95. številka. Ljubljana, v sredo 25. aprilu. Iz državnega zbora. Na Dunaji, 23. aprila. [Izv. dop.] —j—. V sobotoi seji dokazal je dr. Poklu-kar na neovržen način, da j« izjava predsednikova ob odklonitvi dispozicijskega zaklada prouzročena bila po nepravilnem številjenji dotičnega zttpiskarja Perovodje dobe namreč v jednakih s učajih nalog, da štejejo poslance, razvrstene po posamičnih oddelkih. 4. oddelek, kjer so sedeži Liechtensteinovcev, Hchenwartovega kluba in avstrijskega kluba, barona Dumreicherja. Rešuje svojo nalogo zapiše na številni list številko 21, podpisa ga ter ga odda predBedništvu Desnica vsa zavzeta nad nepričako vanim izidom tega glasovanja, jame stvar preiskavati ter takoj zapazi to neprimerno številko. Hitro se zbero poslanci, sedeii v dotičnem oddelku, sestavijo in podpišejo izjavo, da so bili navzočni tuej glaso vanjem ter da so vsi v svojem oddelku glasovali za privolitev dispozicijskega zaklada. Tac;h podpisov bilo je 40, očividen dokaz torej, da se je v tem oddelku bilo pregledalo nič manj nego 19 glasov. Ker je dozdevna večina znašala le 12 glasov, sledi iz tega, da dispozicijski zaklad ni bil o vržen, temveč V8 preje t z večino vsaj 6 glasov. Dr. Po klukar je to naglašal ter živahno odobravan od desničarjev zahteval, naj se popravi napačna enunci-jacija piedsedništvu. Predsednik se sicer ni hotel udati tej terjatvi, katera se po njegovem mnenji navzlic dejanski opravičenosti ne strinja s poslovnim redom, toda vsaj moralen uspeh ostal je desnici. Stvar sama po sebi se lahko popravi v gospodski zbornici, in pri drugem glasovanji bode desnica že skrbela za to, da nekoliko priskoči jako nedostatni računski zmožnos'i gospoda barona D u m re i c h er j a, vender ni tega ne znamo, če se bode vladi zljubilo, radi bagatele 50.000 gld. še jedenkrat potruditi obe zbornici. Po tej interesantni epizodi nadaljuje se nadrobna razprava o državnem proračunu. MladoČeh dr. H ero ld je pri naslovu „Offizielle Zeitungen" prav zanimivo razpravljal razmere našega uradnega časnikarstva, brbljavi Tiirk izpraznil je hipoma zbor- nico 7, jednim svojih smešnih govorov, na to si jc besedo izprosil lokavi S t ur m, da pri tpj priliki izkoristil nek članek in Pester Lloyd au, kateri besno zabavlja na avstrijski parlament in Taaffejevo vlado. Gosp. Taaffe mu odgovarja jako odločno. Živahno odobravan od desnice reče naravnost, da smo Ba-moBtalna država, kar se notranje politike tiče, ter da ne dopuščamo inozemstvu, bodisi ono-stran Litve ali še dalje kje, umešavati se v na?e notranje zadeve. Burna pohvala mu je donela /.lasti na onih mestih njegovega govora, kjer je, poudarjajoč prizadevanje, v kojem se ujemata vlada in dr-žavnozborska večina, prizadevanje, da ohranim in ojačijo skupnost avstrijsko, izrecno pristavil, da se ta skupnost, ta jednota ne bode utvrdila, če se posamezne dežele utaknejo v kletko ter če se potem reče: „To je Avstrija!** Izraz „inozemstvo", kojega ministerski predsednik v svojem po vsem improvb.ovanem govoru bil rabil ogerski državni polovici nasproti, bil je povod jako nelojalnemu nu-padu dr. Rus s a. Ovadil je grofa Taafteja, češ, Ogersko je proglasil za inozemstvo, ter nič -irugače ga ne zmatra nego tujo državo I Taaffe zavrača ga tako razjarjeno, kakor ga še nismo bili videli od one znam mite epizode sem ne, katera se je bila pripetila pri razpravi o nakupu železuic Praga Duhcov in Duhcov-Bodenbach in znani Pino-vi aferi. Desnica postavila se je odločno na Taafiejevo stran in to po vsej pravici. Istina je, da mu je v naglici ušel izraz, o čegar primernosti se da različno soditi toda misel, katera ga je vodila, morala je biti jasna, slehernemu poslušalcu, in napad Russov ni bil „geri-tleman-like". Jednako čuli smo tudi iz ust mnogih levičarjev, s kojimi smo se kasneje v couloir-u raz govarjnli o tem nepotrebnem in zelo hrupnem prizoru. Pri poglavji: „Beitragsleistung zu den gemein-samen Angelegenheiten" govoril je Ne uvvirth po-meuljiv govor, s kojim se strinjamo v marsikaterem oziru. Kar je bit povedal zlasti o vnanji situaciji, o velikanskih troških, katera bode prouzročila even-tuelna vojna z Rusijo, in na katere troške nikakor nismo pripravljeni, to vse je po vsem utemeljeno, nič inenj nego svarilo njegovo, da pustimo Bolgarijo ter se radi te dežele ue p repi raj md s svojimi sosedi ! Jedro Neuvvirthovega govora je bilo: „Mirni bodimo, vojska je draga stvar in mi — nemarno denarja!" S svojega stališča polemizovala s:;i proti Neuwirthu finančni minister in poročevalec dr. Matuš. Na to se seja zaključi. V ponedeljek otvorila se je »eja z dolgim in dolgočasnim govorom zloglasnega dr. Knotza. To Vam je sedaj uprav milovanja vredna prikazen! Isto tvaririo obdelava, z istim orjaškim glasom trobi svoje nekvalifikovaue psovke me) svet, isti poulični ntratschw o 1 jutem Praškem namestniku Krausu in bivšem „Obersebmoeku" Jos Grafu razpravlja kakor prejšnja leta, ali bolje rečeno prečita ga iz nakopičenih listkov, — kajti feuomi ualni ta „govornik" niti prosto ne govori, temveč bere, — toda nihče ga več ne posluša, burno odobravanje, v kojem je levičarska „claqucu nekdaj bila pozdravljala svojega prvobo-ritclja, je zdavna potihnilo, in da ne sedeta poleg njega zvesta mu somišljenika K i n d e r m a n n in Liberalci P rade, katera sta s čudovitim zatajevanjem