' Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po pošti pro|iBu:
u
celo leto naprej26 R — h pol leta » 13 . — >
četrt > ■eseo
6 » 50 i 2 >20 >
V upravalitvm prejemaa:
za
eelo leto naprej 20K—h pol leta > 10 > — >
ietrt ■eseo
6 „ — » 1.70»
Za poSiljanjenadom 20 b na meiec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naroinlne lo laserato (prejema opravnlitvo v Katol. Tiikarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi ee ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je ▼ Seme-
niSkih ulicah <t. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 212.
V Ljubljani, v torek, 15. septembra 1903.
Letnik XXXI.
K sklicanju deželnega zbora.
Poročali smo v sobotnem listu, da je deželni predsednik baron Hein vabil načelnike deželnozborskih klubov na sestanek, ki naj bi se bil vršil danes ob 3. uri popoludne.
Vabilo, katero je deželni predsednik po slal načelniku katoliško-narodnega kluba dr. Šusteršiču, Be glasi:
V Ljubljani, dne 12. IX 1903.
Vaše preblagorodje!
Ker je deželni zbor vojvodine Kranjske za 22. t. m. sklican na svoje zakonito zbo-rovalno mesto in cela vrsta za deželo zelo važnih vprašanj čaka rešitve, pred vsem pa treba osigurati konstituiranje zbornice, se poča8tujem častite gospode načelnike vseh treh deželnozborskih klubov vabiti k sestanku, za kojega predlagam dan 15. t. m.
Obračam se torej tudi do Vašega pre-blagorodja s prošnjo, da me označenega dne ob 3. uri popoldan počastite s svojim obiskom v moji pisarni.
Če bi Vaše preblagorodje smatralo kot umestno, še jednega ali dva gospoda iz kroga Vaših somišljenikov pridružiti temu sestanku, se samo po sebi razume, da so mi isti dobro došli.
Da tudi gospoda deželnega glavarja naprošam, naj se tega sestanka vdeleži, skoraj ni treba omenjati.
Sprejmi Vaše preblagorodje izraz mojega odličnega spoštovanja.
Vašemu preblagorodju
udani H e i n 1. r.
Katoliško • narodna stranka je včeraj sklenila, da se temu vabilu n e odzove. V zmislu tega sklepa je dr. Šusteršič poslal baronu Heinu Bledeče pismo :
Vaša ekscelenca!
Potrjujoč sprejem častitega dopisa z dne 12. t. m, čast mi je Vaši ekscelenci javiti, da katoliško - narodna stranka ni v položaju,
.^pustiti se v pogajanja o formalnih deželno-I zborskih vprašanjih, dokler ni osigu-ranazadovoljujoča p r e o s n o -va d e ž e 1 n e g a r e d a in deželnega volilnega reda.
Obžalujem torej, da se cenjenemu vabilu ne morem odzvati.
Samo po sebi se razume, da gospod deželni glavar pl. Detela po predstoječem strankinem sklepu ni oviran, vdeležiti se poljubnih konferenc v svoji lastnosti kot načelnik avtonomne deželne uprave.
Odličnim spoštovanjem
Vaši eksoelenci udani
Dr. Ivan Šusteršič 1. r.
.i
V Ljubljani, 15. septembra 1903.
Bebel — Bernstein.
Ideje so, ki vladajo svet. Bile so ideje, ki so kot svetle zvezde zažarele na obzorju, prej ali slej otemnele, in ostalo je le ime moža, ki je sprožil idejo. Tako n. pr. je vladala liberalna misel nad sto let v raznih državah ter narekovala javno mnenje. Ta zvezda dandanes obledeva ter zahaja na političnem obzorju, puhla liberalna fraza zgublja svojo privlačno ailo in veljavo. Razvijajo se mlade, krepke ljudske Btranke, krščanske in protikrSčanske. To vidimo v jasni luči tudi v nemški državi.
Katoliški centrum, osnovan na katoliških načelih resnice in pravice stoji trdno kot stolp v viharjih časa, dočim je nekdaj mogočna liberalna stranka skopnela kakor sneg na vročih socialnih tleh. Na njenih razvalinah bujno raste socialna demokracija, ki si je pri zadnjih volitvah priborila 81 sedežev v nemškem državnem zboru ter je za katoliškim središčem najmočnejša stranka.
Z leti pa raste tudi odgovornost. Po parlamentarnem običaju ima soo. demo-kraška stranka v nemškem državnem zboru pravico do prvega podpredsednika. Glede tega načelno važnega vprašanja pa divja že nekaj tednov v soc. demokraškem časopisju jako rezka peresna vojska med marksisti in
revizionisti, med Beblom in Bernsteinom. Avgust Bebel, ki je osivel v 40ietnem boju za Marksove ideje, hoče nadaljevati boj zaradi boja, v katerem je živel in vzrastel; podirati hoče nasprotnike, tudi ko so že zapustili svoje utrdbe ter orožje pometali v koruzo. Mnogo uplivnejših voditeljev in danes še večina pristašev trobi v njegov bojni rog.
Po robu se mu postavljajo revizionisti Bernstein, Vollmar, Auer, Heine, David, Herbert, Gjtinberg in drugi, katerim je boj le sredstvo v dosego namena. Revidirati, pregledati hočejo Bvoje bojno polje, zagotoviti si vspehe ter jih praktično izrabiti. Laglje pa je večkrat v navadnem življenju, priboriti si moč in veljavo, nego jo ebdr žati. Dočim Bebel še vedno v bodočnosti vidi po Marksovih idejah osnovano in urejeno državo, je Bernstein realen politik, kateremu je taka država le lepa podoba žive domišljije, ki ima raje vrabca v rokah, nego goloba na strehi. V Angliji je spoznal moč kapitala in iz revolucionarja se je prelevil. v revizionista, ki s peresom zagovarja svoje prepričanje.
In Bebel, pred kratkim še neomejeni vodja, je užaljen, razkačen, da mu sploh kdo ugovarja v stranki, ter pošilja iz svojega Tuskula v Švici otrovane puSioe proti svojim nasprotnikom. Zgodilo se mu je celo, da je osrednje glasilo — Vorvviirts — zavrnilo dve njegovi poBlanici. To je bilo možu že preveč in zahteval je, naj strankarski shod v Draždanih odloči o vprašanju; ali naj soo. demokratje prevzemo mesto prvega podpredsednika v držav, zboru, kakor priporočajo Bernstein, Vollmar in tovariši, ali naj odklonijo to važno mesto, kakor zahteva Bebel in ž njim večina soc. demokracije.
Vprašanje samo na sebi bi ne delalo težav, toda podpredsednik držav, zbora ima tudi druge običajne dolžnosti, ki niso zapisane v poslovniku. In prva je, da se mora na dvoru pokloniti nemškemu cesarju. In to je Bornsteinu gola formalnost, dočim Bebel to proglaša za izdajstvo soc. demokraških načel. O tem je
boj, zato se je minulo nedeljo (sešel strankarski shod v Draždanih, da razsodi.
Nam je pač vsejedno, ali zmaga Bebel ali Bernstein. Toda ta shod je iz drugih ozirov velepomenljiv. Tudi za stranke veljajo naravni zakoni razvoja in razpada. Sedaj je nemška soc. demokracija na višku svojega hitrega razvoja in že so se pokazala nasprotja med radikalno, bojevito strujo in med revizionisti, ki hočejo napraviti zvezo z liberalnimi življi v stranki ter privabiti še omahljivce v svoj tabor. Liberalci raznih barv upajo ia žele, da s časom zmaga Bern-steinova struja ter zopet dvigne liberalni prapor. Ta stranka naj bi s Časom dobila v roke tudi državno krmilo!* Propali liberalizem torej išče pomoči, pomlajenja od soc. demokracije. In v tem tiči pomen označenega vprašanja, prepira in draždanskega shoda, btranka šteje nad tri milijone volivcev, ki gotovo niso sami rudeči revolucionarji, kakor si jih želi Bebel. V stranki je mnoge politiških pustolovcev, ki hočejo izrabiti moč soc. demokracije v svoje namene. Židovstvo, ki je bilo glavni Bteber propalega liberalizma, je danes po večini pod soc. de-mokraško zaBtavo. Kakor pa je bilo židovstvo kal jetike že iz početka ter eden prvih vzrokov razpadu liberalizma, tako bode s časom tudi razdvojilo soc. demokraško armado. To vidi, to sluti Bebel, zato se z vsemi močmi brani liberalnih deserterjev, ki zanašajo bacile v stranko. In če tudi Bernstein podleže v Draždanih, morda še Bebel doživi javen razkol v svoji stranki.
Cesar v Galiciji.
V nedeljo se je cesar pripeljal v Lvov, kjer so ga navdušeno sprejele neštete množice prebivalstva iz meBta in dežele. Tudi med vožnjo po deželi je ljudstvo navdušeno in spoštljivo pozdravljalo cesarja; najmanjše vasi ob železnici so bile okrašene. Navzlic dežju je ljudstvo v Lvovu že uro pred pri« hodom cesarjevim zastavilo dolgo ulico, po kateri se je cesar vozil v mesto. Na kolodvoru so cesarja med drugimi pričakovali ces. namestnik grof Potočki, deželni maršal grof Badeni, generali in župan Molachowski. Cesar je vse dostojanstvenike prijazno nagovoril. Med vožnjo je ceaar obiskal grško-katoliško stolno cerkev, kjer so ga sprejeli
LISTEK.
V Ogleju.
Mesesa julija so v Ogleju praznovali enajststoletnico smrti sv. Pavlina, oglejskega patrijarba, kateri je zelo veliko storil za po-kristjanjenje in vero Slovencev. Že lani se je v Ogleju rodila misel, kaj, ko bi prišli Slovenci enkrat skupno v Oglej, odkoder so prejeli vero ? Ta misel se je uresničila, ne sicer meseca julija, ko je bilo vse v žetvi, marveč sedaj, ko imajo ljudje več časa. Južna železnica je priredila poseben vlak, za katerega se je oglasilo 966 romarjev iz Kranjske in Štajerske.
Romanju se je na prošnjo odbora pridružil prevzvišeni knezoškof ljubljanski, dr. AntonBonavetura Jeglič; dalje kanonik P e 11 i c h - F r a n k h e i m, dekan K o b 1 a r , 25 druzih duhovnikov in naroda iz mest in dežele, zlasti možje so bili častno zastopani.
Na mali Šmaren zvečer ob 11-40 je od-drdral vlak s 26 vagoni. Krasna je bila noč, na spanje nihče ni mislil. Ob 4-20 zjutraj smo dospeli v Villa Vicentina. Oglejski župnik, prelat Alojzij S a m b u c o , je pozdravil prevzv. knezoškcfa in ga z vozom
peljal v Oglej; romarji se tudi takoj podajo za njim, deloma z vozovi, deloma peš. Ljudje so po vseh vaseh prišli pozdravit romarje.
V Ogleju so BloveBno peli zvonovi raz starodavnega zvonika, g. kapelan je prišel 8 križem naproti in peljal romarje v baziliko. Takoj so se pričele svete maše, škof in duhovniki so se vsedli v spovednice in velika množica je opravila sveto spoved. Ob '/,7. uri je pridigal preč. g. dekan Koblar, lepo povedal vernikom, da stojijo na tleh, poškropljenih s krvijo mučencev: Sv. Her-magora in Fortunata, Kancija in tovarišev, ki so vsi rajši šli v smrt, kakor da se odpovedo veri. Ob njihovih grobeh navdušimo se tudi mi za krščansko vero in krepko stojmo v boju, ki se dandanes bije med krščanstvom in modernim paganstvom. G. dekan je nato služil sv. mašo in obhajal vernike, bilo jih je 500 pri sv. obhajilu. Med maSo je pel zbor slovenske pesmi.
