jjOBUJAJTA, ČETRTEK ? AVGUSTA 1945. «KKOIllITOt jjtBLJiKi. KNAFLJEVA CUCA ŠTEV. ( ÏBLKFON 11-22 do XI-2« LETO VL, ST. 89 — MESEČNA NAROČNINA 40 DIN; POSAMEZNA ŠTEVILKA g DIN UfSAVA IM lAAbUAlAJ oddelek UDBLJ AN A &NAFUEVA OUCA ŠTEV i TELEFON 31-3* do 31-36 LyiiAVA ima aVUJi FOLE.LlA. h-;tl V CELAD LN MAiUBOBU (OBUPISI SB NK VEA CAJO oglasi pu camal I Z B A J A VSAK DAM RAZEN PONEDELJKA S V O B O L N E FRONTE SL OVENIJE Gdgovontcst tiska Pred sodiščem slovenske narodne časti bodo te dni polagali obračun iredstavniki, lastniki in izdajatelji jela slovenskega tiska, ki je v lužbi okupatorja skozi vsa štiri eta s svojim lažnim klevetničkim sisanjem in propagando v prid ¡fcupatorskih zločincev in njihovih lomačih Judeževih hlapcev globo-o kriv sramotnega izdajstva nad slovenskim narodom. Ob tej priliki je treba še posebej in znova poudariti važno in odločilno vlogo, ki jo nosi tisk v vsem javnem življenju, v življenju posameznika in celote, v življenju naroda in države. Tisk vzgaja, propagira, to se pravi na najbolj neposreden, prepričljiv ter vsakomur dostopen in razumljiv način tiskano besedo razširja neko miselnost ali idejo, jo posreduje in jo seznanja s širokim krogom ljudi, množicami, z narodom. Če je ta miselnost v službi resni-ee, človečnosti, poštenja in napredka, tedaj opravlja tisk ne samo nad vse važno in odgovorno, ampak tudi vzvišeno nalogo ter poslanstvo pionirja, graditelja in pobornika za pravično stvar. Odgovornost tiska, ki služi resnici, je odgovornost prvoboritelja za resnico, njenega velikega zagovornika branilca zmerom in povsod. Potrčimo si v spomin vlogo osvobo-: La ega tiska v krvavih letih okupacije, kako nas je vsak dan, v najtežjih prilikah in časih vztrajno in zvesto bodril in hrabril, nas v boju utrjeval in prekaljeval ter nam neodjenljivo kazal pravo in edino pot k svobodi. Osvobodilni tisk je soustvarjal osvobodilno gibanje in boj našega naroda ter častno in v veliki meri pomagal smer jati, graditi in izoblikovati slovenskega človeka v samostojnega krmarja svoje usode, v svobodnega gospodarja na svoji svobodni zemlji. Kako neizrečeno klavema in sra-lotna je v primeri s temi dejstvi loga tistega slovenskega tiska, ki je v svojih časopisih, brošurah in knjigah že v času predaprilske Jugoslavije pomagal reakcionarnim zatiralskim režimom metati pesek v oči izkoriščanim ljudskim množicam, jih skuhal zamotiti in vzgojiti iz njih slepe podložnike brez lastne hrbtenice, zmerom pripravljene, da v svoji slepoti in politični nezrelosti žrtvujejo poslednje v žepe nenasitnih političnih špekulantov, bogatašev in laživoditeljev. To svoje nečedno poslanstvo je ta tisk še bolj dosledno in naravnost zločinsko opravljal v letih okupacije. Zdaj je odkrito stopil v službo laži, zločina in izdajstva, pomagal okupatorju z vsemi silami zatirati in uničevati zasužnjeni narod, v najpodlejši in ogabni obliki klevetal in blatil osvobodilno gibanje vseh poštenih naprednih in zavednih slovenskih ljudi. Vzemimo v roke katerokoli številko »Slovenskega doma«, »Slovenca«, »Jutra«, »Domoljuba«, knjižic in podobnih propagandnih trobil narodnih izdajalcev in videli bomo, da se po lažeh, klevetah, zlobnih podtikanjih in hujskanjih prav nič ne razlikujejo od njihovih učiteljev in vzornikov — nemških in italijanskih fašističnih glasil Gobbelsovega kova. Iz vseh teh neštetih lažnivih in klevetniških člankov so črpali belogardistični, plavogardistični in domobranski zločinci novih vzpodbud za divje preganjanje in klanje zavednih Slovencev — svojih bratov in sestra po rodu in krvi. Koliko šibkih, zavedenih in zapeljanih ljudi je zaradi tega brezvestnega pisanja izgubilo razsodnost, poteptalo svojo čast in upognilo okupatorju hrbet. Papir prenese vse. Papir tega izdajalskega slovenskega tiska je v resnici prenesel vse, prenesel gore laži, obrekovanj in zločinskih potvorb, ki so jih narekovali bednim člankarjem in piscem okupatorji in njihovi zvesti pomagači — že od nekdaj poznani prosluli protinarodni oblastniki, reakcionarni politiki in špekulanti. Špekulanti z vero, špekulanti z narodnim imetjem, z narodovim imenom in častjo. In če so gorele slovenske vasi, če so padali tisoči Slovencev pod okupatorskimi in izdajalskimi puškami in noži, če so bili tisoči in tisoči odpeljani v taborišča smrti, v ječe, v mučilnice — vse to gorje in nezaslišano bratomorno zlo je našlo opravičila in moralne opore vprav in v prvi vrsti na straneh in v knjigah izdajalskega slovenskega tiska! Ali nam je treba zdaj še posebej naglašati težko in strahotno odgovornost tega dela slovenskega tiska, ki je stopil v službo laži, ffhailcmcave zveze z okupatorji Nadaljnji votivni izidi Zanimive izjave tajnika Miliajlovićevega osrednjega narodnega odbora pred višjim vojaškim sodiščem v Beogradu Beograd, 30. jul. Sodna obravnava proti članom tako imenovanega osrednjega narodnega odbora Draže Mihajloviča In poveljnikom njegovih vojaških enot se je nadaljevala včeraj dopoldne pred višjim sodiščem Jugoslovanske armade z zasliševanjem odborovega tajnika dr. Djure D juro vica, ki je s svojimi priznanji potrdil izdajo, ki jo je zagrešil Draža Mihajlovič napram narodu, in nraV tako osvetlil tudi izdajalsko delo jugoslovanske reakcije in emigracije. Ss&elovassfe z NemicI Pri zasliševanju je dal dr. Djuro-vič na predsednikova vprašanja zanimive izjave. O svojem prvem sestanku z Mihailovičem je izjavil: »Takoj sem uvidel, da Draža v pogledu našega notranjega položaja nima določene smeri, da lahko zavzame nepravilno stališče do Hrvatov in Slovencev in da mu ni jasno, kako bi se mogla Jugoslavija urediti federativno.« Djurovič je nato nadaljeval: »Ob koncu L1943 sem odšel k Draži, da bi ga povprašal, zakaj ni izkoristil kapitulacije Italije. Ob tej priliki sem mu rekel, da ga bo njegovo eventualno sodelovanje z Nemci, Nedičem in Ljotlčem drago stalo in da bo za njega porazno. Po sestanku z Dražo sem napisal brošuro »Cilji ravnogorskega gibanja«. Iz nje je'razvidno, kaj sem jaz mislil, in kakšna so moja politična na-ziranja.« — Nato so ga izpraševali o kongresu Mihajlovčevcev, ki se je vršil v vasi Babi. »Pri organizaciji tega kongresa nisem sodeloval. Najvažnejši organizatorji so bili dr. Živko Topalovič in predstavniki raznih političnih strank iz Beograda. Jaz sem bil po kongresu sprejet pri Mi-hajloviču kot novinar. Po kongresu se je Mjhajlovič mudil v črni gori In se je nekega dne znašel med Nemci in partizani. Nemci so hoteli uničiti naše in partizanske odrede. Z Rakovičevo pomočjo se je Draža spretno umaknil, pridobil pa je Nemce za to, da udarijo na partizane.« — »Ali ni to očiten dokaz za njegovo sodelovanje z okupatorjem?« je vprašal predsednik. »Da,« je oklevajoče odgovoril obtoženec, »toda to je bila majhna stvar«. — »Majhna?« je pripomnil predsednik, »to je bila vendar ogromna stvar! To je bila Sutjeska! To je bila peta ofenziva!« Na vprašanje, zakaj se po proglasu kralja Petra meseca septembra preteklega leta ni pridružil partizanom, je dr. Djurovič živahno odgovoril: »Tri leta nam je kralj govoril, da moramo biti z Dražo, nato nam pa je nenadoma ukazal, da naj se pridružimo maršalu Titu. Raje sem se odločil, da počakam na prihod ruske vojske in se pridružim njej.« »Predsednik: »Toda vi ste se še tudi po prihodu Rdeče armade sestajali z vodilnimi Mihajlovičevi-mi ljudmi in še nadalje delovali proti narodno osvobodilni vojski. »Da, danes, ko je vse končano, ko je mogoče stvari gledati jasno, uvidim, da sem grešil. Zato sem danes tu, je odvrnil dr. Djurovič. — »Priznajte, da ste sokrivec za vso prelito kri, za pogubo tisočev nedolžnih mladeničev, prisilno mobiliziranih v šuma-diji, za borbo proti edinicam narodno osvobodilne vojske? Namesto da bi svoje ljudi povedli v borbo proti okupatorju, ste jih nagnali, da zaščitijo odhod Nemcev,« je pripomnil eden izmed sodnikov. »Priznam, da sem za to moralno odgovoren. Jaz sem bil tajnik narodnega odbora, načelnik radijske postaje, M je pošiljala vesti v tujino in zato ne morem trditi, da sem nedolžen.« Zločini mlhajlovićevcev Razprava je bila nato za 10 minut prekinjena, nakar se je nadaljevala z vprašanji, ki jih je Djuroviču postavljal javni tožilec Srbije, Miloš Minič. S svojimi odgovori je dr. Djurič odkrival globino izdaje Draže Mihajloviča in njegovih sodelavcev. Javni tožilec Minič je vprašal-:, »Ali niste slišali že L1941., da so Dr^šini ljudje potegnili z voza partizanskega poveljnika Blagojeviča, enega naj boljših poveljnikov, ki jih je imela naša vojska in da so ga po strahovitem mučenju na zverinski način ubih?« — »Ničesar nisem slišal o tem,« je odgovoril dr. Djurovič. »Ali niste slišali od kmetov, da so mihaj-lovičevci izročili Nemcem nekoliko stotin ujetih partizanov v zamenjavo za streljivo in da so Nemci potem vse te ljudi v Valjevu postrelili?« — O tem nisem ničesar slišal.« — »Ali ste slišali, da so mihajlovičevtd polovili 20 deklet, ki so prišle iz Beograda in še niso bile porazdeljene v edinice, da so jih odvedli na Ravno goro in tam ustrelili«. »To mi ni znano.