ToStnfna plačana r gofovinl. \
Leto XI., št. 194
Ljubljana, petek ti. avgusta 1930
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer. nova ulica 4. — Telefon St 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica it. Z — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« Ijana št. 11.842; Praha čislo 78.180: Wien št 105.241.
Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din.
Uredoištvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125 in 3126.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582).
Celje: Kocenova uL 3. Telefon št. 190.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Dan dela na Bledu
Dve avdijenci g. ministrskega predsednika — NadSkof dr. Jeglič v poslovilni avdijenci — Živahna posvetovanja ministrov — Prihod ministra dr. Šibenika
Za jutri je napovedan prihod ministra trgovine g. Juraja Demetroviča. Prihod ministrov gospodarskih resorov je v zvezi s skorajšnjim sestankom jugoslovenske in rumunske delegacije na Bledu, za nadaljevanje razprave o izvedbi sinajskega sporazuma. Posvetovanja pa se nanašajo tudi na varšavsko konferenco glede splošnega sporazuma agrarnih držav. Po dosedanjih dispozicijah bo načeloval naši delegaciji, ki se bo udeležila varšavske konference, minister za poljedelstvo dr. Stanko Šibenik. Minister dr. Šibenik bi se moral nocoj vrniti v Beograd, toda ostal bo jutri še na Bledu, da se udeleži nadaljnjih posvetovanj.
Po teh konferencah in avdijencah se je ministrski predsednik v spremstvu ministrov Uzunoviča in dr. Srškiča odpeljal s čolnom po Blejskem jezeru. Ko se je vrnil, je izjavil, da je naravnost očaran nad lepoto te vožnje.
Bled, 21. avgusta. Tudi danes je vladalo na Bledu, ki je po prihodu Nj. Vel. kralja in ministrskega predsednika postal središče državne politike, zelo živahno vrvenje. Ministri, ki se mude na Bledu, so imeli ves dan razgovore in konference o raznih tekočih in aktualnih poslih svojih resorov. Navzočnost številnih ministrov je privabila na Bled tudi mnoge druge javne delavce iz vse države. V Suvoboru je bila danes zopet cela vrsta avdijenc in državni posli vladarju tudi na Bledu ne dopuščajo ni-itakega odmora.
Ministrski predsednik general 2ivko-švič je bil tudi danes po svoji stari navadi že zgodaj na nogah. Ob 8. je že sedel v družbi ministrov Uzunoviča in dr. Srškiča na terasi Parkhotela, kjer ie zajtrkoval, obenem pa pregledoval liste in drugo pošto. Ko je prispel kmalu na to še minister dvora g. Bora Jef-tič. so imeli konferenco, ki je trajala do pol 10., ko se je minister dvora vrnil v Suvobor, dočim so ostali gg. ministri z ministrskim predsednikom krenili peš po Bledu do »Belvedera,« od koder se je nato ministrski predsednik z avtomobilom odpeljal v Suvobor v avdijen-co h kralju. Današnja avdijenca ministrskega predsednika je trajala vse do 11.15.
Ob pol 12. je bil sprejet od Nj. Vel. kralja v kratki poslovilni avdijenci biv-.ši ljubljanski škof. titularni nadškof dr. Anton B. Jeglič. Upokojeni nadškof se je davi pripeljal z avtomobilom iz Gornjega grada, da se poslovi od vladarja. Nosil je pri tej priliki vsa visoka odlikovanja, ki jih je prejel tekom svojega dolgoletnega pastirovanja. Z jutranjim brzovlakom je prispel iz eograda na Bled minister za poljedel-tvo dr. Stanko Šibenik. V parku ob je-eru je konferiral delj časa z navzočimi ninistri Uzunovičem, dr. Srškičem in r. Šveglom, nato pa je po povratku inistrskega predsednika odšel v Su-■ obor, kjer je bil ob pol 12. sprejet v vdijenco, ki je trajala do 13. Med nje-ovo avdijenco so se v blejskem parku adaljevale konference med navzočimi ministri in ministrskim predsednikom, kasneje pa so se jim pridružili ugledni f javni delavci iz Slovenije, med dru-feimi bivši minister dr. Kramer, dr. Gre-Igorin, dr. Novačan in Albin Prepeluh, dočim je imel minister pravde doktor Srškič daljši razgovor z glavnim urednikom »Jugoslovenskega Lloyda« Ivanom Malinarjem.
Beograd, 21. avgusta. AA. Minister financ dr. Švrljuga je nocoj odpotoval z brzovlakom na Bled, kjer ostane nekaj dni.
NJ. Vel. kralj na izletu
Bled, 21. avgusta. Nj. Vel. kralj je napravil danes popoldne avtomobilski izlet v blejsko okolico. Zvečer ob pol 7. se je vrnil na Bled. Povsod, koder se je vozil in so ga ljudje spoznali, so ga navdušeno pozdravljali, zlasti živahno pa je bil vladar aklamiran na povratku med vožnjo po blejskih ulicah, kjer je bila baš v tem času najži-vahnejša večerna promenada.
Konferenca ministrov
Bled, 21. avgusta. Ker so zbrani na Ble« du ministri vseh važnejših, zlasti gospo« darskih resorov, je ministrski predsednik general Živkovič sklical danes popoldne ob pol 5. v svoje apartmane v Parkhotelu konferenco vseh na Bledu navzočih mini« strov, neke vrste ožjo sejo ministrskega sveta. KmaJu po 4. uri so se zbrali v Park«, hotelu ministri Uzunovič, dr. Srškič, dok« tor Marinkovič, dr. Šibenik in dr. Švegel. Razpravljali so o vseh aktualnih vprašanjih.
Konferenca je trajala do pol 7. zvečer, nakar so se gg. ministri podali na sprehod, ministrski predsednik g. general Peter Živkovič pa se je odpeljal v Suvobor, kjer je bil ponovno v avdijenci. Zvečer je mi« nister dvora g. Bora Jeftič priredil na čast ministrskemu predsedniku večerjo v hotelu »Toplice«.
Sivar paša sestavlja nevtralno egiptsko vlado
Konservativna vlada Sydki paše se bo morala umakniti nevtralnemu kabinetu - Nacijonalisti nepremagljivi
J
Kairo, 21. avgusta, d. Ko je prevzela vlada Sydki paše svoje posle po odgo-ditvi egiptske zbornice junija meseca, ie bil eden njenih glavnih argumentov roti nacijonaiistični stranki ta, da je njeno finančno in gospodarsko Doli-iko privedla državne finance skoro na , ob propada. Sedaj pa je vlada Sydki paše že dva in pol meseca na krmilu in še vedno ni storila nobenega koraka za ureditev gospodarskih vprašanj. Ves ta čas je porabila izključno za politične akcije v borbi proti odporu, naroda, ki stoji skoro ves za nacijonalisti čno stranko.
Zaradi tega pa trpi vse večjo škodo egiptsko gospodarstvo, ki bo moralo prevzeti nase še nova davčna bremena, ker si je postavila vlada Sydki paše menda za glavno nalogo premeščati in penzijonirati uradnike, ki pripadajo nacijonaiistični stranki, s čimer bo državni proračun ne malo obremenjen.
Policijske odredbe proti nacionalistom so se izkazale kot nezadostne ter je vse bolj jasno, da je borba proti
njim brezupna. Nacijonalisti pa uživajo pri tem še naklonjenost Anglije, ki ji ni prav nič po volji, da vznemirja Syd-ki paša s svojim postopanjem Egipčane ter s tem ograža angleško pot v Indijo, kjer ima London že itak dosti posla z Gandijevci. Osrednji odbor egiptske nacijonalistične stranke organizira sedaj davčno stavko, ki naj bi privedla do padca vlade.
Širilo se je že celo vesti, da se pripravlja sestava vlade nevtralcev, ki bi opravljala vladne posle do zaključka parlamentarnih počitnic. Nacijonalisti so se že izrekli za sestavo nevtralne vlade, če bo njen predsednik v resnici oseba, ki je zmožna ohraniti politično nevtralnost. Kot najresnejšega kandidata smatrajo Sivar pašo, ki je bil že leta 1925. prvi diktator v Egiptu, po umoru sirdarja sir Lee Stacka. Po pomirjenju, ki je sledilo razburjenju v prvih mesecih po atentatu na Stacka, se je Sivar paša umaknil iz političnega življenja ter mirno prepustil vladne posle nacijonaiistični vladi.
Polom velike italijanske družbe
Milan, 21. avgusta, s. Največja italijanska agrarna družba za poljedelska podjetja »Societa delte Bonefice Ferrarese« v Turinu z akcijskim kapitalom od 100 milijonov lir, je ustavila plačila ter ji je bilo od sodišča dovoljeno poravnalno postopanje. Družba je zaradi borznih špekulacij unravnega sveta ter zaradi podpornih akcij za svoje akcije na borzi pretrpela izgube v višini več kot 250 milijonov Mr.
S tem je bil izgubljen kapital kakor tudi vse rezerve. Družba je bila ustanovljena leta 1872. v Ferari ter se je v zadnjih letih zelo razvila. V zadnjih 10 letih je razdeljevala dividende od 10 do 14 odstotkov. Nominalna vrednost njenih akcij je znašala 204, prometni kurz pa 400—450 lir. V zadnjih dnevih pa je padel na 45 lir. Polom te družbe je v finančnih in agrarnih krogih Italije povzročil veliko senzacijo.
Briandova »modra knjiga«
Pariz, 21. avgusta, g. Na današnji seji ministrskega sveta je Briand podal obšir« no poročilo o »Modri knjigi«, ki jo pri« pravlja in ki bo vsebovala odgovore držav k njegovemu načrtu glede federativne ure« ditve Evrope.
Preprečen bombni atentat v Nemčiji
Hannover, 21. avgusta, s. Davi so v zgod« njih jutranjih urah našli v domu tukaj« šnjih strokovnih organizacij paket, ki so ga odprli. V paketu je bil zelo skrbno kon« stuiran peklenski stroj, v katerem je bila granata z močnim eksplozivom. Eksplozija tega peklenskega stroja bi zadoščala za po« rušitev velikega dela poslopja. K sreči pe« klenski stroj ni funkcijoniral. Storilci so neznani. Hannoveranska policija je zahte« vala detektive iz Berlina, ki ji bodo po« magali pri preiskavi.
VELIKI PRAZNIK
JUGOSLOVENSKEGA UČITELJSTVA
Jubilejna skupščina UJU - štiri tisoč učiteljev in učiteljic na kon* gresu — Otvoritev jubilejne razstave — Splošno priznanje sloven-
skemu učiteljstvu
Beograd, 21. avgusta z. Na snočnjem sestanku, ki je bil sklican posebej za razpravo o novih pravilih UJU, so zavzemala svo ja stališča posamezna poverjeništva. Za ljubljansko poverjeništvo je podal izjavo g. Andrej Skulj. Kompromisen predlog v zadevi sekcij je podal g. Dušan Šestan iz Ptuja, ki ga je formuliral naslednje: Sekcije naj se same organizirajo na podlagi izjav okrajnih učiteljskih društev. Doslej sta namreč na skupščini dominirali dve mnenji; prvo je šlo za tem, da se ohranijo le dosedanja poverjeništva, drugi pa so zahtevali organiziranje UJU po banovinah. Zadeva je posebno važna zaradi razdelitve dosedanjega imetja in je bilo zato mnogo različnih mnenj. Zdi se, da bo obveljal predlog g. Šestana. Na sestanku je govoril tudi g. Ivan Dimnik, urednik »Učiteljskega tovariša«, ki je na zbrane delegate apeliral, naj se zedinijo končno na enotno mnenje v vseh stanovskih zadevah.
Važno je- dalje vprašanje proporca za volitve v glavno upravo; na proporcu so vztrajali zlasti tudi člani beograjskega poverjeništva. O tem je izvajal g. Dimnik, da so vsi člani za proporc, a ga različno tol mačijo. »Mi hočemo točnosti, ne skupinskih mišljenj, temveč zastopstvo po sposobnosti in delu za učiteljske interese. Živimo v jako resni dobi, v kateri se odstranjujejo vse stare razvade. Prav te dni dajemo v mavzolej polkovne zastave naše junaške vojske, ki so bile napoj ene s krvjo naših pred nikov, in dobivamo jugoslovenske polkovne prapore. Že samo zato moramo tudi v tem smislu baš učitelji absolutno zavreči prapore, ki jih bi kazali na prejšnja opre deljenja, in moramo razviti enotno stanovsko zastavo na nacijonalni podlagi.« Govor g. Dimnika je bil sprejet z burnim aplav zom.
»Narodna Prosveta«
Govorilo se je dalje o »Narodni Prosve-ti«, centralnem glasilu UJU. Stavljen je bil predlog, naj postane »"Narodna Prosveta« obvezno glasilo za vse organizirano članstvo. S tem bi bil ukinjen ljubljanski »Učiteljski tovariš«, ki izhaja že čestito 70. leto, ki pa bi ga ne kazalo ustaviti in namesto njega uvesti »Narodno Prosveto« kot zvezno glasilo. Za predlog so se izjavili predvsem člani beograjskega poverjeništva.
Reorganizacija izvršnega odbora
Ljubljansko poverjeništvo je predlagalo, naj se reorganizira izvršni odbor, ker sc često dogaja, da zavzema drugačno stališče kakor zunanji člani. Ko je zadnjič prišla v razgovor neka važna zadeva, je izvršni odbor zmagal z 12 glasovi proti 11, kar je vsekakor Pirova zmaga, ki ne more koristiti stanovski iskrenosti. V tem oziru je bilo predlagano, naj se izvršni odbor okrne samo na glavne funkcijonarje in vanj pritegnejo vsi predsedniki poverjeništev. Sestanki izvršnega odbora naj bodo odslej vsak mesec, sklepi pa obvezni za centralo. Edino na ta način se bo vzdrževala kontinuiteta med pokrajinskimi organizacijami in osrednjo upravo.
Jubilejna skupščina UJU
Danes dopoldne se ie že ob 8. napolnila ogromna dvoranrf nove univerze, ena največjih dvoran v Beogradu. Do zadnjega kotička so bili natrpani tudi hodniki in galerije, a še vedno je moralo z zborovanja oditi kakih 1000 udeležencev, ker niso dobili več prostora. Na skupščini sami je bilo do 3000 zborovalcev.
Ob 9. je prišel v dvorano zastopnik Nij. Vel. kraiia polkovnik D. arič, v njegovem spremstvu pa zastopnik prosvetnega ministra načelnik Dragoslav Djordjevič. Navzoči so bili tudi rektor beograjske univerze dr. Ceda Mitrovič, podpredsednik beograjske občine dr. Stojadinovič, predsednik Jugoslovenskega profesorskega društva Ne-deljko Divac, zastopnica ženskih organizacij Leposava Petkovič, načelnik prosvetnega ministrstva dr. Krstič, načelnik oddelka za osrrovno-šolski pouk Brankovič in mnogi drugi.
Otvoritev skupščine
Jubilejno 10. skupščino UJU je otvoril predsednik osrednjega odbora g. Vlada Petrovič, ki je pozdravil vse navzoče delegate ter jih pozval, naj tudi v bodoče kakor doslej posvete vse svoje sile organizaciji. Spominjal se je zaslužnih prosvetnih delavcev, ki so poselili to jubilejno skupščino in ki so posvetili svoje sile delu za napredek učiteljske organizacije. Med burnim aplavzom zborovalcev je še prav posebej pozdravil g. Engelberta Gangla, ki je sestavil prva pravila današnje jugoslovenske učiteljske organizacije. Zahvalil se mu je za njegovo dolgoletno delo ter ga naprosil, naj ostane zvest organizaciji tudi v bodoče. Sličen pozdrav je naslovil tudi na g. Čedomira Todo-roviča. Nato se je spominjal pokojnih učiteljev, ki so posvetili svoje delo napredka učiteljske organizacije, Davorina Trstcnja-ka, Sokoloviča in drugih.
Po teh pozdravnih besedah je imel predsednik daljši
slavnostni govor
v katerem je naglašal, da ima učitelj predvsem pravico do življenja in da mu mora organizacija s svojim programom pri tem iti kar najbolj na roko. Naloga učiteljske organizacije bo v bodoče, izpopolniti stanovsko zavest ter posvetiti še prav posebno pozornost učiteljskim gospodarskim institucijam.
Uspeh, ki ga je doseglo jugoslovnesko učiteljstvo z organizacijo prve prostovoljne šolske razstave, je pokazal, koliko idealizma in moči leži v organizaciji jugoslovenskega učiteljstva. Na razstavo morejo biti ponosni tako učitelji kakor učenci, ker kaže, da je naša šola moderna, da gre naprej in navzgor.
Predsednik je ob tej priliki še prav posebej pohvalil delovanje ljubljanskega poverjeništva in njegovih članov, ki so v največji meri pripomogli do tako sijajne šolske razstave. Zahvalil pa se je tudi inšpektorju ministrstva prosvete g. Pavlu Fleretu, ki jo je organiziral.
Predsednik kongresa je nato prečital ob navdušenem odobravanju vseh navzočih
vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju
ter pozdravni brzojavki ministrskemu predsedniku in prosvetnemu ministru, nakar je pozdravil navzoče goste, posebej zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika šariča in zastopnika prosvetnega ministra načelnika Djordjeviča.
Za pozdrav se je prvi zahvalil načelnik Djordjevič naglašajoč, da je sedanja vlada v polnem obsegu sprejela v svoj program načela in smernice, ki si jih je postavilo UJU pred desetimi leti. S tem je podana garancija, da se bodo ta načela izvedla na vsej črti.
Pozdravi učiteljstvu
V imenu beograjske občine je pozdravil kongres podžupan dr. Stojadinovič. V svojem lepem govoru je podčrtal važno in težko nalogo, ki jo vrši med narodom učiteljstvo. Za profesorsko udruženje je sporočil-pozdrave predsednik prof. dr. Divac, poudarjajoč, da je duševno delo, ki ga vrši učiteljstvo, posebno težavno in odgovorno. Če se poruši zgradba, ki jo gradi ročni delavec, se da škoda v nekaj mesecih popra-
viti. Če pa se poruši moralna zgradba, ki jo gradi v narodu učiteljstvo, so potrebna desetletja, predno se škoda vsaj deloma popravi.
Kongres so dalje pozdravili še zastopnik Narodne odbrane g. Jelič, zastopnica po-mladka Rdečega križa gospa Leposava Petkovič, ki je poudarjala, da je v prvi vrsti zasluga učiteljstva, da je organizacija po-mladka Rdečega križa danes tako močna. V toplih besedah se je zahvalil jugosloven-skemu učiteljstvu za vso tekom zadnjih let izkazano podporo zastopnik ruskih emigrantov g. Gril, ki je ob enem izročil predsedniku diplomo častnega članstva društva ruskih pedagogov.
Brzojavno je čestital UJU k jubilejnemu kongresu prvi podstarosta Sokola kraljevine Jugoslavije g. Engelbert Gangl. Brzojavna čestitka Sokolstva je izzvala med navzočimi viharne ovacije sokolstvu in kraljevskemu domu. Po še nekaterih formalnostih je predsednik zaključil otvoritveno sejo, nakar se je formirala pred poslopjem
impozantna povorka,
v kateri je bilo nad 4000 učiteljev in učiteljic iz vseh pokrajin naše države. Povorka je krenila po beograjskih ulicah, povsod živahno aklamirana, do saborne šole, kjer je nameščena razstava ročnih del. Ob navzočnosti zastopnikov učiteljstva in povabljenih gostov je načelnik g. Fiere
otvoril razstavo
s kratkim nagovorom, v katerem je orisal važnost delovne vzgoje v osnovni šoli, nakar so si gostje ogledali obširno in nad vse zanimivo in poučno razstavo. V posameznih oddelkih so bili gostom predstavljeni aran-žerji razstave, med drugimi gg. Mlekuž, Rupnik in Levčeva iz Ljubljane, Vanič iz Krškega, Prinčič z Viča in Skala iz Maribora. Po priznanju vseh se na razstavi najbolj odlikuje oddelek ročnih del iz dravske banovine, ki vzbuja tako po sistematični organizaciji, kakor po razstavljenih delih splošno pozornost. V pevskem oddelku razstave je bil visokim gostom predstavljen med drugimi tudi g. Drago Zupančič, predsednik učiteljskega pevskega zbora v Ljubljani.
„Fidac" odklanja revizijo mirovnih pogodb
Govor predsednika »Fidaca« polkovnika Abota na grobu neznanega
vojaka v Gornji Šleziji
Po polkovniku Abotu je govoril general Gorecki, general poljske legije, ki je v svojem govoru protestiral proti nemški kam
Varšava, 21. avgusta AA. Včeraj je v Ka-tovicah predsednik PIDAC-a polkovnik Abot položil venec na grob neznanega vojaka, ki je padel za svobodo Gornje Šle-zije. V svojem govoru, je polkovnik Abot poudaril, da se sklada z mišljenjem Poinca-reja, da nam milijoni bojevnikov, ki so padli v veliki vojni, nalagajo vsem kategorično dolžnost, da se odkrito borimo proti vsakemu poizkusu za revizijo mirovnih pogodb. FIDAC ne bo nikoli pristal na nikakršno revizijo- mirovnih pogodb.
panji proti Poljski in proti uradnim izjavam nemških ministrov za revizijo poljsko-nemške meje. Srečen slučaj je hotel, da se srečamo na grobu neznanega bojevnika za svobodo Gornje Šlezije zastopniki 8 milijonov bojevnikov, v katerih imenu je polkovnik Abot dal izraza svojemu prepričanju, da je FIDAC odločen odbiti vsak napad proti mirovnm pogodbam.
Pokojni ilr. Stresemann o reviziji vzhodne
meje
Stresemann je menil, da je vprašanje sporazuma med poljskim in nemškim narodom važnejše kakor revizija vzhodnih meja
Varšava, 21. avgusta. AA. Socialistični list »Robotnik« priobčuje članek sociali« stičnega prvaka Diamandija, ki v njem na«
vaja svoj razgovor s pokojnim dr. Strese« mannom o poljsko«nemških odnošajih v zvezi z vprašanjem koridorja. Diamandi je pri tisti priliki poudarjal, da živi na ozerru lju koridorja večinoma poljsko prebival» stvo in da zato ni Poljaka, ki bi privolil v to, da zapusti svoje sorojake in prepusti njihovo ozemlje drugim. Do tega pa ne more priti že zato, ker se bodo narodi med« tem že povsem zbližali. Pokojni dr. Stre« semann je tedaj odgovoril Diamandiju to«le:
»Ne morem zanikati pravilnosti vašega naziranja, da vprašanje koridorja ni aktu« alno, kajti sedaj gre za zbližan je med nas rodi in na nas je, da pospešimo medseboj« no razumevanje. Potrebno je medsebojno
spoznavanje, ne samo med poedinci, mar« več med širokimi plastmi obeh narodov. S tem v zvezi naj se pripravijo sporazumi na gospodarskem polju, ki naj tvorijo osno« vo za politično in kulturno zbližanje.«
Pariz, 21. avgusta, s. Predsednik radikal« ne stranke poslanec Daladier razpravlja v listu »Republique« o francosko«nemškem problemu ter izjavlja, da je odločen pri« staš nemško«francoskega sporazuma, ki je po njegovem mnenju glavni problem miru in reda v Evropi. Ali bo kljub neprestani kampanji, s katero se odlikujejo nacionali« sti to in onstran Rena, prišlo do sporazu« ma in bodo morali oni, ki sanjajo o tem, da bi v Evropi izzvali nove konflikte, mol« čati, ali pa se bo naša generacija pokazala za nezmožno, da izvede to veliko nalogo. V tem primeru ne bo nič in nihče mogel preprečiti izbruha nove svetovne vojne.
Gospodarska kriza v Italiji
Rim, 21. avgusta. AA. List »Fascista« objavlja vest. da je bilo v Italiji 31. julija t. I. 342.000 brezposelnih, to je za 141.000 več kakor lani. Najbolj je prizadeta svilna industrija, ker se je tam v dveh mesecih število zaposlenih delavcev znižalo od 65 na 38 tisoč. Proizvodnja kovinskih poliz« delkov je prvih 6 mesecev padla od 1,014.000 ton na 843.000 ton. V toku meseca julija je bilo 1239 konkurzov, v lanskem juliju pa 1044.
Rumunski jesenski manevri
BukareSta, 21. avgusta s. Rumunski jesenski manevri se bodo vršili meseca oktobra v okolici Sibinja.
Poizkus samomora obupane matere
Zagreb. 21. avgusta, č. Mlada služkinja Franca Matas je skušala snoči izvršiti samomor. Hotela je skočiti s savskega mosta v vodo, pa jo je še pravočasno zadržal orožnik, ki se je nahajal na mostu, ter jo rešil. Izjavila je, da je hotela izvršiti samomor, ker' ima otroka, ki ga je oddala v rejo, pa ne more zanj plačevati.
Protižidovski nemiri v Besarabiji
Bukarešta, 21. avgusta, s. » Adeverul« javlja iz Be3arabije o novih protižidovskih nemirih. V pretekli noči je 12 oseb pod vodstvom dveh znanih protižidovskih voditeljev vdrlo v Balšiu v stanovanje trgovca Rothsteina, katerega so težko ranili z revolverskimi streli.
Vzrok odgoditve kronanja kralja Karola
Kljub vsem intervencijam vlade in Tihdesca se ni posrečilo rešiti vprašanja razporoke - Vrenje vrumunskih
strankaL
Bukarešta, 21. avgusta, d. Kakor smo že včeraj poročali, je odloženo kronanje kralja Karola na spomlad. Odložitev kronanja je veliko in neprijetno iznena-denje za rumunsko javnost, ki je bila uverjena, da se bo vršilo kronanje 5. oktobra, ker so objavili rumunski listi vesti, da se je posrečilo z intervencijo rumunskega poslanika v Londonu, Titulesca odstraniti vse ovire za kronanje.
Glavna ovira je namreč še vedno ostala in ta je vprašanje razveljavljenja razporoke kralja Karola s princeso Heleno. Kralj je sicer izrekel, da je pripravljen pristati na to, da bi bil kronan samo on, proti temu pa so odločno nastopili predstavniki vseh strank, ki zahtevajo, da se vrši sočasno tudi kronanje princese Helene. Veliko pozornost je vzbudila v zvezi s tem vest, da je princesa Helena, ki je bila doslej v družbi kralja Karola. nenadoma odpotovala iz Sinaje v Konstanco.
Splošno je letošnje poletje politično
življenje v Rumuniji zelo živahno-ter ni opažati prav nobenih počitnic. V listih je mogoče opazovati ostro kampanjo med posameznimi strankami.' Posebno ostrim napadom je izpostavljena vlada in pa Avarescova stranka, katere voditelj general Avarescu je izjavil, »da vladajo sedaj osvobojeni osvoboditeljem«. Ta izjava je izzvala burjo ogorčenja v vseh novih pokrajinah Velike Rumunije, kjer odločno zavračajo listi stališče, da bi bile te pokrajine osvobojene ter naglašajo, da so se samo osvobodile ter prostovoljno združile z Rumunijo.