Ob 9. uri so slovesno vpeljali prevzv. knezoškofa v baziliko. PiiSedši vrh balu-strade pri vel. oltarji je prevzvišeni pričel s pridigo, povedal nekoliko iz oglejske zgodovine, opisal delovanje sv. Pavlina med Slovenci, izražal srčno veselje nad romanjem, kazal na živo vero, ki v novejšem času
klije med Slovenci in se posebno pojavlja po kongregacijah in društvih, po češčenju sv. R. Telesa, po sprejemanju sv. zakramentov itd. Navduševal je vernike k ljubezni do Je-zusa — Boga, k češčenju presv. Srca in češčenju blažene Device. Govor je globoko segel vsem v srca, celo Furlani so prejeli vtis, saj je srce govorilo k srcu in Bituvacija je pojasnila vse.
Sedaj se prične pontifikalna sv. maša z obilno azistenco. Tik prezbiterija sta dve ba-lustradi, na evangeljski strani za orgije in pevce, na listovi za ljudi. Stik altarja s ko-rom je tukaj obveljal v vsestranskem pogledu. Orgljal je č. p. Angelik, petje vodil č. p. Hugolin, peval je odlomek frančiškanskega zbora ljubljanskega, 12 glasov. Te pontifikalne maše ne pozabim svoje žive dni: leta častitljiva bazilika, ti prekrasni obredi in kolorit pevskega zbora, to mi ne pride več iz spomina.
Koncem bv. maše je prevzvišeni slovesno podelil papežev blagoslov s popolnim odpustkom. Mnogo domačinov iz Furlanije je priscstovalo sv. maši, g. prelat je cenil navzoče na 6000, in vendar je bilo v cerkvi več ko polovico praznega prostora, cerkev namreč obsega 14.000 ljudi.
Po maši smo si ogledali baziliko, ki ima
tri ladije. Ladije loči po 10 stebrov s starimi prekrasnimi kapiteli; obiskali smo kripto, kjer leže ostanki svetnikov, občudovali tabernakelj iz enega kosa kararskega marmorja, ki kaže same glavice angeljev, ogledali Btari baptisterij, kjer so še potapljali krščevance. Nekateri so šli v muzej, kjer so razstavljene izkopane Btvari ; eni so šli v stolp vživat krasen razgled na morje, na bližnji Gradež, na Furlanijo ; ljudje so se malo pokrepčali in kmalu se poslovili od Ogleja, kajti imeli smo še težavno pot na Sv. goro.
Gospod prelat je pogostil knezoškofa in aziBtenco, v lepem latinskem govoru zahvalil prevzvišenega na obisku in prireditvi romanja in zatrdil, da živa vera in spodbudno obnašanje blovencev je naredilo na domačine globok vtis.
Čsb našega bivanja v Ogleju je potekel, zasedli smo vozove in se peljali na postajo. Edina neprijetnost je bil grozovit prah po cesti, ki nas je popolnoma zavil kakor v oblak, a tudi to smo prestali. Na postaji se je zbralo obilo ljudstva, vsi so se gnjetli do knezoškofa in mu poljubljali roko in se čudili Ijudomiloati visocega gospoda. Točno ob tričetrt na tri smo se odpeljali, pozdravljeni z «£ivio«-klici od Furlanov.
(Dalje prih.)
▼■i rusinski ikolje. Odtod se je peljal, burno pozdravljan, v rimsko katoliško stolnico, kjer je nadtkof Bileze\vski daroval tiho mašo. Zbran je bil tu ves mestni zastop, belo oble čene deklice so cesarju s cvetljicami posipale pot. Ob 11 uri je cesar v namestništvu sprejemal deputacije. Prvi so bili sprejeti poljski i a ruiinski poslanoi, v katerih imenu je maršal Badeni cesirju v nemškem, ruši nskem in poljskem jeziku izrazil udanost in se zahvalil za državno podporo vsled po-vodnji. Dalje je oesar sprejel bukovinski deželni odbor, poljsko plemstvo, škole, obč. zastop itd. Na vse pozdrave je cesar prijazno odgovarjal. Ko se je cesar po štiri-utnem odmoru v Lvovu odpeljal v Komarno, ao ga množice ravno tako navdušeno pozdravljale.
Iz deželnih zborov.
Koroški deželni zbor je imel včeraj tretjo sejo. Poslan« c Dobernig in tovariši so predlagali: Vlada naj vojake tretje-letnike 1. oktobra pošlje na dopust, Ogrom ne dovoli nobenih novih koncesij ter izdela za Avstrijo avtonomni carinski tarif. Dr. Lomiš poroča o proračunu za leto 1903. Dohodkov je 657.569 kron, troškov 3,818061 kron, primanjkljaja, ki se pokrije z raznimi prikladami, je 2,066.406 kron. — V nižje-avstrijskem deželnem zboru so dr. Lueger in tovariši nujno predlagali, naj vlada prekliče ukaz glede tretjeletnikov, ali pa skliče državni zbor. Ces. namestnik grcf Kielmansegg je ugovarjal, da ta predlog spada le v državni zbor. Toda zbornica je soglasno sprejela predlog. Tudi solno-graški deželni zbor je včeraj so• glasno sprejel dotični predlog, dasi je ugovarjal deželni predsednik. — V g a 1 i -š k e m deželnem zboru sta cesarski namestnik in deželni maršal naglašala, da hočeta biti popolnem pravična rusinskemu prebivalstvu. Nujni predlogi glede tretjeletnikov so bili izročeni upravnemu odseku, da v treh dBeh poroča.
Kriza na Ogrskem.
Grof Khuen se je v nedeljo zvečer povrnil v Pešto, a ni prišel v liberalni klub, kjer je bil razgovor o krizi. Posamezni člani zopet priporočajo konferenco. Tudi Košut se je oglasil za konferenco, na kateri naj bi bile zastopane vse stranke. Min. predsednik grof Khuen pa je proti konferenci, zato je skoro gotovo ne bo. — Značilne so besede cesarjeve. Ko se je namreč cesar v nedeljo v Lvovu razgovarjal z raznimi dostojanstveniki, je rekel mej drugim: »Bivanje mej Vami je za Me oddihljaj po mnogih težavnih dneh vzadnjem času" Cesar je mislil na ogrsko krizo.
Khuen Hedervaryjev program.
Budimpeštanski list »Hazarak" vzdržuje kljub vladnim preklicem svoje trditve o raz-poru v ogrskem ministrskem svetu. Mej drugim poroča, da je Khuen Hedervary predlagal: »Poslanska zbornica naj odobri proračunski provizorij in predloge o vojaških novincih brez vsake debate. Novi zbornični predsednik, seve ne grof Apponyi, naj odredi o tem samo glasovanje«. Grof Khuen se je izjavil nasproti ministrom, da se ne vstraši, ako bi vsled tega divjal v zbornici vihar tudi tri ali štiri dni in noči. Seje bi toliko časa ne pusti zaključiti, dokler bi predlog ne obveljal. Kakor hitro bi državni zbor sprejel provizorij in vojaško predlago, bi Khuen državni zbor razpustil in razpisal nove volitve. Khuen je povdarjal, da druge poti ne najde. Vsi cstali ministri pa so se odločno uprli temu predlogu, češ, da je nezakonit.
Socialno - demokraška agitacija v vojski.
Avstrijki socialni demokratje so naredbo vojnega ministra glede tretjeletnikov že pri čeli strankarsko izkorišSati. Soc. demokraški državni poslanoi so priobčili v »Arbeiter Zeitung« oklic »Na naše brate v vojaški Buknji!« ki je bil na Dunaju zaplenjen, v graškem soc. demokraškem listu pa je brez ovire izšel. Pač značilno za konfukacijsko prakso v Avstriji. V oklicu pozdravljajo pod pisani voditelji vse po tej odredbi prizadete kot bodoče socialne demokrate.
Ogrski Komuni
so povabili najuglednejše osebe ogrskih Nemcev, Srbov, Hrvatov in Slovakov na skupno konferenco, na kateri naj se dogovore, kako bodo vsi skupno nastopali proti mažarskim zahtevam.
Razpust bolgarskega sobranja
pomenja veliko presenečenje za celo deželo. Vočigled rastočemu navdušenju za vojsko bi bilo bolj verjetno, da bo knez Ferdinand raspust sobranja odložil, ker bi nove volitve pod utisom zunanje nevarnosti bile zelo otežkočene in bi gotovo prinesle koalioijsko ministrstvo. Tudi se je razširila vest, da hočejo vse politične stranke v znamenju zunanje nevarnosti pritrditi koaliciji. Hitri razpust pa z na ji, da je hoče Bolgarija vstrajati na mirni poti nasproti poskusom in težnjam
Makedoncev. To potrjuje znova, da Bolgarija noče s nikako provokacijo dražiti 1 určije za vojno. Ako bi imela Bolgarija kake boje vite namene, tedaj bi ne mogla misliti na nove volitve.
Pij X. in krščanska demokrac^a.
Znani vseučiliški profesor v Pizi, T o -n i o 1 o , duševni oče prave italijanske krščanske demokraoije, je prasnoval pred kratkem svojo srebrno poroko. Papež Pij X mu je ob tej priliki častital v lastnoročno pisanem pismu ter mu poslal v dar umetno izdelan biser, obdan z dragocenimi briljanti. Sveti oče je s tem činom pokazal svoje velike simpatije ideji, katero zastopa Toniolo, in to nam daje jvmstvo, da se bo kršfian sko-demokratična ideja za PijaX. v istini še bolj razvila in okrepila.
Dohod nemškega cesarja na Dunaj.
»Pester Lloyd« piše glede obiska nemškega cesarja sledeče : »Naj si bo predmet pogovorov našega zunanjega ministra z vodilnimi državniki Nemčije kateri-koli, temelj njihov bo gotovo, v kolikor pridejo v razgovor makedonske zadeve, v dogovoru med Avstrijo in Rusijo, in tem dogovoru velja prej ko slej, da hoče vcdržati mir na Balkanu. Predno bodo pa mogli reforme izvesti, bed? morali poprej pogasiti velikanski požar, ki so ga zanetili nahujskani elementi. Skupno delujoče vlasti imajo nov predlog in sicer glede Bolgarije. Voditeljem te male državice namreč hočejo pokazati in jih prepričati, da od vojne ne morejo ničesar upati«.
Položaj v Srbiji.
Sedaj se je izvedelo, kaj so nameravali novi častniški zarotniki. Listi poročajo, da so hoteli prisiliti kralja Petra, da zapusti deželo, in razpisati novo volitev vladarja, za katerega so nekateri predlagali črnogorskega kneza, drugi pa nekega avstrijskega princa. Rusko poslaništvo v Belemgradu smatra sedanji položaj v Srbiji za ne vzdržljiv in meni, da se bo kralj Peter moral odpovedati. Tudi med prebivalstvom se že kaže upor in bati se je anarhistiških razmer. Prvi tajnik ruskega poslaništva v Belgradu Gevasincf je pozvan v Petrograd, da ustno poroča o položaju v Srbiji. Srbeki general Magdalenič, ki je zapleten v novo zaroto, je dejal poročevalcu nekega ruskega lista: »Klanjamo se pred kraljem, a ne uklonimo se pred tiran-stvom kraljevih morilcev, katerih terorizem hočemo streti!«
Vojnega ministra polkovnika Solareviča namerava kralj imenovati generalom, da bo tako ložje vodil preiskavo o zaroti častnikov iz Niša, ker med zarotniki je tudi mnogo višjih častnikov in ne, kakor je vlada začetkoma trdila, samo mlajši častniki. Vojno sodišče bo pričelo svoje razprave 15. t. m. in bodo baje obsojeni provzročitelji nove zarote na več let zapora v trdnjavi, ne da bi zgubili svoje dostojanstvo, udeležniki pa na eno leto zapora.
Vseučiliščniki so priredili v Belgradu shod, na katerem so »obsodili nove zarotnike«. Shoda se je baje udeležilo 2000 oseb
Lord Salisbury in Jugoslovani.
