130. Številki. •Slovenski Narod" velja po posti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: telo leto skupaj naprej pol leta Četrt leta oa mtsec m K 40*— . 20-, 10-. 3*50 celo leto naprej . . . . K 45 za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . ... K 50* Vprašanjem glede foaeratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tJarantlstvo (spodaj, dvorišče levo). Kaaflova ulica št 5, isle&n št 33. lahala vsak dan sveder Is vit iti aeletje la prasalka. Inserati se računalo po porabljenem psšatoru In sicer l mm visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Prt večjih inserdiah do dogovora* Novi naročniki naj pošljejo narointfu vslis 90 aakssalel. Na samo pismene naroča« brez po?litve denarja se ae aareao nikakor ozirati. „Paradna tis-asras1* taielos it 89. celo 'eto pot leta 1-.prej .Slovenski Narod" velja v LI«al|aitf dostavljen na dom alt če se hodi ponj t „-v . . . . K 36-— I četrt leta „ . : .....18*— I na mesec . • . 9--3*. Posamezna Številk? velja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knatlova ulica it 5 (v I. nadstr. levo), telefon it S Pred zasedanjem državnega zbora. Dunaj, 10. junija. Danes se v političnih krogih govori, da bo sredi ali koncem tega tedna izšlo cesarsko lastnoročno pismo o sklicanju državnega zbora, ki da se bo sestal 25. t. m. Položaj je v ostalem nespremenjen. Podučeni krogi računajo na to, da bo Seidler sicer dobil do 15. t. m. zahtevane odgovore strank, vendar pa bodo ti odgovori, v kolikor se tičejo garancij, ki naj jih stranke prevzamejo, povsem negativni, ker je izključeno, da bi se zlasti Cehi in Jugoslovani hoteli vezati glede svoje taktike ter svoj nastop delati odvisen od želj ministrskega predsednika. Tudi Poljaki nikakor ne nameravajo prevzeti trdnih obveznosti, akoravno se računa, da bo Poljski klub glasoval za takozvane državne potrebščine. Vitez Seidler je svoj program v ostalem že reduciral. Zadovoljen bi bil. da dobi proračunski provizorij in kreditna pooblastila, davčna vprašanja pa bi bil pripravljen odložiti na jesen. Z velikim zanimanjem so bile sprejete v parlamentu vesti iz Krakova, kjer se je, kakor smo že včeraj poročali, vršila skupna seja voditeljev Poljskega kluba in zastopnikov poljske vlade. Kakor pravijo poročila, se je v tej seji obširno razpravljalo o poljskem vprašanju in o položaju ter so zlasti zastopniki poljske ljudske stranke, pa tudi govorniki drugih strank ostro napadali vlado, da Poljakom vedno le razne stvari obljublja, pa nikdar ne drži besede. Da bi se Poljaki v avstrijskem državnem zboru pridružili kaki definitivni večini in sklenili zvezo z Nemci, o t e m se niti razpravljalo ni. Glavna piedloga sta bila sledeča: Poslanec Vi-toš je predložil silno ostro resolucijo, ki naravnost zahteva pretrganje vsakega nadaljnega stika z ministrskim predsednikom Seidlerjem, poslanec Stapinski je predlagal takozvano >p o li t i ko čakanja«. Znažilno je, da konferenca ni mogla priti do nikake odločitve, temveč da je bila odgođena. Mnogo se danes razpravlja o glasovanju v komisiji za kontrolo državnih dolgov, kjer je zastopnik Jugoslovanov pogumno posvedočil opozicijonalno stališče svojega kluba, medtem ko se je češki zastopnik poslanec Maštalka, ki pripada skupini čeških oportunistov in že dolgo ne uživa zaupanja ogromne večine češke delegacije, glasovanju odtegnil. Konečno naj še beležimo vest, ki se je raznašala nocoj po parlamentu, da ima namreč vitez Seidler v rokah že cesarsko pooblastilo za razpust zbornice, če bi le-ta ne plesala tako, kakor bo on žvižgal. To vest raznašajo nemški žurnalisti, ki niti tako daleč ne mislijo, da bi se vprašali: In kaj potem? KRAKOVSKA POSVETOVANJA., Dunaj, 10. junija. Krakovska posvetovanja parlamentarne komisije poljskega kluba so veljala novi grupaciji strank v parlamentu in ustvaritvi večine za ohranitev parlamenta. Vladi se je očitajo, da je sklenila brestlitovski mir. da pa ni izpolnila nobene zahteve Poljskega kluba. Zlasti se je očitalo vladi, da je sklenila na Dunaju tajne pogodbe z Ukrajinci, v katerih se je obvezala izvršiti delitev Galicije najkasneje do konca julija. Obenem z ono radikalno smerjo proti kabinetu Seidlerja je bilo videti tudi naklonjenost za sporazum, za kar so se zavzemali zlasti varšavski gostje, ki so se pri tem sklicevali tudi na sedanje politične razmere. Krakov, 10. junija. (Kor. urad.) Par-ilamentarična komisija Poljskega kluba je sklenila danes po dvodnevnih posvetovanjih več resolucij, v katerih se predsedstvo Poljskega kluba pooblašča pričeti s parlamentariČnimi skupinskimi podajanji glede nedeljivosti Galicije. Tudi protestira parlamentarična komisija proti nastopu sedanje vlade ter zahteva ■skorajšnje sklicanje parlamenta. Nadalj-na resolucija pooblašča predsedstvo Poljskega kluba, da skliče po svojem prevdarku klubovo sejo, v kateri naj se izvoli načelnik kluba. JnsoslouansKo vpraianjs. VAŽNE KONFERENCE V BUDIM-PESTI. Zagreb, 10. junija. Ogrski ministrski predsednikVVekerle je povabil na 12. tm. hi vatskega bana Mihalovića in Člana hrvatskega sabora grofa Kulmerja na važna posvetovanja o jugoslovanskem vprašanju. Ban naj pri tej priložnosti razloži naziranje hrvatsko-srbske koalicije glede načrtov o združitvi Dalmacije s Hrvatsko. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da bo ban zavzemal stališče, da se mora pridružiti Hrvatski poleg Dalmacije tudi Bosna in Hercegovina. Celo vprašanje je stopilo očividno v akutni stadij in Dunaj in Budimpešta sta odločena ga urediti z največjim po-spešenjem. Dunaj, 10. junija. Nemški listi poročajo iz Zagreba: Ban Mihalović se je vrnil z Dunaja in Budimpešte, kjer se je udeležil ministrskih posvetovanj. Takoj po svojem povratku se je vršiia seja eksekmivnega odseka hrvatsko-srbske koalicije, v kateri je ban poročal o svojih posvetovanjih, ki so bila brez dvoma v zvezi z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja. Domneva se, da bo ogrska vlada skušala dobiti pritrditev koalicije za nameravane korake in računa se s tem. da bo koalicija pritrdila I pod gotovimi pogoji priklopitvi Dalma-cije Hrvatski in dodelitvi Bosne Ogrski kor banovine, ker se v tem vsakakor vidi ojačenje stališča Hrvatske napram Ogrski. Poslanci, ki bi jih Bosna poslala v budimpeštanski deželni zbor, bi tvorili skupaj s hrvatsko delegacijo, katere število bi se s priklopitvijo Dalmacije tudi pomnožilo močno skupino, ki bi bila dovolj vplivna in močna, da bi mogla energično in uspešno nastopiti proti samovoljnosti Ogrske. Sploh se zastopa mnenje, da se bo jugoslovansko vprašanje rešilo še le tedaj, ko bodo pogajanja med Dunajem in Berolinom končana. Dunaj, 10. junija. Tukajšnji nemški krogi pričakujejo, da se bo grof Burian vrnil iz Berolina z definitivnimi navodili za postopanie v jugoslovanskem vprašanju. Molčečnost poslanca Korošca, ki je razpravljal z zunaniim ministrom o tej zadevi, pa jih vsekakor vznemirja. P©!8«!žn35 ofenziva ^ntenfe. Ženeva, 9. junija. (Kor. urad.) Pariško poročilo o sklepih v vojnem svetu v Versaillesu ni bilo popolnoma točno. Uradno Havasovo poročilo se glasi: Pri sestanku ministrskih predsednikov treh zavezniških držav: Francoske, Anglije in Italije se je dosegel sporazum glede te - le izjave: Poljska. Ustvaritev enotne in neodvisne poljske države s prostim dohodom do morja je eden izmed pogojev za trajni in nravič-ni mir in gospodstvo pravice v Evropi. Čehi, Slovaki in Jugoslova-n i. Zavezniške države so z zadovoljstvom vzele na znanje izjavo državnega tajnika Zedinjenih držav ter žele se pridružiti tej izjavi, pri čemer izrekajo svoje živahne simpatije za stremljenja češko - slovaškega in jugoslovanskega naroda za svobodo in narodno ujedinjenje. Rotterdam, 9. junija. (Kor. urad.) »Times« pišejo v uvodniku: Izjave o poljskem, češko - slovaškem in jugoslovanskem narodu, glede katerih so se zedinili angleški, francoski in italijanski minister v Versaillesu, se ne smejo smatrati kot zadnja beseda zaveznikov Razmeroma zadovoljiva je izjava o Poljski, manj pa sporočilo, da se zavezniške vlade pridružujejo zadnjim izjavam Lansinsra. da uživajo nacionalistične aspiracije Cehov in Slovakov ter Jugoslovanov največje simpatije ameriške vlade, dasiravno pomeni ta izjava Lansinga največjo izpremembo v stališču Zedinjenih držav napram Avstro - Ogrski. Ta ameriška iziava gre manj daleč, kakor so angleška, francoska in italijanska vlada dale spoznati napram Čehom in Slovakom ter Jugoslovanom. Zato je umestno. če vprašamo, zakaj ere versailleska izjava glede teh narodov manj daleč« kakor prejšnje besede in dejanja evropskih zaveznikov In to v trenotku. ko mora zavezniška vlada vedeti, da bi bila jasna izjava največje vojaške In politične važnosti. Podpisujte Kil riiBi posojila! ZafrsMfio pismo. Skupščina Starčevjceve stranko prava. — Bluft Frankov^***. — Skupščina DHK. Zagreb, 7. Junija . Dne 5. t. m. je t. zv. milinovska ali oficielno »StarČevićeva stranka prava« priredila sestanek svojih zaupnikov, da se porazgovorijo in sporaz-umijo za nadaljnje politično delo. Po peturnem zborovanju se je izdal sledeči zaključek: Vijeće Starčevićeve stranke prava, sakupljeno dana 5. lipnja 1918 u Zagrebu, u skladu sa bitnim temeljriim načelima stranke prava od godine 1861., u kojima je postavljen zahtjev hrvatskoga naroda za slobodnom, nezavisnom i ujedinje-nam narodnom državom, kao i u skladu sa bitnim načelima adrese Star-čevićeve stranke prava od 5. ožujka 1917„ (zapljenjeno) i izjave saborsko^ ga kluba Starčevićeve stranke prava u hrvatskom saboru od 5. lipnja i. g., (zaplenjeno) prihvaća slijedeća načela kao osnovku za svoje dalnje djelovanje: I. Narod Hrvata, Srba i Slovenaca jest pod tri imena jedan te isti narod Dosljedno tomu upirući se o pravo narodnog samoodredjenja, (zaplenjeno). 