St. IS. vtorek 7. februarja. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom gt vsj leto 8 g. — k. „ pol lata 4 „ — „ „ četrt „ ■> 20 „ l*o pošti : ta, vse leto 10 g.—k „ pol leta A „ — „ „ četrt „ -2 „ 60 „ Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trga (Domplatr) hiš. it. 179. NAROD, Ozimni In : Za navadno tristopno vrsto s« plačuje : I kr. čo ne tiska lkraf, i u u «« m 2krnt, * it »i, u n Hkrat. v t ■<"■(« pismenke so plačujejo po prostoru. Za vsak tisrk je plačati kolok (štempelj) za 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. ljube. Te obljube niso mogle v drugem obstajati nego V Mariboru 0. februarja. v tem, da Pruaija ne bode Rusiji delala nobene ovire, Šo niso pogasili velicega požara na evropskem ko bi slednja začela vojsko proti Avstriji ali Turčiji." zapadu, že so vzdiguje na vzhodu dim, ki žuga, da se, Da je nato pogodbo v Emsu sledilo naše prijatelj- uuame nov ognnj, nevaren posebno za sosednjo avstrijsko stvo ■ Nemčijo, druzega ne dokazujo nego avstrijsko slabokrito streho. Na Dunaji in v Pesti, kjer so mi- kratkovidnost, kajti ruska kandidatura na rumunski slili, da brez gasilnih priprav in potrebne pazljivosti prestol svedoči, da bodo v odločivnem času veljala po-Avstrijo ognja obvaruje sv. Florijan miru, kterega je godba storjena v Emzu, a ne novopečena neraško-av-Beust s svojimi notami in rudečimi knjigami malul po strijska zveza. Od tod izvira malosrčnoBt na Dunaji in vseh stenah, zdaj malo vedo, kam bi se obrnili, kaj jim v Pešti, od tod priznavanje samodoločbe rumunske, od početi. Rumunski knez je prisiljen svojo deželo „pro- tod dolga naša ministerska kriza, ki mora kreniti z stovoljno" zapustiti, predno ga dogodjaji prisilijo, da bi nemško poti na slavensko, ako na Dunaji niso popol-j^j moral hrbet obrniti. Ves svet sodi, da se zdaj noma slepi in ako hote poslušati svarilo magjarskega mora začeti reševanje vzhodnega vprašanja. Vprašanje lista: „Svojega zanesljivega zaveznika no smemo iskati ni novo in za Avstrijo tnko važno, da bi morala s svojim odgovorom biti pri redu. To posebno zdaj, ko nam po delegacijah in vladnih novinah zagotovljajo, da jo Avstrija s svojo zvezo z Nemčijo dobila novo moč in pravo stanje v evropskem ravnotežji. Prusko prijateljstvo! Kako so se ga veselili t Kako so je naša ministerska kriza obračala po tem prijateljstvu! Kratkovidni naši državniki so so mislili iz vsake zunnnje nevarnosti in so začeli naprej riniti oglojena in obrabljena imena Schmerling, Giskra, Herbst itd. vse ob enem, kterim bi se bila prepustila lahkosanjana naloga preobleči avstrijske Slavene v nemško bundo. Ta imena so zadnje Čase zopet zginila s površja, ministerska kma se bodo zopet drugam zazukala in suče jo zdaj — Rumunskn. Kako ponosno je Še pred nemško - avstrijskim prijateljstvom Beust žugal v Bukarešti , češ da bi hotel z avstrijsko vojno silo zadušiti vsako svobodnostno gibanje na Ru-munekem! Kako so se še pred tem prijateljstvom mag-jarske novine priduševale in bogmalo, da Magjari Rumu-niji z vso močjo planejo na prste, ko bi jih slednja hotela svobodno ganiti. In zdaj po tem prijateljstvu ? Kako so malosrčni na Dunaji in v Pešti I „Pest. L.," organ ogeiBke vlade, pohlevno razlaga: „Kako si bode hotela Kun uuska prestrojiti vladno obliko, kterega vladarja si bo hotela vzeti, ali bodo sploh hotela v tem dvojnem oziru kaj spreminjati, to vse je notranja zadeva Rumunske, oziroma zadeva turško vrhovne vlasti; kar mora Avstro Ogerska želeti in tirjati , je to, da živi Ru-munska v bližnji prihodnosti sama sobi in svojemu lastnemu razvoju." Kakor v Pešti tako malosrčno govore za Dunaji. Beustov novinarski hlapec Wnrrens v zadnji številki naši vladi na dušo govori in pravi „da je zdaj dvojna njena dolžnost postopati z nnjvečo pazljivostjo in pre vidnostjo in ne storiti kacoga prehitrega in s leloga v Prusiji, ampak na vzhodu samem, med narodi, ki hrepene po svojem osvobojenji." Naj to na Dunaji poslušajo ali ne ; mi južni Slaveni smo to Že davno prorokovali in spoznavali, in to spoznavanje je rodilo naš jugoslavenski program. Učiteljske modi na Kranjskem. Iz Kranjskega, 4. febr. Večkrat, toda ne prepogostoma se bere po domačih časnikih o ustanovitvi novih in o razširjevanji sedanjih ljudskih šol na Kranjskem. Da so take novice slehernemu prijatelju šolstva, omike in narodnega napredka v&eč, in da so šole nam Živa potreba, tega ni treba pripovedovati ali zagovarjati, kajti korist šole se po večera že vedno bolj in bolj spoznava. Primerniše je pa to, da se premišljujo, kje bode naša dežela potrebne učne moči za nove in za že obstoječe šole je mala? To vprašanje je ravno tako važno, kakor je ustanovljenje novih šol potrebno. Da bodem to vprašanje razkladal, k temu me je napeljal ukaz si. naučnega miuisterstva, ki veleva, da naj se tudi na Kranjskem učiteljski pripravniki štiri lota izobražujejo. Povod v to premišljevanje mi je tudi okoliščina, da naj okrajni šolski sveti na Kranjskem z deželnim šolskim svetom preudarjajo, ali je primerno