Mijatovič, srbski bivši minister za zunanje stvari in večletni srbski poslanik v Londonu, priobčuje v srbskem »Trgovinskem glasniku« pogovor, ki ga j a imel z lord Sa-li8bury em o balkanskem vprašanju malo tednov pred njegovo smrtjo. »Kako bi rešil makedonsko vprašanje ?« vprašal ga je M ja-tovič — »Idealna rešitev bi bila za me federacija balkanskih držav, avtonomnih in neodvisnih; da je mogoča federacija, menil sem več časa; a sedaj, rečem vam odkritosrčno, dvomim že na tem; vaši večni prepiri so temu vzrok. Bojim se, da se ne boste nikdar sporazumeli in da niste sposobni, da bi si sami ustvarili tako življenje med sabo; za to vas pa vpozorim na drugo rešitev vprašanja: Balkan s Carigradom Avstro Ogrski.« — ■ Mijatovic se je začudil in je opozoril Sa-lyabury-a, da zraven tisoč drug h vzrokov bi Avstro - Ogrska ne bila dovolj močna, da bi mogla rešiti tako težke naloge. »Torej«, nadaljeval je Salisbury, »tu imate tretjo rešitev : Balkan razdeljen med Avstro-Ogrsko in Rusijo." — »In angleški interesi?« vprašal je Mijatovič. »Angleški interesi bi nič ne trpeli; nam bi bilo malo mari, če bi Rusija tudi iz Carigrada gospodovala nad Balkanom; mi imamo Egipt in smo gospodarji Suez a; to zadošča naši varnosti, ne pojdemo v vojsko z Rusijo, da bi varovali samostojnost balkanskih držav, ko si je ne znajo varovati sami.« — Te besede pojasnjuje Mijatovid tako, da se Anglija noče mešati v balkansko vprašanje. — Mijatovid se je odtegnil politiki in prebiva sedaj v Londonu. — K temu bi dodali: Vedno bolj Be širi govorica, da je obljubil angleški kralj Edvard zadnjič na Dunaju, da bo podpirala angleška vojna mornarica našo, da bi ne zasedla Italija Albanije. Amerikanska vojna mornarica je že v Bey-rutu, italijanska je pripravljena v Siciliji na odhod. Kaj se torej začne v kratkem krvavi
ples, kaj bo v kratkem rešeno balkansko vprašanje ?
Iz brzojavk.
Praga. Vlada je razpisala dopolnilne' volitve v drž. in dež. zbor iz češkega vele-posestva na dan 7. oktobra.
Dunaj, bocialnodemokrataka stranka je priredila na Dunaju več ljudskih shodov proti znani odredbi vojnega ministra. Po shodu so bile velike demonstracije. Vdelež-niki bo nosili na drogih napise: »Proč s< parlamentom priviligirancev!« »živela splošna volivna pravica!«
Praga. Češki narodni svet je imel včeraj svoj ustanovni zbor. Predsednikom je izvoljen poslaneo Herold, podpredsednika sta Moravee Pražak in Stratil iz Slezije. Narodni svet ima odsek za češke manjšine, jezikovni odsek, časnikarski, finančni, gospodarski in socialno politini odsek.
K r a k o v o. »Glas Narodu« pravi, da letos ne bo nobenega zasedanja delegacij. Spomladi je bilo zasedanje neljubo grofa Goluchowskemu radi dogodkov na Balkanu, sedaj bo pa neljubo vojnemu ministru.
lnomost. Nemškonacionalna stranka je imela shod, na katerem je zahtevala personalno unijo z Ogrsko in da sa Galicija in Dalmacija izločita iz dežel zastopanih v avstrijskem drž. iboru, da tako pridejo Nemci v Avstriji do večje moči.
Levico. Tu je imel tirolski laški deželni poslanec Malfatti shod, na katerem je zahteval avtonomijo južnega dela Tirolske in laško univerzo v Trstu.
Cerkveni letopis.
Iz Lavant. škofije, 11. sept. Sklep kanoničnih visltacij 1. 1093.
Na Mali Šmaren je prevzvišeni knezoškof dr. Mihael Napotnik završil kanonične vizitaoije letošnjega leta. Od dne 14. do 21. junija je bil obiskal župnije dekanata b v. Lenarta v Slovenskih Goricah ; od 28. junija do 6. iulija t. 1. žup nije dekanata Ptuj. Dne 9 julija je v svoji domači kapeli delil zakrament svete birme otrokom g. c. kr. namestnij. svetovalca barona Apfiltrern iz Celja.
Takoj drugi dan potem se je bil napotil na težavno obiskovanje obširnega dekanata Videm ob Savi. Prav tisto dobo je Vaš prevzvišeni knezoškof obiskoval sosednji dekanat Leskovec. Ko je naš premil. knezošktf dne 18. julija skončal obiskovanje videmskega dekanata, imel je v svoji stolnici mašniška posvečenja, potem je pa imel velike priprave na četrto škofijsko si nodo, ki je zborovala od 24. do 28. avgusta.
Vže dne 29. avgusta se je napotil v Mozirje, da je od tam začel obiskovati dekanat Gornjigrad. V ponedeljek, dne 31. avg. je posvetil podružnico Sv. Radi-gunde v župniji Smihel med Mozirjem ter je tam delil zakrament sv. birme. Potem je obiskal po vrsti vse župnije tega goratega dekanata, samo k Novištifti ni mogel priti, ker je bil v Gornjemgradu od preobilnega truda in hude vročine opešal. Župnijo Sv. Martina za Dreto je pa zopet obiskal in v Nazarjah je sklenil svoje apostolsko popotovanje. Se tisti večer se je povrnil v Mari bor. Na vssh železničnih postajah: na Paki, na Polzeli, v Šent Petru in v Žalcu so čakali čč. dušni pastirji z obilnimi trumami svojih župljanov preljubljenega nadpastirja, da so se mu poklonili in cd njega prejeli nadpsstirski blagoslov.
Na večer se je premil. knezoškof srečno vrnil v svojo palačo, a danes je že tretji dan, pa glavobol ga neki še noče zapustiti. Zato je včeraj mnogočastiti gospod stelni prošt Laurencij H e r g opravil zadušnico za rajno cesarico Elizabeto. Upajmo, da hladno vreme, ki je danes nastopilo, prinese prevzvišenemu nadpastirju kmalu pre-potrebnega mu zdravja!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 15. septembra.
Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič biva od danes dalje zopet na G o r i č a n i h.
Cerkveno odlikovanje. Prevzvišeni gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič je imenoval knez.-škof. duhovne svetnike naslednje p. n. častito gospode: Antona J a m n i k a, župnika v Sorici, Janeza Podboja, župnika v Toplicah, dr. Josipa Marinko, profesorja na c. kr. višji gimnaziji v Novem mestu, Mihaela T r č k a , župnika v Šma-riji in dr. Frančiška Ušeničnika, spi-rituala v kn. šk. duhovskem semenišču.
»Narodove" nesramne laii. Iz vestna narodno napredna gospoda nima več trdnih živcev. Bolezen te gospode se je že precej nevarno razvila, ker je pričela ie — fantazirati. Vsaka »Narodova« številka prinaša
mnogo dokazov z« to. »Narodova« politik* operira s pomočjo iz m i š 1 j o t i n in »Narod* laže tako, da samemu sebi verjame. O kakem preklicu je pri »Narodu« ravno toliko govoriti, kakor pri ljudeh, ki v bolnem duševnem stanju ponavljajo svoje trditve. »Narod« ni nikdar čutil potrebe, da bi preklical svoje velike laži o Leonu XIII., ustrajal je tudi pri svoji trditvi o »knezoškofu na balu«, sploh — »Narod« ima svoje čitatelje sa tako potrpežljive, da meni, saj hvaležno preneso tudi najhujšo njegovo neumnost. Umevno je torej, da noče preklicati tudi svoje laži, da sta dvorni svetnik Šuklje in dr. Šusteršič nagovarjali nekega »odličnega Člana narodno napredne stranke«, naj z novim listom prične boj proti Tavčarju. »Narod« celo vstraja pri svoji trditvi in v dokaz, da ima prav, trdi, da je ravno tako imel prav v nekiFerjančičevi aferi, ko je pisal, da je dr. Šusteršič ruval proti izvolitvi dr. Ferjančiča podpredsednikom drž. zbora. Takrat so vse esebe, poslanci Pacak, Kathrein, Karlon in celo Stransky 8 svojimi izjavami postavili »Narod« na laž. Kakor tedaj, tako »Narod« sedaj laže! Naj naznani »Narod" kar ime dotičnega člana narodno • napredno stranko, pri katerem sta posredovala Susteriič in 8uklje! Liberalci v svojih zasebnih pogovorih menijo, da je bila do-tična oseba ali župan Hribar, dr. K r i s-p e r ali dr. M a j a r o n. Prepričani smo, da od teh gospodov nihče s svojim podpisom ne bo izjavil, da »Narodova« trditev temelji na resnici. Vse je nesramna lai, proračunjena od »Naroda« v ta namen, da bi kazal onim liberalcem, ki si puste natre-sati peska v oči, kako nevaren sovražnik »klerikalcem« je Tavčar, »kako se ga bojijo«, in da radi tega ne sme noben liberalec proti njemu dvigniti prsta. Tisti, kdor hoče videti, bo seve kljub »Narodovim« Ia-žem uvidel, da je dr.,Tavčar nam jako malo nevaren, ker še nihče ni narodno-napredne stranke tako blamiral, kakor on, in da se ga tudi mi ne bojimo, ker je bil še vedno poražen, kjerkoli je nastopil z nami v politični areni. Ni bil pa poražen samo on,, ampak tudi stranka, katero je ,on" s svojo neokretnostjo neštevilnokrat pripravil v zadrege. Združena z »Narodom" se laže o zgoraj omenjeni zadevi tudi graška »Tages-post«, ki meni, da bodo slovenski liberalci gotovo tako prijazni, da bodo z vidno slastjo pogoltnili tudi to najnovejšo laž nemško slovenske zveze, ki je že tako na slabih nogah, da posega po tako nesramnih lažeh ! — Tudi o sklicanju kranjskega deželnega zbora „Narod" mnogo fantazira. Boji se, da bi njegovi čitatelji iz-prevideli, da od njegovih lažij za liberalce ne ostanejo niti kosti. Na jvse, kar »slovenski Narod« žlobudra, rečemo samo to : M i nikdar nismo trdili, da se je dr. Šusteršič z dr. pl. Korberjem dogovoril o sklicanju deželnega zbora; res pa je, da je dr. Tavčar povpraševal, če ni dr. Šusteršič povzročil »tega presenetljivega deželno-zborskega zasedanja«, za katero ministerski predsednik dr. pl. Korber ni po telefonu prosil dovoljenja pri »politikih« v »Narodni tiskarni«. In to jezi dr. Tavčarja. Privoščimo mu to jezo in ne zavidamo ga, ker si tolaži razburjeno srce s fantazijami, ki se vedno končno pokažejo kot silno — napačne. — Da „Narod" noče preklicati svojih lažij o nemški šoli na Jesenicah, o »Slovenski Matici" in sinodi, je samo ob sebi umevno._
Da, predrznost »Narodovih" lažij sega celo tako daleč, da trdi, da se je na sinodi zabavljalo tudi proti »Glasbeni Matici«. O »Glasbeni Matici" ie na sinodi niti govorilo ni; o drugih prilikah pa smo bili sami priča, da je pre-vzv. knezoškof »Glasbeno Matico« in njen vrli zbor toplo pohvalil Tudi proti gledališču se ni nič »ropotalo«. »Narod" naj le dalje tako sanja in laže, končno mu bo vse pošteno slovensko občinstvo pokazalo hrbet, ker od ljudi, katerih orožjeje laž, ni pričakovati poštenega narod. dela.
KanoniČno vmeičena sta bila včeraj čč. gg.: Mihael T r č e k na župnijo Š m a -rije in Jakob Strupi na župnijo Š m a r t i n pod šmarno goro. Č. g. Mihael
Dalje y prilogi.
Priloga 212. štev. „Slovenca" <±ri6 15. septembra 1903.
T r č e k je bil obenem imenovan m dekana šmarijske dekanije.