Z velikimi težavami se moro boriti tudi liberalna stranka, ki je izpostavljena napadom od zunaj in od znotraj. Razkol med liberalci, ki je nastopil po povratku kralja Karola, še vedno ni poravnan ter se obadva tabora vedno bolj ljuto napadata. Nekateri celo napovedujejo, da bo .rumunska liberalna stranka v kratkem žalostno končala.
zamenjave polkovnih zastav
Točen program - Nove, jugoslovenske zastave bo izročil polkom Nj. Vel. kralj - Stare, s slavo ove stave bodo shranjene v cerkvi na Oplencn
za-
• Beograd, 21. avgusta. AA. Program svečanosti posvetitve in darovanja novih zastav vojaškim polkom, izročitve starih zastav in njihovega prenosa v zadužbino kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Oplencu je definitivno določen takole:
Posvetitev novih zastav in njihova predaja polkom se bo vršila dne 6. septembra 1.1. v Beogradu na Banjici. Svečanost bo sestojala iz dveh delov, revije čet in posvetitve zastav. Revije čet se začno točno ob 8.30. Pred tem časom, a najkasneje do 8.15 morajo biti povabljeni udeleženci in vse občinstvo na določenem mestu. Posvetitev in darovanje novih zastav ter defile se bodo izvršili v tem redu: 1. minister vojske in mornarice čita ukaz Nj. Vel. kra-
Pred zaključkom stavke v severni Franciji
Delodajalci pristali na posredovalni predlog ministra za delo — Komunistični voditelji v Hallninu izpraznili stavkovno blagajno
Pariz, 21. avgus-ta. s. Velika stavka tekstilnih delavcev v severnofrancoskem industrijskem ozemlju se približuje svojemu koncu, ker so industrijalci v Lillu snoči po daljši debati soglasno sprejeli posredovalni predlog ministrstva za delo.
Ka podlagi tega posredovalnega predloga se sicer odklanja takojšnje zvišanje mezd. Delodajalci pa se obvežejo v primeru povečanja draginje, da se bo 1. oktobra sestal v Lillu mešani odbor za določitev ždv-Ijenskega indeksa ter na poziv delovnega ministra revidiral mezde.
V Halluinu, ki je dosedaj veljala kot trdnjava komunistov, je prišlo včeraj do velikega škandala, ker so voditelji komunističnih strokovnih organizacij zadnje dni izdali velik del prispevkov strokovnih organizacij za komunistično propagando ter
med drugim svojevoljno posodili komunistični stranki Belgije 200.000 frankov. Ko je v Halluinu izbruhnila stavka, so bile stavkovne blagajne skoraj prazne, člani komunističnih strokovnih organizacij so zaradi tega dobili mnogo manjše podpore nego člani socialističnih in krščanskih strokovnih organizacij. Med komunističnim delavstvom je zaradi tega nastopilo veliko razburjenje. V zadnjih dneh je približno 100 delavcev prijavilo svoj izstop iz komunistične stranke.
Lille, 21. avgusta. AA. Sindikat francoskih strokovnih organizacij je sklenil, naj delavci prekinejo stavko in povzamejo delo z ozirom na to, da je bil danes popoldne dosežen predhodni sporazum med odposlanci tvornic in zastopniki delavstva.
Pričetek volilne borbe v severni Ameriki
Prvi volilni zbori za novemberske volitve v ameriški kongres in senat — Porazna kritika demokratov o delu prezidenta Hooverja
ITashington, 21. avgusta, d. Po Zedinje« nih državah so se že pričeli prvi volilni shodi za novemberske volitve v ameriški kongres in senat. Kot prvi so nastopili z volilno kampanjo demokrati v \Vashingto« nu, kjer je imel predsednik demokratske« ga odbora House ogorčen volilni govor proti predsedniku Hoovsrju. Očital mu je med drugim, da je vodil povsem zgrešeno gospodarsko in finančno politiko ter v največji meri doprinesel k razmahu velike gospodarske depresije, ki teži sedaj ame« riško industrijo in trgovino. Predsednik Hoover je nastopil svojo vlado v času vi« ška gospodarskega napredka ter široko« grudno napovedoval, da bo ta napredek še dvignil na doslej nesluteno višino.
Ameriški novinar o stanju v Italiji
Buenos Aires, 21. avgusta. M. Ugledna južno-ameriška politična revija iCritica«, ki izhaja v Buenosu Airesu, objavlja zanimivo poročilo svojega sotrudnika, ki je na potovanju po Evropi posetil tudi Italijo. Pisec poudarja, da je dobil na svojem potovanju po Italiji strašen vtis o fašističnem režimu. Med drugim pripoveduje:
>Ko sem potoval iz Nemčije v Italijo, so me že na italijanski meji opozorili, da fašistične oblasti ne marajo tujih novinarjev. Izpraševali so me na dolgo in široko ter prav nesmiselno o mojih namenih v Italiji; odkrito so mi povedali, da tujce zelo strogo nadzorujejo, mnogo strožje, kakor tujci sami mislijo. Komaj in komaj so me končno pustili preko meje, toda prosili so me, naj Italijo čimprej zopet zapustim. V Italiji ne marajo tujih novinarjev, ker oni edini lahko spoznajo pravi položaj v Italiji. O tem sem se najbolje prepričal, ko so me Italijani sami prosili, naj jim stvarno razložim njihove razmere, ker sami iz svojih listov ničesar ne zvedo. Jaz tujec, ki sem prvič prišel v njihovo državo, sem veljal za boljšega poznavalca njihovih razmer, kakor oni sami. Povsod, na vsakem koraku se čuti atmosfera nezaupanja in strahu. Od sobote, ko sem prispel v Genovo, pa do četrtka, ko sem odpotoval, je policija od mene 16 krat zahtevala potni list, tridesetkrat so me vprašali, od kod prihajam in kam sem namenjen, dvajsetkrat so mi prepovedali pisati o Italiji, dokler se mudim v njihovi državi, ponovno sem imel hišno preiskavo v svoji hotelski sobi, z mojo in brez moje vednosti«.
Pisec nato opisuje življenje v Italiji in pravi dalje: »Povsod je videti po ulicah 15 do 16 letne dečke v fašističnih uniformah. Na vseh straneh se vrši vojaško vežbanje in mrzlično pripravljanje na vojno. Vendar se Italija boji vojne, ker se dobro zaveda, da bi jo upropastila. Kar se tiče Mussolini-ja, se drži na krmilu samo s silo in s spretno propagando. Njegovo pravo sliko si človek lahko napravi iz naslednjih resničnih podatkov: V umazani ulici v Genovi živi stara ženska, ki se preživlja s tem, da ljudem prerokuje iz kart. Vsak teden mora po enkrat potovati v Rim, da vrže karte Mussoliniju in mu vedežuje. Odkar mu je nekoč prorokavala, da bo nanj izvršen atentat in se je to res zgodilo, ji popolnoma veruje in ne stori ničesar, ne da bi poprej vprašal njo in njene karte. Ko sem jo hotel posetiti, da bi od nje izvedel še kaj več, so mi povedali, da je baš tega dne odpotovala v Milan, kjer se je takrat mudil Mussolini, da mu vrže karte. Tako ima prav za prav popolnoma priprosta žena v rokah vso usodo Italije.«
Ko pa je bil čas, da bi te obljube z de« janji izpolnil, pa je ameriško ljudstvo do« živelo tri strašne borzne polome in zastoj vsega gospodarskega življenja, ki je sedaj v stalnem nazadovanju. Namesto, da bi poučil ameriško javnost o dejanskem sta« nju razmer, pa jo je zavajal s praznimi obeti, da je slepo verovala raznim speku« lantom in izgubila na milijarde narodnega premoženja. Dočim poskušajo v vseh dru« gih državah odpomoči pereči krizi brezpo« selnosti, pa za predsednika Hooverja in njegove sodelavce ta kriza v Zedinjenih državah sploh ne obstoji, najsi imajo Ze« dinjene države največje absolutno število brezposelnih, ki jih je nad 5 milijonov.
»Povsod, kamor prideš, čutiš med narodom nezadovoljstvo. Ljudje molče, ker se boje. Nihče ne sme zapustiti države, tako da se počutijo Italijani kakor v zaporu, v katerem skrivaj sanjajo o lepotah svobodnih držav izven italijanskih mej. Narod zaupa samo še duhovnikom, ki imajo nad ljudstvom veliko moč in velik vpliv. Zato je verjetno, da bo duhovščina lepega dne, ko se ji bo to zdelo primerno, izkopala grob" Mussoliniju in njegovemu režimu. Res je, da narod vzklika Mussoliniju in pritrjuje njegovim bojevitim govorom, toda razpoloženje je samo navidezno, prisiljeno. Med seboj v zaupnih krogih govore Italijani čisto drugače.«
»Največji strah pa imajo fašisti pred tujimi špijoni in emigranti. Tudi o meni so govorili, da govorim za tujca predobro italijansko in da sem najbrže špijon italijanskih emigrantov. Končno in kratko: Položaj v Italiji je strašen!«
Lista najbogatejših Američanov
Newyork, 21. avgusta. s. Današnje s>New-york Times« objavljajo seznam najbogatejših ljudi Amerike. Avtor tega članka je bivši ameriški poslanik v Berlinu, Gue-rard. V tem članku se označujejo v njem naštete osebe kot pravi vladarji Amerike in s tem kot finančni diktatorji sveta, dočim igrajo državniki le manj važno vlogo.
Med 59 denarnimi magnati ni razven zakladnega tajnika Mellona nobenega vodilnega državnika Amerike, niti Hooverja. Kot najbogatejši človek sveta figurira na prvem mestu Rockefeller, petrolejski kralj Zedinjenih držav. Na drugem mestu je finančni magnat Amerike Morgan. Tretje mesto zavzema avtomobilski kralj Ford. Sledijo mn kralj aluminija in ameriški za-kladmi tajnik Mellon, magnat jekla Schwab, fabrikant dinamita Dupont, dalje filmska magnat a Zukor in Varner in končno Young in časopisna magnata Hearst in Bowand. Objava te liste je v finančnih krogih povzročila veliko senzacijo, ker dokazuje veliko znanje pisca ter se smatra za avtentično.
Nezgoda rumunskega letala
Praga, 21. avgusta. AA. Eno izmed 6 rumunskih letal, ki so včeraj odletela lz Bourgeta v Varšavo na letalske tekme Male antante, je včeraj opoldne strmoglavilo blizu Karlovih Varov. Letalo je uničeno, letalca, poročnik Oprisan in kapetan Saking pa sta neznatno ranjena.
Mussolinijev nečak umrl
Cesenatico, 21. avgusta, s. Sandro Mussolini, nečak ministrskega predsednika ln sin Arnalda Mussolinija, je včeraj umrl. Bil je star 20 let.
Jugoslovenska razstava v Ženevi
Bled, 21. avgusta. Sinoči je prispel na Bled in se nastanil v hotelu »Toplice« dr. Radovanovič, šef publicističnega oddelka Centralnega presbiroja pri predsedništvu vlade. Danes dopoldne je posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča v vili Taler ter mu poročal o pripravah za jugoslovensko razstavo, ki bo prirejena o priliki jesenskega zasedanja Društva narodov v ženevi. Razstava bo informativnega značaja in naj seznani predstavnike drugih držav z razvojem in napredkom Jugoslavije v teku zadnjih desetih let. Dr. Rado-vanoviž se vrne nocoj v Beograd.
Minister dr. Drinkovič zopet v Beogradu
Beograd, 21. avgusta, č. Danes dopoldne se je vrnil v Beograd minister brez port« felja dr. Mate Drinkovič.
Tarifni odbor
Beograd, 21. avgusta AA. Danes dopoldne je tarifni odbor nadaljeval debato glede olajšav za blagovne vzorce, ki jih trgovski potniki nosijo s seboj kot prtljago. Navajali so primere sličnih olajšav v drugih državah ter je bil stavljen predlog za znižanje tarifnih postavk tudi pri nas. Zastopnik zagrebške zbornice je naglasil potrebo, da se izpremene olajšave za sejme, ki jo bile do sedaj v veljavi. Pri tej priliki je načelnik komercijalnega oddelka generalne direkcije državnih železnic podrobno pojasnil vse težkoče, ki jih imajo železniški organi pri kontroliranju teh olajšav. Naposled je tarifni odbor omenil potrebo uvedbe motornih voz na vseh progah, kjer so za to dani vsi pogoji, da se tako streže prometnim interesom hkrati pa tudi potrebam narodnega gospodarstva. Ko je tako bila končana diskusija o vprašanju reforme potniške tarife, je tarifni odbor sprejel dva sklepa. Na podlagi prvega sklepa je bilo sprejeto poročilo zastopnika trgovske, industrijske in obrtniške zbornice v Podgorici, ki je obrazložil želje in potrebe te institucije glede prometa in tarif. Nato je predsednik du-brovniške zbornice izpopolnil ta referat s svojimi predlogi. Drugi sklep tarifnega odbora vsebuje dnevni red petkove seje, ko pridejo v pretres vsi predlogi, tičoči se ukrepov glede pospeševanja izvoza.
Bolgarski gostje na Jadranu
Split, 21. avgusta, č. Člani jugosloven« skosbolgarske komisije za likvidacijo dvo« lastniških posestev na jugoslovensko«bol« garski meji so davi po dvodnevnem biva« nju v Splitu odpotovali s parnikom na Sušak.
Sušak, 21. avgusta, č. Člani jugosloven« sko«bolgarske komisije, ki so dovršili svo« je delo, so ob 7. zvečer dospeli iz Splita na Sušak ter ob 8. nadaljevali svojo pot v Zagreb. Na kolodvoru jih je pozdravil sušaški mestni župan.
Stavka v zagrebški usnjarni
Zagreb, 21. avgusta, j. V zagrebški to« varni usnja, ki je ena največjih v Jugosla« viji, je danes pričelo stavkati vse delav« stvo. Pri delu so ostale samo tri ženske, dva delavca in poslovodje, dočim je 350 delavcev zapustilo delo, ker jim je pod« jetje reduciralo mezde in ker so se pogaja« nja za njihovo zboljšanje neprestano za« vlačevala, Delavska zbornica je uvedla po« gajanja že 29. julija, na svojih zborovanjih 18. in 20. avgusta pa so delavci soglasno sklenili, da zapuste delo za tako dolgo, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam.
Svečan krst na parniku
Beograd, 21. avgusta, p. V okrilju rečne plovidbe v Beogradu se je vršila danes redka slavnost Na parniku »Bitolj«, ki vrši promet med Beogradom in Ze-munom, je, kakor smo poročali, porodila pred par dnevi žena delavca Nikole Jakši-ča zdravega dečka. V mornariških krogih smatrajo porod na parniku za dober znak in so posvetili porodnici vso pozornost. Kapetan ji je takoj odstopil svojo kabino in srečna mati je dva dni ostala na pai-niku, skrbno negovana od bolniške sestre, ki so jo posebej najeli. Danes se je z vso slovesnostjo izvršil krst otroka. Parnik je bil svečano okrašen z zelenjem in zastavami, a svečanosti so prisostvovali predstavniki rečne plovidbe z generalnim direktorjem na čelu, ki je detetu kumoval. Srečni materi je bil izročen primeren dar v denarju, a za vzgojo otroka bo skrbela direkcija rečne plovidbe.
Poplave Dunava
Subotica, 21. avgusta č. Zaradi močnega deževja je zelo narastel Dunav in poplavil običajno poplavno ozemlje do obrambnih nasipov. Na baranjski strani in pri Apatinu je voda podrla manjši nasip in poplavila 300 oralov zemlje, posejane s koruzo in s konopljo. Vodne zadruge so dovršile vse priprave za slučaj večjih povodenj ter stalno nadzirajo vodno stanje.
lja o darovanju novih zastav; 2. vojaški svečeniki izvrše posvetitev novih zastav; 3. Nj. Vel. kralj preda nove zastave poveljnikom polkov; 4. prenos novih zastav v sestav polkov, odnosno k sestavnim vodom; 5. prenos starih zastav na odrejena mesta; 6. častna salva; — 7. defile čet.
Po končanem defileju priredi minister vojske in mornarice na Banjici obed za oficirje in podoficirje.
Na dan 8. septembra se izvrši v zvezi s prenosom krste kneza Karadjordja iz stare v novo cerkveno zadužbino blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja razmeščenje vseh starih polkovnih zastav v cerkvi na Oplencu (Glej poročilo tudi na 3. strani)
Bivši policijski podkomisar voditelj roparjev
Bukarešta, 21. avgusta, g. Policija v Con« stanci je odkrila roparsko tolpo, ki je bi« la odlično organizirana. Njeno delovanje je bilo razširjeno po vsej Rumuniji. Vodi« telja tolpe sta bila pred nekaj tedni zaradi malomarnosti suspendirani podkomisar bu= kareške policije Dimitreanu in neka žen« ska Anastazija Musat. Tolpa ima na vesti mnogo tatvin in umorov. Oba voditelja sta bila aretirana. Ostale člane tolpe še iščejo.
Po 13 letih se vrnil iz ujetništva
Moravska Ostrava, 21. avgusta, d. Tu se je zglasil Jan Hirsch iz Ustja na Labi, ki je prišel v rusko ujetništvo leta 1917. Bil je interniran v Sibiriji, kjer je zvedel šele letos pričetkom leta o obstoju samostojne češkoslovaške. Napotil se je potem peš iz Sibirije proti poljski meji ter hodil vse do 1. avgusta, ko je dospel v Varšavo, kjer so mu preskrbeli na čsl. poslaništvu potni list in vozno karto do državne meje. Z njim sta bila v družbi še dva Nemca, ki sta bila tudi po 13 let v ujetništvu.
Požar v pariški tiskarni
Pariz, 21. avgusta. AA. V pritličju tiskarne blizu borze, kjer se tiska mnogo listov, je snoči nastal požar, čeprav so ga dokaj naglo udušili, so vendar morali tiskanje listov ustaviti.
Ameriška korupcija
Newyork, 21. avgusta s. Sinoči je bilo objavljeno, da se je guverner države New-york, Roosevelt odločil uvesti preiskavo o poslovanju v newyorških nižjih sodiščih. Nameravana preiskava je v zvezi s celo vrsto škandalov, ki so imeli svoj višek v obdolžitvi proti bivšemu sodniku Georgu Ewaldu, ki mu očitajo, da je za svoje imenovanje leta 1927. plačal raznim politikom več kot 10.000 dolarjev. Preiskava se bo tikala načina imenovanja sodnih uradnikov in kako vodijo ti svoje posle. Vsi listi pozdravljajo ta korak guvernerja.
V	Celju obsojeni komunisti
Celje, 21. avgusta.
Davi ob 8. se je pričel v bivši porotni dvorani na celjskem okrožnem sodišču proces proti osmim delavcem in rudarjem iz Trbovelj in Hrastnika, ki jih je državno tožiteljstvo obtožilo po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Petčlanskemu senatu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, votanti so bili sod. apel. sod. dr. Premschak in s. o. s. dr. Bavdek, dr. Mak in Detiček, dočim je državno tožiteljstvo zastopal dr. Juhart Zagovarjati so se morali: 21-letni rudar Franc Sotler iz Trbovelj, 21-lefcni delavec Viljem Vresk lz Trbovelj, 20-letni steklar Anton Rancinger lz Hrastnika, 20-letni steklar Josip Drgan iz Hrastnika, 35-letni rudar Franc Majcen iz Trbovelj, 22-letni rudar Franc Lebar iz Trbovelj, 21-letni rudar Josip Janežič iz Trbovelj in 22-letni ključavničarski pomočnik v cementni tovarni Ivan Češnovar iz Trbovelj. Obtožence je zagovarjalo 5 odvetnikov in sicer Sotlerja rn Majcna dr. Juro Hrašovec, Vreska ln Lebarja dr. Ogrizek, Rancingerja in Organa dr. Kerschbaumer, vsi iz Celja, Janežiča dr. Tuma iz Ljubljane in češnovarja dr. Mejak iz Celja.
Dopoldne je minulo v čitanju obtožnice, zasliševanju obtožencev in prič ter v čitanju dokazilnega gradiva.
Obtožnica dolži Sotlerja, Vreska, Majcena, Lebarja in češnovarja, da so v noč! med 14. in 15. januarjem ter med 24. in 25. oktobrom 1929 v rudniških kolonijah v Trbovljah razširjali hujskajoče letake proti državni oblasti in proti javnemu miru in redu. Vseh 8 obtožencev je bilo aretiranih 12. januarja L 1. ob 10. dopoldne na tajnem komunističnem sestanku v Kurniko-vi gostilni v Gaberskem pri Trbovljah, kjer je bilo nekoj komunistov iz Ljubljane. Vse dolži obtožnica, da so bili aktivni člani tajne komunistične omladinske organizacije. Pri nekaterih obtožencih so našli več> množino obremenilnega materijala ln na nekem hribu pri Trbovljah pod skalo skrit velik zavqj ščuvajočih letakov. V preiskavi je bilo ugotovljeno, da so se obtoženci pogosto skrivaj shajali in sklepali o raznih protizakonitih akcijah.
V	razpravi so obtoženci večinoma zanikali vsak slab namen, izgovarjali so se z nevednostjo, češ da niso imeli pojma, kakšne letake so razširjali in sknivali, o komunizmu baje sploh niso bili nikdar poučeni in se zanj tudi nikoli niso zanimali aH se udejstvovali itd.
Popoldne so tri mre govorili državni tožilec in zagovorniki. Ob 18. je odšel senat k posvetovanju; predsednik dr. Dolničar je ob 19. prečKal razsodbo, po kateri so Fr. Sotler. Viljem Vresk in Pr. Lebar obsojeni na 18 mesecev težke ječe ln 3 leta izgube častnih državljanskih pravic zaradi pri-padlosti k Ilegalni organizaciji ter širjenja letakov v mesecu oktobru leta 1929, Ant. Rancinger, Jos. Drgan in Fr Majcen na 10 mesecev strogega zapora zaradi pripadnosti k Hesralni organizaciji, dc&im sta bila Jos. Janežič in Iv. češnovar oproščena. Vsem obsojencem je bil vštet v fcazen nre-iskovalni zapor od 12. januarja t»l. Obsojenci so kazen sprejeli.
Prihod rojakov iz tujine
Ljubljana, 21. avgusta. Drugi teden bomo sprejeli v svojo sredo razveseljivo lepo število dragih naših rojakov, ki si v rudarskih revirjih zapadne Nemčije, Holandske, Belgije in Francije služijo trdi vsakdanji kruh. Pripeljali se bosta dve skupini, obe številčno prav močni. In sicer prispe prva, broječa okrog 400 oseb, iz Francije v torek, dne 26. avgusta, ob 9.50 na Jesenice, isti dan popoldne ob 11.04 p© prispe iz Nemčije na Jesenice druga skupina, broječa 270 izletnikov iz "VVestfalije in Porenja ter iz revirjev sosednjih držav.
Po sprejemu na Jesenicah se bodo izletniki kakor lani odpeljali na Bled, kjer bodo prenočili ter naslednji dan v sredo dopoldne obiskali cerkvico na otočku, popoldne pa bodo z osebnim vlakom ob 16.15 prispeli v Ljubljano.
Sprejem dragih bratov in sester bo organiziran enako kakor lani in prav gotovo bo tudi občinstvo na Jesenicah kakor v Ljubljani trumoma pohitelo na kolodvor in izkazalo rojakom iz tujine kar najprisrčnejšo ljubezen.
Angleški pevci o vtisih s svoje turneje
Bled, 21. avgusta AA. Danes dopoldne ob 10. so prispeli na Bled na svoji turneji po naši državi ugledni pevci iz Velike Britanije. S postaje, kjer jim je bil prirejen prisrčen sprejem so se v avtomobilih odpeljali v hotel Toplice.
Do sedaj so angleški pevci z velikim uspehom priredili koncerte v Dubrovniku. Splitu, Zagrebu in Ljubljani, jutri zvečer pa prirede koncert v Beogradu. Vodja angleških gostov g. Frederik \Voodehouse, častni major naše vojske in operni pevec, je v Zdraviliškem domu sprejel dopisnika Avale na Bledu in mu dal izjavo o vtisih, ki so jih angleški pevci dobili v Jugoslaviji, zlasti v omenjenih mestih, kjer so nastopili s koncerti. G. VVoodhouse je rekel med drugim:
»Prvič menda se zdaj izvaja angleška pesem v Jugoslaviji. Zastopniki največjih pevskih društev v Veliki Britaniji pod vodstvom kr. opernega dirigenta Arturja Fag-gea, nad 40 po številu so prišli kot prijatelji, da prikažejo jugoslovenskemu občinstvu angleško glasbo in da se seznanijo z lepotami Jugoslavije. Mi vsi smo mnogo pričakovali, toda še mnogo več smo našli. Povsod smo bili sprejeti z velikim navdušenjem. V Splitu smo imeli koncert na pomolu, kjer nas je poslušalo na tisoče ljudi. V Zagrebu in Ljubljani smo imeli razprodane dvorane ob velikanskem navdušenju. Ta turneja je važen korak v stremljenju po zbližaniu in čim ožjem sodelovanju med glasbenim svetom obeh narodov. Želimo, da pride v Jugoslavijo še bolj popoln pevski zbor iz Velike Britanije, prav tako pa pričakujemo skorajšnjega poseta jugoslovenskih pevcev pri nas na angleškem. Ta turneja naj tedaj služi veliki ideji kulturnega zbližania med britskim in jugoslovenskim narodom.« Zvečer so se angleški gostje z monakov-
skim brzovlakom odpeljali v Beograd. •
Bled, 21. avgusta. Danes dopoldne ob 10. so prispeli z ljubljanskim brzovlakom na Bled angleški pevci, ki so nastopili sinoči na koncertu v Ljubljani. Na kolodvoru v Lescah so jih pričakovali avtomobili, s ka« terimi so se odpeljali na Bled, sprejeti in pozdravljeni od predstavnikov lokalnih oblasti in mnogoštevilnih letoviških gostov. Opoldne so imeli skupno kosilo, popoldne pa so si ogledali blejsko okolico, koje očar« Ijivi lepoti se niso mogli dovolj nadiviti. Z večernim brzovlakom je večina gostov odpotovala v Beograd, kamor prispejo ju« tri zjutraj, nekaj pa jih je zaradi nujnih opravkov krenilo preko Jesenic proti do--movini, odnašajoč iz Jugoslavije najlepše vtise.
Lepi uspehi šahista Pirca
Stubna Teplice, 21. avgusta, h. Tukaj se vrši mednarodni šahovski turnir, katerega se udeležuje tudi Jugosloven Pire iz Mari« bora. Danes se je igralo 5. kolo, po katerem je stanje naslednje: Gilg (Češkoslovaška) 4, Regedsinsky (Poljska) 3, Pire (Jugosla« vija) 2 in pol (1), Eliskases, Flohr, Lillien= thal, Opočenski, Mav, Stoner 2 in pol. En« gel 2, dr. §obel 1 in pol, Erddly pol (1), Szekely pol. Jutri bo igral Pire z Gilgom.
Hmelj
+ Savinjsko hmeljsko poročilo. (Od našega posebnega poročevalca). Žalec, 21. avgusta. Obiranje se naglo bliža h koncu, kar jasno priča, da bo pridelek še manjši kakor so ga prvotno cenili. Trgovcev je prišlo že precej tudi iz Anglije, in se pričakuje vsak čas začetek kupčije. Ponudnikov doslej še ni bilo opažati v večji meri.
žatec, 21. avgusta h. Situacija neizpre-menjena, nič prometa ne s starim ne z novim hmeljem.