1. Tražimo (zaplenjeno) ujedinjenje i slobodu u narodnoj državi Slovenaca, Hrvata i Srba, u kojoj će narodne osebine troimenega jedinstvenoga naroda biti očuvane i osigurani drža-vopravni kontinuiteti historičko - političkih teritorija. Upiniči se napose o historijsko hrvatsko državno pravo, tražimo očuvanje kontinuiteta hrvatske državnosti. 2. Tražimo za državu Slovenca, Hrvata i Srba čitav teritorij, na kome u neprikidnom kontinuitetu živi naš narod, jamčeći kulturno samoupravu inorodnim manjinama. Tom našem narodnom teritoriju neotudjivo pripadaju obale, luke i otoci sjevernog i istočnog Jadrana. 3. Tražimo državu ured jenu na načelima podpune gradjanske slobode i demokratske samouprave, te pravice i društvene jednakosti, i j. mogućnosti gospodarskog opstanka i potpunog prosvetnog i društvenog razvitka svih državljana. II. Vijeće Starčevićeve Stranke Prava, uvažujući da je naš narod malne isključivo poljodjelski narod, a da se StarČevićeva stranka prava u svojoj ogromnoj većini stranka seljaka - poljodjelaca, naglasuje, da će StarČevićeva stranka prava svoje sile posvetiti organizaciji i napredku hrvatskog seljaštva i poljodjelskog staleža, te da će tražiti da i čitava gospodarsko - društvena organizacija države bude provedena u skladu s tim temeljnim i načelnim stanovištem stranke. III. Vijeće Starčevićeve stranke prava, sakupljeno dana 5. lipnja 1918, saslušavši izvještaj o radu stranke, jednoglasno izriče vodstvu i saborskom klubu Starčevićeve stranke prava svoje odobrenje za dosadašnji rad i potpuno povjerenje za dalnje djelovanje u dosadašnjem pravcu. Vijeće Starčevićeve stranke prava, sakupljeno dana 5. lipnja 1918.. odobrava: 1. rad vodstva Starčevićeve stranke prava oko koncentracije svih neodvisnih 1 nekompromitovanih narodnih elemenata, te ovlašćuje središnji odbor na daljni rad u smislu saopćenja zagrebačkog sastanka dan 2. i 3. ožujka o. g. 2. rad vodstva Starčevićeve stranke prava (svršetak zaplijenjen). Osim toga stvoreno je na tom sastanku i sljedeći zaključak: StarČevićeva stranka prava izjavljuje, da ne će smetnuti s uma interese radništva i maloobrtnika, nego ih svojski uzeti u zaštitu pred eksploatacijom kapitalizma, zahtijevajući pravedne socijalne uredbe sredstvom socijalnog zakonodavstva. Vsekakor značijo tt zaključki precejšen napredek v teoriji te stranke, ki se je v zadnjem letu s priznanja vredno vervo zavzemala za naše skupne cilje, za državo SHS. Seveda Se pa tudi ta program ni povsem »Čist«. Med »pravom narodne samoodločbe« in »hrvatskim državnim pravom« je velika razlika* Paralela Sran 2. .SLOVENSKI N*ROD\ dne 11. junija 1918. 130. Štev med češkim in hrvatskim narodnim m državnim pravom tu ne velja, kajti niti Srbov niti Slovencev ni mogoče spojiti pod pojmom hrvatskega državnega prava, pač pa oboje pod skupnim narodnim pravom. Vendar pa tu ni mogoče iskati velejitet; gre za to, da imamo skupni cilj, povdarjanje samohrvat-skega prava sme biti le povdarjanje, da se ždi tudi v SHS državi ohraniti Hrvatstvu neka kontinuiteta s preteklostjo; v metodi pa moramo biti jedini: Skupno na pohod, skupno do zmage. V miselni evoluciji pravašrva vidimo vsekakor velik napredek naše zajedniške stvari, mogoče tudi in practicis, v smeri na narodno koncentracijo na Hrvatskem. — Zajedno se snuje »Hrv. nakladna udruga« za Starčevićanski tisk. Pozornost vzbuja, da se tudi Frankovci zopet energično gibljejo. Ti ljudje imajo seveda »Čisto hrv. pravo« na papirju, v resnici pa izdajajo narod vsak hip starim tlačiteljem. Oni sami so najjačji zagovornik madžarskega kurza, ki se imenuje »hrvatski kurz« in oni sami bi prav radi videli »banovino Bosno«, ker vedo, da bi bil ban njihov — toda ^za opsjeniti prostotu« izdali so v svojem glasilu proglas, ki pravi m. dr.: Povodom glasina, da će se ovih dana riešiti jugoslavensko ili izpravnije rečeno — hrvatsko pitanje u t. zv. »ugarskom smislu« t. j. da Hrvatska Slavonija ostane v dojakošnjem položaju, a Bosna i Hercegovina da se pripoji Ugarskoj — nameće se stranci prava dužnost, da kao predstavnica onog Čistog hrvatstva, koje se pokazalo i u ovom ratu kao bezuvjetno pouzdani čuvar najvitalnejih interesa dinastije i monarkije osobito na Adriji i Balkanu, izviestiti svu javnost monarkije o dojmu, što ga te glasine proiz-vedoše na hrvatski narod, i upozori na eventualne posljedice, kojima bi obi-stinjenje tih glasina moglo uroditi ovdje na jugu na najizložitijoj i najpogi-bejnoj točki ciele monarkije. Hrvatski narod poznaje svoju historiju, poznaje svoje ugovore sa Previsni om dinastijom i svoja kraljevskim prisegama zajamčena prava. Hrvatski narod je osjetio dah ove velike historijske epohe, koje i podjarmljenim i bezpravnim malim i velikim kulturnim i nekulturnim narodima despotske Rusije donaša slobodu, pa je postao tim jače požet uvjerenjem, da će se i njegova prava i njegova starodrevna država ujedinjenjem svili hrvatskih zemalja i dijelova naroda uzkrisiti. Ovakovo očekivanje i tvrda vjera, da će monarkija osloboditi vjerni hrvatski narod iz dosadašnjeg nesnosli-vog stanja razejepkanosti, (zaplijenjeno) nadahnivala je srce hrvatsko vojniku onim heroizmom u obrani presto-lja i monarkije, koji je zadivio sve narode monarkije kao i iste neprijatelje. Za uvjerenje, da će barem njegovoj djeci sinuti sunce slobode . mnogi je hrvatski junak U ruskom robstvu rad je pretrpio barbarska mučenja i mučeničku smrt , nego li prekršiti vjeru svome kralju i hrvatskom narodu, stupa-juć u jugoslavensku (srp.) legiju v Odesi. Na hiljade hrvatski junaka naidje upravo radi toga nasilnu smrt u Crnom Moru. (Zaplijenjeno). Stranka prava, koja se je u ovom ratu toliko izložila za monarkiju i dinastiju pred hrvatskim narodom, dužna je izvijestiti tu monarkijuopogibelji ovakvoga eksperimenta, te time uz najsvečaniji prosvjed pred cijelim svijetom odkloniti od sebe svaku odgovornost za posljedice ovakovog nepravednoga odlučivanja o nama, a bez nas. Jasno je na prvi pogled, da gre -za nov frankovski bluff in za poizkus, igrati se opozicijonalce i nacijonalce. Ta proglas spominja na Judežev poljub. Istočasno pa so kupili za težke novce tiskamo »Merkur« in ustanavljajo tiskovno delniško društvo s pol milijona kron fonda . . . Čudno, da imajo frankovci šusterovci, štadlerovci vedno toliko denarja, dovolj papirja dovoU »enthobovanih«« ljudi . . . i n vendar so tako »nacionalni«, tako »neizprosni« in »čisti« ... Seveda si niso mogli kaj, da ne bi v.svojem proglasu malo denuncirali in malo harangvirali nezavedneže. češ. »hrvatski junaki so našli smrt v Crnem morju, ker niso hoteli v legijo . . .« —: D(ruštvo) H(rvatskih Književnikov) je imelo svojo glavno skupščino. Dosedanji predsednik Liuba Babić (Šandor Gjalski) je odstopil, za predsednika ie bil izbran Ivo conte Vojno-jvić. V DHK so vstopili tudi vsi oni pisatelji, ki se družijo okrog »Književnega Juga« in »Hrv. Njive«, tako da je organizacija zopet jednotna z izjemo frakcije »najmlajših« okrog »Griča«. Z italljcmsKe fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 10. Junija. (Kor. urad.) Sovražne sunke pri Capo Sile in proti več točkam benečanske gorske fronte smo kakor prejšnje dni gladko zavrnili. Ena naša letalska flotilja je dosegla pri napada na italijanska letališča pYi Trevizu in Monte Bel lun i številne uspehe. Artiljerijski ogenj, ki ga namer-ja sovražnik že delj časa na kraje za nago fronto ob Piavi, stane dan na dan italijanske državljane življenje. — Šef ge-;neralnega štaba. Capo Sile se imenuje rtič, ki ga v močvirnem ozemlju Piavinega ustja tvorita Piavin zapadni rokav, ki se od njenega kanalizovanega glavnega toka odcepi južno od vasice San Dona di Piave, ter od mesta Treviso semkaj dotekajoča rečica Stte., Na rtiču, ki Je le malo višji nego oko- lica, stoji samostan s pristavo. Rečica Sile teče nekaj kilometrov pred svojim izlivom v Piavin rokav po strugi, proti Jugu zavarovani z nasipom (Taglio del Sile), od točke, kjer se združi s Piavinim rokavom, do izliva v morje pa po kanalu, ki se po rečici imenuje Fhime Sile. — Mesto Treviso je važno železniško križišče 20 km zračne črte severno od Benetk. Vas Montebelluna leži 18 km severo - zapadno od Trevisa ob vznožju visinske skupine Montello in je železniško vozlišče. Letalski napad na Brindisl. Dunaj, 10. junija. (Koresp. urad.) Iz vojnoporoeevalskega stana: Zjutraj dne 9. junija je napadla ena naših pomorskih letalskih skupin vojno pristanišče v Brindisi z uspehom, kljub hudemu zapornemu ognju. Neoporečno se je pri tem opazilo: zadet je bil hangar, ki je zgorel, dvakrat so bila zadeta stranska poslopja, ki so se zrušila, zadeto je bilo skladišče bencina, iz katerega so se dvigali visoki plameni, težke bombe so zadele dvakrat pomorski arzenal, dvakrat so bile zadele zaloge premoga, 32 drugih zadetkov je bilo v obsežju pomorskega aizenala in zadet je bil krov neke angleške hitre križarke liverpoolskega razreda, kar je povzročilo veliko eksplozijo. — Tekom zadnjega tedna v maju so avstro-ogr-ski bojni letalci v zračnem boju strmoglavil štiri sovražne aparate, enega pa je zbila obrambna baterija. ffoui uspefnl nemški napadi. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 11. junija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina p r e -stolonasled. Ruprehta: Med Arrasom in Albertom, južno od Somme in ob Avri se je artiljerijski boi oživel. Živahno iz vidno delovanje je trajalo. V močnem napadu smo vdrli včeraj v višinske pokrajine jugozapadno od Noy-ona. Zapadno od Matze smo zavzeli francoske pozicije pri Mortemoru in Or-villcrsu ter sunili preko CuviHv in Ri-ccuebcurga naprej. Vzhodno od Matze zavzeli višine Cury. Kljub žilavemu sovražnemu odporu si je zavojevala pehota pot skozi gozdove pri Ricquebo-urgu in Lamottu ter vrgla sovražnika nazaj preko črte Bourmont-Mareuill. Južno in jugovzhodno od Lassingnya smo vdrli globoko v gozd pri Thiesco-urtu. Močni francoski protinapadi so bili zavrnjeni. Vjeli smo nekako S0O0 sovražnikov in vplenilj več topov. — Na fronti od Oise do Reimsa je položaj nespremenjen. Krajevni boji severno od Aisne, severozapadno od Chataau-Thi-errya in pri Vrignvju so nam prinesli vjete. — Včeraj smo zbili 36 sovražnih letal in 6 priveznih balonov. Poročnik KrolI je dosege! svojo 27. in 28., poročnik Udet svojo 27., poročnik Irstein svojo 23. zmago v zraku. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO, Berolin, 10. junija. (Kor. urad.) Ju-gozapadno od Noyona smo v boju z na novo dospelimi francoskimi četami napredovali. _ Rečica Matz izvira južno od mesta Roye, se pri trgu Ressons obrne proti vzhodu in se 10 km severo - vzhodno od mesta Compiegne izliva v Oiso. Vasi Mor-temer in Orvillers ležita kakih 12 km jugovzhodno od mesta Montdidier, južno od ceste Montdidier - Noyon. Vasi Cuvillv in Rlcquebourg ležita par kilometrov jugovzhodno od pravkar imenovanih vasi. Vasica Gury leži na Matzinem vzhodnem bregu, 3 km severo - vzhodno od Ricquebourga in 4 km jugo - zapadno od vasi Lassignv, ki je, ležeča ob cesti Noyon - Montdidier, od mesta Noyon oddaljena kakih 10 km proti zapadu. Lamotte je selo, dober kilometer proti jugu oddaljen od Guryja. Vas Mareuil leži dober kilometer južno od Lamette, selo Bourmcnt pa nekako 2 km jugo - zapadno od Mareuila. Torej leže vsi navedeni kraji v medsebojni bližini na obeh bregovih rečice Matz in južno od črte Montdidier - Noyon. — Vas Thiescourt leži kakih 8 km zapadno od Novona. Thiescour-ški gozd (Bois de Thiescourt) sega do 5 kilometrov južno od vasi. Potemtakem se je nemška napadalna fronta preko reke Oise razširila blizu do mesta Montdidier. Smer tega najnovejšega, od severa, ne od vzhodno od njegovih začetnih smernic tekoče Oise nastavljenega sunka, je naravnana proti mestu Compiegne (ob Oisi), ki je od Pariza oddaljeno približno 65 km severo - vzhodne zračne črte in ie Izredno važno železniško križališce. Compičgnu, ki sa imenujejo »vrata Pariza«, so se Nemci S tem svojim sunkom s severa približali nekako na 13 km oddaljenosti (vas Mareuil ie oddaljena 14 km), potem ko so se mu bili s svojim sunkom od vzhoda sem (Car-lepont- Moulin sous Touvert, Ontreches) v kotu med Oiso in Aisno približali na kakih 17 km. — Vas Vrigny leži 7 km zapadno od Reimsa. _ Dunaj, 10. junija. Dočim pošilja general Foch neprestano dele svojih rezerv na fronto med Oiso, Marno in Reimsom, ter se ne more odločiti za velikopotezno akcijo, sta Hindenburg in Ludendorff izvršila nov udarec. Nedaleč od bojišča pri Soissonsu na zapadnem bregu Oise so izvršile čete nemškega prestolonaslednika sunek v strategič-no posebno občutljivi odsek pri Lassignyju ter so iztrgali Francozom na fronti 15 km nekako 6 km globokega ozemlja. Veliko število vjetih dokazuje, da se je Nemcem posrečilo Francoze zopet presenetiti- Zlasti ±2l zvezo med četami pri Montdidleru in Complegnu Je ta sunek velike važnosti Dejstvo, da sta si sunka pri Soissonsu in Lassignvju tako hitro sledila, da sklepati, da sta bila oba sunka istočasno pripravljena, kakor sta tudi med seboj v tesn! zvezi. Berolin, 10. junija. Jugo - zapadno od Noyona smo sovražnika dne 9. junija iznova napadli. Po močni artiljerijski pripravi v noči od 8. na 9. Juni Je nastopila pehota na celi črti med Montdidierom in Noyonom k napadu. Po kratkem boju smo zavzeli Orvillers in zaiurišali Mortemer. Skoro ves francoski 113. polk je bil uničen aH vjet. Ob 8. dopoldne smo zavzeli Biermont. Okrog poldneva so poročali s fronte že o bogatem plenu med nJim o topovih. Preko Morteme-ra in pr^lersa gre aunek naprej. Qrvilly In Ricauebourg sta v naših rokah. Tudi vzhodno od Matze smo zavzeli sovražna pozicije in zasedli viSme pri Crarvju, Mo-reuillu in Thiescourtu. Berolin, 10. junija. (Koresp. urad.) \Volffov urad poroča: Velika zmaga nemškega cesarjeviča, ki je razbil nadaljni velik del bojne sile in bojnih sredstev entente, je obenem *povzroČHa razkroj in popolno razbitje Fochove manevrirske armade. Začetkom bitke ob Aisni je stalo 27. maja na fronti v boju 8 sovražnih divizij. S tem, da se ie napad razširil, da Je bilo v kratkem potegnjenih 7 nadaljnjih divizij v bitko. Od dne do dne naraščajoči uspehi so imeli končno za posledico, da je moral francoski vrhovni poveljnik Iznova vreči 36 divizij v bojno fronto. V celem je bil sovražnik prisiljen v kratkem Času vreči 50 divizij na fronti, ki Jo je hotelo nemško armadno vodstvo, v boj. Vsled angleških porazov potrebna oddaja francoskih skupin na fronto na obeh straneh Somme in na Flandr-skem je francoska fronta nevarno zapuščena ter Je to obenem krivo težkega poraza, ki so ga Francozi doživeli med Aisno In Marno ter novega poraza, ki Je zadel Francoze na fronti od Montdidiera do Noyona. Berolin, 10. junija. (Koresp. urad.) Na fronti Chateau Thierry in proti jugo - zapadu je dne 7. junija prvikrat napadla neka ameriška divizija. Gozd pri Bellauu je stal v ognjišču boja. Neki nemški polk je vrgel sovražnika z ročnimi granatami in bajoneti nazaj. Ko so kljub temu prešli deli ameriške divizije zopet v več valovih zapored v napad, jih je sprejel frontalno In z obeh strani silen in uspešen ogenj strojnih pušk in artiljerije. V gostih gručah so obležali Amerikanci mrtvi pred gozdom. Berolin, 10. junija. (Koresp. urad.) S Flandrskega poročajo: Dne 7. junija sta nenadno napadla dva sovražna oddelka med Meterenom in Merrisom. Mi smo jih z izgubami zavrnili. Isti dan zvečer se je pričel na mah silen ogenj na naše pozicije severno od Alberta ter mu je sledil močen sovražni napad 1 km južno od vasi. Samo na posameznih točkah se je posrečilo sovražniku začasno vdreti v naše najsprednje črte. Vse pozicije so v naših rokah. London, 9. junija. (Koresp. ur.) Tednik Field« je prinesel članek generala Focha, ki se bavi s potjo do zmage. General Foch pravi: Naše prvo vodilo mora biti, če naj kaka bitka doseže svoj cilj, da ta bitka ne bodi samo defenzivna. Iz tega izhaja, da mora pod vsakim pogojem ofenziva končati operacije. Pri tem je manj važno, ali se ofenziva že iz vsega pričetka prične ali pa sledi defenzivi. Ker je odločilni napad pravi konec bitke, morajo biti vse akcije preračunane na ta napad. Zato je bistveno, da ohranimo čim večjo manevrirsko armado kot rezervo. Taka armada je takorekoč samo orodje, da udarimo sovražnika. Manevrirsko armado moramo hraniti tako dolgo, da pride čas, da izvršimo odločilni napad. _ Hetiii podmorski čolni pred Ameriko. Berolin, 10. junija. Švicarski listi poročajo, da so bile pred ameriško obalo iznova potopljene nadaljnje ladje. O 16 ladjah se poroča, da niso dospele v namembna pristanišča. Pred ameriško obalo je bilo do danes potopljenih za nekako 40.000 ton ladijskega prostora. Haag, 10. junija.'»Times« poročajo iz New Yorka: VVashingtonske oblasti so odredile zatvoritev nadaljnjih pristanišč na vzhodni obali Zedinjenih držav, kar je posledica dejstva, da so opazili nemške podmorske Čolne nekako 60 milj severno od pristanišča Philadelphije. Ameriški parnik »MississippU se je le s težavo rešil pred potopitvijo. Podmorsk čolni so ga obstreljevali. Amsterdam, 10. junija. (Koresp. urad.) »Times« poročalo iz Washingtona: Nadomestni mornariški tajnik Franklin Roose-welt je izjavil, da je ameriško brodovno poveljništvo že koncem mala sporočilo vsem ladjam in obrežnim baterijam, da bodo najbrže dospeli sovražni podmorski čolni na obal Atlantskega oceana. To svarilo je bilo odposlano še predno je mornariško tajništvo klicalo o naoadih podmorskih čolnov. Parniki in jadrnice na morju in v pristaniščih so bili posvarjeni, počasi ploveče jadrnice brez prlDrav za brezžično brzo-javijanje pa svarila niso mogle več dobiti. Gre najmanj za dva podmorska čolna. V vladnih krogih so deloma mnenja, da je eden zmed obeh bojni podmorski čoln, drugi pa, da vozi zaloge ter je zgrajen nekako, kakor je bila zgrajena »Deutschland«. Podmorski čolni uničujejo večino nasprotnikov z artiljerijskim ognjem in bombami. Samo v dveh slučajih so uporabljali torpede. Položili so tudi nekaj min, od katerih pa sta bili dve uničeni. Po!iti£fn& vesti. = »Novice ne Izldeio? Iz krogov Susteršičevih somišljenikov nam poročajo, da dnevnik »Novice«, ki so ga nameravali izdajati Šusteršič. Lampe in Pegan. najbrže ne Izide. Zbirka za tiskovni fond »Novic« }e imela skrajno klavern usoeh, na drugi strani pa se zdi. da vlada, ki prihaja do snoznania. da je vsako ŠusteršiČevo politično podjetje že vnaprej falirano, noče dati zadostnih sredstev na razpolago, ki bi zasijrurala »Novicam« saj nekaj mesecev življenja. Tej informaciji bi pristavili, da se v zadnji izdaji »Resnice« ne nahajajo več običajni pozivi na zbiranje in priglaševanje naročnikov, tako da postaja vest verjetna. — Redni občni zbor naprednega političnega in gospodarskega društva za šentpeterski in kolodvorski okraj se je vršil v soboto dne 8. t. m. v restavraciji Tratnik ob številni udeležbi članstva. Predsednik deželni poslanec gosp. Josip T u r k otvori zborovanje društva, ki je vsled vojnih razmer moralo skoro štiri leta mirovati, pozdravi došle člane in odposlanca izvršilnega odbora narodne napredne stranke in nripravljal-nega odbora J. D. S. dr. A. Kramer-j a, spominja se umrlih in padlih članov ter naglasa veselo dejstvo, da se je društvo prerodilo k novemu življeniu. Dokaz temu ie dejstvo, da se ie priglasilo društvu do danes že 135 članov. — Tainiško in blagajniško poročilo, ki pričata o vestnem delovanju prizadetih funkcijonarjev, je podaj gosp. Poljšak, i Po f>oročiiu preglednika računov gosp. Gherbaza je izrekel občni zbor zahvalo dosedanjim funkcijonarjem. Nato se je izvolil per acelamationem soglasno sledeči odbor: Predsednik: Josip Turk. Odborniki: dr. Oton Fettich - Frank-heim (I. podpr.), Ivan Zupan (II. podpr.), Fran Poljšak (tajnik), Ivan Jakopič (II. tajnik), Ivan Ažman (blagajnik), Ferdo Accetto (blag. nam.), Andrej Kneisel, Rudolf Rozman, Luka Jelene, Jakob Lavtar. Namestniki: Leopold Jak, Ivan Skubic, Franc Grilc. Ernest Cerne. Pregledniki računov: Emil Gherbaz, Ignacij Smole, Franc Lang. — Pri slučajnostih se je razvila živahna debata, v katero so opetovano posegli deželni poslanec Turk, dr. Kramer, Weber, dr. Fettich-Frankheim, nakar je zaključil predsednik s pozivom na vztrajno in neumorno politično delo lepo uspelo zborovanje. = Protektorji jugoslovanskega gibanja in indirektni zavezniki entente, ki obljublja Cehom in Jugoslovanom narodne države, so po duhovitem uvodniku današnjega »Grazer Tagblatta« židovski socijalisti, ki da si pridobivajo simpatije Slovanov z — Ren-nerjevimi avtonomističnimi načrti. (»Gr. Tagbl.) očiyidno ne ve, da Jugoslovani Rennerjeve načrte najodločnejše odklanjajo). Kot glavni dokaz za to protekcijo navaja globokoumni graški Mst dejstvo, da se soc. dem. glasilu »Arbeiter-wille« ni dopadla badenska avdijenca južnih Nemcev in renegatov. — In temu se pravi nemška politika! = Konference o poljskem vprašanju na Dunaja. Z Dunaja nam poročajo: Tu se mudi avstrijski vojaški gubernator iz Lublina general LipoŠčak, ki je konferiral z zunanjim ministrom grofom Burianom, vitezom Seidlerjem. poljskim ministrom Twardowskim ter poljskim zborničnim podpredsednikom Germanom. Konference veljajo poljskemu vprašanju. General LipoŠčak je imel daljši razgovor tudi z jugoslovanskim podpredsednikom zbornice vitezom Pogačnikom. = Tednik urednikov »Narodnih Listov«. Iz Prage nam javljajo: Uredniki ustavljenih »Narodnih Listov« so pričeli izdajati poseben tednik »Cesta«, ki naj vzdržuje stike med bivšo redakcijo »N. L.« in čitatelji. Značilno je, da velika večina naročnikov »N. L.« plačuje naročnino naprej, da tako omogoči materijalni obstoj osobju. ki je bilo zaposleno pri »Narodnih Listih«. Tozadevno akcijo je pričel praški mestni fizik dr. Prochaska. ki je razposlal naročnikom posebno okrožnico ter je dobil na svoj poziv že na tisoče obveznih odgovorov za nadaljno plačevanje naročnine. Abonenti »N. L.« dobivajo sedaj v nadomestilo tednik »Cesta«. = Kaj pa ie to? V založništvu rene-gatskega glasila »Štajerca« v Ptuju je izšla cela vrsta letakov, ki z lopovsko logiko dokazujejo veleizdajniški značaj jugoslovanskega gibanja ter blatijo naše ljudstvo in njega politične voditelje. Iz več krajev nam poročajo, da so bili dotični letaki poslani tudi vojaškim formacijam in da se tam uradno delijo med slovenske vojake. Med drugim se to dogaja tudi v Šiški. Zdi se nam, da so vojaške oblasti pač zadnje poklicane tvoriti pomožno četo ptujske renegat-ske politike. sat Vzorec štajercijanskih letakov, ki jih razširjajo sedaj zlasti med slovenskim vojaštvom, mora poznati tudi širša javnost da si napravi sodbo. »Koroški« letak pravi: Našo Koroško hočejo raztrgati! — V službi naših sovražniknv hočejo našo Avstrijo razbiti! Kdo? Ve-leizdajalski Jugoslovani! To so težke trditve, ali dajo se dokazati. Pač prihajajo jugoslovanski apostelji s pobožnimi obrazi in patrijotičnimi besedami k nam. Vedo pač, da si Korošec svoje pošteno srce, ki je stokrat za domovino krvavelo, ne pusti od nikogar zastrupiti. Tako, kar večne skalnate stene v naši prekrasni domovini, taka je zvestoba koroškega ljudstva... Zato pomagajo lepe besede Vseslovanov le pri onemu malemu delu našega ljudstva, kateri je davno že pokvarjen in taki hujskarlji pristopen. Mi pa hočemo nevarnemu nasprotniku larfo iz obraza iztrgati! Kajti dvanaista ura za odločitev naše stare Avstrije se bliža. KajhočejoJugo-Slovani? Po njih »majski deklaraciji« zahtevajo ti veleizdajalci združenje vse na Avstro-Ogrskem živečih Slovencev, Hrvatov in Srbov pod žezlom Habsburžanov. Tasamaobsebiza-ničljiva, veleizdajalska, skoz in skoz državi soražna izjava pa je tudi velika laž. Jugoslovani izjavljajo sami očitno, da ta deklaracija, za katero bi se moralo pisatelje po veljavnih kazenskih postavah že davno v ječo vreči, da vsebuje ta izjava torej le njih najmanjšo zahtevo. To se pravi, da po izpolnitvi te želje bi se jugoslovanski »Volk« spožrešnobes-nostjo novi kos mesa iz trupla potrpežljive mamice Avstrije iztrgati hotel. Zdaj pa poglejmo deklaracijo. Po uresničenju jugoslovanske države postane Jugoslovanom Ie še ena želja. In ta se glasi: Jugoslovanska država, ki ne stoji več pod žezlom Habsburžanov. Na ta način nam hočejo Jugoslovani našega cesarja oropati, in mi, ki se nas hoče enostavno s kožo in dlako požreti, ki se nas hoče enostavno odrezati od domaČe grude, ki naj Habsburg pozabimo in pred kakšno kraljemorilsko tolpo v Belgradu na trebuhu lazimo. Potem pravi m. dr.: Danes izjavljajo slovenski duhovniki očitno, da jih katoliška vera ne briga dosti in da je zanje jugoslovanska država glavna stvar. V jugoslovanski državi bi imeli Srbi veliko večino. Samoumevno bi pridobili nadvlado in bi vse, kar ni srbsko, uničili. Oj. Srb zna čez mrliče korakati in se v potokih krvi kopati; katoliška vera bi v jugoslovanski državi brez sledu izginila. In dr. Korošec kakor drugi hujskači bi kot pravoslavni popi srbskemu nadpopu po žganju dišečo des- nico lizali... Tako se nam hoče ljubljenega cesarja oropati, tako se nam hoče vero naših očetov ukrasti. Ali vroča jeza prime naša koroška srca. ako slišimo o raztrganju naše dežele. Ali je počila najprvo ob robu večnega snega zato koroška puška, da bi zdaj strahopetni izdajalec edino našo deželico kakor kup dreka na svoje gnojne vile nataknil in v vse vetrove razpršil? Oho, tu bodemo mi Korošci tudi še eno besedo govorili, naša kri v vojni ni pobila hladnejša. Nikdo na svetu, nober stava, noben človek in noben Bo^ ne bode Koroške raztrgal. In zdaj eno besedo jugoslovanskim voditeljem: Zakaj se o tem jugoslovanskem vprašanju pred vojno ni ničesar slišalo? Sredi v vojni šele, ko je bila Avstro-Ogrska v največji nevarnosti, prišla je naenkrat izjava Jugoslovanov in je sledeče revo-lucijsko gibanje na celem jugu naše domovine pojavila. Zakaj? Zakaj ravno sredi v vojni? Glavna stvar je sledeča: Pred in med vojno je cela vrsta z Avstrijo nezadovoljnih veleizdajalcev čez mejo pobegnila in se je sovražniku pridružila. Ti zločinci so ustanovili »Jugoslovanski klub«. Anglija in Francoska obljubili so jim vsako pomoč in uresničenje njih načrtov na mirovnem kongresu. Ti zločinci, ki bodejo morda prav kmalu vislice kinčali. so imeli zdaj svoje zveze z veleizdajalci v notranjem Avstrije. Vsled te zveze močni, vsled milosti našega cesarja predrzni, vsled slepote oblasti nesramni, prišli so sedaj ti jugoslovanski volkovi in zahtevali jugoslovansko državo. Jugoslovanska država ni nikdar želja slovenskega ljudstva. Ona je le po izdajalcih vtihotaplje-na laž in zahteva entente, katera hoče s tem edinost v Avstriji razbiti! In tako dalje. Renegati razširjajo te letake kot ^testament^ pokojnega Linharta! .. = »Abend« zopet izhaja. Danes zvečer je prvič zopet izšel dne 18. marca ustavljeni napredni večernik »Der Abend« pod novim naslovom »Der neue Abend«. = »Neue Sfldslavische Rundschau« se imenuje nova, v nemškem jeziku v Zagrebu izhajajoča revija, ki hoče biti informativen organ o jugoslovanskih razmerah. Revija, katero urejuje dr. Niko Kreković, stoji na programu narodnega jedinstva, demokracije in samoodločbe. = Poljsko vprašanje. V članku o poljskem vprašanju zahteva »Berliner Tageblatt«, da naj se to vprašanje 2e enkrat reši. List priporoča kot srednjo rot med avstro-poljsko in nemško-polj-sko rešitvijo srednjeevropsko rešitev. Ta sporazum na srednji črti bi imel po naziranju vodilnih poljskih politikov tako obliko: Varšavska vlada bi vplivala na Poljski klub na Dunaju, da naj podpira avstro-ogrsko vlado, od česar si Poljaki obljubljajo precej pozitivnega uspeha. Ta sporazum na srednji poti bi moral postaviti Poljsko državo popolnoma samostojno na svoje noge, ne da bi se Poljska s kakoršnikolimi aneksija-mi razkosala ter bi se Poljska pridružila v ozki zvezi obema ct irstvoma. Skleniti bi bilo treba primern- carinske, železniške in finančne pogodbe. Treba bi bilo tudi vojaške konvencije, pri čemer bi pa morala Nemčija kot najbolj udeležena država imeti prednost Nemški inštruktorji bi morali prevzeti organizacijo poljske armade in za slučaj vojne bi se postavil skupen generalni štab. Zunanja politika Poljske bi mogla biti samostojna, ne bi smela pa kreniti od srednjeevropske misli. Orof Czernin le enkrat govoril o t m. da naj tvorijo zunanji ministri teh ireh držav potom neprestane izmene misli in potom trajnih konferenc takorekoč nekak clearing. Za poljski blagovni promet na morju bi prišla v poštev mesta Gdansko, Riga in Vindava. ki bi morala dobiti poljsko prosto pristanišče. Na Visli in na eni izmed železnic bi se mogel priznati Poljski carine prosti prehodni promet. Težavna je rešitev teritorijalnih vprašanj. Na noben način bi ne bilo mogoče prepustiti Poznanjskega bodoči Poljski. Glede prepustitve Galicije Poljski se zdi, da ima »Tageblatt« isto mnenje, če tega tudi ne pove. Srednjeevropska rešitev poljskega vprašanja ima torej kakor se zdi, za predpogoj, da se Poljska odpove Poznanjski in Galiciji. List pra-*vi nadalje: Ce naj se Poljska v bodoče razširi na Belo Rusijo, kjer je precej procentov posestva v poljskih rokah in kjer poljska kultura prevladuje, je to zadeva, ki briga Nemčijo še le v drugi uvrsti, enako kakor priklopitev Besarabi-je Romunski. v = Proces proti poljskim legij on ar-jem. V Marmaros - Szigetu se je pričela, kakor smo že poročali, pred vojaško sodnijo dne 8. junija glavna razprava proti obtožencem razpuščenega poljskega pomožnega zbora. Razprava je javna. Predlog braniteljev, da bi se vršila razprava v poljskem jeziku. Je vojaška sodnija odklonila. Med poslušalci so razni notabli. ekscelence Gla-binski, Jaworski, prof. Lubomirski itd. Obtožencev je 112, med njimi 88 oficirjev. Obtoženi so zločina proti vojni sili države, zagrešenega z dezertiranjem, uporom, snovanjem komplotov, tatvinami, javnimi nasilstvi itd. Prvi je bil zaslišan stotnik - intendant dr. Roman Gorecki, ki je izjavil, da se ne čuti krivega. Poljskim legijam pripisuje manj vojaški in bolj politični značaj. Poudarjal je nevoljo med poljskim narodom, nastalo vsled brest - litovske mirovne pogodbe radi utelešenja Chol-ma in Podlahije v Ukrajino. Vesti, ki so nastale v zvezi s tem, kakor o odstopu poljske vlade, o demisiji regent-skega sveta so spravile legijonarje v nevzdržljivo razmerje s poljsko javnostjo in v naspr - s svojimi vojaški mi dolžnostmi. 