in potrebno za našo deželo izobraželišče za učiteljice. Ako prvo napravo presojujomo , rekli bodomo, da to ni skoz in skoz ugodno sedanjim razmeram kranj skega učiteljstva in šolstva. Ne moremo sicer tajiti, da ljudskemu učitelju kranjskemu ni treba večletnega izobraževanja ; vendar bodo ta ukaz mladeniče prej odganjal od učiteljsko pripravnice, kakor jih vanjo vabil Kranjskim šolam bodo pa pred vsem trebalo učiteljev, kterih žo soda j vidno pomaujkuje. Letošnjo leto nam koraka, ki bi obstanek državo stavil v nevarnost (nui% jo dala pripravnica G mladih moči , prihodnjo leto jih Kpiel)." Od kod mahoma ta previdnost? S kratka rečeno: V Pošti in na Dunaji sprevidajo, da jo Rismark naše diplomate 8 svojim prijateljstvom zvozil na šibek led, ki se jim pod nogami pogrezne, ako si hitro ne najdejo trdnejših tal. Žo lansko leto se jo namreč govorilo, da kj je v Emsu med Prusijo in Rusijo dogovorila tajna pogodba, ki ima zanimiva določila glede Kumunske. Govorica dobiva dejanske oblike. Dunajski telegrami poročajo, ka so v avstrijskih vladnih krogih zvohali, da ti dogovori določujejo, ka ruski princ leuchtcuburški zasede mesto pruskega princa Karlo* na rumunskem prestolu. In zopet pride Beustov Warrcns, ki nam kar naravnost poroča: „Vsakdo domnova, da jo med Rusijo in Prusijo neka pogodi)«, v Lteri Ruska noktere stvari obeta Prusiji, in zopet od Prusije dobiva noktere ob- dobodemo morda G in čez dve leti zopet le kakih G. A kaj to malo število izda proti 20, kterih bi se sleherno leto potrebovalo, ako pojdejo sivi starčki v pokoj, ako se bodo šole razširjevale in nove ustanovljale, kakor tirjajo sedanjo postave in koristi našega ljustva. V dveh letih dobi učitoljstvo kranjsko samo 12 novih moči; a tretje leto pa celo nobenega, kajti letošnji pripravniki prvoletniki izšolali so bodo vslod onega ukaza še le čez štiri leta. Kranjski deželni zbor ima sicer postavno pravico, da to drugače vpeljati more, in nadjati se je, da bode za sedanjo razmere glede pomanjkanja ljudskih učiteljev le triletno učiteljsko pripravnico vladi priporočal, vsaj za toliko časa, da pridemo do potrebnega števila ljudskih učiteljev. Naše mladeniče, ki že dovrše spodnjo gimnazijo ali nižo realko, res ne bode mikalo — akoravno dobe lepe štipendije — še štiri leta v učiteljsko pripravnico dohajati , da postanejo potom v pustih, revnih krajih — mežnarji, orglarji, kljubu vseh svojih šol lo malo cenjoni „šol-raaštri," ki morajo od hiše do hiše beračiti trdo zasluženi kruhek. Pridni dijaki sc bodo rajše šolali po viših gimnazijah in realkah in si potem izvolili stan, ki jim boljšo prihodn»a4*obeta. Sicer je tudi za učitelje v drugih deželah prišel milejši čas; ali kranjskim učiteljem naš deželni zbor — tako se jo tožilo 1. 1861) —■ morda ni tako udan, in jim no bode priklonil najmanj po 500 gl. plače v občinah, najnižega razreda, kakor je to storil deželni zbor na zgornjem Avstrijanskem. — Po vsem tem smemo reči, da štiriletna učiteljska pripravnica ne bode ustregla potrebam kranjskega šolstva, dokler nam primanjkuje toliko učiteljev , kterih bode za naprej manj na leto za djansko rabo izobraževala. Kaj pa s pripravnico za učiteljice ? Ali je jo treba našej deželi? Gotovo. Ako hočemo šolstvo vsestransko povzdigniti, ako hočemo za splošno omiko naroda, za izobraženje obojega spola skrbeti , imeti moramo tudi dostojne in dovolj sposobne učiteljico. Sedaj nam teh na Kranjskem tudi popolnoma po-manjkuje. Učiteljic na javnih šolah Stojo se pri nas kaj malo; zasebnih je sicer več, a obojih je lo premajhno število. Ako se bode hotelo v duhu novih šolskih postav napredovati, ako se bode na to oziralo , da so bodo dekleta v viših razredih ljudskih šol ga- sg podučevale, da se bode nauk o ročnih ženskih delih in o gospodinjstvu gojil : imeti bode treba izobraženih učiteljic, kajti vsem tem nalogam učitelj sam ni kos. Ženske mlade se pri nas tudi rade tega stana poprimejo. To nam priča lepo število šolskih pripravnic, ki se privatno uče in potem podvržejo skušnji, ktero navadno dobro dostanejo. Ker mladega ženstva dostikrat daljno izobraženje zelo veseli, ker jim je za njih omiko le mala priložnost — lo štirirazredno ljudsko šolo na ponudbo : prav je, da se jim preskrbi dober zavod, kjer bi so izučile za učiteljski stan ali pa le šo več znanosti za življenje pridobivale. Du je skrb za učiteljice opravičena, kažo tudi to: kjer nam učiteljev pomaujkuje, bodo jih učiteljice potem semtertjo nadoraestovale. Nove postave dovoljujejo, ako temu deželni zbori pritrde, da se smejo v posanmih primerljajih v nižih razredih ljudskih šol obojega spola porabiti tudi učiteljice. Nekteri pedagogi to celo svetujejo rekoč, da je ravno ženska v mnogih ozirih zelo sposobna za podučevanja mladih otrok, bodisi doklot ali dečkov ali obojih skup. Teh misli sem tudi in dostavljam še to željo, da naj bi se tedaj tudi pri nas začelo z izobraževanjem učiteljic, ktere naj bi so postavljale povsod na dekliško šole, pa tudi v dedke tamkaj, kjer pomanjkujo moških moči. — i) o p i s i. —r.