Vremenske napovedi
Zagrebška vremenska napoved za petek: Pretežno dosti vedro ali samo lahno oblač* no, toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon se je ojačil v južni Evropi te* kom zadnjih 24 ur. Področje nizkega priti« ska je samo nad severno Evropo. Zaradi stalne vedrine in lahnih južnih vetrov je temperatura znatno narastla, tudi zračni pritisk je splošno narastel ter se je gibal v mejah od 764 do 766 mm. Jutranja tempe« ratura se je gibala med 15 do 21 stopinja« mi v zaledju, v Primorju pa med 20 in 22 stopinjami- Najnižja je bila v Gospiču (15 najvišja v Splitu, na Rabu in Visu (22). Nebo je bilo zjutraj samo v svernozapad« nih delih oblačno, dočim je bilo v ostalih predelih le lahno naoblačeno z visokimi oblaki. V južnem primorju in v vzhodnih krajih je bilo vedro. Morje je bilo mirno.
Dunajska vremenska napoved ta petek: Najprej še jasno z osvežujočimi južnimi ve trovi Tekom dneva močnejše oblačenje s kasnejšim dežjem. To motenje pa ne bo dolgo trajalo.

Naši kraji in ljudje
Blagoslovitev novih polkovnih zastav
Velike vojaške svečanosti dne 6. septembra na Banjici pri Beogradu se bodo pričele ob pol 9. dopoldne. Na tribunah bodo zbrani kraljeva družina, vlada, diplomatski zbor, bani, banski svetniki, mestni načelniki in predstavniki Sokolstva, nadalje vsi najvišji vojni poveljniki, delegati vseh polkov in številni rezevni častniki. Posebna pozornost bo posvečena invalidom in vsem odlikovancem iz svetovne vojne. Svečanost se bo oričela z revijo trup. ki se bodo razvrstile v obliki 4kotnika. Blagoslovitev novih zastav bo izvršil patriarh Varnava. Citanje kraljevega ukaza o zameni zastav, kraljev govor, kakor tudi govor vojnega ministra bodo ojačevalci raznesli po vsem prostranem vežbališču. Po blagoslovitvi bo kralj osebno izročil zastavo vsakemu poveljniku polka, ti pa praporščakom. Trenutke izročanja zastav bo spremljalo mogočno streljanje iz topov.
Sledil bo impozanten defile pred kra-ljem. V grandiozni vojaški sprevod bodo uvrščeni tudi vojni invalidi, kraljeva garda in vojna akademija, najmodernejša artiljerijska orožja in tanki, nadalje mornarica, dočim bodo nebo zasenčila številna letala. Poveljstvo nad celotno parado je poverjeno komandantu I. armijske oblasti generalu Gjuri Doki-ču. Po defileju bo vojni minister priredil skupno kosilo za vse aktivne in rezervne častnike ter invalide, katerih skupna udeležba se računa na 8000 oseb.
Te veličastne svečanosti bodo zaključene 8. septembra, ko bodo na Topoli prenesli krsto s telesnimi ostanki Karagjorgja iz stare topolske cerkve v kraljevski mavzolej na Oplencu. Istočasno bodo v navzočnosti delegatov vse naše vojske in mornarice prenešene v mazvo-lej vse stare zastave, ki so prestale balkanske in svetovno vojno. Postavljene bodo v kraljevskem mavzoleju nad grobnico obeh naših največjih borcev za svobodo in ujedinjenje: vožda Karagjorgja in kralja Petra Osvoboditelja. S to divno, zgodovinsko gesto hoče kralj Aleksander izkazati največjo čast starim vojnim praporom, simbolom vojne slave in epičnega junaštva našega naroda. _
Apačam pridejo v Ljubljano
Apače, 21. avgusta. Apačka kotlina, ki je širši javnosti še žal ie prav malo znana, je rodovitna rav« nina, ki se razteza med Muro in obronki Slovenskih goric ter med Radgono )n CW rekom ob avstrijski meji. Kmetijstvo in živinoreja sta tu glavni gospodarski pano« gi. Prebivalstvo, po večini nemško, je bi« 1 r>rav premožno, dokler je lahko dobro vnovčevalo svoje pridelke.
Da se kmet vsestranko podpre, se je ustanovila že pred leti podružnica kmetij« ske družbe; pod vodstvom sedanjega agil« nega predsednika, upravitelja vzornega Meinlovega veleposestva g. Otona Pajdaša ter njenega ustanovitelja in sedanjega pod« predsednika g. šolskega upravitelja Janka Žela je njeno delovanje prav živahno. Po« družnica šteje danes že nad 200 članov na« še in nemške narodnosti. Vodstvo podruž« niče skrbi za napredek svojih članov s po« učnimi predavanji, preskrbuje cenena umetna gnojila, posreduje nabavo polje« delskih strojev, živinske soli ter vseh go« spodarskih potrebščin.
Do prevrata je šel ves promet iz Apač« ke kotline v Radgono odnosno Cmurek ter dalje proti Gradcu tako, da je prebival« stvu njegova sedanja domovina prav malo znana. Na pobudo sreskega načelnika '.z Ljutomera g. dr. Trstenjaka pa hoče dati kmetijska podružnica svojim članom mož« nost, spoznati tudi kulturni in gospodar« ski napredek ter lepote naše prostrane do« movine. Zato priredi pod vodstvom svojih funkcijonarjev v dneh od 4. do 7. septem« bra korporativen poset ljubljanskega vele« sejma. G. sreski načelnik dr. Trstenjak, ki podružnico v njenem delovanju vsestran« sko podpira in bo ekskurzijo tudi sprem« ljal, je poskrbel, da bodo udeleženci do dobra spoznali Ljubljano. Nameravan je tudi izlet na Bled in v Bohinj, da bo na« šim obmejnim prebivalcem dana prilika, vi« deti slovite naravne krasote naše skupne domovine. Za revnejše člane se pričakuje od kraljevske banske uprave gmotna pod« pora; akcijo je podprla tudi s tem, da je dala posetnikom na razpolago svoje stro« kovne referente, ki bodo vodili posamezne skupine izletnikov ter jim razkazali in tol« mačili zanimivosti velesejma in bele Ljub« Ijane. Pri svojem prvem posetu Ljubljane pa želi tukajšnje prebivalstvo posef.ti tudi g. bana, da mu sporoči neomajno zvesto« bo do prevzvišenega vladarja in močne uedinjene Jugoslavije.
Grozen požar v Dolenji vasi pri Vidmu
Videm, 21. avgusta. V torek okrog 1. ponoči je rdeči petelin zapel na gospodarskem poslopju posestni« ce vdove ge. Marije Molanove v Dolenji vasi 16.
Tkalec Leopold Ivanjšek, ki je bil v tej hiši zaposlen, je tudi to noč kakor običaj« no spal v krmi nad hlevom. Iz spanja ga je prebudilo prasketanje in nepričakovana svetloba, kar ga je tako zbegalo, da ni mo« gel najti vrat in je skočil kar skozi neko odprtino na dvorišče. Zublji plamenov so že švigali iz shrambe za vozove in orodje, ko je v naglici klical domačega sina Jožeta Molana na pomoč. Jože se je v nočnem odelu, tvegajoč lastno življenje, pognal v goreči hlev in iztiral 10 glav živine na pro« sto. Dasi je bilo gospodarsko poslopje kri« to z opeko, se je požar tako hitro širil, da je v 10 minutah zajel vse poslopje in poka« zal svojo strahovito silo. Hrane mu je bi« lo dovolj — saj je bilo nad podom 20 voz krme in preko 15 voz slame. Bila je narav«
nost pošastna slika požara, ki je zbegala poleg domačih vso vas.	"
Na rešitev gospodarskega poslopja sploh ni bilo misliti. Ljudje so pričakovali, da je neizbežno, da zagori vsa vas, ki je večino« ma krita s slamo. Vse, kar je bilo v po« slopju, je uničeno. Mlatihrca z gepljem. nov koleselj in vse orodje je postalo žrtev ognja.
Z vso požrtvovalnostjo so se udejstvo« vali posebno domači gasilci, ki so bili ta« ko j na mestu in pričeli z reševalno akcijo. Vneto so se vrgli na omejevanje ognja. V pomoč so jim prihiteli še gasilci iz Zakota in Vidma. Skupno so varovali stanovanj« sko hišo ge. Molanove in jo tudi rešili, pre« prečili pa tudi stan soseda g. Franca Arn« ška, ki se je pričel užigati. Če bi se bili le količkaj zamudili, bi danes na mestu pri« jazne vasice stalo le žalostno pogorišče. Omeniti moramo resnično požrtvovalnost vseh, kajti žrtvovali so se skoro preko me« je in so v tej požrtvovalnosti mnogi odne« sli hude opekline.
S strahom je požar opazovala vsa okoli« ca, ki je bila od žara razsvetljena daleč naokrog. Posestnica trpi po požaru škodo približnih 250.000 Din. ki pa je krita le z malenkostno zavarovalnino — 10.000 Din!
Dva sveža grobova
Dvoje mladih dekliških življenj je v zad« njih dneh ugonobila nesrečna usoda. V bol« niči v Murski Soboti je gornjelendavska poštna uradnica gdč. Ruža Flisova podlegla zastrupljenju z gobami. Preveč vestna je
bila v svoji službi. »Danes sem z največjo težavo uradovala« — ja pisala v svojem poslednjem pismu gospe mami in zaključi« la: »Mama, po strašni noči nadaljujem s pi« sanjem nepopisno trpim ...« Rešitve ni več bilo in mlado, idealno življenje je zagrnila ruša.
V Rimskih Toplicah je par dni nato po« stala žrtev električnega toka gdč. Marija Zupanova, 201etna šivilja, vzorno marljiva hčerka železniškega uslužbenca, vneta So«
kolica. Poročali smo, na kako lep način so ji domačini izkazali zadnjo čast pri pogre« bu. Naj bo tragično preminulima slovenski« ma mladenkama lahek počitek v prezgod« njem grobu!
Ponočnjaki preprečili požar
Kočevje, 20. avgusta.
Ponočnjaki so čudni tiči. Navadno so v spodtiko vseh, ki si privoščijo redni nočni počitek. Toda pri vsaki stvari so izjeme in tej izjemi se lahko kočevsko mesto za« hvali, da ni izbruhni! sredi mesta na naj« nevarnejšem delu požar, ki bi bil kata« strofalna nesreča za vse mesto.
Nekako ob eni ponoči od torka na sre« do so zapazili odhajajoči pozni gostje ka« varne Zurl, da je Šolska ulica močno raz« svetljena. Svit je prihajal iz okna drugega nadstropja hiše, ki je last mesarja Mor« scherja. Na močne klice: Ogenj!, ogenj! — so se zbudili domači v hiši in z vso silo pogasili ogenj, ki je nastal v sobi Mor« scherjeve služkinje. Šele kasneje se je mo« glo ugotoviti, kako je požar nastal. Služ« kinja pri Morscherju je namreč pozabila zvečer, ko je legla, ugasniti gorečo svečo. Sveča je gorela, dokler ni dosegla papir« nate predmete, ki so ležali na mizi, mirno. Naravno je, da so se papirnati predmeti užgali in z njimi vred tudi trije glavniki iz celuloida, ki jih je pustila neprevidna služkinja ravnotako na mizi. Ti so zagore« li s silnim žarom, tako da so nastali po«
žar mogli zapaziti kavarniški gostje in z vpitjem preprečiti katastrofo. Pripominja« mo, da leži hiša g. Morscherja utesnjena sredi največje kopice hiš in bi požar, na« stal v tem delu mesta, postal prava šiba za mesto.
Komaj so se prebivalci te ulice oddah« nili zaradi prežitega strahu, je drugi dan dopoldne nenadoma začelo goreti v ne« posredni bližini te hiše v poslopju čevljar« skega mojstra g. Prennerja. Tu so se vžga« le smeti, ki so jih imeli spravljene v ma« lem zaboju, zaradi česar se je začelo stra« šno dimiti. Domači, ki so zapazili nevar« nost, so takoj opozorili na nesrečo sosede, da so nato z združenimi močmi pogasili ogenj. Nevarnost požara je povzročil ba« je dimnikar, ki je nehote odložil saje v tem zaboju.
Oba požara, dasi preprečena in srečno pogašena, jasno opominjata na veliko paz« ijivost in pozornost, ki jo je treba obrača« ti napram ognju ali vnetljivim predme« tom. Ena sama neprevidnost ne ob pravem času zapažena, postane lahko usodepolna za vse mesto, kjer se nahajajo številne tr« govine z velikimi zalogami bencina in pe« troleja.
Drzen vlom v poštni urad
Rimske toplice, 21. avgusta.
V noči od torka na sredo so neznani zli« kovci skušali vlomiti v poštni urad in si menda hoteli privoščiti poštno blagajno.
Pozno ponoči je slišala gdč. Megličeva, tukajšnja poštna upraviteljica, ki ima svo« je stanovanje takoj poleg pisarne, neko sumljivo ropotanje, poleg tega pa se je sli« šalo istočasno tudi lajanje domačega psa. Vendar, kakor običajno ni to vzbudilo ni« kake posebne sumnje ali celo domneve o tatovih.
Ko pa je zjutraj naš pismonoša g. Ma' rinšek hotel v poštni urad, da se odpre« mi k jutranjemu vlaku, je zagledal na des«
ELIDA
SHAMPOO
povečava prirodni sijaj las
ni strani vrat pri glavnem vhodu odprtino z razruvano steno, na notranji strani pa je ležal v sobi za sprejemanje strank velik del zidnega ometa, ki ga je nočni obisko« valeč razrušil, ko si je vrtal luknjo v zid.
Kakšen načrt so imeli tatovi in kako so hoteli izvesti svoj drzni čin, se ni moglo dognati. Čudno je, da so poskušali vdreti v nredsobo in odtod bi šele prišli v poštni urad sam, v katerem je tudi blagajna. Do« mneva se, da so jih pri tem delu najbrž pregnali nevede kakšni nonočnjaki ali pa, kakor sodijo nekateri, da so ta riskanten korak opustili kljub temu, da so že navrtali zid, ker so naleteli na odpor v zidu, v ka« terega so bile z velikimi železnimi kavlji vzidane lesene podboje in jih niso mogli kar enostavno izdreti, ker bi to povzročilo ponoči veliko hrupa in ropotanja.
O dogodku je bilo obveščeno tudi orož« ništvo, ki je uvedlo najstrožjo preiskavo. Dosedaj še niso mogli izslediti zlikovcev, vendar pa so jim že na sledu in se je na« dejati, da ne uidejo roki pravice. Vsekako jih je bilo pri tem poslu večje število, morda celo organizirana tatinska družba.
Kakor pravi upraviteljica gdč. Megliče« va, je že prej slišala ob večerih v poznih nočnih urah stikanje okrog poslopja, ki je najbrže služilo »proučevanju« terena. Raz« drto in prevrtano steno so takoj zjutraj zazidali z močnim betonom. Kakor kaže, se bo menda zdaj pri nas po več letih mi« ru pred tatinskimi elementi pričela tista sezona, ko ne bo nič več varno in do« volj močno pred dolgoprstneži!
Razširjenje ljubljanske cestne železnice
Prihodnji teden prično graditi novo tramvajsko progo v Šiško — Dela bodo gotova do spomladi, nakar se bo pričela graditi nova
proga na Vič
Ljubljana, 21. avgusta.
Razširjenje ljubljanske cestne železnice se bliža svojemu uresničenju. Zavlačevalo se je po nepotrebnem dve leti, česar so krivi ljubljanski nergači, ki so s svojimi ugovori pri višjih oblasteh in svojo nesmiselno opozicijo v občinskem svetu ljubljanskem onemogočali prejšnji pričetek del, čeprav so na drugi strani priznavali pomanjkljivosti sedanjega ljubljanskega tramvaja, ki je žal dostikrat služil za posmeh tujcev in v jezo domačinov. Te dni so začeli dovažati tračnice za novo progo, ki se bo gradila od Dunajske ceste po Gosposvetski in Celovški cesti do konca šiške, prihodnji teden bodo že zapeli prvi krampi in lopate. S cestnimi deli bodo pričeli 25. ali 26. t. m.
Najprej se bo gradila
proga od križišča južne železnice s Celovško cesto mimo pivovarne »Union« skozi šiško, in ako bo odslej ugodno vreme, kar je pričakovati po dosedanjem obilnem deževju, bo ta del nove proge dovršen letos do poslopja glavne pošte, pri forsiranem delu pa morda še del nove proge do Rimske ceste, ki bo vodila na Vič.
Prehod preko železniške proge na Celovški oziroma Gosposvetski cesti bo enotiren, nadalje pa bo vodila po Celovški cesti do pivovarne »Union« dvotirna proga, nakar se bo zopet zožila v enotirno ter bo šla na levi strani razširjene ceste pod Koslerjevim posestvom skozi šiško do posestva pri »Franceljnu«, do km 1.94, šteto od Figovca, približno 200 m za mestno mitnico v zgornjem delu šiške.
Od križišča Gosposvetske ceste z južno železnico, t. j. od Bleiweisove ceste, bo šla dvotirna proga do Dunajske ceste, kjer bo zavila od kavarne »Evropa« po Dunajski cesti do pošte v Šelenburgovo ulico. Pri trgovini Meinla, kjer se ulica zoži, bo proga enotirna, od trgovine Stacula pa bo zopet dvotirna do Lukmanove hiše v Gradišču, kjer se zopet zoži v enotirno do Erjavčeve ulice, odkoder bo šla do vogala Pumske ceste dvotirna, dočim bo prehod iz Gradišča na Rimsko cesto enotiren. Po Rimski cesti bo vodila zopet dvotirna proga skoro do Langusove ulice, od tu naprej pa bo enotirna do km 2.76, približno 200 metrov za viško župno cerkvijo.
Prihodnjo spomlad bo proga skozi šiško
že v obratu in takoj spomladi se bodo nadaljevala dela na progi, ki bo vodila na Vič. Ta dela bodo bržkone končana do konca junija 1931, nakar bo tudi tu takoj otvorjeno obratovanje.
Po dovršitvi prog v šiško in na Vič se bodo pričela dela za
razširjenje cestne železnice iz šiške v Št. Vid,
pozneje pa se bo podaljšala cestna železnica na Zaloški cesti do Most, ha Dolenjski cesti do Rudnika in končno se bo zgradila tudi proga do pokopališča pri Sv. Križu. O tem pa bo seveda še moral sklepati ljubljanski občinski svet.
Danes ob 4., pol. 8., premi jera
Popolnoma novo! 10.
ZVOČNEGA FILMA
v naravnih barvah
S križem in mečem
Veliki zgodovinski film o hrabrih Vikingih, ki so odkrili Ameriko še pred Kolumbom. — Ljubezen vikingške deklice in angleškega lorda! Krasni, nepozabni prizori in igralci! Izvrstna glasba v motivih Wagner-
jevih oper.
Telefon 2124
Elitni kino Matica
Tračnice za novo cestno železnico je dobavila »Alpine Montana Donawitz« in so, kakor rečeno, že prispele. Nove tračnice so 15 kg pri tekočem metru težje od dosedanjih starih. Potrebnih jih bo za izvedbo celega načrta milijon kg ali 100 vagonov. Vse tračnice bodo na konceh skupaj zvarjene elektrotermičnim potom, tako da pri vožnji ne bo nobenih sunkov. Ker bodo tračnice tudi znatno jačje kakor dosedanje, se ne bodo krivile in kvarile tlaku, kakor se dogaja na sedanji stari progi.
Za razširjeno cestno železnico je Maloželezniška družba naročila že
10 novih motornih voz, ki jih bo izdelala Brodska tvornica vagonov d. d. in bodo torej domač izdelek. Vsak voz bo veljal približno pol milijona dinarjev, imel bo po 20 sedežev in odgovarjajoče število stojišč, razen tega pa bodo izdelani povsem moderno. Dolgi bodo 8.70 m. Ko se bo zgradila šentviška proga, se bo zanjo naročilo še 6 novih voz. Do nadaljnega pa bodo ostali v obratu tudi stari motorni vozovi, ki se bodo pozneje z izpopolnitvijo omrežja oziroma z nadomestitvijo z novimi predelali v pri-
vanjskih prog izvršila tudi vsa
cestna dela, kakor tlakovanje, kanalizacija in vse drugo, tako da ne bo dvojnega razkopavanja. Razširjenje Celovške ceste pod Cekinovim gradom, ki se sedaj izvršuje^ bo že služita namenom podaljšanja tramvajske proge v šiško. Tu bo Celovška cesta, kakor znano, dobila tudi na levi strani hodnik za pešce. Razen tega se bo Celovška cesta od križišča na južni železnici dvignila za 10 cm, kar bo izvršil erar istočasno z deli na novi tramvajski progi dogovorno z mestno občino in Maloželezniško družbo. Gosposvetska cesta se bo tlakovala s prispevki iz kaldrminskega fonda v zvezi z zgraditvijo nove ljubljanske carinarnice, za katero se bodo dela tudi že pričela letos, kakor hitro bodo vrnjeni od gradbenega ministrstva končno odobreni podrobni načrti, ki se nahajajo v Beogradu že par mesecev.
Šelenburgova ulica bo tlakovana z lesenimi kockami, kakor so Terazije v Beogradu in mnoge ulice v I. okraju na Dunaju, zlasti okoli bivšega cesarskega dvora. Obrabljeni tlak v šelenburgovi ulici se prav zato še ni obnovil, ker se je čakalo na graditev tramvajske proge, in so bile zato zabavljice proti njegovemu vednemu krpanju povsem odveč. Leseni tlak bo znatno zmanjšal ropot voznega prometa, ker pa bodo razen tega tramvajske tračnice skupaj zvarjene, je gotovo, da v šelenburgovi ulici ne bo hrupnejše kakor sedaj, česar so se hišni posestniki ob njej najbolj bali. Tlakovano bo seveda tudi Gradišče in prav tako Rimska cesta. Ljubljana bo torej dobila v nekaj mesecih zopet modernejše lice.
Tramvajski voz, kakršne bo dobavila Rrodska tvornica vagonov za razširjeno ljubljansko cestno železnico. Vsak voz bo imel po 20 sedežev, dočim so jih imeli dosedanji le po 12. (Zgoraj sprednji del voza.)
klopne vozove. Dosedanji vozovi imajo po 12 sedežev.
Cevne drogove, ki bodo nosili električno žico, bodo dobavile Strojne tovarne in livarne v Ljubljani in bodo lično izdelani. Podstacijo z usmerjevalcem, ki bo dobavljala tok za celotni tramvajski promet, bo dobavila tvrdka Siemens-Schuckert in bo najmodernejše izdelana. Veljala bo približno 2.5 milijona dinarjev ter bo zgra-jeena na Bleiweisovi cesti pri Trubarjevem parku nasproti kina »Tivoli«.
Po razširjenju cestne železnice bodo vozili posamezni vozovi vsakih 6 minut. Dvotirna proga bo povsod vodila po sredi ceste in bo tako tudi regulator ostalega voznega prometa.
Vsa dela bo izvršila tvrdka Siemens-Schuckert oziroma Jugoslovenska Siemens d. d. Vsa dela za razširjenje cestne železnice v šiško in na Vič so proračunana na
18 milijonov dinarjev,
od katerih je že iz takozvanega obligacijskega posojila na razpolago 13 milijonov dinarjev. Za kritje ostanka 5 milijonov bo treba še poskrbeti. Za vse, kar se bo gradilo letos, je torej denar že na razpolago. Za zgraditev tramvajske proge iz šiške do št. Vida finančno vprašanje še ni rešeno, pričakovati pa je, da se bo tudi to zgodilo v doglednem času. Za ta del proge bodo znašali stroški približno 8 milijonov dinarjev. Za preureditev poštnih naprav, telefonskih in brzojavnih, je Maloželezniška družba obvezana prispevati 475.000 Din in sicer ca 200.000 za materijal, ostanek pa za izvršitev dela. Ta izdatek pa je že vračunan v omenjenih 18 milijonov celotnih stroškov.
Gramoza za spodnji ustroj in lomljene-ga kamenja se bo rabilo
1400 vagonov ter je poverjen del dobave tvrdki inž. Du-kiča, drugi del pa Stavbni družbi. Prevoz tračnic je poverjen tvrdki Turk, prav tako tudi odvoz zemlje in sipin iz okvirnega tirnega korita.
Mestna občina bo seveda poskrbela, da se bodo istočasno z graditvijo novih tram-
Moderniziranje stare tramvajske proge za enkrat še ni na dnevnem redu, pač pa je v načrtu. V to svrho je bil osnovan poseben fond, v katerega se ima stekati diferenca med prejšnjo in sedanjo ceno električnega toka, ki ga dobavlja mestna občina za tramvaj, ter ves čisti dobiček Maloželezniške družbe. Dokler je bil ljubljanski tramvaj popolnoma v tujih rokah, je moral plačevati potrebni električni tok po 2.25 Din za kilovatno uro, od lanskega januarja pa plačuje na podlagi pogodbe, ki jo je sklenil ljubljanski župan dr. Puc z Maloželezniško družbo, tok po 1.30 Din in se odkazuje nastala diferenca v omenjeni fond. Prav tako je bila sklenjena pod županom dr. Pucem pogodba z tvrdko Siemens-Schuckert, ki ima gotov del delnic Maloželezniške družbe v svojih rokah, da se ima ves čisti dobiček oddajati v fond za obnovitev stare proge. Seveda je tudi cena 1.30 Din razmeroma precej visoka, saj je znano, da razširjena mestna elektrarna za znatno manjše stroške pro-ducira svoj tok.
Z razširjenjem ljubljanske cestne železnice se bo izpolnila dolgoletna želja ljubljanskega prebivalstva, saj so potrebe ljubljanskega mesta od 1. 1901., ko je bil zgrajen sedanji tramvaj, torej v 29 letih, postale mnogo večje. Mesto se je razširilo na vse strani, nove hiše se grade večinoma ob periferiji, kjer je cenejši svet, in potreba hitrega dohoda v mesto je postala mnogo večja, kar dokazuje tudi naraščajoči avtobusni promet.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca
povzroči kozarec naravne »Franz Josefo-ve« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprili-ke »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nova senzacija »Jutra"
KDO JO JE UMORIL ?
Velik detektivski in kriminalni roman
izpod mojstrskega peresa W. S. Mastermana
Radiooddajna velepostaja v Londonu je kristalizaeijsko središče zapletka, zgrajenega z neverjetno preciznostjo. Ne da bi bilo treba bralcu le količkaj odnehati od zahteve po resničnem duševnem užitku, ga bo z železno doslednostjo zasnovano dejanje kakor s kleščami držalo prav do nepričakovanega, a duhovito utemeljenega konca.
Prvikrat v nedeljo, dne 24« t. m.
Naročite „Jutro"! Pošljite naročnino! Ne zamudite
začetka!
Domače vesti
+ Vojaške vesti. Izpit za aktivne artilerijske podporočnike so opravili naslednji aktivni artiljerijski naredniki-Slovenci: Stanko Čeh iz Ljubljane, Jožef Baiuk lz Črnomlja in Ivan Ožbalt iz Ljubljane.
*	Napredovanje v srednješolski službi. Ka srednji tehnični šoli v Ljubljani sta imenovana za profesorja dosedanja stalna suplenta Roman Gregi in Hinko Petrič.