1 irava se nadaljuje i = Čehi v Bologni. »Neues VViener l TagblatU javlja.: Politične in vojalke .te' 130. Stev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 11. junija 1918. Stran 3 oblasti v Bologni so povabile češkoslovaško brigado, ki odhaja na italijansko fronto, da poseti mesto. »Assozia- zione patriotica« je priredila slavnosten obhod in Češke goste so spremljale vojaške godbe. Čehi so korakali skozi mesto na trg »Vittorio Emanuele«, kjer so bili slavnostno pozdravljeni. Na koncu so zapeli češko himno. = Kralj Nikola v Rimu. »Reichs-post« poroča, da je črnogorski kralj Nikola dospel v Rim na daljši obisk k svojemu zetu italijanskemu kralju. = češke brigade na Ruskem poražene? Nemški listi poročajo iz Kijeva: Na Ufi so bile češke čete razorože-ne. Pri Siranju so dobile sovjetske čete, ki jih vodi ljudski komisar Podvojski, ojačenja: boj traja. Pri Samari je boj končan. Čehi so se vdali. Večina njihovih častnikov je vjeta. = Japonska in Nemčija. London. 10. junija. (Koresp. urad.) Poročevalec •Daily Mail« V Tokiju je imel razgovor « bivšim zunanjim ministrom in sedanjim voditeljem opozicije Katom. Ta se je izrazil o sibirskem vprašanju takole: Japonski ne kaže intervenirati v sibirski zadevi, ker za to nima povoda. Namen angleško - japonske zveze je, da se ohrani mir na vzhodu. Za Japonsko ni bilo vzroka, da bi se spuščala v »por z Nemčijo. Samo zaradi zveze z Anglijo, ki je določala omejeno udeležbo, je Japonska nastopila v vojni. Kljub temu bi japonski narod zahteval takoj protiodredbe. če bi prišli Nemci v vzhodno Sibirijo in Mandžurijo. Prava politika Japonske bi bila. če bi skušala doseči obstoj zveze z Zedinjenimi državami. Potem bi ne bilo mogoče Japonske izolirati. Na noben način pa ni mogoče misliti na nemško - japonsko zvezo. Z Goriškega, 7. iuntja 1918. šolsko vprašanje v Gorici. Kakor smo že večkrat poročali, ne imel dno 18. maia t. 1. deželni Šolski ml v Gorici svoio sejo. ki ie bila z ozirora na našo šolstvo velikega pomena. Slovenski člani so zahtevali V M seli nai se otvoriio s prihodnjim šolskim letom vse srednie šole v Gorici. Tei zahtevi so ugovnml* vladni zastopniki, češ, da BO vsa šolska poslopja zasedena po vojaštvu. Taki pomisleki od strani vladnih zastopnikov so zelo značilni Zakaj se ie pa znalo poslopje nemške gimnazije pravočasno iz-prazniti in s tom omogočiti niegovo te-meliito in hitro oonravo. za katero to vlada dovolila takoi 110.000 K. (reoi in piši sto deset t*sc? kron")?! Zakai uživa ravno ta zavod take ugodnosti? Zft nie-govo izpraznitev ni bilo treba nobene seje. nobene prošnie, nobene »ht« Za druge, nenemške šole v Gorici ie moral biti soglasen sklep, s katerim se ie pozivalo vlado, nai jih otvori s pri-hodniim šolskim ietom. Bati se ie pa. da ostane vse Ie pri prej navedenem skrenu. ker izprememba se še ne nožna nobena. Trije dobri meseci nas še ločijo orl prihodnjesra šolskega leta. Da bi se v tem času vse popravilo in vse pripravilo za pravočasno vporabo. dvomimo, ker vidimo, do nismo prišli v teh treh tednih od zadme seie deželnega Šolskega sveta niti za korak ri»np "Priporočamo vsem merodajnim faktor^ jem to zadevo in lih miino prosimo, nai ie ne izpuste niti za trenutek izpred oči. ker zgoditi se bi znalo, da bo s septembrom otvori ena nemška gimnazija, Slovend in Furlani pa nai pošiljajo še dalje svoje otroke v liublianske. tržaške in kromeriške šole: odločni slovenski in furlanski očetje bodo imeli na ta način dvojne ittoške. med tem ko bodo 1 ahko Šolali V na*e kraie poslani nemški uradniki svoje otroke doma. če se sploh more trditi, da ie Gorica niihov dom. K pivari <=e povrnemo o priliki! Freie S ti nr men. Marburgerca le začela napev celovško >stimce< so vzele čez in ta harmonični dvospev razveseliine sedaj Nemce in — Slovence. Ko smo prebrali svoj čas članek v Marburgorei. smo takoi sumili, da se skriva za gostobesedno iezo njenesra dopisnika odbita gostilniška koncesija. 8 imce od 2. innha t. 1. so odgrnile pai-čolan in pokazale, da se nismo motil*' >štimce< trde namreč, da ie seda i že dvakrat toliko gostilen v Gorici, kolikor jih je bilo v mirnem ča3u in da se s tem pospešuje slavizaciia Gorice. Ta trditev je taka bedastoća, da ni vredno izgubljati besed o niei in da skleoamo po taki štimci na dolga ušesa. Znano nam ie. da se ravno 81 o v e n c i pritožuieio. ne dobivši koncesije za krčme. Molčali emo o tem. zastopajoč stališče da le preveč gostilen nekaj nezdravega na narodnem telesa. Kar se tiče Krpance v hotelu >Angelo d' oro«. v katero se zale-ttrje nemški dopisnik, ie ona le poslo-vodkinia, postavljena kot taka od dedičev nreišnie lastnine hotela. In krčmar Peter BiteŽnik. kateremu ni bila dovoljena otvorite^ krčme, kar pa navajajo štirace v dokaz za slavizaciio Gorice, ali ni Slovence? Stimce so zapele v tem ozirn >fov8c. Mi povemo svetu, zakai se ieze Nemci na slovenske gostilničarie. Ne di5i iim še priti v Gorico, prenevarno se iim zdi. na drnc' strani bi pa radi dobili (kot tulci i) v ugodnejšem trenutku — recimo po vojni — vse koncesije v tem za tujski promet od narave naravnost ustvarjenem mestu Sole imajo, na državni postaji vlada Wieser s svoio številno gardo nemških uradnikov, uoduradni-kov in delavcev, radi bi imeli šo vse krčme, da bodo na ta način ponemčeva-li Gorico in bogateli na račun avtohtonega prebivalstva. Tako rile jo Nemci povsod v naše mesto in vsi dopisi v nemškem Časopisju glede slavizacije Gorice so sama laž, ki razkriva njihova nečedna stremllenia. Taktiko fmaio sicer spretno, tod« razkrinkali smo 1ih oravoča-sno. Most do A dri je čez Gorico, to ie alfa in ornega nlihovega mišljenja, in če iim zmanjka materiial za zgradbo goriškega stebra, sežejo po laži in natolcevanju. Namen posvečuje sredstva! Zaplemba. V eni zadnjih številk ie zaplenila cenzura notico, ki go- i vori o nekem razglasu goriškega ma-' gistrata. Kar e lahko bral v Gorici vsak otrok m kar ve brez izjeme vsak meščan, tega ne smejo zvedeti Kranjci, čudno! Nismo mislili, da zna vladni komisar za goriško mesto, grof Dandi-ni. pisati tudi za ljubljansko cenzuro. Nov oddelek se ie ustanovil pri statistično anagrafičnem uradu go-j riškega magistrata, ki ima nalogo, da ; sprejema in shranjuje ključe onih sta-I novani in hiš koiih lastniki so odsotni. Istočasno s ključem se izroči tudi zapisnik o predmetih, shranjenih v stanovanju. Ta zapisnik mora sopodpi-sati načelnik dotičnega mestnega okraja. — Lastnik ie torej z izročitvijo ključev zadostno zavarovan proti tatvini! In če bi v tem tičala res kaka posebna varnost, zakai se ni kal takega že preje ukrenilo, in ne komai sedaj, ko ie Gorica popolnoma okradena. Žalibog, da prihajajo dobre ideie pet minut — prepozno, ali pa sploh ne prideio. Goriška razsvetljava. Le malo žarnic gori na gotovih križ - cestah po goriškem mestu in še te ne celo noč. Kadar 1e oblačno. 1e zelo nevarno hoditi po mestu Tu pa tam zapirajo ulične hodnike grušč, zapore in deske, segajoče globoko v ulico in naznanjajoče, da ie dotična hiša v popravilu ali razsulu Res ie sicer, da nima nobeden ničesar iskati po noči po mestu, toda nai se ne zabi da prihaia V^' po polnoči vlak na državno oostaio in da morajo ljudje v mesto po temi. Zato nai bi se pustile goreti svetilke vsai toliko časa. da se spravijo ljudje brez nevarnosti domov. Cd posameznika se pač ne more zahtevati, da ponese petrolejko ali svečo s seboi, ali pa da bi si svetil celo pot z vžigalicami, ki bi ga stale pri svoj5 današnji kakovosti in draeinii gotovo par kronic samo do Travnika. Enakopravnost?! Po dolgem, dolgem času se opazujejo v Gorici veliki plakati v kričečih barvah in v slovenskem jeziku. (Čuite. Čuite'^ Priti ie moralo osmo volno posojilo, da se ie na velikem b?»rvanem paniriu priznala prisotnost^ Slovencev v Gorici, seveda zraven Nemcev in Italijanov. Takim priznaniem nismo še vaieni in prav radovedni smo kako iznenađenje nam prinese deveto. Schulvereirska šola v Gorici Ni Senčnem tra seve ne od^ovaria resnici Toliko Vam novem v Vaso informaciio* Bodite boli oprezni nri snreiemaoiu »n ob-lavMmu goriških dopfcov! Z odličnim spoštovanjem in Prijaznim pozdravom vaš udari L. Klfnkec. Mariborsko nismo. (Od na!ec:a dopisnika.) Maribor. 