— Iz Iajubljane '.i. februarja. [I/.v. d o p. J (Beseda v spomin Vodnikov), ktera je bila včeraj, se sme v vsseem obziru sijajna imenovati. Nad 300 oseb iz vseh stanov je polnilo krasuo kinčane prostore čitalnice, za kar gre odboru zhisti pa gospodu Antonu Jentl-nu popolno pripoznanje. V dvorani je visela tudi podoba rajnega dr. Tomann, ktero je narodni utneteljnik Janez Franko mojsterski v olji izdelal ter 1842 deželnemu zboru vojvodine kranjske posvetil za dano mu podporo. Beseda je pričela s Suppe-ovo ouverturo, ktero je godba 79. polka pod vodstvom kapelnika gospoda Schantel-na jako izborno prednašala. Gosp. Jamni-kova je govorila po gospej Luizi Pesjakovi zloženi prolog izvrstno in navdušeno. Splošno zadovoljnost si je pridobil tercet: „Spančkaj dote", kterega je prav srečno postavil učitelj Theodor Elze in kterega so gospice Neu-gebauer in Herrman a gospa AulVecbt tako izvrstno peli, da jim jo donela ponavljajoča se obča pohvala. K temu vspehu pripomogla jim ie gospa Schollmaier-eva z doveršeno igro na glasoviru. Najsijajniša točka te besede jo bil pa brez dvorabe zbor: „Templarski pohod" iz češke opere „Templari v Moravč, kterega je pevski zbor čitalnice, spremljan od orkestra, pod vodstvom gospoda Valente tako izvrstno prcdnašal, da moramo gospodu Valenti iz celega srca čestitati za tako izboren vspeh, kterega je v tako kratkem času dosegel s svojim zborom, med kterim je se ve da jako mnogo v resnici posebno nadarjenih in izurjenih pevcev. Dokazalo se je s to besedo, da imamo dovolj domačih moči, da nam ni treba tujih uvaževati, ampak le domače podpirati in uriti. - Po besedi je bil pl< s, kterega smemo nepristranski imenovati najsijanega, kar je bilo do sedaj plesov. Krasen venec, sestavljen iz več kot 150 gospa in gospodičin je skoro plesanje oviral. Najokusneje, najbogatejše in vmes čedne priproste obleke so se vrstile. Kotiljona se je udeležilo 80 parov, kteri ples kakor tudi „Kolo" je gospod Tisen tako izvedeno aranžiral, da mu gotovo vsi plesavci in plesavke hvalo vedo. Razen deželnega predsednika barona Konrada je bil nazoč tudi deželni glavar pl. Wurzbach. Zabava je trajala do 4 zjutraj na občo zadovoljnost. Odbor čitalnico sme biti ponosen na tak vspeh. Is Ptuja, 3. februarja. [Izv. dop.] Praumom v nespremenljive točke zloženi prirodni zakon veleva, ka se po ledeni zimi mora prikaztti zelenjem oplotena in pisanim cvetjem ovenčana prijetna spomlad, a po toj slavno širiti ugodno poletio leščec« svoje veličanstvo ; takisto se vrši zgodovina posnmnih narodov v dušnem obziru, narod da si tlačen in pritiskao obse-zajoČi v svojem naročaji moževe prebrisane, junaške, dušno dovolj omikano mora so predramiti z dremeža in medluštva, da se počina zavedati, čutiti, umno razvijati, narodni ponos staviti na napredno zastavo, da pribori sebi in potomkom slavnejše in prijaznejše živo« bitje. Slovenci zapreženi v žuleči jarem tlačečega tuj-atva od Bive davnosti do najnovejše sedajnosti stepava sklečo težino tujega življa, ni jim več volja robovati, nego neopošano delati za se in za svojo boljšo srečo, kar srti šetinje tlačitoljein. sline jim prekuhava v strupne pene, ker ugodnost naslanjajoča se na trdne teležuiko naše sužuosti pohaja, slobo dava zlati sovr.ižniški dobi ■ naš krepek narod trga verige, razbija spone, lama železna vrata gnjusnega, pogubnega, sramotnega jetništva ter se popina na višino svobodnih in omikanih držav- ljanov, k čemur je treba najprvlje častja in rabe našega jezika ne samo doma za ognjiščem in hišiščem, nego tudi v javnih uredili in učilnicah, kar moramo doseči vsled nesprosljivega in neovirljivega gnanja za napredkom, vsled nravnega pošilja, vsled krepke in ne-preBtrašeno širjave čistih in neskvarjenih nazorov o narodnih pravicah. Sedanje kn. vladištvo labodsko je naročito in ukazno prepovedovalo rabiti naščino v vlogah in dopisih na kn. vi. stolništvo, ugajajoče po takem sovražniškemu taboru : vendar tudi to trmasto, drzno, nekrščansko, krivično, um moreče samosilje morano svetim pravom, neovirljiviin narodnim razvojem, naglo drčečim napredkom, pretrgalo in zrušilo so je hrešče-čira napredkom, pretrgalo in zružilo se je hreščečim prasketom kakor kvarni led pritiskati grejočimi žarki solnčnimi, zgrudivše se v brezdneno globel, v večni razpad, od koder mu na veke in veke vekov ne bodi več rešitve; krepaj in krepneno zvrni se vad. Od dne 18. prosinca 1. 1., št. 139, ugledala je na slovensko vlogo rešitva v slovenščini in sicer v krasni pisavi beli svet v pisarnici kn. vi. labodskega Btolništva, — slava mu, ka je vendar da si kesno spoznalo svojega zvanja glas, za kteri je mnogo let trdokorno gluhačilo, no hote porabno vedeti, za kar so jo vršila uredba naše lepe vladikovine 1859. 