« —- »Ali ste slišali, da so leta 1943. Nemci in četniki pomorili veliko število partizanov in ljudi, ki so bili za narodno osvobodilno gibanje? Ali ste slišali, da so v istem času četniki mobilizirali veliko število mladeničev za borbo proti našim če- nazadnjaštva in zločina? Prepustimo pravično presojo te usodne odgovornosti narodnim sod:ščem. Kjauta tam?« — »Da, to sem slišal.« — »Ali ste to smatrali z«, sodelovanje z okupatorjem?« — »Ne, nisem!« — »Ali veste, da je dal poveljnik Rakovič v času, ko ste bili vi v njegovem stanu,- poklati v marcu in februarju nekoliko stotin ljudi v ljubiškem in tmavskem okraju.« Dr. Djurovič: »To mi ni znano!« Javni tožilec: »Ali ne uvidite, da je bilo vaše gibanje na škodo srbskemu ljudstvu, da je koristilo samo okupatorju in da je naš narod stalo mnogo življenj.« Djurovič: »Drama je konča- j na, zavesa je spuščena. Sedaj vidi- ] mo stanje, kakršno je. Brez dvoma je organizacija Draže Mihajloviča škodovala narodnemu odporu proti okupatorju.« Javni tožilec: »Ali priznate, da je bilo to sodelovanje izdajalsko?« — Djurovič: »Da! Avgusta 1.1944. nisem vedel, da obstoja sodelovanje med odredi Draže Mihajloviča in okupatorjem. Sedaj sem sam prepričan o tem.« Nato je dr. Djurovič pripovedoval, kak« je skušal preprečiti pokolje, ki jih je organiziral Rakovič, in navedel tudi naslednji odgovor, ki mu ga je dal Rakovič: »Jaz sem postavljen od Mihajloviča, da vzdržujem v teh okrajih red in da tudi za red odgovarjam. če se žele člani narodnega odbora vmešavati v moje posle, naj Mihajiovič nje postavi za poveljnike in naj sami vzdržujejo red.« Javni tožilec: »Ali Vam je znano, zakaj so »črne trojke« ljudi aretirale in ubijale?« Djurovič: »Vem, da so jih prijemali in ubijali z izgovorom, da so nasprotniki organizacije in vojske Draže Mihajloviča.« Javni tožilec: »Ali Vam je znano, zakaj so umorili Ljubinko Popovič iz Vape, mater sedmih otrok?« Djurovič na to vprašanje ni odgovoriL lasiajalska emigracija O delu londonske emigrantske vlade je dr. Djurovič na vprašanje javnega tožilca: »Kakšna navodila vam je prinesel od emigrantske vlade iz Londona Dražin poveljnik Lukače-vič?«, izpovedal: »Ko je prišel Lu-kačevič med nas, je bU eksotična osebnost. On 'je bU v Londonu na kraljevi poroki in se je tam razgo-varjal z vsemi politiki, ki so živeU v Londonu. Od Lukačeviča sem zvedel, da sta od vseh emigracij najslabši poljska in naša. Nikoli se ni vedelo, katera od obeh je slabša. Sicer pa ml je Lukačevič dejal, da uživa Dra-žino gibanje podporo vseh ministrov in vseh politikov razen Grola in Ou-briloviča. Cubrilovič je bil že pristaš partizanov, medtem ko se je Gral zadrževal še ob strani- Lukačevič je prinesel pozdrave vsem Mihajloviee-vim poveljnikom, Miša Trifunovič pa se je zanimal za položaj v državi in za mnoge svoje prijatelje. Kar se tiče onega odstavka v obtožnici, ki pravi, da nam je Lukačevič prinesel od Pu-ričeve vlade navodilo, da naj iazove-mo z Nemci manjše praske, da bi se na ta način prikazali kot borci za svobodo naroda, moram pripomniti, da meni Lukačevič o tem ni ničesar dejal, ker se je o vojnih stvareh na samem razgovarjal z Dražo in z dvema poveljnikoma. Ni izključeno, da jo njim prinesel takšna navodila.« ---- Mačkova politika »čakanja« j Nato je javni tožilec stavil še mnoga druga vprašanja obtoženemu Djuroviču v zvezi s politično organizacijo pokreta Draže Mihajloviča ter zatem dejal: »Omenili ste Mačka. Povejte nam, kakšne so bUe vaše zveze z njim?« Djurovič: »Ob mo- jem vstopu v Dražino gibanje sera stal na stališču enotne Jugoslavije, na stališču jugoslovanske ideje in sem menil, da je treba v prvi vrsti povezati ljudske elemente na Hrvat-skem z našim gibanjem. V ta namen smo napravili vse korake, da stopimo v zvezo z dr. Mačkom, Slišal sem, da je tudi on stal na stališču, da ni potreba napadati sovražnika, temveč da je treba počakati na konec vojne, ko nam bodo zavezniki prinesli svobodo. Jaz sem hotel vzpostaviti zvezo z dr. Mačkom in sem dal navodila ljudem, ki so bili poslani k nje-•mu. Medtem smo vzdrževali zvezo z inž. Košutičem in z gotovimi osebami iz Beograda in Zagreba, ki so bUi v zvezi z najbližjo okolico dr. Mačka.« Javni tožilec: »Kakšno vlo-' go je igral v Mihajlovičevem gibanju Tadej Sondermeier?« Djurovič: »Nekega dne se je pojavil v štabu Mihajloviča, ker je bil stavljen pod črko kot preizkušeni prijatelj in sodelavec Nemcev, torej kot kompromitiran človek. Protestiral sem, da bi se od njega zahtevalo kako sodelovanje. Mihajlovič mi je nato dejal: »Obsodbo nad njim bomo izvršili, ko bomo imeli priliko. Sedaj nam on mnogo koristi, ker je v vohunski službi in nam daje dragocena obvestila.« Javni tožilec: »Kdaj je imel Mihajlovič sestanek z Nedičem in Dragom Jovanovičem, o čemer se je tako mnogo govorilo v času okupacije?« Djurovič: »Od učitelja Ljubiše Nikitoviča sam zvedel, da je šel skozi Valjevo sprevod luksuznih avtomobilov. To je bil Nedič, ki je šel s svojim epiem-stvom na sestanek z Mihajlovičem. Potem se n!sem Več sestal z Mihajlovičem in ga nisem mogel ničesar g tem vprašati. Rakovič ml je poz neje potrdil, da je prišlo dp tega sestanka, vendar niti sam ni vedel, kdo je sestanek organiziral. Kar se tiče sestanka Draga Jovanoviča z Mihajlovičem, vem samo toliko, da je Jovanovič napovedal Draži vrsto neumnosti Poleg drugega je dejal, da je dosegel sporazum z Nemci, da se umaknejo z Balkana, in še marsikatere neumnosti« Nato je na vprašanje javnega tožilca dr. Djurovič pripovedoval, kako je meseca septembra, ko je potoval v. Topolo, pri svojem prehodu skozi Satorojo videl med seboj pomešane Nemce in četnike. Tedaj mu je bilo jasno, da'obstoja sodelovanje med četniki in Nemci proti narodni osvobodilni vojski. Dr. Djurovič je pri razpravi priznal, da je poslal v tujino preko radia izjavo Draže Mihajloviča, ki je bila stvarno odgovor na izjavo angleškega državnega podtajnika Lawa Richarda v gornjem domu, da bo Anglija pošiljala večjo pomoč vojski maršala Tita, manjšo pa vojski Draže Mihajloviča, ker partizani stalno vodijo ogorčene borbe proti okupatorju, dočim se Mihaj-lovičevi ljudje često vzdržujejo borb. Prav tako je dr. Djurovič priznal,, da ta izjava Draže Mihajloviča, ki jo je sam sestavil, ne odgovarja resnici in da je bila poslana v tujino z željo, da se prikaže vojska Draž.e Mihajloviča kot vojska odpora v deželi. Niti izdajstva vodijo v tujine Na vprašanje, kakšne zveze je poskušal Draža Mihajlovič vzpostaviti v Rumuniji, je dr. Djurovič odgovoril: »Nisem bil navaden vojaški po-‘ veljnik, ki misli samo na danes, temveč sem gledal naprej. Mislil sem tudi na dneve, ki bodo nastali po osvobojenju, na položaj, kakršen bo tedaj v naš: državi, in sem hotel zavarovati našemu gibanju tudi podporo v tujini. Preko svojega sorodnika d-pL 'pravnika Branka Maksimoviča sem poskušal vzpostaviti zveze z manjšino v Rumuhiji Ker sem vedel, da je njegovo gibanje demokratično in opozicionalno, sem se hotel približati njemu in njegovim ljudem. Branko Maksimovič je odšel v Temišvar in v Bukarešto.« Na vprašanje, ali je sknšal vzpostaviti kakšno zvezo z neko skupino v Albaniji, je dr. Djurovič odgovoril, da mu ni bilo znano, da obstoji v Albaniji skupina 700 do 800 oboroženih ljudi, ki ni priznavala izdajalske albanske vlade nepartizanov. Slišal je, da so bile vzpostavljene zveze s poveljniki gotovih albanskih odredov, ki so bili v okupatorjevi službi in ki so vodili borbo proti partizanom, toda o tem ne ve ničesar točnega. Javni tožilec: »Zakaj torej tedaj niste hoteli vzpostaviti zveze tudi s partizani? Zakaj ste skušali pridobiti muslimane?« Djurovič: »Ko sem slišal, da vršijo četniki v Bosni in Hercegovini pokolje med muslimani, sem proti temu protestiral in sem trdil, da nas bo to drago stalo. Dodal sem, če hočemo imeti muslimane na svoji strani, moramo postopati z njimi tako, kakor .postopajo partizani Zato so partizani tudi uspeli, zato so tudi zmagali, ker so postopali človeško.« Javni tožilec: »Ah vam je znano, da so četniki izvršili pokolj v vasi Vranjicu?« Djurovič: »Da. Govorilo se je, da je tega kriv poveljnik Trifunovič. Zaradi tega je bil zamenjan, toda pozneje se je zopet vrnil na svoje mesto. Odredili so preiskavo in krivci bi morali biti kaznovani. Toda do tega ni prišlo.« Dr. Djurovič je še enkrat izjavil, da se je prepričal, da so Draža Mihajlovič in njegovi poveljniki sodelovali z Nemci in da je v zadnjem času meseca septembra poskušal, da to zvezo prekine. Nato je b'la razprava prekinjena in se je nadaljevala popoldne. Okraj Sv. Lenart Izid nedeljskih vplitev v krajevne NOO v okraju Sv. Lenart je naslednji: volivni upravičenci oddanih glasov v odstotkih 1. Selce 382 382 100 2. Spodnja Voličina 297 265 82.5 3. Korena 454 443 Í .2 4. Rogoznica 106 106 100 5. Jablance 222 212 95.5 6. Zimica 219 195 89 7. Žikarce 231 229 99.13 8. Gočeva 167 163 97.65 9. Biš 182 175 97.1 10. Goma Voličina 291 283 97.2 11. črmljenšak 385 37U 9&3 Okraj Slovenska Bistrica Izid nedeljskih volitev v krajevne NOO v okraju Slovenska Bistrica je naslednji: volivni upravičenci oddanih glasov v odstotkih 1. Zg. Polskava 827 792 98 2. Zg. Ložnica 291 277 95.5 3. Sv. Martin na Pohorju 493 314 83.3 4. Zg. Bistrica 707 644 91 5. Volčina 287 209 72.83 6. Hinje 461 387 84 7. Šmartno 502 413 82 Proses proti Petainu ' Zasliševanje generala Weyganda, vrhovnega poveljnika oh času francoskega poraza Pariz,' 31. jul. Prva priča v pro-1 Weygand je opisal nato dogooxe, cesu proti maršalu Petainu, M je hi- ki so vodili k premirju. »Dne 5. jula danes zaslišana,, je bil 45 letni nija je bil položaj žalosten. Nemška j električar Marcel Paul, druga priča ofenziva na rekah Aisne in Somme •pa Paul Arrighi, 501etni inženjer, se je pokazala za uspešno. Naše čete ki so ga aretirali leta 1943. in po- so se borile do zadnjega, toda brez : slali v Buchenwald. »Nikdar ne bom zadostne podpore in orožja. Manjka-1 odpustil Petainu,« je dejal, »ker me lo nam je 61 divizij, če računamo niso zaprli Nemci, ampak tako ime- belgijsko armado zraven. Cvet fr annovani Francozi, Petainovi milični- j coske armade je bil zajet v Belgiji. . ki, ki so me mučili.