9. Junija. O i r's t m a y e r} eV Franci politizira. Girstmaverjev Franci ie kaj Mtro pozabil, kai ie dobil dne 7. aprila v St. Janžu. Sedai hodi svoio Jezico kuhat nad Slovence na KoroSko. To nedeljo n. pr. Je bil v Velikovcu. Ali se ga Je tudi tarn spomnila kakšna rahločutna Slovenka, bomo videli, kadar se vrne. Zmodrilo ga res še ni* O'o spod ar's t v o. Uresničilo se je, kar ie vsakdo kot posredno posledico brezglavih rekviziclj pričakovat: zmanlkalo Je semena za kasno setev ajde in prosa. Dru-jo leto menda sploh ničesar ne bo. — Cene svinjam so narasle naravnost na pravljične višine: šesttedensko prase velia 250 do 300 K. 12tedensko pa R0O K. In kljub temu pripovedujejo, da bodo cene svinjam novi-Sane 5e za nadaljnjih 50 odstotkov sedanje cene. To bi bilo naravnost nezaslišano in bi. naravno, v najkrajšem času pognalo tudi cene masti tako zelo, da bi bilo nemogoče si jo knoovatl. Koliko pa iih Je. ki so si mosdl kupiti orase ter se vsai za silo zavarovati za prihodnjo zimo In pomlad? Tz-sovor. da rdečica mori, ne drži; snažni hlevi in točnost v reji, posebno pri sedanji nezadostnosti, sta največja neprliatelia rdečice. — Trta že malone no vseh Sloven. goricah najlepše cvete. G-ozdie izborno kaže. Samo, pri sedmiem Hadn bo troela kakovost in razlika vin J. 1917^18 bo velika. Razžaljen je časti potom tiska. V svoiem tedniku »Untersteierische VolkszeitunsrT je dnlžil pred neVako poldrugim mesecem tiskarnar Rabič veterinar, nadzornika in ravnatelja mestne klavnice Kerna. da je en vagon svinjskega, prekaje-neza mesa pod roko poslal neznano komu v LJubljano. Nadalje je pisal v svojem listu, da je bilo Se za 300.000 K in 30.000 K pre-kajenega svinjskega mesa na tihem razpe-čanega. Ta zadnja obdolžitev pa je bila tako sestavljena, da se je mogel Rabitsch izgovoriti, da ni naperjena proti Kernu. O onem vagona prekajenega svinjskega mesa pa je Rabitsch obdolžil Kerna ponovno javno na zborovanjih »društva nemških stalno nameščenih« in pred županom, kjer je dal svojo obdolžiu*v vpričo njega, dr. Orosla in dr. Schienerja na zapisnik. O vsem tem se je sedaj vršila pred okrajno sodnijo proti Rabitschu obravnava zaradi razlalje-nja časti potoni tiska. Rabitsch je protestiral, da se vsa zadeva obravnava pred okrajnim in ne porotnim sodiščem, kamor pravzaprav tudi spada in se Je zato uradnik okrajnega glavarstva Slawitsch I marca meseca, da je izročil ravnatelju i Kernu tovorni list za en vagon prekajenega I svinjskega mesa, da pa se to meso ni v Mariboru razdalo. Nadalje ie imenoval kot pričo tudi še vpokojenega davčnega kontro-loria Kahlerja. Sodnik ie obravnavo preložil na nedoločen čas, da se povabita tudi ti dve priči. — Svojo dolžitev je Rabitsch dvignil v svojem tedniku »Uniersteirische Volkszeitung«: kompetentna je torej porota. Rabitsch je pa tudi ustno in celo na n-a-gistratu ponovil svojo obdolžitev; zato so si gospodje nemški nacijonalci izbrali okrajno sodišče in g. Modrinjak jim je očividno rad ugodil. Za nemške nacijonalce je to velika dobrota: pomislimo, porotna dvorana, v katero gre na stotine poslušalcev, pa mala dvoranica, soba okrajne sodnije, v katero gre komaj 20 oseb. In: če gospodje molče, nikdo ne izve pravočasno, kdaj se obravnava vrši. Gospoda se nečesa boji; to stoji! Izpred porote. Dne 30. decembra 1917 sta se sprla v gostilni Julijane Verglesove v Račjem zakonska Tone in Marija Dobitsch. Končno je gostilničarka bojevito Dobitschevo porinila ven na hladno in zaklenila gostilniška vrata. V tem sc je bila oborožila V.arija Dobitsch s plotni-co in ko je stopil iz gostilne poštar Fran Bothe, ga je tako udarila preko čela in lica, da mu Je zbila oko. Bila je krivim spoznana prestopka proti varnosti življenja in obsojena na tri mesece zaoora. Bojevito žen-Šče bi bilo več zaslužilo. — 351etna vlni-čarka R. Slana je v Cerovcu pri Ormožu dne 28. ianuarja t. 1. porodila dete, katero je pri priči usmrtila in zakopala v gnojnico blizu hiše. Porotniki so vprašanje deto-mora ?anlkal!. pač pa potrdil ono proti varnosti življenja. Slana je bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora. Vštcjc se ji preiskovalni zaoor od 14. februarja dalje. Usmiljenost milijonarjev. Vcteparomlinana Franza v Melju so ž« pred voino Šteli med milijonarje, med vojno pa Je hlegOTO premoženje Se ogromno narasla Da vidijo ljudie. kako usmiljenega srca da je. sedaj ro trikrat na dan napeče kruha in ga porazdeli med siromašne otroke. Krrh nt bogsivedi kakšen, običa'ni kornmjak, drM v?ak otrok nekaj več kot četrt. To ćo^ milijonar, ki hI zamogel takim otrokom vzdr?avati brez posebnega, sploh brez vsake obremenitve svojejrn žepa. vsai ooolaan-<;ko ktiMnlo. Več kot 50 otrok Itak niti kruha ne debi. — slabše ie Elede velenaro-mlingria »Schcrbauma«. ki menda sploh ne ve*, da so na svetu tudi siromaki in siromašnih staršev otroci. Ta r.amreč niti toliko ne napravi kot mellski Franz. ohrtria M* v Trstv. Kakor znano, se otvoriio nr. tržaški državni obrtni šoli vsporednice i slovenskim ličnim ierikom na o«1^1* ' za pomorska strojnike in za mizarie ter n* dekliškem oddelku za ročna dela. Slovenci živo potrebujemo za svoio bodočnost strokovnih sol: potrebujemo v bodočem Trstu svoiib Hudi v v=*eh strokah. Ne sme o«^aM na pm-od^n* rr°' samo pri omenjenih vsporednioah. marveč otvoriti se moraio slovenske vzporednice na vseh oddelkih obrtne sole. zlest* na vtiH* obrtna so^a s svoii-ma. dvema oddelkoma: s stavbnim in mehaniskim oddelkom Minister za Javna dela ie snm nrinornal notrebo teh oddelkov Jn obHnbil da ukrene potrebno, tako da lnbko računamo z otvorit-viio t^b oddelkov že s prihodnjim šolskim le^om. ViSia obrtna Šola ie strokovna srodnia ftola ki nai podaia učeucem potrebne strokovne znanosti m določene panocro stavbne in mehaničke obrti, polecr tega pa tudi snlosno kulturno izobrazbo nuino potrebpo za VRe one, ki hočeio samo«;toino voditi večje inda-striisko nodieHe Učna doba traja na stavbnem oddelku n semestrov C4 in pol lota), na mehaničkim pa P semestrov. Stavbni oddelek vzgnla nara^čai za sa-mostoino stavbpr, obrt in pripravlia strokovno urndoiStvo za razne panoge stavbarstva. Absolventi o te sole se po^večaio torej ali samostoini stavbni obrti, ali na se nastavliaio kot tir^'1^"' v tehniških oddelkih dr7f»vuib. deželnih. občinsVib. žplerničVih ali pa, za-Hebnih uradov Mehanički oddelek pa vzgnia tebnirno izobražen nara^^ai za tovarne, ki izdolnieio stroie in cieer v orvi vrsti ladiiat*» stroie. ter orinrnv-lia primerno tu^i bodoče predstojnike in vodie mebftpJ5trib ^e^*vnlfl mar»i3e in srednie velikosti Zrelostno spriTe-valo tega oddelka ie tudi dokaz vsoo-soblienosti za izvrševanie sledečih koncesiioniranih obrti* izdelovanie in popravljanje stroinih kotlov, napeljave plina, elektrike in vode. Absolventke te Sole izvTsuieio torej ali samostojno obrt v omepienih panogah, ali pa so nastavljeni. kaVor ore^^toiniki in ravnatelii v velikih podietiih za izde-lovanie strojev in z* obdelovanje kovin, ali na so tehniški uradniki v javnih službah (državnih, mestnih ali železniških, v elektrarnah in plinarnah) Ab8olventie tega oddelka pa se smeio vpisati tudi v vičio šolo za ladie-deMvo ki ie priklopliena viSjl obrtni soli v Trstu. Poboji za sprejem v T. letnik stavb-nega^ ali mehaničkoga oddelka no: do-polnieno Ptiripaisto leto. dovrsitev četrtega razreda kaVe srednje 5ole Treal-ke rHTun^^ije. poMne gimnazije) ali pa nadalievalnega (IV.) ra-rreda meščanskih Sol. oziroma tudi ITI, razreda me-MftftSkiii Sol. V tem slu?ajn pa s *>po-voljnimUmetniškega paviljona« na Zrinje-vem, kjer ima >Prehrana< svoj sedež. Vsi so bili veseli in prav dobro razpoloženi. Izpraseval sem posamezne, če so siti. Z veseljem so mi hiteli kazat, kaj so dobili: Zjutraj čaj s kruhom, ob desetih kruh in marmelado, opoldne juho, krrha in vsak iedno meseno klobaso. Dečki in deklice so mi kazali kruh. nekateri celo po pol klobase, ki jim je ostala, ker niso mogli vsega spraviti pod streho Nekateri so spali v travi, očividno utrujeni od vožnje, drugi so se igrali, a ieden izmed njih, visokorasel slok dečko, je bil za nekakega poveljnika, ki mu pa ni bilo treba prevečkrat intervenirati. Peca ie došla vseskozi dobro oblečena, kakor čuiem. zasluga tržaškega odbora v pomoč sirotam padlih vojakov. Te dni pe končno ustanovi v Zagrebu odbor slovenskih žena, ki bo skupno z istrskim, dalmatinskim in srbskim odborom pomagal službenemu >Osredniemu Odboruc pri spreiemanm nadziranju in spremljanju dece na ko lodvoru. v mestu in pozneie na kraju namesčenia samega. Ustanovljenje in sestavo Vam iavim prihodnje dni. Vsekakor treba sedai. da se čimnreie sestavijo v Ljubljani Osrednji in v Trstu in Gorici lokalna odbora, da naj-potrebneiso deco izberete, opravite in v sporazumu z nami privedete semkaj. Za sedai ie pripravljenih 600 mest za nas, to ie za 200 otrok iz Trsta in okolice. 200 od Devina do Gorice. 200 od Gorice do Bovca. Kasneie bo zooot vpc mest. tako da se nadejamo, da bo preko ooletja nameščenih več tisoč otrok na Hrvatskem na prehrani. 0 tem izide v kratkem proglas in natančneja navodila. Vsekakor naj deca prinese seboj svoje šolske in druge dobre kniiore. Akcija ge namerava začeti na veliko, da se resi čim več dece glada. V postev pride seveda le ona deca. ki ji v naših opustošenih krajih preti glad v pravem pomenu besede, kakor n. pr. v Bosni in Dalmaciji. Gotovo pa ie. da je to ledna od nalvažneiih akcij, ker se s tem očuva najdražje in najvažneje, kar imamo. Mi h irimM feM Imenovanja v primorski davčni slnžbi. Za davčne upravitelie so imenovani med drugimi davčni ofioijalh Avgust Ceian. Anton Vodopivec. Viktor Kavčič. Milan Subič. Fudolf Brainik. Ciril Ivanrič. Gvidon Stres, Ivan Bo-'nač in "Rudolf Hrast. Za davčne ofici-iale so imenovani asistentie: Josip De-vetak. Fran Vogrič, Fran Pirih in Alojzij Cotič. Revizija voiaškili oprostitev na ozemlin. katero ie bil sovražnik zasedel. Revizija vojaških oprostitev na ozemlju, katero ie bil zasedel sovražnik, se vrši nnlvnndno od 10 t. m. dalie in je odmerjena čakalna doba na 10 tednov, najdalie do 19. avgusta t. 1. Za potrdilo vojaške oprostitve morajo prositi domobransko ministrstvo vsi oni. ki nimajo oprostilnega odloka z datumom po 10. aprilu 1917. Banke in obnova Goriške. >Lavo-ratore« poroča iz Gorice, da nekatere banke že pridno deluieio na Goriškem, pred vsem slovanske in da ie >Z i vno-stenska banka« dala 100 miliionov lir na razpolago za nakup zemljišč in hiš. Četudi so podrte. Kar dežuje ponu-deb lastnikom, ali ti imaio toliko ljubezni do svoie lastnine, četudi ie razbita, da se nrav nič ne podvizajo z odzivi na vabljive ponudbe. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Maior v zboru generalnega štaba Pudolf Luka n c pl. Savenburg ie odlikovan z vi-težkim križem Leopoldovega reda z voino dekoracijo In meči. Ponovno ie dobil cesarsko pohvalno priznanje z meči rezervni nadporočnik Josip B r i-celi težk. art. p. 122. — Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Lfnbliani ima v Četrtek, dne 13. junija t. 1. ob 4. nri popoldne v zborničnih prostorih (Beethovnova ulica 10. I. nadstropie) redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom: I. Predložitev zapisnika zadnje seje. IT. Naznanila predsedstva. III. Naznanila tajništva. JV. Volitev predsednika, podpredsednika, provizornega predsednik? in treh računskih pregle-dovalcev. V. Zbornični račun za 1. 1917. VI. Prošnie za podpore: a) avstr. družbe Rdečega križa: b) slovenskega odbora za preskrbo invalidov: e) OdilHi-nega zavoda za slepce. VII. Personali-jo. VIIT Ta ina seja. — Politični razgovori se nadaljujejo v sredo 12. t m. ob R. uri zvečer. Na dnevnem redu ie razgovor o predlogi za izpremembo in dopolnitev predlaganega organizaciiskega reda J. D. S Vablieni so vsi člani Mce) liubiianskih pol. društev oziroma krajevnih organi-SMti poMboo pa niih celotni odbori. — Četrtkovi politični razgovori j ljubljanskih pol društev se nadaljujejo prihodnji četrtek 13. t. m. ob pol 9. uri Na dnevnem redu ie razgovor o pisme- I nih predlogah posameznih društev gle- l de 30. t. m. na ustanovnem zborovanju J. D. S. Udeležba odborov pol društev ! nujna — Seia gospodarskega odseka i »Slovenske Matice« se vrši v sredo, dne 12. t. m. ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo blagajnikovo. 2. Poročilo tajniko-vo. 3. Določitev cen knjigam iz Matične zaloge 4. Slučainosti. — Pravnik Tone Kržišnik je poslal iz italijanskega vjetništva svojemu prijatelju dr. A. R. sledečo zanimivo dopisnico: Dragi mi! Tvoje usluge prema meni so res velike. Ne ves, kako si me razveselil s knjigami, posebno z Cankarjem in Albrechtom. Kedar Dišeš Albrechru. mu izrazi moje čestitke. Vzamem s seboj samo te knjige, me bodo spremljale povsod. Tu se mi še ne godi preslabo, imam dosti inteligentne družbe: dva pravnika Slovenca Vizjak in Gomzi iz Celja sta tudi tu. Študiramo pridno najrazneie stvari. Večkrat 3e vržem na pravo, pa zopet T-ustim. Sedai zopet on mesec nisem pogledal pravniških knjiff. Piši mi mnogo in pogosto. Prisrčno Te pozdravna Tvoj Tone Kržišnik. Vittoria. 9. maia 1918. (došlo 9 junija 1918.) — Kdo izmed vjetnikov. ki se vračajo iz Rusiie bi vedel kaj o mojem bratu Lovru Raigeli. ki ie služil t 27. dom. polku 3. stotniia? Njegov naslov je bil Minovoi dvor, Orenburg. Pisal je zadnjič me=eca oktobra leta 1917. Komur bi bilo kaj znanega o njem, nai blagovoli sporočiti, proti vrnitvi stroškov. Jelici šmitek. Kropa, Gorenjsko. — Slovensko Planinsko Društvo naznania, da je njegova Kamniška koča na Kamniškem sedlu že otvorjena in oskrbovana. Pot ie lepa, brez snega, flora se razvija in vsak dan vifiie pomiče-, cvete že tudi sleČ (rhododen-dron), avrikole itd., in ker ie že tudi toplo vreme, ie priporočati izlet na to po svojem razgledu in lahkem pristopu znano točko. Koča je oskrbljena z dobro pijačo in za potrebo tudi s jestvi-nami. dobi se vedno čaj in druge tople pijače. Priporoča se pa. da jemljejo turisti kruh seboj. — Železo raznih profilov za obrtnike ter pločevino bo skuSal preskrbeti Zavod za pospeševanje obrti na svoj račun. Da bo dobil za svojo vlogo potrebno podlago nai priglasijo Zavodu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22 obrtniki, ki drugim' potom ne morejo preskrbeti si tega ma* terijala, natančno najmanjše množine, ki jih rabijo za dobo treh mesecev 4 popisom kakovosti. Ob enem nai navedejo na priglasn število svojih delava cev - pomočnikov, vajencev itd., ka* naj potrdi pristojno županstvo. V pri* glasu nai se tudi navede, ali se rabi materiial za stavbene ali poljedelske namene, oziroma koliko za vsako vrsta* dela. Priglasi nai se pošljejo najkasneje do 17. t. m., na poznejše priglase se Zavod ne bo več oziral ln tnrH ne odgo* varjal na dopise. (2862V — Mladinski sosvet. V.mladinski sosvet je imenovan e kranjskega poletf deželnega šolskega nadzornika dr. Ml* haela Opeke tudi višji deželnosodnl svetnik Fran M i 1 Č i n s K1. Prva seja bo 17. t. m. v ministrstvu za socijalno oskrbo. Na razgovoru bo rudi zakonski načrt o mladinskem varstvu. — Umrl Je v Gorici po kratki mučni bolezni odvetnik dr. FranČiSelB P a v 1 e t i č. Pokojni se ie bil no italijanski invaziji preselil v Ljubljano te* je odšel pred nekai dnevi na komisijo v Gorico, Tam ga ie zadela kap, kateri je v malo dneh podlegel. N. v m. p.r Spoštovalni rodbini naše sožalje! — Senzacionalne aretacije. Danes" se je oglasil v našem uredništvu gosp. M e n a r d i ter izjavil, da on ni bil aretiran ter đa sploh ni zapleten v afero podpolkovnika Leitnerja in trgovca] Kordina. — Poleg podpolkovnika! Leitnerja in trgovca Kordina se nahajal v zaporu tudi bivši trgovec s prepro-« gami v Trstu Paskal A i d 1 n i a n. — Ljnd^košolske vesti. Za surx lentinjo na Vrhniki Je nameščena Ma* riia 0 u k. za snplentinjo v Velkemj Gabru Amalija Zajec, v Višnii gori Josipina K o m e 1 i. Katarina Koši* ca ie imenovana za provizorično učf-< teljico v Moravčah Marija P r e z e 11 ie imenovana za suplentinjo v Sv. Jakobu ob Savi in sunlentinji Justini Hiti Je poverjeno začasno vodstvo na tej šoli. — Na naslov c. kr. dež. šolskega' sveta. Z dežele nam pišejo: V mestih, kjer so srednje šole. zaključujelo s temi obenem tudi ljudske šole šolski pouk. Letos se to zgodi 28. iunija. K ni pa bo z ljudskimi šolami po deželi? Od voine sem so se predčasno zaključile, tudi le popolnoma ali deloma, t. j. najvišjo razrede in oddelke. S tem ie Mlo nam staršem prav zelo vstreženo. ker nam gre še trje za delavce. V začetku baje ne bomo deležni te dobrote, da bi nam mogli pomagati lastni otroci, ko nam gre se trje za delavce. V začetkr julija se prične takozvano veliko delo. t. i. čae žetve, setve in mlačve Takrat se nakupiči toliko poljskega dela. da niti spati ne utegnemo. Takrat nam odvrne otrok pri podajanju žita in poganjanju živine toliko, kakor odrašert delavec. Zjutraj so že ob štirih na nogah, zvečer pa do desetih ali še deljL Seveda je to naporno zanje, ali sila kola lomi. Postavite zdaj takega izmu-čenega otroka v šolo. Kaj mislite, koliko bo pridobil od pouka? V najbolj* šem slučaju ga bo predremal ali pre* spal, nam pa ie vzeta nenadomesrna delavna moč. Ako se lahko zaključi šola za mestne otroke pred določenim terminom, ko so potem doma največkrat v nadlego, zakai bi se ne za kmečke otroke, ki iih tako nuino rabimo pri poljskem delu ? — Oče.. — Promet zasebnih vojnopoštniK zavitkov ie pod obstoiečimi pogoji dopuščen zanaprei tudi na vojnopoštna urada 583 in 618, ustavljen pa na voj-nopoštne urade 8. 4. 166, 203. SOI 361 374. 405. 413. 420. 434. 440 464 * 467 469, 488 523, 529. 631. 640. 646. Občinstvo se vnovič opozarja da |e treba vojnopoštne zavitke dobn zatvoriti m vedno rudi označiti vsebin' in da ie v lastnem interesu priporočil" vo. da se vloži v pošiliatev razve-predpisanega naslova tuui natančei seznam vsebine, — Stran 4. ^SLOVENSKI NAKOD1*, anc 10. junija itfltt. 1^9 štev — Izplačevanie vojaških nastanitvenih pristojbin se prične na magistratu v soboto 15. junija 191S v mestnem Iz Maribora nam poročajo: Po našem magistratu so baje zaveli novi vetrovi. Stari dr Hans Sehmiderer je po- vojaskera nastanjevalnem uradu (Mest- stal neverjetno debelokožen in trdoslu-ni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: > sen ter se za razne, številne več ali za stanovanje v I. mestnem okraju (Poljanski okraj), v II. mestnem okraju (Mestni trg. Stari trg Karlovška in Dolenjska cesta) in v III. okraju (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa cesta) v soboto, dne 15. junija: za stanovanja severno Prešernove ulice. Franca Jožefa ceste — IV. in VI. mestni okraj j— Št. Peterski okraj in Vodmat v ponedeljek, dne 17. junija. — Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani-v gori navedenih dneh, v tore!:, dne 18. ■junija. Uradne ure izplačevanja so od 3. do KG. popoldne. Učiteljsko društvo za krani-ki šolski okraj zboruie. dne 4. iuliia t. 1. v Kranju ob 3 popoldne v Hudskošol-ekem poslopju z onim dnevnim redom, ki je objavljen v zadnji številki >rri-teljskega Tovariša<. Prvotno bi se moral vršiti občni zbor, dno 13 junija, a ker so takrat mnogi učitelji zadržani kot poizvedovalni komi sari i za 1 poljske sadeže, se ie moral prestaviti občni zbor na ta dan. V proslavo majniškc deklaracije se priredi na Rakeku 16. t. m. ob °>. uri popoldne vo=elica, s sporedom, ki se vrši v domu >Kat izobraževalnega društva«: govor, pene. igra >3 sestre« dr. Kreka. — Zabavni del z godbo in šaljivo loterijo ^e VTŠi po predstavi v prostorih restavracije A. Domieelj. Cisti dobiček pripade po polovici v prid '—■ Krekovega doma — in oslepeli slovenskih vojakov. K obilni udeležbi vabi odbor. manj prikrite nasvete da naj gre, še noče prav nič zmeniti. Pri tem pa seveda magistratna klika vedno brezvest-neje gospodari Proti tej kliki ie sedaj bate pričel boj podžupan Nasko in našel, kakor pripovedujejo verodostojni nozadovoljneži. vse polno nerednosti. Lene stvari bodo prišle neki se na dan. Med drugimi prizadetimi se nahaja baje tudi neki dr V., o katerem se govori že mesece sem vse mogoče. Počakaimo, kaj prineso naslednji dnevi. — Vre-m e moremo imenovati naravnost strašno. V 14 dnevih smo imeli morda kom:*i dvoje, troje dni z razmeroma stalnim vremenom, vsak dan pa ie proti večeru pritisnila