K. Strailta.
V LJubljani, i petek 2S. februarja I9Z1.
m. isto
0
lana | a vsAk dan popoldne  lxvaeat*I nadel e la pratnlka.
Inse aH |, Prostor l *i//n X s4 mtm za mal; o^Uie d» 27 ti'm višine 1 K, Od 30 m/m vl§lnc dalls kupčljski in ur.idnl oglasi l mm Ki*—, notice, poslano, preklici, Izjave in reklame 1 mlm K 3*—  Porok*, zarode oJ i\. ZenlUie ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročllili popast.
Vprašanjem ftlcde tnseratov nai se nriloii znamka u odgovor.
Opnvnlitvo „Slov. Naroda" in    Nar?i m   riteru«' Saalfa«a ulica ii. 5, oritlicno. — TeteToa št. 334.
„»n aai'd    t »r > i' vali« v Ju j jaUviji :
celoletno aapce plafiaa  .   K 3*0'
polletno.......„ U0'-
3 mesečno 75/—
t      .. ....... 2V-
•   i. ., i \ % \   In  po pottl t ¥ laoaeaaalva t
celoletno......K 42J*—>
oolleino.........210*—
3 meiećno......„1 ^S'—
.....„ 35 -
Pri morebitnem povijanji se imi daljna naročnlai doplačati. Novi naročniki na   poitjeio v i>rvi: naročnino   vedno   f&T' P° nakaznici, *vnr» ^tsmiu^ naro.MI* bre* r>osi?itvc dcnvrta       ne morcuv> ozirati.
Urcdaiatvo „Slov- Niroda'« Knaflova nlica št. 5,   I- nadalropl«.
Telefon s ov. 34.
Dopise  aproiema   le   podpisano  in  zadostno trankovane. flaV     Rokopisov na vrača. ~$3>rf
Posamema $tevi!ks velja 1*20 K
PoftrVna plačana v gotculnl.
Egoizem proti egoizmu
Vsa italijanska javnost je pozorno spremljala čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša na potu Iz domovine, mu sledila kornk za korakom, ko je stopil na italijanska verno poslušala vse njegove govore In izjave, jih beležila in komentirala. BeneŠ je imponirah Tekom vojne so si CeLbsIovaki pridobili velik ugled v svetu s svojim trdnim nastopanjem proti avstro-ogrski monarhiji, s svojim pohodnm v Rusiji in v Italiji so pustili cehoslovaški legiionaro n« lepše spomine za seboj. Z velikimi notranjimi in zunanjimi težkočaml se je borila in se se bori čchoslovaška država, počasi jih zmaguje s sigurno in vztrajno r>ko mož. kakršna sta Masarvk in Beneš. Kar je nastalo držav iz razvalin podonavske monarhije, je prva med njimi Cehoslovaška. Najodličnejši francoski in angleški državniki so to opetovano s toplim priznanjem naglašali. Italijane veže na Cehoslovake v gla vrnem Trst. Ceho-slovaki so se v Trstu jako močno uveljavili in razvili tako delovanje, da Trst prav rad računa na trajne dobre odnošaje s Cehoslovaško.
Vihravi nacionalistični elementi so skušali zadivjati tudi proti Ceho-slovakom, kakor so zadivjali nmti Jugoslovenom. pa je zmagalo zdravo pojmovanje zaledja. Trst je bil v razgovorih in sledečem sklenaniu v Rimu glavna točka. Trst, katerega važnost za cehoslovaško državo je Beneš tako precizno povdarjal.
Z gospodarskimi vprašanji tečejo vzporedno vedno tudi politični momenti. Rimska »L'Epoca« pravi, da so vsi prihajali v Rim. sar^o njega ni bilo. Prišel je Venizelos, Padcrcv-skl. Take Jonescu. Renner. Sta lijski. češkega gosta ni bilo nobenega. Ni bilo Beneša. ki je bil sicer oogo-stoma v inozemstvu in je obiska! razne prestolice. Jadranski problem le tičal tu vmes. Cehoslovaška ni hotela žrtvovati svojih naravnih simpatij za Jugoslavijo, pa tudi ni hotela zaigrati svojega bodočega prijateljstva z Italijo. Sedaj, ko je bila sklenjena rapallska pogodba in izrnenja-ne ratifikacijske listine, je pa prišel Beneš v Rim.
Rezultati rimskega sestanka so gospodarski in politični. V glavnem prvi. ker Cehoslovaška si išče stalne morske poti preko Trsta v Levanto. Egipt in preko sueškega kanala. O političnih rezultatih ni povsem Jas-
nih poročil. Govorilo se je o habsburški nevarnosti, o Rusiii. o mali en-tenti itd. Nad vse značilno je. kako se italijanski listi otresajo politične strani rimskih razgovorov. Le ne do-litičnih, ali relo kakih vojaških zvez! Samo gesb; darske in nič drugega ne<go gospodarske zveze! To zveni iz stoterih izvajanj v italijanskem časopisju. Celo stari general Benciven-ga, naš znanec z julijske meie. je zaropotal s svojo sabljo in povedal v »Piccolu« na kratko, da je mala en-tenta samo zveza med Cehoslovaško in Jugoslavijo, da Italijani niso mehki napram mali ententi in da Italija nima pričakovati nikake kori ako bi pristopila k tej mal? ententi. Za to, da se ne vrnejo Habsburgi, zadošča po generalovem mnenju veto, ki ga je dala ententa in dalje, ali ne moreta spravit: k pameti DunajČa-nov in Madžarov že Cehoslovaška in Jugoslavija? 26 milijonov Slovanov proti 12 milijonom Avstrijcev in Madžarov! Dve armadi nad eden milijon mož proti 80.000 Avstro-Madžarov! Saj je že to preveč! »Sklepajmo samo trgovske dogovore z malo enteu-to, drugega pa nič!« Tako modruje italijanski general, sklepajoč, da za varnost Italije je bistveni pogoj ta. da se na italijanski vzhodni meji ne stvori močna država in ne nastane silna konfederacija držav. Tako bije general Bencivenfa s svojo sabljo po Jugoslaviji in po Cehoslovaški.
Beneš je govoril vedno jasno In določno pa je tudi glede male cn-tente izjavil točno, da ako b? bila povabljena kaka velesila, da vstopi v malo en ten to, bi ta izgubila svoj z. a-čaj in postala bi velika enter.ta z raznimi problemi zunaj svojih mej. Iz tega razloga ni bila povabljena Poljska za vstop v malo en ten to, ker hoče postati velesila. To velia tudi za Italijo. Torej čemu tak strrh In tako kričanje? Italija je šibka in ni dvoma, da se italijanska vlada pri sklepanjih s Cehoslovaško ni prav nič angažirala v vojaškem smislu. Da je prirr-dila temu, da se ne smejo vrniti Habsburgi, je razumljivo samo po sebi. izjavila je gotovo, da bo podpirala vsako delovanja proti vrnitvi Habsburgov, pa nič več.
Gospodarsko izkoristimo Cehoslovaško in Jugoslavijo! To je bila vodilna misel na italijanski strani. Pa na cehoslovaški? Cehoslovaki se ne dajo kar tako izkoristiti, kakor
Aleksander Dum a s. sin: 24
Kiparjeva pravda.
Roman. (Dalie.)
Mislil sem. da mi hoče napraviti Jutranji poset. kakršnega imajo mladi zakonski možje tako zelo radi. Dihal sem brezslišno in se nisem grnil. Sla je mirno mojih vrat. se še enkrat previdno ozrla, nato pa krenila k vratom predsobe.
»Oho! Kam pa?« sem vprašal.
Zakričala je strašno, omahovala semintja, in da se ne zgrudi na tla, se je naslonila na steno. Pri tem je bil njen obraz bel kakor njeno perilo. Z roko pa je segla k srcu.
Stekel sem k njej. Imela je časa dovolj, da se zbere.
»O. kako si me prestrašil * le rekla in si obrisala znojne kanlje, ki so jej stale na čelu. »Saj vendar veš. da bi bila taka šala lahko moja smrt!«
In lovila je sano. se smehljala ter mi stiskala roko. da ne pade. obenem na mi je hotela pokazati, da ni huda.
»Kaj pa si vendar hotela ondi?«
»K Feliksov! dojilji sem hotela Iti pogledat otroka. Pred dvema urama sem se zbudila, pa me — sama oe vem, zakaj, — skrbi otrok.«
Dojiljina soba Je bila na tem koncu stanovanja.
Pogledala me ie. kakor da se hoče spomniti nečesa docela nebistvenega,
»Ker nisem mogla spati, sem napisala dve pismi; eno je za molo mamo. V tvoji odsotnosti naj bi bi7a obedovala z menoj. Ker ostaneš, sem jej odpovedala, kajti ne zabava te bogve kako. In drugo ...« Prebrala je naslov, kakor da ie pozabila vsebino... »da. že res. drugo pismo ie za neko modistko. ki to mi jo zelo priporočali. Hotela sem prositi dojiljo, da ponese pismi na določeno adreso sedaile zjutraj, ko pojde s Feliksom na izprehod. Tu. vzemi bi daj ju sam dojilji. Vsa se tresem, le poglej. Nikoli več me ne smeš tako prestrašiti!«
Trepetajoča po vsem telesu je omahnila z glavo na mojo ramo.
Vzel sem pismi, ju vrgel na mizo ter prosil odpuščanja.
»Za kazen me moraš nest! v mojo sobo. kaiti sama ne morem iti. Tudi me moraš usna vati. Ko bi videla Feliksa in oddala pismi, namreč nameravala spati kar naprej do poldneva. Sedal bi prav gotovo ne mogla, ako mi ne pomagaš.«
Vzel sem io kakor otroka v naročje ter jo nesel v njeno sobo. Pritiskala je svoj obraz k mojemu.
bi mislil kak italijanski kratkovidni politik, ki srdi. da sine samo on uveljavljati svoj »sacro egolsmo«! Pogovori so tekli gladko in sporazumi med Benešem in Sforzo so se dosegli brez težkoč. Proti egoizmu treba postaviti egoizem! Lastna korist nam bodi sveta! Pri pogajanjih med Ce-
hoslovaki in Ifalunni je vfrnlalo to načelo. Na pogajanja z Jftpslovenl privedejo Italijani s seboj %di svoi »sacro egoismo«. naj privedejo tudi naši jugoslo venski odposlanci načelo neuklonljivega zastopanja lastne koristil K.
Univ. prof. dr. Metod Dolenc:
Tiskarske koncesije, praa&nfiiuna sreeE-
sfoa9 zaplemb
L
Zoper publikacijo zadnjega načrta Laze Markoviča. ki je nekaka podlaga za konstituantna pretresu-vanja. imam naslednje pomisleke. Predvsem nam nedostaje mo( i-v o v. Težko je razumeti premembe, če se ne vidi, zakaj so se izvršile. Toliko v splošnem. Golo besedilo rudimentarnih določi! p ive ponekod! premalo, dru god i preveč. Kako in zakaj, to moremo le ogibati! —
V ustavo spadajo vsa doiočila, ki urejajo razmerje med državo in med tiskom, razmerje med tiskom in privatnimi osebami mora urejevati tiskovni zakonik. To je glavni vidik pri presoji načrta. Zato menim, da ni dovoli, da se reče tisk je sloboden. ampak treba je zahtevati, da ustava oove jasno, da za izdajanje tiskovin ni potreba odobritve nobenega državnega oblastva. "i o utemeljujem s potrebo, ki je nastala vsled prečan-skih pravnih razmer. Pri nas upravičenost tiskati časnike še ni združena s pravico izdajanja časnikov. Ta pravica se more pridobiti le s pridobitvijo obrtnopravne koncesije po § 15./1. obrt. r. (Bud\vinski št 3491/A.)