« i Imeli smo samo 400 letal, od teh j Najvažnejša priča današnjega dne- ' samo 60 lovcev. Tedaj sem ukazal va je bil general Màxime Weygand, našim četam, naj se zagrizeno bore. ki je bil ob času francoskega poraza Cete so se dobro borile. Toda 6. ju-lÿta 1940. vrhovni poveljnik. Wey- nija so Nemci globoko prodrli. 8. ju-gand je smešil misli o zaroti med nija je bila ogrožena spodnja Sema, njim in Petainom. Dejal je, da je Od tega časa dalje Reynaud m bil redko kdai videl Petaina, ko pa se več z menoj. Govoril je o utrditvi je začela vojna, je bil v Siriji, Pé- ! v Bretanji in o ameriški pomoči, tain pa v Madridu. Ostro je napadel Dne „ 21. maja sem preko nemške Reynauda, francoskega ministrskega fronte obiskal belgijskega kralja, predsednika ob času zloma Francije, ¡ Uspelo mi je prepričati kralja, da , ki je prejšnji teden pričal proti Pè- ; ne snuje prave strategije. Ob mo-tainu in je bil danes navzoč v dvo- ! jem povratku v Pariz se je vršila rani. »Kakšno pravico Ima Reynaud, seja vojnega odbora v Elizejski pa-dvomiti o mojem patriotizmu?« je lači. Razložil sem svoj podrobni nadejal. »Sprejel sem Reynaudovo po- j črt. Bil je popolnoma odobren. Wey-vabHo, da prevzamem vrhovno po-' gand je zatem obširno govoril opre-veljstvo, ne da bi videl Pétaina. Ne mirju in o položaju ter razgovorih morem razumeti, kako me je Rey- pred premirjem. Onim, ki so na-naud, prešibek, da bi sam nosil bre- i sprotovali v tistem obupnem položa-me, maja leta 1940. pozval na od- ! ju premirju, ki so govorili o časti, je govorno mesto, zdaj pa napada moj Weygand dejal: »čast pripada onim, patriotizem in mojo čast.« »Chur- ki se bore, ne pa onim. ki posedajo chili in Reynaud sta docela odobrila j v naslonjačih in gledajo.« moj načrt za napad,« je dejal Za- j »Laval je bil,« kakor je dejal nikal je, da bi bil on prvi, ki je za- Weygand, »Pètamov zli duh.« »De-hteval premirje. »Besedo premirje jal sem Lavabi, da hodi po napačni ' sem slišal prvič, ko so jo izgovorili poti, da so Nemci vojno izgubili in člani vlad« na vojnem svetu 25. ma- da je 80 odstotkov Francozov proti ja. BoriT sem se in nisem prav nič njemu.« Laval je odgovoril: »Ne 80, : mislil na premirje. Francoska arma- j ampak 98 odstotkov. Toda jaz bom : da, ki je bila slabo oborožena, se je osrečil Francoze kljub njim samim.« borila do zadnjega možnega trenut- j Pri nadaljevanju zaslišania je poka. Pétain mi ni dejal, da moramo j segel vmes tudi Reynaud. Bilo je go-prenehati z bojem. Če bi mi to de- vora o zadržanju francoske moma-jal, se ne bi strinjal.« »če bi verjel rice. Reynaud je napadal Pétaina in j v poraz Britanije,« je dejal Weygand, i Weyganda zaradi njune politike, kar ■ »ne bi vztrajal na tem, da pogoji i se tiče mornarice. Razprava se je ! premirja ne smejo zadeti francoske ' dotaknila tudi potopitve francoske i mornarice. Naše armade so se borile ' mornarice v Toulonu 27. novembra do zadnje možnosti človeške vzdrž- ; 1942. Tu se je v razpravljanje vtak-! ljivosti. če je bila armada poražena, ! nil tudi Pétain, ki je dejal, da je i kaj smejo potem mene imenovati lo- ! ukaz za potopitev veljal ves čas, do-pova ? Tega nočem sprejeti. Jaz sem kler ni bil končno izvršen. Reynaud . bil tisti, ki je bral leta 1918. pogoje : je ponovil svoje mnenje. »Bistveno I za premirje. Ali si torej ne morete ; predstavljati moje bolečine, bo je bilo leta 1940. treba prositi za j>re->?< Nma svdÉa vlada Stockholm, 1. avg. Kralj Gustav je objavil včeraj novo vlado, katere predsednik je Albin Harasson in zunanji minister Oesten Unden. Objava je bpa izdana takoj p«> -o -pu-, statvi švedske koalfixS'jske ' e ki je bdia sestavljena pred 5 in ppl leta- »Učita« o profcovj;tsfci kampanji y Italiji Rim, 1, avg. (Tass.) List »Undlta« razgalja protisovjetsko kampanjo nekaterih italijanskih dnevnikov. List piše: »Italijansko ljudstvo, Id ve, kaj dolguje ves svet in Italija junaštvu Rdeče armade in modrosti sovjetske vlade, čuti veliko ljubezen do Sovjetske zveze. Zaradi tega vsi tisti, ki dandanes znova začenjajo fašistično politiko obrekovanja in napadov na Sovjetsko zvezo, ne žalijo samo čusterv italijanskega ljudstva, ampak otežkečajo tud; mednarodni položaj Italije in ovirajo njeno obnovo.« Mladinci in mladinke! Posvetite svoje moči preskrbi levežev Ib . vojnih sirot dejstvo je,« je dejal, obrnjen k Wey-gandu, »da ste odtegnili taboru zaveznikov drugo najmočnejšo mornarico na svetu.« Angleški parlament se ho sestal 15. avgusta Beograd, 1. avg. (Tanjug) Po poročilu agencije Reuter je bilo. v Londonu objavljeno, da bo svečana otvoritev angleškega parlamenta 15. avgusta Kralj Jurij VL bo otvori! novi parlament z govorom. Razglas o otvoritvi parlamenta prav nič ne vpliva na priprave za pričetek njegovega dela. Novo izvoljena spodnja zbornica se bo sestala naslednjo sredo, ko bo svečano .prisegla. Britanska komunistična stranka, B šteje 60.000 članov, je danes objavila, da bo podpirala novo laburistično vlado pri »izvajanju velikih socialnih izprememb in politike mednarodnega sodelovanja«. Komunisti so v izjavL ki jo je danes objavil njihov Izvršni odbor, dostavili, da mora ljudstvo ostati na straži zoper dejanje politične in gospodarske sabotaže, ki bi jo skušali izvajati velekapitalisti, bančniki in zemljiški posestniki. Vzgona organizacija Združenih • narodov 1. avg. Reuterjev diplomatski dopisnik poroča: 51 združenih narodov je bilo pozvanih, naj pošljejo svoje zastopnike na londonsko konferenco 1. novembra, kjer bodo razpravljali o ustanovitvi vzgojne in kulturne organizacije Združenih narodov, ki bo delala pod okriljem socialnega in gospodarskega sveta nove organizacije Združenih narodov. Pred-j log je izšel iz konferenc zavezniških ministrov za vzgojo, ki so v Londonu atad vojno razpravljali o obnovi knjig. knjižnic in vzgojnih prilikah ▼ osvobojenih deželah. Po osnutkih predlogov, ki so bili objavljeni, je glavni namen nove organizacije medsebojno razumevanje in spoznavanje 'življenja, kulture, umetnosti in znanosti vseh narodov sveta kot osnova za učinkovito mednarodno organizacijo in za možnost, da se med vsemi narodi sveta razširi celotno svetovno znanje in kultura. Novembrska konferenca bo imenovala glavnega ravnatelja izvršni odbor in tajništvo ter verjetno tudi začasno komisijo za uvodne naloge. ŠIRITE TISK Osvobodilne fronte'. StOYENSK! poiocifAieo Delegatom za L kongres JNOF v Beogradu ln članom AVNOJa v Sloveni)!! Sporočamo, da bodo odpotovaB delegati iz Slovenije na L kongres JNOF Jugoslavije v Beogradu in člani AVNOJ-a na zasedanje s posebnim vlakom v petek One J. avgusta ob 5. zjutraj iz Ljubljane, glavni kolodvor (in ne ob 5* *15« kakor Je bilo pr vstaj javljeno) Izvršni odbor Osvobodilne fronte in Predsedstvo SNOS-a Pred prvini kongresom Enotne narodno-osvo&odilne fronte Fred prvim kongresom Enotne narodno osvobodilne fronte v Beograda je dal pravosodni minister v zvezni vladi Jugoslavije tov. Frane Frol dopisniku beograjske »Borbe« naslednjo izjavo: Osnovanje Enotne narodno osvobodilne fronte je bilo zgodovinsko dejanje, ki nikakor ne zaostaja za največ jirni in najsvetlejšimi vojaškimi in političnimi dogodki narodno osvobodilne borbe. Iz tega izhaja, da Je Enotna narodno osvobodilna fronta borbeni organ narodno osvobodilnega gibanja in da njeno delo z uspešno dovršitvi-jo narodno osvobodilne vojne ni prenehalo. Ravno nasprotno. Mislim, da bodo z osvoboditvijo pomen, vloga in delavnost Enotne narodno osvobodilne fronte prišle prav tako do polnega pomena in važnosti. Enotna narodno osvobodilna fronta bo odigrala li ima nalogo, da odigra odločilno vlogo ravno danes. Postati mora javna tribuna najširših narodnih slojev v vseh vprašanjih izgradnje naše narodne oblasti in pri obnovi v teku vojne poškodovane države. V okviru Enotne narodno osvobodilne fronte se ustvarja, oblikuje in dobiva stvarno podobo narodna volja, namreč potrebe, težnje in zavest širokih narodnih slojev. Samo na ta način bo vedno in ob pravem času državno vodstvo obveščeno o tem, kar ni dobro, kar je treba odstraniti ali spremeniti ter nadomestiti z nečem boljšim in potrebnejšim. Brez tega ni dobre državne uprave, ni napredka, niti blaginje, torej ni pravilne izgradnje narodne oblasti, niti