+ Osebne vesti s pošte. Premeščeni so: pb. uradnik II-l Blaž Ukušič z Maribora 2 za višjega pristava 1-6 v Skoplje, Anica Veselic s Trbovelj 2 v Muto, Ferdo Gaspari z Ljubljane 7 na Ljubljano 1 in Fr. Lapa-nje z Ljubljane 1 za upravnika na Ljubljano 7; pb. uradniki II-2 Ivan Novak z Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Miloš Ambrožič iz Mojstrane na Ljubljano 2, Josip Kumer z Vrhnike na Ljubljano 2 in Mihaela Horvat iz Celja na Maribor 2; računski uradniki ri-3 Fran Leben in Alojzij Jurgele z direkcije na direkcijo v Skoplje; pb. uradnika 11-3 Srečko Staut z Maribora v Celje in Ivanka Jež iz Sarajeva v Celje; pb. uradnik II-4 Marija Redžič iz Prilepa v Mursko Soboto; pb. uradnik II-5 Ervin Vilhar z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; pt. manipulant Ifl-3 Martin Cretnik iz Murske Sobote v Prilep. Upokojeni so: Mara Kues v Ormožu Antonija Petek, Alojzija Kopač in Ivana Belar na Ljubljani 1, Ana Eržen na Prager-skem in Roza Šuen na Mariboru 1 ter pb. Mara Podied v Krškem. Služitelju Borisu Sirniku je prenehala poštna služba.
*	Iz uredništva. Urednik listka in »Mladega Jutra« sprejema do nadaljnega samo od 9. do 10. dopoldne (v knjižnici, II. nadstr.)
*	Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine objavlja v 19. številk; med drugim: zakon o plačahe in ostalih prejemkih upravnikov in namestnikov kazenskih zavodov; nadalje zakon o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic; zakon o nostrificiranju diplom s tujih univerz in visokih šol; pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov; pravilnik o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov; navodila za izvedbo organizacije finančne kontrole ter izpremem-be in dopolnitve pravilnika o uporabi potniških državnih avtomobilov.
*	Kongres jugoslovensko- poljskih lig. V Zagrebu se je mudil v zadnjih dneh urednik -Kuriera Warszawskega« g. Kneblevvskl, ki pripravlja vse potrebno za kongres ju-goslovensko-poljskih lig v Poznanju v času >d 1. do 3. oktobra t. 1. Iz Zagreba poj de
Kneblewski v Beograd in pride pozneje tudi v Ljubljano.
*	Družba sv. Cirila in Metoda prosi svoje podružnice, da poberejo članarino ter jo odpošljejo po položnicah. Nadalje naj podružnice prirede kako veselico ali zbirko, razpečavajo družbino blago, narodni kolek, razglednice itd. Prosimo!
*	Oceanografski institut v Splitu je te dni pričel svoje delovanje, zaenkrat v pen-zijonu Šiler, kier se je letos mudila kraljica Marija. Upravitelj novega instituta je biolog dr. Tonko Šoljan. Začasno sodeluje pri pripravljalnih delih tudi univerzitetni profesor dr. Vale Vouk iz Zagreba.
*	Pomorska potovanja po Jadranu in Sredozemskem morju. Kakor smo že poročali, ie Jugoslovenski Lloyd nedavno kupil v Angliji veliko luksuzno ladjo »Araguaya« ki bo v kratkem prekrščena na ime naše kraljice Marije. Parobrod »Kraljica Marija« bo opremljen z vsem konfortom, kakor ga imajo veliki prekomorski parobrodi. Novi parobrod prične svoje izletne vožnje marca 1931.
*	Sreski gremij trgovcev v Celju bo ura-doval za člane v gornjegrajskem srezu v
ponedeljek 25. t. m. in sicer: od 9. do 12.
--"	-i----I
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
21. avgusta 1930.
Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin.
Ljubljana 765.1, 18, 85, mirno, 10, —, —. Maribor 765.3, 77, 85, mirno, 0, —, —. Mo« star 765,3, 18, 80, S2, 1, —, —. Zagreb 766.2, 19, 80, mirno, 9. —. Beograd 765.8, 21, 75, mirno, 0. Sarajevo 765.5, 16, 75, ESE 2, 1, —, —. Skoplje. 767.4, 18, 70, mirno, 0, —, —. Kumbor 764.4, 20, 90, mirno, 0, —, —. Split 765.4, 22, 65, E2, 1, —, —. Rab 764.8, 22, 80, NW4, 10, —, —. Vis 765.2, 22, 55, SE2, 0, —. —.
Temperatura je bila v Ljubljani najvišja 26.0, najnižja 16.7, Maribor 15, Mostar 16, Zagreb 17, Beograd 16, Sarajevo 12, Skop« Ije 12, Kumbor —, Split 20, Rab —, Vis —.
Soince vzhaja ob 5.8, zahaja ob 18.56. Luna vzhaja ob 1.59, zahaja ob 18.40.
v Gornjem gradu v posebni sobi gostilne gosp. Veršnika in od 14. do 16. v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti«.
rovanje hrvatskih fantov v Guštanju, Ob koncu meseca julija je iz Bjelovarja odpotoval tamkajšnji učitelj osnovne šole Stjepan Radotič z 20 siromašnimi dečki osnovne šole v Slovenijo, kjer si je izbrai za letovanje Guštanj pri Dravogradu. Tamkajšnje prebivalstvo je otroke prijazno sprejelo. Največ zaslug za lep sprejem in prijetno bivanje otrok so si pridobili tamkajšnji učitelj g. Gačnik in njegova sopro-ter tajnik tamkajšnje podružnice Rdečega ■:riža g. Potnik. Otroci se okrepčani te dni vrnejo domov.
*	Rajši prodajajo grozdje kakor vino. Kakor poročajo iz Sremske Mitrovice, prihajajo na tamkajšnji sadni trg izredno velike količine grozdja, ki ga prodajajo za nizko ceno 2 do 5 Din kg. Vinogradniki izjavljajo, da bodo ves letošnji pridelek grozdja prodali, češ da se jim ne izplača prešati grozdje ker so cene vina prenizke, davki pa previsoki in je razen tega v kleteh še mnogo lanskega vina neprodanega.
*	Kitajski pračlovek. V včerajšnji objavi vsebine najnovejše številke ilustrovane tedenske revije »Življenje in svet« se mora glasiti, da je napisal članek o kitajskem pračloveku univ. prof. dr. Boris Z a r n i k.
*	Smrtna kosa. V Kozjem je umrl v 33. letu starosti davčni uradnik g. Srečko V r-tovšek. Pogreb pokojnika bo v soboto na domače pokopslišče. Pokojniku blag spomin. žalujočim naše sožalje!
KINO IDEAL"
Samo še danes ob 4., pol 8. in 9.
gusar: eva zaročenka
Senzacijonalna pomorska drama v glavni vlogi slavni BISCOT.
+ Gradba nove tehniške šole v Sarajevu.
Mestna občina sarajevska je sprožila vprašanje gradbe novega poslopja za srednjo tehniško šolo, ker se sedanje poslopje šole nahaja na periferiji mesta in sploh ne zadošča sedanjim potrebam. Občina je sklenila, da zgradi novo šolsko poslopje, ako ji država da podporo v znesku treh milijonov dinarjev, ki jo je že votirala za popravo starega poslopja.
*	Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje v I. letnik bo 1., 2., in 3. septembra od 8. do 12. Naknadno vpisovanje bo 6. septembra od 8. do 12. V I. letnik se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili 4. razred gimnazije ali realke z nižjim tečajnim izpitom ali pa meščansko šolo z završnim izpitom. Sprejemnega izpita ni. Prednost pri sprejemu imajo sinovi in hčerke trgovcev in podjetnikov, ki bodo ostali po dovršeni šoli v domačem podjetju. Dne 7. septembra bo na razglasni deski objavljeno,- kdo je sprejet in kdo odklonjen. Da ne bo prvi dan prevelikega navala, se starši obveščajo, da je zaradi sprejema brez pomena, če je kdo vpisan prvi ali zadnji. K vpisovanju je treba prinesti izpričevalo, rojstni list in prošnjo za sprejem kol-kovano s petimi dinarji. Vpisovanje v drugi letnik bo 4. septembra od 8. do 12. Sprejemajo se samo tisti, ki so dovršili I. letnik državne trgovske šole. Vpisnina znaša 150 Din. Absolventi državne trgovske šole imajo pravico na dijaški rok. Ponavljalni izpiti bodo za I. letnik 29. in 30. za II. letnik pa 1. in 2. septembra. Pričetek vselej ob 8. zjutraj. Prošnje za pripustitev k ponav-Ijalnem izpitu je treba vložiti do 24. avgusta. Dne 4. septembra ob 8. zjutraj se prične. pismeni končni izpit v septemberskem terminu, ki bo trajal do vštetega 10. sept. Ustmeni končni izpit se prične 12. septembra ob 8. Prošnje za pripustitev h končnemu izpitu in za dovoljenje popravljanja končnega izpita je treba vložiti do 1. sept. Šolsko leto se prične 16. septembra.
*	Med kvartopirci in kibici. Tolpa sleparskih kvartopircev je predvčerajšnjim v Zagrebu prišla v roke policije. Bili so to stari znanci zagrebške policije Mate Kola-rič, Vladimir Smolkovič. Ivan Sdmistreli in Josip Rukavina, ki so se rajši posvečali sleparstvu kakor poštenemu delu. Skupno s to štiriperesno deteljico je bi! aretiran tudi lastnik kavarne, v kateri se je vršilo sleparsko kvartanje, za katero je kavarnar dobival mastno provizijo. Uradnik M. J., ki ie v dveh večerih v tej lepi družbi zaigral .3400 Din, je omenjeno deteljico prijavil policiji in prosil, naj bi se policija za zadevo zanimala, ker je prepričan, da se vrši sle-parstvo. Takoj zvečer po prijavi je policija aretirala kvartopirce, ko so zopet sedeli pri igri, ter jim zaplenila karte. Vse karte, ki jih je kavarnar dal* igračem na razpolago, so bile od zadaj označene s tankimi komaj
In potrebščine mjcaneje t drogerijah »s kanc, ljubljana S	in
kanc (Wollram), maribor CENIK GRATIS!
Izvršujemo vsa amater, dela v 12. urah. .
vidnimi znaki. Kakor je aretirani Simistreli ori zaslišanju priznal, so tudi kibici slepar-ki deteljici dajali z očmi dogovrjene mig-.jaje, tako da je bil izgubljen vsak, ki je riskiral igro za denar s to lepo družbo, štiriperesna deteljica je bila s kavarnarjem vred izročena sodišču
*	Pobegla kaznenka. Iz mariborske jet-nišnice je te dni pobegnila 54 letna delavka Antonija Mičojnikova, rojena v Selnici ob Dravi in pristojna v Lučane v Avstrijo. Miičojnikova je srednje postave, dolgega obraza, temnih las, sivih oči in ima zelo slabe zobe. Oblečena je bila v temno krilo in črno bluzo ter je nosila tudi črn predpasnik.
+ Vlom v Golici. V Golici pri Železnikih je bilo te dni vlomljeno pri posestnici Frančiški VVeber.ievi. Vlomilec je odnesel hlapcu Francetu Gartnerju in pastirju Andreju Tolarju razno obleko, uro, 400 Din gotovine, siv ponosen plašč in drugo. Skupna škoda znaša 3360 Din.
*	Sin ubil ljubimca svoje matere. Kakor poročajo iz Tuzle, je bil predvčerajšnjim izročen tamkajšnjemu okrožnemu sodišču 20 letni Vaskrsija Lukič, ker je v torek zvečer ubil ljubimca svoje matere vdove Pantelijo Nikoliča, ki se je bil zagledal v še brhko vdovo ter se nameraval ž njo poročiti. Mladi Lukič je Pantelija zalezoval in ko je ta prišel do hiše in se začel razgo-varjati z mladeničevo materjo, ga je s kolom udaril po glavi s tako silo, da mu je prebil lobanjo in ie Nikolič na mestu obležal mrtev.
Znatno znižanje cen
Ovomaltine
velika škatla Din 56.— srednja škatla Din 32.— mala škatla Din 16.—
Moč za delo
črpamo iz svoje hrane. Čim bolj je hrana koncentrirana in čim lažje je prebavljiva, tem lažje se da pretvoriti v telesno energijo.
OVOMMT
je taka koncentrirana, okusna, lahko prebavljiva, krepilna hrana. 156
4 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Josip Reich.
*	V okviru Dunajskega velesejma priredi modna palača Julius Krupnik, Wien VII., Kaiserstrasse 115, grandiozno modno razstavo, ki bo umetniško prirejena. Vsi, ki bodo obiskali Dunajski velesejem, si lahko že sedaj brezplačno naroče vstopnice za to modno revijo.
*	Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj v Mariboru (odobren od ministra trgovine in industrije v Beogradu). Novi tečaji se začnejo 2. septembra. Prospekti brezplačno pri ravnateljstvu zavoda, Maribor, Vrazova ulica 4, ali v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat & Ko.. Maribor, Slomškova ulica 7. Zavod poseduje tudi lastni internat za dečke, na kar se posebno opozarja.
Iz Ljubljane
u— Gostovanje dunajske operete v ljubljanskem opernem gledališču. Prvo gostovanje bo v ponedeljek 25. t. m. Skupina gostov je pod muzikalnim vodstvom dr. Neu-manna, tvorijo jo pa sledeči člani dunajske operete: Margareta Slezak, 011y Springer, Harry Payer, Kari Schulz in Adolf Kornei Oba prvaka, Slezakova in Payer, uživata na Dunaju sloves najboljših operetnih umetnikov. Skupina je v resnici izvrstna in nam bo pokazala pravo dunajsko opereto v vsej živahnosti in originalnosti. Prvi večer upri-zore gostje muzikalno komedijo v štirih dejanjih (7 slikah) »4 krat poroka«, katero sta napisala Kurt Breuer in Hugo \Viener, uglasbil pa jo je dirigent dr. Neumann. Zasedbo posameznih slik prinese gledališki letak. Za gostovanje veljajo naše operne cene od 50 Din navzdol. Predprodaja pri dnevni blagajni v operi, in sicer v petek in soboto ter ponedeljek in torek od 10. do 12. in od 3. do 5. popoldne.
u— Predavanje o plinski kuhi bo danes 22. t. m. zvečer ob 20. v predavalnica šole pri Sv. Jakobu. Gospodinje se vljudno vabijo. Vhod iz Florijanske ulice. Vstop prost.
u— Srebrna poroka. G. Čarman Franc, hišnik v Mestni hranilnici je praznoval včeraj v krogu svoje družine srebrno poroko s svojo soprogo Ivano. Sam tip pravega Gorenjca, kremenit narodnjak, je svoje otroke (dve hčerki sta uradnici, sinko gim-
Iščem žigona Antona
zidarja, doma iz Renč na Goriškem, zaradi zaslišanja kot priča v važni kazenski zadevi (umor). Komur je znano sedanje njegovo bivališče, se naproša, da to sporoči odvetniški pisarni dr. A. Furlana v Novem mestu.	11523
Nežno kožo svojega miljenčka
boste najbolje negovali in ščitili, ako uporabljate za dnevno kopelj edino LAHKO MILO ZA DECO PARACELSUS. To milo plava na vodi, a je prirejeno iz najboljšega materijala ter povsem nevtralno (blago). Zahtevajte v lekarnah, drogerijah in parfu-merijah izrecno milo Paracelsus in odklanjajte druge produkte!	287—1
nazijec) vzgojil v prav tako narodnem duhu. Še na mnoga leta!
u— Društvo Sokol Ljubljana III. priredi danes ob pol 21. v salonu gostilne pri »For-tuni« na Vodovodni cesti prvo letošnje predavanje, na katerem bo razpravljal brat dr. Janže Novak o pomenu sokolske organizacije za družbo in narod. Udeležba za člane obvezna. Vabijo pa se tudi vsi drugi k zanimivemu predavanju.
u— Za priliko otvoritve Češke koče je avtobusno podjetje g. Paaro iz Kranja stavilo v promet 30 sedežni avtobus, ki bo jutri ob 14. odpeljal od »Figovca« po običajnih cenah brez popusta na Jezersko. V Kranju bodo ob prihodu turistovskega vlaka čakali še drugi avtobusi. Prostori se lahko naročijo še danes od 9. do 12. in od 14. do 18. na postajališču pred »Figovcem«.
u— Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi za v januarju t. 1. zastavljene dragocenosti (zlatnino, srebrnino in dragulje) 6. septembra in za efekte (perilo, obleka, stroji, kolesa in drugo) 12. septembra, vsa-kikrat ob 15. v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15. Občinstvo se ponovnokrat opozarja, da dragocenosti (zlatnino, srebrnino, dragulje itd.) zaradi repunciranja najmanj tri dni pred dražbo reši odnosno podaljša.
u— V Ljubljani kradel kolesa in jih
prodajal na Dolenjsko. Za tatove koles je bila letos ugodna sezona. Skoro dan za dnem so prihajale na policijsko upravo prijave o drznih tatvinah koles. Nobena količkaj eksponirana točka v mestu ni bila varna pred dolgoprstnimi tiči. Policija je bila proti drznim tatovom brez moči. Nastavila je sicer parkrat limanice, toda prebrisani tatovi se niso ujeli. Sicer se je policiji posrečilo, da je prijela dva nevarna tatova koles, toda s tem se še ni odkrižala vseh. Te dni je pa prejela policijska uprava v Ljubljani prijavo, da so orožniki v Trebnjem na Dolenjskem nekemu posestniku zaplenili kolo sumljivega izvora. Posestnik je pri zaslišanju izpovedal, da je kolo kupil od nekega Ljubljančana in izdal tudi njegovo ime. Policija je seveda takoj vedela, s kom ima opravka. Poizvedovala je še naprej m dognala, da je dotični lopov samo v Trebnjem in Št. Rupertu v zadnjem času prodal 12 koles in eno motorno kolo, kar vse je ukradel v Ljubljani. Policija je za podjetnim tatom izdala tiralico in upa, da se ji bo posrečilo, kmalu ga prijeti.
u— Tatvine v Ljubljani. Gostilničarka Eva Miillerjeva je prijavila na policiji, da so ji iz stanovanja na Tržaški cesti 8 ukradli dva para čevljev. — Knjigovodji Mestne hranilnicee Josipu Pretnarju, sta-jočemu v Čevljarski ulici 2, je nekdo iz čakalnice ukradel svilen dežnik. — Tretja okradena žrtev je bi! delavec Ivan Duce, kateremu je nekdo iz barake v Alešovčevi ulici odnesel 210 Din. Denar je imel delavec v dozi, ki se je nahajala v žepu hlač, ki so vesele na vratih.
u_ Jesenski tečaj prikrojevanja in šivanja za krojače, šivilje, dame za samoupo-rabo 28. t. m. Revnejšim znižano. Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19.	»
Iz Celja
e— Razporedi za rentnino za I. 1930. so
razgrnjeni na vpogled javnosti od 18. do vštetega 26. t. m. pri davčni upravi v Celju v sobi 3.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici so umrli 41 letni bivši učitelj Edo Planko iz Celja, 27 letna posestnikova žena Ana Zorenčeva od Sv. Petra pod Svetimi gorami (na porodu), — 27 letna zasebna uradnica Ruža Hajdinova iz Beograda, ki se je že dalje časa zdravila v državnem zdravilišču za tuberkulozne v Topolščici in je bila vsaka pomoč zaman.
e— Zastrupljenje z gobami. Na celjskem trgu so se pojavile v zadnjih dneh ogromne množine krasnih gobanov (jurčkov), ki jih celjske gospodinje kupujejo kar na debelo in jih suše za zimo. V mestu je skoro izključeno, da bi bila med gobami prineše-nirni na trg, kaka neužitna ali strupena. Zamenjava užitnih gob s strupenimi je pa precej pogosta na deželi. Predvčerajšnjim je skuhala nesrečna Marija Pilihova v Li-bojah, o kateri smo že večkrat pisali, da živi silno bedno življenje z 8 otroci in popolnoma onemoglim in tuberkuloznim možem, ki je rudar brez posla in zaslužka, svoji lačni družini gobe za obed. Kmalu pa se je pričela Pilihova in z njo vred 4 otroci zvijati v hudih bolečinah. Skušali so si pomagati na razne načine, toda pomagalo ni nič. Včeraj so jih z avtomobilom prepeljali v celjsko javno bolnico, kjer je bila vsem petim nudena potrebna zdravniška pomoč. Stanje zastrupljencev je resno, vendar obstoja upanje, da bodo vsi okrevali. Ljudje bi morali pač pri zauživanju gob nekoliko bolj paziti.
Nesrečen padec. Predvčerajšnjim je padla na Ljubnem 76 letna prevžitkarica Frančiška Sušnikova tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo in so jo morali odpeljati na zdravljenje v celjsko bolnico.
e_ S kolesom v avtomobil. V torek 19.
t. m. se je peljal 21 letni posestnikov sin Matija Jeraj iz Vrhpolja po cesti na svojem kolesu. Nenadoma je zavozil v neki mimo vozeči avtomobil in padel precej trdo na cesto. Pri padcu si ie zlomil levo ključno kost, dobil pa je tudi precej hude poškodbe na glavi. Tudi njega so morali prepeljati v celjsko bolnico.
e— Čudne manire... Na notico objavljeno 16. t. m. pod tem naslovom, smo prejeli: Vaš list je 16. t. m. pisal, da je 40 letni trgovski potnik Branko Hlavaty iz Zagreba na tri gospode, ki so na kavarniški terasi hotela »Evrope« ob policijski uri plačevali svoj račun, iz okna svoje hotelske sobe izlil vrč vode. Ta očitek je docela neutemeljen, Branko Hlavaty se je takrat nenadoma prebudil zaradi hudega kričanja pod oknom hotelske sobe, v kateri je prenočeval. Skočil je k oknu ter videl pod oknom štiri osebe, ki so hudo kričale. Hlavaty se je na oknu popolnoma mirno zadrževal ter opazoval ta dogodek. Ni izključeno, da so bile te osebe zares polite z vodo, toda Branko Hlavaty tega ni videl, kajti zgoditi se je moralo to prej, preden je on pri-hitel na okno. Ulica je tam ozka in bi mo-
gel kdo politi te osebe tudi iz druge hiše. Da je sum padel na njega, je pripisovati okolnosti, da so bila vsa druga okna hotela slučajno zaprta, okno njegove sobe pa odprto, da je on gledal skozi okno, ne da bi vedel, kaj se prav za'prav dogaja na terasi kavarne.
e— Sumljiv prodajalec ženske torbice.
Včeraj je bil v Celju aretiran naki starejši berač, ki je ponujal raznim ženskam v nakup prazno žensko ročno torbico. Na vprašanje, kako je prišel do torbice, je berač izjavil, da jo je našel brez vsake vsebine pri Št. Rupertu v Savinjski dolini. Ker ni izključeno, da je bila torbica nekje ukradena, se poziva eventualna lastnica, oziroma izgubiteljica, naj se čimprej zglasi na celjski mestni policiji.
Iz Maribora
a— Nove tarife avtoizvoščkov v Mariboru. Na predlog mariborske mestne občine ie določila banska uprava v Ljubljani do nadaljnjega naslednje nove maksimalne tarife za avtoizvoščke, ki imajo svoja stojišča v mestni občini: Osnovna taksa 10 Din. kilometrina podnevi in ponoči v Mariboru 7.5, izven kraja 5 Din, čakalnina za vsaki dve minuti 2 Din. Če so v vozu več kot štiri osebe brez šoferja, se sme računati za km največ 7 Din, za povratek praznega voza in vožnjo nad 3 km oočenši s 4. km za km 3.5 Din, za prtljago, ki zavzema sedež in za vse za celo vožnio 5 Din Za vožnie h krstu, birmi in poroki se plača po dogovoru. Vsi avtotaksiii moraio imeti taksametre, ki avtomatično registrirajo prevoznino in čakalnico z ostalimi doplačil: vred in ki morajo biti pritrjeni na vdnem mestu.
a— Poroka. V frančiškansk' ccrV:v: <-e ie poročil posestnik Emanuel Gaube iz 5i črnka z gdč. Marijo Kren, hčerko župana v Glaču. Bilo srečno!
a— Enoletni trgovski tečaj otvori z dovoljenjem trgovinskega ministrstva letos Slovensko trgovsko društvo v Mariboru v začetku meseca septembra v prostorih trgovske akademije. Poučevali se bodo naslednji predmeti: slovenščina, srbohrvaščina, nauk o trgovini, korespondenca, trgovsko računovodstvo, knjigovodstvo, gospodarsko zemljepisje, blagoznanstvo, stenografija, strojepisje in lepopisje. Predavali bodo profesorji trgovske akademije in bo trajal pouk po 40 ur na teden. Vpisovanje se vrši vsak dan od 9. do 12. v prostorih trgovskega gremija v Jurčičevi ulici ter znaša vpisnina 30 Din, šolnina pa mesečno 400 Din, ki pa se revnejšim učencem in učenkam zniža. V tečaj se sprejemajo učenci, ki so dovršili dva razreda srednje ali meščanske šole ne glede na starost.
u— Novi grobovi. V Marho u ie umrl v sredo 21 letni tapetniški pomočnik Josip Veziak, v četrtek pa 32 letni delavec Leopold Javornik. Pri Sv. Martinu na Poiioriu je umrla včeraj zvečer po doigem boieha-nju ga. Marija Fuiman roj Kapun. Blag }i spomin!
a— Nevihta s točo ob severni državni
meji. Črni grozeči oblaki, ki so se zbirali v sredo zvečer nad Mariborom in oKoiico, so mestu sicer prizanesl;, zato pa ie zadela naše severne obmejna občine huda nesreča. Proti večeru je namreč nastalo straš no neurje s točo, ki je lapnviio posebno po vinogradih in sadovniakih veliko škodo. Najbolj so prizadete Gornja m So. Kun-gota ter deli Svečine, Št. lija in Jarenine.
a— Dva samomora. V sredo ponoči je z dravske brvi, te nesrečne zadnje poti tolikih obupancev, skočila v Dravo neznana črno oblečena ženska srednjih let. Nekaj časa se je čisto mirno sprehajala po brvi, čim pa je videla, da je sama, se je spustila preko brvi v deroče valove Drave, ki so jo kmalu zagrnili. — Pri Pekrah so našli v sredo v gozdu 29 letno bivšo bolničarko A. Lobewein, zvijajočo se v smrtnih mukah. Odpeljali so io takoj v bolnico, vendar pa je že med potjo izdihnila. Nesrečnica se je zastrupila in jo je baje strah pred kaznijo pognal v obup. — V zaporu pri Grafu si je poskušala prerezati žile na rokah Venerina svečenica J. V., kar pa so ji še pravočasno preprečili. Prizadela si je le manjše poškodbe in so jo po zaslišanju oddali v zapore okrožnega sodišča.
a— Policijska kronika izkazuje včeraj dve aretaciji. Josipina V. je bila aretirana zaradi suma prostitucije, Ivan D. pa zaradi nočnega razgrajanja. Razen tega je bilo 19 prijav zaradi raznih prestopkov proti prometnim predpisom.
a— Tatvine. V Vurmatu pri Selnici ob Dravi je neznan zlikovec ukradel splavarju Rafaelu Krelu iz zaprte kleti njegovo kolo, vredno 2100 Din, za nameček pa še novo sraico, ker se je pri delu najbrže preveč spotil. — Branjevki Barbari Mažeri Je brez sledu odpeljal nekdo z dvorišča restavracije »Union« ročni voziček, vreden 300 Din.