Oči vidno izhaja Protičev načrt !z sličnega stališča, ki je izraženo v srb. zakonu o štampi; saj ga hoče sam vzdržati, vsekakor le kot zakon, ne kot sestavni del ustave. Tam pa stoji v čl. 4., da »štamparska radnia kao zanatska podleži propisima za industrijsko zanatske radnje.« Br:z dvoma imajo javni interesi države višjo vrednost kot pa idejal obrtne svobode. Iz pojma tiskovne svobode pa se še ne more izvajati tudi pojem svobode tiskarske obrti. Vendar tistemu, ki bi rad izdala! Časnik po načelu tiskovne svobode, pa nima no-bcT«^ tiskarne na raznolaeo. ne pomaga t'skovna svoboda prav nič. če iru državna uprava odreče dovoljenje, ustanoviti si lastno tiskarno. Za-
dggTBi-------i»wri,iniB-nn ti ■■aaaaanaaanaaaanaanani
»Ne zaslužiš sicer,« je rekla in se mi obesila s tisočerimi žeLaml v očeh in na ustnih okoli mojega vratu: *ampak tako lepo je. da s! ostal doma Ljubim te. kakor prve čase. Ti tudi mene?«
Splavil sem Jo v posteljo. — Ko sem odhajal zooet na delo. Je dejala s trudnim glasom:
»Ne pozabi pisem!   Dan^s r naju nihče ne moti, tudi moja mati ne. Ako pa je dojilja že odšla, ju daj hišni.«
§cl sem k do:il'i. da — kakor vsako lutro — poljubim svojega sina In oddam pismi.
XXII.
Z uspavanjem Ize fe minilo dokaj časa: bila ie devet In dojilja ic že odš'a. PoMical sem hišno. Moj sluga, ki ie takrat pometaj salon, ml je povedal, da je odšla pravkar na dvorišče in mora biti še tam. Pogledal sem skozi okno. a vide! sem samo svojega psa.
- Bilo je divno vreme: Tza le spala. Vzel sem svoi lovski klobuk in bič ter sem Šel: sprdaj sem poklica! P*a In v lahni suknji, smeli!jaje se v zavesti, da sem ljubljen, sem krenil proti Avcnue Mnrbcuf. Nisem šel le deset korakov, ko sem srečal hišno svoje žene.
to mislim, da je teza Markovlčevega načrta »Tisk je svoboden v mejah zakona« preohlapna. Pove namreč, da je zakone upoštevati, — tore] nekaj, kar je samo ob seb! umljivo, ne pove pa tega. kar bi morala povedati, ako hoče, kakor slutim vzdržati ločitev med odobrenjem izdajanja časnikov in odobrenjem ali koncesijo tiskarske obrti. Ce pa je hotel 'larko-vič opustiti tudi meje, da tiskarsko podjetje takisto ne rabi koncesije, kar tudi ne bi bilo nemogoče, notem bi mora! to jasno povedati! Po mojem mnenju je priporočati Protičev načrt, ki pravi: Tisk je svoboden, ni cenzure in preventivnih sredstev, ki bi opoviralo izhajanje, proda io i.i razširjanje spisov ali časnikov. N i treba za izdajanje časnikov nobenega predhodnega odobrenja oblastva. Odklonil bi pa nadaljni pristavek Protičev, da mora biti vsako izdajajoče podjetje narrej protokolirano v trgovskem rcrristru. Mislim na časnike, ki se izdajajo po L 2 meseca cb volilni kampanji. Ti časniki so edino le gmotna izguba za izdajatelja: iz katerega trgovskega vidika naj bi bila tu upravičena zahteva po protokoli-ranju. mi ni jasno.
Izpad posebnega določila, da se kavcija ne zahteva od nikogar, se n i zdi povsem upravičen, ker je to itak zapopadeno v stavku, da se ne smejo odrediti druge preventivne mere (sredstva), ki bi sprečevale izha;a-nje. predalo in razširianie spisa m časnikov. Predlagal bi celo. da se določilo glede Izraza preventivne mere celo dopolni in to iz naslednjih razlogov. Brez dvoma moramo odklanjati sredstvo, katerega se je posluževala reakcija zoper politične pridobitve revolucije 1. 1S4S. v Avstriji, da si zagotovi zator časopisa, ki ne trobi v vladni ro$r. To ie sistem ukora (Avcrtissemcnt) Sclnvarzen-berg. Bach in Krauss so Izdali 6. julija 1851, drž. zak. št. 163. naredbo.
»Moja žena mi je naroČila za v?s dve stvari: ampak ni vas bilo doma. Ako se zbudi, preden se vrnem, iej povejte, da sem oskrbel vse sam.«
Odda! sem pismo pri komfes!: potem sem poiskal drugi naslov: Gospa Henri. modistka, Rue du Marelic d' Agnesseau 12. Zakaj bi ne kupil ondi Izi novega klobuka po mojem okusu?
Portir na št. 12 ni poznal gospe Henri, in v vsej hiši ni bilo nikake modistke. Ko je prišla potem njegova žena, je dejala:
»Saj stanuje gospa Henri tukaj. Samo na kmetih je. Kar pustite pismo tukaj, ga že jaz oddam.«
Svojega začudenega moža pa le pogledala in skomizgnila z rameni kakor bi hotela reči: »Jaz že vem. kaj pomenja to.«
In takrat se mi Je zabllskato v možganih. Ženska jc iztegnila irko po pismu, ki sem ga vtaknil v žep.
»Pridem še enkrat jutri, ko bo dama doma.«
Se! sem iz hiše: tresel sem se no vsem telesu in sem se moral nasloniti na zid. Odprl sem nismo in bral.
»Nemogoče priti. Ne gre na lov. Misli name! PoLubljam Tvoja oboževana^ usta.«
Šel sem iznova v portirsko ložo j in zaprl vrata za seboj. ■
po kateri je imela vlada pravico časniku, ki trdovratno napada prestol, celovitost države, vero, rravstve-nost. javni mir in red itd., dati ukor, po dveh ukorili pa ga za 3 mesece ali za vedno ukiniti, prvo po deželnem namestniku, drugo po ministrskem svetu. Ta reakcljbnarna naredba Io izginila, ra je veudar še strašila po srbski iist'vi iz let.t 1903, in je prišla * o trdi v načrt z dne 10. februarja 1^19 (dr, Kramerjev), Danes si pađ take naredbe ne moremo več misliti in za to je čisto v redu, da ie Protičev in MarkoviČev načrt kot neka! že v preventivnih meja!; zaponadetlCga na omenja' i več. dočim ga Smodlaka še navaja. Ali taki avcrtissements so represivne in ne preventivne narave! Izraz »preventivne mere« torej na zadostuje. Pa še nekaj!
Kaj pa je z našim objektiv« n i m postopanjem? Jaz sem nazora, da je t. zv. objektivno posto« panje zgolj šikana zoper časnikarska podjetja,- z namenom, da nai se v^aj gmotno oškodujejo, če se Um drugače ne more zagreniti življenja. Iz zgodovine tega inštituta vemo, da ie bilo objektivno postopanje skraJa zamišljeno kot nekakšna olaišava za tisk in razbremenil > za tiskovno odgovornost, da pa je postala v resnici pravcata šiba za nepokorne časnike. Kako se • prakticiral p-> navod I ;r vlade ta inštitut, nam je iz polpretekle dobe dobro v spominu. Mar naj privolimo v to, da nam ta inštitut navzlic ustavi, kl hoće biti moderna, da, najmodernejša, vendar Ic ostane? In to ostane vsaj nam. prečannrn. ki imamo zastarel tiskovni zakonik. Pri nas je bilo od G I a s e r j a do A m« s c h I a vse pokonci, da so zagovarjaj! i to objektivno postopanje. »Naj bi se zdravo in razvoja sposobno Jedro inštituta ne sodilo krivo,« pravi Olaser: Amschl na se je odrezal: »Ca se enkrat ne postopa objektivno, ampak zasleduje subjektivno, krlčc Še bclj o proganjanju tiska.« Mi pa. ki hočemo svojo državo urediti moderno brez policijskega varuštva. mi nočemo objektivnega postopanja. Ca pa je temu tako in Če le odprava rb-iektivnega postopanja in razsodila ne samo nujna, ampak tudi izvedljiva po današnjem pravu, onda naj so glasi ustavno določilo tako: Ne smejo se odrediti niti preventivne niti represivne mere. ki bi snrcčevale izhajanje, prodajo in razširjanje spi« sov In časnikov.
(DaJJs prfh.)
»Sedaj ml takoj poveste vsc?« To sem izgovoril tako grozeče in strašno, da se Je žena bala nesreče.
Zvedeti pa sem mogel vertdarlo samo. cla stanuje v prvem nadstropju neki r !ad! gospod Henri, kamor se oddajajo tudi pisma za gojpo Henri. Kdo ga poseča. o tem ni hotela portirjeva dvojica ničesar vedeti.
Videl sem, da se morem tu le osmešiti, zato sem odšel, opotekala se kakor pijanec. Stopal sem proti domu in sem trudorna poizkušal do* miriti se; za hip sem cc!o obstal na dvoršču. da pogledam, ali mi >! pes. Pomladil sem ga in sem pogledal skrivaj k njenemu oknu. Videl senu da se zastor premika.
Bržčas me je opazovala in Je hotela dognati po moji zunanjosti. aH jej preti nevarnost, ali ne. Menda ni opazila ničesar, kajti prišla ml jo popolnoma oblečena nasproti: toda treba je bilo pogledati me. in razumela je ter prebledela: potem je našla toliko moči ali predrznosti, da io vprašala:
»Kaj t! Je?«
»Kako se Imenuje ta človek?«
S temi besedami sem jej pokaza! pismo.
»Bodi miren, vse t! povem. Videl boš, da nisem tako kriva, kakor misliš.
\
2 stran
.SLOVL^SKl NAROD*, dne 25. februarja 192i.
4r> 5tev.
Politične vesti
Iz naše ttraljeuine.
Sela ustavnega odseka.
—d Beograd. 22. febr. DanaSnjo 16. sejo ustavnega, odseka otvori predsednik dr. Ninćić ob 9.S0. Pred prehodom na dnevni red čita predsednik dopis, poslan ustavnomu odseku, ▼ katerem po zahteva, naj se za glavno mesto nove dubrovni^ko - hercegovineke pokrajine določi Dubrovnik in ne Mostar. Dr. Ninćić naznanja da se danes ne bo vršila nameravana volitev ožjega redakcijskega odseka, katerega smatra za potrebnega, ker bo predsedniku pomagal pri izvrševanju tehničnih poslov pri redakciji posameznih členov ustavnega načrta. Odsek se bo lahko razširil, itko se kasneje z« to poknže potreba. Ako se njegov nrediog snrejme, bi ?.a ta odsek predlagal dvojico članov ustavnega odseka in sicer tir. L a/o Markovića in Jurija Pemetroviča. Predlog se sprejme. Ker se razprava o členu \2. odloži za kasneje preide odsek na razpravo člena 13.. ki se bavi z verami.
Poslanec Mihajlo Avramovič (zemljoradnik^ nredlaga, naj se za ta člen sprejme 6tiRacija zemljoradničkoga kluba, ker vladni načrt ne predvideva vseh slučajev kakor bi to moralo biti. — Poslanec Sima M a r k o v i Ć (komunist) pravi, da bi po n'egovem mnenju moral člen 13. ugotoviti, da je vera zasebna zadeva in da se zaradi toga mora loči H cerkev od države. To ni samo postulat demokratskih načel, nego to je tudi potrebno zaradi naših verskih razmer. Pri nas zahtevajo kar tri cerkve, dn morajo biti državne. Na ta način bi pri>!o do sporov ne Famo med niimi marveč tuui med vsako od njih in državo. Govornik se spominia dr. Kreka, ki je javno nlediral za lo i-tev cerkve od države. Verske organizacije morajo imeti porolno svobodo na znotraj in pri reševanju svojih verskih vprašanj. Zaradi te<ra predlaga, naj se svoboda vere in vesAl nrizna za raseh-no zadevo in da zaradi tcera nibče n« more hiti nristlPen da proti svoii vMji sodHn'o pri verskih činih in obredih.