sapa in občuten hlad. Dan 4. junija ie bil ves izredno hladen, tudi v opoludanskih urah in pomešan s hladno sapo. ki se ie proti večeru in na noč izsprevrgla v mrzlo burjo. Ta burja ie brila nekako od 7. ure zvečer pa do iu-tranjih ur in napravila ponekodi silno škodo posebno po vzhodni Srednji Šta-ierskj in po posamnih kraiih Slovenskega Štajeria. Koder je pihala, ie vse Srno — zamorjeno; žito ie oožgano, fižol in buče so zamoriene. Čudno vreme: mai deževen in hladen, iunij r»a mrzel, da se Človet boji sedaj, ko bi morala biti najlepša pomlad, zime. ali pa vsaj treneta vsak večer, da mu preko noči slana pomori vse upe. vse sadove napornega dela sredi stradanja. — Drzni vlomi so se vršili na jutro in predpoldan 5. t. m. v naiživah-nejšem delu mesta. Vlomilci so vdrli najprej e v delavnico krojača L-edineka na Tegetthoffovi cesti in odnesli obleke in blaga za nekako 3000 K. Na to so jo pomaknili za dve hiši dalie proti kolodvoru in vlomili v galanterijsko skladišče prodajalne Letonja in tudi naro-pali za večje svote blaga Konečno so ob 10. uri predpoludne vlomili v trgovino z urami Kiffmann na vogalu Te-getthoffova cesta - Hamerlingova ulica. Ta firma je bila že enkrat na zimo okradena za okroglo 40.000 K gotovine, od katere ie bila polovica naidena pri enem vlomilcev To pot so menda tatove pregnali, ti pa so jo umaknili — v nodstrešje. kjer so se tako 6krili, da jih niso mogli izslediti. Nekateri domnevajo, da so šli čez strehe. To so razburjajoči dnevni dogodki, ki pa pravzaprav vendar niso nič novega, ker se ponavliajn. kakor nekaj, kar biti mora. — V noči na četrtek si je neka abituriientka postavila na pečni okrasek v hiši št. 5. Cesarska ulica, dve goreči >mai ira sveči* ki bi ii n pomogle k dobremu uspehu Dekle ie zaspalo, ena sveoa se je prevrnila, vnela obleko in tako bi bilo no neumnosti dekleta. pri*io skoro do velikanskega požara i. s na kraju mesta, ki je gosto pozidan in obliuden! — K zadnjim vremenskim nezgodam nam še poročajo: Po spodniesta-jerskih krajih škoda menda ni tako občutna, kot je na prvi mah izeledalo. Iz Srednje Štajerske pa dohajaio. čim dalje, tem slabša poročila Tam ie slana, po dolinah in soteskah vse uničila. Na mnogih krajih ie videti, da je pol polia popolnoma počrnelega, drugega pol pa v najlepšem redu, ker je druga polovica za okroglo pol m pDd cestnim robom in se sila burie ni mogla raz- presti. Buče je skoro vse pobralo. To bode močno vplivalo na izdelovanje bučnega olja. škodo cenijo zelo visoko. Za častnega meščana ie izvolil zagrebški mestni zastop dolgoletnega mestnega pravnega konzulenta drja. Šimo M a z z u r o Kino Ideal. Amerikanski filmi, predvajani v našem kino - gledišču so občinstvu vedno ugaiali Tudi danes, v torek, se vprizori iz te soriie film. ki bo vzbudil med občinstvom že po svojem naslovu vseobčo pozornost in zanimamo- »Porha za moza« ali »Dama s tisoč toaletami«. Je to družabna slika v 5 delih, ki v niei nastopno naibolj ■nameniti fi'm^ki lerMei kot Ki'' G o r d o n . W a r n e r R i c h m o n d in Zćne Cel ft V dopolnilo snoreda ie dodana še enodeianska burka: »č'udo dveh srrošev« Ta spored o^tnne do četrtka. Predstave od 4. ure dalie. zadnia na vrtu s spremliov.iniem nrvovr-tne-ga gledališkega orkestra. Kino Tdeal. Zgubila se ie v nedelio na Vodovodni cesti proti Klečnm maibna domska zlata ura v usniati zapestnici. Pošteni naidroii nai io odda proti napadi v Hranilna no cesto št 12. vrata 75 ali pa na poli^iio. Izgnhlienih ie hilo včerai ob H12. opoldne na poti cd Kubelkove hiše do mestne aorovizruiie fiO K Odda naj se der^r pri aprovizaciii v pritličiu. Izgubila se ie v nedelio zvečer zlata zanostnira z obeski Pošteni naidi-telj nai jo odda proti dobri nagradi na BIeiweisovi cesti 20111.nadstr. desno. Aprovizaciia. 4- Meso na zelene Izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo meso v sredo dne 12. t. m. v cerkvi sv. Jožefa po znižani cenL Določen je tale red: od 9. do pol 10. št. 1 do 200. od pol 10. do 10. št. 201 do 400, od 10. do pol 11. št. 401 do 600, od pol 11. do 11. št. 601 do 800. popoldne od pol 2. do 2. št. 801 do 1000, od 2. do pol 3. št. 1001 do 1200, od pol 3. do 3. št. 1201 do H00, od 3. do pol 4. št. 1401 do 1600, od pol 4. do 4. št. 1601 do 1800, od 4. do pol 5. št. 1801 do 2000, od pol 5. do 5. št. 2001 do 2200, od 5. do pol 6. št. 2201 do konca. Stranke, ki bi morale priti takoj po kosilu na vrsto, so prišle zadnjič okoli 6. ure po meso. To so večinoma tiste stranke, ki se hodijo v pisarno pritoževat, da vsled nerednosti uslužbencev ne dobe pravočasno meso. Opozarjamo, naj se vse stranke drže točno predpisanega reda. Kdor ne bo prišel ob pravem času, ne bo dobil mesa. 4- Krompir na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prejmejo krompir v sredo dne 12. t. m. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. St. 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320, od 10. do 11. g. 321 do konca. — Vsaka oseba dobi 3 kg, kilogram stane 50 v. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Vajene drugo se izve v trgovini Wanekf Ljub-ljana, Sv-^?etra cesia. za krznarska obrt se spre;-.me tako i. Vse Za neiso tukajšnjo pisarno se Ideš gos ki se v Ljubljani dobro spozna ter je zmožna obeh jezikov. — Po*z\e se v posredovalnici „Novotny", Dnna-ska cesta št. 14. 2859 Večja množina najtersih suhih letošnjega pridelka je rca prodaj. — Vpraša se pri upravništvu »Slovenskega Naroda« s ponuđeno ceno. — 2841 100 kron nagrade, kdor preskrbi mirni stranki brez otroic clannuan'O z ' sobama in ku-SiallUVon^c hinio ali z 1 sobo in kuhinjo v mestu ali bližini mesta za takoj ali za r.vgust. — Več se izve v upravništvu „Sioven. Naroda". 2871 est Pro^a se lep star 4 leta domaČe reje črne barve. — Pripraven je za vožnjo kot tudi za ježo Kupci naj se zglase vnedelio 1*. tm. pri Alojza Brezec, Begunjern Rakeku. >-----—— lite se pridna in poštena si ki bi bila izurjena tudi v kuhinji ter ;za vsa hišna dela. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. — Naslov 'pove upravništvo »Slov. Nar.« — 2807 Kupim z manjšim posestvom na Dolenjskem Belokranjskem ali Štajerskem po ugodni ceni. — Posredovalcem visoko nagrado. Ponudbe pod „Ličen dom 2616" na npravništvo »Slovenskega Naroda«. Prazne »reče vsake vrste in suhe gabe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. Ku&an, BCmnJ, Gor. Isto-tam se spreime trgovski učenec. isce poročena učiteljica brez otrok na Dolenjskem. Znati bi morala kuhati in ooravljati vsa bi'na dela. — Nastop takoj. Plača do do-^^oru. — Ponudbe na upr. »Si. N.« pod Dclen;sko 2663. kdor priskrbi ali odstopi mirni stranki moderno stanovanje od 3 do 5 sob s prinkiinami Eventualno se tudi kupi manjia hiša ali vila. Naslov pri irpravništvu »Slov. Naroda«. 2845 veščo stenografije, spre;me odvetniška pi8 rna 27 1 diia. Jos. 8. Tonila v Liliani mr Sodna ulica štev. 13 ^sisodHra kum z vrtom --i: majhnim nosestvom, pripravno za prodajalno v Ljub-Ijaal. bližnji okolici ali k?e drugje blizu železnice na prometnem pro-| štoru za okrog 20 000— II 5 ' lp ;:- '•'** 0 kron. Natančna pojasnUa scenom upr. »SI. Nar« pod „Velik promet 2797". Iščem za svoje posestvo v Koš-niči pri Csijii členjenega ki bi pripeljal v službo poleg sebe in žene vsaj še eno delavsko moč. Služba se odda le pošteni in delavni obitelji. Plača no dogovoru v gotovini in rndelkih. Nastop službe takoj. — 2846 Dr. Anton Bofič odvetnik v Celju. kras?e: srbečico, grinie in druge kotne bolezni odpravi hitro in sigurno Paraiol, domače mazilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 3.50, dvojnati K 6.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože, škatljica K 2 50. Oboje se dobi proti vposiatvi zneska v lekarnarja M. Elein Paratol tvornici v Budimpešti, V.1-24. R6xsa utca 21. Marija Zupaa naznanja v svojem in imenu svojega brata Josipa Aitrnarma, c. kr. oficijala, da je naša iskrenoljubljena mati oziroma stara mati, sestra, svakinja in teta, gospa II v ponedeljek, dne 10. t. m. po dolgem, mukepolnem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, boguvdano preminila. Truplo nepozabne pokojnice se bode v torek, dne 11. junija ob V26. uri popoldan v mrtvaški veži deželne bolnice svečano blagoslovilo, nato pa prepeljalo na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 12. t m. ob V28. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. V Iifnbljaai, dne 11. junija 1918. Svarilo. Po mestu krožiio govorice, da kupujem hiSo za 24 000 kron Tistemu, ki to dn!;a?e, izplačam drage volje 50 kron. Obenem pa resno svarim vsakogar, da bom sodnijsko postopala Droti vsem razširjevalcem takih zlobno zavitih laži. 2860 Marija Vovk, GMnce It. 173. V Kamniku se proda pripravna za trgovino. Hiša ima pra vico do korporacijskih drv. Pismene ponudbe naj se naslove na: „D P-1 ▼ Vianjigori. 2870 Barva za blago vseh vrst za nadrobno prodajo. Zavitek 80 vinarjev. Pri odjemu 100 zavitkov K 40.— » > 150 » »38.— » » 3D0 » »36 — » » 1000 » . 34 — Izdelek prce vrste. Boljši nego vse doklej v prometu se nahajajoče barve za obleko. Franko po povzetju pošilja 1. V. HAJDAS, Bedekovclna, Hrvatsko. 199 2853 ll 35 spadajoče predmete en gros globoko pod dnevnimi cenam! Rudolf Bodenmiiller, Ljubljana, Stari trg št 8. Kupujem: les za farne od 12 cm naprej na mt mehak okrogel les, smrekovo lubje 1 lansko in le-creslo J tošnje Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745 Vinko Vabič, Žalec, 8 Spodnje Štajersko. Kuiantno poslovanje TakoiSnje plačilo proti duplikatom. 'Kupim in plačam: za me zndke za Hitleila R 80.-za stare zanaike za steklenice K 40.- za kg in jih prevzamem po povzetju. Za vreče plačam do K 10.— komad. — Na vprašanja odgovorim takoj, eventualno brzojavno. Leopold Markus, Gradec Josefigasse 1. M do^ro irajai Po dogovoru pres'