Ponesrečena motociklista
Kočevje, 20. avgusta.
V ponedeljek popoldne se je zgodila na cesti, ki pelje iz Stare cerkve pri Kočevju proti Ribnici, težka nesreča, ki bi postala kmalu usodna za dva motociklista iz Ko« čevja..
Popoldne ob 2. sta odpeljala iz Kočevja urarski mojster g. K. Rom in stavbni moj« ster g. J. Kreiner kot sopotnik proti Rib« niči. Nekako tri kilometre iz Stare cerkve sta na ravni cesti zagledala navaden voz obložen z drvmi, ki se je pomikal počasi po sredini ceste proti njima. Da bi se mu izognila, je g. Rom zavozil močno na des« no. V istem trenutku je tudi voznik moč* no potegnil konja, hoteč z vozom proti svoji desni. Konj pa se je najbrže drdra« nja motorja in naglega sunka ustrašil in je skočil ravno v nasprotno stran ter po« tegnil za sabo voz. Nesreča je bila neiz« ogibna. G. Rom je zavozil naravnost proti vozu. Še prej je močno pritisnil za vse za« vore. Zaradi močnega pritiska sta oba vo« zača odletela z motorja. G. Roma je vrgel sunek naravnost v drog voza in priletel je z glavo ob železo ter zadobil težko, več centimetrov dolgo in široko rano na glavi. G. Kreinerja je sunek vrgel v podcestni jarek s tako silo, da je tamkaj obležal.
Ponesrečencema je pomagal v prvi siK
Srečke
državne razredne loterije
za 111. razred so dospele.
Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. avgusta, in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
voznik sam, dočim se je cestni mojster g. Bižal, ki je privozil za njima s kolesom, odpravil takoj v mesto po avto, s katerim so odpeljali ponesrečena motociklista v mesto, kjer jima je nudil prvo pomoč ko« čevski okrožni zdravnik g. Rothcl.
Stanje obeh ponesrečencev je bilo zelo težko, vendar je dobil g. Rom manjše po« škodbe, dočim je dobil g. Kreiner veliko rano pod očesom in zelo težke notranje poškodbe. Prebil je naslednjo noč večino« ma v nezavesti in ga bo treba prepeljati najbrže v bolnico.
Krivda nesreči leži v tem, da je konj od strahu potegnil namesto na desno še bolj v levo naravnost proti motociklistu, ki motorja ni mogel obrniti še bolj v desno, ker je baš na tistem mestu velik obcestni iarek, kar bi bilo za oba motociklista še bolj nevarno.
Samomor na Viču
Ljubljana, 22. avgusta.
Včeraj dopoldne se je po Viču nagloma raznesla vest, da se je obesil neki delavec. Vest je bila resnična. Na svojem stanova« nju na Viču 127 se je obesil 341etni dela« vec Anton Oblak, zaposlen v milarni na Viču. Na oknu visečega je našel okoli pol 11. njegov 71etni sinček, ki je prišel do« mov. Prestrašeni fantek je takoj obvestil sosede, nakar so ti stekli v Oblakovo sta« no vanje, naglo prerezali vrv in skušali Oblaku rešiti življenje. Toda vsaka pomoč je bila zaman, kajti Oblak je moral viseti že deli časa.
O samomoru je bila dopoldne tudi ob« veščena policijska direkcija, nakar sta od« šla na Vič policijski zdravnik dr. Avramo« vič in dežurni uradnik Podobnik. Na zdravnikov ukaz je bilo truplo nesrečnega delavca prepeljano v viško mrtvašnico.
Kaj je vzrok samomora, ni znano, Splo« šno domnevajo, da je Oblak dejanje izvr« šil v duševni zmedenosti. Mož je bil vobče nekoliko zmeden. Kot otroka ga je nekoč koni brcnil v glavo, pa tudi v vojni je bil ranjen v glavo. Ko se je vrnil iz vojne, je b ! sicer zdrav, od časa do časa se ga je pa polotevala otožnost in včasih ni po več ur ničesar spregovori!. Pokojnik je zapustil žene in tri otroke. V milarni sta bila za« posiena dva delavca z imenom Anton Oblak in življenje si je vzel mlajši.
Zločini v kumljanski okolici
Št. Jut pod Kumom, 21. avgusta.
Prebivalstvo kumljanske okolice razbur« ja surov dogodek, ki se je pripetil v nede« ljo ponoči v malem naselju pod Kumom na V odah. Pri posestniku Brinovcu ima že dalje časa v hlevu svoje konje lesni trgo« vec Tominc iz Mirne, ki je kupil gozd pod Kumom. Ta izdeluje železniške tramove in žge oglje, katerega .potem odvaža na po« stajo. V nedeljo je bilo slišati po vasi fan« tovsko petje in klice »auf biks«. Domne« vajo, da so razgrajači najbrže klicali To« minčeve hlapce na korajžo. Ker teh niso dubili, so svojo jezo in korajžo izsili nad živino v hlevu. Vdrli so v hlev in z nožem zbadali konja v stegno, volu pa so prizad« jali v prsa sunek, in je segel vrez do ko« sti. Posestnik Brinovec je proti jutru čul žalostno mukanje vola, šel je pogledat v hlev ter opazil ležečega in krvavečega vo« la in konja. Poklical je živinozdravnika iz Trbovelj, obenem pa o lopovstvu obvestil orožništvo, ki zasleduje storilce. Upamo, da se krivce izsledi, ker zaslužijo najostrej« šo kazen za trpinčenje živali.
Pred kratkim časom so se oglasili tudi pri nas tatovi. Pri posestniku Antonu Bre« zovarju v Konjšici je nekdo v njegovi od« sotno^ti porabil priliko in mu odnesel pet« najstlitersko steklenico domačega žganja. V St. Jurju je pa v nedeljo vlomil v sta« novanje invalida Koznika in mu iz pod« streija ukradel obleko, nekaj perila in po« vrh še 400 Din. Okradeni ceni škodo na 1200 Din. Orožniki so baje že na sledu storilcu, kateremu so morale biti domače razmere znane.
Otvoritev največje planinske koče na Velebitu
Preteklo nedeljo se je izvršila posebno slovesna otvoritev najnovejše in najvišje turistične postojanke v našem divje«veli« častnem Velebitu. Poleg Čehov, ki jih je zastopal predsednik češkoslovaškega turi« stičnega kluba g. dr. Jeniček iz Prage, so se udeležili tega redkega slavja tudi naši planinarji, ki so jih zastopali odborniki SPD g. Makso Hrovatin in Anton Spende ter častni član društva g. dr. I. C. Oblak iz Ljubljane.
Koča je dobila ime »Rosijeva koliba« ter leži v enem najzanimivejših predelov se« vernega Velebita, pod Rožanskimi kuki. Vrh tik nad njo se zove Pasaričev kuk po starosti hrvatskih planinarjev, predsedniku HPD g. Josipu Pasariču, ki je otvoril no« vo. toda lično zavetišče, zdaj najvišje v vsem Velebitu. Velebitski Aljaž, župnik Ljubičič iz Starega grada, je imel po blago« slovitvi lep nagovor na številne navzoče. Za Čehe je govoril g. dr. Jeniček, za Slo« vence g. dr. Oblak, čegar poetski spis o Velebitu v »Planinskem vestniku« se je po« sebno omenjal. Inšpektor Premužič je po« dal v svojem govoru prelep esej o Velebi« tu in njegovem prebivalstvu, dr. Poljak se je spominjal enega najidealnejših »Vele« bitologov« dr. Simonoviča. 821etni razisko« valeč velebitske flore g. Rosi pa je poslal pismen pozdrav.
Celotno slavje je imelo tako prisrčen značaj, da ostane vsem v najlepšem, traj« nem spominu. Velebit je samotno, a silno gorsko kraljevstvo, ki se le polagoma otvar«
ja širšim krogom, a ostane prej ko slej prihranjeno onim izbranim, ki ljubijo pri« rodo v njeni neoskrunjeni prvobitnosti. Le tem bo v prvi vrsti služila »Rosijeva ko« liba«. .
Novice iz Dolenjskih Toplic
Dol. Toplice, 19. avgusta.
Naše toplice so letos zelo dobro obsika* ne. 2e dalje časa so oddane do malega vse sobe in vsi prostori — veliko je tudi pri« prostega kmetskega ljudstva. Pričakovati pa je, da se bo kopališko življenje od leta do leta lepše razvijalo, zlasti če kupi kopali« šče banska uprava, ki se za nakup resno zanima.
Stalno deževno in za sedanji čas hladno vreme ovira kretanje kopaliških gostov v lepi in slikoviti okolici — slabo pa upliva tudi na rast poljskih sadežev, posebno pa še na vinograde, ki kažejo letos posebno lepo. Posamezne trte so tako polne grozd« ja, da jih je veselje gledati. Radi prevelike« ga dežja se je bati, da bi pričele grozdne jagode pokati in gniti. Nekatere vrste zgodnega grozdja že lepo zori, zlasti por« tugalka, ki bo že kmalu zrela.
Lepa gasilska slavnost v Podturnu se je vršila v nedeljo, ko je bila blagoslovljena nova motorna brizgalna mladega, komaj leto starega gasilnega društva. Cerkveno opravilo je opravil ob veliki udeležbi ga« silcev iz Valte vasi, Toplic, Poljan in Čr« mošnjic ter zastopnikov gasilske župe pa« ter frančiškan iz Novega mesta. Po blago« slovu in nagovorih patra, društvenega na« čelnika, zastopnika župe in g. župana A. Pečjaka se je vršila zaobljuba domačega članstva in defile. Po komčani slavnosti je bil skupni banket, nakar se je razvila lepa zabava s plesom, h kateremu so vabili po« skočni zvoki godbe iz Novega mesta ple« sa željno mladino. Vsa prireditev je bila zelo dobro obiskana, posetilo jo je tudi mnogo kopaliških gostov iz Toplic, od ko« der so vozili avtobusi avtopodjetja Kokalj.
Lepa slavnost se je tako v moralnem ka« kor tudi gmotnem oziru prav lepo završila.
Kakor smo že poročali, je bila pred le« tom dni uložena na sresko načelstvo ano« nimna ovadba o skrajno slabem stanju farne cerkve v Toplicah in se je bati, da se celotna stavba podere na kup. Na pod« lagi ovadbe se je vršil komisijonelni ogled strokovnjakov, ki je odredil vse potrebno za popravo in vezanje cerkve ter so se iz« delali tozadevni načrti. Po- teh načrtih se sedaj vrši poprava cerkve. Dela je prevzela tvrdka Hočevar iz Novega mesta. Okoli cerkve izkopavajo zemljo ob temelju, kar bodo močno podbetonirali in tako zabranili nadaljno razpokavanje. V notranjosti cer= kve pa bo napravljenih par močnih vezi. Cerkev bo tudi znotraj in zunaj prepleska« na. Vendar vezi ne bodo v okras cerkve in farani bodo pač prej ali slej primorani zgraditi novo cerkev.
V nedeljo 24. avgusta proslavi Bralno in pevsko društvo »Toplice« svečano svo« jo 25 letnico. Bralno in pevsko društvo ima za kulturen razvoj Toplic mnogo zas slug, kajti ono je bilo prvo, ki je pred 25 leti pričelo smotreno delovati v narodnem in kulturnem smislu. Pred ustanovitvijo bralnega n pevskega društva ni bilo v Toplicah nikakega društvenega življenja, kajti obstojalo je le gasilno društvo, ki tedaj še ni poznalo poleg človeko!;ubi.ega svojega posla nikakeg.i kulturnega strem. Ijenja. Tako je pričelo pevsko društvo prvo utirati pot pravemu delovanju v na« rodnem in kulturnem duhu.
Športni Babilon
Kadar se snidejo športniki iz raznih dežel, jim ni lahko sporazumeti se med seboj. Finski smučarji in tekači se sestajajo s plavači s Havajskih otokov, Japonci pridejo v stike z južnoameriškimi nogometaši in ako ne znajo angleščine, si morajo pomagati z rokami. Vendar pa je tudi med športniki nekoliko mož, ki vzbujajo pozornost s svojim jezikovnim znanjem. Francoska športna akademija je nedavno priredila banket tujim športnikom in pri tej priliki je slavni igralec tenisa Borqtra pozdravil goste najprej v francoščini, nato je prešel na angleščino, zaključil pa je svoj govor v zveneči španščini, potem ko je tudi Nemcem privoščil nekoliko stavkov v njih materinščini. Športnik je s tem prekosil marsikakega diplomata, ki rešuje važna mednarodna vprašanja, pa ne zna drugega jezika, nego svojega lastnega. Na istem banketu je govoril tudi Japonec Harata, ki je začel angleški, nadaljeval pa je v čisti japonščini. Navzoči tolmač Muhr se je lotil prevajanja tega govora, Harata pa se je med tolmačenjem sladko smejal. Ko so g& vprašali, da-li se smeje morda nedostatnemu prevodu, je veseli Japonec dodal, da so pozdravni govori v vseh jezikih pač enaki, on pa da smatra vesel smeh kot najboljši mednarodni pripomoček za sporazumevanje. Spet se je zasmejal in to pot potegnil za seboj vse navzoče.
GOSPODARSTVO
Nove tendence v angleški trgovinski politiki
2e nekaj tednov se v Angliji živo razpravlja o akciji lorda Beaverbrooksa, ki gre za tem, da se v okviru angleškega imperija uvede svobodna trgovina, dočim naj bi se nasproti ostalim državam uveljavile zaščitne carine. Anglija naj bi torej sirovi-ne in druge proizvode na podlagi predvidenih olajšav uvažala predvsem iz posameznih držav imperija, dočim bi morali do-minjoni uvesti posebne carinske olajšave in oprostitve za angleško industrijsko blago. Pod geslom ^svobodna trgovina v imperiju!: vodi Beaverbrooks že nekaj časa prav živahno kampanjo v listih, ki spadajo v njegov koncem. Pri tem se upira na okol-nost, da uvažajo angleški dominjoni (Avstralija, Nova Zelandija, Kanada. Indija in Irska svobodna država) več gotovih industrijskih izdelkov, kakor pa jih izvaža Velika Britanija.
Zamisel svobodne trgovine v imperiju s carinsko zaščito nasproti ostalim državam ima sicer mnogo pristašev, ni pa prezreti, da ima ta ideja v političnih in gospodarskih krogih tudi mnogo nasprotnikov, ki smatrajo načrt za prav nevarno špekulacijo, ki bi v primeru neuspeha pahnila Anglijo v največjo nesrečo. Anglija ima tako glede izvoza kakor tudi glede na velike investicije kapitala v inozemstvo velike interese v državah, ki ne pripadajo angleškemu imperiju. Ideja svobodne trgovine v imperiju pa prihaja v ostro nasprotstvo s temi interesi in je pričakovati, da se bodo te države močno uprle prelerenčnemu postopanju v prometu med posameznimi deli imperija. Tu so v prvi vrsti mišljene države Južne Amerike, kamor izvaža Anglija mnogo svojih izdelkov. Upoštevati pa je tudi trgovinsko-politične tendence v posameznih doniinjonih, ki gredo za tem, da se domača industrija zaščiti pred angleško konkurenco. Pričakovati je, da bodo trgovinsko politična posvetovanja med Anglijo in dominjoni na skorajšnji imperijski konferenci v Londonu prinesla več luči v ta kompleks zamotanih vprašanj.
Pred skorajšnjo otvoritvijo šumarske in lovske razstave
Komaj 10 dni nas še loči od otvoritve velike šumarske in lovske razstave, ki se bo od 31. t. m. do 15. septembra vršila v Ljubljani, in sicer v okviru jesenske vele-sejmske prireditve. Da je uprava velesejma ob desetletnici obstoja te institucije posvetila svojo jesensko prireditev našemu gozda je povsem razumljivo, saj so baš gozdovi neizčrpen vir dohodkov za znatno število prebivalstva naše ožje in širše domovine, so pa tudi naše veselje in naš ponos.
Na letošnji šumarski in lovski razstavi na ljubljanskem velesejmu bomo imeli priliko spoznati vse bogastvo gozdov, kakor tudi način, kako se ti zakladi dvigajo, da ostanejo plodonosni še v naprej. Šumarji bodo prikazali pravilno gojenje gozda. Vsak posetnik bo lahko spoznal suho seme raznih drevesnih vrst, seme kako vzkali, rast mladega in starega drevja, les in zopet cvet in sad. Poleg vzorcev od približno 150 vrst lesa bodo prikazane zanimive igre prirode, ki se pojavijo večkrat na drevju kakor na drugih bitjih. Videli bomo, kako se. les spravlja z najmodernejšimi pripomočki, ki bodo skoro izpodrinili staro orodje. Prikazan bo tudi ves potek obrata v lesni industriji, z njenimi najrazličnejšimi proizvodi, o katerih le redko kdo ve, da so iz lesa, da so bili zasnovani v gozdu. Zbrane bodo razne gozdne rastline, katerih čudovito moč so spoznali že naši dedje, kakor tudi one, v katerih je šele moderna farmakopija odkrila zdravilne moči. Poleg zakladov gozdnega rastlinstva bomo imeli priliko spoznati tudi skrivnosti in tajne gozdnega živalstva, predvsem gozdne škodljivce, od komaj vidnih lubadarjev in trdokrilih rilčkarjev do kreščev in brzcev, ki uničujejo gozdu škodljivo zalego.
Tudi lovska razstava obeta velik uspeh. V tem oddelku bo prikazana lepota pravega lovstva, katerega glavni namen je divjad gojiti in šele ko jo je sorazmerno dosti, toliko odstreliti, da ne škodiye nadaljnjemu razvoju. Imeli bomo priliko spoznati razne vrste divjadi in gozdnih živali, kar bo brez dvoma zanimalo vsakogar, četudi ni lovec. Zanimiv bo pregled razvoja orožja od kamenite dobe, ko je pračlovek povečini živel od divjadi, preko davne dobe brona do današnje dobe, ko gojimo livstvo kot zdrav, moderen šport in gledamo tudi na gospodarske koristi lova. Ker so pravi lovci kot prijatelji prirodne lepote tudi oboževalci umetnosti, bo razstavljenih tudi mnogo lepih slik, izdelanih po priznanih umetnikih. Namen razstave je, opozoriti obiskovalce na lepoto in zaklade gozda, posebno pa v prijateljih zelenih gajev vzbuditi še večje zanimanje za čare večno lepe prirode.
= Alere zaradi obročne kupčije z državnimi papirji. V beograjskih listih, zlasti v »Vremenu«, se zadnje dni mnogo razpravlja o aferah zaradi obročnih kupčij z državnimi papirji. Kakor znano so pred leti pričele predvsem beograjske tvrdke prodajati obveznice vojne škode in druge državne papirje na obroke. Vso državo so poplavili agenti, ki so ponujali te papirje na obroke. Teh poslov so se lotili številni nesolidni elementi in je že lani nelcaj takih tvrdk prišlo v konkurz, pri čemer so bili zlasti mali ljudje hudo oškodovani. Sedaj ko so potekli plačilni roki za številna prodaje iz prejšnjih let (prodaje so se vršile večinoma na 15—24 mesečnih obrokov) se vidi, da je krog oškodovancev znatno večji, kakor se je prvotno domnevalo, zlasti ker se je še povečalo število insolventnih tvrdk, ki so vršile te posle. Skupna škoda, ki jo trpi narod, se ceni na 100 milijonov Din. Kralj, vlada je kakor znano izdala zakon o obročni kupčiji z državnimi papirji, ki je 22. maja t. 1. stopil v veljavo in ki vsebuje najstrožje odredbe proti nesolidnemu poslovanju tvrdk, ki prodajajo državne papirje na obroke. Likvidacija obročnih poslov iz dobe pred uveljavljenjem tega zakona, ki mora biti izvršena do novembra, pa je pokazala, da obstoji nevarnost novih konkurzov takih nesolidnih tvrdk. Afere, ki prihajajo sedaj na dan, kažejo, kako potrebna je bila stroga zakonska ureditev obročne kupčije z državnimi papirji. Kakor znano so bili tudi številni kupci državnih papirjev v Sloveniji težko oškodovani, predvsem od tvrdk izven Slovenije, kajti tvrdke s sedežem v Sloveniji so se morale držati starih avstrijskih zakonskih predpisov, ki so onemogočali manipulacije.
= Kratkoročno posojilo beograjske ob* čine sprejeto. Na seji finančnga odbora beograjske občine, ki se je vršila v torek 1
zvečer je bilo odobreno posojilo od 125 mi« lijonov Din, in sicer od Državne hipotekar« ne banke in Poštne hranilnice v višini 50 milijonov Din po 8 odst. in od privatnih bank 75 milijonov Din po 9 odst. Prvotni sklep, po katerem občina sprejema posoji« lo privatnih bank le pod pogojem, da se obrestna mera zniža na 8.5 odst., je bil razveljavljen.
= Statistika zunanje trgovine za prvo polletje 19S0. Generalna direkcija carin je te dni izdala tiskano statistiko naše zunanje trgovine za prvo polletje t. 1. v običajni obliki kakor druga leta. Statistika se dobi pri vseh carinarnicah po ceni 30.— i?in za komad. Glavne podatke o našem uvozu m izvozu v prvem polletju smo že objavili: Iz statistike posnemamo še naslednje podatke o trgovini s posameznimi državami, ki se je gibala naslednje (v oklepajih podatki za prvo polletje preteklega leta; vse v milijonih Din): Češkoslovaška: izvoz 206.2 (180.3), uvoz 599.1 (618.6), pasivnost 390.9 (pas. 438.3); Avstrija: izvoz 565.3 (424.9), uvoz 597-5 (617.4), pasivnost 32.2 (pas. 192.5); Italija: izvoz 984.0 (890.3), uvoz 400.7 (421.0), aktivnost 583.3 (akt. 469.3); Nemčija: izvoz 367.2 (339.9), uvoz 573.3 (532.2), pasivnost 206.1 (pas. 192.3): Madžarska: izvoz 229.1 (253.4), uvoz 195.0 (230.3). aktivnost 34.1 (akt. 23.1).
= Prizadevanje Osijeka za pritegnitev industrije. Kakor znano se med vsemi Ju-goslovenskimi mesti Osijek največ prizadeva, da pritegne velika industrijska podjetja. Občina daje novo snujočim se industrijam velike ugodnosti in je s svojo politiko dosegla že lepe uspehe, ki dajejo sedaj tudi drugim mestom povod za enako postopanje. Sedaj je osješka Zbornica za TOI izdala obširen prospekt o industrializaciji mesta Osijeka, ki vsebuje tudi vse podatke, ki bi mogli zanimati ustanovitelje novih podjetij. Opisan je geografski položaj mesta z njegovimi železniškimi zvezami, naštete so gospodarske, kulturne in socijalne institucije, podatki o sirovinah, o delavstvu, o obstoječih industrijah itd. V prospektu so navedeni tudi vsi pogoji za ustanovitev novih podjetij in ugodnosti, ki jih daje občina novim industrijam. Zato je v celoti objavljen tudi mestni statut. Prospekt sta založili mestna občina in zbornica v zelo okusni obliki. Besedilo je tiskano v hrvatskem, nemškem in francoskem jeziku. Brošura bo poslana vsem konzulatom, trgovskim agencijam, gospodarskim zbornicam v inozemstvu kakor tudi vsem inozemskim predstavništvom v naši državi.
— Skrajni rok za vnovčenje 8. kupana 7 odstotnega investicijskega posojila iz 1. 1921 poteče 15. septembra, na kar opozarjamo imetnike teh državnih obveznic. Pooblaščene banke bodo ta kupon vnovčevale do 1. septembra. Podružnice Narodne banke pa bodo vnovčevale ta kupon do vštevši 14. septembra.
= BOodstotno nazadovanje ameriške zunanje trgovine. Iz pravkar objavljenih podatkov zunanje trgovine Zedinjenih držav v juliju je razvidno, da je obseg ameriškega uvoza in izvoza v tem mesecu nasproti juliju pret. leta nazadoval za preko 30%. Uvoz je znašal 219, izvoz pa 269 milijonov Din. S tem je ameriška zunanja trgovina padla na najnižje stanje zadnjih 10 let. To nazadovanje je v znatni meri posledica uve-ljavljenja novih carin in odpora evropskih držav proti uvozu iz Amerike.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe za dobavo telčenega gramoza ter vreč (iz jute) za cement. — Direkcija državne železarne v Varešu sprejma do 3. septembra ponudbe za dobavo črne železne pločevine, platna, šifona, brisač, odej, ovsa ter hrastovih jamskih pragov. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 4. septembra ponudbe za dobavo siraksa, meril, bičev, uzd, svinčenega minija, žebljev, zakovic in vijakov. Dne 12. septembra se bodo vršile naslednje olertne licitacij'e: pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega materijala_ in impregni ranih drogov; pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave platna samerikanc ter rdečega voska,- pri direkciji pomorskog prometa v Splitu pa glede dobave mizarskih klopi. Predmetni oglasi so na vpogled v oisarni Zbornice za TOI.
= Lastniki Zdravilišča Slatina - Radenci objavljajo: Zvedeli smo, da se širijo vesli, da nameravamo prodati naše zdravilišče. Zavračamo te vesti kot popolnoma neresnične.
BORZE
21. avgusta.
Na ljubljanski borzi tudi danes devizni promet ni bil znaten. Le v devizah Praga in Berlin je bilo nekaj več potrebe. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni, le deviza Dunaj se je nekoliko okrepila, dočim je Trst za malenkost popustil
Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji Vojne škode ostali nadalje nespremenjeni. Do prometa je prišlo v Vojni škodi za kaso po 438.75 in za december po 438.50. Blairova posojila so ostala brez prometa, do zaključka pa je prišlo v 7% dolarskih zastavnih listih Drž. hip. banke po 85.75. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Ju-go-banki po 78, v Poljodelski po 56 in v Praštedioni po 920. Od industrijskih papirjev je bila zaključena le Šečerana po 310.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 22.7025. — Berlin 13.4475 — 13.4775 (13.4625). — Bruselj 7.8763. — Budimpešta 9.885. — Curih 1095.9. Dunaj 796.5. — London 274.50.
—	Newyork 56.245. — Pariz 221.65. — Praga 166.84. — 167.64 (167.24). — Trst 294.06
—	296.05 (295 05).
Zagreb. Amsterdam 22.6725—22.7325, Dunaj 795 — 798, Berlin 13.4475 — 13.4775, Bruselj 787.63, Budimpešta 988.50, Milan 294.07 — 296.07, London 274.10 - 274.90. Ne\vyork ček 56.1450—56.3450, Pariz 220.65 do 222.65, Praga 166.84—167.64
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2250, London 25.0475, Newyork 514.2250, Bruselj 71.85, Milan 26.9350, Madrid 54.75, Amsterdam 207.13, Berlin 122.8250, Dunaj 72.68, Sofija 3.7250, Praga 15.26, Varšava 57.70, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.0650.
»Dunaj. Beograd 12.5375—12.5775, Berlin 168.66—169.16, London 34.408-34.508, Milan 37.00—37.10, Ne\vyork 706.15—708.65, Praga 20.95125—21.03125, Curih 137.30—137.80, dinarji 12.55—12.61.
Efekti.