Poslanec Jovan Pionovič (republikanec) se bavi z dotičnim odsta\kom člena 13.. ter pr°vi, da se mora nrizn/v ti vsaka vera. ki je v katerakoli delu države zakonito priznana. Država mora vsakemu dovoliti, da veruje kakor hoče in kar hoče ker je vera zasebna stvar. Država se sme zanimati za ver** samo v tem posrledu da verski obredi ne bi nasprotovali redu in javni morali. Govornik se na to bnvi z ločitvijo cerkve od države. *ko se to ne bi moHo izvesti iz političnih razlocov, potem nai se vsaj odredi, da se odnoš>ji m°d cerkviio in državo določijo s posebnim zakonom.
Poslanec Nedeiiko D 1 v a c (socialni demokrat1) predlaga naj se ta člen redigira v zmislu proeTarra 6oeialno-demokratske stranke. Vera je zasebna zadeva vsakega državljana; zato s morajo verske družbe smatrati tudi za zasebne zadeve. Ta udruženja nikakor ne smejo vplivati na politične pravice državljanov. Danes «e vera vsiljuje otroku in cerkveni obredi so n^ke vrste nasilla. Pomisliti je tr^ba, da vere repiio narod. Ako pa bi bila vera pod nadzorstvom vlade, potem bi to bilo drugače. Ako se veroizpovedi prepustijo same sebi, potem bi se država osvn bodila očitkov, ki bi ji drugače utegnili nastati. — Nnto povzame besedo poslanec Juraj Demetrovič in prev1 lacra novo stilizacijo tecra Člena, po kateri bi se svoboda vere ln vesti hkrati zajamčila. Nihče ni dolžan, da svoje versko prepričanje javno izpoveduje in
da sodeluje pri verskih činih. Vsa priznana veroizpevedanja so ravnopravna. Ustanavljanje verskih družb mora biti dovoljeno toda v mejah zakona i pravice združevanja. Vsem veroi/po-vedanjem se morajo priznati one pred-pravice, ki jih uživajo priznane vere* Govornik je za načelo tolerance, ki bi se morala nanašati na vse vere, zakaj pri nas je mnogo ver in dru^a ne sme motiti druge. — Poslanec dr. Janko S i m r a k (jueroslov. klub) veli, da vera ni stvar srca ker je drugače nihče ne bi sprejel. Človeštvo ie po svojem ornu prišlo do t^jra da je spreje'o vero. Ako tega ne bi bilo potem bi bila \ora temrljni pocresek. Jugoslovenski klub stoli na stališču, kolikor rnoiro^e oh&irne svol>ode vere in vesti. G v< r-nik zahteva avtonomijo pravoslavne, katoliške in muslimanske cerkvene or-ganizneiie, ki so nafroofne'se v r.? M državi. S temi avtonomijami na ne pri« de do toga, kar se ie godilo v s' Avstri-i, namreč da bodo škofje ek i^onenti vlade in da se premešajo na druga mesta, ako vladi ne bi bili | volji. Govornik zahteva da se Izpustijo besede »i»vni red in morala c kakor iih predlaea poslanec Demetrovlć ker to ni potrebno, r..-kaj to priznava že svoboda vere in vesti. Razen tega pa bi ne te hepodo mofde tudi kriv; tolmačiti. Alcn bi pripadniki ene vere hoteli prirediti kako procesijo, potem l»i se to moglo preorećiti ako bi se temu Upirali drža vi i a ni. ki v dn fl^n^m krafu tvorijo vrlino. Kar se t i o** <5o loch člnna 13., pravi govornik, da bi bilo  naibolie  približat!     se dolocham
stare srbske ostave, ki so tndj v pri1 ci bile dobro in upravičene. — PosDn^e Zivko JovanoviĆ (komunist) misli da le treba v ustavo uvrstiti Jasno in nedvoumno dve na^li. namreč svo'odo vesti državi!anov in ločitev cerkve od države. Treba je. da se vsakomur pusti svohoda, da svoje verske dolžnosti iznolniioe po svoii uvidevnosti. — Poslanec dr. TTalidleg Hrasniea (mu-Flimanski klubi pr^dlaca dodatek, ki bi značil neko avtonomlio v verski upravi in v upravi rose<*tev, ki shi-ži'o verskim Bvrham. Kar b* tič*3 občevanja z verskimi poglavarji, ki prebivajo runa} nase kraljevine, zahtevalo muslimani, da se obrani zveza s kalifatom ker to zahtevajo vsi musliman-ski predpisi in odredbe, uvedene z odobrenjem kalif o ta. Treba je, da se ta r ustavi zagarantira, kakor eventualno drugi zakoni.
—d Beograd. 25. februarla. Današnjo sejo ustavnega odreka le otvori) predsednik dr. Momčilo NinčiĆ ob 9.30. Glasovanje o trinajstem Členu so je odgodilo. Socijalni demokrat Divac je rrHlogal izenačenje položaja nezakonskih otrok z zakonskimi. Zemljoradnik dr. Vošnjsk le bil za svobodo prepričanja. Republikanec Gionović zahteva svobodo tiska. Član Jugos^ovenskega kluba dr. Ante Dulibič ie zahteval, naj se v primeru delne mobilizacije ne vpelje cenzura, in zahteval, da se z zakonom prepreči, da se ne bi mladina po-hu sevala s slabim čtivom. Dr. Tomlje-nevič je predlacra.1 svobodo tiska in naj se za dobo. dokler se država se ne uredi. uveljavPo prehodne naredbe. Radi-kalec dr. Zivko Jovanovič ln komunist dr. Sima Markovič sta Izjavila da sta zoper vsako posebno politično cenzuro. Ko je tudi pravosodni minister Gjnrl-Čič povedal svoje mnenje. Je bil člen 14 sprejet na predlog dr. Tomljeno-viča.
Te*efonsfe^ fn brzojavna poročila.
= Protestni shod prod prevratnim elementom. Krajevni odb. demokratske stranke v Mariboru sklicuje za priho-djo nedeljo, dne 27. t. m, ob 10. dop. v veliki dvorani Narodnega doma protestni shod proti protidržavoeinu gibanja in klerikalnemu hujskanju. Na shodu bo govoril tudi bivši narodni predstavnik Gjuro Džamonja,
= Vprašanje hrvatskega bana. Zagreb, 23. februarja. Vesti nekaterih zagrebških listov, da je dr. Tom-ljenovič že imenovan za hrvatskega bana, co netočne. Vlada v Beogradu se ni izvršila nobenega imenovanja. Sicer je res, da je dr. Tomljenovič naj resnejši kandidat za bona. toda v Beogradu Čakajo še na nadalini razvoj političnih razmer na Hrvaškem, oziroma na zadržanje Stjepana Radiča, od katerega politike bo odvisno imenovanje nove-£a hrvatskega bana. Verjetno je da bo aedanii vršilec banskih poslov dr. Bošnjak se nadalje vodil banske posle ker so v Beogradu zadovoljni z načinom njegove vlade. Trdi se da bo pozneje dr. Bošnjak Imenovan za podbana, oziroma za poverjenika notranjih zadev. Današnja »R i ječe znnikuje vest. da bi bilo imenovanje novega bana odvisno od Radičeve politike. Vzrok} zavlačevanja pri Imenovanju so le osebnega značaja. Ime novega bana bo dokazalo, da se je izvršilo imenovanje popolnoma neodvisno od Radičeve politike.
sr Dr. Tomi J "novic" — hrvatski kan. >Jutarnji List« javlja, da je imenovan za hrvatskega bani dr. Tomislav Tomlienovič, ki je v torek zvečer že sprejemal čestitke v demokratskem klubu. Ukaz bo podpisan v nekoliko deh. Vprašanje imenovanja bana se je zavleklo, ker so pričakovali, da pride v Beograd Radič na posvetovanja z ministrskim predsednikom.
= Pogajanja z zemljnrndnikl. Dne 22. t. m. poooldne se je vršila konferenca med ministr-kim pre>isednikom Pašičem Davidovičem in delegati zemljoradničkoga kluba. Na tej konferenci se je razpravljalo o 22 točkah, ki jih aahtevajo zemljoradniki. da se jim priznato. Gledo zemljoradničke zahteve o profesionalnem predstavništvu, kakor tudi glede zahtev o vezanih mandstih in o socijalizaciji velopodjetij, ni prišlo do sporazuma.
=r Muslimani čakate na Pašlčev odgovor. Beograd, 23. februarja. Iz Sarajeva so dospeli štirje po«lanci muslimanskega kluba, ki so obenem člani ustavnega odbora. Število prisotnih članov ustavnega odbora fe sedaj popolno. Muslimani bodo čakali tu na Paši-c>v odeovor. G. PaSič namreč proučava muslimanski ustavni načrt. Ko dobile njegov odgovor, se bodo odločili: aH skličeio plenarno sejo kluba ali bodo kot člani kluba sami sklepali o tem. oko vstopijo v vlado ali ne. Sicer pa imajo od osrednje ca odbora pooblastijo, da smejo samostojno voditi politiko. Vsebina Pasičeveca odgovora Se ni znana. Zdi se, da bodo muslimani v načelnih vprašanjih popustili.
= Šefe parlamentarnih klubov, Beograd, 23. februarja.   Danes po-
^~ Novi odlmr Jngo^lovenske Matice v Zagreba. Te dni je bil izvoljen nov odbor Jugoslovanske Matico v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen vseučiliški profesor dr. Fr. Ilešič. Novi odbor je sklenil, da razvije v na-slednlih 20 dneh živahno agitacijo, da nabere kar največ novih članov in da ustanovi kar največ novih podružnic na Hrvatskem in Sjavoniji. kakor se je to že zgodilo v Sloveniji.
— Za/taj s>eje Sarajevo samo 59.000 prebivalstva. Iz Sarajeva poročajo: Z ozirom na rezultat ljudskecra štetja v Sarajevu kjer se je letos naštelo samo 59.000 prebivalcev, medtem ko se je leta 1919 na5telo n^.000, a med vojno In takoj po vojni se je govorilo o 80.000 prebivalcih, se ugotavlja, da je mnogo rodbin priglasilo večje število rodbin-
poldne so imeli doraokratski, radikalni in zemljoradnički klub soje z dnevnim redom: Pogajanja med vlado in semljo-rodniki.
s Izjava Nasta Petroviča. Beograd, 23. februarja. Današnja >Samo-uprava< priobČuje izjavo Nasta Petroviča, ki izjavlja, da ni deroisijoniral kot član ustavnega odbora ker ga k temu nihče ni silil, ampak je le na začasnem dopustu.
zzz Razprava proti udeležencem kmečkega upora Zagreb 23. februarja. 28. t. m. so prične pred tukajšnjim kr. sodnim stolom glavna razprava proti udeležencem kmečkega upora v Mariji Bistri v Hrvatskem Za o: ju. Kakor znano, so se vršili ti upori jeseni lanskega leta. Glavna razprava je razpisana zato tako pozno ker ;» obtožnica postala šele sedaj pravo ia.
Za izenačenje zakonov nedeljo je pričela s svojim delovanjem komisija za izenačenje zakonov o vseučiliščih v državi. Ta komisija se je sestavila na zahtevo ministra za prosveto Svetozar-ia Pribičeviča. Za predsednika je izvoljen beogradski vseučiliški profesor dr. Gavrilovič, a za tainika dekan zagrebške tehniCne fakultete, dr. Mario Kiseljak.
= Skupščina demokrat . stranke v Splitu. Na skupščini demokratske stranke v Splitu dne 20. t m. Je sklenil upravni odbor sklicati na dan 6. aprila v Split skupščino demokratske stranke da se izvoli novi pokrajinski od-lor in da 6e razpravlja o nadaljni organizaciji stranke.
z= Srarpa v Zagrebu. V Zagreb je dopotoval iz Beograda g. Scarpa, ki vodi pogajanja za vzpostavitev trgovinskih in gospodarskih Oi_..ošajev med Jusroslaviio in Italijo. Pogajal se je z gradonačelnikom, s predsednikom zveze industrijalcev, s tajnikom trgovinske zbornice, z ravnateljem eskomptne banke in svojim znancem dr. Jedlov-skim. G. Scarpa ni identičen z avstrijskim vitezom pl. Icirom Scarpo.