samega sebe semtertja se ga usmilila, priznavajoč njegove rhetoričue kozle, — niti one trohice aplavza bi ne bilo, kojo smo čuli — koncem Knotzeve rha-psodije! Veliki tribun iz Litomertc je dandanes weine abgethanene Grosse", — naše odkrito sočutje minuli veličini in potem „Sch\vamm dVuber!" (Konec prih ) Še jedenkrat VVaserjeva napitnica. (Izvirni dopis a Štajerskega. *) Predsedniku Graške nadsodnije vit. Waserju roči se mnogokrat svojo politično in državniško modrost, v napitnicah tako rekoč B in ter pocula" prodajati. Ćuli smo, da je dobil že zaradi jedne napitnice ukor z najodločilnejšega mesta. To njemu ni nič. Star mož ima svoje napake; jedna teh je pozabljivost in kratkovidnost; ko je z našim slavnim renegatom Blagatinšekom koval čl. 19. osnov, postav, takrat še ni vedel, da živimo tudi mi — Slovenci. *) Zaradi pouiankatiju prostora zakaniijun. LVcdn. LISTEK. Zmotila sta se! (Po Marku Vovčku.) I. Živi, kakor hočeš, a gorje vender ne mine. Tako je že Bog odločil, taka je naša osoda . , Živela je pri meni sirota; pri meni je ona izrasla, ker osirotela je že majhna. Jaz sem jej pokopala očeta in mater, jaz sem ja objokavala; jaz sem jo učila razuma, jaz sem jo odgojevala. Podo-dovala je lepo kočo, lepo zemljišče, in skrinje, take na kolesih; če se lagneš v njo, tako do dna ne dosežeš. Živela je pri meni; bila je tako vesela, dobra, krasna! Tako črnoobrva in jasnooka in usta rudeča in stan gibek! Ab, kako jo bila vesela, živahna, igriva! In gospodinjstva se je naučila, delavna je bila! Ko je došla do svojih let, jela sem jaz brez skrbi kruh; ona je storila vse, pazila na vse in vsa koča je bila vesela. II. Tako sva živeli prijetno in dobro. Ker zapazim, da Maša vedno nekaj misli in misli. Glasno besedice ne izpregovori, ne zasmeja se veselo, ne pogleda v mene. Tudi bledeti je začela. Meni se ona ne priznava, jaz pa je ne lzpra-šujem. Hodila je ona na ulico, in na večernice. Gre in pravi: „Tetka golobica! pojdem k deklicam!" a potem — Bog ve kam gre. Nazadnje pa smukne iz koče in me že ne vpraša. III. Jedenkrat zvečer pride domov tako tiha, a ve sela; gotovo mi hoče nekaj povedati, pa ne pove. — Nu, Maša golobičica, kaj se ti je dobrega primerilo V A ona mi ne pove; pogleda na me in se z anali. Jaz jo le silim in silim: povej, povej, Maša. Ona ustane in pravi: „Jaz, tetka mila . . . jaz se imam skoro omožiti.a — „Bog ti daj srečo! Naj ti da mati božja celo goro sreče." Vprašam, kdo je ženin . . . „Andrej Palij!" „Oh, dete moje, ali je to tebi par? pravim jaz. — Kjer je ljubezen, tam ne treba misliti, ali je par, odgovori ona ponosno. IV. Andrej Palij bil je najbolj čuden v vasi mla denič. Bil je poštenjak in živel je, kakor ubogi ljudje žive. Trgoval je, pa nikoli na srečo sebi. Kar proda, kar kupi — nič ne na korist sebi. Vsakdo ga oslepari, če le hoče. Ne da bi on bil tako kakor si bodi: glava razumna, in z besedo te upijani, kakor z vinom; čuden, jako čuden človek. Takih ljudij ne8em že videla. VČasi mu pride kaj v glavo: leži ves dan na vrtu, do noči. Kdo ve kaj mu je. V. Tako razkladam vse to moji siroti. A ona . . znano je že, da dekle ne posluša nobene besede, če je zaljubljeno. Ako ljubi, tako ljubi. Akoravno ve, da bo nesrečno, pa ne boji se, — ne briga se za usodo. Svetovala sem in prosila. Ona je jokala in poslušala; a srce njeno se je sukalo okolu Andreja Palija, kakor tisti metuljček okolu sveče — ne od-ženeš, pa je. Kaj mi je delati? Nesem hotela raz-druževati; poblagoslovim ja. VI. Sama sem bila vesela, ko sem gledala na njiju milo in ljubo življenje. Pridem k njima v vas — sedita vkupt. Kako sta srečna! kako sta lepa! kako se mi je prikupil, kako sem ga začela rada imeti! Bil mi je kakor moje dete. Tak pogled je imel, take besede, tako je bil lepi Kar ti reče, vse ti je po godi. Lahko mu je bilo napisati besede, lahko mu je bilo položiti nek svobodnjašk duh v te besede; pa ako bi bili mi tako ustvarjeni proti njemu kakor je on proti nam, lahko bi mu očitali, da mu ni nikdar na um prišlo, tega duha oživotvoriti, Graška „Tagespost" z dne 16 aprila 1888 donaša govor, kojega je imela prevzvišenost povodom napitnice v čast nemškemu društvu „Juristenverein" v Gradci. Vsak človek, ki zna mej vrstami brati, bo takoj uvidel, da je govor naperjen proti Čehom in Slovencem ter proti — baronu Pražaku, justičnemu ministru, njegovemu — šefu. Imenoval ni nobenega imena; pa moč od vinskih duhov razgretega uma pokaže se v tem, kar „modro zamolči". Gosp. Waser deli praktične juriste v dva taborja: v take, kateri m je njihov poklic posel v boji za obstanek. .Sif suchen und fin den ihreu Lohn in einer bebaglichen S tellun g" (mož vender ne misli samega sebe). Druga vrsta juristov spoznava svoj poklic v duševnem delu. „Es mag vielleicht zweck-massig sein", usti se g. VVaser, „auch das richter-liche Amt a Is ein Geschaft anzusehen und zu bebandeln; das Rechtaleben wird jedoch durch solche Fuuctionare n icht gefordert; denn auch im Rechts-lebeu muss man nicht blos gehen, sondern auch vo,rwarts gehen. Es Wftre fiir die Rechtsprecbung nachteilig und fiir die notwendige Parteilosigkeit des RichterStandes bedeuklich, wenn auch mit der Justizvenvaltung ein Geschaft betrieben und sie als Mittel fiir politisch-nationale Zwecke misbraucht werden vvtirde." Kdor pozna VVaserja, bode vedel, kam