Ljubljana. 8% Blair 97.50 bi., 7% Blair 87 bi., Celjska 160 den., Ljubljan. kred. 122 den., Praštediona 910 den., Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280—300.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma in kasa 438.75—439, za december
438—430, investicijsko 87,50—88.25, agrarne 55—55.50, 8% Blair 97-25—97.75, 7% , Blair 86.50—86.875, 7% Drž. hip. banka 85.50—80.70. 6% begluške 77 den.; bančne vrednote: i'raštediona 910—920, Union 191 do 192 50, Juno 77.50—78.50, Narodna 7950 do 8025, Srpska 186—187.50, Zemaljska 134 do 135, Poljo 56—56.50, Ljublj. kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 25—30, Našička 1150 den., Gutmann 147.50 do 160, Slaveks 60 den., Slavonija 200 do 202, Drava 220—240, Šečerana 309-311, Brod vagon 110—112, Ljevaonica Osijek 180 do 210, Vevče 124 den., Isis 34—38, Dubro-vačka 375—400, Trbovlje 398—401.
Beograd. Vojna škoda 452—453 zaklj., za december, 462.50—463 zakli., investicijsko 91 zaklj., 7% Blair 89.25 zaklj., Narodna 7860—7920.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (21. t. m.), Tendenca za les mlačna. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 1 vagon bukovih drv, 1 vagon desk in 1 vagon remeljnov.
ŽITO
+ Ljubljanska borza. (21. t m.). —
Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon koruze. Ponujali so (slovenska postaja, plačljivo 30 dni): p^e nico: baško, 80/81 kg, mlevska iarifa po 242.o—245, 79/80 kg po 237.5-240. 78/79 kg po 232.5-235: rž: baško, 72 kg po 170 Z- ' jccmen: baški, ozimni, 66/67 kg po 18o—18/.5; oves: baranjski. dobava v prvi polovici avgusta po 210—215; koruzo: basko po 1S5-187.50: moko: baško iz nove pšenice po 395—400
-f Novosadska blagovna borza (21. t m) borza danes ni poslovala.
4- Budinipeštanska terminska borza CI t m.). Tendenca nestalna; promet srednji" I semca za oktober 17.35-17.36 (obračunski tečaj 17.o0), za marc 19.03—19 04 (19 ^0)
1138%/^m9-^ (19-70); rž: za 7io^7 ,	za marc 12.54—12 56
koruza: za avgust 16.25-16.28 (lo.dO), za september — (16 20) za mm
(if!^15,98 (16-20)' tranzitna avgust —
Dopisi
RAJHENBURG. Sokolsko društvo v Kajhenburgu se naj topleje zahvaljuje go« spodu Antonu Glihi iz Krškega, ki je na« klonil za Sokolski dom 600 Din ob priliki svoje poroke z gdč. Anko Miklavčičevo iz Kajhenburga. Zdravo'
DOLENJI LOGATEC. Naše Sokolsko društvo se pridno pripravlja na svoj do« mač sokolski praznik. V nedeljo, 24. t. m. se bo vršil namreč javni letni telovadni na-, stop. Pričetek telovadbe bo ob 16. na telo« vadišču pred Sokolskim domom. Hišne po« sestnike se prosi, da razobesijo na ta dan zastave. Po nastopu bo v pravkar prenov--Ijeni in okusno preslikani dvorani prosta zabava. Domače občinstvo kakor tudi oko* ličani vljudno vabljeni k obilni udeležbi. Zdravo!
PLANINA PRI SEVNICI. Po kratkem mukapolnem trpljenju je preminul v pone« deljek 18. t. m. povsod priljubljeni in spo= štovani g. Pepi Kubn v najlepši moški do« bi, star šele 35 let. Pokojnik je bil mirnega značaja, eden onih redkih mož, ki smatra* jo dobro delo za načelo življenja Bodi dobremu pokojniku ohranjen časten spo« min, preostalim naše iskreno sožalje.
Iz uradnih in drugih službenih objav
Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodišču v Novcih mestu 6. oktobra ob 9.: zemlj. knj. Gor. Straža, vi. št. 345; zemlj. knj. Jur-ka vas, vi. št. 1050. Cenilna vrednost 6910 Din, najmanjši ponudek 4607 Din. — Pri okrajnem sodišču v Rogatcu 13. oktobra ob 11. zemlj. knj. Zg. Gabernik. vi. št. 78. Cenilna vrednost 12.900 Din, pritikline 50 Din, najmanjši ponudek 8634 Din. — Pri okrajnem sodišču v Trcbnein 14. oktobra ob 10. zemlj. knj. Knežja vas, vi. št. 630. Cenilna vrednost 2179 Din 50 p, najmanjši ponudek 1453 Din. — Pri okrajnem sodišču v Rogatcu 20. oktobra ob 10. zemlj. knj. čačjavas, vi. št. a) 108. b) 236. Cenilna vrednosi: a) 187.984 Din, b) 5036 Din; vrednost pritikline: ad a) 4940 Din, najmanjši ponudek ad a) 128.617 Din, ad b) 3358 Din. — Pri okrajnem sodišču v Trebnjem 14. oktobra ob 10. 10. zemlj. knj. Pekel, vi. št. 54 (hiša in gospodarsko poslopje, zemljišča). Cenilna vrednost 75.880 Din 50 p, pritikline 1500 Din, najmanjši ponudek 41.921 Din.
Spremembe v Zadružnem registru: Pri hranilnici in posojilnici za Višnjo goro in okolico se izbrišeta načelstvena člana Erjavec Janez in Zupančič Anton, vpišeta pa Erja vec Jože, posestnik v Kalcih št. 11 m Štepic Jože, posestnik v Starem trgu št. 3. — Pri Kmetijskem društvu za dekanijo Novo mesto in okolico se je izbrisal iz načelstva Blažič Franc, vpisal pa inž. Kotlovšek Franc, profesor na Grmu. — Pri Hranilnici in posjilnici v Hinjah, r. z. z n. z. v Hinjah se je izbrisal iz načelstva Razpotnik Ciril, vpisal pa Germ Ignacij, posestnik na Ple-šu št. 6. — Pri Klavnici v Guštanju so se spremnila pravila v čl. 18, 24 in 31. — Pri Hranilnici in posojilnici v Zavrču so se spremenila zadružna pravila v §§ 6., 11., 14., 35 in 37. — Pri Vzajemnem in posojilnem društvu v Slov. Bistrici se je zbrisalo nemško besedilo firme in temelji odslej na pravilih, sprejtih na občnem zboru dne 13 aprila 1930.
Sar ez agrarnih zajednic za Slovenijo, r. z. z n. z. v Mariboru ima IV. redni občni zbor dne 7. septembra ob 10. v Mariboru v gostilni »Maribor«, Vetrinjska ulica. Na dnevnem redu je tudi sprememba pravil.
Iz življenja in sveta
Strahote orkana v Napolju
Komaj si je ljudstvo nekoliko opomoglo od potresa, že je nadenj prihrula nova nadloga. Silen zračni vrtinec je pokončal mnogo hiš in pokopal pod razvalinami več ljudi. Slika nam kaže razdejanje v napoljski okolici.
Kongres homeopatov v Stuttgarta
V	svetu medicine je nastopila nova razvojna doba, ki pomeni isto, kar pomenijo revolucije na političnem polju. Povsod se pojavljajo možje, ki propo-vedujejo nove načine zdravljenja in nove vzroke nastajanja bolezni. V razvoju medicine pomenjajo ti nauki povsem novo pot, ker ne temelje niti na dosedanjih znanstvenih dognanjih, niti na izkustvu. Novi nauki so si hitro pridobili množice pristašev, ker se zdi, da je medicina v mnogokaterem oziru dosegla svoj višek, preko katerega po dosedanji metodi ne more in osobito ker so novi načini zdravljenja zelo enostavni ter zametujejo kirurgijo ter izdelke kemične industrije kot zdravila.
Ti reformatorji v medicini proglašajo nauk Virchowa, da je vsaka človeška bolezen le bolezen celic za napačen ter se vračajo k Hipokratu, ki je učil, da je vzrok vsem boleznim le neugodna sestava telesnih sokov. Zato je zopet prišla do ugleda homeopa-tija, ki zdravi razne bolezni z najmanjšimi dozami zdravil. Mnogi odlični zdravniki so pristaši homeopatije, med temi prof. Bier, ki je objavil številne nove načine zdravljenja z majhnimi količinami zdravil. Znano je njegovo zdravljenje nahoda z eno kapljico joda. Tudi propovedniki modernega die-tetičnega zdravljenja dr. Gerson, dr. Birc-her-Benner in drugi se drže več ali manj homeopatskih pravil.
Naš Prešeren je stvoril rimo >ho-meopat — življenja tat«, kakor pa izgleda danes, homeopatija ni tako brezpomemben ali naravnost škodljiv nauk. V Stuttgartu bodo pristaši homeo-patije priredili praktičen tečaj za zdravnike iz vseh držav, da jih nauče zdravljenja po novi metodi. Tečaj bodo vodili odlični nemški medicinski znanstveniki. Prof. Vogel iz Draždan bo predaval o znanstvenih temeljih nauka o prehrani, dr. Bircher-Benner iz Curiha bo govoril za prehrano s surovimi živili, dr. Gerson iz Bielfelda pa o dietetičnem zdravljenju. O raku in o terapiji konstituc-ije bo predaval dunajski zdravnik za ženske bolezni, docent dr. Aschner, čegar knjiga o krizi medicine je vzbudila veliko pozornost zdravniških krogov. Iz naše kraljevine je prijavil udeležbo na kongresu zagrebški prof. dr. Mikuličič, ki bo obravnaval vporabo živalskih zdravil v medicini.
Kongres bo zavzel stališče glede nekaterih spornih načinov zdravljenja, tako n. pr. glede Zeileisove metode, ki jo v ostalem homeopatski zdravniki v splošnem zavračajo.
Tirolske tujsko prometne zvijače
V	Inomostu sreča tujec na vsakem koraku preko ulic razpete bele napise z eno in isto besedo: Danke! Komu in zakaj velja ta ponovna trdovratna zahvala, so pojasnili šele nedeljski listi. Na prvi strani priobčujejo uradno zahvalo mestnih oblasti turistom za stalno pozornost, ki jo izkazujejo Tirolski tudi letos, dasi se vršijo v bližnjem Oberammergauu slovite pasijon-ske igre in je pod Italijane prišla vsa južna Tirolska z vsemi hoteli in sa-natoriji. V primeri s predvojnimi časi bode tujcu oči neštevilo »narodnih noš«: kričeča zelena in rdeča krila s črnimi baržunastimi životki pri ženskah, kratke hlače z binglajočimi čopi okrog golih kolen ter vezene naramnice in zeleni klobuk z značilnimi čopiči pri moških. Vse skupaj ni ravno preveč okusno. A v italijanskem delu Tirolske je ta narodna noša prepovedana, zato domoljubna društva dnevno opominjajo javnost, naj se ne izneveri pesmi in obleki Hoferjeve dežele! Da nadomesti izgubo južnotirolskih jezer, si je mesto Inomost izmislilo čudno zvijačo. Umetniški plakati vabijo tujce: Predno zapustite Inomost, ne pozabite obiskati krasno kopališče Schonruhe. Pol ure udobne vožnje. Sijajni pesek popolnoma nadomesti mor-
sko obalo! Tujci v svoji lahkovernosti res romajo v natrpanih avtobusih po lepi poti med soteskami in gozdovi do samotnega kola z napisom: Schonruhe. Na svoje razočaranje se morajo prepričati, da je krasno kopališče samo majhen ribnik. Voda je napeljana iz dokaj mrzle gorske rečice, pesek je umetno nasut. Toda lesena ležišča, skakalnice in kopalne obleke res hočejo pričarati sliko izgubljenih jezer.
' Rekord v metanju diska
Ameriški dijak Pavel Jessup je nedavno v Pittsburgu vrgel disk na daljavo 49.94 m.
Nevarni prerok
Herbert Wells-je izdal nov roman o univerzi tetskem slu Parameju, ki na spiritistični seji zaspi in v sanjah postane lord Paramounth, angleški diktator. Prične ostro carinsko vojno zoper Rusijo. Ker pomeni Rusija pod carjem ali sovjeti enako nevarnost za Anglijo, ji morajo pomagati ostale države. Naposled pride do ogorčene vojne med Ameriko in Anglijo, ker Zedi-njene države iz strahu pred Japonsko nočejo, da bi Anglija popolnoma uničila Rusijo. Roman nima skoro nika-kega dejanja in tvorijo vsebino večinoma dvo ali samogovori. Poleg hude satire na sodobno angleško miselnost vsebuje roman pretresljiv popis grozot, bodoče plinske vojne. Toda angleška javnost je romanu izkazala izredno zanimanje. Vendar kažejo čitatelji in kritiki prej neki praznoverni strah, nego naklonjenost do pisateljeve domišljije. Dosedaj se je namreč uresničilo več stvari, ki jih je prerokoval
Wells v prejšnjih romanih: svetovna vojna, napad Zeppelinov na London, mehanični premični hodniki, ki pešcem nadomeščajo železnico in si. Vojna med Anglijo in Ameriko je pri sedanjih razmerah malo verjetna, vendar nekateri listi odkrito pišejo, da Well-sovo preroštvo odkriva možnost velike nevarnosti, proti kateri bo treba takoj nastopiti. Tudi poprej so vsi smatrali njegovo napoved anglo-nemške vojne (»Boj v zraku«) samo za pretirano karikaturo, pa se je uresničila z grozno točnostjo.
Sodna razprava zavoljo hlač
Znana francoska avtomobilska športnica Violeta Morris, ki nastopa pri tekmah vedno v moški obleki, je imela ta teden zabavno pravdo. Ženska športna federacija, ki prireja tekme za žensko prvenstvo na Francoskem, je zahtevala, naj se jih udeleži Violeta v ženski obleki. Športnica tega ni marala storiti, zato jo je federacija izbrisala iz spiska svojih članic. Violeta je nato vložila tožbo ter zahteva preklic izključitve in 100.000 frankov odškodnine za žalitev. Sodniki so preložili razpravo do zaslišanja izvedencev. Angleški športniki so v slični zadevi izkazali vsekakor več uvidevnosti nego francoski. Znana zmagovalka Helena Wills je igrala zadnjič v Londonu tenis brez nogavic: v belih čevljih, toda z golimi nogami. Odborniki brit-ske zveze za tenis so v več zaporednih sejah razpravljali o tem pretresljivem vprašanju. Po dolgem razburjenju so sprejeli tale pametni sklep: Odbor bi prekoračil svoje pravice, če bi Will-sovi prepovedal nastop brez nogavic, kajti vsaka dama ima popolno svobodo glede vseh podrobnosti svoje obleke. Ako pa bo hotela Willsova odboru storiti veselje, bo prihodnjič pač nastopila v nogavicah.
Fakulteta za zakonce
To edinstveno fakulteto na svetu je otvorila seveda Amerika: univerza v Bostonu. Število slušateljev obeh spolov je znašalo v prvem akademskem letu 163. Starost dijakov je 17 do 24 let. Oba spola sta ločena pri predavanjih o higijeni v zakonu, zato pa skupaj poslušata ostale tečaje: o štedlji-vosti, knjigovodstvu, vzgojeslovju in »hišni politiki« (slednja znanost se tiče razmerja do služinčadi, dobavijal-cev živil in si.). Praktične vaje se vršijo v vzornem otroškem vrtcu, kjer se dijaki učijo negovati dojenčke ter malo deco. Bodoče soproge peljejo moške tovariše ali znance dvakrat na teden v restavracijo in opazujejo, kako si izbirajo jedi. Žena se mora navaditi na raznovrstno kuhinjo, sicer bi se mož lahko naveličal vedno enih in istih jedi, četudi so dobro pripravljene. Kurz traja dve leti. Prihodnjo pomlad bodo fakulteto zapustili njeni prvi absolventi. Vlada jim. je podelila pravico do naslova Dr M. S., t. j. dr. zakonske znanosti.
Tiger je koristna žival
Ljubitelji prirode, ki zahtevajo zakonito varstvo za vse živali, da bi bila ohranjena pestrost v naravi, so se zavzeli tudi za krvoločnega tigra. Po-edincu je tiger pač lahko nevaren, vendar je v splošnem koristen, pravijo tigrovi zaščitniki. V deželah, kjer prebiva ta pisana orjaška mačka, je toliko raznih živali, da bi bilo vsako obdelovanje polja popolnoma nemogoče, ako bi ne bilo tigrov, ki so nekakšen regulativ, da se škodljivci polj ne zarede preveč. Tiger uniči toliko raznih škodljivih živali, da s tem naravnost omogoča poljedelstvo. V onih indijskih krajih, kjer prirejajo često love na tigre, se je tako razplodila razna divjačina, da ljudje ne morejo ubraniti svojih polj pred jeleni, srnami, zajci in divjimi bivoli. Tiger ima tedaj v stvarstvu važno funkcijo, dasi je posamezniku nevaren.
Spomenik Francu Jožefu v Išlu
Za lOOletnico rojstva so člani habsburške rodbine postavili svojemu bivšemu poglavarju spomenik v Išlu, kamor je Franc Jožef hodil na lov. V počastr slavljencu so tudi gostje po večini nadeli značilno nemško lovsko nošo.
SOKOL
Sestanek sokolskih delavcev iz dravske banovine
V sredo se je vršil v Ljubljani prav do« bro obiskan sestanek zastopnikov sokol« skih žup iz dravske banovine, ki mu je bil namen razmotrivati razna interna sokolska vprašanja s posebnim ozirom na bodoči razmah Sokolstva. Ker se vrši koncem te« ga meseca v Beogradu seja izvršnega od« bora Saveza SKJ, se je zlasti posvetilo mnogo pažnje gospodarskemu stanju so« kolskih društev in društvenih domov, ki so bili dosedaj dograjeni, oziroma bodo postavljeni v bodočih letih. Pri marsikate« rem društvu tvori vprašanje telovadnice in telovadišča veliko oviro pTavega razmaha. Zato je bila naloga sokolskih delavcev, da skupno razglabljajo taka vprašanja in sta« vijo navzočnim zastopnikom Saveza svoja mišljenja na razpolago. Največje važnosti za razvoj sokolskih društev in čet baš v sedanjih dneh je tudi zadeva stalnih pred« njaških šol. V tem pogledu so podali za« stopniki žup izredno važne informacije in nato tudi sklenili, da se priredi v najkraj« šem času za vse župe skupno večji pred« njaški tečaj za vodnike dece in naraščaja in seveda tudi posebni tečaj za vodnike članskih oddelkov. Storjeni so bili tudi primerni sklepi glede organizacije teh va« diteljskih šol. Kot nadaljno točko dnevne« ga reda se je obravnaval z vso natančno« stjo sedanji oživljeni sokolski pokret. Odobrilo se je postopanje posameznih župnih uprav v tem pogledu ter se je dalo vsem navzočnim navodila, kaiko naj se po« stopa pri ustanavljanju sokolskih čet in društev v bodoče. Vsekakor pa se bo Sa« vezu nasvetovalo, da se pravilnik za so« kolske čete v nekaterih točkah nekoliko izpopolni in izpremeni. — Založi se pri« stopne prijave za novo članstvo pri Jugo« slovenski sokolski matici. — Zelo zanimivi so bili referati glede sokolskega udejstvo« vanja na polju mladinske vzgoje in utrdi« tve sokolske misli med članstvom. Sokol« stvu se odpira tukaj ogromno torišče za delo; najti bo moralo sredstva in pota, da izpolni svojo nalogo. Predvsem bo seveda treba veliko število vzgojiteljev « prednja« kov, ki bodo vedeli pritegniti s svojo so« kolsko vzgojnostjo in s poznanjem telo« vadnih in športnih panog naraščaj in deco. — Končno pa je bilo posvetovanje posve« čeno tudi prireditvam večjega sloga, ki so nameravane tekom prihodnjega leta v dravski banovini in ki naj bi bile obvezne za vse župe na njenem ozemlju. Pri tem se je sprožila misel za pokrajinski zlet v Ma« riboru leta 1931. — Po rešitvi manj važnih, detajlnih zadev glede notranje uprave po društvih in žu/pah ter okrožjih je bil sesta« nek zaključen. Vodil je vso sejo I. savezni podstarešina br. GangI, referate pa so po« dali br. Gangl, br. Fux, dr. Kovačič iz Ma« ribora ter vsi zastopniki posameznih žup. Izrečena je bila želja, naj se slični razgo« v ori vrše večkrat za delegate žup na ozem« lju raznih banovin, kakor je to bilo tudi leta 1929.
Proslava 20-letnice Sokola v Radečah
Dne 15. t. m. je praznovalo naše društvo svojo 20«letnico z javnim telovadnim na« stopom in veliko vrtno veselico. Popoldan ob 13. se je vršil na mestnem trgu prome« nadni koncert agilne železničarske godbe iz Zidanega mosta. Po skušnjah se je for« mirala povorka, na čelu z godbo, prapo« rom bratskega društva iz Zagorja o/S, in naraščajskim praporom našega društva. Po prihodu popoldanskega vlaka iz Zagreba je krenila povorka, v kateri je bilo lepo število članov, članic naraščaja in dece v kroju, od mosta skozi z državnimi troboj« nicami okrašeno mesto, obsipana s cvetli« cami od strani občinstva. Na glavnem tr« gu je izrekel v imenu društva dobrodošli« co starosta br. Baša ter v prisrčnem nago« voru v imenu mestne občine župan g. Po« gačnik. Slavnostni govor na veseličnem prostoru je imel ustanovni član br. Rudolf Est, ki se je spomnil ustanovnikov njih zasluge in žrtve, ter orisal sedanje stanje v Sokolu in vzpodbujal članstvo in mla« dino v temperamentnem govoru k nadalj« njemu vztrajnemu delu. V imenu župe je čestital br župni tajnik in apeliral na mla« dino, naj se krepko prime dela v Sokolu.
Telovadba je bila izvedena vzorno, prav posebno so bili deležni aplavzov naši malč« ki. Sledila je .telovadba na orodju, članice na konju, člani na bradlji in drogu, potem pa dve vrsti na bradlji, Radeče in Zagorje, in na drogu Trbovlje. Po končani telovad« bi se je razvila ob sviranju godbe animira« na zabava, ki je trajala pozno v noč. Da je prireditev moralno in gmotno dobro uspela gre bratska zahvala vaditeljskemu zboru, prirediteljem, članstvu našega in udeleženih društev ter darovalcem dobit« kov za srečolov in pecivo.
Sokolski dan v Ribnici na Dolenjskem
V nedeljo, dne 10. avgusta t. 1. je prazno« vala Ribnica res pravi sokolski dan, dan ko ni bilo čuti zastarelega nasprotstva in ko se je prva odela v državno trobojnico naša občinska hiša, kateri so sledili še vsi drugi posestniki. Že dopoldne je bil ves trg praznično okinčan. Po prihodu vlaka se je z godbo 40. p. p na čelu razvil lep sprevod na telovadišče, kjer so se takoj vršile skušnje za popoldanski nastop. Ob 12. je bil na trgu promenadni koncert.
Po koncertu se je razšlo članstvo, med tem so pa pridno pripravljale in bogatile svoje šotore požrtvovalne ribniška, dame. Ob 3. popoldne se je fortnirala pred me« ščansko šolo povorka, katere se je udeležil poleg zastopnikov in članstva vseh okoli« ških društev tudi župni starosta br. dr. Pipenbacher in član TO br. Kocjan. Doma« činov je bilo nad 250.
Točno ob 4. popoldne je bila javna te« lovadba, pri kateri so nastopili v lepem šte« vilu vsi oddelki, pomnoženi s članstvom
Mednarodna higijenska
razstava v Draždanih
(Dresden) 1930. »Chlorodontov« stolp, znamenje razstave, je visok 30.10 m, ima temeljno ploskev 49 m2 in ga obžarja 1700 žarnic, ki porabijo na uro 60.595 watov toka. Ime »Chlorodont« je oznaka za svetov-noznano zobno pasto, zobno ščetko kakor tudi ustno vodo, ki so nepogrešljive moderni higijeni ust.
sosednjih bratskih društev. Vse točke so izpadle nad vse zadovoljivo. Posebno pc= hvalo so želi starejši bratje, ki so s svojo strumnostjo vzbudili marsikateri kes: za« kaj, tudi jaz bi bil lahko zraven.
Telovadba je pokazala verno sliko sistc« matičnega dela in ljubezni do telovadbe obeh br. načelnika učitelja Ivan Debeljaka in br. A. Juvanca.
Po telovadbi se je razvila okoli šotorov neprisiljena zabava, katero je neumorno podpirala pod osebnim vodstvom g. dr. Če« rina godba 40. p. p. Veselica je uspela n?d vse lepo in tudi v gmotnem smo letos pri H na zeleno vejico, saj so nam pomagali vsi, posebni zahvala pa še veletrgovcema z vi« nom g. Štepicu in g. Jakovacu za podarjene butilke. Udeležba je bila zadovoljiva in če ne bi železniška uprava odklonila zaproše« ne ugodnosti, bi bila udeležba še večja, sai vsakdo rad poroma v našo obljubljeno rib« niško deželo.
Godbeni odsek Sokola I javlja, da bo danes vaja pihalne godbe. — Kapelnik.
Sokol v Brežicah priredi v nedeljo 24. t. m. ob 16. v zvezi z ostalimi posavskimi društvi izlet k novoustanovljenemu sokol« skemu društvu v Dobovo, združen z javno telovadbo in ljudsko veselico. Za ugodna zvezo (povratek) na Zagreb in Zidaaii most preskrbljeno.
Prve sokolske tekme v tenisu je priredilo Sokolstvo na Moravskem in v Šleziji od 15. do 17. avgusta. Udeležba je bila izredno velika ter je tekmovalo zelo mnogo članstva in naraščaja. Tekmovalo se je na tenišči'i društva v Moravskih Horach. Poleg navedenega društva so še sodelovali iz Brna, Kraljevega polja, Prostjejova, Brodka itd. — Število sokolskih društev, ki goje tudi tenis, se je. zadnje čase zelo pomnožilo ter presega danes že prvo stotino. Pri tem se je izkazalo, da je ta lepi šport dostopen ne le bogatim, temveč tudi vsem ostalim, ako se za to na pravi, složen način zavzemajo. In zopet moramo ponoviti, kar smo že dostikrat naglasili: češkoslovaško Sokolstvo nam je lahko tudi na tem polju vzgled.
Velik pohod Sokolstva v Liberec. češkoslovaško Sokolstvo priredi v septembru od 13, do 15. obisk tamkajšnemu soKciskemu društvu, ki se ga udeleži po odposlanstvih 11 žup, med njimi vse praške. Da bj udeležba zelo velika je jasno, saj bojuje sokolsko društvo Liberec težak boj za obstanek v popolnoma poaemsonem kraju, ki ga je razumela avstrijska vlada svoječasno tako čuvati. Program obsega za soboto 13. septembra akademijo najboljših društev iz Prage, v nedeljo pa se bo zbrala v L beicu masa Sokolstva, ki prispe tjakaj s poscvr;;-mi vlaki. Vršile se bodo skušaje in promenadni koncerti ter pDpoldne velik sprevod po mestu, po njem pa vel:ka javna telovadba, kjer nastopi p >leg Sov->'stva tudi vojska. V ponedeljes bodj aranžiran' veliki izleti v hberško oHo.ico či=ti dobiček celega podjetja je namen tli za s Vi /bo Sokolskega doma v Liber 21.