= Naš poziv Vatikanu. Zastopnik Jugoslavije pri Sv. Stolici je državnemu tajništvu Sv. S+olice dal na znanie novo notranjo ureditev kraljevine in je izrazil željo svoie vlade. na| bi se cerkvene meje spravile v sklad s poli-tienimi. x
= Zastavljena Avstrija. Nemško-avstrijski delegat dr. Schilller. ki se mudi sedaj v Parizu, da se posraja v imenu dunajske vlade radi naletja večjega posojila, je izjavil, da je avstrijska vlada pripravljena v pokritje dolca zastaviti zaveznikom vso železnice, gozdove ln vodne moči. Poleg tega Je avstrijska vlada pripravljena monopol na tobak in alkohol za gotovo vrsto let zastaviti zaveznikom.
= Polovica moskovsfcega prebivalstva v državni stnžbi. >Svenska Dag-hladet« poroča iz Helsinersforsa da se nahaja v Moskvi nad 2.°0.000 oseb v državni službi. Ker šteje Moskvaponajno-vejšem liudskem štetju okrog pol milijona prebivalstva, je jasno, da se polovica prebivalstva nahaja r državni službi sovjetske vlade.
sklh članov za to, da si morejo pri mestni aprovizaciji kupiti večjo množino hrane.
— Židovska skupščina v Novem Sada. Dne 20. in 21. t. m. so se sestali v Novem Sadu Židi iz Vojvodine v dvorani židovske cerkve ter razpravljali o svojih plemenskib Interesih.
— Cenzura filmov. Zveza filmskih industrijalcev se je obrnila na ministrstvo notranjih del ln ministrstvo pro-svete s prošnjo, naj se cenzura filmov toliko časa ne uvede da izdela zveza svoj memorandum, katerega bo predložila komisiji za cenzuriranje filmov na odobritev.
— Nov slučaj kucre v Dalmaciji. V Petrovcu pri Sniću v Dalmaciji se je pojavil nov slučai kuge. Zdravstvena komisiia je odpotovala iz Kotora rja.
TAKE JONESCU O POLOŽAJU.
— d Bukarešta, 23. februarja. V senatu je minister za zunanje n^sle Take Jonescn, govoreč o zunanji politiki Romunije, izjavil, da Je brezpogojno proti povratku Habsbtirža-nov. Med Romunijo in Rusijo ni nobenega volnena stnnia. Pogaianja z Rusijo se bodo vrnila v Revalu. Mer! RontmsVa, Polisko ln Češkoslovaško obstoll pogodba za za-lamčcnle Izvedbe določb trlanon-skeca miru. Dobnidža ostane romunska.
ENFROIČNA FRANCOSKA PO-LIT1KA NAPRAM NEMČIJI.
— Pariz,. 23. februarja. Poincare* r>iSe v »Tenipsu« glede renaraciiskega vprašanja, da mora nastopiti Francija skrajno energično politiko proti Nemčiji. Smons je vedno arogantnejši. »Predrznost Nemčije nnraSča; ako ne vzpostavimo naglo ravnovesje, bomo kmalu videli, kako bodo premagani ponižali zmagovalce in kako bodo' vojne žrtve zasmehovali njihovi krvniki.c
LONDONSKA KONFERENCA.
— d Rim, 23. februarja. Dopisnik Agenzie Štefani javlja Iz Londona, da Je Lloyd Geonre nasveto-val grškemu predsedniku Kalojrero-puiosu, naj zmanjša grške zahteve. To bi Domenilo, da je angleška vlada voljna privoliti v revizijo sevre-ške pogodbe.
ZA GOSPODARSKO VZPOSTAVITEV AVSTRIJK-
—d London, 23. febr. Minister Lou-cheur. ki je dospel semkaj, bo nemudoma podal poročilo ki pa Je na prošnjo pariške konference izdelal glede olajšave gospodarske vzpostavitve Ar-•fcii*
KAJ SMATRAJO TT A LIJAKI ZA VOJNI PLEN.
—d Split, 23 febr. Italijani so z otoka Visa odnesli kot vojni plen viški spomenik.
AVSTRIJA SP BRANI IZROČITI ZLATO.
—d Dunaj, 23. febr. Kakor poročajo listi, Je bivši finančni minister dr. Reisch odpotoval v Pariz. To potovanje je v zvezi z dejstvom, da narodnostne države protestirajo proti sporazumu, ki je bil sklenjen a Holandijo in bi se strinjale z njim le v tem slučaju, da se jim izroči del zlatega zaklada avstro-ogr-ske banke, pri čemer se sklicujejo na člen 20G. mirovne pogodbe. Avstrijska vlada se protivi temu naziranju narodnostnih držav ter izjavlja, da je popolnoma neupravičeno, da bi se sedaj v stanju likvidacije, zlato delilo. Avstrija bo svoje stališče uveliavila v Parizu pred reparacijsko komisijo.
POŠTN! URADNIK! STAVKAJO.
— d Dunaj,, 23. februarja. Kakor poročalo večerni listi, so pričeli uradniki poštne hranilnice danes čisto nepričakovano stavkati, ker jim od kabinetnega sveta vsem državnim uradnikom dovoljeni predujem 2900 kron doslej šo ni bil izplačan navzlic vsem urgrencam.
SOCIALISTIČNI KONGRES.
— d Dunal, 23. februarja. Danes je mednarodna socialistična konferenca pod predsedstvom Grimnio-vim pričela svoje meritorno delovanje z referatom Wallheadovim. ki je govoril o imperializmu in sociali-stični revoluciji. VVallheadova izvajanja, ki so žela obilo živahnega pritrjevanja, je poslanec dr. Bauer prevajal v nemščino. Wallhead je med drugim izvajaj,   da imperiali-
zem, ki so sra započeli andcSki ministri, nI prinesel nikakecra prospe-vanja gospodarskemu položaju Anglije, tem manj bo koristi' drugim žavam. Podal ie pregled razvoja imperialistične politike velesil od leta 1861 napr i, ko so velesile zased'" Egipt. Od Icra 1881 pa do leta 1903 Anglija ni povečala svojega ozemlja za nič manj kot za 4 n ne ških kvadratnih mili. Imperializem pomenia za Anglijo ek^r >nz;Jo ozemlja, neizmerno rborožovanje ln na-slanjanje gospodstva na angleško buržuazijo. Neodvisna angleška delavska stranka je trdno odločena, da započne z imperialistično vlado boj na življenje in smrt in ne bo r' *-hala poprn. dokler ne bo neb Ia vlada zasledovati svojih Imperialističnih smernic :M pa, dokler se 'a vlada ne odstrani in narodi Srednje Evrope ne osvebede. da zamorejo vzpostaviti svoie gospodarsko življenje. Vsa izvajanja VVallheada 90 bi'a sprejeta z burnim odobravanjem,
RAZMEJITVENA KOMTSIJA IX TE* ftINJSKO OZEMLJE.
—d TJcralin 28. febr. Kakor poroča >East Kuropo«, je razmejitvena komisija za tesinsko ozemlje odklonila vso predloge Poljakov d\ bi -e revidirale težinslvo r.ieio in jo potrdila ukrep z dnf» 2.S. junija 1820.
AMERIČANI IZSTOPIM 17 HI3PA-RACIJSKE KOMISIJE.
— d Dunaj, 23. februarja. Kakor poročajo večerni listi, je oficiozni zastopnik ameriške delegacije v avstrijski sekciji reparacijske komisij* na Dunaju, polkovnik Smfth, na včerajšn/i seji sekcije prebral Izjavo,
v kateri poudaria. da je ameriška delegacija že doslej imela samo ofl-ciozen značaj in da se zdi njeirov! vladi iz obzirov nar ram prihodnjemu predsedniku potrebno, da se opusti še ta oficiozni značaj. Zato le prejel od svoje vlade nalour, da zapusti ameriška delegacija reparacij-sko komisijo na Dunaju. Po svečani poslovitvi je ameriška delegacija zapustila posvetovalnico.
HARDINGOV KABINET.
— d Pariz, 23. februarja, ^o poročilih iz Washintrtona je Hardlng takole sestavil svoj kabinet: državni tajnik Charles Hughes, zakladni minister Andre \Vi'!: rn Smevlon, vojna VVindjrate, poljedelstvo Manrice \\'al!ace, notranje posle Albert Fall, po<,:a in brzojav Wi!!iam Havs, mornarica !M\vin Detibv, delovno ministrstvo James John Daviš, trgovina Hoower BOLJŠEVlSKO - KITAJSKA KON.
VENCUA.
— d London, 23. februarja. Y!a-ctl v Pekingu in Moskvi sta podpisali vojaško obrambno konvemdio.
BOLJŠEVIKI VDRLI V OEORGUO
— d Pariz, 23. februarja. Poslaništvo Oeorgiie v Parizu naznanja, da so boljševik! napram Oeor^riJi pričeli sovražnosti, ne da bi bili poprej napovedali vcine. Geonrijskl delavci so objavili razglas vsem socialističnim organizacijam sveta, v katerem protestirajo proti boljŠ ,*vi-škemu vpadu v Georgijo. Po poročilih iz CarLcrada, se jo geor;?iiskim četam posrečilo, da so pregnali ruske boljševike iz mesta Aksatalil. Operacije se uspešno nadaljujejo. Tuje misije so zapustile Tiflis, kjer vlada velika panika. V Erivanu Je Izbruhnila revolucija. Ustaši so vrv:li arm-ensko vlado. Gcor^ijska vlada Je preložila svoj sedež v mesto Koutis.
BOLJŠEVIKI PRESELJUJEJO KMETE.
— d Moskva, 23. febr. Svet ljudskih komisarjev je odredil preselitev 45.000 kmetov iz osrednjih tfubernij v Sibirijo, kamor morajo dospeti pred 23. majem.
VIHAR V ATLANTIKU.
— d \Vashlngton, 23. februarja. Ledeni vihar, ki je ponoči od sobote na nedelio divjal na atlantski obali, je zahteval 7 Žrtev v Ne1.v Yorku. Mesto St. Johns na Novi Fundlandiji je po viharju budo trpelo. Palača katoliškega nadškofa se je vnela. On sam In sostanovalci so si komaj rešili življenje. Požar je nastal po prevrnjeni sve^i.
ANGLEŠKI PREMOG.
— d London, 23, februarja. Posestniki premogovnikov v Walsu so sklenili, da znižalo ceno za Isvozjll premog od 31. marca dalje o^ ^ Šilingov na 57 Šilingov H pene.
NEMIR] V TRSKI, —d Dubiin, 23. t^>r. It. pe'ih različnih krajev na Irskem se l ivljajo t. •
vi ga vratni nnpndi iz aaaede os
Pri tem sta bila dva redarja ubita, šest pa jih je ronjenih.
Pristopajte k ?kj?c-slonenslti PTalfcl"!
~-~*~——m\—----
IleodreSena domovina.
—•» Volitve v našem zasedenem ozemlju. Politično društvo »Edinost« v Trstu je izdalo brošuro: Dr. Vladimir Orel, Novi volilni zakon za politične volitve v Julijski Benečiii v praktični Tporabi. Knjiga je za primorske Slovence neobhodno potrebna in ž njo je podano našim Primorcem zanesljivo in koristno navodilo za volilni boj. Knjiea pa bo tudi dobrodošla vsem na Mm juristom, ker je novi volilni red juridično zelo zanimiv. Pa rudi politikom in časnikarjem bo služiJa nova knjiga zeto dobro. Kljub {emu, da le knjižni trg na sasedenem ozemlfu silno omejen, le vendar cena knjipre zelo zmerna. Naroča se pri Jusroslovenskl Matici v Ljubljani, Pražakova ulica S/L Knjiga velja 25 kron, po pofitl 26 K.