Učiteljske vesti. Okrajni Sol. svet v Litiji je podelil provizorični učiteljici na ljudski šoli v Prežganji gd6. Ivani Zoro učno mesto na ljudski šoli v Hotiču. Absol-virana učiteljska kandidatinja gdč. Angela Janša je imenovana za provizorično uči teljioo v Prežganji.
K viharju na Gorenjskem se nam poroča: Voda je napravila od železniške postaje Rateče do vhoda v dolino Planica veliko jezero. Toča je padala debela kot golobja jajca. Pri Belipeči je podrl vihar gospodarsko poslopje kmeta Voitha in živino zagrebel pod razvalinami. Gorenjski vlaki so imeli velike zamude.
V črno knjigo slovenske zgodovine spadajo imena sledečih, ki bo izdali slovenske »Špartance« dne 11. t. m. v roke nemčurjev Stajaroijancev pri volilnih TermO' pilah v Gorenji Radgoni. Ti so: Peter K a j d i č , mesar, in Jak. Križa-n i č , pos., oba v Rihtarovcih; Jakob Klobasa, trgovec z jabolki v Okoslavcih; Matija S p e n d e, zdaj nadučitelj, in Eilec, posestnik, oba iz Ščavnice; Jakob Miki, pos. Sv. Jurij ob bčavnici, Jožef Muhič, posestnik, Žanik; Puhar, oštir, Markovič, posestnik, oba v Zbigovcih; Ant. G r i 1, krčmar, Jan. Kocbek, oštir, oba v bratovcih; Janez Vučina, posest, na Ženiku; Valentin Matjašič v Galušaku; Alojzij K o 1 e r, oštir, Hrastje; B r a č k o v Orehovcih; Z a 1 a r (podpiše se Saler) v Orehovcih, (desna roka Brač-kova); Franc P a u 1 i č, oštir v Črešnjevcih; Thomaschitz, posestnik v Negovi; Budna, nadučitelj v pokoju v Negovi; Janez K ti r b u s, oštir v Gornji Radgoni, Janez Horvat, oštir v Gornji Radgoni; Č r n j a v i č, posestnik, Hrastje; Anton F e k o n j a, oStir, Police; W i n k 1 e r, meščan v Radgoni, vrh za Police.
Slov. katol politično društvo za radovljiški okraj je imelo daneB teden, kakor smo ie sporočili, v bohinjski Srednji-vasi občni zbor. Tajnik društva g. M. Mrak je poročal, da je imel odbor tekom leta tri seje, v katerih se jo posvetoval o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. Odbor je bil vedno v dogovorih z g. drž. in dež. poslancem Pogačnikom glede planin in vožnje pri zgradbi železnice. Za župnije Grad, Boh. Bela in Ribno je društvo ustanovilo novo hranilnico, ki vrlo napreduje; v enem letu je imela že nad 200.000 kron prometa. Treba bode še nekaj posojilnic v okraju. Društvo je imelo v minulem letu 848 članov, po posredovanju društva prihaja v okraj 1215 »Domoljubov«. Dohodkov je imelo društvo 1326 K 63 vin., trcškov 1290 kron 99 vin. Za visokošolce je društvo poslalo 256 K, vodstvu stranke 200 K. V odbor so bili voljeni vsi prejšnji odborniki, le na mesto g. A ainkovca, ki se je preselil v Škofjo Loko, je bil izvoljen g. I. Burja, župan na Beli.
—	Umrl je v Št. Rupertu na Dolenjskem posestnik in trgovec Franc Pavlin v 51. letu svoje dobe.
—	Ponarejen desetkronski denar kroži pc vipavski dolini.
—	Velik požar. K požaru na Dob-račevi pri Žireh se nam poroča, da je škode 40.000 kron, zavarovanje pa znaša samo 6600 kron.
—	Žeeznica skozi Karavanke. Včeraj so napravili med Celovcem in Rožno dolino prvi vbod z lopato na progi nove železnice.
—	Zaklala sta v Ribnici dva postopača, ki v neki ondotni gostilni nista hotela plačati juhe, hlapca, kateri je prihitel za njima.
—	Iz Save so potegnili pri Dolu truplo nt ke ženske.
—	Velika nesreča preprečena.
Neka gospica jo iskala sinoči na železničnem tiru v Barkovljah svoj uhan. V tem je prišel vlak, a dasi je žvižgal, ga gospica ni zapa žila. Že je bil vlak tu, v tem pa skoči Vir-gilj Pečenko, ki je bil blizu, na tir, Bune gospico in jo tako reši grozne smrti.
—	Poštne vesti. Poštar II. razreda g. Jožef Poka pl. Pokafalva v Žužemberku je uvrščen v prvi plačilni razred. — Razpisana so meata poštnih ekspedijentov v Zagradeo, Fužine, kočevski Srednji vasi, v Spodnji Košani in na Savi.
—	Vojaške vesti. Podpolkovnik Franc Seme in stotnik Henrik Wolf pri domobr. polku št. 5 v Trstu sta umirovljena ter sta dobila naslov polkovnika. — Polkovni zdravnik I. razreda dr. Henrik P a p s t je od domobr. polka iz Ljubljane prestavljen v Prago.
—	Zemlja se je utrgala v nedeljo med Cbiusaforte in Rezijuto in pretrgala vse zvezo. Brzojavne žice so pretrgane in tudi železnica ne bo mogla dalje najmanj 3 dni. Tako nam poročajo iz Vidma.
—	Za »Lego*. Drugi dan po Benus sijevi smrti je nabral tržaški »Piccolo« za »Lego« 1392 kron, pri teh niso uštete one, katere smo včeraj objavili. Slovenci, učimo se od Lahov!
—	Javni shod, ki so ga bili sklicali tržaški socijalni demokratje v nedeljo, na katerem so nameravali protestirati proti du alizmu, je bil vsled slabega vremena preložen, ker je bilo prišlo na shod celih 11 mož.
—	Velikanske povodnji v planinskih deželah. Velikanski vihar, ki je divjal v noči od nedelje na ponedeljek, je napravil strašno škodo v planinskih deželah. Vihar je razrušil mnogo hiš, odnesel mostove, ruval drevesa in napravil mnogo škode na polju. Tudi mnogo ljudi je utonilo. Posebno strašno je vihar divjal na Koroškem. Drava je strašno narastla. V mnogih kleleh v Beljaku je stala voda do vho dov. Po Dravi je plulo mnogo lesa, mrtva trupla, živali, brzojavni drogi itd. V^ B i -strici je voda razrušila več hiš. V Spi-t a 1 u je padel v Dravo železen most. Voda je odnašala zaboje, stoge itd. V veliki nevar nosti so bila Vrata. Kraji v gorenji Kanalski dolini so bili preplavljeni. Promet mej Gorenjim Trbižem in Pontabljem je bil ustavljen. V Vkovah je podrtih 15 hiš. Skale so se valile v dolino, zemlja se ie na mnogih krajih podsula. Most pri Malem Aminu je voda odnesla, iieleznišai promet z Rajblom je bil onemogočen. — Iz Beljaka smo dobili še naslednje poročilo: Čoj na Noč je pod vodo. Vojaštvo je moralo iti tja na pomoč. V usnjarski ulici v Baljaku je bila nevarnost tolika, da bo morali b čolni reše vati ljudi. Vsi mostovi od bpitala do Beljaka so razdejani. Nekaj ljudij je utonilo. V Muhrovi tiskarni sov stroji pod vodo. Drava še vedno narašča. Škoda je velikanska. Tudi v s t. Mohor je moralo priti vojaštvo na pomoč. — V Ziljski dolini je Zilja napravila velikansko škodo. — Vsi leseni mostovi preko Drave so na Gorenjem Koroškem raz drti. Okolica Trbiža je pod vodo. — Na mnogih gorenje štajarskih progah je ustav ljen železniški promet Mura je pri J u d e n b u r g u izstopila in preplavila predmestje. — Tudi na Solnograškem je voda napravila mnogo škode na železnicah in na polju. — Žslezniški promet na progi Lend GaBtein-Taxenbach in Solnograd-Worgl je ustavljen za osem dni. — Danes zjutraj smo od ravnateljstva državnih železnic v Beljaku dobili naslednjo brzojavko: Radi škode po vzročene po povodnji je promet na progi Trbiž - Pontabelj do nadaljnjega obvestila ustavljen.
—	Umrl je v Vuhredu 12. t. m. ta mošnji poštar F r a n c P. U r m v 59. letu svoje starosti. — V Slovenjegradcu je umrl tovarnar I. F a r o k i. Rojen Čeh je bi" vedno prijatelj našega naroda. Naj v miru počiva!
—	71 samomorov mej vojaki je
bilo v avstrijski armadi tekom dveh mese cev in sicer meseca decembra leta 1902 in meseca januvarija leta 1903, kakor poroča sedaj uradno poročilo o zdravstvenih razme rah v armadi. To so pač grozne številke Kdaj bo vojno ministrstvo odločno odpravilo vzroke takim pojavom ?
—	»Divji lovec«, znani narodni igro kaz iz peresa g. Finžgarja, bode kmalu znan tudi po manjših slovenskih krajih. Dokaz da je iz ljudstva in za ljudstvo. Dne 8. t. m. so ga predstavljali v Žirovnici na vrtu gospe Čopove, torej tik doma g. pisatelja. Občinstva je bilo mnogo in vsi so bili zadovoljni s predstavo in izražali željo, naj se ob ugodni priliki igra ponovi. — V nedeljo dne 13. t. m. so „Divjega lovca" predstavljali v Jtofji Loki. Prostori bralnega društva so bili pretesni za toliko množico občinstva. Igra je dobro vspela. Med tretjim dejanjem se je pripetila mala nezgoda. Petrolejka je namreč pala na tla in se jo razbila, petrolej so je unel in nastal je krik med poslušalci. Plamen so igravci sami takoj pogasili ter nadaljevali igro; občinstvo se je takoj pomirilo ter zabavalo do konca.
—	Avstrijsko brodovje ni še od plulo. Iz Pulja nam poročajo z dne 13. t m. Nekateri listi so poročali, da je avstrijska vojna eskadra odplula proti Solunu. To pa je izmišljeno, ker nobena vojna ladija ni šla iz luke. Štiri vojne ladije se res pripravljajo, da v kratkem odplujejo. DaneB bo Bi nalo žile oglja.
—	Čudne razmere v Šiški Piše se nam: Pri Seidlovi hiši v Spodnji Šiški je
velika škarpa brez ograje. Občina je že storila sklep, da se ondi radi nevarnosti napravi ograja, a te ograje šo do danes ni. Tri OBebe so te dni padle raz te škarpe in le izredni sreči je pripisati, da se ni nobena ubila. Okrajno glavarstvo bi storilo občinstvu veliko uslugo, ako bi, prej predno se ondi kdo ubije, izposlovalo, da se sklep občinskega sveta takoj — izvrši.
—	Trgovina z rižem. Kakor so se« daj polja z rižem v Indiji in Italiji, mora se reči, da je zadovoljivo, in če ne nastanejo kaki viharji v času, ko bo riž dozoreval, kaže vse, da bo dubra letina, toliko glede množine sakor tudi dobrote. Tudi iz Japana prihajajo vesti o dobri in bogati letini in kupci na Japonskem so že sedaj pripravljeni ceneje )rodajat, nego lani.