obnove domovine. MI lahko upravljamo samo tedaj, kadar pravilno izražamo tisto, česar se narod zaveda. Brez tega je nemogoče dobro narodno vodstvo; brez tega bi naš stroj razpadel Narodno osvobodilno gibanje se noče vrniti k staremu. Vse staro mora prenehati, vse staro se bo tudi odstranilo, pa naj bo to v kakršni koli obliki. Borba se je bila za svobodo, kar pomeni za gospodarsko ln politično svobodo, za resnično demokracijo ln socialno pravico širokih slojev delovnega ljudstva. Izkušnje so pokazale, da vsega tega prej ni btk>. Izkušnja je pokazala pot In način, kako je treba te dlje doseči ln jih oživotvoriti. Sedaj smo šele na poti k dosegi teh ciljev. Preživeli smo vojno, kakršne v po. gledn strahot in brezumnega razdejanja Se ni bilo. Posledice te vojne bodo čutili še pozni rodovi. Ml smo država, ki je sorazmerno največ trpela v tej vojni. Odstranitev zla ki ga je zapustila vojna, ne more biti delo poedindh glav tn rok, niti malih, drobnih, krajevnih ali pokrajinskih organizacij. To lahko Izvrši — ln bo izvršila, o tem ni nobenega dvoma — samo ogromna, široka, vseobsegajoča organizacija delovnih ljudskih vrst Za veliko delo so potrebne tudi velike sile. Takšna stvarnost zahteva z nujnostjo naravnega zakona tudi ustvaritev take organizacije, kakršne pri nas še nismo imeli. Po drugi strani pomeni to odstranitev organizadj starega tipa, v kolikor sploh obstojajo, ne morda zaradi nekakšne no-votarske muhavosti nerazumnih zmagovalcev ali rušiteljev dobrih tradicij, marveč zato, ker so stare organizacije izgubile pravico do obstoja, ker so se preživele. In še veC: s takšnimi organizacijami ni mogoče ničesar začeti. One niso nič drugega kakor staro zarjavelo orodje, zavora in ovira narodnega napredka. Od njih pa do umazanega sabotiranja pridobitev narodno osvobodilne borbe, obnovitve države ter izgradnje narodne oblasti — rti niti korak. Zato je naloga danes: vsi v Enotno narodno osvobodilno fronto, vse za Enotno narodno osvobodilno fronto; za vse, kar je poštenega, domoljubnega in naprednega, je v tem gibanju dovolj narodnega dela in tudi dovolj prostora. Enotna narodno osvobodilna fronta, skovana v ognju narodno osvobodilne borbe, je izvršila naloge, ki so se takrat pojavljale pred njo. Izgnan je bil okupator, uničeni so njegovi domači hlapci, naši narodi so nacionalno svobodni in bratsko enakopravni. Da bi bile naša demokracija, enakopravnost, narodne pravice in svoboda ojačane, da bi se mogle razvijati in stalno napredovati, da bi se naša nova država izgradila in njena izgradnja utrdila, da bi se država obnovila In preporodila v, vseh oblikah družabnega življenja — v ta namen je potrebna organizacija, kakor je Enotna narodno osvobodilna fronta. Zato se Enotna narodno osvobodilna fronta ne da zamenjati. Danes je narodni oblasti potrebnej-ša nego kdaj koli prej, pa naj kolikor hočejo "licemerno sučejo oči domači in tuji lažni demokrati, katerim je Enotna narodno osvobodilna konta trn v peti. Ti lažni demokrati ne javkajo zaradi naroda in njegovih pravic, temveč zaradi sebe ln svojih koristi. Lažnim prijateljem ljudstva in bankroterjem resnično ni mesta v splošni narodni, demokratski, napredni politični organizaciji, kakršna je Enotna narodno osvobodilna fronta. Zaradi tega se je radu jejo vsi častiti in dobri sinovi te države, katerim ne pomeni blaginja in sreča naroda samo firme in okraska. Radujejo se ob prvem kongresu Enotne narodno osvobodilne fronte, ki bo prve dni avgusta v Beogradu. Spominska svečanost za padlimi notfnar)! v Zagrebu Obvestilo Izvršni odbor Osvobodilne fronte javlja, da bo četrti kulturni plenum OF danes, 2. avgusta, ob 10 dopoldne v dramskem gledališču v Ljubljani. Preložitev plenuma se je izvršila iz tehničnih razlogov. Dnevni red ostane neizpremenjen. Obisk Prešernovega doma na Vrbi bo v petek, dne 3. avgusta dopoldne. Na nedavnem zasedanju hrvatake-ga Sabora je imel predsednik narodne vlade hrvatske dr. Vladimir Ba-karič obširen govor o pomičnih razmerah in o delu vrhovne državne Uprave na Hrvafcskem, v kafterem je podrobno obravnaval tudi odnos ka-toh&eh cerkvenih krogov do nove pohtace. Med največje ovire za mobiliziranje ljudskih množic, ki naj ustvarijo to utrdijo narodno edmstvo, je rekel med drugim, se vam utegne zdeti nenavadno velik direndaj o odnosih med cerkvijo in državo. Ne bi rad ponovno govoril 0 našem stališču do katoliške cerkve to o naSSh pogledih na ureditev odnosov med cerkvijo to državo. Naše osnovno načelo je bBo Izraženo v sklepih tretjega zasedanja ZAVNOH-a — načelo svobode vesti, načelo, ki je za nas svetanja to M ga bomo spoštovati. Ml nismo poizkušali, kakor bS nekateri radi prikazali, organizacijo naše katoliške cerkve oddaMki od Rima. Naravno, v verskem pogleda je to ena enotna organizacija, o tem ne moremo razpravljati. Toda ko smo zahtevali, da moara bttrt naša duhovščina naešonai-na, nrisKm, da smo JmeK pravico, da to zahtevamo, ker te zahtevamo od vsakega državi jama to se to nikakor ne protivi niti naukom vere narti naukom kaboHštoe cerkve. Glavna kampanja, lm se je zadnji čas razvila, je vprašanje verouka v BhK. Po oenovnera načeto svobode vesti mera biti verouk v šotah neobvezen. V tej naši domovini dolgo ni bdto porotne verske svobode. Za časa Avstro-Ogrske so bili primeri, ko BO posamezne prinadnik? neke vere nasilno tfrali v drugo. Ta tradicija vsrtodh pregonov, verske nestrpno-f+t ^0 «joeegia. svoj višek pod nemško Beograd, SL julija (Tanjug) Včeraj je bila v Kovinarskem domu v Zagrebu spominska svečanost za padlimi novinarji v narodno osvobodilni borbi in žrtvami fašistično-ustaške strahovlade. V imenu novinarskega društva Hrvatske je podpredsednik šehovič, glavni urednik »Vijesnika«, v svojem govoru med ostalim de.nl: »V osvobodilnem gibanju so videli borci novinarji edino rešitev pred fašističnim okupatorjem in edino silo, ki bo zmožna osvoboditi ljudstvo tudi od domače reakcije, ki se je takoj stavila v okupatorjevo službo. Strah pred borbeno zavednostjo naših naprednih novinarjev in njihovo iskreno privrženostjo narodu pojasnjuje tudi mržnjo, s katero jih je domača reakcija preganjala že pred okupacijo naše dežele. Že Mačkovi vladi so bili novinarji, ki so se borili za resnico, nadležni. Zato ni bilo slučajno, da je izdajalec Maček zaprl v svoja koncentracijska taborišča tudi nekatere od naših tovarišev, ki jim danes izkazujemo čast, ki jih je po okupaciji hladnokrvno in preračuna- no izročil ustašem. Od borbe jih niso odvrnile množične aretacije in močenja rodoljubov v zagrebških zaporih, ubijanja v Maksimiru, obešanja in česta odpeljevanja družin v taborišča. Novinarji borci eo se jeklenih ▼ borbi in izpolnjevali mnogoštevilne naloge v ilegalnih listih s tem, da so pravilno obveščevali narod o dogodkih na bojišča. V ognju borb, v gozdnih tiskarnah in v neposredni bližini sovražnikovih oporišč je bil ustvarjen nov, pravi ljudski tisk, ki je bodril in organiziral borbo. Ta narodni tisk nima za sabo nobenega novinarskega koncerna, ne interesov bogatih posameznikov, temveč borbene ljnd-eke množice, katerim je služil in ki jim bo vedno slnžiL Znatno število teh novinarjev je dalo svoje življenje v borbi za svobodo svojega naroda. Oni so umirali v borbenih vrstah s puško v roki, skrušeni od velikih težav partizanskega življenja in dajali svetle junaške zglede, kako se mora živeti in boriti za pravično stvar svojega naroda.« Romanja k Mariji Bistriški okupacijo za časa Paveliča. Takrat so bili Srbi in pravoslavni izven zakona, bili so prisiljeni, če so si hoteli rešiti življenja prestopiti v drugo vero. To stanje verske nestrpnosti je v deželi trajalo do zadnjih dni, ml pa hočemo storiti vse, da bo svoboda vesti tud: tu popolna. Ne bomo dopustili, da bi se verski pouk vršil med onimi, ki tega ne marajo ali kr so druge vere. Vsakdo se lahko uči verskih naukov, hoče. kolikor hoče to kjer hoče, siliffi pa ne bomo nikogar. Zato je verouk v šolah neobvezen. Po tem je predsednik dr. Bakarič prešel na vprašanje nekaterih verskih manifestacij, W so v navadi, čeprav jih ni zahteval nikak verski imperativ: Brez ovir in šikan smo do-vciili procesije k Materi Bož£ Bistriški Po podatkih, ki jih imamo, je romanje uspelo, mnogo ljudi se je tam seslo. Tolikšno število prisotnih samo dokazuje, da Je bda večja svoboda pri udeležbi tega romanja, kakor je bila kdaj kolfi v zadnjih štirih letih. Mi nismo določili nikakih omejitev za udeležitev romanja. Najboljši dokaz temu je dejstvo, da raapoifigam z izjavami najvišjih cerkvenih krogov, ki pravijo, da je bila večina udeležencev iz onto ustaških krogov, ki so pobegnili, ae skrivajo aii se nahajajo po taboriščih. Vsi so prejeli od nas dovolftofrce, da so lahko šli na romanje. Ml smo dovolili te procesije ne glede na mano sam dejstvo, da se je od neke stra-to organ&šrarta tam kampanja proti narodni dblastl, kampanja, Id je bila v prvi vrsti za ustaše. Vkljub tem pojavom na tem romanju še dalje dovoljujemo takšna romanja, o katerih prav talio verno, da se na' njih pripravljajo podobne manifestacije. črna gora na prvem kongresu JNOF-a Cetinje, 1. avg. (Tanjug.) V črni gori so v teku priprave