— Shod v Vipavi. V veliki dvorani hotela »Adrla« v Vipavi se Je vrSll vrftji shod »ssupnikov in somišljenikov političnega društva >Edinosti«. Govorilo se je o političnem položaju, o potrebi da se požive vsa društva, sirilo časopisi itd. Za volilne odseke po občinah so se določili sklicatelji. Povdar-jali 6o, da na volišče pojdejo skupno, v praznični obleki, resno in mimo, to bo jngoslovenpka demonstracija in odero-■vor na aneksijo. Nnplnžnlo se je dalje, da Je le dobro obdelana zemlja podlaga narodu in le ta je prava rešitev iz dra-(rfnje in pomanjkanja, flbod je uspel prav lepo. Priprave za volitve so vrso ■ polno paznočtjo.
— Za obnovo kamnolomov v Nabre-
žini se je vršil pri generalnem civilnem komisarijatu v Trstu sestanek kntero-£a so se udeležili zastopniki vlade dežele, trgovsko-obrtne zbornice in lastnikov kamnolomov. Navzoč je bil tudi nabrežinski župan. Povdarjala se je nuina |>otreba, da se obnovi delo v na-brežinskih kamnolomih, ki so predstavljali pred vojno industrijo, ki je zaposlovala obilo delavcev in tržila z Egiptom in Ameriko. Vlada je obljubila svojo pomoč. Nasvetovala se je ustanovitev organizacije, ki postavi temelj za novo delo v kamnolomih in izvoli odsek, ki bo pod predsedstvom nabrcž;n-skega žnpana nrončil to zadevo, na kar bo novo posvetovanje v Trstu. Paziti treba, da kar je bilo Industrije v Jugoslovanskih rokah tudi ostane nadalje v teh rokah da nas ne bo povsod! izpodrival italijanski kapital.
— Italijani vozijo iz Dalmacije vojni materijal. Iz Šibenika poročajo: Sedaj, ko se pripravljajo Italijani na odhod iz Dalmacije in odvažajo vojni materijal se vidi, koliko tega materijala so v okupiranem ozemlju pripravili. Neprestano ukrcavajo v ladje topove, avtomobile, reflektor!©, bodečo žico, municijo, telejrrafični in telefonski mi. terijal, konje in osle. a neprestano prihaja v pristanišča nov materijal iz zaledja. Semkaj so spravili tudi viSki spomenik, ki ga smatrajo «a vojni plen in katerega si hočejo   vzeti   s& spomin
45. štev.
,SLOV£NSrU NAKOLT, auc 2b. februarja tuzi.
3. suan
Dneune oesfl.
V LfubifanL 24. februarja 1921.
— Državni uradniki in opcija. V
zadevi opci. e uradnikov je zavzelo po-verjeništvo za notranje zadeve sledeče stališče: Vsi pragmatični uradniki, poduradniki in sluge, sploh vsi, ki spadajo k onim v § 10 z ikona z dne 5. decembra 1S%, drž. zak. št. 222. označenim nameščencem in ki so bili defini-tiv :o imenovani, so naši državljani, ne glede na to. so li po plemenu in jeziku Srbi, Hrvati ali Slovenci idi ne, ter ne-glede na to, če so si pridobili domovinsko pravico na našem ozemliu po ali pred 1. Januarjem 1910. Navedenim ni treba optirati in tudi ne potrebujeo v § 2 cit. uredbe navedene pritrditve. To velja tudi za vse v § 1.3 zakona z dne 15. aprila 1873, drž. zak. št. 47. navedene nameščence, katerim se prizna značaj državnih uradmknv pod pogojem, da so že v smislu tega določita priscg'i. — Vse ostalo pragmatično ter vse nenracmutčno osobie na mora optirati, in sicer vsak s posebno vlogo.
— Nastopna vizita razmejitvene komisije. Včeraj opoldne so napravili člani jugoslovenske delegacije pri razmejitveni komisiji general Maister in polkovnika Ječmenič In Daskalovič ter člana italijanske delegacije trerteral Vacchelli in polkovnik Oaribaldi pri vodji deželne vlade dr. Pitarricu svoj oficielni obisk. Vodja deželne vlade je popoldne članom obeh delegacij vrnil obisk.
— Se o deklaraciji kulturnih delavcev. Trdili smo, da so klerikalci izrabili kulturne delavce z znano deklaracijo za svojo politično prlnrec;o. Nismo se motili. Včerajšnji »Slovenec« to potrjuje- v članku »Kulturni delavci za avtonomijo« In piše dobesedno: »Kar se nas tiče, nam Je le v veliko zadoščenje, da so sc naj-odličnejši zastopniki naše vede In umetnosti zavzeli za kulturno in gospodarsko avtonomijo Slovenije, kakor jo zastopa na političnem polju naša stranka.« Mislimo, da je s tem jasno povedano In priznano, da so klerikalci izrabili naivne kulturne delavce s svojo deklaracijo v svoje strankarske politične namene. Ker jugoslovansko javnost gotovo zanima, kdo je podpisal famozno deklaracijo, navajamo v naslednjem imena: Albrecht Fran. pesnik. Berneker Fran. akad. kipar. Dr. Cankar Izidor, univ. docent. Cerar-Danilo Anton, rešišer kr. nar. gledališča. Debeljak Anton, pisatelj. Dr. Detela Fran. pisatelj. Erjavec Fran, publicist. Finžgar Fran Ser., pisatelj. Funtek Anton, pesnik m nisa-telj. Gaspari Maksim. akad. slikar. Dr. Glonar Joža, kritik in urednik. Dr. Kidrič Fran. literarni zgodovinar. Dr. Kimovec Fran, skladatelj. Kmetova Marija, pisateljica. Dr. Kos Milko, kustos stud. knjižnice. Dr. Kraigher Alojz, pisatelj. Lajovlc Anton, skladatelj. Dr. Lavrenčič Josip, pesnik. Dr. Lončar Dragotin, profesor. Dr. Mantuani Josip, univ. profesor. Dr. Majcen Stanko, pisatelj. Mcško Fran Ksaver, pisatelj. Dr. Oavald Karel, univ. profesor. Dr. Plečnik Ivan, univ. profesor. Podre-kar Fran, akad. slikar. Premrl Stanko, skladatelj. Prepeluh Albin, publicist. Dr. Prijatelj Ivan, univ. profesor. Dr. Puntar Josip, profesor. Ravnik Janko, skladatelj. Dr. Regal! Josip, pisatelj. Sternen Matija, akad. slikar. Dr. Srebrnič Josip, univ. profesor. Dr. Šerko Alfred, unjv. profesor. Dr. Štele Fran, urednik, umetnostni zgodovinar. Dr. Smalc Matej, univ. sekretar. Dr. Ušeničnik Aleš, univ. profesor. Velikonja Nar-te, pisatelj, Vurnik Ivan. univ. docent. Zajec Ivan. akad. kipar. Zoreč Ivan, pisatelj. Zorman Ivan, založnik. Dr. Zigon Avigust, ravnatelj stud. knjižnice.
— Trboveliska premogokopna družba se hoče maščevati! Trboveljskim gospodom je naša borba proti neČuvenemu izrabljanju našesra prebivalstva s strani Trboveljske družbe skrajno neprijetna. Vedo. da so pod najstrožjo javno kontrolo, ki onemogočuje, da bi mogli v bodoče tako v kalnem ribariti, kakor so doslej. Zato so sklenili, da sedež svojega podjetja ne premeste v Ljubljano, kakor je bilo projektovano, marveč da lepo ostanejo na Dunaju, kjer so brez kontrole ali pa da se v najskrajnejšem slučaju presele v Bcoerad, kjer se nadejajo, da bodo lažje nadaljevali svoje dosedanje praktike, ker bodo daleč, daleč od ljubljanskih strelov. Kakor znano, gradi Trboveljska družba v Ljubljani svojo palačo, kjer bi se naj na stanilo družbino vodstvo čim se preseli z Dunaja. V zadnjem času pa je družbino ravnateljstvo odredilo, naj se zgradba ne zida po prvotnem načrtu, ki se je nanašal na veliko re-prezentacijsko palačo kot sedež družb^nerra vodstva, marveč naj se ta načrt spremeni v toliko, da bodo v palači samo prostori za dosedanjo reprezentanco, dočim se naj vsi ostali lokali porabijo za stanovanja. V zgradbi je bila pojektirana centralna kurjava. Ta po novem načrtu
odpade. Odpade takisto rudi mra-mornat portal, kakor tudi kamnit podstavek v pritličju. Vsa stavba se ima zgraditi iz enostavne opeke. Sprunemba načrta v zadnjem hipu. ko se je z ženidbo že pričelo, bo seveda stala težke tisočake, družba se zato ne briga, ker bodo te stroške itak pokrili slovenski konzumenti. Tako se hočejo Trboveljčanl maščevati nad Ljubljano, ker slovensko javno mnenje ne pusti, da bi trboveljska gospoda svobodno gulila slovenske odjemalce ter jim vlekla kožo preko ušes.
— Odlikovanje. Vodja deželne vlade za Slovenijo vseučiliški profe-so dr. Leonid Pitamic je povodom svojega odstopa dobil v priznanje njegovih zaslug, ki si jih je pridobil zlasti kot poverienik za notranja dela red Sv. Save III. vrste.
— Za naše koro&ke brate! >Gospo-svetski Zvon« priredi v soboto 26. t. m. ob 19. zvečer v hotelu Union shod. kjer bodo znani govorniki, med drugimi gg. župnik A r n u s in dr. A r n e j c pojasnjevali sedanji položaj koroških Slovencev Shod naj postane resna manifestacija v prilog zatiranih koroških bratov; zato pričakujemo najobilnezAe udeležbe iz vseh slojev ljubljanskega prebivalstva.
— Zastopnika ministra trgovine na praSkcm velesejmn. Minister za trgovino in industrijo dr. Vekoslav Kukovec je pooblastil ministra na razp. dr. Alberta Kramerja in načelnika oddelka ministrstva za trco\*'no in industrijo v Ljubljani dr. Rudolfa Marna, da ga zastopata, pri oficialni otvoritvi vzorčno-ga vele«ejma v Pragi.
— Obvestilo. Nnčelnik oddelka, ministrstva za  trgovino ln industrijo v
Ljubljani dr. Rudolf Mam bo od 26. februarja do 12. marca t 1. službeno odsoten.
— Konec dr. M ra vlago ve slave v Jugoslaviji. Mariborski stanovanjski urad ie takoj po sklepu odvetniške zbornice, ki te Črtala dr. Mravlaga kot nemško-avstrijskega državljana iz liste odvetnikov, zasegel nvegovo pisarno in stanovanje. Ob tel pnTiki se jc dognalo, da je Imel dr. Mravlag kar 4 5obe za svojo odvetniško pisarno, do-Člm slovenski odvetniki skoraj ne morejo dobiti prostora. Stinovaniski urad mu je pripustil niegovo zasebno stanovanje do I. mala t. i.
— Omejitev prometa. Obratno ravnateljstvo tužne železnice v Ljubljani naznanja: Vsled pomanjkanja premoga v Avstriji je nromerno miniFtrstvo na Dunaju ustavilo brzovlak Dunaj - Trst-Zagreb in Praga - Tr«»t - Zagreb. Radi tega izostane od 25. februaria dalje do preklica brzovlak št. 8 iz Dunaja v Trst, ki odhaja z Dunaja ob 7.20 in prihaja v Maribor ob 13.34, v Ljubljano ob 17.11 ln v Trst ob 21.85. Od istega dno izostane tudi čeSko-slova^ki brzovlak, ki prihaja v Maribor ob 12.43 in v Zagreb ob 1733. V nasprotni smeri izostane od 26. februarja dalje do preklica brzovlak iz Tr«ta na Dunaj in Prago, ki odhaja iz Trsta ob 6.15, iz Ljubljane ob 11.15, Iz Maribora proti Dunaju ob 15.08 in proti Pragi ob 15.35. Pavnotako izostane brzovlak iz Zagreba proti Dunaju in Pragi ki odhaja iz Zagreba ob 10.27. To ukinjenje bo trajalo najbrže dva tedna.