—	Z vaškega pogorišča, dne 11. sept.: Včeraj sem bil na Vačah. Minulo je prav 30 dni in bil je tudi petek, kakor tisti osodepolni dan, ko je z elementarno silo upepelil grozovit požar lep in ponosen trg Vače. V pol uri je bil v ognju ves trg. Na gašenje ni bilo mogoče misliti. Vsak je gledal, da je sam ušel in rešil v naglici najnižje, ki je imelo kako ceno. Zgorelo je vse, kar je bilo lesenega, niti kos tramovja ni ostal, da bi bil v sili za kurjavo. TiBte dni sem tudi obiskal Vače in bil priča pretresljivim prizorom. Splošno upostošenje je uplivalo na me, da sem se vrnil domu sam ves otožen in pobit. Vse drugače pa je bilo včeraj. Ves trg poln življenja. Vse hiti gra dit upoBtošena domovja. Pod streho je že hiša Matetova in Janezova. Tam zopet hitijo zidarji, da končajo do zime. Zasilne strehe krijejo tu in tam še ostali strop, da morejo ljudje pod streho. Tesarji tešejo in vežejo tramovja, vozniki hitijo pripravljat gradiva. Z novim pogumom so se lotili vrli Vačani zgraditi svoja ognjišča. Do tega so jih nagnili razni dobrotniki s svojimi darili. Državna in deželna pomoč, pa tudi drugi ljudje so se našli, ki so prihiteli pomagat pogorelcem. Vodilni krogi bi radi ustregli na vse strani, posebno pa pogorelcem, ki potrebu jejo nujne pomoči, sicer so gospodarsko uničeni. Lansko leto jim je vzela opetovano toča ves pridelek, letos pa ogenj. Ni čuda, da vse sili v Ameriko. — sedaj prosimo pomoči. Ako pomagajo Slovenci ponesrečen cem drugod, celo v daljni Bukovini, naj ne zaprejo Bvojih src bližnjim svojim rojakom. JeBen zahteva obuvala, gorkejše obleke in prvič pa zadnjič — denarja 1
—	Prostovoljno gaBilno društvo na Ježici pri Ljubljani priredi prihodnjo nedeljo dne 20. septembra veselico na vrtu gospoda Fran Lenčeta, po dom. pri Unku v Klečah. Vspored : 1. Pozdrav gostov. Deklamacija. 3. Šaljiv prizor »Zvita ciganka« 4. Koncert mengiške godbe. 5. Šaljiva pošta 6. Srečolov. 7, Prosta zabava. — Vstopnina prosta. — Začetek ob 3. uri popoludne. Čisti dobiček se bode uporabil v poplačilo gasilnega orodja. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
—	»Circolo S. Giusto« v Trstu, ka teremu so na čelu laški duhovniki, je v nedeljo priredil romanje s parnikom v Loret. Romarjev je bilo okoli 400. Ko je prišel parnik v bližino Rovinja, naBtalo je tako slabo morje, da so skoro vsi romarji zboleli na morski bolezni. Več nego polovica romarjev se je izkrcala v Rovinju in se po vrnila z železnico v Trst. — Ako prirede tržaški Lahi kako stvar, če ni Slovencev zraven, je udeležba grozovito pičla. Tudi tega romanja udeležilo se je k večjemu 15 Lahov, drugi so bili Slovenci. Na ladiji nisi slišal drugega, nego skoro samo slovensko govorico. In vendar je bila na ladiji samo laška pridiga. Ako nameravajo gospodje z našim pobožnim slovenskim ljudstvom uga njati kako laško politiko, naj se naše ljud stvo rajše zbira okolu slovenskih cerkvenih bratovščin. Mi zahtevamo jednake pravice za vse in to naj vzamejo na znanje tudi gospoda pri »Circolo S. Giusto«.
—	Mariborsko obrtno društvo je naprosilo drž. poslanca dr. Wo!ffhardta, naj se odločno poteguje za sklicanje državnega zbora in da vlada prekliče svojo odredbo glede vojaških tretjeletnikov.
—	Štajerski deželni proračun za leto 1903 in 1904 je že gotov in je bil že dostavljen deželnim poslancem. Za leto 1903 izkazuje za 24163 382 K potrebščin proti lanskim 82,781893 K in proti 24,312 066 K za 1. 1904. Ker je pa pričakovati še mnogo izdatkov, bo proračun gotovo prekoračil sedanjo njegovo svoto za 1. 1904, kar bo povzročilo povišanje doklad.
—	Raznoterosti iz Smartna in Litije. Že parkrat nam je naša dekliška Marijina družba napravila prijetne ure, ko so njeni udje nastopili na gledališkem odru. Tak prijeten popoldan je bil zopet predzadnjo nedeljo. Vse je hitelo v prostorno dvo. rano gospoda Wakonigga, ki je bila prenapolnjena. • Prvikrat je nastopil mešani zbor, ki je zapel nekaj narodnih pesmic. Nato je sledila dramatična alegorija: »Tri sestre
pred rajskim pragom«, izvirno delo g. Sil-vina Sardenko. Drugi igrokaz »Slepa mamica«, tudi izvirno delo istega pesnika, jc vrlo dobro vspel. Igra je tridejanjska, zad nje dejanje je silno ganljivo. Ljudstvo je pazno sledilo posamnim igralkam, marsikatero oko se je porosilo. Castitati moramo Marijini dekliški družbi na tem vspehu, ker tem potom najlepše širi izobrazbo mod našim ukaželjnim ljudstvom. Želeti je, da bi dal gospod Sardenko ponatisniti obe igri. — Cisti dobiček se bo porabil za napravo novega odra. — Kakor čujemo, namerava tudi mladeniška Marijina družba prirediti predstavo. — Dekanijska cerkev je dobila lopo ograjo iz opeke. Delo je izvršila tvrdka Tonnies iz Ljubljane. — V četrtek smo imeli volitev državnega poslanca. Vsled poljskega dela je bila udeležba manjša, a vendar je v obeh občinah Šmartnem in Litiji Be oddalo od naših vrlih mož 107 glasov za gospoda Sukljeja. — V četrtek je zapustil našo župnijo č. g. kaplan Merhar — Silvin Šardenko — ter odšel v Planino. Želimo mu tudi v novi Blužbi obilo blagoslova božjega! — Vinska letina bo letos kaj slaba. Grozdje noče še zoreti, neka bolezen se oprijemlje grozdja, da poBtaja črno in odpada. Lansko leto je bilo mnogo bolje.
ljubljanske novice«
Deželna zveza obrtnih zadrug je imela včeraj odborovo sejo. Več dopisov vzelo se je na znanje. Zveza dobi 200 kron državne podpore. Na dopis šolskega odbora nadaljevalne šole, kako naj se urede poučne ure vajencev, se je sklenilo odgovoriti, da je od 6. do 8. ure najpriličnejši čas za pouk vajencev. Po 8. uri zvečer se ne bo smel vršiti šolski pouk obrtnih vajencev; tako je odredilo ministrstvo za uk in bogočastje. — Odbor zveze obrtnih zadrug se je razgovar-jal tudi o kandidatih, ki se imajo voliti v davčno komisijo. Sklenilo se je, priporočati gospodom obrtnikom tretjega volilnega razreda sledeče gospode kandidate kot člane: Jenko Avgust, pek, Marija Terezija cesta, in Pogačnik Alojzij, gostilničar, Miklošičeve ulice; za namestnika gg.: Bonač Ivan, knjigovez, Selenburgove ulice, in Schlegel Edvard, podkov-ski mojster, PoljanBka cesta. Volitev tretjega razreda se vrši jutri dne 16. t. mes. v »Mestnem domu«. Za četrti razred pa zveza priporoča gospodom obrtnikom za člane komisije sledeče gg.: Camernin Ignacij , kamnoBek, Komenskega ulice, in Franchetti Engelbert, brivec, Jurčičev trg; za namestnike gg.: Zabu-kovec Franc, gostilničar, cesta v Mestni log, in Sirk Ivan, mesar, Poljanska cesta. Volitev za četrti razred vrši Be v četrtek dne 17. t. m. tudi v »Mestnem domu«. — Želeti je, da se gospodje obrtniki tevelevažne volitve v obilnem številu udeleže in soglasno volijo od »Zveze obrtnih zadrug« nasvetovane kandidate.
Volitve v pridobninsko komisijo so se pričelo včeraj. Prvi razred je volil za pra vega člana komisije trgovca Andreja Gassnerja, za njegovega namestnika Ivana Koslerja.
Umrl je v Rožnih ulicah štev. 17 F. S m o 1 i č.
Skušnje za slovensko opero Be prično danes zvečer točno ob pol 8. uri. Skušnje bodo redno vsak dan. Prve skušnje bodo za opero » O t e 1 o «.
Okraden dijak. Dijaku Čadežu so bile pri nakupovanju knjig ukradene iz žepa 3 krone.
V	Ameriko. Danes je šlo v Ameriko 80 Kranjcev in 50 Hrvatov.
Vročekrvneža. Včeraj popoldne sta po Poljanski cesti z odprtimi noži rojila Anton Illebš in Fran Dežman. Napadla sta nekega peka in kmeta, ki pa sta jima ušla. Tudi policaju sta raztrgala bluzo.
V	kazinski restavraciji sta se stepla natakarja Ivan Zupane in Iv. Iiirzinger. Zadnji je prvemu izbil dva zoba.
Vlom v restavracijo Južnega kolodvora. Današnjo noč je bilo vlomljeno v restavra cijsko sobo Jožefa Sahreya na južnem kolodvoru skozi na dvorišče držeče okno. Plačilnemu natakarju je bilo ukradenih 400 K. Policija je nekega sumljivega človeka are tirala
Najdeno. Včeraj dopoludne je bil najden zlat briljanten prstan. — Franc Ljubic, fija-karski hlapec, je našel v Trzinu pet skoro popolnoma novih dežnikov. — Včeraj je bil najden /lat ščipalnik.
Izseljevanje. V Ameriko je včeraj odpo tovalo 10 Kranjcev, vrnilo pa se je 20 Kranjcev in 40 Hrvatov.
Za vsprejem v I. letnik učiteljišča se je oglasilo 107 gospodičin.
V	tukajšnjo dež. bolnico je bilo pripeljanih meseca avgusta 401 moških in 316 ženskih bolnikov.
Lovske vesti. V vseh večjih in manjših loviščih je postalo živahno. Lov se je pričel
i znano strastjo na vsej črti, a ne kaže še posebnega plena. Kakor se nam iz lovskih krogov poroča, se je dobilo do zdaj največ zajcev in jerebic. Na Notranjskem je nokaj srn in zajcev. Kmet se po pravici trudi uni-čovati zajčji zarod, ki mu provzroča škodo na sadnih vrtovih in polju. Lovski zakon je Bkozi in skozi pomanjkljiv in nujno potreben, da se primerno prenaredi!
Trgovsko in obrtno društvo za Krajn-sko ima dne 30. septembra t. 1. popoludne v »Narodnem domu« svoj redni občni zbor. O tem liberalnem društvu bomo pri priliki spregovorili še par besed.
Ljubljanica je narastla za 080 m. nad normalom. Sava je narastla za 0'30 m. nad normalom.
Na ljubljanski semenj so včeraj prignali: 885 konj in volov, 256 krav in telet, skupaj 1141 glav. Kupčija je bila pri govedi kakor tudi pri konjih prav dobra, ker jo bil en kupec iz Morave.
Iz Rakovnika: Med počitnicami so spet nekoliko razširili in ogladili igralni prostor pred poslopjem. Dve novi gugalnici, paralelki, skakalnica in amerikansko keglj Š3e pričajo, tla skušajo predstojniki vs» sredstva za razvedrilo mladine. Prostore so prebarvali in eden gojencev je v spodnji veži prav čedno naslikal kar na zid tri lepe slike. Poseben odbor salezijanskih sotrudnikov jo sklenil, da priredi tekom oktobra zabaven večer v prid zavodu. Zlasti gospe dobrotnice so jako pridne.
Kričeče razmere na ljubljanskem južnem kolodvoru. Piše se nam: V ponedeljek 7. t. m. popoludne ob 1. uri 58 m. sem bil na južnem kolodvoru. Na kolodvoru je bilo mnogo rezervistov, ki bo se vračali z vojaških vaj domov. Ker pa je bilo premalo voz, zaupije službujoči uradnik : »Fiir Reservi-sten Viehvvagen". Rezervisti so se upirali, a uradnik jih je s policijo naganjal v vozove. N č ni pomagalo, da so dokazovali, da so plačali za tretji razred, ne pa za hleve. Tudi drugo občinstvo je ogorčeno protestovalo. Tako so ravna na južni železnici z vojaki, ki se utrujeni in izmučeni vračajo z vaj domov. Na ta kričeči slučaj opozarjamo vo jaško oblast in državne poslance, naj razkrinkajo tako postopanje.
kovice iz Amerike.