1. V načelu je toraj priznano in delom dokazano, ka odšle svobodno dopisujemo v naščini in reševalo se bode v istem jeziku. Mili bratje slovenski, voditelji župnih pisarnic, vrejajte si je po slovenskem, in brzo se dopolni naša že dolgo gojena želja, odpre se raj vzaljšan lepotoj narodne besede. Po navedeni prikazni sode smelo bi se resniti, ka je g. Kosar, kamen prvlje odhičen, sedaj položen za ogelnik, ravno zato bil pozvan v stolništvo, da izurjen v pisavi krasnega slovenskega sloga bode rešaval slovenske vloge. Sicer pa jo vedeti, ka se vhod slovenske pisave v kn. vi. pisarnico ni zgodil radovoljno in blagohotno, nego okolnostmi prisiljen, kakor je 1859. 1. po solferinski praski na stržaj vsnta razdvojilo 1860. 1. — Kar je bil pred petimi in še menje leti presmrlni greh vodeči dotičnoga grešnika v žareči pekel groznih neprilik, dnes sicer še ni čednost, veudar za zlo so več ne jemlje, a naskorem se pokreposti. Tolika je moč napredujočega duha; le junaški, le značajno, in tem potem poslovo-niino tudi posvetnih uredov pisarnice, a dosledno tudi učiluice. Vsak vreden sin slovenske matere piši uredom na Slovenskem slovenski in jezikov prevrat doživimo za leto dni. Če § 19. rabijo ali hočejo rabiti nasprotniki proti nam, rabimo, žalimo in zmičiino ga tudi mi na svoj prid, zakon cesarjevo roko potrjen naš postopek zagovarju. Sprolij se umiselnost v porabnost. — G. dr. Radoslav nam raci v Ljubljani pozvedeti, jeli so ondi dobivajo slovenskih tiskanic razni obrazci za duhovniško uredovanje, ako ne, treba bode mahoma je oskrbeti, vsaj tako tiskovine vržejo gotove odstotke. Sicer bi umno bilo za ta posel izvoliti odbor, da bi neutegoma to nalogo vresničil. Na delo! „Slovenski pravnik", ovijajoči se vsakim listom v krasnejŠi jezikov plašč, ne bodi nijenomu ure-dovajočemu duhovniku tujec, nego srči iz njega lepoto in gladkost umetnih glasov slovenskih, v težkih primerkih ti bode voditelj. Ako je znanost moč, skrbno si jo nabirajmo. I> Konjic, 30. januarja. [Izv. dop.] Konjičani do sedaj med slovenskimi Štajarci niso ravno preslo-vitega glasu imeli : malo je bilo slišati o njih narodno-politiČnem življenji, in še to malo so jim ne more prištevati baš v čast n. pr. volitvo deželnih poslancev, g. Bukošek, g. Posek itd. — S včerajšnjim dnevom se je, če Bog da in sreča junaška, tudi pri nas ta stvar obrnila na bolje. Kakor veste, ustanovilo se je v Konjicah kat. politično druš'vo, ki jo obhajalo včeraj svoj prvi shod. Ne bom tega obširno popisoval, lo nekaj malega Vam naj povem. Zaradi pomanjkanja dovolj prostorne dvorane — naprednjaki so nam iz samo gole ljubezni naš edino pripravni salon zaprli — moral se jo pristop dovoliti samo lo povabljenim. Okoli 250 povabil bo je razposlalo, in glejte, sešlo se je nad 200 veljavnih mož iz desetero sosednih župnij. To vam je bil — ponosno rečem — evot celega kmečkega stanu vse južno-pohorske pokrajine, sami »možje na cente." Srco ti je moralo radosti poskakovati, ko si jih gledal te slovenske korenine, vnemati in navduševati se za drago domovino, za premili narod svoj. Veliko dobrega semena se ju vsejalo na rodovitna tla, in na novo smo se prepričali, da našo prosto ljudstvo še nikakor ni tako zapuščono in zaostalo, kakor mnogoteri misli — le buditeljev mu jo treba. Že prvi večer se je dalo vpisati nad 100 udov, ki so potom volili odbor deveterih mož. Pred-sedništvo je blagovolil prevzeti pri ljudstvu največe zaupanje imajoči in v celem konjiškem okraji kakor oče ljubljeni in spoštovani preč. gospod častni korar, dekan in nadžupnik Jožef Rozman. G. Šebedra okrajnega poglavarja celjskega so vrli Šmarčani dobro izučili. Na slovensko vlogo je odgovoril v lepi slovenski besedi. Odpis c. kr. glavarstva se je med zborovanjem glasno vsem nazočim bral, v dokaz, da že gre, le porivati se mora. H koncu naj še to povem, da te je od kmečkih mož samih večkrat želja izrekla, naj bi konjiško kat. politično društvo postalo sredotočje narodnega življenja celega okraja, in to upamo da tudi bo, ter mu želimo k temu najboljši vspeh. Is Celovoa 1. febr. [Izv. dop.] 29. jan. amo imeli v prostorih celovško čitalnice ob 4. popoldne občni shod politiškega društva „Trdnjava", kterega se jo kljubu slabemu vremenu udeležilo mnogo družabnikov, celo iz oddaljenih krajev. Tajnik g. Wieser je prebral najpred pismo dosedanjega predsednika dr. A. Poznika, v ktereno se poslovi od društva, ker se je preselil v Kranj. Društvo mu zakliče „slava" v zahvalo izvrstnega Listek. O luiskili Slav« nili. (Iz „ievestij geografiskega društva na Dunaji4' I. 1870.) (Dalje.) Glavni proizvodi bosenske zemlje so koruza in ječmen, tobak in mnogo živino ("bošnjaki"), pa nolepe. Zunanja podoba zemlje je planinska z drevjem obraščena; podnebje je ostro in tu pa tam nezdravo. Osepnice bo najhujša bolezen onih krajov. — Onim Slavenom, ki so na Mohamedovo vero samovoljno ali prisiljeni prestopili, jo še mnogo krščanskega v življenji in običajih ostalo. „V običajih, v šegah, v noši i. t. d. so mohame-danski Bošnjaki v duhu izlama orientalci. ali mnogo jim je krščanstva še videti. Tako n p. ima bosenski Turčin (jako redko da ne) samo po eno soprogo in nobenih postranskih žen; pri ženitvah, rodbenskih sve-čanoetih je obdržal staroslavenski značaj ; sužnjev in sužnjic — po običaji