— Glas iz občin**va. Pišejo nam t Cesta na Rožnik pogreša zelo brezovih dreves, ki so se posuMla in posekala. Opozarjamo na to m^.=tno vrtnarstvo z željo, da bi se breze čim najpreje zop^t zasadile. Pri tej priliki bi opozorili tudi cestnega nadzornika na Erjavčevo cesto od šole do železniškega prelaza, ki je v tako slabem stanja da naravnost kriči po odnomoči in popravi.
— Nov predsednik mariborskega stanovanjskega urada. Poverjeništvo za socijalno skrb je imenovalo na mesto dosedanjega načelnika drž. stanovanjskega urada v Mariboru, g. ravnatelja Pirca, g. podpolkovnika Vidmeria.
— »Marijin dom« v Kočevju. Z ozl-rom na včerajšnjo notico pod tem naslovom Je treba da na podlagi uradnih informacij konstatiramo da poverjo-ništvo za socijalno skrb v Ljubljani riikuar nI mislilo na to, da bi zaseglo >Mariiin dom« v Kočevju in v njem nastanilo žensko poboIjSevalnico. Ministrstvo za socialno politiko je Se lani odločilo, da se ima v Kočevju ( v prejšnji obrtni soli in v Dijaškem domu) osnovati zgol vzgajal išče za moško deco.
— A hi turi jen ti - očite!)! Iz I. 1896.
praznujejo letos meseca fuliia 251etnico v Ljubljani. Naprošajo sc za natančne naslove na tovariša Franceta Pristov-ška v Žalcu pri Celiu ter mu sporoče svoje nasvete in želje glede časa, načina in obsega tega sestanka.
— Govor o Kristusovem trpljenja se vrši v petek ob 7. zvečer, govor o sv. pismu v nedeljo ob 3. popoldne v evan-geljski cerkvi na Gosposvetski cesti.
— Ponarejeni 20 dinarski bankovci. Ker ;e pri »Narodni banki« prezentira! vlakovodja Martin Jesih 8 ponarejenih 20 dinarskih bankovcev, je banka naznanila pristojni oblasti, da Je te bankovce nJemu da! neki eleganten potnik v vlaku, ki Je tožil, da nima nobenega driieeera denaria. da ie lačen In da je te bankovce dobil v neki banki na Dunniu. ko ie denar menjaval.
— Pomanjkanje zaslužka v Ameriki. Ministrstvo socijalne oobtike svari najrevnejše vsakogar pred IzseJieniem bodisi v. Severno, bodisi v Južno Ame-4
rlko, ker soclašajo vsa poročila o gospodarskih razmerah v Ameriki v tem. da je možnost zaslužka v Ameriki padla na minimum in da čaka vsakogar, ki se danes izseli v Ameriko brez ve-č.ega lastnega premoženja, beda in siromaštvo.
— Pravica javnosti jc bila podeljena z dnem L februarja t. 1. moški bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu. Istočasno se ie določila do nadal ne odredbe za ta zavod nastopna oskrbnina: za III. razred £5 K, za II. razred 100 K in za I. razred 150 K za osebo in dan.
— Razpisane trafike. Finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani razpisuje tobačne trafike v teh-le okrajih: v Tržiču št. 109, v Naklem št. 46 in št. 21 v davčnem okraju kranjskem (se združita v eno trafko), v Kotu pri Jur-jevci št. 22 in št. 2A v davčnem okraju r'bniškem (sc družita v eno trafiko), v Velikih Blokah št. 23 in št. 49 v davčnem okraju loškem (se združita v eno trafiko), v Krnici št. 13 v davčnem okra i u radovljiškem, na Brezovici (prt Ljubljani) št. 17 in 18 (se združita v eno trafiko) ter v Mirni <t. 6 in št. 20 v davčnem okraiu trebanskem (se združita v eno trafiko). Natančen raznis trafik le priobčen v »Uradnem listu« štev. 19.
— Tobačna glavna zaloga v Pro-vaflah je razrbana do 22. marca 1921 notom javnega natečaja. Založnim te prinadel v minulem letu trafikantski dobiček 24.453 K 73 v. JamSčina znaša ?0.000 K. katera se mora položiti, pre-dno se ponudba izroči.
— Noob'čajna perlustraciia temnih elementov. Ker ie včeraj stal nred porotniki drzen vlomilec, krali »podstrešnih vlomilcev«« se je v porotno dvorano med avditorij natenlo veliko število STimllivih eks'stenc, ki so nenr<*tr-goma od 9. dopoldne do 5. ponnldne sledile razpravam. Po končani razpravi na so orrrnni pol. kriminalnega oddelka izvedli perhistraciio poslušalstva na zelo orHns'en način. Pridržali so v dvorani okoli 30 oseb. katere so nato ze!o tcmeliito preštudirali in zabeležili. V pa^t so iim padM trite tički.
— Vlom v Sostrem. NaJveč tatvin Jn vlomov ie v občini D. M. v Po! u in bližnji me okolici. Ko je hila uboga go-staška Urša Pavčič v cerkvi, so neznani vlomilci udrlj v nfeno kočo In jo po* polhoma ooJemli. Odnesli so 11 razno nerilo in mnogo obleke v vrednosti 3724 kron.
— Navlhanec. Organi kriminalnega oddelka IjubMan^ke^a policijskega rav^ntcl^tva so aretirali v nekem prenočišču Kolodvorske ulice navihanega lahkoživca lenega Frnnceta Ceriaka. ki si ie znal na Jesenicah pridobiti srce ln zaun*n'e samske kuharice Ivanke Gregorčič, katera mu ie potem Izročila nod ohliubo. da Jo vzame v zakon, 6886 K gotovine. CeHnk pa je s tem denarjem pooihal na štajersko z izgovorom, da gre tla kupovat »orehe«. Tudi svolerrm tovarišu Antonu Petaču le odnesel 1500 K vreden suknjič. Denar le Ceriak z^kvartal in je bil ob aretadH skoro brer borov.
_Tatvkn đe«V, T esnenra trgovcu
Fr. rfainriharju v ^Voftj T nirj 90 rte-zn-^nj tatovi odnesli 75 desk v vrednosti 1500 K.
— Državna razredna Iot<*r|1a. Tretje ?r*»bnm> 7. In P. msrca. OVna za */« srečko K 576. H K 2*8. Yk K 144 V« F 72 Narobce iz vse države nat s« na-slavliajo na glavno kolekbiror Međunarodna har*ka d. d . odio za dr*, klasnu lutriln Zn^reb, Nlkoličeva ul. 7„ 1., Gajeva ulica 6.
nainooeiša poročila.
SPREMEMBA  V  HRVATSKI PO- | KRAJINSKI VLADI.
— Zagreb, 23. febr. Z ukazom regenta z dne 22. t. m. Je bil poverjenik za socijalno skrb pri pokrajinski vladi v Zagrebu, dr. Stjepan Markelin, razrešen svojih dolžnosti. Njegove agende je prevzel najstarejši uradnik poverjništva za socijalno skrb.
SE VEDNO BARO^KO PRISTANIŠČE,
Reški Italijani groze, da razstrelijo Baroš in Delto.
— Reka, 23. febr. Narodni svet ie imei sejo, v kateri se Je ponovno razpavljolo o vprašanju baroškega pristanišča. Narodni svet sklepa, da ako ne bo mojjoče. po krivdi italijanske vlade, prikloniti Baroša k Reki, razstrelijo reški Italijani Baroš In Delto ln tako bo »rešeno« to perečo vprašanje To store rajše nego da bi videli jugoslovensko gospodstvo nad Reko.
— Rim. 23. febr. Kdaj pride ali sploh pride baroško vprašanje v zbornici v razgovor, je odvisno od zunanjega ministra Sforze. Sedaj se mudi v Londonu. Morda pride to vprašanje v zbornico, ko se vrti Sforza. NacijonaJistično Časopisje zahteva razpravo in nekateri listi ostro obsojajo Sforzevo popustljivost v vprašanju baroškega pristanišča, ki se smatra za ključ trgovine in bodočnosti Reke.
OTOK KRK PR'DELJEN DALMACIJI.
—d Split, 23. febr. Ministrstva Javlja, da je otrk Krk v upravnem oziru prideljen Dalmaciji.
NASE ČETE NA PAGU?
—d Split,   23. febr. Poveljnik Italijanske   vojne ladje »Puglia« Je zahteval od naše vlade pojasnila za radi izkrcevanja jugoslovenskih čet
na otoku Pagu. Naši vladi nI ničesar znanega o kakem izkrcavai.ju na tem otoku.
ZDRAVSTVENO   STANI P PREDSEDNIKA MASARYK\.
—d Praga,  23, febr.  O zdrav« stvenem stanju pred sečnika IVlasa« ryka poročajo, da je potek zdrc\ * nja zadovoljiv m da sc ni ničesar tz^ premenilo.
PRED RAZPUSTOM ITALIJAN. SKTGA PARLAMENTA?
— Rim. 23. febr. Negotovost parlamentarnega položaja se naciba zopet k možnosti razpusta parlamenta. Mada je dobila sicer veČino za krušno vprašanje, ali glede drj-gin problemov, fcj so na površju. nI takega soglasja, da bi mogla rlada računati s sigurnostjo ra veČina Med temi problemi je tudi b:tn š';i. Vlada se pripravlja na parlamcrtanii boj, prav mogoče pa ie. da raztezna delovanje do velikonočnih počitnic, potem pa razpusti zbornico ln razpiše nove volitve.
GPSKO - TURSKI KONF1 IKT PRED LONDONSKO KONFERENCO.
— London, 2*. februarja. Včeraj se je bavda konferenca z izjavami grškega ministrskega predsednika ck-đe možnosti kampanje v Anatoliii priti kemalistom. Slcdn.iili e to'iko ia so tako ohorozen:, da jih Or.ska nikdar nc doseže, zato Jc notlaienie kemaksti<5-rega gibanja tc'ko Priand ie nadalje odreke! vsako denarno Pomoč Grški, dokler ostane kralj Konstantin na prestolu. Turki SO iz'av'!i v pogovorih t novinarji: »Ne meremo 'n nočemo so uklonili pred Grki m ako velesie re morejo n'Česnr storiti, naj puste prost boj z Grki. ki so vpndli v našo zcm'io, pa ne ho Izostala na^a zmaga nad nitmi.« Irtočasro pa je grSki ministrski predsednik trdil, da imaio Grki v vojni opremi 1?6.000 mož. Kematlsti ra snrno 3L000. Ako pu^te vel sile. pre:e;icjo Turke v par rreseciii popolnoma.
Fu'#nra.
Repertoir Narodnega gledaH5?a LrJabl'anL
Drama:
Četrtek 24. februarja: Miss Hobbs. Red E.
Petek, 25. fehruarja: Školjka. Red A. O p e r a t
Četrtek, 24. febr.: Baletni večer. Go-F^ovanle moskovskega imperator-skega baleta. Tzv. ahnm.
Petek, 25. fehr* Baletni večer. Gostovanje moskovskega imperatovrske-ga hale t a. T z v. ahnm.