za prvi kongres Enotne narodne osvobodilne fronte Jugoslavije, ki bo 5. avgusta v Beogradu. Te dni je bila na Cetinju seja Izvršnega odbora Enotne narodno osvobodilne fronte črne gore, na kateri je tajnik Blaže Jovanovič . prikazal pomen prvega kongresa Enotne narodne osvobodilne fronte, ki bo v dobrt mirne izgradnje to obnove naše domovine, v času dela, ko je narodna oblast preko svojih ustanov čvrsto postavila osnovne pridobitve, ki jih bo Enotna naredna osvobodilna fronta kot enotna poli tična organizaci ja skrbno očuvala. P0 poročilu se je razvila diskusija, v katero so posegli člani Izvršnega odbora. Prikazano je bilo uspešno dalo Enotne narodne osvobodilne fronte črne gore, kakor tu<& pomanjkljivosti. Ob koncu je Izvršni odbor izbral 35 predstavnikov okrajev iz vseh krajev črne gore, ki bodo v imenu Enotne' narodne osvobodilne fronte črne gore prisostvovali prvemu kongresu v Beogradu. Jsihn Amery pred sediščem London, 3i. jul. V ponedeljek je stopil John Amery, 33 letni sin bivšega koalicijskega ministra in državnega tajijika za Indijo, ^ drugič pred policijsko sodišče v Bow Stree-tu, obtožen veleizdaje. Obtožnica navaja, da je bil John Amery med 22. julijem leta 1941. in 25. aprilom 1945. pristaš sovražnikov izven angleškega imperija zlasti v nemškem in italijanskem področju ln v tistih delih Evrope, ki so jih zasedb in nadzorovali sovražniki Anglije, kar nasprotuje zakonu i izdaji iz leta 1351. Dokazano je, da je obtoženec v imenu sovražnika pozival britanske državljane, vojske in civiliste, ki so bili internirani v Franciji, naj se pridružijo vojaški sili, ki jo je nazaval »Legija sv. Jurija«. Pri svojih poizkusih, da bi pridobili vojake, je obiskal internacijsko taborišče v Saint Denisu ln pozival britanske državljane, ki po bili tam internirani, naj se pridružijo tej legiji ter jim zagotavljal, da bodo uporabljeni samo proti sovjetski armadi, ne pa proti lastnim rojakom. Med literaturo, ki so jo razdeljevali v tem taborišču, je bil tudi Prodaš, v katerem se je navajalo, da je 150.000 britanskih državljanov zaprtih v lastni deželi, ker so se izjavili proti tej »bratomorni vojni«. Proglas nadaljuje: »V mejah vojaških možnosti se bo borila Jegija sv. Jurija skupno z nemškimi in finskimi četami. Britansko zastopstvo v Berlinu formalno jamči vojakom vseh činov stalna in dobra mesta v britanski upravi in prednost v kakršnih koli drugih zaposlitvah, ko bo mir podpisan, ali pa možnost, da bodo tvorili efito britanske armade. Stotine vojakov so se že prostovoljno prijavile za vstop v legijo in mnog« britanskih letaj je že prešlo k nam. Imamo namen napisati novo stran v zgodovini britanskega imperija. Nikdar n« bomo sužnji plutokratov niti tiranije.« Amery, dne 20. aprila 1943.« Javni tožilec poudarja, da je imel Amery tudi propagandne govore v korist sovražnika m sicer na- Norveškem’ v Franciji, Belgiji, Jugoslaviji in Italiji. Prestopki tretjega razreda so bili vrsta radijskih oddaj. Amery, ki ni priznal, da je kriv izdaje, bo sojen od osrednjega sodišča. Dan razprave še ni bil objavljen. Finci zahtevajo obsodbo vojnih zločincev London, 29. jul. Finsko ljudstvo zahteva, da pridejo čimprej kot vojni zločinci pred sodišče: bivši prezident Risto Rity, bivša ministrska predsednika Rangel in Linkomles, bivši minister Taner in bivši poslanik v Berlinu Kivlmaski. DARUJTE za partizanske ranjence! četrti kulturni plenum Osvobodilne fronte Izvršni odbor Osvobodilne fronte obvešča vse povabljence in javnost, da je bil primoran zaradi napake v organizaciji preložiti četrti kulturni plenum OF od 1. avgusta na ČFTRTF.K, 2. AVGUSTA OB 10. DOPOLDNE V DRAMSKEM GLEDALIŠČU V LJUBLJANI. Prosimo vse tiste, ki so prejeli povabilo, da to spremembo vzamejo na znanje in da se z gotovostjo danes udeleže plenuma. Nadalje vabimo tudi vse ostale, ki vabil niso prejeli, ki pa se zanimajo za kulturni plenum, da se ga prav tako udeleže. Dnevni red je naslednji: četrtek 2. avgusta ob 10. dopoldne: 1. Otvoritev plenuma; 2. Pozdravi; 3. Ferdo Kozak: Domovinska vojna in kultura; 4. Josip Vidmar: Slovenska kulturna dediščina in osvobodilni boj; 5. Juš Kozak: Novi viri slovenske kulturne tvornosti; 6. Edvard Kocbek: Narodno-osvobodilna borbam svetovni nazor; 7. France Kidrič: Znanost v Sovjetski zvezi; 8. Resolucija slovenskih kulturnih delavcev. Petek 3. avgusta dopoldne: Obisk Prešernovega doma v Vrta. Množični zbor volivcev v Kamniku Lahke pa rečem«, da organizatorji tokrat lahko računajo na vse «nJr«n-ake posledice. Vkljub vsem težkim besedam, M sem jih tu rekel, je zakijučil predsednik, pa lahko izjavim, da se odnos med cerkvijo to državo obnaša na boljše, Najdaljša seja »Velike trojice« Berlin, 1. avg. Veliki trije — ge-neraiistaiua Stiailto, predsednik Truman to ministrski predsednik Attlee so se včeraj posvetovati tri to pc’! ure. To je najdaljša seja, ki se jo imeli dosedaj. London. 1. avg. Predstavniki treh velesil so včeraj po Stalinovi bolezni zopet začeli razgovore v Potsdamu. Pričakuje se, da bo danes končni'»sestanek. Po koncu konference bo Truman odletel v Plymouth, kjer se bo sestal s kraljem Jurijem. Nato bo na križarki »Augusta« odpotoval domov. Kratke vesti Na' Dunaj so prispele prve skupine ameriških, britanskih to francoskih predstavnikov, da se dogovore glede skupne okupacije. Osrednji del Dunaja bo mednarodno področje pod skupnim nadzorstvom zavezniške komisije za Avstrijo. Poljska Akademija znanosti Je imela svoj prvi sestanek v Krakovu. Sovjetski znanstveniki vodijo Izkopavanja v kraljevem gradu v Koe-nigsbergu, da bi odkrili kulturne In zgodovinske spomenike, ki so jih hit-lerjevcd ukradli Iz muzejev to zgodovinskih zbirk v Sovjetski zveri. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš je podpisal odlok o nastanitvi Čehov, Slovakov to drugih slovanskih posestnikov na posestvih, I ki so bila «aplenjena Nemcem in dru-! gim sovražnikom države. V prvi vr-' stt bodo upoštevani oni, ld so se odlikovali v narodno osvobodilnem boju. Glavni urednik moskovskega Usta »Trud« je priredil tiskovno konferenco, na kateri se je zastopstvo ru-munskJh sindikatov, ki se mudi v Sovjetski zvezi, sestalo s sovjetskimi I’ to inozemskimi novinarji. Predsedmštvo vrhovnega sveta i SSSR je za vidne znanstvene uspe-' he, ki imajo velik pomen za državo, i podelilo Borisu Zbarskemu, članu [ Akademije zdravniških znanosti v i SSSR, naslov Junaka socialističnega I dela. j Glavni ravnatelj UNRRA-e Her-, bert Lehman je prispel z letalom iz Neaplja v London na tretje zasedanje ' sveta UNRRA-e, ki se bo pričelo 7. avgusta v dvorani londonske grofije. Predsedstvo AVNOJ-a je odlikovalo z redom bratstva to edinstva 1. stopnje dr. Svetozara Rittiga, župnika c«rkve sv. Marka v Zagrebu to člana predsedstva ZAVNOH-a. Dopisnik agencije AFP javlja, da je Ml belgijski novinar Robert Paulet obsojen v dosmrtno ječo zaradi so-' delovanja v listih »Sassandre« in »Nouveau Journal«, v kateri je poveličeval »novi red«. Sovjetsko sindikalno zastopstvo, ki na povabilo kongresa industrijskih sindikatov (CIO) potuje po Združenih državah Amerike, bo obiskalo Chicago, Detroit, Philadelphio, New York in Pittsburg, industrijska središča Združenih držav Amerike. V Rio de Janeiru je izbruhnila splošna stavka telegrafistov, ker so nekatera brzojavna podjetja odklonila zahtevo po višjih plačah. Reuter poroča, da so kitajske čete prodrle v Kveiling, bivše ameriško letalsko oporišče v pokrajini Kvang-: si, 400 km sevemozapadno od Kantona. V mestu divjajo krvavi poulični boji.' Admiral Nimitzo javlja, da so letala 3. ameriškega brodovja In britanskih edinic v petek ponovno naj-padla področje notranje Japonske. Poročilo dostavlja, da je bilo potopljenih to poškodovanih pri operacijah na morju 35 ladij s skupno 22.000 tonami. Med operacijami na kopnem : je bilo uničenih 9 lokomotiv to 20 hangarjev ter skladišče bakra pri i Saganosekiju. Sovjetski veleposlanik Kostilev je obvestil italijansko vlado, da namerava Sovjetska zveza takoj odpreti generalne konzulate v Milanu in Napulju to konzulate v Genovi in Benetkah. i Največje baltsko .pristanišče Liba-va je bilo popolnoma obnovljeno. Sprejelo je že 3 prekomorske ladjej ki so pripeljale tovore za Ubavo. češkoslovaška vlada namerava ustanoviti tri nove univerze, dve na Češkem to eno na Moravskem. Zdaj i obstojata dve češkoslovaški univerzi: ' Karlova univerza v Pragi, ustanovljena L 1348, to Masarykova univerza v Brnu. Po poročilih dopisnika agencije APF Je ustanovljen v Jeruzalemu odbor poljskih Židov z namenom-da vzdržuje lfulturne jn gospodarske stike s P0!j črnih dneh naše narodne zgodo- Kapltuladjo Adolfa Ribnikarja inj vine odprtih jader stavilo vse svoje Žerjavovih dedičev so Praprotnikov-' sile okupatorju na razpolago. Svojo d izvedli s pomočjo zadruge Na- službo tujcu je »Jutro« vršilo s to-predni tisk. S pojavom te zadruge j Iikšno vestnojo ln vnemo, da mn je je Avgust Praprotnik v organizadji italijanska tvrdka »Unione publici- _ - - j • 1 _____- a. j« . — .. MnlmrTATTcll V*«» d i' T» HIP— slovenskega naprednega tiska prvi- f tA Italiana« nakazovala reden me- krat stopU v ospredjeTn tedaj ¿o se sečni prispevek po 10.000 lir ta še metode njegovega dela — Intriga, j več. Iz poslovnih knjig je preiskava laž, sleparstvo in kar je še podob- ugotovila, da je »Jutrov« konzorcij nih dnlčnih, brezdušnih sredstev, — iz tega okupatorskega vira prejei tudi na tem področju z velikim uspe- najmanj četrt milijona lir. L. M. m v « n um SOBB To velja jwičitati G. Soklič Franc z Bleda je ,bogat človek. Ljudje pravijo, da je eden najbogatejših v njihovem kraju. Tudi to pravijo, da tako bogastvo še ni prevelik »greh«; da je prišel do denarja vedno le tisii, ki je znal »pošteno« zagrabiti in tisii, ki ga je »znal« obdržati. To pravijo ljudje. Preteklost Franca Sokliča z Bleda pa pove še marsikaj več. Tudi o tem govore ljudje, in še precej! Soklič Franc, nekakšen lesarski mojster, se je ob razsulu Jugoslavije in pojavu Nemcev na Bledu takoj znašel. Nekega dne, ko so morali pošteni Slovenci zapustiti svoje domove in golih rok oditi na jug, so ljudje izvedeli, da je bil Franc Soklič sprejet v službo pri »Reichskomissarju«. Ta je imel nalogo izseljevati Slovence, jih oropati premoženja in na njiho: ve domove naseliti čistokrvne, s telesom in dušo predane hitler-jance. In gospod Soklič naj bi mu pri tem pomagali Res je pričel pomagati in je pomagal, kolikor je le mogel in znal. Postal je zaupna oseba gorenjskega geštapa, a obenem je tudi postal gospodar in gospod Bleda. Ključe vseh izpraznjenih hiš in gospodarskih poslopij je nosil s seboj ali pa jih je hranil v svoji vili. Delal je »izlete« v druge vile in kar mu je prav posebno ugajalo, je romalo z njim. Pred takimi hišami pa šo se ustavljali tudi gestapovski avtomobili in po Sokličevem naročilu so Nemci iznesli notranjo opremo in jo nato odvažali v Nemčijo. V kratkem času okupacije je Soklič zaslovel po svoji »podjetnosti« in marsikaj pridobil na■ premoženju. To so samo zunanji in najvidnejši znaki njegove predanosti nemškim gospodarjem v času, ko. se je postavilo ljudstvo na pot odkrite borbe proti okupatorju. To,-kar se je dogajalo za stenami njegove vile in sedeža geštapa, pa je ostalo ljudem skrilo in le malo komu je uspelo, di je pogledal skozi to kopreno preračunanega izdajstva in podlosti. Toda vseeno je bilo še toliko odkritega in javnega nagnenja gospoda Sokliča do nemških »oblasti«, da si je lahko vsakdo ustvaril jasno sliko o delu in predanosti blejskega magneta. Takrat je imel na Bledu trafiko, kjer je trdo odšteval našim ljudem tistih nekaj cigaret. Toda stopil je v trgovino gestapovec, se prerinil med čakajočimi, takoj preje! vljuden poklon in nasmeh gospoda Sokliča in nato pustil na mizi svojo torbico ter zopet odšel.. Ljudje so vedeli, da bo Soklič napolnil torbico s cigaretami, s tistimi cigaretami, ki jih zanje, za domače ljudi in poštene Slovence, ni imel, a jih je bilo za zločinske gestapovce vedno dovolj. To so vedeli ljudje in so Sokliča še boli prezirali. Toda ljudje so se Sokliča tudi bali. Bali so se okupatorja, toda še bolj so se bali (jomačina, njegovega vnetega hlapca. »Reichs-komissarjev« zaupnik je bil poleg vsega zelo umazan človek. Vedno je imel zelo oster pogled na tisto, kar. ni bilo njegovo, a mu je prijalo in je privlačevalo njegove »gospodarske« instinkte. V Zagoricah 49 je imela v najemu posestvo bivše Hranilnice dravske banovine družina, ki je skrbela za poslopje in ostalo gospodarstvo. Nekega jutra pobira na vrtu gospodinja hruške in jih meče v koš. Tedaj pride mimo Soklič, ki je med dozorevanjem hrušk stalno metal oči na tuje drevo, in kriči, da so hru- ČVRSTA IN NEIZBEŽNO ZMAGOVITA, ČETUDI ČESTOKRAT TRNJEVA IN ŽRTEV POLNA, JE ZA MALE NARODE SAMO ENA POT. SAMO TISTA POT, KI ZDRUŽUJE OSVOBODILNA GIBANJA MALIH NARODOV Z NAPREDNIMI TOKOVI V SVETU. TO JE POT, KI VODI K RESNIČNI SVOBODI MALIH NARODOV. TOV- KARDELJ NA PRVEM KONGRESU OF. ške njegove, da jih je namenil za mezgo nemški vojski, da naj jih takoj izroči in tako dalje. Res so prišli nemški vojaki, pobrali hruške in jih odnesli na njegov dom. Tu je kuhal Soklič žganje, ki ga je nato prodajal samo nemškim oblastnikom. Valant Janez, izvošček v Zagoricah, je imel v najemu travnik poleg Sokličevega posestva. Prvo leto okupacije, ko je bil Soklič tako rekoč na višku svoje moči, je izjavil tov. Valantu, ki je trebil na svojem travniku: »Fes, jaz bi ti to lahko vzel, pa ti ne bom, ker si reveži« Tako mu je dejal. Ko je prišel pozneje^ tov. Valant kosit, ga je Soklič nagnal, češ: kaj ima tukaj opraviti, ko je travnik vendar njegov, Sokličev. Takrat je Soklič pokosil in Valant je moral molčati. Takih »osebnih« vedo ljudje precej. Take stvari si je seveda Soklič lahko privoščil za časa nemške okupacije, v dobi okupatorjevega pokroviteljstva. In tega mu ljudje ne odpustijo! Zaradi take ' umazanosti ga je moral tudi »Reichskomissar« odpustiti iz službe. Še Nemcem je bilo preveč takih načinov »uradovanja«. Toda odpustili so ga samo formalno, kajti ostal je še naprej njihov prijatelj in jih je kot tak tudi gostil v svoji vili: Že v stari Jugoslaviji se je Soklič vedno znašel in znašel se je tudi ob okupaciji. Ljudi je znal vedno pretentati, zavijati je znal na vse mile načine, posluževati se vseh dopustnih in nedopustnih stvari: in zaradi rega so se ga ljudje tudi izogibali in se ga bali. Taka je preteklost g. Sokliča, pisana in pestra. V času, ko je bilo videti, da bo »Reich« vzelo tako, kakor ga je dalo, ko je bilo čutiti, da ga ne morejo rešiti niti najvernejši Hitlerjevi pristaši, se je stari lev, prekaljen in preizkušen v svojem delu, hitro prelevit. Iz »simpatij« do narodno osvobodilnega gibanja, pa tudi zaradi »eventualnosti« je pričel podpirati partizane, in kazalo je, da bo postal celo njihov »iskren« prijatelj. Danes živi Soklič na Bledu tako brezskrbno, kakor da ne bi bilo teh štirih let preizkušenj, kakor da ne bi nikdar poznal »Reichskomissarja« in gestapovskih veljakov, kakor da bi Blej-čani pozabili, da je nekoč gospodaril po njihovih stanovanjih (na io spominjajo predmeti, ki so »izginili«),, kakor da ne bi bilo »nekoč« in »danes«. Zaradi izkušenj, ki si jih je nabral pod Nemci, ko je bil »varuh« vseh izseljenih hiš, »pomaga« še danes pri imovini izgnancev. To velja zapisati in podčrtati! Gospodu Sokliču bi radi povedali to, da naj nikar ne pozabi svojo preteklost, kakor niso pozabili nanjo tisti, ki jih je okupacija najbolj prizadeta. SpominP ljudstva segajo daleč nazaj in so jasni in čisti in ljudsko mnenje je pravo mnenje! Du- F- Kile p agrarni reiosnisi Pod tem-naslovom ste objavili 26. julija članek,f h kateremu naj povem tudi jaz svoje mnenje. V našem kraju je namreč tudi nekaj posestnikov, ki svojega polja ne obdelujejo, ampak dajejo_ njive in travnike po oderuških cenah v najem. Naj navedem s« mo primer: leta 1944. Je stala letna najemnina za neko njivo 1000 lir, leios pa je lastnik zahteval zanjo kar 2000 lir. Ali bi se ti gosposki kmeti ne dali prisiliti, da razliko Vrnejo? Te posestnike, ki ne, bodo nikoli obdelovali svojega polja, bi bilo treba z agrarno reformo razlastiti, njihovo zemljo pa razdeliti takim, ki nimajo zemlje, da si vsaj za prvo silo nekaj pridelajo in si zrede prašička. Velja naj geslo: kdor daje zemljo v najem, temu ni potrebna! M. J. z Vrhniko. Nov uspeh pri obnovi naše domovine: Proga Pragersko—Kotoriba izročena prometu Železniška proga Pragersko—Kotoriba je edina direktna železniška zveza Slovenije z Madžarsko, oziroma preko Madžarske s Sovjetsko zvezo, obenem pa veže rodovitno Prekmurje, Prlekijo in vinorodne Slovenske gorice z ostalimi manj produktivnimi kraji južnozapadne Slovenije. Nemci so se dobro zavedali pomena, ki ga ima ta proga za nas, zato so na svojem umiku opravili uničevalno delo na njej z vso temeljitostjo. Na 94 km dolgi progi so porušili 33 mostov v skupni dolžini nad 1000 metrov, razstrelili skoraj vse kretnice in uničili vse postajne in signalne naprave. Po vsej progi so nagrmadili razbitine železniških voz in lokomotiv. Uničenje je bilo tolikšno, da je železniška uprava računala, da bo progo mogoče izročiti prometu najlutreje v 6 mesecih. Vodstvo prometno-tehničnega oddelka vojne oblasti IV. armije je takoj po osvoboditvi uvidelo prvenstveno nujnost obnovitve te proge in se je naloge, ki se je spočetka zaradi pomanjkanja gradiva in tehničnega osebja zdela malodane neizvedljiva, lotilo s tradicionalnim partizanskim zanosom in širokdpoteznostjo. Ustanovilo je »Komando gradbenega vodstva za obnovo proge Pragersko— Kotoriba«, v katero je bila vključena prva slovenska gradbena brigada. Pri delu so bili poleg tega zaposleni železniški delavci, tesarji, ključavničarji kakor tudi precej vojnih ujetnikov. Vsi sodelujoči so delali skrajno požrtvovalno noč in dan v treh izmenah po 8 ur. Največ dela je bilo na ramenih tesarjev, ki so delali dostikrat j» 12 do 16 ur na dan. Osrednji In najtežavnejši objekti, ki jih je bilo treba zgraditi, so bili 260 metrov dolgi most čez Dravo v Ptuju, 160 metrov dolgi most čez Muro v Kotoribi in 150 dolgi most čez Studenčnico pred Ptujem. Vsak čas so se na pot postavljale skoraj nepremostljive ovire, tako da je moralo tehnično vodstvo trikrat povsem spremeniti