osmanskem — nimajo ti potur-čenci ; v boleznih, pri „urokih" i. t. d. jemljejo škapu-lirje na pomoč; v nesrečah in nezgodah pošilajo po frančiškan ce ali po kterega imenitnega krščanskega ..svetnika", in pri vsem tem so ipak nepoboljšljivi mohamedanci." (str. J 67). — Skoro vsa trgovina gre z Bosne v Dalmacijo in na Avstrijsko sploh; zame-javni pioizvodi so : z Bosne živina in zrnjo, od nas proizvodi obrti in umetnosti in vino. Glavna trgovina se gibljo med Livnom in Spljetom. (Str. 175 — 76) Sploh pa je Bosna „krasna planinska zemlja, prava zmes gor, pečin in klancev, polna muž in prvotnih lesov, polna raznoličnih prikazni, polna dražesti (ljubeznivosti) in divje prirodne lepote" (Hochstetter. Izv. V. 193). Pogubno se odlikujejo bosenske goro s svojim bogatim lesovjem, s kterim pa so, po vseh poročilih soditi, jako slabo in grešno gospodari (VI. 270), in z bogatimi in obilnimi rudokopi. Obilni rudninski izdelki bi bili pri pametnem in umetnem obdelovanji: zlato, srebro, živo srebro in premog. (V. 225—28). čemur se mora človek pri vseh poročilih o Turčiji najbolj čuditi, to jo ona očitna privrženost vseh pisateljev k Turčiji. Jaz pravim, čuditi so mora temu človek čitaje, kako nepopolno, kako siromašno, kako mrtvo je vse politiško in socijalno življenje Turkov. Vsi potniki se pritožujejo o pomanjkanji vsakoršne in vse omike, kakoršno nam zapad ponuja; oni gledajo očito krivico, ki so neturškim plomenom godi ; — ali nobenega sočutja s tlačenimi, uobene želje, po njih izbav-Ijenji, nobeno človeške sočutnosti z nesrečnimi in zanemarjenimi krščani. Na drugi strani suženjska ponižnost nasproti vsemu, kar je turškega, kar je tiranskega v v onih krajeh ! O »gostoljubnosti", ..ljubeznivosti" in „postrežnosti" kakega paše ali bega se jim jezik pri vsakej priliki cedil To so zapadniki civilizirani, ki se smejijo Mohamedu in Koranu , ki roke vijo o turški novedno8ti in nezmožnosti, ki obsojujojo nnčela turškega gospodarstva, ali pri vsem tem Turkom bolj malikujejo, nego drbiši in hodže Proroku samemu ! In od kod to? — iz neskončne, nepopisljive, nerazumljivo in neugasljive mržnje do nesrečnih iu nedolžnih prirodnih gospodarjev onih zemelj, do S 1 a v e n o v. Od tod ves njih srd. od tod nasprotje v njih mišljenji in dejanji; od tod njih podpiranjo vsega, kar je turško, ker mori Slavena 1 S tega stojališča sojena ni teh mož učenost in Ijubo-pitnost geografična nič druzega nego krinka in zagri-njalo najgnjusnejše potuhnenosti in hinavščine, s ktero vse zatirajo v Turčiji, kar spominja na tlačeno člo- delovanja tolažeč ae za to zgubo misiijo, da bo gosp. Poznik na svojem novem stališči itak deloval nam na korist. Tajnik je potem poročni o delovanji društva, ktero je na najskrajnejem bastijonu sklicalo dva tako sijajna tabora, da se nihče ne bil nadejal. Sklenilo se je, da društvo napravlja male shode, da se na ta način narod podučuje in za taborje pripravlja, ter da se letos skliče tabor prav blizo Celovca. Iz poročila denarni-čara g. Rossbacher-a povzamemo, da jo društvo pri svojem mnogem delovanji, kljubu stroškom dveh taborov vendar razve 11 gold; vse poplačalo. Tako gospodarstvo je pač posnemanja vredno! Namesto bivšega predsednika g. Poznika se je volil g. Krasnik, dosluženi uradnik, prejšnji odbor se je zopet enoglasno volil. — Po volitvi je govoril g. Pesjak obširno in krepko o jugoslavenski zvozi in ljubljanskem programu, kteremu je na njegovo vprašanje celo društvo per acelamationem pristopilo. Za njim je društvo vsled govora nekega družabnika slavonskim rodoljubom, pisateljem in čas nikom zaklicalo trikrat „slava" ! Ob 7. zvečer se je pričela veselica, k ktori so bili povabljeni tudi nekteri slavenski nedružabniki Skoro je prostora primanjkovalo, toliko je bilo gospode, tudi več gospa in gospodov. Veselica je počela po krepkem govoru g. Sommer-n o pomenu čitalnice, o polo žaji Slovencev, ki dokaže, da se nam ne treba bati Lužičkih Srbov je ;le 150.000, so kakor otok med Nemci in vendar ohranijo svoj jezik in narodnost. Mi pa se naalanjamo na Hrvate, Srbe, in po teh na mogočni ruski narod. Tudi nemščini se ni vsigdar tako dobro godilo, kakor dandenes, še cesar Karel V. je navadno rekel : Z bogom govorim španjski, z gospodi francoski, z gospami in goapodičinami talijanski, a svojimi konji pa — nemški. In vendar se je nomščina nekdaj tako zametovana, tako visoko povzdignila, tedaj bodo tudi za naš tako bogato nadarjeni narod tudi srečniši dnovi prišli. Potem se je vrstilo petje, deklamacije in govori med kterimi omenjamo obširen govor g. Lamberta Einspielera o Vodniku. Skozi in skozi narodna veselica je trajala pozno v noč in bila je vaa-cemu dokaz neutrudljive delavnosti celovških rodoljubov, ktere naj bog živi mnoga leta. Is triaike okolice. [Izv. dop.J — Baron Pascotini, edini zastopnik Trsta in okolice v dunajski lesenjači, zdaj delegat v PeŠti, je 17. p. m. zigotovljal cis- in translajtamko vlado, da ljudstvo in dežela, ktero on zastopa, se popolnoma vjema in slaga z državno politiko