— Gostovanje rn«ke«ra baleta. Sno-M se je vršilo v onernem pledali.Vu prvo gostovanje ruskih haMnih umetnic Margerite Froman in Julije Brkefi ■ sodelovanjem g. Maksa Fromana. Mar-gerita Froman in Julija Bekefi ste prvorazredni umetnici in sta do-egli s svojim nastopam nonolen uspeh. Kom-nozieiia njunih plesov jo različna, takisto turli njih stil. Margerita Froman ie klasična. Julija Bekefj na karakterna plesalka obe pa razpolagata z Izredno muzikalnoatio in umetnostjo ter kažeta s svoj1^ nastonm. da uta v svoji stroki izredno Izšolani Izmed točk, ki jih je izvajala Margerita Froman, so imele največji uspeh >Norvefiki ples«, >Umirajo<^i labud< ln >Valse Zento«. Julija Bekefi je najbolj ugajala v >ru-skem in španskem plesu«, zlasti pa v drugi Lisztovi »Rapsodiji«. Veliko pozornost so vzbujali umetniški kostumi obeh balerin. S plesalkama je delil uspeh Maks Froman, ki se je slasti odlikoval kot klasičen kavalir v Chopinov era baletu.
— Francoski nmeinikl v Jugoslaviji. >Samounrava« porota, da se v Parizu snuje truna najodlicneisih francoskih opernih pevcev In pevk, ki imajo namen priredili umetniško turnejo po Jugoslaviji, Romuniji Bolgarski in Grčki. V Jugoslaviji bodo e-ostovali v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.
Gospodarske uesti.
—g Vprašanje p crpe rov. Beograd. 23. februarja. Finančni minister namerava v kratkem znova sprožiti vprašanje črnogorskih perperov v ministrskem svetu. Ker tozadevna rešitev ni imela podpisov vseh ministrov, ae bo še enkrat revidirala.
—g Novi uvozni tarifi, Be o g r a d, 23. februarja. Gospodarsko - finančni odobr je izdelal nove uvozne tarife, ki bodo omogočili konkurenco naših produktov z inozemskimi.
—g Za ustanovitev državne obrtne banke. Beograd. 23. februarja. »Privredni Savez« je predložil trgovskemu ministrstvu načrt za ustanovitev držav-| ne banke, ki bi dajala obrtnikom potrebne kredite.
—g Izplačila državnih posojil In-dnsrrijcem. Beograd. 23. februarja. Zveza indu9trljcev je poslala včeraj ministrskemu predsedniku, finančnemu ministru in zastopniku ministra za obnovo zemlje protest proti odloku finančnega ministrstva, ki ie sklenil, da se mora ustanoviti IzpHčilo posojil, ki jih je država dovolila posameznim in-du8trijcenL
BORZE.
—d Zagreb, 23. februarja. Devize: Berlin 246—247 Italija 646—547, London 573—577, Newvork 146—147, Paril 1080—1085, Praga 187—187.50, Švica 2425—2500, Dunaj 20.50—21. Valute: Auieriški dolarji 144.50-144.75, pvstrijske krone 0—24, bolgareki levi 170—0 francoski franki 10.^5—1063 napoleondori 493—495, nemške marko 240—242. italijanske lire 529.50—532.
—d Curi h, 23. februarja. Devize: Berlin 9.90. Holandiia 206 85, Newvork 603 50. London 23.45, Pari« 43.70 Milan 22.02. Bruselj 45.60. Kodanj 109.50. Stockholm 135.25. Kristianija 105, Madrid 84 25, Buenos Aaires 215. Praga 7.50, Budimpešta 1.17 in pol. Zagreb 4.20, Bukarešta 8, Varšava 0.75, Dunaj
I. 30, avstrii8ke žigosane krone 0 90. —d Dunaj. 23. februarja. Devize:
Amsterdam 24.300—24.400 ZagTeb 471 do 475, Berlin 1170—1176, Budimpešta 136.5O—138.50. Bukarešta 932.50 do 942.50. London 2757.50—2777.50, Milan 3565—2585, Newvork 706.50—710.50, Pariz 5135—5167, Praga 888—894 Sofija 850—860.   Krakov   80—82, Curih
II. 750—11.800. Valute: Ameriški dolarji 703—707, bolgarski levi 825—835, nemške marke 1167—1173. angleški funti 2745—2765, francoski franki b!15 do 5155, Holandija 24.200—24.300 italijanske lire 2575—2595, jugosloveSskl dinarji 1878.50—1898.50, poljske marke P240—8440, romunski leti 922.50 do 932.50. carski rubiti 809—315, Švicarski franki 117.25—117.75, češkoslovaške krone 886.75—892.75. madžarske krone 135.75—187.75.___
Izpred sodišča.
— Velika tatvina ovčje volno. »Mlada
sta. dobre in močle roke Imata, a nočeta delati. A tam doli v Vevčah Je svet tako izprijen, da Je težko najti poitenera človeka.« Tako Je zaključi! predsednik porotnega sodeča v. svet. Vedernjak sodbo proti mladima, 20 let starima Francetu Kožuha in Francetu Tometu, ki sta bta jaradi hudodelstva tatvine ohsojena vsak na pet let težke lece. Začetkom meseca oktobra tanskess leta po noči so vdrli v akta I diiča vsvika papirnico trli« drsal vlomilci:
zloglasni Martin Go?tinčar, France Kožuh ln France Tome in odnesli dva tei^a zve-žnja ovčje volne v vrednosti 25 600 K. Go» stinčar Je roki pravice usel, docim sta s« morata zadii.4 dva 23. t m, zagovarjati pred poroto.
— Ve Ike podstrešne tatvine. »Vi sta Iffnac Ma:ek. val SO »Nace«, rojen 21. Junija na Vrhniki, ključavničar, vdovec, sedaj stanujoč na Selu St 25, vojak«, tako Je porotnikom predstavil predsednik Vedernjak drznega ln nevarnega podstreSne-ta vlomilca, ki le lansko leto bil pravi pravcat* strah ljubljanskim gospodinjam Ia Je tekom lanskega poletja IzvrM' neAtevIl-no zelo rafiniranih podstrešnih vlomov, Id so mu donesll obilen In bogat plen Vlomi »o bili običajno IzvrSenl v podstreSJa bolj« $lfi strank v ulicah kolodvorskega okraja. Raznim strankam: Amaliji K'ander, Tereziji Msrtelančevj, Ani Malovi. dr. Tilkt rabonovt Josipu Bratoku, Ivanu PasarJub žel. uradniku Osrermanu. Andreju KrajzIJ« In drugim Je Mlo odneseno Iz zabojev podstrehah shramb številno perilo, ra^na obleka In dmge stvar! v skupni vrednosti 076 kron. Po prečftanl ohtoJH-1 Je nre J t lnlk Vedernjak vpraSal obtolsnca: »AH ^ č tllt krivejra. kar Je v obtožnici saplsanega?i Ignac Maček se Je vzravna! In ntorfsssi odvrni': »Prosim, gospodje porotniki, las. jaz se ne čutim krivega. Kriv sem iamo% ker sem stvari nakupil. Jaz. jaz. da sem* fospodlo porotnik«, to cunje krad?l? Se na um ml n! prlMo!« . . . Ijrnac Maček Je bn hidl vso vojno zelo zvit »taMnirar«, boril se le v zalediu. nekaj časa pa na mn-ju « Francozi ob dalmatinski obali. Maček |a slino udobno h potramo Živel, samo en večer Je ptaxa! v gostilni prt »Do'fctuc t Mostah 1400 K cehe. Porotniki so skoro vsa stavljena vprašanja soglasfo potrdili hi I ehi! na to Ignac Maček obsojen na osem let težke Ječe, _.
Soltolsfoo.
— Pozdravni veAer. V pohoto dne 26. fehruarja ob 8. zvečer pe vrM v restavracijskih prostorih Narodoma doma Sokol?ki večer — priintcljskl sestanek s župn. delegati, ki se mleloiU jo odborove seje Jucroslovenskrea So-iolskeza Saveza rine J6. in 27. februarja. Ljubljansko Članstvo vabi k oMlnt udeležbi starešinstvo Jugoslov. Sokol* ekega Saveza.
— Sokolsko dniSrvo v SiSkl vabi na predavanje o vplivu sokolske telovadbe na duSo Jn telo, ki se vrši v soboto ob 20. v I. razredu deške ljudsko šole v SiSkl.______
Drolifene niti h prireditvi
— žalska moška In ženska pođm« žnlca CDM sklicuje redni občni zbor v soboto, dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijo g. Vilko Kukca v 2al:t> z običajnim dnevnim redom.
— Občni zbor podružnice sv. Cirila ln Metoda za VlSnio goro. Stično !n St. Vid bo v nedelio, 27. svečana popoldne ob 2. uri v Stični na kolodvoru v prostorih g. Roj ca z običajruni dnevnim redom,_
Tnrfstlka In sport.
— 8SK. Sparta sklicuje za petek 25. februarja ob 7. zvečer pri Novem svetu sestanek vseh članov. Pobiranje članarine. — Važno!_ _i
Glavni tirednlk7~ RaMo Pustoslem'ek. Odgovorni uredniki
Božidar Vodetk
4. stran.
.M.OV£N5Kl NAROD*, dne 23  februar]« Wl*
fe h nanffler ptentlji za Slo-
DRllt Na5'ov Pov« uoravnižtvo Slo-e&jP. venskega Natoda. 1175
Bencinski motor 10 $f
proda T. Sera Ljnbliaca, Poljanska a. S. 1350
IKe n mm za itijt trgovino
s Špecerijskim blagom na Goreniskem. Ponudbe pod .F. D. 192171402" na opravo Slov. Naroda 1402
talira a sprtimi sa itaimnije is to
Naroda.
KontorlistlniD,
vešče- strojepisja, slovenske in nemike stenografije ter srbohrvaščine, išče v stalno službo tvrdka Vsso Petri*iC, aaat. L Saraee. 140::
pri dobri rodbini. Naslov po vt uprava Ifttvo Slovenskega
1401
se Alatle f titdiii inti.
stotam se proda tudi labak tkoraj nov pokrit vos. Naslov vovc apcavniirvo S!ov. Naroda. 1394
SospBJitna. vesti sftngrafile in itroiiiijja ifie Jiiito.
na u tavo Slov. Naroda
13 8
v najboljšem stanju, raj nov na   proste va dober sa tek. brat LU Gorenjska
:*ek tko---.oni zelo ifi, Lesce 13Sc
Staobena parcela !a!io meblcvaot ali mm
nadat evanje Poizve se pri I!. aaastraaje.
Ilirske ulice, se proda Dastal, 9v. Pttia ctsta l
1380
Veliko množino lepe ga  naravnega ledu ima naptodaj
It&irtn zitfrooa
Igor.Ja ilaka.
kri
v?č varcsif \iww lr«-piria. Um\ Mi i m. Mm
(»81.)
'$76
fltrolfii nM Se iabre siiraoleii is tast Ponodbe na Kili Mmt Irirer, W ori ijntoM
1305
Proda se Mi in mlin
pa de?eli, vse v dobr- m i sedaj trgo »vro Trobec Log,
le sedaj trgovina s mešanem b'acorr» Uvro Trobec Loj,  it 27,   Bkefja Laka.
tai ju.  V h 15
■tm
PohBfin, posoda itd.
se rrodaja vsak dan od 2 do S nre popoldne na CankarjtvttH **twei u St. 7, II, aadatr. 1388
preda se mli9 j»*s volčiaV.
stotam molka afva obleka la predvojnega blaga a srednio postavo. Naslov pove up;avn!štvo Slovenskega Naroda
1385
Za dnevno proitvedbo 2 vagonov stalnega ledu urejeni
poionsfef stroji
tvsrtiiee le al o
in :o s 90 PS elcKtromoto jera   n iS Hr*, Dteselovim moiorjem   v popolno obratno 8po>obnem  stanju,  te proda radi drugega podvzctfa. Pobliže t
Di*Bi£lrj pivara, Apatia. lačka. 1410
lopa
!3-3
Ceno se prodasfa
2 kozi, breji, 2 ko esni zračni cev', nekaj čevljev, dežni pb§?. *fv*Jnl stroj Pogleda se '»d 3—6 popoldan f zalaska C. 195, Sp Slika. 1382
PoBoTnoma m\\mi ..jlgnidj. M) Htm za tatoi.
Wllđi aa Poliell rri
1381
na tovarno Katk* Celi o.