merijo te besede. Ako VVaser govori o „politisch-nationale Zwecke", gotovo ne misli grajati „deutsch-nationale*. Skoro bi trdili, da je mislil s tem očitanjem zadeti dva naših poslancev, ki sta uradnika justične stroke. No, ali sta ta dva poslanca dosedaj že vsled tega, ker sta poslanca, kako višo stopinjo v birokratični hierarhiji dosegla, kakor na primer predsednik Graške nadsodnije, ki sodi druge menda po sebi. Še gorostatmeje je, kar g. Waser žveka o narodni ravnopravnosti. „Ko bi vsi v deželi navadni jeziki obveljali kot sposobni za dvor in sodišča, potem moralo hi se bistvo umakniti obliki." Čudno! Dosedoj so imeli praktični juristi navadno te nazore o pravosodstvu, da razsodba ali odlok mora v konkretnem slučaji stranki tudi razumljiv postati, da more stranka pro futuro imeti vzgled ali primero za njeno dejanje in nehanje, da bode v stanu izogniti se konfliktu ali prepiru bodisi v okviru kazenskega ali civilnega procesa; kajti tak konflikt je vsegdar kvarljiv. Zdaj nas pouči ekcelenca VVaser čisto drugače. Vsega tega zdaj treba ni; sicer „mUsste das VVesen der Form ge-opfert werden". Za božjo voljo! Ali se naši časniki ne berejo, ali se prezre koli- in kolikokrat se krive razsodbe sklepajo vsled neznanja jezika? Ali naj bo sodniJ8ki sluga vedno tolmač sodnijskih razsodeb za naše ljudstvo? Ali naj se ono ponemči ali po- italijanči! Duh je ono, kar oživlja, pravi sv. p;smo No, kdo bode oživljal našega kmeta, ako se mu pove po 8odnijskem slugi, ki nemški odlok stranki dostavlja, z lakonično besedo: tu notri stoji to in to, ravnaj tako in tako; a kmet sam potem, ko delj časa premišljuje vsebino spisa po Boduijskem slugi dostavljenega ne more sam čitati, sam razumeti te vsebine. Legite, legite et iterum legite! Pa čitati ne zna, nagibov ne razume, ker so nemški. Spet pride h komu, da mu še ta jedenkrat raztol-mači odlok; to se zgodi; pa ta tolmač mu včasih ravno nasprotno tolmači spis, kakor mu ga je tolmačil sodmjski sluga. No, in da mu tudi drugi svet za reakcijo proti sodnijskemu ukrepu, kmet mora zdvojiti. Pa povejte, ekscelenca, ako se mu dostavi odlok v umljivem jeziku, ali ne bode po drugem, tretjem branji sam na to prišel, kaj mu je storiti? AH mislite, da se duh postavnosti in napredka v vsakem oziru ne širi bolj po tem kakor po onem potu, kojega Vi račite za boljšega imeti? Gosp. vitez "VVaser je nadalje govoril: „Die Vielsprechigkeit bei den Gerichten mlisste den Nach wuch8 aneifern, anstatt sich zu guten Juristen, viel-mehr zu gewandten Linguisten heranzubilden." — Izborno! Zakaj pa bi ne mogli postati oboje vkup, dobri juristi in dobri liuguisti. Pod temi besedami "VVaser gotovo misli one pravnike, ki slovenski ura-dujejo v njegovem področji; ti imajo po "VVaserjevem mnenji izvirni greh slabše razsodnosti, manjše juri-dične izomike in sploh manjšo sposobnosti za urad, za sodnika. No, gosp. vit. VVaser ? Ali se ni ravno pod Vašimi očmi, pri c. kr. mestno-delegovani sod-niji v Gradci pred nekojimi tedni, kakor je „Slov. Narod" poročal, razglasila razsodba zadevajoče nemške dijake v nemškem Gradci, ki so po odstranjenji cesarske podobe revoltovali proti političnemu komisarju, o koji se je državni pravilnik dr. Zistler v prizivnej obravnavi izrazil: „Es koatet micb eine Uebervvindung, anzunehraeu, das dieses Urteil kein Faschingsscherz ist." Za Boga! Na Kranjskem in spodnjem Štajerskem take pustne burke ugajajo le oni možje, ki ne razumejo niti jezika narodovega niti razmer, ki v svoji površnosti in v svoji domišljavosti prostaku, ki k njemu pride pouka iskat, odurno pred prag sunejo in, ako ubožec kaj ugovarja, še ga k večemu zavrnejo z argumentom: sic volo, sic jubeo, stat pro ratione voluntas. Slovensko ljudstvo je zadovoljno s tistimi uradniki, ki uradujejo slovenski; no, pa naj pove ekscelenca VVaser, ali je že kaka pritožba zaradi slovenskega uradovanja do njega prišla ? Skoro bi rekli, da se gosp. vit. VVaser nahaja že v takem položaji, da sam uvideva, da na njegovo mesto mora priti mož. ki je tudi slovenskega jezika zmožen. No, mi mu odgovorimo z Preširnom : Ce mika z zeleni te gozdič letet, Nt! branim Ti, okno Ti ho&em odpret. Poišči si gnjezdece........... J u a tu s. Priteče včasi Maša k meni na jeden trenutek . . . Moj Bog, kako je vesela, kako srečna! — Nu, kako, Maša? — I, dobro mi je, tetka, srček! dobro mi je! Ljubi me on močno, močno. I za korak me ne pušča od sebe, vedno prosi in prosi, da bi mu pela. „Sedi pri meni, poj mi, ptičica moja, poj poj!" Jaz pojem, pojem, on pa posluša in mi gleda v oči . . . Kake oči mu je Bog dal! — A gospodinjstvo, kako? vprašam jaz. — 1 gospodinjstvo gre za zdaj dobro. Dobro, vse dobro. Jaz že tako delani, da mu je po volji. A on, tetka, on mi ne daje delati. Sučem se tam okolu peči, ali kaj drugega, on pa govori: „Zakaj tako dolgo, Maša?" — Za tebe, golobček, da bi ti rajši jel. — „Ne zame, pravi, ni treba srček! Sedi sem k meni, objemi me, in govoriva, kako je na sveti živeti, kako ljudje žive." In ko on začne govoriti, tetka, tak jaz vse pozabivam, kaj sem začela delati. In spomnim se, kaka gospodinja sem postala. — Zdaj sem že bolj pametna; kuham, perem, šiviljem... A on — žalosten, otožen postane, ne je nič, ne pije nič. Jaz pa prosim, prosim: „Tako vsaj pokusi, vsaj dotekni se z ustnicami! je dobro!" — „Kako že ne