sedanjega časa — in je še pristavil, da : „ako bi bila Avstrija v nevarnosti, gotovo bode ljudstvo popustilo vsako pritiranje na vlado in vsestransko se bode na ljubo državi žrtovalo." — Radovedni smo, od kod je baron dobil pooblastilo zagotavljati vlado o stvareh , v kterih ni ne sence istine. Tržaški Lahi gotovo niso zadovoljni s sedanjo politiko grofa Beusta, koji si prizadeva kovati most, ki bode vodil iz velike Nemčijo »aravnost v Trst, — njih srce torej živahneše bije za mlado Italijo, nego za nemško, železno cesarstvo (o tem bi lahko pričala slavna tržaška policija.) Mi Slovenci pa toliko manj smemo tako politiko odobravati, ker kakor je obče znano, se nam huje godi, nego Lahom. Ako nam ie v Avstriji, kjer smo v večini, ni bilo mogoče si pridobiti pravic, koje vživajo drugi manjši narodi, koliko manj Be jih smemo nadejati v nemški državi podBizmarkovo železno pestjo, v ktero nas s svojo nesrečno politiko grof Beust tira. Mi protestujemo zoper tako poročilo našoga g. barona. A, — naj slavna vlada poravna zmeteno notranjo politiko, naj se s Čehi pogodi, ker oni so važen faktor za obstoj našo države, naj podpira jugoslavenske ideje, naj ie vredi v federativnem smislu cela država, da bodo vsi cis- in translajtanski narodi vživali enake pravice, naj se vpeljejo prave, svobodne postave, porotne sodbe, svoboda tiska, naj se skrbi bolj za šole, nekaj manj pa za vojaštvo in naj se za vselej popusti nemška, nesrečna politika — potem še le naj g. baron Pascotini poroča, ka se slagamo z državno politiko. Ako se državni poslanci in z njimi celo krdelo državnih mamelukov pusti za nos voditi od sakonskega grofa, mi se ne damo, ker vemo, da njegovo nemško srce nič manj gorko ne bije za državo ,vom Meer zum Meer", kakor drugih prajzovskih junkerjov, ki zdaj po lepi francoski zemlji kot najhujši barbari, ko zbegani tigri drvijo. Okoličan. Politični razgled. Zadnje vesti o m i n i s t e r s k i krizi potrjujejo naše misli izrečene v denašnjem uvodnem članku. Na mestnik češki je dopolnitvene volitve na češkem preložil na negotov čas. Dokler ni ministerska kriza končana, namestnik ne more vedeti, kako bi na volilce pritiskal. Iz Pešta se brzojavlja, da ustavoverni dele gati prav nič ne vedo o sestavljanji novega minister stva. Cesar si je pridržal, da se še le vrnivii se na Dunaj odloči o nasvetih, ki sta mu jih storila Beust in Potočki. Ima ljudi, ki trde, da je Beustovo stanje podkopano kljubu njegovim vspehom v delegaciji, in da bode se novo ministarstvo vzelo iz strogo katoliške stranke. V v torek ali sredo se konča zborovanje dele ga c i j. Navskrižje med njima seje pismeno poravnalo, in sicer tako, da so večidel obveljali ogerski sklepi, ki so vojnemu ministru stavili veča svote na razpolaganje. V 14. dneh blizo se ima zopet sniti državni zbor med tem se bode rešila ministerska kriza. Iz zanesljivega vira vemo, da Slovenci ne pojdejo v državni zbor. V 4 tednih se bodo vršile volitve za prvi nemški državni zbor. Novine si ne obetajo liberalne zbornice in se tolažijo s tem, da bo sedanja volitev le poskuŠnja in triletna postavodajna doba le veštvo. Srd in gnjev človeškega čuvstva trešči v te ko-ristolnvne in krvoločne vedoželjnosti 1 — Tako nemilo sodijo o prihodnosti turških Slavenov skoro vsi nemški potniki. Med potniki drugih narodov, n. pr. med Angličani štejejo se pa tudi Slavenom pravični. Tak je po Kanitzovem mnenji Angličan Tozer, ki v svojem potovanji o Bolgarih tako lo piše: „ Bolgari so najpoštenejši, najpriležnejši in n a j n h d e p o 1 n o j š i del probivatetjev evropske Turčije. Njih brzi duševni in telesni pospeh zadržuje edino nespodobno turško gospodarstvo in podkupljeno grško popovstvo" (atr. 279). Vsemu temu popolnoma pritrjuje Kanit/ na rečenem mestu Med nemškimi geografi moramo tudi imenitnega Petermanna k pravičnim jn nepristranskim prištevati, kar njegov lastni časopis („Mitthoilungen") pri mnogih prilikah svedoči. Peter-mannova karta evropske Turčije, ktero vsi potniki kakor najbolj zanesljivo hvalijo, je, kakor on v svojem piBinu sam priznava (01. Izv. VI. str. 187 — 88), po „ruskem materialu" izdelana. Znano jo namreč, kako ravno Pe-tormann, na kterega se Nemci h tolikim ponosom sklicujejo, zasluge ruskih geografov najbolj hvali in ceni. Kdor rusko politiko na vzhodu pozna, temu se ne bode čudno zdelo, ako ravno Rusi turško zemljo dobro poznavajo in se za ujo tudi zanimajo. Jako zanimive so misli, ktere nski Angličan Pat te rs on v svojem delu „Magjari" o vzhodnem vpra sanji razklada. Po njegovih mislih mora Turčija pod Magvar orezag pasti; Magjari in Turki si morajo roke ponuditi v povzdigo svojih plemen in v zatiranje Sla venov. Tako bi bil proti slavenskomu severu močen jez sezidan. (Gl. Izv. VII. str 329). — Kar ee tega pro jekta tiče, samo nekaj malo mojih pristavkov. Postavimo da razširijo Magjari svoj orszag in celo Turčijo s seboj v eno državo zvežejo, tedaj bi se dosledno ta ko-lo godilo: 1) glavno mesto te države bi se pre-meknilo v Belgrad ; 2) Slaveni bi se