska vrednost 3.794,365.872-83 Celotno kritje . . . 25'69 °/0 Kritje v zlatu . . . 22-40°/o
Obrestna mera:
po eskomptu......................  •	.	•	5*/o
po zastavah:
na zlato in varante.................... 5°/0
na vrednostne papirje.................... 6%
•j;
T No. 1799/10.	2747	3-2
Razglas.
Tehnični razdelek v Novem mestu razpisuje II. pismeno licitacijo za prepleskanje železnega mostu čez Sopoto v Radečah v proračunskem znesku din 37.557*56.
Licitacija bo v pisarni tehničnega razdelka v N*vem mestu v četrtek <lne
10.	oktobra 1940. ob 10. uri.
Nadrobnosti so razvidne iz razglasov pri tehničnih razdelkih dravske banovine.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem mestu dne 28. septembra 1940.
*
Upr. it. 1372/40.	2741-3-2
Razpis.
Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 17. 9. 1940., S. št. 22.478/40, v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah« eno (1) mesto zdravnika-uradniškega pripravnika.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Iz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani dne 21. septembra 1940.
*
Št. 128/6.	2690	3-3
Razpis.
Uprava državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje na podstavi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu II. ofertno licitacijo, 'n
sicer:
14. oktobra 1940. za dobavo mesa, slanine in drobovine ter mleka,
15. oktobra 1940. za dobavo moke in premoga.
T. No. 1290/314/1940.	2759
Razglas.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg, tehnični razdelek, razpisuje druge javne ustne licitacije za redno dobavo gramoza za državne ceste svojega območja v proračunskem letu 1940./41. v skrajšanem roku po sledečem razporedu:
Dne 10. oktobra 1940. ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru:
Državna cesta št. 60.
Proga bivše banovinske ceste Sv. Benedikt—Lomanoše.	Proračun	Kavcija
dinarjev
km 0.000—4.500, 160 m’ jesenskega prodca	14.400’—	1.500'—
80 m* pomladanskega prodca	7.200'—	800'—
Dne 11. oktobra 1940. ob 9. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v Dravogradu:
Državna cesta št. 60.
Proga bivše banovinske ceste 1/21.
km 25.715—40.000, 406 m3 jesen, prodca * km 40.000—48.000, 184 m' jesen, tolčenca km 54.000—60.800, in bivši banov, cesti 1/14 km 0.000— 1.460 in 1/15 km 0.000— 5.000, 341 m3 jesen, tolčenca
134 m8 pomlad, tolčenca odcep Poljana državna meja: km 0.000— 3.806, 210 m8 pomlad, tolčenca Bivša banovinska cesta 1/21. km 25.715—54.000, 138 m8 pomlad, prodca
32.500 —	3.300'—
20.250'—	2.100'—
37.840'—	3.800'—
15.488'—	1.600'—
26.320'—	2.700'—
11.050'—	1.200'—
ga odbora v	Ormožu:
16.000'-	1.600'-
' 11.700'—	1.200'—
12.000'—	1.200'—
11.000'-	1.100'-
23.000'—	2.300 —
10.800'—	1.100'—
Za državno cesto št. 17.
km 31.000—38.000, 320 m3 jesenskega prodca 216 m3 pomlad, prodca km 38.000—43.000, 200 m8 jesenskega prodca 169 m3 pomlad, prodca km 52.000—60.355, 410 m3 jesenskega prodca 168 m8 pomlad, prodca
Dne 14. oktobra 1910. ob 10. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora v Dol.
Lendavi:
Za drž. cesto št. 47.
km	93.931— 98.000,	230	m3	jesenskega prodca	15.600'—	1.600'—
km	98.000—103.929,	108	m3	jesenskega tolčenca	19.500'—	2.000'—
km	93.931—103.929,	150	m3	pomlad, prodca	10.800'—	1.100'—
152	m3	poletnega prodca	11.400'—	1.200'—
Natančni pogoji teh licitacij so razvidni iz razglasa, ki je bil objavljen v prilogi k 68. kosu »Službenega lista« z dne 24. avgusta 1940.
Sresko načelstvo Maribor-levi br., tehnični razdelek, dne 24. septembra 1940.
Licitacija bo vsakokrat ob 11. uri do-
poldne v upravni pisarni te bolnišnice" Dobavni in dražbeni pogoji so na vpo-gled vsak dan med uradnimi urami.
Iz uprave	,
državne bolnišnice za duševne bolez®1 v Novem Celju dne 16. septembra 1940.
Razne objave
2775-3"!
Poziv upnikom.
Lesna in gospodarska zadruga v Sl-Bistrici, r. z. z o. z. se je razdružila i® stopila v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da prijavijo svo)e terjatve v roku 6 mesecev od dneva objave tega poziva na naslov:
Šprogar Franc s. r;> Videž, pošta Laporje'
*	2780
Objava.
Izgubil sem orožni list za posest >® nošenje enega samokresa in ene lovske puške dvocevke kal. 16 mm in ga pt°" glašam za neveljavnega.
Dr. Kunej Ferdo s. r.,, Sv. Peter pod Sv. goram1.
*
2770
Objava.
Izgubil sem evidenčno tablico za j0-vorni avtomobil št. 2-1556 in jo prog‘a' šam za neveljavno.
Linke Rudolf s. r’
avtoprevozništvo,
Škofja Loka.
*	2783
Objava.
Izgubila sem indeks medicinske fak11'' tete univerze v Ljubljani in ga progla‘ šam za neveljavnega.
Petrič Lidija s. r*
*
276l
Objava.
Izgubila sem odpustnico I. drž. kliške meščanske šole v Ljubljani z 28. junija 1930. na ime: Trpin Fra® ška iz Železnikov. Proglašam jo z® p veljavno.	t,
Trpin Frančiška a'
*	27!“
Objava.	fl
Ukraden	mi	je	bil	orožni	list	e?’s.
516, izdan leta 1929. od sreskega čelstva v Šmarju pri Jelšah, glaseč ^ na 1 lovsko puško dvocevko ka11 16 mm in ga proglašam za neveljav®el* Užmah Jakob s. r.> posestnik,	*
Hrastje št. 37, obč. 2®se
izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert » Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur 1 Ljubljani, njen predstavniki D, Milialek s Ljubljani, _