§ Naši rojaki. G. Jožef Grahek, sin umrlega predsednika slov. tiskovnega društva v Calumetu, se poda jeseni študirat za zdravnika na michigansko vseučilišče. — V Calumetu se je poročil naš rojak mizar g. Josip Sphweiger iz Črnomlja z gospodičino Anico Štrukelj iz Trebnega Vrha, župnije Semič. — V Forestu so ustanovili Slovenci novo »Krščansko slovensko bralno društvo«. — V Puebli je umrl Josip Pečk, po domače £ajc, doma iz Lašč. V Puebli zapušča ože-njenega sina Jožefa, v starem kraju pa ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. — Umrl je v Cievelandu Franc Benčič, doma iz Dolnjega Križa pri Žužemberku. Umrla sta v Cleve landu Štefan Virant, star 49 let, doma od sv. Gregorija in Franc Marn, star 42 let, doma iz Lipovice na Kranjskem.— »Nova Do m o vi na«, vrlo katoliško glasilo Slo--vencev v Cievelandu, je pričela z današnjim dnem izhajati trikrat na teden. — V Collinwoodu je bilo ustanovljeno novo slovensko podporno društvo z imenom: Slovensko, katoliško, samostojno, podporno društvo sv. Janeza Krstnika. — V Charity bolnici v Cievelandu se nahaja Miha Godjed, doma iz šenčurske fare na Gorenjskem. Bolan na pljučnici in vročinski bolezni, skoraj na smrt, je prišel sam 35 milj z dežele v bolnico. Pa naj kdo reče, da Kranjec ni korenjak. — Iz Pueble ste šle v samostan be-nediktink v Čikago Slovenki Ana Nežnik in Marija Gemajnar. Ondotna slovenska cerkev je dobila nov altar bv. Ane.
§ Stara ženska dobila zobe. Iz Jo-
phna, Mo., pišejo: Gospa Polly Csrd, 95 let stara, ki prebiva na deželi blizu Vernona, se po vrača v svoja otroška leta, vsaj v toliko, da dobiva zopet zobe. Bila je brez na ravnih zob trideset let do zadnjič, ko so jej jeli zopet rasti o\roški zobčeki, katerih osem je že doraslo, a je upati, da bo dobila zopet polno zobovje.
§ Za odpravo konjenice V svojem zadnjem poročilu vojnemu uradu je vpoko-jeni geneial ameriških združenih držav Mi-les priporočal, da se konjiča v ameriški ar madi kolikor mogoče zmanjša. Kavalerija po njegovem mnenju nima nič več onega praktičnega pomena^ kakor v prejšnjih ča sih. Mesto konja bosta dandanašnji z a v z e m a 1 a k o 1 o inav-t o m o b i 1. Evropejske armade imajo pri-meroma veliko manj kavalerije, ka';or zvezna vojska. Vojni urad naj skrbi za to, da se o mirnem času zidajo dobra pota, bi se bodo o času vojske rabila za avtomobiliste in kolesarje. Ker je pa kavalerija v nekaterih slučajih danes vendar še neobhodno potrebna, naj se pa v ta namen izvežba oddelke infanterije.
§ Košček zlata vreden 75 000 dolarjev. Najdražji košček zlata, ki je bil
kdaj najden v Mehiki, je našel pred nekoliko dnevi v bližini La Paza G. T. Robinson, kapitan ladijo Corrigan. Košček je pravi kos, ker je dvajset inčev debel in vreden 75.000 dolarjev.
§ Strahovit vihar. Iz Marysville v državi Kansas poročajo : Vihar je sinoči po plavil to mosto in okolico. Velika reka »Blue River« je narasla šeBtnajst čevljev v petih urah. Ozemlje in cesto so bile namah poplavljene tri do petnajst čevljev visoko. Pet deset hiš je napolnjenih z vodo. Ljudstvo po nižavah je plezalo na drevesa in se zatekalo na strehe. Petinsedemdeset oseb se je rešilo v čolnih. Železnica je.poškodovana, brzojavno naprave pretrgane. Škode je največ po farmah ob reki.
§ Indijanski upori. V Minnesoti se boje indijanskih uporov, ker so Indijanci pred kratkem pričeli svoje vojne plese.
§ Cirkus Barnum & Bailey je bil te dni v Cievelandu. Med mnogoštevilnimi znamenitoBtimi so jo kazal neki Ludger Syl baris, kateri je edini človek, ki je v mestu Pelee preživel grozno bljuvanje ognjenika Mt. Pelee na otoku Martinique.
§ Čuden mirovni sodnik. Mirovni sodnik je v Youngstownu, O., na cesti pre tepel nekega advokata.
Vsfaja na Balkanu.
Poklicani krogi v Sofiji baje vedo, da se bo makedonsko vprašanje odločilo še le ob sestanku cesarja Franca Jožefa z ruskim carjem. Tedaj se bo tudi odločilo glede stališča, ki naj ga zavzema Bolgarija. — Konzularna poročila iz Monastira poročajo o velikih grozovitostih turških vojakov. Število upepeljenih vasi v tem vilajetu je znašalo do 9. t. m. 115. Turki so skrunili bolgarske žene in otroke ter jih morili. Blizu 8000 rodbin je brez streho in tava obupano po gozdovih. Večina žetve jo še nespravljene, in ta bo najbrže uničena. V okolici Kirk-Kiliso en albanski bataljon mori kristijane.
—	Albanske redife bodo baje vsled velikih izgredov poklicali nazaj v Drinopolj in jih nato poslali v domovino.
Zastopnik lista »Daily Telegraph« je brzojavil svojemu listu iz Sofije, da je pooblaščen izjaviti, da se bo bolgarska vlada še enkrat, toda zadnjikrat, z opomini obrnila na velevlasti. Potem se bo Bol garija v malo dneh odločila.
—	V nedeljo se je zopet vršil v Sofiji shod za Makedonce. — Makedonske begunce, ki jih je vlada nameravala naseliti v Mali Aziji, so poslali nazaj v Makedonijo. — Vstaška četa, broječa 80 mož, se je bila s turškimi stražami ob gori Perenica, jugozahodno od Kratova (vilajet bkoplje) Dva vstaša sta mrtva, drugi so pobegnili v gore. — Novi hamidie-konjeniški polk bi imel odriniti 8. t. m. proti Drinopolju, kar se pa dosedaj ni zgodilo. V Drinopolju se je vse balo prihoda tega polka, ker bo mislili, da je to zloglasna kurdska hamidie-konjenica. — V pristanišču Burgas so prišli na krov grškega pamika »Marguerita« trije potniki, ki so se kapitanu takoj zdeli sumljivi, ker so protestirali proti reviziji Bvoje prtljage. Kapitan je dal nato prtljago s silo odpreti. V istem trenotku pa skoči eden izmed treh potnikov čez krov v morje in splava na suho. Druga dva so pa prijeli, ker so našli med prtljago bombe in peklenske stroje. Bolgarska vlada je oba takoj reklamirala.
Poročila o dogodkih na Balkanu priha jajo vedno redkejše in zdi se, kakor bi ondi nastalo premirje. To ima nekaj skrivnostnega v sebi, ker so pred malo dnevi tam divjali še hudi viharji. Ta mir pomeni le mir pred novim viharjem, ki bo morda še hujši, kot dosedanji. Med Bolgari vlada velika beda. »E»ropa nas je izdala!« vpijejo. In res jih je izdala. Turki ne delajo nobenega razločka več med Bolgari, Grki in Vlahi, ampak pomore vse, kar nosi krščansko ime. To je škandal za evropske diplomate !	• •
zpred sodišča
Mariborske porotne obravnave. Minuli petek je bil obsojen 171etni Anton U r a j n i k , delavec v Rošpahu zaradi na-silstva in tatvine na pet let težke ječe.
fiazue stvari, Majnovejie od raznih strast'.
Od psa ustreljen. V Stolnem Belemgradu je na lovu neki Tom. schrauer prislonil ob svoja prsa puško ter si prižigal smodko. Njegov pes je veaelo skakal okolu njega ter je pri tem bo zadel puškinega po telina. Puška se je izprožila in Sohrauer so je zgrudil smrtno zadet v prsi. — O k 1 o -futani poslanik. Včeraj je prišel k turškemu poslaniku na Dunaju poslaniški zdravnik dr. Abdalu Bey ter je, roke držeč v žepu, zahteval od svojega gospodarja pojasnila, zakaj pošilja o njem neugodna po ročila v Uarigrad. Poslanik je dejal zdravniku, naj da roke iz žepa. Zdravnik je to storil in priložil poslaniku štiri krepke zaušnice. Nato je mirno zapustil sobo ter brzojavil sultanu, naj ga prej zasliši, predno ga
kaznuje. Policija je izgnala zdravnika z Du naja. Zdravnik se je odpeljal v Budimpešto, kjer pričakuje odločbe sultanovo. — Ustreli 1 s e j e v Zadru podčastnik Emil Slanina od 22. pešpolka doma iz Tišnovio na Moravskem. Samomor je izvršil, ker mu je med eraričnim denarjem manjkal znesek 90 kron. — Velikanska povodenj jo bila včeraj v zilleraki dolini. Železniške nasipe je na več mestih pretrgalo, na enem celo v dolgosti 50 metrov. Tudi promet na deželni cesti je ustavljen. — Grozen v i h a r je divjal v nedeljo v Plznu in okolici. ProvzroČil je veliko škodo sadnim vr tovom in poslopjem. — Stavkati je začelo osobje severno železnice v Milanu. Med stavkujoČimi je mir. — Kuga v M a r -z i 1 j i so več ne razširja. Dr. Yoon je izjavil, da bodo slučaji ostali izolirani. — Ustrelil so je v Brnu dunajski visoko šolec Schonfelder. — Prijet s o -o i j a I i s t. V Rimu je policija zasačila Bocijalista Bacchetija, ki je ravno prilepljal oklice proti carjevemu obisku. — S tira je skočil brzovlak, ki vozi med Amsterdamom in Berolinom, v kraju Bam-berg. Več oseb je težko, 13 lahko ranjenih.
Savojska — lakota. Kamnoseki, ki so delali kip Viktorja Emanuela II., brzo-javili so ministarskemu predsedniku Zanar delliju: »175 delavskih družin, katerih očetje kamnoseki so delali kip Viktorja Etnanuela v Rimu, trpe že trideset dni lakoto. Pri mi • nisterstvu javnih del ni mogoče najti nobenega uradnika, prosimo VaSo ekscelenco, da pomaga «
Pozor pred kupovanjem kuhanih rakov je izdala berohnska policija. L uživanjem kuhanih rakov, ki so že po malem joli gniti, je mnogo oseb smrtnonevarno obolelo. Pri kuhanih rakih in drugih skor jastih živalih so namreč nabirajo zdravju nevarne snovi, posebno ako dolgo stoje in ako so se dejale živali kuhat, ko so bile vže mrtve. Kot varnostni znak pri rakih je, da nimajo taki raki potegnjene repne plavute pod spodnje telo. Občinstvo se vsled tega opominja, naj ne kupuje takih rakov, sosebno ne od nepoznanih oseb, kakor so gotovi »potujoči« prodajalci.
Vsled eksplozije vinskega soda usmrčena. V Modhngu se je smrtno ponesrečila gostilničarka Ana Weiss. Sla je namreč v vinsko klet s svojim možem, da bi izžgala nek vinski sod, Pri vlivanju spi rita v sod naenkrat eksplodira sod s tako silo, da so ženo usmrtile doge, ki so se razletele v zrak.
Kdaj so pričeli nositi dolge hlače ? S to zadevo se peča v posebni razpravi časopis »L' Intormediarie des cher-cheurs et curiena«. L. 1818 bo prednamci morali v družbi še nositi kratke hlače do kolen, Benečani so prvi nosili dolge hlače.
Stara mati gaje usmrtila. V Znojmu se je igral triletni sinček Franca in Terezije Tallafuss v kuhinji v škafu, v katerem je bil krompir Stara mati ni videla otroka ter je vlila v škaf vrele vode, pri čemur je dečka po glavi, hrbtu in rokah tako opekla, da je drugi dan vsled opeklin umrl.