združili v okvir ene države in to z ustavnim obrazom, tedaj s v o hodno; 3) Slaveni, ki bi bolj probojem bili, bi na zaspane delovali in bi delali mogočno jedro sredi or-szag-a, kteremu no bi ne magjarake brke ne ciganska godba več pomogla. Angličani na svojih oddaljenih otokih sede lehko Turčijo komur bodi prodajejo, al naseljenih tam narodov ue morejo z novimi nadome hI iti, ker takih nikjer ni; in tako ostanejo Slaven še vedno gospodarji svojega torišča in bodo tam za gotovo Še dalje veči gospodarji postajali. (Kon. prih.) pripravljanje na nove volitve, češ da ae bodo med tem razvili novi programi in nove stranke. Te dni je v Pešti umrl ogerski minister uka in prosvete £ d t v 6 a. Ogerska delegacija vsled tega ni borovala, v cislajtanski so se ranjkega častno spominjali, cesar je v lastnoročnem pismu vdovi izrekal svoje očutje. Eotvo* je v teoriji bil jako pravičen vsem narodom, v praksi pak podoben vsem Magjarom, ki so v njem zgubili enega najboljih svojih sinov. Iz Berolina so zdaj izvedajo mirovni pogoji, akor jih bo stavila PruBija. Nemci bodo francozke eralje tirjali Elzasijo in nekoliko Lotringije s trdnjavo Metz vred. Francoskega brodovja in kolonije za Nemce menda ne bodo zahtevali, pač pa 8 milijard frankov — trahovita svota, ki je Bkoraj tolika kakor ves avstrijski državni dolg. Ko bi Pruska ta denar kapitalizirala, bi e trebalo skoraj nobenih deželnih in državnih dodatkov ; marino, vojsko in zunanje zadeve bi si lahko plačevala • temi obrestiroi. Ko bi denar razdelila, dobil bi vsak Nomec brez razločka 56 tolarjev in ko bi vse Francoze za robove prodali, morali bi stržiti za vsako glavo 200 frankov, ako bi hoteli odškodnino plačati. Skoraj nemogoče je, da bi se toliko tirjalo, in avstrijsko-nemške novine se vse izrekajo proti tej pretirani tirjatvi. Pri tej priliki naj omenjamo berolin-skega telegrama, ki pravi, da je veljaven južno-nemšk državnik Bismarku svetoval, naj iz francoske odškodnine Avstriji vrne onih 30 milijonov vojnih stroškov, ki jih je Avstrija leta 1866 Prusiji plačala. Razpor v francoskih vladnih krogih še ni poravnan. Vladni oddelek v Bordeaux noče preklicati zadnjič omonjanih dekretov glede volitev, še vedno hoče od volilne pravice izključans vedeti pri prejšnjih vladah onečastene osebe in to svoje ravnanje s tem zagovarja, da oblegana pariška vlada ni prostovoljno delala in da ni bila dovolj podučena. Ako pariška vlada ne pristopi bordoški, potem pride do gotovega razkolništva saj se že zdaj bordoški vladni oddelek vedo kot čisto samostojna vlada. Dežela, oziroma tako ali tako voljeni njeni zastopniki bodo imeli po tem odločiti, ali hote pristopiti J. Favrovi mirovni politiki ali pa Gam-bettinemu upora do zadnjega moža in zadnje kaplice krvi. Sicer pa je videti, da se dežela bolj in bolj na-giblje mirovni potiki , spoznavajo da je čisto nemo-zdaj še vojsko nadaljevati. Včeraj so bile v Parizu volitve 34 poslancev parižkega okraja za konstituanto. Vspeh volitve še ni znan. Prusija svoje konjsko kopito kaže tudi glede volitev- V Le Maos, ki je v nemških rokah, so postavili dva kandidata za narodni zastop, ki sta bila v prejšnjih časih najbolj uradna kandideta Napoleonove vlade, marciuis de Talhouet in Haentjenes, zet maršala Magnana. Lepo znamenje, da Prusi nočejo z Napoleonom imeti nobene zveze I Kazne stvari. *(Vienac zabavi i pouki") prinaša v 3. Številki v zabavnem oddelku sledeče prelepe spise: „Junakinje Korčuljnnke. Tristoljetnica spjevao J. T. — Stankovačka učiteljica (dalje). — Spomen ljubavi. Iz talijanskoga od O. U. O. — Gospodin Margerie (dalje). — V podučnem oddelku: O svemiru (konec); na dalje med književnimi vestimi životopis in četvero pesem ^nepoznanega do zdaj pesnika kneza P. K. Franko-pana. H koncu je dodano še 2 strani „listka." — Ravnokar nam je došla tudi 4. letošnja številka „Vienca", v kteri nahajamo v zabavnem oddelku: Tužba. Spjevao J. T. — Stankovačka učiteljica (dalje). Sitne pjesme. Spjevao Fr. Ciraki. — Gospodin Margerie (dalje). — Na dalje podučna „crtica iz života bosanskoga", in bogat „listek." Ker so vsega priporočanja vredni hrvatski lepoznanski list do zdaj še ni med Slovenci toliko udomačil, kolikor bi zaslužil po svojem odličnem zadržaji in res elegantni in dovršeni zunanji obliki, bomo sem ter tje kaj preveli v slovenski jezik, da se naše občinstvo samo prepriča, ka ne priporočamo slabe stvari. ♦(Vsakdanje „vizite") v vredništvu „Slov. Naroda" so briči in pol caji, ki en dan zastonj z lepo ponujajo nemške dopise mariborskoga finančnega vod- stva in nosprojete drugi Jan silama puščajo v redakciji, od koder se nabrnni po pošti vračajo g. Jordanu. Ali so Jordan norčuje z erarom, kteremu vsled nemških dopisov odteguje inseratni d< nar, kterega naš vrednik na nemške plačilno nalogo nikdar ne bode plačal, ali se norčuje s svojega urada, čegar dragi čas tako po nepotrebnem trati, ali se norčuje I mestnega magistrata, čegar policijo odvrača od njenega pravega poklica, to ve samo g. Jordan. Mi vemo, da se norčujo s