Za gospodinjo
k samos-ornemu go podu lahko nasto-pim s 1?. marcem t. 1. Tudi k botjU rodbini. Znam vsa domača dela. Naslov pove uprav. Slov Naroda. t.MK-
Bsrun m jojcu (pirhe)
.......^mzc
obleko,
se proda
trgovat« e?ra*a sa »p* t.p rusko trgovina
kakor tudi rasi t Srna anectrltsko   in fe? ?oci falao blago
»o izjemni1* cenah. 0?le*a sa pri Juav. FaManl v Ljab
ie doila v 7 rizi>-'n'.p bsrvah 100 zav. 140 K w
najf ne Ja zanesljivo d bra v vseh barvah V 0 zavitkov 200 K.   RsToSllj« vsako mno.'ino Krel Lclbner, CaMan
£{»ai. Praasrsovn al. 94.
BohosKi iljive.
i enti (irtiii)
dobiva  se samo u cjelim vagonima, najjcf;tnije vašsj kod:
11. Roiaaoi.
lj§ Jsr iicevs i. 2a-Wš     telesa S-tS
1330
v mestu ali pred
m»st « i*Ce l.vllja. Ponudbe pol .Mesečna soba 1396* na upravo Slov Naioda. 1396
Dralnfi uradniki
iščeta  dobro  b^ano pri boljSI rodbini. Ponudbe pod  .Dobra hrana 1343* n jpravo Slov. Naroda. 1343
3šč«na strojevodje. **j*«0™
;-kc moči, ki so bile lapoalene pri ozko irnlh železnicah bager^kih obratov. Neoženjeni refle^fanti naj po^l ejo svje ponudbe rudmlkemu vodstvu v Ko "e v ju HO
Hi te !eaa skorai nova oprava sobe za -»spode ^ZTZT
xna blBf|RiiBa srednja s puPom, planini stroj Continental, dobro ohranjen in drugo raz Ično vporabno za trgovino ali pisarno. Vpraša se v uprav n| ,v  Naroda ali Celie. poStni pred 1 18
KmetaualcU pozor!
Neverjetne uspehe do?ežete pri prašičih co^edi itd ako rrmelate krmi redi I ni prašek ltffdln lekarnarja Pieoelllar v LJnb^ac!. U 08
im stanovanje
Hizu južnega ko'odvora, dve ?obi, ku-b\n a, shram4-«, dve kleti in vrt se zamenja s s^novan;*»m 3 sob. Ponudbe pnd .E. H. 1397* ns upravo Slov. Naroda. 1397
'Jgoden nakupi
Vodovoalae eevl kovanega felezjt, aifalrirm« mufara1, nove. Zdrže pritisk .0 atm ster Razprodam vso množino na dn.i >, radi odpOtOVanja po zelo :nižanl ceai.       Premer I     cole po K 40 za tekočI rre er
P'4    ... 50 . V*o partijo oddam generalnemu kupa po K lv— o kilogram Niro'i'a in pon,,db* sprt etna do 2 . t. m. Ivan R*i3o"4ekf Šmartno "irt ;.!t jI.
Drago Bea eljak
1 r I • t m a t a t 1 k v o rt
L ibljaM, Csokarjero oabr
O^lasl.ano koaeealjonfran. Tn*ne infirmaclje o rremoženju, zvezah, d bavi blaga In p!sM. — Kalantne cene. — B! ks*stem.— V zvezi z v emi svetovnimi Inforra ćalml aavodl
1
J
lite n revno mm carpica bo-■Mol
popr,»r,oma Irvežbana manu-fat h ce in galanterijske tnj«^-vine (rudi  v inecerlji  Izvežbane imajo prednost) za večjo tigovino na Gorenj *kem.  Vstop |. gorila.   Ponudbe pod
D. 8 j Naroda.
I-
1921 HO?'   na upravo
S'ov 1103
Oizefa Kratek naznanja v svojem kakor v imenu svoje hčerke LitJ^omire vsem sorodnikom, prijateljem in znancem nretužno vest, da je nje iskrenoljubljeni soprog oz. oče, gospod
gfJgSfi
ila H!
iDite
la
mM
okrajni sodnik v CoIJm
danes ob 17. url po kratki, mučni bolezni v starosti 3S let preminul.
Zemeljski ostanki rajnika se bodo prenesli v četrtek, dne 24. svečana ob 16. uri iz hiše žalosti na Laško pokopališče, ter tam položili k večnemu počitku.
LAŠKO, dne 22 svečana 1921.
zvezke, svinčnike, radirke, pereaj, držala, raal. črnila, kredo, tu<, pia'ek za črn lo. aoteze Čopiče za 5olo, cis. k!ei, kamenčke fgrifelne). puilce, barvice, tablice, oglie, kuverte, p'sarnifkl konceprni, svileni, otlenl, risalni, pergamenti, krepni, ovojni, strojni, črtan;.
karirani papir. Dalje velikonočne,  narodne, ametne
in d. age razglednice. f?a tekala: Ma drobno!
S«c<»o*ll!a
Josip Oinerza9
Ljubljanst, Ouna|skc c G i.
novo, 31 konjskih ell, v premeru 5 m, Sirokost 2 m, kakor tudi k temu pri-nadak>č; gonilni delt. ?e ceno pr= ća. ..BISTRA1' valjčni din, Dpcia o.
1377
Vrvi« 1
Joža Vellkonja naznanja v svojem in v imenu svojih sorodnikov pretužno vest, da je njegova nepozabna mamica, oz. teta, gospa
«5
93 s
Fraola
trgovka in pocestnica
danes ob polu 10. uri zvečer, previđena s sv. zakramenti, po dolgi mučni bolezni, v 56. letu svoje starosti izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage rajnice bo v petek, 25. svečana ob 4. uri pop. iz Sv. Jakoba nabrežja 5t. 29.
LJUBLJANA, 23. svečana 1921.
ffaroDna knjigama
v Sjnbljani
Prešernova ulici štev. 7.
J priporoča
Proda se
v
v mirni legi, solidna stavba ki se obrestuje z letno K 12.000*—. Samo pismene ponudbe do 6. marce 1921 na Anončno ekspedicijo   „JADRAN*,   Maribor, Gosposka  ulica 44  pod štev. 834.
ili jilae sol
v račjih množinah oddaja tranko vrefa in vagon naloženo 00 taj■ JESENICE: MARIBOR: LJUBLJANA:
nezacarinjeno .   .  po    1*60 1M) 2 00    za kg
aacarinieno....    570 5*90 6 10    za kg
dobiva takojšnja: tvrdka An on Tonejo ta drog, Maribor.
kukuruz, činkvantin, zob, (oves) i ine plodine uz najnižje dnevne cijene. Vreče iz jute, tekstilite i papira nove i rabljene   prodaje:
Vestra, trgovinsko dioničarsko društvo u Zagrebu.
anilinB"xe barve za vse obrti, s prostim izvozom, izborna mirovna kakovost najlepših nians in bogate izbire. Zajamčen uspeh. — Naročila na: ADOLF KRAUS, Praga,!., Kralodvorska6. Anilinfarben.
kascelijski, koncepta', pisem-j sk$, trihR  ftbiTVtui papir,
In«vsV« knjitje
v vaeb velikost w,   rtane a eno aH 7 dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poluanje.
OijMzfee knjižice po gš?* Zslotfi Islsklk mzkov.
zavitke n uriJc v vseh veiiirottni -¥elika irber ——
vaoh   altaratiVfh ro^rokićto, s^taftalkov, nare«, naraanlkov, r«41rk,    kamenčkov ,    tablic, trnlla IfaL
Jam
ra iole hi mnetnike.
Xaztfle3nice
pokrajiaske, umetniške in narodne Ltd.
Albumi za slike hi Jopisnice, -Poczilskc tajigt. -
Okvirčki za razglednice is slike.
RhS&iie Oeske, trikotniki, palete, risalna ravnila, hiJe, iopiJt
JTotest bi tintnikt
d
domače in delavske čevlje Iz pletenih usnjatih jermenov (kakor opanke) dobavlja
Lavmer £ Co.,
Wi.a  J,.   Schvmcnb.rcpl-tz t.
KravTinMčriče.
Kemična  tovarna v  Mostah rri Ljubljani proda potom javne  dražbe dne 15 marca t 1. 7 krav, d< hrib mleksnc Interesenti si   krave   lahko  že p^e oJtdajo na licu mesta. 1351
Prodaja se
suho meso, domače salame, k'obase in domača ma>t. Sveže kuhano gn;at (Šunko: čez ulico vsak dan prt
Podobnih!.
Novi   Vodmat    it.   145. gostilna.
godal*, loke. p hala In potreb, •čine. Strune na drobna  in debelo. Specijalitete: Rriiancc, B ack Endi Elite td. Popravila iz prvr-oke,  str k vn > In c-nn   /l, MaiiC, Ljcbl*ana,   6*ieo^nrg* va   u . 6.
RAZGLEDNICE
liubljans'e, nmern!fc-r
velikonočno in nlrvk-sCtne
slovenske  'tudi  nemške) a : dabe!o ln drobno pri
L. Pevalek, Židovska u!. 4.
enodružinska hiša
v najbližji okolici Ljubljane, z vrtom in vsemi pritiklinami, se po usodni ceni proda. Ponudbe na Anončni zav DRAGO BESE-LJAK, Ljubljana. 1274
prfS^ja in raku? posestev, foso'iia.— Jrgovske izravnave. ^m?riškc zadeve. G0!P0-
Sanira piHtia Dr. If. ta lulijana. Mttltlila37. m*
i
Drago BvseSiak
Annnčnl ravod
Ljobliaaa, C?nHarjero o. S.
Oslasni oddelek snrejema oplnie vseh vi t v      h  1 stih v tu In inozemstvu.  Prorafunl, nasveti, prestava zastonj.  Nudi vsestransko obsežne ugodnosti. OsK»ri k!i^e;e. Dopisuje v vseri jezikih
ftrlpi in
Emin in
ICortstcnflF.au vrslec.
Moli Lit
najboljša Švicarska z-.ismka S tranzitne zaloge na Duniju se bobiva v vsaki množini. — Generalni zastopnik tu Avs'rijo n nacionalne države
i. man. in ra, Mvm vn. w. wtm. mi
iinije
vrelu mm miliš:
Vrpca za pisaći stroj svih sistema, širina 11—25 mm dzt K 300 — karbonski papir zajamteno sviježa vrst, engleska marka,
kutija sa 100 lista.............. 70*—
1.000 araka papira za pisaći stroj format 34 42 cm . . , 540*— 1 000    .        .     n .     29 46   .... 520-—
1 000 , , kancelarijskoga . 34 42 ... . 540*— 1.000    „       .    konceptnoea       .    34/42   .  .   . „ 290*—
sve zajamčeno dobra vrst, 'azaSilje dnevno poštom kao i Željeznicom
Papirnica i m Jt
|jt (j. Zagreli, lesoltka nI. i
Telefon 71.
■ u
■ ■■■■Pal
H       ■ ■
■J
Vizitke, kuverte in pisemski papir s firmo kakor usako-:: vrstne druge tiskovine ::
IzorSaje toCna
„Narodna tiskarna".
1 naroČila sprejema indi Hi1aredna kniigarna44.
Naznanilo.
Naznanjam cenj. odjemalcem, da
otvorim dne 24. svečana na novo preurejeno parno pekarno od gosp. Jean Schreva v Gradišču štev. 5,
ter bom postrezal z vsakovrstnim, večkrat na dan svežim pecivom, katerega bom prodajal v naslednjih podružnicah: Prešernova ulica št. 26, na Kongresnem trgu št. 8 pri g. Zabnikar, v Šolskem drevoredu št. 8 pri g. Ča^lrž, v Školji ulici It 18 pri g. Sirauss, v Sp. Šiški št. 63 pri g. Ber-jnt.
Se priporoča
Parna pekarna Jean Staj nasl. Mod Kavi
2635
R3D
Q4
73