Radio
IZVLEČEK IZ PROGRAMOV
Petek. 22. avgusta.
Ljubljana 12.30: Plošče. — 13: Nap. časa, borza, reprod. glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Ohcetna godba Magistrov. — 19.30: Gospodinjska ura. — 20: Samospevi g. Juga. — 20.3i0: Klavirski koncert g. Marjana Lipovška. — 21.30: G. Pre-melč poje šlagerje. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota, 23. avgusta.
Ljubljana 12.30: Plošče. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 18.30: Duo na kitaro in mandolino. — 19.30: Dr. Breznik: O potresih. — 20: Prenos iz Beograda. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Prenos z Bleda.
Beograd 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert orkestra. — 19.30: Narodne na harmoniko. 20: Večerni koncert. — 22: Poročila. — 22.15: Lahka godba. — 23.15: Narodne r.a plošče. — Zagreb 12.30: Plošče. — 20: Koncert iz Beograda. — Praga 17: Koncert iz Moravske Ostrave. — 20: Poljudne pesmi in koračnice. — 22.25: Prenos iz Brna. — 23.20: Lahka godba. — Brno 17: Koncert jz Moravske Ostrave. — 20: Prenos iz Prasre.
—	22.25: Jazz. — Varšava 20.15: Koncert orkestra in solistov. — 23: Godba za ples.
—	Dunaj 11: Dopoldanski koncert. — 15.15: Koncert crkestra. — 18.25: Balade. — 20.05: Violinski koncert. — 20.35: Dramski večeri
—	Opereta in zvočni film. — Berlin 18.30: Lahka godba orkestra. — 20: Kabaretni večer. — Godba za ples. — Frankfurt 19.30: Prenos iz gledališča: Verdijeva opera »Ples v maskah«:. — 23: Lahka glasba. — Lan-genberg 17.30: Večerni koncert. — 20: Zabaven večer. — Nočni koncert in ples. — Stuitgart 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. — Budimpešta 9.15: Koncert — 18: Orkestralen koncert. — 20: Madžarske pesmi. — 21: Mešan program. — 2215: Koncert vojaške godbe. — Rim 17.30: Po^ poldanski koncert. —
KULTURNI PREGLED
Repertoarji
LJUBLJANSKA OPERA.
Gostovanje dunajske operete.
Ponedeljek, 25. avgusta: 4 krat poroka. Torek, 26. avgusta: Pomladansko dekle.
G. Edvard Gregorin, član ljubljanska drame o:naja v začetku septembra na enoletni študijfki dopust v Nemčijo.
Srpski Književni Glasnik od 16. avgusta
objavlja Beeovičevo komedijo »Ameriška jahta v splitski luki«, Todora Manojloviča »Dalmatinski film-, dve pesmi Dragutina M. Domjaniča (Pod bezgom, Tihi poldan) v latinici, prispevke M .T. Seleskoviča, Milana Kašanina, dr". Tih. Gjorgjeviča, Jovana Kršiča in drugih. Priloženo je kazalo za zadnjo knjigo od maja do avgusta 1930. Novi naročniki S. K. G. dobe prejšnje knjige, če jih želijo, 30% ceneje.
Stožer. Prejeli smo: V oktobru 1930 izide v Beogradu nov književni list »Stožer«. Izdajatelji razglasujejo ravnopravnost starih in mladih, znanih in neznanih literatov, ozirali se bodo samo na energične ljudi in talente, ter vabijo k sodelovanju vse južne Slovane, tudi Bolgare. Časopis bo v vsakem pogledu iskal umetniških koncepcij, ozirajoč se na struje in koterije. Urejeval ga bo odbor. Rokopisi se pošiljajo na naslov: Mih. B. Stankovič, Beograd, Sin-
deličeva ulica 6.
Smrt francoskega dramatika in pesnika. V Parizu je te dni zadela kap 581etnega pesnika, dramatika in feljtonista Andreja Revoirea. V mladih letih svojega življenja je postal pokojnik znan kot pesnik zbirk >Vierges?c in »Le Plaisir des Joursr. Ti dve knjigi sta dokazali prilično Revoirevo sorodnost z Julesoin Lemaitreom, Paulom Bourgetom in Augustom Durchaineom. Re-voire je bil postparnasist in je pisal tudi lahke igre za oder. Manj sreče je imel s komedijami lahkega stila (II etait une ber-gere«, Juliette et Romeo), več priznanja so mu prinesli prevodi operetnih libretov, ki so šli po svetu zadnja desetletja. Poleg tega je bil Revoire doigo let urednik feljtona pri »Tempsu«, sodeloval pa je tudi pri »Echo de Parist in v »Revue de Pariš«.
Francija ima največ umetnikov. Neka statistika o evropskih upodabljajočih umetnikih pravi, da ima največ umetnikov te vrste na vsem svetu Francija. Njih število znaša 23.000. Na drugem mestu je Nemčija s 13.315 umetniki. Sledijo ameriške Zedinje-ne države s 5000 umetniki ter Japonska, Avstrija in Madžarska, ki imajo vsaka po 2000 umetnikov.
Dostojevskij v zvočnem filmu. Nemški pisatelj Leonhard Frank sestavlja dvogovore za zvočni film »Bratje Karainazovi«.^ Film se bo osredotočal okrog osebe in doživljajev Mitje Karamazova.
Režiser Max Reinliardt je postal častni doktor frankfurtskega vseučilišča. Ze pred tem je bil jubilant gledališke umetnosti častni doktor univerze v Kielu.
Dvanajsti mednarodni kongres arhitektov se bn vršil v Budimpešti in se otvori dne 7. septembra t.' 1.
Kriza varšavske opere. Poljska vlada je sklenila, da ostane letos varšavska opera zaprta. Lanska sezona je bila zaključena z ogromnim primanjkljajem 7 milijonov zlo-tov. Baje čaka podobna usoda tudi gledališče v Katovicah.
Nov godalni kvartet Ernesta Kfeneka. Ernest Krenek, skladatelj opere »Jonnv svi-ra: je napisal nov godalni kvartet, ki se bo prvič izvajal dne 19. oktobra v Pragi po članih Koliševe komorne četvorice.
Klaus Mann, sin Thornasa Manna, je napisal novo dramo »Bratje in sestre« po motivu romana francoskega pisatelja Jeana Cocteauja »Les eniants terribles«.
Dunajski dirigent Franc Schalk bo prihodnjo pomlad dirigiral dva koncerta v Parizu.
Jugoslovenski program brnskega gledališča. Nar. divadlo v Brnu je postavilo na spored za novo sezono 1930/31 tudi naslednja jugoslovanska dela: Krešimir Barano-vič: Srce iz lecta; Jakob Gotovac: Morana (prva izvedba) in Ivo Tijardovič: Pierrot Ho.
Janačkova »Glagolska maša« na Angleškem. Avgustova številka »The Musical Times« objavlja spored letošnjega glasbenega festivala v Norfolku, kjer bodo na programu oratorijev in kantat Handel, Bach Mendelssohn in Elgar ter modernista A. Bliss in Leoš Janaček. d Janačka se bo izvajala »Glagolska maša«, ki se bo ob tej. priliki prvič slišala na Angleškem. Zbor, ki bo pel skladbo, šteje 250 mož, orkester in pevce bo vodil dirigent H. Wood.
Spomenik risarju H. Zilleju so odkrili te dni na obletnico umetnikove smrti v Berlinu. Kip. ki je vsekan v sivi kamen, predstavlja Zilleja sklonjenega nad skicirko v katero riše.
Pisateljska nagrada za pustolovski roman. Kam jadra naša doba, o tem priča dejstvo, da je bila v Parizu nedavno razpisana nagrada za pustolovski roman. Nagrada se bo podeljevala vsako leto. Letošnja ocenjevalna komisija, ki ji je predsedoval znani pisatelj Benoit, je podelila nagrado 301etnemu pisatelju Pierreu Vermu za roman »Le testament de Crooks«.
Carigrad dobi turško narodno gledališče. Na podlagi sklepa turškega parlamenta v Ankari se osnuje turško narodno gledališče v Carigradu. Palačo bodo pričeli graditi še letos, prva sezona pa bo 1. 1931/32.
Haiiptmannov »Potopljeni zvon« — opera. Skladatelj Respighi je zložil muziko k Hauptmannovi pravljici »Potopljeni zvon«. Premijera opere bo v Italiji.
Wassermannov roman »Etzel«. Pisatelj Jakob \Vassermann je pravkar dovršil pivo knjigo romana »Etzel«, ki korenini že v zadnjem velikem pisateljevem delu »Der Fall Mauritius«. Prva knjiga »Etzla: nosi naslov »Josef Kerckhoven« ter obravnava med drugim problem razmerja med zdravnikom in bolnikom.
Lesingova nagrada mesta Hamburga je bila letos podeljena znanemu literarnemu zgodovinarju prof. Friedrichu Gundolfu, članu heidelberške univerze. Gundolf je znano ime. Nedavno je obhajal 50 letnico rojstva in pripada skupini pesnika Štefana Geor-gea. V stroki slovstvene zgodovine je začel 1. 1911. s habilitacijo o Shakespeareu. Sledila je monografija o Goetheju, po vojni pa knjige o Štefanu Georgeu, Kleistu, Martinu Opitzu, o Cezarjevi slavi in Cezarju v 19. stoletju, dalje monografiji o Paracelsu-su in Andreju Gryphiusu. Lansko leto je Gundolf dovršil veliko delo o Shakespeare«
Spominska plošča pisatelju Herrmanna. V Choteboru na Češkem so prošle dni odkrili spominsko ploščo popularnemu pisatelju Ignatu Herrmannu, ki je znan po prevodih svojih dei tudi nam Slovencem.
Francosko - nemško kulturno zbliževanje* pospešujeta posebno dve reviji: žu četrto leto v Parizu izhajajoča »Revue d'Alleniagne< in berlinska triletna »Deutschfranz6sis':he Rundschau«. Pariški list urejuje Mauriee Bojcher. ob strani mu stoji uredniški odbor, v katerem sta tudi Thomas Mann in Jules Romains. Ta list je v najboljšem pomenu besede informativen in pozitivno pospešuje francosko-nemško zbliževanje in sodelovanje.
Zbrana dela Klabunda. Po svoji dramatizaciji kitajske pravljice »Krog s kredo« tudi našemu gledališkemu občinstvu znani nemški pesnik Klabund je umrl pred dvema letoma (14. avgusta 1928) v 36. letu svoje dobe. Ob letošnji dveletnici njegove smrti se ga je spomnila založba Phaidon na Dunaju, ki je izdala njegovo zbrano delo v šestih zvezkih. Ti prinašajo: romane hrepenenja, zgodbe bolnih ljudi, romane izpolnitve, povesti in groteske, novele, drame in pesmi.
■\Vladislaw Leopold Javvorski. odlični poljski pravnik in politik, je umrl minuie dni v Varšavi. Pokojnik je bil poljski konservativec, duhovit člankar, učen znanstveni pisatelj. Izdal je med drugim velik spis v 5 zvezkih sPrawa Panstva Polskiego«.
Esperantski kongres v Oxfordu. Od 2. do 9. t. m. je zboroval v Oxfordu 22. mednarodni kongres esperantistov, ki je zbral 1200 zastopnikov iz 39 držav. Zborovanje je pozdravilo 13 vlad. Večja predavanja so imeli prof. Collingson iz Liverpoola, Cart iz Pariza. Migliorini iz Rima in Kalocsay iz Budimpešte. Naslednji esperantski kongresi bodo: 1. 1931. v Krakovu, 1. 1932 v Parizu in 1. 1933. najbrže v Draždanih. tako, da končuje tam, kjer je začel.
Shakespeareova hiša v Washingtonu. Ameriški filantrop Henry Folger, ki je nedavno umrl, je zapustil pol milijarde Din za ustanovitev Shakespeareove hiše v Wa-shingtonu. V hiši bo knjižnica z 20.000 zvezki Shakespeareovih delov v vseh svetovnih jezikih.
ŠPORT
Češkoslovaški in madžarski plavalni rezultati
Prošlo nedeljo se je končalo češkoslova« ško plavalno prvenstvo, pri katerem je bi« lo postavljenih nekaj novih rekordov. Naj« važnejši rezultati so bili naslednji: 100 m prosto, Steiner 1:02.9 (nov rekord), 200 m prosto, Getreuer 2:26.8 (nov rekord), 200 m prsno, Čeka 3:04.4, 200 m hrbtno, Antoš 2:51.8 (nov rekord), 4 X 200 m prosto, Hagibor 10:36, 3 X 100 m mešano, PTE 3:52.1 (nov rekord). Dame so plavale: 100 m prosto, Svitakova 1:26.6, 400 m prosto, Havelova 7:22.4, 200 m prsno, Hanka 3:30.1 100 m hrbtno, Holec 1:37; 4 X 100 m pro« sto, ČPK 6:27.6 (nov rekord), 3 X 100 m mešano, 4:53.8. Kakor se vidi, so rezultati gospodov boljši od naših, vendar pa naše dame prekašajo češkoslovaške.
Od madžarskih prvenstvenih rezultatov bi bilo omeniti naslednje: 200 m prosto, dr. Baranv 2:21, 1500 m Halasy 22:12.6. Na 200 m prosto dame je Ilonka Toth z 2:59.6 postavila nov madžarski rekord. Doseda« nji rekord je znašal 3:01.2.
Propozicije
za nacionalni lahkoatletski miting, ki se vrši 14. septembra 1930, začetek ob 15. uri. Prijavnina za osebo in točko znaša 10 Din, za štafeto 30 Din. Vsaki točki daruje vod« stvo športnega kluba odlične plakete pr« vim trem plasiranim. Prijave z vložkom je poslati najkasneje do 5. septembra na na« slov športnega kluba Ptuj. Naknadne pri« jave se sprejemajo do 12. septembra proti dvojni prijavnim' na isti naslov. Tekmuje se po pravilih JLAS. Tekališče je iz žlindre in meri 388 m in ima štiri lahke zavoje ter je v dobrem stanju. Ostalo orodje je po predpisih JLAS. Točke so brez handi« capa.
Spored je naslednji: tek 100 m, skok v vis z zaletom, met krogle, tek 400 m, met diska obojeročno, skok v dalj z zaletom, tek 3000 m, skok s palico, met kopja, sta« feta 4 X 100 m.
Zmaga ilirijanske hazene v Požarevcu. Hazenska družina Ilirije je v Požarevcu porazila SK Viktorijo z 8 : 3. Ilirija je bila ves čas v premoči.
Finale juniorskega nogometnega turi nirja. V nedeljo ob 15.30 bo na prostoru Ilirije finale letošnjih juniorskih tekem za prehodni pokal Ilirije. Kot finalista se sre« čata SK Ilirija in SK Železničar iz Mari« bora. Izid tekme, sodeč po igri, ki sta jo finalista pokazala v Mariboru, je docela ne« gotov. Prehodni pokal je razstavljen v iz« ložbi trgovine J. Goreč na Dunajski cesti. Sporedno se odigrata jutri in v nedeljo ju« niorski tekmi za utešno darilo SK Ilirije, v soboto ob 18. semifinale med SK Reko in SK Mladiko, v nedeljo ob 17. pa finale med zmagovalcem semifinala in SK Mar« som I.
Juniorski nogometni turnir. (Službena objava M. O.) — Razvrstitev zaključnih tekem v soboto in nedeljo 23. in 24. t. m. je naslednja: v soboto ob 18 utešni semi« finale Reka : Mladika, v nedeljo ob 15.30 pokalni finale Ilirija : Železničar, ob 17. utešni finale Mars I : zmagovalec v semi« finalu. Ako ostane pokalni finale vključno rezultat Ilirja : Železničar 3 : 2 z dne 17. t. m. neodločen, se podaljša tekma za dva« krat 10 minut, nato se po potrebi žreba. — Služba: V soboto gg. Logar in Berdajs, v nedeljo gg. Mahkovec in Pevalek. Vsak klub postavi po dva dobra reditelja. Na« stop slučbe v soboto ob 17.30, v nedeljo ob 15. (za vse reditelje!). Klubi se pozivajo, da točno ob določenem času nastopijo, si« cer se jim bo štela tekma kot izgubljena. Igralci se morajo pred tekmo izkazati s starostno legitimacijo. Razpisani darili do« bita zmagovalca takoj po regularno odigra«
ni tekmi. — M. O.	, ..
Koturaški Savez kraljevine Jugoslavije »Triglavski Pododbor« priredi v nedeljo 31. avgusta t. 1." veliko skupinsko zvezdno vožnjo" k otvoritvi »Jesenskega velesejma« v Liubljani. Cilj pred velesejmom od 9. do 9.30, nato skupni ogled šumarske in gozdarske razstave. Točni razpis in navo«
dila se razpošiljajo obenem vsem klubom, včlanjenim v koturaškem Savezu kraljevi« ne Jugoslavije. — Upravni odbor »Triglav« skega Pododbora«.
SK Ilirija. Vsi aktivni člani lahkoatlet« ske sekcije se pozivajo, da se sigurno ude« leže sestanka na igrišču v petek 22. L m. ob 18.15. Važni dogovori radi početka je« senskega treninga in pa udeležbe na mitin« gu v Ptuju 14. septembra t. 1.
TKD Atena. Hazena sekcija. V petek ob 18. vse na trening. Članarino prinesite s seboj.
2SK Hermes. Na seji upravnega od« bora 20 t. m. je bilo obravnavano nasled« nje: Prošnja Albina Zalokarja je odobre« na; zaradi tega naj se imenovani javi go« spodarju kluba v svrho pojasnila. Igralec Sedeu Rudolf ima takoj vrniti vso klubovo opremo gospodarju. Na prihodnjo sejo upravnega odbora, katera se vrši 27. t. m. ob 9. pri Štepicu se vabijo: Novak Stane, Grošelj, Jeglič zaradi zaslišanja. Ker se z septembrom pričenjajo prvenstvene tekme, je odbor določil dneve treningov: I. skupina: Mikluš, Sernec, Svetic II, Gla« vič, Košenina, Zalokar, Škrajnar, Klančnik, Svetic I, Kos, Kariž in Trobevšek. II. sku« pina: Sinčič I in II. Oblak, Primar. Novak I, Daneu, Spat, Sedej, Loboda, Starman, Runko, Kretič, Močnik I, Sterle, Jeglič, Glavač, Ferjan. Krašovec, Kovač, Poreber I, Pirih, Martinšek, Hace, Bajde, Kačič, Zu« pec, Umek. Obvezen trening za I. skupino je v torek, sredo in četrtek, a za II. skupi« no: v ponedeljek, sredo in četrtek. V če« trtek bo vedno skupni trening, v primeru slabega vremena pa naslednji dan. Treningi se začnejo ob delavnikih ob 17.30, v nede« ljo od 9. naprej. Opozarjamo vse aktivne nogometaše na polnoštevilno udeležbo. Na igrišču se bo vodila stroga kontrola. Vsak izostanek bo kaznovan. — Pozivata se Ka« čič Milan in Ehrlich Emil na sejo upravne« ga odbora 27. t. m. ob 9. v gostilni pri Stepicu zaradi zaslišanja kot stranska sod« nika.
Medklubski odbor za table>tenis v Ljubljani. Danes ob 20.30 v kavarni Emona izredno važen sestanek. — Denes.
SK Natakar sklicuje za danes ob 20. sestanek v gostilni Zaje, Šiška. Odzvati se morajo naslednji člani: Zajec, Dolinar, Otič, Šusteršič, Baher, Strnad, Ozebek, Jel« nikar, NVohlfart, Žic, Podgornik, Mihalek, Novak, Miloševič, Zupan. Prinesite s se« boj črno opremo.
Iz Kamnika
ka— Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v Kamniku. V četrtek zjutraj se je z avtomobilom peljal skozi Kamnik nad« škof g. dr. Anton Bonaventura Jeglič.
ka— Koncert. V soboto bo priredil Sa« Ionski orkester svoj koncert v restavraciji »Grajski dvor« (pri Petru). Začetek kakor običajno. V poslednjem času je orkester naštudiral nekaj novih komadov, ki jih bo izvajal v soboto.
Iz Kranja
r— Turiste iz Kranja pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže proslave 301et« nega obstoja Češke koče, ki bo v nedeljo 24. t. m. Za udeležence iz Kranja bo peljal avtobus ob 5. zjutraj.
r— Premiranje konj za kranjski okraj bo v soboto 23. t. m. na živinskem trgu v Kranju, na kar opozarjamo vse konjerejce našega okraja.
r— Poštno vožnjo Kranj « Šenčur * Cer« kije je na licitaciji, ki se je vršila 19. t. m., izdražil za izklicno ceno 13.160 Din g. Paar, ki oskrbuje tudi vožnjo Kranj « Jezersko.
r— Škodo, ki jo je povzročila toča 15. t. m. v občinah Smledniku in Mavčičah, je te dni ocenila cenilna komisija. Ugoto« vila je, da je toča uničila 30 do 70 odst. vseh pridelkov v vaseh Sv. Valburga, Mo« če, Smlednik, Hraše, Dragočajna, Mavčiče in Podreča, ter je ocenila škodo na 1 mil?« jon Din. Najhuje je prizadeta ajda, ki je ponekod popolnoma uničena.
Z Jesenic
s— Lepo uspela sokolska prireditev na Javorniku. V nedeljo 17. L m. je prirediilo agilno Sokolsko društvo Koroška Bela - Javornik na svojem letnem telovadišču javni telovadni nastop, ki je v vsakem oziru lepo uspel. Pni javni telovadbi so sodelovali posamezni člani in članice z Jesenic, iz Radovljice, z Bleda io Tržiča Prizna/ti se mora Sokolu na Javorniku, kd je tudi sam postavil močne oddelke članov, naraščaja in dece, da stalno napreduje, za kar gre priznanje agilnemu prednjaškemu zboru, predvsem pa načelniku bratu Raberju, ki je vežbal oddelke in vodil nastop. Vsi oddelki so bili temeljito izvežbani, najbolje pa se je odrezal moškii naraščaj. Vaje moške dece s puškami in ženske s cvetnimi loki in s petjem, pa sta bili brez dvoma najlepši točki sprevoda. Tudi na orodju smo videli prav lepo telovadbo. Prav tako so lespo uspele proste vaje članic. Telovadbo so zaključili člani javorniškega Sokola, ki so strumno in skladno izvedli dr. Murni« ka »Naprej« ter za svojo brezhibno izva« janje izzvali živahne ovacije številnih gle« dalcev. Javni nastop je pokazal, kaj se da doseči z vztrajnim delom v telovadnici. Tudi manjši nastopi lepo uspevajo, ako so dobro pripravljeni in ne predolgi.
s— Zanimanje v javnosti za jeseniško katastrofo. V soboto, osobito pa v nedeljo so dospele z vlaki na Jesenice velike mno« žice ljudi, da si na licu mesta ogledajo ve« Irko pustošenje, ki ga je povzročilo pla« zovje minulih dni. Za enkrat se je teren zopet umiril, tako da se je razburjenje že precej poleglo. Pač pa bo znova nevarno, kadar nastopi daljše deževje.
Iz Trbovelj
t— Tombola ' podružnice SPD v nedeljo 17. t m. je privabila na tisoče ljudi, saj so pa tudi dobitki bili privlačni. Glavne dobitke so zadeli: Senica Antqn, mizar v Hrastniku (šivalni stroj), Medvešek Leo« pold, rudniški nameščenec (moško kolo), Persoglio Oto, dijak (stensko uro), Lindič Franc, rudar (zlato damsko uro), Sotler Ana, delavka (otomano), Jenko, dijak "iz Hrastnika (kredenco), Čošk, rudar (umet« niško izdelan sod), Menarda, strojnik "zi« vega plemenskega kozla) itd. Z rezultatom pa je tudi podružnica ^rav zadovoljna, ker bo mogla spraviti pod streho novi planin« ski dom na Mrzlici.
t— Zveza rudarjev Jugoslavije, podruž« niča Trbovlje, je izdala na vse one rudar« je, ki so nekdaj delali v Nemčiji, naslednji poziv: Z ozirom na vesti po časopisih o zadevi izplačila rent onim rudarjem, ki so nekdaj delali v Nemčiji, se je zveza obr« nila na kompetentno mesto ter dobila ta«le odgovor: »Vsi oni rudarji, ki so ob izbru« hu svetovne vojne, med vojno ali pa po prevratu zapustili delo v Nemčiji, ima« jo, ako so pri naših bratovskih skladnicah uplačali 36 mesecev za pokojninsko zava« rovanje, pravico do vseh prejšnjih let v Nemčiji. Vsak rudar, ki je prizadet, naj javi svoja v Nemčiji prebita leta pri pri« stojni bratovski skladnici, ki mu izda po« trdilo, da je resnično plačeval 36 mesecev v tukajšnjo pokojninsko zavarovanje in da je še aktiven član To potrdilo naj se odpo« sije Okrožnemu uradu za zavarovanje de« lavcev v Ljubljani. Rok za vlaganje teh prijav poteče 30. septembra 1930«.
Iz Ptuja
Poskušen samomor. Te dni je izpila žena enega tukajšnjih šoferjev večjo količino salmijaka. Prepeljali so jo takoj z reševalnim vozom v tukajšnjo bolnico, kjer so ji takoj izprali želodec, vendar nesreC-nica še vedno ni izven nevarnosti.
Iz Gornjega grada
gg— Minister dr, Korošec v Gornjem gradu. Minister dr. Anton Korošec je pre» teklo nedeljo v družbi bivšega ministra g.
dr. Kulovca in predsednika bivšega oblast« nega odbora g. dr. Natlačena posetil nad' škofa g. dr. Jegliča. Minister dr. Korošec je pri tej priliki obiskal tudi svojega ao« rodnika, župnika pri Sv. Frančišku g. Vo« grinca.
gg— Otvoritve Kocbekovega doma na
Korošici V nedeljo 17. t. m. se je udeležilo tudi nekaj Gornjegrajčanov. Pri otvoritvi je bil navzoč tudi tukajšnji sreski načelnik g. Matko Kendrič.
gg— Na dopust sta odšla sreski sanitet« ni referent g. dr. Janko Rok in državni ve« terinar g. Franc Semce. Istotako se nahaja na odmoru starešina sodišča g. dr. Andrej Novak.
Iz Velikih Lašč
vi— Prostovoljno gaslino društvo v Ve* likih Laščah priredi v nedeljo 24. t m. poleg Sokolskega doma v Velikih Laščah veselico, na katere sporedu bodo med drugim srečolov, ples, prosta zabava itd. Začetek bo ob 15. Pri prireditvi bo sodelovala železniearska godba »Sloga« iz Ljubljane. Vstopnina 5 Din; člani v kroju so vstopnine prosti. Za jed in - pijačo je vsestransko preskrbljeno. Za člane okoliških društev bo ob 10. sv. maša. Ker je čisti dobiček namenjen za popravo starega in nabavo novega orodja, se vsi k prireditvi najuljudneje vabijo.