dobro, če si 86 svojimi ročkami prigotovila, seveda dobro!" ali pa mi nagaja smehljaje se. Jaz pa ga poljubujem, — pa je Spet vesel. (Konec prih.i Govor državnega poslanca profesorja Fr. Šuklje-ja. (V seji državnega zbora dnu 19. aprila t. 1. v generalnoj debati o budgetu. Po stenografskem z apisniku.) (Dalje.) Sedaj pa pride vprašanje glede šolnine. Ter je gospodu poslancu tako spolznilo, kakor pri vprašanji glede hranilničnih posojil. On pobija šolnino, tisto institucijo, s katero se je sedanji naučni minister v naši šolski zgodovini večno slavo stekel, in katera je v računskih zaključkih izražena v številkah. Teh 573.000 gld. hoče on izbacniti. Jaz bi se ne protivit temu, če bi se v resnici zbrisal ves ta znesek in morda zraven še kaj druzega. Prezrl je on, da se je tudi poprej plačevala šolnina in da se to poprej v budgetu nahaja pri „naučnom ministerstvu" in sicer pod „gimnazijami in realkami." Hoče torej on 573.000 gld. izključiti, pustiti pa notri razhodek, kateri ta šolnina nadomeatuje, v obilni meri nado-mest uje razhodek nasproti proračunu v znesku 308.000 gld. pri gimnazijah in 71.000 gld. pri realkah. Dovolj, mislim sem pokazal, da ni osnovana kritika centralnih računskih zaključkov, marveč, da so ti v resnici vredni našega zaupanja in zopet poudarjam, do se meni nič čudno ne vidi, če se opozicija tako vede nasproti tem računskim zaključkom. Malo bridko je, če je treba leto za letom z najbolj črnimi barvami slikati položaj države, finančno Btanje njeno, kupičiti sive oblake, čarati gorostastue primankljaje pred fantazijo poslušalcev, sklicavati se z nekakim ponosom na bodočnost, katero bo zadostilo donesla, če se pa potem pokaže, da računski zaključki na prav neprijeten način vse to na laž postavijo. Priznavam, da je v tem pogledu gospod poslanec dr. pl. Plener veliko prizanesljivejši, kakor marsikateri mej njegovimi tovariši. Samo jeden izgled. Gospod poslanec dr. Menger skušal je leta 188G. — mislim da je bilo v seji dne 20. marca dokazati, in njegovi pristaši so mu burno pritrjevali, dokazati, da deficit leta 1886. ne bode znašal okroglih 9,000.000 gld., kakor je budgetni odsek bil napovedal, marveč dvakrat toliko, bržkone celo trikrat toliko, računski zaključek pa, kateri sem jaz, mislim za dosta v obrambo vzel, kaže, da res ni bilo deficita 9,000.000 gld., da pa sploh ni bilo nikakeršnega deficita, nego da je bilo 2,773.000 gl. prebitka. (Čujte! Na desnici.) O poslovnem deficitu ne bodem govoril. Braniti ga, prepuščam gospodu poročevalcu, zamolčim tudi nekatere ugovore ki bi jih lahko naglašal in katere bi lahko celo podprl s teorijo dr. pl. Ple-ner-ja Jaz držim se številk, držim se rezultata, da imamo letos 41 , milijona gld. poslovnega deficita, da je deficit vsekako za okroglih 987.000 gld. manjši kakor vlani, da je to znamenje boljših razmer. Po že okolnost sama, da smo za tekočimi posli z našimi dohodki zaostali za 41/a milijone gld. kaže jasno, kako trnovo imajo še sedaj stanje avstrijske finance navzlic vsem našim žrtvam. Vender pa, ali so opravičeni sklepi, katere je iz te istine skovala častita opozicija ? Jedne ovira odstraniti, jednega se nikdar izogniti ne bode mogel gospod poslanec dr. pl. Plener z vso svojo zgovornostjo, z vso močjo svojega talenta in bistroumnosti on nikdar in nikoli ne bode nam mogel zbrisati iz spomina, da njegova stranka je v rokah imela dese t let vodstvo avstrijskih financ, da ona je imela najlepšo priliko praktično pokazati, kako se zdravo v fioancih politikuje, da pa je nam ta dokaz na dolgu ostala. (Prav tako! Na desnici.) Hočem vam, neoziraje se na nekatere prikazni, ki so vaše vladanja spremljale — tu šinilo mi je nekaj v glavo, česar ne bi rad zamolčal, kar sicer ne spada k stvari, pa vprašanja ne bi botel zatajiti: O spremljočih prikaznih govorim in tu vprašal bi jaz rad dr. Gregra nekaj. Poslanec dr. Gregr grajal je hudo v svojem oratorično tako zanimivem govoru mej drugim tudi prakso konfiskacij sedanje vlade ter obsodil objektivno postopanje. Stvarno mu po vsem pritrjujem, jaz sam neseni še žurnalista v sebi popolnoma zatajil in vedno je še moja misel, da objektivno postopanje se nikakor ne da v sklad spraviti z načeli tiskovne svobode, koja nam je zajamčena v državnih osnovnih zakonih. Vprašam pa poslanca Gregra, ali 311 konfiskacij, katere se pod ministerstvom Pražiika zadele „Narodni listy", uredniki njegovi težje prenašajo, kakor pa konfiskacije prejšnjih vlad, katerih je res bilo le 150, pa jim je dodano bilo delegovanje porotnih sodišč, so jim dodane bile kazni v ječah, mesece in leta dolge, ter izgube na kavciji po tisofcinah goldinarjev? (Prav res! Na desnici.) Ne bodem se pa sicer mudil pri tej postranski opomnji in pravim nadalje: Ne oziraje se na vse prikazni, spremljajoče vašo sistemu, napolnila bi že samo misel, kako ste vi s financami ravnali, avstrijskega davkoplačevalca z grozo, če bi se imelo ponoviti vaše strankarsko gospodarstvo. (Dobro l Dobro! Na desnici.) Poslanec dr. pl. Plener sili me, da to dokažem. Res je, častita opozicija sklicuje se vedno v zbornici in izvan zbornice, zlasti po novinah z nekakim ponosom na tiste prebitke, kateri so se pokazali po računih v dobi od 1. 