načrte. Ogromne so bile težave pri nabavi in transporta potrebnega gradiva. Samo lesa za mostne konstrukcije je bilo treba 2000 kubičnih metrov. Ta les je ob pričetku del še rasel v gozdovih na Pohorju in na Ptujskem polju. Za železne konstrukcije je bilo treba nabaviti in transportirati 300.000 kg železnih valjanih nosilcev v posameznih dolžinah po 25 metrov. Šoferji in vozniki so aaa prevoz materiala na- > bila v 922-294 delovnih arah. V do-p ra vili 35.000 kilometrov. Zaradi 7 : kaz, kakšna čuda sta zmožni napra-metrov globoke deroče Drave je bila ' viti odločenost in trdna volja delav-potrebna pomoč potapljačev s po- : cev, ki delajo za svojo novo državo, sebnimi pripravami. ; nam živo služi tudi naslednja primer- Edina okolnost, ki je omogočila iz- ! java: Italijani so za popravilo 240 vedbo teh del, je ta dna volja in požr- metrov porušenega borovniškega mo-tvovalnost sodelujočih: delavcev pod- stu, ki stoji na suhem, z vsemi teh-jetij, ki so nabavljala potrebno gra- ničnimi pripomočki, potrebnim gradivo, in domačega prebivalstva. Vsi divom in strokovnim osebjem pora-so delali z zavestjo, da obnovljena bili 3 mesece dela. Komanda grad.be-železnica ne bo služila dobičkom raz- , nega vodstva za obnovo proge Pranih špekulantov in izkoriščevalcev, gersko—Kotoriba skupno s I. sloven-temveč da bo gospodarsko dvignila sko gradbeno brigado in drugimi de-deželo in s tem v prvi vrsti pripo- , lavci pa je 257 metrov dolg most čez mogla k blagostanju delovnega ljud- mestoma 7 metrov globoko deročo stva. Kovači »Kroparske zadruge« so Dravo, brez modernih tehničnih pri-v rekordnem času nabavili 30.000 kg pomočkov, ob pomanjkanju materia-prvovrstnih vijakov, ki ne zaostajajo la in z orodjem, ki ga je bilo treba v kakovosti za predvojnimi izdelki, sproti pripravljati, zgradila v 38 Domače prebivalstvo je na vsakem , dneh. , koraku pomagalo delavcem s hrano i 2E 400 OBJEKTOV in vinom. | s temi mostovi so inženjerske edi- V ponedeljek 30. julija je bilo delo I vojSke dovršile 400 cestnih kronano z uspehom, zadnji trije naj- ^ ¡železniških objektov. Ogromno je večji mostovi so bili dogotovljeni in tudi delo, ki ga je v teku osvobodil-prvi vlak je privozil iz Kotoribe na ■ ujk bojev in po osvoboditvi napravila Pragersko. Mostovi so leseni, le no- slovenska gradbena brigada pod sild so iz valjanega železa, nekaj vodstvom komandanta tov. Blažiča opornikov pa je betonskih. Mostovi ta komisarja tov. Marinška. Od usta-so začasni in je železniška uprava n0vltve iz delavskih bataljonov lani že začela pripravljati gradnjo kon- v Beu krajini pa do danes je napra-čnih mostov. j vila 120 mostov. Med temi je bil iz- Kako udarniško in požrtvovalno je redne važnosti most čez Kolpo ha bilo delo vseh sodelujočih, najbo»j Vinici, ki je v veliki meri pripomogel. Zgovorno kaže dejstvo, da je bilo za da je slavna IV. armija tako hitro dela na tej progi predvidenih in uspešno dokončala osvoboditev 1,574.280 delovnih ur, izvršena pa so . Slovenije. Svečana otvoritev proge Ptuj, 31. julija vali predstavniki vojaških in civilnih oblasti in ogromna množica Ptujča- Včeraj sta bila svečano izročena prometu 257 m cj-olg most čez Dravo m 150 metrov dolg most čez Studenčnico pred Ptujem. Istega dne zjutraj je bil otvorjen tudi most čez Muro v Kotoribi. S tem je bila izročena prometu celotna proga Pragersko—Kotoriba. Ob 9. uri zjutraj, ko je bit otvorjen 160 metrov dolgi most čez Muro v Kotoribi, je krenil prvi vlak iz Kotoribe proti Pragerskemu. V vlaku so se peljali predstavniki Rdeče armade in godba IV. armade. Vlak z lokomotivo in vagoni, okrašenimi z zastavami in cvetjem, je počasi vozil skozi postaje, polne domačinov, ki so izražali zadovoljstvo in navdušenost z burnim vzklikanjem in ploskanjem. Ob pol dveh je vlak privozil na ptujsko postajo, kjer so ga pričako- Spemenik zmage v Murski Že od daleč se ti oko ustavi na spomeniku, ki se mogočno dviga proti nebu in s svojim simbolom — rdečo zvezdo na vrhu •— vedno znova pošilja pozdrave tja daleč proti vzhodu — v Ukra- _ ..Mmm ■ - •' w . fino, proti Moskvi, čez široke ru ske planjave in še dalje preko ruskih step, preko Urala... Pošilja pozdrav njim, ki so zmagali, ki so se vrnili, da bodo živeli srečnejše življenje, pod svobodnim soncem, ki ne bo več zašlo... Slovenska zemlja, kako si počaščena, da počivajo v tebi slavni sovjetski heroji, ki se niso borili le zase, ampak so prinesli svobodo tudi nam in vsemu svobodoljubnemu človeštvu Tudi za Slovenijo so se borili in slovenska zemlja je postavila v zahvalo mrtvim junakom — ta spomenik... r , . — , , , enodinarske cene ne bo mogoče kri- ln ko stojis ob njem in poleg a izdatkov. Uravnovesenje pa je grobov, se n zdi, da poleg živo- nujno potrebno, ker nima uprava nov ter okoličanov. Med drugimi so prisostvovali otvoritvi generalmajor tov. Dušan Kveder, gradbeni minister v Narodni vladi Slovenije tov. ing. Kambič, podpolkovnik tov. Dah, podpolkovnik tov. Jože Borštnar in sekretar mariborskega okrožja tov. Gričar. Po pozdravu sovjetske vojaške delegacije je tov. generalmajor Dušan Kveder izvršil obred otvoritve, nakar je direktor državnih železnic Slovenije podpolkovnik tov. Jože Borštnar izročil most prometa. Zatem so se zastopniki Rde»e armade in predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti peljali prvič z vlakom čez novi most. Zvečer je bil v proslavo otvoritve svečan miting v ptujskem parku, na katerem so med drugim govorili generalmajor tov. Dušan Kveder, gradbeni minister tov. inž. Kambič, član sovjetske delegacije in komisar prve slovenske gradbene brigade. Vsi govorniki so naglašali, da nas bo nanovo otvorjena proga še tesneje povezala z bratsko Sovjetsko zvezo, ki je takoj za otvoritvenim vlakom poslala transport moke in olja za najrevnejše kraje Slovenje. K novim cenam eestne železnice Uprava je b&a prisiljena k povišanju vozne cene od L— Din na 2 Din, ker se je izkazalo v tekočih dnevih meseca julija, da z dohodki rdečega cvetja tudi trpljenje samo krasi zadnje domovje teh junakov ... In tiho ti šepetajo: cestne železnice nikakih izgledov na kako subvencijo. Izdatki sami pa so narasli zaradi prilagoditve plač en«/ n • sr.--o---- - X---- »Saj vemo, da naše žrtve niso u3lužbencev navi odredbi, zaradi po-bile zaman jih bo jamski poštni urad žigosal s posebnim spominskim žigom v jamskem peštnem uradu. Kakor je že iz gornjega, v zgoščeni obliki podanega sporeda razvidno. je MOOF Postojna opravil v kratki dobi veliko creautascijsko delo in zato je pričakovat' da bo odziv obiskovalcev izredno velik Da se oneroči urejen im orgardlriran posot obenem z oskrbo, je 'urističnj oddelek trgoviadklci »Postojnskih dni« nepreklicno najkasneje do 10. ®. m. prijavijo Potov».Iren-n uradu nr Go-aposvrtefci c. št. 3. Ob prijavi je predkrifti osebno ižkaizrdco ali drug poinovredni dokument. Deželaui naj se ra Potovalnem uradu preko svojih OF odborov prijavijo pismeno na skupni listi, ki obsega/i p-rdatke: ime in priimek, rcriotne podatke, poklic in bivališče. Zakasnele prijave se bodo upoštevale za naslednje dni do vključenega 19. t. m. Razume se, da je navesti kateri koii datum za-željenega obiska v času od 15. do vključno 19. t. m. Vse pttoebne :fc-formocije bo opravil Potovalni urad. Krajevnim odlborom, sploh okrožjem se spričo znanih prometnih teakeč priporoča, da organizirajo- skupni dbisk z avtobuši, vozovi, koleri itd. Posebno veljaj io za predele blizu Postojne, šele ko bodo prijavniki preko Potovalnega urada prejeli pc-tne dovolilmce — prijaviti se morajo torej vsi obiskovalci brez izjeme — bodo mogli potovati, o čemer b?do sledila tečnejša mavodrla. število obiskovalcev je zaradi viadajočh prometnih in oskrbovalnih prilik, omejeno, zato je treba s prijavami pohiteti. Vstopnina k jamskim prireditvam in za ogled znaša 10 Din, kdor. pa bo želel tudi kosilo, bo plačal šc 10 Din. Vorašmie T-o~---njh ali pojačenih rednih vlakov točasno še nj rešeno, vsekakor pa bo tudi to pravočasno in zadevi je vo urejeno. Pohitite s prijavami, da bo naša udeležba čim večja! KULTURNI PREGLED . Ptujsko gledališče efmevljesso V soboto zvečer je bila prva pred- vojno kar lepo tradicijo — kajti (Stava v obnovljenem ptujskem gle- ptujsko gledališče, pravi režiser Ba- dališču: dve enodejanki s snovjo iz našega osvobodilnega boja, Klopčičeva »Mati« in Zupanova »Tri zaostale ure«, pa venec partiz:nske lirike — tak je bil prvi večer. Bodeči spored obeta »Raztegance« Mateja Bora, »Mlade aktiviste« Ptujčana Antona Ingoliča, pa še Cankarjeve drame, Nušičeve komedije in dela iz sovjetske odrske literature. Novo delo vsak mesec, vmes pa še »ustni časopis« v obliki aktualnih odrskih reportaž, — tak je načrt, ki ga je postavfl režiser ptujskega gledališča Jože Babič. bič, je bilo pred vojno prvo, ki se je razvilo iz avantgardnega neodvisnega gledališča. Pritegnilo in vzgojilo je lepo število mladih talentov — toda ti so se med vojno skoraj vsi porazgubili: Albert Vl-lhem je padel, Nado Pfajfarjev© so ubili ustaši, Ko" I želja so ustrelili kot talca, Močnik je umri nekje v izgnanstvu. Drugi pa so danes raztreseni po vsej Sloveniji. V časa nemške