Iz KrSkega
kr— Himen. V nedeljo 17. t. m. sta se poročila g. Pavel šelovinac, učitelj v Krškem, in gdč Anka štrbenkova. Mlademu paru želimo obilo sreče!
kr— Nepoznani utopljenec pokopan. Identiteta skrivnostnega utopljenca v Krškem se doslej ni mogla ugotoviti. V petek se je pač javil nekdo v Krškem v domnevi, da je utopljenec njegov stric, katerega pogrešajo že nekaj tednov. Po ogledu ob-duciranca je spoznal, da ne gre za njegovega pogrešanega strica. Ker se do sobote ni nihče več javil, so truplo utopljenca pokopali v soboto na krškem pokopališča.
Pristopajte k Vodnikovi dražbi
Nevarnost - zdravju otrok!
Strašna golazen najde mnogo Žrtev med malimi otroci- Slabeč odpornost, okužujoč hrano, noseč bolezen nežnemu nespretnemu telesu — mrčes j« največja kuga za vsakega otroka, škropi s Ftt-tom.
Flit je smrtonosen muham, komarjem, bolham, moljem, mravljam, ščurkom .stenicam in njihovim jajcem. Tebi ne škodi. Ne pusti madežev. Ne zamenjaj Flita z drugimi različnimi sredstvL Pazi na vojaka na rumeni ročki s črnim robom.
FLIT
uffMfii' naj/c
■o
Dobroupelfana
delikatesna pivnica
v centru Beograda z opremljenim stanovanjem NAPRODAJ. Naslov: Svandova, Poenka-rejeva 32, Beograd.	11538
(Markscheider)
11480
z boljšo prakso potrebujemo za takoj.
Ponudbe s prepisi spričeval o dosedanjem službovanju in pogoji za nastop k delu vposlati na naslov: Rudnik kamenog uglja Jerma d. d. Sukovo kod Pirota.
Globoko užaloščeni naznanjamo našim sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da nas je naš ljubljeni in predobri soprog, oče, brat, stric in svak, gospod
Vrtovšek Srečko
davčni uradnik v Brežicah
včeraj ob pol 11. uri zvečer, previden s sv. zakramenti, v 33. letu svoje starosti, za večno zapustil.
Truplo našega ljubega pokojnika položimo v soboto, dne 23. avgusta 1930 na tukajšnje pokopališče k večnemu počitku.	11537
Kozje, dne 21. avgusta 1930.
Vrtovšek Anica, žena. Breda, hčerka. — Ana in Anton Vrtovšek, sodni nad-oficijal v pokoju in pos., starši. — Vilma, Ana, sestri. — Toni, kap. H. ki., Odo, art. podporučnik, brate. — Flo-rijan, stric. — Jože Kladnik, šolski upravitelj, svak, in vsi ostali sorodniki.

OSETITE IX. OSIJESKIVELESEJEN IN GOSPODARSKO RAZSTAVO
30. AVGUSTA de 8. SEPTEMBRA 1930
Potovanje po železnici in s parobrodi ob polovičnih cenah. Legitimacije se dobe brvsplačno ▼ vseh mestih ali neposredno od Uprave veleselma v Osijeku.	■
CENE MALIM OGLASOM:
Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492, 3492
0Cdor hoče
da mm mu pcsf;« pm posti naslov ali GaGo drugo informacijo tičoco mm tnalih
oglasov naj pritoži v snantGah ^
sicer no bo prejel odgovora t
ftf
CENE MAUM OGLASOM:
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro S Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
fla&Covi matih ogta&ar
ln druge informacije tičoče te oglasov, te dobijo tndi v podružnicah *JUTRAc v-
flovem mestu m ** Jetettieaft
Ljubljanska cesta št. 42	pri kolodvoru št. 100
Male oglase ln inserate naročajte v naših podružnicah.
TTcViA

Trg. pomočnico
»pret.no in dobro verzira-no v manufakturni stroki, pos-bno v perilu, .iščem, ponudbe na poštni predaj it. 25, Kranj.	338o6
Učenca
poštenega in marljivega, poštenih staršev, ki ima res veselje do trgovine, sprejme v podružnico L. Kuharic v Ormožu. 38857
Izurjene pletilje
sprejmem v stalno službo. Oddam pletenine v šivanje na dom. Isiotam sprejmem
učenko
z "so oskrbo v hiši. — Zevnik, Dravlje 121, pošta St. Vid nad Ljubljano.
33899
Modistinjo
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
33852
Trgovsko moč
•samostojno in vestno sprejmem takoj v teleznino. — Več ustmeno. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 33601
Trg. vajenca
s prosto hrano iD stanovanjem sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
33770
Slaščičarskega
pomočnika
s pravico do samostojne obrti, sprejmem v stalno službo. Ponudbe z zahtevo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Slada«.
33767
Prvovrsten pleskar
z daljšo prakso, dobi trajen zaslužek. Zglasiti se je osebno s potrebnimi dokazili do 30. avgusta t. 1. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	33738
Plačilna natakarica
kavcije zmožna, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33919
Šofer
z večletno prakso, izučen avtomehanik — vojaščine prost, zmožen tudi nemškega jezika, išče mesto k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« v Ljubliani.	33709
Orodničar
mlajši. spreteD r e z i n a r
(Schnittmacher) zmožen samostojnega vodstva manjše delavnice, dobi službo takoj. Ponudbe z navedbo dosedanjih služb in zahtevkov na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Gorenjsko«.
33802
Učenca
za veliko trgovino mešanega blaga, v večjem kraju na Gorenjskem, s hrano in stanovanjem sprejmem takoj. Biti mora priden in pošten ter dober ratunar. Ponudbe na ogl. oddelek -Jut-ras pod šifro »Stroga šola«.	33867
Učenca
v mešano trgovino sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33863
Učenko
r zadostno šolsko izobrazbo, zdravo in krepko »prejme tukajšnja špecerijska trgovina. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštenje«.	33884
Učenca
»taiega okrog 16 let, ki ima veselje do trgovine ter po možnosti par razredov meščan, ali srednje šole, sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Ponudbe na naslov: Stanko Lenarčič, Nova vas pri Pakeku.	33773
Pek. vajenca
»dravega in močnega sprejmem takoj. Prednost imajo tisti, ki so se že učili. Stipiovšek Ivan. Smarjeta pri Rimskih toplicah.
33847
Čevljar, pomočnika
ta popravila In pomicniKa za šivana in zbita del-po možnosti tudi za orto-pedičn« ievlje sprejmem v »talno službo proti dobri piači. Ponudbe oa oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Nastop takoj 21«. 33721
Samostojen vrtnar
z daljšo prakso, za vrtne nasade iD zelenjadni vrt, dobi trajen zaslužek. — Zglasiti se je osebno s potrebnimi dokazili do 30. avgusta 1930. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
33737
Služkinjo
starejšo do 40 let, vdovo, dobrega zdravja, SloveD ko, ki ima veselje do ma lih otrok, veščo hišnega reda in kuhinje, pošteno iD zanesljivo sprejmem takoj. — Ponudbe z zahtevki na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Poštenje«.
33403
Dobro pletiljo
zmožDO tudi šivanja, z vso oskrbo v hiši in proti dobri plači sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33914
Privatni uradnik
z maturo na realki, pošten in zanesljiv, z večletno pisarniško prakso, posebno vešč v lesni trgovini, prosi kakršnokoli na-meščenje. Poleg slovenščine obvlada tudi nemški in italijanski jezik. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Novem mestu pod šifro »Prošnja«.	33864
Vojni invalid
po poklicu arat, se tem potom obrača do kakšne velikodušne osebe, da oi ma preskrbela primerno ta poštenje pri ararjn (izučen) kot paznik vratar, skla diščnik, hišnik itd. Naslov pri podružnici »Jutra« oa Jesenicah.
Kinoprojektor
SDemalni aparat s pritiklinami »Pathe Baby« in gramofon prodam. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«
33892
Železna to vino
lekarnarja ai G Piccolija v Ljubljani krepča oela.be-le, malokrvne. odrasle in otroke.	161
Pamete
hrastove ln oukove trna stalno v zalogi A. Kane. tovarna parket, Mengeš — Slovenija.	33526
Uradnik
s pet in polletno bančno službo, vešč slov., srbohrvaščine in nemščine ter-strojepisja, želi službo. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33805
Učenke
mehanično umetno ve-»enje in predtisk sprejme ilatek & Mikeš, Ljubljana
Dalmatinova 13.
32574
Strojno pletiljo in učenko
samostojno sprejme pletar-na Meglič v Mariboru — Jože Vošnjakova ulica 21.
33932
Rezbarja-graverja
potrebujem takoj. Oferte z navedbo zahtev in uzorci dela na naslov: Ludvik Kan, pečatorezac, Beograd Knježev Spomenik 3.
33923
Kot filmski igralec
bi rad šel sedemnajstletni mladenič. Gre b kakršoem koli podjetju, tudi v iDO zemstvo. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 33734
Pisarniška moč
zmožna vseh pisarn, poslov, osobito odvetniških, vešča slov. ln nemškega jezika, strojepisja, stenografije, zemljeknjižnega zakona in izvršilnega reda. išče službo za takoj. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Značajna 96« 33525
Prodajalka
z dveletno prakso v trgovini in trgovskim tečajem, želi dobiti službo v kaki trgovini mešanega blaga, v kateremkoli kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mlada moč«.	33874
Mesto gospodinje
sprejme boljša starejša vdova. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Domačnost«.	33875
Krojaški pomočnik
dobro izurjen išče službo. Gre tudi za majhno plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33922
G. Th. Rotman:
Sambo in Joko
Vesela levja zgodba.
13.
A zdaj mora K orle vendarle odtod, hitro, preden tur znova napade. Glej! V sosednjem prostoru stoji prikazen z dolgim vra tom. ki radovedno gleda čez mrežo. Hop! Kakor da bi tekmoval za prvenstvo na olim-pijadi. se vrli telovadec Korle z vratolomnim skokom zavihti osupli živali preko glave! Res krasen prizor za vsakega športnika. Skoda, da našega poročevalca ni bilo tam!
Šofer
i večletno prakso, izučen avtomehanik, zmožeD tudi nemškega jezika, vojašči ne prost, išče mesto k tovornemu ali osebnemu avtomobilu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« v Ljub ljani.	33709
Mesarski pomočnik
vešč izdelovanja raznih klobas, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33907
Krasnih znamk
vsakovrstnih večjo množino prodam radi odpotovanja. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	33171
4 mizne štedilnike
(Tischsparherd) ugodno proda Uraoič, ključavničar v Kolodvorski ulici. 33819
Vinskih sodov
večjo množino rabljenih, dobro ohranjeoih, hrastovih, transportnih, od 400 do 900 litrov vsebine zelo ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Vinski transportni sodi«.	33904
Lepa kočija
uporabna za eno ali dvojno vprego, v najboljšem stanju, z gumijastimi kolesi in še posebej z navadnimi kolesi zelo ngodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 33905
Motociklisti
Prodam 2 tovarniškonovi motorni kolesi 250 m', po tovarniški ceni. Riko Mar-šič, Braslovče.	33860
2 avtomobila
znamke »Peugeot« in »Au-stro Daimler«, šestsedežen odprt ter poltovorni, do 700 kg nosilnosti, po zelo nizki ceni proda Franc Einsiedler, avtotaksi v Črnomlju.	33804
Z
4 JCŽ
Jk , d I
Šivilje
ki lahko vzamejo delo na dom, naj se zglase v tovarni »Rokavica«, Gosposka ulica 16.	33871
Zastopnike
izvežbane v manufaktnrnl stroki, za obisk privatnih 3trank v Ljubljani io okolici sprejmemo takoj! Na slov pove oglasni oddelek »Jutra« ▼ Ljubljaol. 33399
I. oblast*, koocesllonlrana
šoferska šola
Camernik, Ljubljana
Dunalska cesta Stev. 30 (Jagoavto) telefon 2236 Pouk In Draktične voznic 251
Klavir in nemščino
fi o u č u j e gospodična po ahki in uspešni metodi. Ura 15 Din. Klavir za va jo na razpolago. Naslov v Offbsnem oddelku »Jutra« 33627
Angleščino
poučujem po lahkoumljivi metodi. Ura 20 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jntrac.	33628
Angleško
konverzacijo
želi gospa. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Konverzacija I«. 33924

Puhasto perje
k« oo 38 Din razpošiljam oo oovzetlo oalmanl 5 ke ootem i isto belo eosle kz 00 130 Din Id fiisti oub kg oo 250 Din. L. Brozovlč Zaereb (lica 32 kemična 'l«»!lnie» nerla	262
Motorno kolo
O. K. V., 6 Ks, malo vo-ženo poceni proda Sebenik v Sp. Šiški, Knezova ul.
33813
Motorno kolo
A. J. C., 350 cm', kompletno, z električno lučjo Bosch, hupo, komaj 3000 km voženo, naprodaj v Domžalah, Taborska c. 20 33925
Hišo z gostilno in mesarijo
v prometnem kraju v mestu ali trgu kupim, ali pa vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 33783
Hišo - vilo
novo. Da periferiji Ljubljane kupim. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miro«.
33897
Posestvo
s hišo, okoli 8 oralov veliko kupim ali vzamem r najem blizu Maribora. — G r a v n a r. Stara vas — Videm-Krško.	33762
Majnno vilo
ali enodružinsko hišo z vrtom kupim v Ljubljani. — Prednost v smeri proti Rožniku. Samo resne pismene ponudbe na naslov: Štefan Mencinger, Smartin ska 10.	33608
Lepo posestvo
z veletrgovino
v neposredni bližini Ljubljane, obstoječe iz eno-nadstr. stanovanjske hiše (vile) z velikim gospodarskim poslopjem, skladišči, garažami itd. ter veliko kletjo, z dobro vpeljano vinsko in špirituozno veletrgovino, iz proste roke naprodaj za 500.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Posestvo veletrgovino«. 3i902
Razno pohištvo
proda Fani Gern, Gregorčičeva ulica 12. 33689
Trgovski lokal
industrijskem kraju poleg sodišča in glavarstva, na prometni točki, z več skladišči in vso trgovsko opravo oddam v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33877
Opremljeno
stanovanje
t. j. spalnica, jedilnica, kuhinja s pritiklinami, kopalnica, klavir, v sredini mesta Celje oddam s septembrom 2 osebama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Boljša stranka — Celje«.	33854
Stanovanje
1—2 sob, s pritiklinami, v novi ali stari hiši iščeta zakonca brez otrok, v centru mesta za oktober. — Plačata do 1100 Din mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Točen plačnik 32«. 33711
Stanovanje
2 sob in pritiklin, v mestu ali bližini obrtne šole išče mirna stranka brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna 16«.	33886
Skladišče
iščem v bližini Miklošičeve ceste. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skladišče«.	33921
Ravnalca
k 12-voltni Boš - dinamo, rabljen, v dobrem stanju, potem vetrobran, dobro ponikljan, dolžina 1—1.20 m, kupim. — Ponudbe na naslov: M. Rozman, Mojstrana.	•	33775
Otroški voziček
kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjen«. 33936
Družabnika
s 50.000 Din, za razširjenje že 18 let obstoječega ind. podjetja, jako do bičkanosnega, z ali brez sodelovanja iščem. — Po nudbe pod šifro »18 let« na oglasni oddelek Jutra.
33918
Gospodar, poslopje
z gostilniško in trgovsko pravico, v lepem in prometnem kraju na Gorenjskem prodam, ali oddam v najem. Pojasnila daje Franjo Razinger, Radovljica.	33771
Lepo posestvo
v sredini trga, z zemljiščem in gozdovi naprodaj. Interesenti naj javijo svoj naslov na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Lepo posestvo 91«.	33891
Posestvo z vodno žago
ob glavni cesti v izmeri 20 johov — obstoječe iz njiv, travnikov in gozda prodam po dogovoru. — Resne ponudbe na naslov Fraoc Cerne, Reka - Gozd pri Litiji.	33828
Restavracijo
prvovrstno, z gostilniškimi lokali in dvorano oddam takoj na račun ali v najem kavcije zmožnim osebam, v industrijskem kraju, poleg sodišča in glavarstva. Osebna pravica ni potrebna. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstna 500«. 33876
Vinsko veletrgovino
dobro vpeljano, z vsem inventarjem, posodo, stanovanjem, pisarno itd. pod najugodnejšimi pogoji oddam v najem, ali event. tudi prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Vinska in špirituoz-na veletrgovina«. 33903
Slaščičarno
oddam v najem radi smrti z vsem inventarjem ali pa prodam za 6000 Din v mestu brez konkurence, kjer je tudi vojaštvo. Naslov v podružnici »Jutra«, Maribor.	33931
Dijaka
nižješolca sprejmem v solnčno sobo. — Najboljša oskrba, pomoč pri učenju, vTt in klavir na razpolago. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33890
Dijaka
srednješolca sprejmem na stanovanje, z dobro domačo hrano in v vestno strogo nadzorstvo, v sredini mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 33873
Za dijaka
nižješolca iščem stanovanje s hrano, pri nemško govoreči rodbini. Zeli se nadzorstvo in klavir. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Z navedbo cene«. 33870
Učiteljica
sprejme dijakinjo v vso oskrbo. Skrbno nadzorstvo, klavir in elektrika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	339O6

Sobo
s poseb. vhodom in elektriko, v sredini mesta oddam 2 gospodoma ali dijakoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33879
Sobo z vso oskrbo
v centru mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
33866
Sostanovalca
v separirano in čisto sobo sprejme Amalija Korobov, Vidovdanska cesta št. 3.
33881
Inženjer
išče lepo sobo s 1. septembrom, eventuelno z vso oskrbo, pri fini dami. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirno«.	33859
Lepo sobo
s posebnim vhodom išče solidna gospodična v sredini mesta. Plača dobro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj 7«.
33887
Luč
Mislim Da Tebe in čakam dneva sestanka. Oglašaj se 33869
Dijaka ali gospoda
sprejmem na stanovanje z zajtrkom ua Poljanski cesti št. 54-111.	33343
' Opremljeno sobo
v bližini Marijinega trga ali Zvezde iščem s 1. ali 15. septembrom. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Gentleman«. 33889
Čisto sobico
s posebnim vhodom išče mirna gospodična. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rabim takoj«.	33807
2 prazni sobi
z vhodom iz stopnjišča, oddam v centru mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	33743
Sobo
r vso oskrbo oddam dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra«. 33740
Sobo
s posebnim vhodom odda boljšemu gospodu Mencinger, Smartinska 10. 83609
Opremljeno sobo
(parket in elektrika) oddam boljši gospodični po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33908
Več sam. uradnikov
»li boljših gospodov sprejmem s 1. septembrom na stanovanje in dobro hrano Naslov pove ogl. oddeiek »Jutra«.	35)10
Ob Tivoliju
v eni najlepših vil sprejmem par gospodičen ali dijakinj iz boljših hiš na stanovanje in hrano. Lepe zračne in razgledne sobe, kopel) ter vrt na rapolago Istotam se odda gospodičnam par ličnih podstrešnih sobic z oskrbo, ali brez. Naslov t ogla«, oddelku »Jutra«.	33911
Sostanovalko
v novoopremljeno veliko sobo sprejmem z vso oskrbo Pred škofijo št. 21-U.
33926
2 opremljeni sobi
takoj oddam. Vprašati pri Skalni kleti v Celju, Za-vodna 119.	33930
Ivan
Pridi v ponedeljek. Omerza 33900
»Jadran«
Zavest, da si osrečila, naj Te potolaži. — Trpljenje Tvoje — je moje. Zelja po svidenju. Tvoj.	33916
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma
Automehanik, Autopotnik, Agilen 6, Auto 509, Bodočnost, Boljša, Bolničar, Bodoče leto. Brez rizika dober zaslužek, Blagajna, Cas je zlato, Cvetka iz doline St. Florijanske, Gospodičnam, Cel dan odsotna, Chevrolet ali Ford auto, Delaven in pošten, Družabnik 444, Deutsche Kouversation, Dobra moč, Eksistenca, G. M., Golob-ček, Gospodinja, Hvaležna 2, Hrepenenje, Inteligentna in marljiva, Rožica Jeglič, Izvežbana 49, Klavir 333, Karikatura I, Korespondenca, Kratko je življenje, Kolodvorska ul., Kruto varana, Konverzaci-ja 3, Kavcije zmožen, Kristal Ljubljana, Lepa soba 21022, Mirna stranka 420, Mahrovec, Marljiv in pošten 211, Modri križ, lle-tohija, Matica, Marija 24, Majhno stavbišče. Novo življenje, Nujna pomoč, Nisem lepa, Organizator, Osebni razgovor, Prakti-kant, Proti prvovrstnemu jamstvu, Prihodnjost 3264, Planinar 30, Preproge, Potnik Gorenjsko, Pripravno za ekonomijo, Parcela 5000 Poceni, Janko Pogačnik, Prodajalka 28, Poštena 2, Pridnost 3, Posestvo, poletje, Priden in pošten, Potrpežljivost, R. K., Resno podjetje, Redka prilika Romanopisec, Radium, E. F. Samec, Srednjetehnična šola, Stalna služba, Strogo nadzorstvo, Stalna zaposlitev, September, Sigurno, Samevam 36, Sposoben Solnčna lega I, S I. septembrom, Stalno namešče-nje, Samostojna 61, Sreča v prijateljstvu, štedilnik, Tiha voda 27, Tekstilna industrija 63, Tujina, Uči-telj-oskrba. Ugodni nakup 4711, Vigred, Vajenec za mehanično obrt. Vestna 85 Vstop takojšen, Velik promet 22, Zelezninar, Zračno, Za september, Zanesljiva 100, Zemljišče 10000, Zagreb I 80, Začetnica, Zanesljiva, Zvesta I, 4711, Lesce, 126, 300, 5000, 1400 6000 km!.
dlliii*
Mlad bivši trgovec
z nekaj kapitala, se želi poročiti z mladenko ali mlado vdovo z nekaj kapitala, ozir. ki poseduje trgovino ali kaj sličnega. Dopise na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »Srečno nadaljno življenje«. 33928
Črn pianino
naprodaj na Tržaški cesti št. 28 —Vič-Glince. 33880
Novofundland. psico
krasno, 3 mesece staro, importirano, s prvovrstnim rodovnikom proda Drenik v Ljutomera.	32914
Več konj
ekvipažnih in jezdnih poceni naprodaj. Vprašati v Ulici stare pravde štev. 4 ob 16. uri.	33713
Jazbečarje
in foxterrierje
čistokrvne, 6 tednov stare, prvovrstnih lovskih staršev prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 33909
Pes - fermač
rujav, ki sliši na ime Boy, se je izgubil na Viču. — Najditelj naj ga izroči lastniku v Rožni dolini, cesta □/13.	------
Krožna žaga
na električni pogon, naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33895
Šivalni stroj
dobro ohranjen »Singer« takoj naprodaj v Maribora, Tattenbachova ul. 24.
33862
Priporočilo!
Avtokaroserije in vsa druga dela, v tovarniškem obsegu, se solidno izvršujejo v novi in moderni, z najnovejšimi stroji opremljeni delavnici, z lastno električno centralo. Se priporoča Ferdo Laznik, splošno kolarstvo, Radeče.
33318
Že pokašljujete!
Nikoprost Vas odvadi kajenja takoj in stane enkrat za vselej franko 76 Din. — Razpošilja: Josip Lindič, Ljubljana, Komen-skega ulica 36. 33054
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna služinska patent postelja zložljiva, « ta-pecirafiom madracom, zelo praktična za vsako hišo, hotele, nočne službe in potnjuče ' otobe stane samo Dia J*.—. Razpošiljam po požtne-norn povzetju.
tako
IZGLEDA SLOŽEN
Lesena patent postelja.
zložljiva, s lapeciranim madracom. zelo praktična. stane samo D 240.
Ležalka za soočanje —
(Liegcstuhl) najnovije vrsti. stane samo Din 1S0.
Madracl punjeni z volilom stanejo samo d 750. l. brozovic, zagreb iuca 82.
262
nove in rabljene vseh vrst ter
juto za embalažo
ima vedno v zalogi
Mirko Mlakar
Ljubljana, Slomškova ulica 11.
čudotvorno zdravljenje glavobola In prehlada
Gdč. Nadežda I. Sremče-vič, odv. pisarna, Kava-dar, nam piše: Po moji vsakodnevni službi v pisarni, ki me zelo utruja, dobim cesto hud glavobol. Preizkusila sem že različne preparate proti temu, a z zelo malim uspehom. — Pred nekoliko nedeljami sem se odločila, da poizkusim Togal-tablete po nasvetu neke prijateljice in priznati moram, da me je njihov učinek prijetno iz-nenadil. Skoro namah so Togal-tablete pomirile bolečine, ker učinkujejo zelo prijetno na ves živčni sistem. Pri Togalu mi ugaja tudi to, da ne pokaže nikakih škodljivih posledic. Poleg pri glavobolu so mi Togal - tablete po-mogle tudi pri prehladu, ki ga povzroči prepih ali izprememba vremena poleti. Ko čutim, da se približuje prehlad, takoj po-užijem par Togal-tablet in sigurna sem, da sem na ta način odvrnila nevarnost težjega obolenja. — Nadežda I. Sremčevič odv. pisarna, Kavadar.
11357
Rimske Toplice
Radio-aktivno termalno ko-pališče, sezona maj—oktober. Odlično proti revma-tizmu, ženskim boleznim, nervoznemu živčnemu stanju (penzija pred in po sezoni 60 Din). V glavni sezoni 80 Din dnevno. — Pojasnila daje brezplačno kopališčno ravnateljstvo — Rimske Toplice.	1.17
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Claven« ie mast
Dobite v lekarnah, troze-rijah ali naravnost Iz tvornice ln davnega skladišča
M. Hrnjak
lekarnar — S i s a k
261
L. MIKUŠ
Mesti*' trg
Tvorni ca dežnikov, zaloga sprehajalnih --palic--
OTVORITEV
delavnice moškega, ženskega, otroškega In posteljnega perila
kakor tudi ENTLANJA, lepa izdelava in poceni. — Se priporoča	11485
P. MIHELAK,
Rimska cesta štev. 5, Ljubljana.
Stavbno podjetje ANTON MAVRIČ
se je PRESELILO v nove pisarniške prostore na DUNAJSKO CESTO ŠT. 38.
Izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoča dela, tudi načrte in proračune.	11532
Svetovno znane originalne
Weck-ove čase
in aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: Celje: Jos. Jagodic; Maribor: Kari t s>+r. in Pinter & Lenard: Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FRUCTUS« Ljubljana, Krekov trg 10. 60a
Večje podjetje išče verziranega in samostojnega
korespondenta -
za srbohrvatski, slovenski in nemški jezik, veščega knjigovodstva ter že dalje časa se udejstvujo-čega v železni stroki.
Pogoj: jugoslovensko državljanstvo. Samo popolnoma odgovarjajoče moči naj pošljejo svoje ponudbe z življenjepisom na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trajna eksistenca«. 11530
Zahvala
Ker smo ob bridki izgubi naše predobre mamice, gospe
Terezije Zupančič
prejeli toliko izrazov sočutja, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej, izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način izrazili svoje simpatije do rajnke in nas tolažili v težkih dneh, posebno pa za vse poklonjeno cvetje in mnogo-brojno spremstvo na njeni zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 25. t. m., ob 7. uri v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Ohranite pokojnico v blagem spominu!
V Ljubljani, dne 21. avgusta 1930.	11534
Žalujoča rodbina Zupančič
I
Urejuje Davorin Ravt)en. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnik ai. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Franc Jezeršek. Za toserafni d-e" ie odgovoren Akouaj Novak. Vsi v LjobMani.