1868. do 1872. Letos se o tem ni govorilo, ali letos se je sploh \e malo govorilo o budgetu. Ti prebitki, to so tisti Ahilejev ščit, kateri se nam vedno pred nami, drži, ako si upamo pogledati malo nazaj t njihovo finančno politiko. Vlani se je poslanec f omaszczuk ž njim ponašal pred nami, rekši nam v Beji dne 29. aprila 1. 1. doslovno (čita): „Če tedaj zberemo konečne sklepe računskih zaključkov, vidimo, da leta 1869. do 1872. neso imela deficita (Čujte! Na levici), marveč da prebitek dohodkov nad razhodki je znašal 71 milijonov gld. V teh 71 milijonih gld.—to brez odloga povem — ušteto je tudi onih 23 milijonov, kateri so došli iz likvidovanja aktivnih ostankov bivše državne centralne denarnice. Če pa tudi teh 23 milijonov odštejete od 71 milijonov, vedno še ostane kurreutnega dohodka 48 milijonov." . I>*li.- prili ) Politični razgled. HotranJe dežele. V Ljubljani 25. aprila. Liechtensteinov predlog pride v kratkem v zbornici poslancev na vrsto. Izročil Be bode najbrž šolskemu odseku. Mogoče je pa tudi, da bode odklenjen v prvem branji. Proti predlogu bodo glasovali vsa levica in MJadoČehi. Ker bode morda več desničarjev manjkalo, levičarji bodo pa vsi na mestu, bi ne bilo čudno, če bi predlog ostal v manjšini. Pozabiti namreč ne smemo, da predlog mnogim desničarjem prav ne ugaja. Komisija gospodske zbornice, katerej se je Izročil v pretres sklep zbornice poslancev, da se premeni volilni red za tirolsko veleposestvo, je ta sklep zavrgla. Trije člani glasovali so proti temu, da bi se ne spremenil volilni red, dva pa, da se spremeni. Ne ve se pa, kaj bode zbornica sklenila v plenumu. Ogerukl listi pripisujejo veliko važnost shodu našega vladarja z angleško kraljico. V tem vidijo dokaz, da bodeta Avstrija in Anglija vzajemno postopali, da se rešijo ugodno razna evropska vprašanja. Nam se pač dozdeva, da se temu shodu malo preveč važnosti pripisuje, ker v Angliji ima krona jako malo upliva na politiko. Vnaiije države. Mnogi radikalci pri vsaki priložnosti napadajo urlisko vlado. Sedaj ima vlada še večino, toda ima se boriti že z velikimi težavami. Na jednej strani jej kralj dela zapreke, na drugej pa skup-ščinarji vedno več zahtevajo od nje. Pri posvetovanji o vojaškem zakonu so mnogi poslanci zahtevali, da se zmanjša vojska za polovico in častnikom odtegnejo vse priklade. Ministerski predsednik je jako dobro zagovarjal zakon, ki je bil z veliko večino tudi vsprejet. S tem zakonom se bode zopet uvela milica. Kralj s tako reorganizacijo vojske ni prav zadovoljen. Novega občinskega zakona pa ne mara sankcijonovati, ker se mu zdi preliberalen. Bolgarski knez odpotoval je v Trnovo z ministroma Stambulovoni in Načevičem in ostane ondu velikonočne praznike, potem bodo pa obiskaval še druge kraje Bolgarske. — Sodnja obravnava proti Popovu in drugovom vrši se v dvorani vojaške šole. Sodniki so: polkovnik Nikolajev, predsednik, podpolkovnik Lubimski, podpredsednik, in Šest majorjev. Generalni prokurator je major Agura, zatožbo pa zastopa kapitan Markov. Na zatožni klopi sede majorja Popov in Ponev, kapitan Karajvanov, nadpo-ročnika Bankov in Kiljanov in vojaški uradnik Tete v, Prvi dan bil je Popov juko potrt. Kiljanov pa na vsa vprašanja jako predrzno odgovarja. Vsakega zatoženca bode zagovarjal jeden častnik. Diplomati in uradniki runkega ministerstva vnanjih zadev se pripravljajo, da bodo dostojno praznovali službeni jubilej Giersov, ki bode v oktobru. Izvolili so v ta namen poseben odbor, ki dela potrebne priprave. Uradniki mislijo napraviti Giersovo podobo v naravni velikosti in jo bodo slovesno obesili v arhivu ministerstva. Znani francoNkl politik Ciemenceau, ki je že vrgel mnogo ministerstev in napravil že mnogo zmešnjav, se je izjavil proti Ribotu, da bode mini-sterstvo podpiral, če bode do konca sedanje legis-lativne dobe predložilo revizijo ustave. Nadeja se, da f e bode za revizijo ustave dobila večina v zbor« niči. Odpraviti se mora senat in odpraviti vsak osobni upliv iz ustave. S tem je najbrž hotel povedati, da se naj odpravi tudi predsedništvo republike. Clemenceauovi nazori o reviziji ustave se tedaj skoro nič ne ujemajo z Boulangerjevimi. Senat bi rada res oba odpravila, a glede predsedstva sta pa baš nasprotnih mislij. Belgijska vlada je prepovedala nemškim socijalistom, ki je iztiravajo iz Švice, da se nemajo naseliti v Belgiji. Mej njimi je več nemških državnih vohunov, ki le skušajo škodovati državi, v kateri bivajo. Dopisi. tMa Doleafskega 21. aprila. [Izv. dop.] — Pred nekoliko tedni pripeljal sem se z vlakom na Zidani most, a ker bi moral na prvi vlak čakati dve uri in sem bil tudi potreben krepčala, šel sem v restavracijo na postaji. Tu javim prvemu natakarju dostojno, da želim čaše piva in nekaj prigrizniti. No, odgovoril mi je kratko: „versteh' nit". Pozovem drugega natakarja in ga nagovarjam, naj mi priskrbi krepil, a odgovoril mi je: „versteh' nit". „Prosim", rečem mu mirno, „pokličite natakarja, ki hoče umeti slovenski!" — „„versteh' nit"". Prisiljen sem bil torej, ali sedeti pri prazuej mizi, ali pa iti, odkoder sem prišel. Zoper Čast mi je, da bi se pričkal z natakarjem, — a gabi se mi, da naj bi natakar gostom nare- koval, v kojem jeziku se mora v gostilni govoriti. — Poslal sem torej pritožbo na prometno vodstvo južne železnice; odgovor se glasi od besede do besede : Ueber die geseh. Beschvverde vom ... v. Mts. beebren wir uns auf Grund der geptiogenen Erhe-bung zur