Strašno usmrčenje. V Mainzu je bil UBmrčen ropar Detrois iz Montigny. Obsojenec je bil popolnoma miren in je jokal, ko je v spremstvu duhovnika stopal pod smrtno sekiro. Ko je krvnik Brand pripravil sekiro, je Datrois vskliknil: »O Bjg, poglej na mene in bodi milostljiv ubogemu grešniku!« Ko pado sekira, odseka glavo le na polovico, da se je še držala telesa. Krvnik vdrugič spusti sekiro, da glavo odseka od telesa.
Trikratna morilka. V Parizu so prijeli neko gospo po imenu Galtie, ki je obdolžena, da je zastrupila svojega brata, svojega moža kakor tudi svojo teto. Vsa to je storila, da si je pridobila stetisoč frankov, da bi mogla poročiti nekega zdravnika, ki ji je stavil ta pogoj.
Čuden način samomora. Londonski listi javljajo, da se je nek vstrajni samomorilni kandidat v Canterburgu umoril na ta način, da si je prepilil lobanjo do možganov.
Kardinal Moran. Nadškof iz Sidney a v Avstraliji, ki se je med boleznijo Leona XIII. podal na pot, je šele predzadnjo nedeljo dospel v Rim. Ko je prišel v Aden, je zaznal o izvolitvi papeža Pija X., kate remu se pokloni v imenu avstralskih kato likov.
Svojega moža ustrelila Sprevodni kova žena Alojzija Heli Be je igrala v moževi navzočnosti z nabasaijim revolverjem. Pa nesreča je hotela, da se jo revolver sprožil in krogla je zadela Helija v trebuh. k*na ae je hotola nato usmrtiti iz obupnosti, le težko so jo odvrnili od tega. Nevarno ranjenega moža so na to prepeljali na kli niko. Heli se je šele prod kratkim poročil.
Narodno gospodarstvo. Kmetijstvo v Švici.
Republikanska državica S?ica, obstoječa iz 22 kantonov, meri 41.419 kvadratnih km. in štejo prebivalstva 3.327.336, V primeri a Kranjsko je štirikrat večja in ima šestkrat
; več prebivalcev. V tej	državi podpira kme > tijstvo osrednja vlada s sledečimi sredstvi:
1.	Za poduk in poskuševališča Be je izdalo leta 1901:
za štiri kmetijske šole	48.631 98 frankov, za tri mlekarsko šole	22.339-13 „ za tri vinarske šole	62.427 58 „ za eno vrtnarsko šolo	11.676-53 „ za deset zimskih kmetijskih šol	67 483 31 „ za kmetijski potovalni poduk in specijalne kurze	24.910 24 „ za kmetijska poskuševališča	256.654-65 „ za štipendije	4.850 — w
skupaj 498 97343 frankov.
2.	Za konjerejo: nakup in priznanje plemenskih žrebcev 61.90845 frankov,
zvezna kobilarna	259.556 69	„
premovanje kobil	121.920'—	„ premovanje pašnikov za
žrebeta	34.361-—•	„ doneski za konjerojske
razstavo	3 500 —	,
skupaj 479.24614 frankov.
3.	Za govedorejo: premovanje plemenskih
bikov	257.885 55 frankov, premovanje plemenskih
krav	101.510-80 „ premovanje plemenskih
čred	68.416-81 „ doneski za ustanovitev
živinorejskih zadrug	3.550-— „
skupaj 431.363 16 frankov.
4.	Za povzdigo drobnice, zboljšanje zemljo, zavarovanje zoper točo, zavarovanje živine, kmetijska društva in donesek za vzdrževanje kmetijskega tajništva skupaj 2,426.975 08 frankov, vse skupaj 3,405.194-64 frankov, ali v našem denarju 3,251.960 88 K.
Leta 1900 jo neBlo samo mlekarstvo 319.200.000 frankov (294,836.000 kron), ne oziraje so na vrednost goveje živine, konj, drobnice itd.
Vendar to niso vsi doneski, s katerimi se pospešuje kmetijstvo. Vsak kanton sam za-se prispeva še svoje doneske za kmetijstvo, tako da je n. pr. dala osrednja vlada za kanton St. Gallen državnega prispevka 160 273 09 frankov (po našem 152.740-25 K), kanton sam pa 253.484 93 fr. (247.289 14 Kj, skupaj torej samo za kanton St. Gallen 419.75802 frankov (400.02939 kron). Velikost tega kantona znaša 2019 kvadr. klm., t. j. eno petino kranjske dežele.
Če bi pri nas z enakimi svotami podpirali razne kmet. panoge, znašal bi enoletni prispevek nad dva milijona kron, t. j. nad polovico vse deželne potrebščine. Pri nas je bil nastavljen v proračunu za leto 1901 za deželne kulture in melijoracije znesek 321 549 kron, torej manjši prispevek kakor v Švici samo za kanton St. Gallen. Švicarji dobro vedo, da nič ne dosežejo, ako se kmetijstvo krepko ne podpira, zato pa najbolj kmetijski stan negujejo ter iz tega stanu dobivajo največ dohodkov. Z dobrim stanjem kmetijstva zboljšujejo si pa vsi drugi stanovi svoje eksistenca in nobenemu ni treba misliti na izseljevanje, katero postaja v Avstriji in osobito na Kranjskem čim dalje obsežneje in bode zapustilo najžalostnejše posledice.
Žalibog se pri nas merodajni faktorji ne dajo zdramiti iz letargije, da bi tej\epide-mični bolezni s pravim zdravilom in zadostnimi sredstvi odpomogli. Mnogi pravijo: saj sa gre samo za — kmeta, katerega pri nas razni drugi stanovi nočejo smatrati njim jednakovrednega.
Vojaki se upirajo.
V nedeljo je priredila neodvisna stranka v Sopronju ljudski shod, na katerem so protestirali proti zadrževanju tretjeletnikov. Po shodu je prišlo do velikih cestnih demonstracij. Zborovalci in dijaki, katerim se je pridružilo približno 10 0 pešcev in huzarjev, so hodili' po ulicah in prirejali govornikom na Bhodu velike ovacije. Vojaki, ki so bili sila razburjeni, so upili: »Nočemo dalje služiti!« Nekega korporala in policijskega komisarja, ki sta hotela narediti mir, so hoteli zabosti. Se le ko je prišla močna vojaška patrulja, so se vojaki razkropili. Vojsk i so tudi razbili okna stotniku Fischerju. — To je pa pravzaprav veljalo generalu in oberstlajtnantu, ker so sa vojaki pred policijsko stražo sami izrazili: •Pojdimo na Deakov trg in razbijmo okna generalu in oberstlajtnantu«. Okolu 9. ure so postavili pred stanovanja vojaških dostojanstvenikov straže, ki so ondi ostale celo noč.
Telefonska In brzojavna poročila.
Celovec, 15. septem. Vsled naliva je Drava tako narastla, da zapušča bregove. Vasi Loče in Pulpače stoje v vodi. Tudi mostovi v Rožeku,
Podravljah in v Št. Jakobu v Rožu so potrgani in so se potopili v valovih. Voda še ves čas narašča.
Celovec, 15. sept. 0 škodi, ki jo je napravila povodenj v Dravski, Kanalski in Ziljski dolini, prihajajo vedno strašnejša poročila. Več vasi je v nevarnosti. Ceste so razrušene. Železniški promet mej Beljakom in Špitalom je vstavljen. Progo Trbiž Pontafel je povodenj tako razdejala, da je ondi železniški promet ustavljen za 14 dni.
Beljak, 15. septembra. Na progi Vkove Pontabelj je promet vsled po-vodnji za 14 dni ustavljen, odprt pa je promet na progi Trbiž-Vkove. Istotako je reden promet na progi Beljak-Trbiž-Ljubljana. V murski dolini je pa promet pretrgan mej postajama Tamsweg-Thomathal.
Dunaj, 15. septembra. Za vodovod na Stari Vrhniki je poljedelsko ministerstvo dovolilo državno podporo. S tem bode ustreženo davni želji.
Dunaj, 15. septembra. Včerajšnji memorandum Bolgarije na vlasti, v katerem grozi, da bo morala z orožjem v roki napraviti red, smatrajo tu kot pri-četek očitnih nasprotstev med Turčijo in Bolgarijo. Iz Carigrada poročajo, da ondi niso mnenja, da bi Bolgarija napovedala Turčiji vojno. Nek turški diplomat je dejal: Vazal ne napove vojne, ampak jo napravi. Resnica je, da je bolgarsko prebivalstvo ob meji tako razburjeno, da kljub miroljubni bolgarski vladi ni skoro mogoče preprečiti vojske, in tudi na deželi agitacija za vojsko vedno narašča.
Dunaj, 15. septembra. Včerajšnji govor vodje dunajskih krščanskih so-cialcev v nižje- avstrijskem deželnem zboru dr. Luegerja proti Madjarom vzbuja veliko pozornost. Lueger je pozival nemadjarske narodnosti; pod krono sv. Štefana, naj se vzdramijo iz spanja v brambo svojih pravic proti madjarsko - židovskemu terorizmu. O Hrvatih je dejal : Hrvatje nikakor ne bodo sprejeli madjarskega poveljevanja, saj te sramote tudi ne zaslužijo! Hrvatje so bojevniki za skupno domovino, katero so opetovano branili z krvjo in premoženjem, in to bodo še storili, kadar pride do tega.
Trst, 15. sept. „Piccolo" javlja, da je v soboto prišlo z Dunaja brzojavno naročilo takoj pripraviti za odhod več avstrijskih vojnih ladij. Takoj se je začelo hitro delovanje v arzenalu in v skladiščih, in že v soboto je bilo nekaj avstrijskih vojnih ladij popolnoma pripravljenih za odhod.
Budimpešta, 15. septembra. Bivši ogrski ministerski predsednik Szell je danes pri grofa Szechenyju v Reichen-au, kamor pride danes popoludne tudi ministerski predsednik Korber.
Budimpešta, 15. septembra. Soc. demokratična stranka je tu priredila «hod, katerega se je vdeležilo 30.000 oseb, med njimi tudi člani medparla-mentarične kouference. Soc. demokratje so naznanili boj ogrski neodvisni stranki, češ da ima samo eno točko: sovraštvo do Avstrije.
Ustje, 15. sept. Tukajšnji obč. svet je sklenil v posebnem oklicu pozvati vojaške novince, naj s 1. oktobrom stopijo pod orožje, ker s tem koristijo sebi in onim tretjeletnikom, ki bodo potem odpuščeni.
Berolin, 15. sept. Nekateri listi poročajo, da se je Bebel — z „Vor-■vvartsom" poravnal.
Pariz, i 5. sept. Laški kralj in kraljica prideta sem 14. oktobra in ostaneta tu do 18. oktobra. Sredi novembra obišče laški kralj angleškega kralja.
London, 15. sept. Na meji Kolumbije zbira Venezuela večjo vojaško moč. Castro namerava napasti Kolumbijo.
London, 15. sept. V Južni Afriki so Holandci pričeli proti Angležem izvrševati oster bojkot.
Meteorolpgično porodilo.
TiSina nad monem 806.2 m, srtdnji zračni tlak 736*01
I
Stanj« Cm »pa- baro-uvanja metra.
t mm.
T«mp«. ratura
c.E
•Ijn
V«tr«Tt
Nato
Ji i
14 9. zveč.	'.32 6	14-4	sl. jzah.	pofobl. 1
IrJ ljutr popol.	733	2 734	3	118 15 2	sl. svzli. ■	dež 216 sk. obl. 1
Srednja včerajšnja temperatura 16-3\ normale lo 0*
Dunajska borza
dne 12. septembra
Skopni državni dolg v notah . . , .	99'fin
Skupni državni dolg v srebru .....	v9 40
Avstrijska zlata renta 4% .....119 90
Avstrijska kronska renta 4£..........85 85
Avstrijska inv. reuta 3'/, % .....92'—
Ogrska zlata renta 4%.......118 30
Ogrska kronska renta ......16 95
Ogrska inv renta 3\',%..............88 75
Avstro-ogrske bančne delnice.....15-70
Kreditne delnice.........63
London vista....................239 22'/,
Nemški drž. bankovci 2a 100 m. nem. dri. v	117-35
20 mark............23-47
20 frankov..........19-05
Italijanski bankovci........9510
C. kr cekini............11 34
ine
dnž 15 septembra 1903.