slovenske ravnopravnosti, in da so ne norčuje z nn-šega vrednika, kteremu vsa stvar zdaj že dela mnogo „spasa". * (Uradne osebnosti.) Pravosodnji minister je imenoval okrajnega sodnika v Lipnici g. A. Romota - rojenega Kranjca iz višnjegorske fare - za svetnika 'pri deželni sodniji v Ljubljani. Državnega pravdnika namestnik v Celji g. Anton Koče.ar je na svojo prošnjo v isti lastnosti prestavljen v ljubljano. — C. k. avskul-tnnt Fr. Lulek je prestavljen iz Maribora v Celje, in poprej g. Vojt. I>rivičnik \?, Ptuja v Zatičino. * (Vladika S t r o s m a y o r) nam jo predvčerajšnjem z lastnoročno podpisanem pismom poslal IS novih naročnikov, večidel duhovnikov dijakovaške bi« I ikttpije. Slava ! rvTr-vvv-~ Jemljem si čast p. n. okinst*u naznanjati, da sem svojo novo postavljeno lekarnico pri v Mariboru (dasko predmestje št. 1. v Krioliiiherjcvi hiši 2. februarja isti odprl. Lekarnico som •/. trišnimi zdravili najbolje in bogato oskrbel ; vseloj si bom prizadeval, da posebno skrbim za odlično zdravilno snovi, kakor tudi za dobro pripravlja-vanje , ter da ustrezam vsem tirjatvam le-karstva novejšega časa. Upom, da si bom s tom pridobil stalno zadovoljim-t in polno zaupanje častitega občinstva in gospodov zdravnikov in da si oboje ohranim za vso prihodnost Priporočajo so obilnim naročilom, spoštljivo se podpisujem (1) A. *W. Konig, raagiBter farmacije in apotekar. Ceuejde kakcar pr;,&i« zlato, pa lepše in elegantnejše jo od prof. Rhein a iznajdeni žlahtni metal $£3f* Mhelnovo zlato. ktero so edino s a m o i z dol u je fabrikah Iz tega BovegO metala, Itlieinovo zlato imenovanega , izdelani kinč nepotreben dela prav, kinč, ker ta novi fabrikat glede bai\o in oblike nič ne zaostaja za pravim, pri tem pa veljale l/4 deli kar se pri pravem kinči računi samo za njegovo izdelovanje. Še strokovnjake naš kinč lahko moti, tako natanko jo ponarejen. (10) V okraji slovenjegralkem \* razpisana služba izprašanega živinskega zdravnika z letno plačo 300 f. Prosilci za to službo . ki morajo biti zrnožn: slovenskega ali kterega druzega slavonskega jezika, naj svoje prošnje s potrebnimi spričevali vred do 21. februarja t. 1, izroče podpisanemu okrajnemu odboru. Ker dalpč okolo ni nobenega ispraiaoega živinskega zdravnika, sme si tak obitati izdatno privatno prakso. Okrajni odbor slovenjegraški, i. februarja 1871. (3) Koravdast kinč, otl pravega ne razločljiv, zapestnik in uhani f. 1.50, ovratni kiuć f. 1.20, veča resta koravd f. 3, velik zapastnik z uhani f. 2.50. Granatov kinč: 1 zapestnik 50 ki\, veči 80 kr., uhani 50 kr., veči 80 kr. JJ^f"* Cela garnitura iz Rheinovega zlata, zapestnik, uhani z granatovim ali koravdastim kinčem, ali brez tega za basensko ceno 40 kr. Najnovejši kinči! Moderno, lepo, ceno, kakor pravo zlato, nikdar ne otemni, motljivo ponarejeno kamenje, krasena emaile ! Zapestniki, fino po kr.: 40, 60, 80, f. t. Uhani, tino po kr.: 50, 80, f.: 1. „ najfineji po f. : 1.50, 2, 2.50. Cele garniture, zapestniki in uhani 80 kr., i.: 1.20, 1.G0. najfini, f.: 9, 2.50, .'), 3.50, 4, 5. Narokvica, fino po kr.: 50, 80, f. 1; najfineji po f.: 1.50. 2, 2, 3.50. Ogrljaj, najfineji po kr. 90, f. 1.20, 1.50. Medalijoni, fini po kr. 20, 40, 00; najfineji po kr. 80, f. 1, 1.50. (iiavniki ? Rheinoviin zlatom oplatičeni, kr. 80, f. ), J.50, 2, 3. Prstani s ponarejenim žlahtnim kamenjem, kr. 30, 40, 50, G0, 80, f. 1. Urne verige, krasne, za gospode kratke, kr. 50, 80, i'. 1, 1.50, 2. Urne vrige, take, za gospe, f. 1.90, „ „ dolge, venecjanskega lica, f. 1.40, 1.80, 2. Naprsno igle za gospode, kr. 20, 40, 60, SO. Predsrajčne gumbe kr. 10, 16, 20, 30. Zapestriiške gumbe, kr. 20, 30, 40, 60, 80. Zavratniško gumbe, kr. 5, 10. Cele garniture gumb, jako lino, elegantno, kr. 50, 80, f, 1. Malosti za k uri, krasno sestavljeno, kr. 08, 80, f. 1. pejP*" Riegerjevi prstani, pravo srebro, emajlirano in dobro pozlačeno z udolbljenim napisom: „Nedejme se!" potem „Sokolski'' prstani, ravno tako z vpisom: ..Na z dar!1' samo f, 1. 13 lot. punc. srebrna urna veriga, v ogni pozlačena, kratka, 3 T 50 kr., 4 f., dolga f. G, 7. 13 lotni sreberni medalijoni, v ognji pozlačeni, punsjrani, f. 2.50, 8. fjaf~ Vedno dušeč kinč, iz indijskega zelišča, ki vedno ohrani svoj naravni kinč in je vsakako neprecenljiv in obče priljubljen. Ako dama ž njim atopi v sobo, napolni jo vso z vonjavo. Zapestnik 50 kr. do f. 1, 1.20., 1.50. Uhani, 80 kr. do f. 1, 1.20, 1.50. Ogrljaj, kr. 60, 80 do f. 1, 1.50, 2, 2.50. Narokvica. kr. 41», 60, 80 do f. 1, 1.50. &~JgT" Tudi malo premožen človek lahko je s srebar-nine! Najlepše, najprikladnejšo darilo in vse garantiram o. £SW Noži in vilice iz kineškega srebra, angleška klinja 90 kr., žlica 60 kr., žličica 30 kr. Etui s G noži, G vilicami in <> žlicami, izborno, krasno darilo samo f. 19 ! I Izključljiva last in zaloga slovanske kupčijske hiše * na Dnnaji, verliingerte Karntnerstrasse, Nr. 57, Kiirntnerring Nr. 2. L. Zelzer v Ljubljani l»r<»**s*t*> «>%fltm!u Dr- Jot* Vo&ujab tn «lru« < Tinkar Kdnartj Janechltir JU