gef. Kenntniss zu bringen, dasa im Restau-ratiouslocale III Cl. der Station Steinbriick Bedien-stete angestellt sind, welche auch der sloveDischen Sprache machtig sind. Da wir vom internationalen Standpunkte einer grossen Verkehrsanstalt aus annehmen miissen, dass jene Reisenden, die I. und II Classe bentltzen, neben ihrer Landessprache auch einer der europaischen Hauptsprachen, als deutsch, franzdsisch, engliseh und italieniseh machtig sind, so fordern wir von den Restaurationsbediensteten zunachst die Kenntniss einer dieser Sprachen. — Uebrigens hat uns die Belir geseh. obcitirte Eingabe die beruhigende Ueber -zeugung verschafft, dass auch . . . (pride naslov) in der Lage waren, sich in einer dieser Sprachen mit dem Kellner der Bahnhofsrestauration in Steinbriick zu verstiindigen. Dennoch haben wir Vorsorge ge-troffen, dass in Hmkunft bei ahnlicben Fallen, ein der slovenischen Sprache kundiger Kellner zur Be-dienung beigezogen vverde. Slavno prometno vodstvo južne železnice se I gotovo ne bo čudilo, da pridenem temu dopisu nekaj j opazek. Zidani most iu njegova okolica je pokrajina slovenska. Pravilno je, da se bode v bodoče i v restavraciji L in II. reda postrezalo na slovenska naroČila. Zakaj pa temu ni bilo tako že do sedaj? — Dalje: A'i je stališče južne železnice res mej narodno? Ako je tako, zakaj se na naših tleh prezira naš jezik? Zakaj naj je Slovencem in slo | venskemu jeziku odločen prostor le v III. redu ? Kako pride si. vodstvo do trditve, da so jeziki: nemški, francoski, angleški in laški glavni jeziki evropski ? Ali ne prezira si. vodstvo jezika onega naroda, katerega je kot Ustja in trave, kateri je najmogočnejši v Evropi: naroda slovanskega? Ali je torej stališče omenjenega vodstva res interoacijo-nalno, kakor samo trdi? Ali ne bije si. vodstvo s taci m i odloki, kakeršen je meni poslalo, samo sebe v obraz ? — Namen sem imel, dognati s pritožbo, da se bo v restavraciji na kolodvorih na slovenskih tleh govorilo i slovenski. Dosegel sem to. In kakor je si vodstvo odločilo za Zidani most, tako velja ta odlok gotovo vsem restavracijam železniškim na zemlji slovenski. — Kar se tiče Zidanega mostu posebej, izvedel Bem v potešenje, da je poleg železniške restavracije i druga gostilna — narodna gostilna. Tam se hočem v prihodnje oglašati dobro pomneč poziv: Svoji k svojim ! Domače stvari. — (Dopoluilna volitev II. razreda v mestni zbor) bila je danes dopoludne. Došlo je 175 volilcev, ki so oddali 172 veljavnih volilnih listkov. Izvoljeni so: Peter Grasselli s 170, Jos. Benedikt s 160, Ivau Gogola s 160, župnik Ivan Rozman s 158 glasovi. Lani glasovalo je 136 volilcev. — (Cesarjevič Rudolf) je kot generalni pehotni nadzornik včeraj nadzoroval vojaštvo v Mariboru. — (Vladika Strossmaver) poslal je občini Žužemberk, ki ga je bila imenovala častnim občanom, naslednje pismo: Slavna občina, častna moja gospodo! Hvala Vam viečita na bratskoj ljubavi, koju mi povodom moje zlatne misse ukazaate, imenovav me začastnim članom, sugradjaninom Vaše Klavne občine. Ja se tim častnim naslovom ponosim, Boga molim, da Vas obilno sve blagoslovi i da Slavnoj Vašoj občini svaku srieeu obilno podieli. U našoj medjusobnoj ljubavi, slozi i jedinstvu Bastoji očevidno zalog bolje srieće i budućnosti, naše prave prosvete, slobode i svakoga napriedka našega. U to ime Bože pomozi i blagoslovi! Sa bratskpm ljubavju i štovanjem pišem sesa ponosom Vašim priateljem i začastnim gradjaninom J. J. Strossmaver m. p., biskup. Djakovo, 1. aprila na uskrs 1888. — (Trgovska in obrtniška zbornica) ima dne 27. aprila t 1. ob šestih zvečer svojo redno sejo v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o ponovitvi trgovinske pogodbe s Švico. 3. Poročilo ob ustanovitvi brzojavne postaje v Starem trgu pri Loži. 4. Poročilo, ali je neki lesni trgovec dolžan upisati svojo tvrdko. 5. Poročilo o cenovniku tehtnice v Stobu. 6. Ustanovitev tehtnice v Grosupljem. 7. Poročilo ob vprašanji, ali bi bilo priporočati, ne zahtevati obrtnega dopustila za izdelovanje takih tiskovin (n. pr. za učilniške zvezke, karte za čestitke, cenovnike, računske golice i. dr.), katere so zgol namenjene potrebam obrta in društvenega življenja. 8. Poročilo o dopisu Praške zbornice o prenaredbi §. 6. nove predloge o žganjar-skem davku. 9. Poročilo o pravilih zadruge obrtnikov na Krškem. 10. Poročilo o pravilih zadruge krčmarjev in mesarjev v sodnem okoliši Krškem. 11. Poročilo o pravilih zadruge trgovcev na Krškem. 12. Poročilo o pravilih zadruge trgovskih in rokodelskih obrtov, nadalje zadruge mlinarjev in Žagarjev in konečno zadruge krčmarjev in mesarjev v sodnem okoliši Kostanjeviškem. 13. Poročilo o pravilih zadruge trgovcev, nadalje krčmarjev in mesarjev in konečno rokodelskih obrtov v sodnem okoliši v Radečah. 14. Poročilo o pravilih zadruge „Edi-nosti" na Vrhniki. 15. Poročilo o pravilih pomočniškega zbora rokodelskih obrtov sodnega okoliša Ložkega. 16. Poročilo o dopolnilnih volitvah zborničnih. 17. Volitev predsednika in podpredsednika zbornici. — V hrvatskem učiteljskem listu „Napredak") nahaja se sledeče „Slavjenska matica školska". Iz Ruske javljaju, da se tamo po primjeru njemačkoga „Schulvereina" ustraja Slovjenska matica školska", koja če se brinuti, da Be slavjenske, dakle češke itd. učione ustra-jaju u onih krajevih, gdje prijeti Slavenstvu pogibao od Nijemaca. Ovakova poduzeća u RuBiji sjegurno če mnogim pokrajinam slavenskim pružati obilnih sredstava, da se brani proti navali njemačke kulture, t. j. proti posvemašnjemu ponijemčenju." — (Koncert.) Gospod VVagner, učitelj „Glasbene Matice*, priredi v nedeljo dne 2«. t. m. ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani koncert, pri katerem bode mej drugimi godel Weniawskega „Concert-Polonaise." Gospod VVagner predstavil se je že parkrat občinstvu Ljubljanskemu kot izvrsten godec, zatorej se nadejamo, da na tudi v nedeljo priredi jako zabavni večer. Ustopnice h koncertu dobivajo se pri čitalničnem kustosu v trafiki. — (Zanimiva pravda.) Znani dr. Carl Ausserer bil je član kmetskega društva „Bauern-verein Umgebung Marburg". Vsled mnogih dopisov od raznih članov bi ga bilo vodstvo moralo izključiti. Zaupni mož in o jednem društveni tajnik g. A. Krumbholz pa je pismeno poprej obrnil se do Au8sererja. naj izstopi prostovoljno iz društva, da bo manj hrupa. Ausserer je ubogal in prostovoljno izstopil. Malo pozneje pa je mesto Ptuj, oziroma mestni židoljubni zastop AuBsererja imenoval častnim članom ter se je ona številka „Marburger Zeitung", v katerem je bila ta vest tiskana z debelimi črkami s Ptuja do-poslala na pisarno rečenega kmetskega društva. Vsled tega pa je g. Krumbholz poslal Ptujskemu županu pismo, z opazko, da je bil Ausserer pred kratkim prisiljen izstopiti iz društva, ker o moški časti nema pojma. Na to je Ausserer začel tožbo zaradi razžaljenja časti proti Krumbholzu, slednji pa je izjavil, da bode dognal dokaz resnice. Obravnava bode izvestno pikantna in izvedeli bodemo marsikaj zanimivega iz življenja Au8sererjevega. — (V Gradci) je 70letni nadzornik deželnih poslopij, Janez Weixler, izneveril 8000 gld. in se najbrž sam umoril. Na Murineuj nabrežji vsaj našli so irijegoVo suknjo in klobuk. Čudimo se, da je pri deželnem odboru štajerskem, v katerem sedi tudi dr. Schmiderer, tako malo kontrole, da je kaj tacega mogoče. Sicer je pa nemški Gradec glede" tacih slučajev posebno ploden. Ni dolgo še temu, da seje tehniške pisarnice vodja otroval, ker je 20.000 gld. izneveril, in da je nek drug profesor z revolverjem si končal življenje. _ (Oaepniee.) V zadnjih 24 urah zaosep- nicami zbolel: Nobeden. Ozdravela: 1 ženska. Umrl: Nobeden. Ostane Še bolnih 6 moških, 2 žeuski in 6 otrok. Skupaj 14 osob. Ker je epidemija takorekoč končana, ne bomo več objavljali izvestij o stanji osepnic. — (Na Jezici) bil je pri zadnji občinski volitvi županom izvoljen Anton Bol k a, posestnik v Stožicah, kot svetniki pa Janez P e č n i k (Urbancek j, Jarnej Pršiu, Fran Selan in Fran Plevnik. — (Akad. društvo Slovenija) ima dne 2G. t. ni. svojo prvo redno sfjo. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo društvenega soda 3. Po ročilo odborovo. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev predsednika in odbornikov. 6. Slučajnosti Začetek ob polu osmih zvečer. Lokal: Knauss Restauration: zum Lothringer. I. Kohlmarkt. Gostje dobro došli! Telegrami „Slcvenskemu Narodu": Dunaj 24. aprila. (Iz zbornice poslancev :) Miha Vošnjak in tovariši interpelujejo naučnega ministra Gauča : Je li minister na deželni svet izdal naredbo, po kateri naj se odpravijo paralelke na gimnaziji Celjski, je li deželni šolski svet kaj jednacega odposlal vodstvu gimnazijskemu, eventuvalno, kaki so bili nagibi, ki so ministra k takemu koraku napotili. Kolonj 24. aprila. „Kolnische Zeitung" javlja, da je grof Herbert Bismarck imenovan državnim ministrom. Berolin 24. aprila. Kraljica angleška in nemška cesarica Viktorija peljali sta se popo-ludne v odprtem v č veter upreženem vozu k cesarici Avgusti. Kraljica posluževala se je stola na kolesih, da se je peljala v sobe ce-saričine. Veliki vojvoda in velika vojvodinja Badenska vsprejela sta kraljico pri uhodu in jo pozneje spremljala nazaj. Kraljica ostala 35 minut pri cesarici in pila ondu čaj. Cesarica Avgusta, ki je že zjutraj kraljici dala na kolodvoru izročiti pozdravilno pismo, bila je obdana od vsega dvorjanstva. Kraljica peljala se je od cesarice Avguste v cesarjevičevo palačo. Po ulicah, koder se je vozila kraljica, stala mnogobrojna množica, katera je visoke goste s klici pozdravljala. Princesinja Beatrica in njen soprog sta s hčerkami cesarjevimi ob 4. uri obiskala velikega vojvodo Badenskega in njegovo soprogo. Berolin 24. aprila. Kraljica angleška, cesarica Viktorija , princesinja Beatrica, princ Battenberški in princesinje hčerke povrnile so se zvečer iz Berolina v Šarlotenburg, od množice burno nazdravljane. Bukurešt 24. aprila. Ustaja se zopet širi. Zadnje dni odšli so zopet vojaki na lice ustaje. (ZnaČHJ ustaje vidi se iz teg*, daje dno 17. t. m. važno mesto Kolaraft bilo popolnem v rokah ustaše v. Vojaki so je hoteli izgnati, nastala je prava bitka, na obeh straneh bilo je mnogo mrtvih in ranjenih. V Biidesfu, kjer bo se udarili vojaki in kmetje, bilo je 20 kmetov ubitih, 80 ranjenih. V Tundalu napali so ustaši železnični vlak itd.) Uredn. Bukurešt 24. aprila. „Romaniau javlja, da so v narodni banki prišli na sled velikemu izneverjenju. Berolin 25. aprila. Cesar imel dobro noč, stanje njegovo po okolščinah povoljno. Odslej izdavalo se bode le jedno izvestje na dan. „LJUBLJANSKI ZVON" »♦toj i (192—282) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. i a Tujci: 34. april*: Prt Slona i Pollack, Taussig l Dunaja. — Koschar iz Grad a. — Kropat-chek, Verona iz Zagreba. — Krauš iz Loke. — Bučar iz Kuš. — Koluiidzić \? Osjeka. — Oberateiner it Kamnika. — Sctnvarz iz Postojine. — Kug-lt-r il iVIovca. Pri Huliti: 1 '»•• r ..gnuilv. Schofel, Pollak, Schoff. 