(Termin.)
Na budimpeitanaki borzt:
K
PSenica za oktober ...
„ „ april......»
Ri za oktober.......»
» » apr.l........»
Oves za oktober.......
n - april........
Koruza za avgust......»
> » september.....»
, „ maj 1904 .....>
(Efektiv).
Dunajski trg
PSenica banaška.......K
Rž južne železnice ......
Rž............
Ječmen , » .......
ob Tisi........
Koruza ogrska.......n
Cinkvant..........
Oves srednji.........
Fižol ... ......»
7 51 7 74 6 22 H-50 6 50
5-75
6-SO b'4l
do
7-fi5 7 •60 645 6 40 6'10 6 60 7-f0 fi 9i 6-25
do
7 53 7-7o 6 23 6-61 5-rl 5-76
6 2t 5-42
815 8.-6-60 7 40
7-20 6-75
8— 6.15
1150
1201 1-1
Zahvala.
Prisrčno zahvalo izrekam vsem prečastitim gospodom (17) duhovnikom), kateri so me 6. septembra t. 1. na dan moje zlate sv. maSe s svojo navzočnostjo počastili in mi asistirali pri sveti maši. Najtoplejše se zahvaljujem vrlemu slavnostnemu govorniku, gospodu Ivanu Globelniku, župniku v Polšniku za giuljiv govor vpričo mnogoštevilnih poslušalcev Zahvaljujem se tudi vsem onim prečastitim gospodom duhovnikom in drugim prijateljem, ki so bili zadržani k meni priti, a so mi p smeno častitali k jubileju. Zahvaljujem domačega gospoda učitelja Fort. Lužarja, ki se je potrudil z domačim in zagorskim pevskim zborom najlepše proslaviti slavnost ter z milodonečim petjem zabavati drage mi goste. Stoterno ltog povrni tudi dobrohotnim občanom iz vseh Ireh sosesk, da so to priliko porabili za lepo prenovitev župnišča. Z Bogom in Marijo!
Podšentjurij-Izlake. dne 10. septembra 1903,
Frančišek Jeršiš,
zlatomašnik in župnik v pokoju.
Emajlna glasura, {™%aupJred-
mete , kateri se mnogo rabijo, n. pr. umivalniki, že-lezje.les, kositar, kameniti predmeti, vodovodne škoklje, kojim da porcelanu slieno prevlako. V škatljicah po */, in 1 Ko. se dobiva pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila po povzetju. 524 3 11—1
' Mejnarodna panorama
i	Pogačarjev trg.
£3- Ta teden
Petersburg.
Preselitev ut<at*skega obrta.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil 15. septembra 1903 na
Reseljevo cesto št. 2 1214 31
poleg Jubilejnega aH mesarskega mostu nasproti deželne lekarne,
kjer bodem prodajal raznovrstne ure po jako nizki ceni in popravljal
~	vsa v mojo stroko spadajoča dela
dobro in ceno.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Černe,
urar.
Oznanilo.
Na c. kr. umetno obrtni strokovni šoli v Ljubljani
(šola za obdelovanje lesa; šola za umetno vezenje in čipkarstvo; javna risarska šola za mojstre in pomočnike; javna risarska šota za dame)
se prične šolsko leto
dne 19. septembra.
Na novo vstopajoči učenci in učenke se morajo v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov zglasiti pri ravnateljstvu v Zatiškem dvorcu, Stari trg št. 34
dne 16. ali 17. septembra
dopoludne od 9. do 12. ure, ali popoludne od 3. do 5. ure.
Na šoli za obdelovanje lesa se nahaja posebni dveletni pripravljavni tečaj in triletni strokovni oddelki za mizarstvo, strugarstvo, rezbarstvo, podobar-stvo in pletarstvo. Pripravljavnemu tečaju je naloga, pripravljati za vstop v navedene oddelke ali pa sploh za vstop v katerikoli obrt. Sprejemni pogoji:
A) Na dnevni šoli za obdelovanje lesa:
a)	v I. letnik pripravljavnega tečaja se sprejemajo učenci, ki se izkažejo z znanjem ljudske šole in ki bodo dovršili dvanajsto leto svoje starosti do 1. jan. 1904;
b)	v II. letnik pripravljavnega tečaja vstopajo dečki, ki se izkažejo z znanjem I. letnika in ki bodo do 1. jan. 1904 dosegli starost 13 let;
c)	v I. letnik kacega strokovnega oddelka se sprejemajo učenci, ki so dovršili pripravljavni tečaj ali meščansko šolo ali tri razrede srednje šole (pri takih se neugodni redi iz latinskega in grškega jezika ne vpoštevajo) in ki dosežejo v tekočem letu starost 14. let;
Č) v pletarski oddelek se sprejemajo učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in imajo starost 14. let.
B) Na dnevni šoli za umetno vezenje in čipkarstvo:
Na novo vstopajoče učenke se morajo izkazati z dovršeno ljudsko šolo in s starostjo 14. let; izjemoma zadošča tudi starost 12. let.
C) V javni risarski šoli se sprejemajo učenci in učenke celo šolsko leto, kolikor to dopuščajo prostori.
V Ljubljani, dnč 5. septembra 1903.
1157 3_3	C- kr. ravnateljstvo.
•v . /.s.. .

t*********
Dobe
£ gg pri 0.Bernatoviču, Angleško sklad, oblek
Ljubljana, Mestni trg štev. 5 ^^
najlepše, najelegantnejše in najfinejše
izgotovljene obleke
za gospode, gospe in otroke po čudovito
1215 3-1
nizkih tovarniških cenah.

**
**
i! s t j ••••••......... •••••••...................
.........................
1| jLaneja Trdine j| •^branih spisov j!
:i:5 je pravkar i3Šla prva knjiga: li::
j 5!"
hazarji in Iliri, f
f"
Pre3animiva epizoda ij jujjno-slovanske 3 ff odo v ine.
Jfnjiga, vafna 30 vsakega zavednega Si°vsnca-Cena Jf 3'—, po polti Jf 320. |{j;
Založil L.5<>bu,«ntncr
v Ljubljani.
__1681 t_

registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši,
obrestuje hranilne vloge po	no 9B_83
413 odstotka
■ „ . , •	I
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranllničnega urada št. 828.406,
'Telefon štev. 57.
-.f «++<4.-f«4««-f f 4-f-f-f	*f 4-f-f-f *f
Slav. občinstvu naznanjam, d« so dovršena dela moje TlOVe restav- ,4,
racije	4.
•v* pri »Zajcu"
na minski centi Nt«-v. 24,
kjer se nahajajo telo ugcdni. obširni in moderno opremlieni prostori, pripravni z* zaključene družbene večere, kakcr strelce, društvene seje ter za razno skupna po-i jedine itd Ist tam je rendez-vous slavnega omizja .klinike«, ter vsib mojih *** blagon»kionjenih gostov prejšnje dolgoletne go tilne na Rimski cesti štev 4 Tcči|0 se priznano najbtl|8a stara in nova prifctna vina iz najbolj plemenit h vinsk.h pokrajin kakor: dolenjska, goriška, istrska, Stajarska, kloet-rneuburška, dalmatinska in razna druga \ina na litre >n v steklenicah t-r se tudi oddaiaio v 4* sodcib. Kdor ljubi zdravo, pristno in prijazno postrežbo, ta pridi in, ustreženo mž bode!	4»
Nadejam se od slav. obšinstva obilne naklonjenosti.
Z vsem spoštovanjem
1191 5-3
Avguštin Zajec,
reotavrater.

Imam večjo zalogo
vozov
vseh vrst.
973 6-6

Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi.
Franc WIsjan, ubljana, Rimska ceBta it. 11. &
t.................in ...........J
r.	-i/vt/v v v < vv < vv < x W. <	vv<
\v/. vv <vw, v v < v v v v vv< w </x'\w.	•
V—a y-».\.\V>y.*\>.\'.7.V.>.vW'V>J.....................

> .v ■ ✓ • v ■ vtTANW. S'.V >.V. •/-!>
Mr
JvS&tf
.V>.V>ll__
Cene l^njigc
zc i>5g prednje in ljudje |cle
u oejncuejfil} odobreni^ izdajo^, Kel^crtudi P5C druge 5015^« potrebščine priporoča
I^njigorno L. ^ejjiuentner
u Ljubljeni, t>ucr5l<i trg |t. 3-

\v/,\v/. >yi>yi
»Jlt;«
.V>7.-i\
<t/.vy<<'.\-
^v/vvv/, -V.V
•/-v. Vl\.V/> \v/. vw. VY<
.Vi-y-.\ V— vv/. \v/. v-./,
AV>.NV>.V/>
NV/.
v—aa/s-v-iv
I m
$m m mm
i


w w ^gu7

Knjigarna
Kleinmayr-ja & Bamberg-a
v Ljubljani, na Kongresnem trgu n89 6_4
priporoča svojo
= popolno zalogo =
vseh v tukajšnjih in vnanjih učiliščih uvedenih
/////////J.
v najnovejših izdajah, broširanih in v trdnih šolskih vezih, po
znižanih cenah.
Hf Seznami uvedenih knjig se oddajajo zastonj.
I
yos. Petrič v Ljubljani
Tovarniška zaloga papirja in tovarna papirnatih izdelkov.
Trgovina na sk. Petra cesti štev. 2. Tovarna na sf. Martina cesti št. 20.
Največja zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnega in risalnega orodja po najnižjih originalnih tovarniških cenah.
Edina tovarna na Kranjskem,
katera je z vsemi potrebnimi stroji po najnovejšem načinu vrejena in katera le svoje lastne izdelke prodaja.
V	mojem podjetju se izdeljuje le najboljše blago in tekmujem z vsako zunanjo konkurenco. Posebno priporočam: trgovske in uradne knjige, šolske zvezke, pisemske kuverte, pisemske kasete, nateze, kartonaže, patentovane in odlikovane poštne kartone, papirne vreče, pisalni papir, ovojne in pergamentne ter druge vsakovrstne papirje, črnila, peresa, svinčnike, pe-resnike, gumice itd. itd.
V	tovarni se nahaja nad 60. delavcev in delavk in se vpo-rablja nad 50. raznovrstnih strojev.
Tovarna je sl. občinstvu vsaki četrtek od 2.-4. ure na pogled ter slavno občinstvo isto vljudno vabim, da si pogleda moje jako zanimivo podjetje.

b_>
Vzorci in ceniki zastonj in franko !
1205 6-
■sM


m- Grišar & JVIejae ^
Lijubljana, Prešernove uliee štev. 9
uljudno naznanjata, da je za pmhoh-njo sezono
novosti v konfekciji w za dame ^m
v veliki izberi v zalogi.
1200 6—3
travno tako so tudi
p obleke za gospode in dečke
popolnoma na novo sortirane in posebno opozarjata na zelo praktične
obleke za šolarje.
Vsaki obleki so pridejane krpe.
IČ
&
Lgf Vaknp la prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, «r«6k, denarjev Itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžreba nj a najmanjšega dobitka. — Proneie za vsako trebanj«. K via n tn a izvrffilav naroAll na borsl.
99
Menjarična delniška družba
91 B B C u
I., Nolizeila 10 in 13, Dunaj, I., Strebilgisu 2.
«4
Pojasnila	v vseh gospodarskih in llnanAalh
stvareh, potem o karanih vrednostih vseh ipeknlaoljaklh vrednostnih papirjev in vestni naavAtl za dosego kolikor |e mogoč« visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienth
flavnio.	134 235
Izdajatelj is odgovorni urednik: Dr. Ignaolj Zitalk
Tisk .Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.