1, Popper, Sundofskv z Dunaja. — Bruckner iz Budimpešte. — Sptsrling la Brna. — Medlič iz Karlovcu. Pri in-lritlicm cetmr)! : S ihiitzenhufer, Buchhas IZ lil! /.('! i 11< .1 I i. I'r bavarskem dvoru: Pere iz Slovenje vasi. — Schober s KruŠic. Pn jii/m-m kolodvora t Bohinc, Spiel^iann z Dunaja. — Jclovčan iz Škofjeloke. — Vrauelič iz Metlike. Umrli so r EJiil>Ij«ini: V deželuej bolnici: 23. aprila: Ana Terček, gostija, 68 let, vsled raka. — Lorenc Terček, gostać, 70 let, za jetiko. — Marija DraguA, kuharica, 47 let, vsled edema na možganih. 24. aprila: Pran Kajner, doinar, 18 let. za jetiko. .Meteorologu'no poročilo. C «3 Q Čas opazovanja Stanj« barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. Is 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7342 um. 7330 mm. 732 2 mm. 118° C 160° C 12-0° C si. j z. si. jz. si. j z. obl. obl. obl. 2-70 mm. dežja. Srednja temperatura 13*2°, za 3 1° nad oormalom. ZDnnajska Tsoiza dne 25 aprila t. 1. (Izvirno telegrančno poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 79-05 — gld. 7d95 Srebrna renta...... 80-40 — „ 8040 Zlata renta.......11040 — , 110-25 6' „ marčna renta .... * 9370 — „ 9365 Akcije narodne banke. . . „ 869-— — „ 869-— Kreditne akcije....., 273 70 — „ 27360 London........„ 12690 — „ 12685 Srebro........, —'— — „ —•— Napol..........10-04 V, — , 10-03'/, C kr. cekini.....„ 596 — „ ft-9fi NemSke marke....., 62 30 — „ 62-22 V, 4/ državne srečke iz L 1854 350 gld. 132 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1H64 100 „ 166 „ — „ Ogeiska zlata renta 4°/0 . . ... 97 „ 45 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... >-6 „ 20 , 5'/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 118 „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 4»/,0/c zlati zast. listi . 127 „ 70 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — ,, — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 ., — ,, Kreditne srečke.....gld. 181 „ — „ Rudolfove srečke..... 10 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, 103 ,, 75 ,, Trammway-druSt. velj. 170 gld. a v. . 217 ,, 75 „ Hiša na novo zidana, z jednim nadstropjem, v llorovnici. nasproti šole, s hlevom in kletjo, kjer obstoji že Hedaj gostilna in prodajalnica, ki donaSa dobre obresti, produ t*e pod prav ugodnimi pogoji. Za uplačati takoj je le tretjina. — Več se zve pod šifro J. B. poste reNtante v Borovnici. (297—2) Mašinist sposoben in soliden, išče se za neko manjšo Ponudbe vsprejetna upravništvo , roda". strojarijo. Slovenskega Na- (80t<— 1) Prodajalnica na pripravnem kraji bri DoIenjjMUi mitnici s potrebnimi prostori odda se takoj v nujeiu. — Natančneje izve se pri J. Bortitniku, Kurja vas -i. 4. '296—2) as Ker nameravam razpustiti trgovino m podobami, raaproflam v baroknih zlatih okvirih po«l tovarniško ceno. Prodajam tudi cerkvene in Nulonske lestence ilustre) pod tovarniško ceno. Ob jednem priporočam svojo bogato zalogo steklenega blaga po najnižjih cenah. Peregrin Kajzelj, (304—1) Btarl trg- it. 15 v LJubljani. Javna prostovoljna dražba, hoj. Iz lastnih gozdov prodam *JOOO lioj. od 40 cm. debeline naprej. Kdor jib želi kupiti, si jih lahko preje ogleda Hoje bodo 21». aprilu t. I, ob 3. uri popoludne na javni dražbi prodane na Vrlmikl. (279—5) XTretii Tcana-šid- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦»•♦»♦ * Ilnu-tiie (152—17) t ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- ^ vnuja in vse sobne operacije # t zobozdravnik A. Paichel, t poleg BrHdedkegii mostu, v Kohlerjevi hiši, I. nad- J stropj e. ♦ % stropj h. « ♦ ♦ ! Rogaška kislina! j vedno sveže napolnjena, — na | debelo in drobno, ) dobi se po nizki ceni (303—1) £ v Krakovem št. 27. VIZITNICE priporoča v Ljubljani. Jedina ln največja ~W kristijanska krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna ter civilski in vojaški krojač. narejene obleke. Cela ooleka za gospode od gld. 8.— naprej. Salonska „ „ „ „ „ 20.— a Pomladanska suknja „ „ n » ^.50 -Hlače »i « 1,80 Cela obleka za dečke . . . . „ „ 1.50 „ V Gorici, na Travniku, nasproti vojašnici. 2s'aročbe se hitro in lično izvršujejo po najnotejšetu kroji za vsak stan in po pošteni ceni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja jo gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vBakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so uani dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki 36 izplača po smrti preostaloj rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenei starosti (tu pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzajemno zavarovalna banka „SLJLVIT^." v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I0°/0, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25%, celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (233—9) glavni zastop banke „SLAVLJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). XX*XXXXXXXXXXXXXXXXX% -(f.XXXXK Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*. 68 10