okupacije, pripoveduje, je bilo ptujsko gledališče na moč zanemarjeno. Praznino je igpol" njevaio le nekaj gostovanj mariborskega gledališča in grafike opere, seveda v nemškem jezika — to je bilo vse. Ob osvoboditvi je bil oder zapuščen, vrvišče, zavese, zastor, garderoba, orodje, električne naprave — vse potrgano, cdnešeno, pokradeno. Novi ljudje pa prijeti za delo, da dobi Zato bo treba poiskati bi vzgojiti nove ljudi. Ptujsko gledališče je zamišljeno kot samostojen oddelek prosvetnega odseka mestnega odbora Osvobodilne fronte. Njegov namen je tudi v tem, da ponese novega duha in svobodno besedo tudi na podeželske odre. Prva naloga pri vsem tem pa je obnova — najprej s čisto tehnične strani: materiala ni, treba je doseči s skromnimi sredstvi čim večji učinek. Zdaj barvamo Žakljev!" no, pripovedujejo, zgradili smo ta-korekoč iz nič nov krožni oder, po-veselo ; pravljamo odrske naprave. Tudi no-Ftaj spet. vq električno napeljavo že imamo — moje gledališče, M je imelo že pred iz vseh ¡tagrtgv amo privleP reaiejOBlAiKitaa in v svitu novih reflektorjev se že kažejo obrisi novega in modernega odra s krožnim horizontom. Novo delo v ptujskem gledališču je eden prvih uspelih korakov k obnovi in poglobitvi gledališkega življenja tudi izven naših kulturnih središč — to pa je ena poglavitnih nalog naše ljudske prosvete. DRAMATSKO _ GLASBENI VEČER V TRSTU V preteklem tednu Je priredila šku pina umetnikov enotnih sindikatov prosvetnih delavcev v Trstu svoj prvi dramatske - glasbeni veče-r. To je bila hkrati prva slovenska prireditev te vrste v Trstu po preteku četrt stoletja. »S to prireditvijo, piše »Primorski dnevnik«, je bil položen temelj našemu stalnemu gledališču.« Uvodno besedo je imel prof. Kosovel Njegovemu govoru je sledil spored, ki je tal razdeljen v dva dela. Najprej je bral Modest Sancin odlomek iz Cankarjevega »Kurenta« in »O, domovina«, Nada Gabrijelčičev» pa štrckovo pesem »Kako je bilo Mariji trikrat«. Iz Cankarjevega »Hlapca Jerneja« so zaigrala prizor v ječi. Jerneja je igral Marin Rib» potepuha pa Just Košuta. Drugi, glasbeni del je obsegal Smetanovo »Iz domovine« in Fnw-chovo »Poem« (pianista Karto in Stftotaji, združena moška zteu ra iz Sv. Jakoba in Barkovelj pa sta zapela Pahorjevo »Na juriš«. Danica Lavrenčičeva je zapela Pavčičevo »Pastirico«, tenorist VI. Stave pa Ventuririievo »Begunki«. Prireditev sta zaključila dva mešana zbora: Barkovljaniski z Medvedovo »Naša zvezda« in šentjakobski z Vodopivčevo »Naročilo«. NOVE KNJIGE, F.ROŠURE IN REVIJE Med publikacijami, ki so izšle v zadnjih dneh, je referat tov. Edvarda Kardelja na I. kongresu Osvobodilne fronte v Ljubljani. Izšel je v posebni brošuri, ki jo je izdal Izvršni odbor OF. Prav tako so iaašle v posebni brošuri temeljne točke Osvo. bodilne fronte. Kot publikacija Knjižnega zavoda Osvobodilne fronte je izšla umetniška mapa »Herreurvolfc«, delo Vita Globočnika. Vsebuje devet linorezov v velikem formatu. Med novimi odrskimi deli sta *e-hovlji enodejanki »Medved« in »Snubač«, Vita Zupe na dramatska reportaža v.3 dej. »Rojstvo v nevihti« in prizor Slavka Krušnika. »Tito, Tito!« Izšla je tudi žbirka mladinskega branja z naslovom »Ciciban čita«, brošura o mladinskem kongresu in nekaj sovjetskih povesti v zbirki »Postali smo drugačni«. Radoslav je «J-»J 1 11 L-VJ* jj brošuro »Taborišče Mauthausen«. V Beogradu je iršla zbirka slovenskih pesmi Jožeta Vovka. Izšla je tudi nova številka »Naše žene«, ki je skoraj v celoti posvečena ljubljanskemu kongresu. K posameznica publikacijam se bomo v prihodnjih dneh še povrnili. * Nova izdata Nazorovih partizanskih pesmi. Kot drugi zvezek zbirke »Partizanska književnost je izdal »Nakladni zavod Hrvatske« »Pjesme partizanke« Vladimira Nazora. To je ponatis Nazorove pesniške zbirke, ki je izšla že pred meseci na osvobojenem ozemlju Hrvatske. V uvodu prve izdaje je rečeno, da je ta zbirka »naj lepši dar, ki so ga mogli dobiti mladi Hrvatje, Srbi, Slovenci, Makedonci in Črnogorci od svojega Vladimira Nazora. Doživete in napisane so bile te pesmi v četrti in peti sovražni ofenzm in so ponos ne samo hrvatske, ampak tudi srbske in črnogorske mladine, ki je v teh težkih dneh popisala najlepše strani zgodovine naših narodov.« V tej zbirki, piše hrvatski »Omladinski borac«, je dal Nazor globoko občuteno, doživeto in v svojem znanem pesniškem načinu »Cvetje in trnje, zraslo iz krvi, znoja in eote«. Zbirka ima 39 pesmi, posvečena j« iuvgtoki mladii» Poročila sta se 30. Jullla tov Posračnik Les-pold ?^.cebn* nradnik, ln t0-a Iš ca Milena Matjanova, državna uradnica. — Obilo sreče! Sv. maša zadušnica za pokojnim inž. Andrejem Odlaskom, gozdarskim komisarjem v pokoju, se bo darovala v soboto, 4. avgusta, ob 7. uri v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Glasbenikom, glasbenim šolam in or, lanizacijam. Ker je bil imenovan pri Ministrstvu za prosveto poseben referent za glasbo, naslavljajte vse dopise, ki .-e tičejo organizacije in osebnih zadev direktno na Ministrstvo za Prosveto (Referent za glasbo). Rektorat Glasbene akademije. Dovoljenja za vožnjo z motornimi vozili, izdana od Glavne trofejne ba?e Ministrstva za ilarodno obrambo, oddelek za Slovenijo, ostanejo veljavne do na-daljne odločitve. (Iz Glavne trofejne baze v Zagrebu). Naše žene ranjenim in bolnim borcem. Včeraj smo objavili na 4. strani članek >Naše žene ranjenim m bolnim borcem«, Pa se nam je vrinila neljuba pomota, da so obdarovale žene borce v splošni bolnici namesbU pravilno: v Centralni vojni bolnici na Zaloški cesti. industrijsko in obrtno učilišče poziva vse učenke iz Ljubljane, ki so se prijavile za šolanje na\držs-vn1 ženski ob-tnl šoli v Ljubljani (vbod Ge-rupova ul. ID), da se zglasijo na zavodu dne 3 4. ali 6. avgusta t 1. ob 9. uri, pritličje sol» št. 24. Glavni odbor Rdečega križa Slovenije naproša vse okrožne in okrajne odbore ZMS, ki še niso dostavil! seznamov po grešancev. in preseljenih, da to takoj store. Važno za gradbenike! Vabijo se vsi študenti gradbeniki. inžon;rji in profesorji gradbenega oddelka, da se udeležijo sestanka v soboto 4 t. m. ob 20. na univerzi v balko-sk^ dvorani. Predmet sestanka: izmenjava misli o spremembi učnega načrta. šivilje in krojači! Kroje vseh vrst m informacije za krojne *p?aie, ki se bodo 'T kratkem pričali ri-- -«o pri: Knafliču Alojziju, Masarykova 14. Lfs?F?!l^na DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 2. AVG. 6.00—S 30: Pester Jutranji glasbeni spored. 6.30—6.45: Napoved časa in Izvleček iz poročil 1 avgusta. 6.45—7.00: Liadov: Klkimora. Dve Griegovi skladbi: Poslednja pomlad In Svatbena koračnica. 7.00 do7.15: Pregled spereda in objave. 7.15 do 7.30:» ricladbe za violino in klavir: Rimski-Korsakov: Arabska nesem iz -Šeherezade«. Brahms: I. stavek iz koncerta v D-duru, op. 77. Schumann: Romanca v A-duru. 7.30—7.45: Napoved časa in poročila. 7.45—8.00: četrt ure domače glasbe. 12.00—12.15: Koračnica 12.15 do 12.30: Pregled tiska. 12 30—13.00: Trlo Radia Ljubljane. 13.00—13.20: Napoved časa. poročila ln oblave. 13.20—14.00: Koncert orkestra Radia Ljubllane pod vodstvom dirigenta Antona Neffata 18 00 do 18.30: Mladinska ura. 18.30—18.4S: Koncert godalnega kvarteta: J Stik: Kvartet v B-duru. op. 11. 18.45—19.00: Zdravstvena ura. 19.00—19 30: Veseli napevi na ploščah. 19.30—20 00: Oddaja kulturno prosvetne skupine DNO. 20 00 do Koncert malega orkestra pad vodstvom Rudolfa Stariča. 21.00—21.20: Napoved časa, ppročila, objave ln pregled tiska. 21.20—22.00: Koncert ljubljanska B3 komornega dua A. Trost — J. šlaja: J. M. Leclair: Sonata v c-molu. S. Bort-kietvicz: Sonata v g-molu. 22.00—22.15: Oddaja Za tovariše v taboriščih Po Nemčiji. 22.15—-22.30: Dnevnik Radia Ljub— iiooe, 22.30—23,00: Boi are lahke giapiv». NASE GOSPODARSTVO Obnova našega rečnega proipeta Vprašanja Dede rečne plovbe so . Svoboda. Seja odbora drevi ob 19. v palači »Grafike«. Kinematografi KINO UNION: veličastni sovjetski film LENIN 1918. leta«. Predstave ob 16, 18.30 ia 21. ! KINO MATICA: ameriški «Im »MLADI DR. KTLD4R« in dodatek »Zračne sile ■ Amerike*.. Predstave ob 19. In 21. I KINO SLOGA: ameriški film »SRE- , BRNA PLOTA* ln dodatek »Junaki neba*. Predstave ob 19. ln 21. za obnovo v času, ko naSa domovina tako krvavo potrebuje premoga. Rudarjem so se pridružili mnogi drugi Zagorčani. med njimi tudi žene in mladina, že prvo' nedeljo, ko so prostovoljno delali, so izkopat 78 vozičkov premoga In s tem povečali , ta dan produkcijo za 40 odstotkov. ZA SVOBODO DOMOVINE SO ŽRTVOVALI ŽIVLJttat MLčINOVIČ MILE, poročnik, komisar 3. bataljona XV. brigade, je padel v cvetu mladosti 9. aprila 1945. pri Kočevju, žalujoči: mati Marta, sestre Marta, Andja ta Mara, bratje Pero, Maks, Janko, Jura in Dako, snahe in nečaki PODLOGAR FRANC, posestnik iz Pozarčev, občina St. Janž na Dolenjskem, je bil zverinsko mučen in nazadnje ustreljen 14. 4. 1944 od belogardističnih morilcev, ta njegov sin PODLOGAR RUDI, intendant Štaba XVL divizije je padel v boju v Žužemberku 3. 8. 1944. žalujoči: žena in mati Ana ter sinovi in bratje Franci ta Vtako. Za svobodo domovine sta v borbi žrtvovala mladi življenji brata GOLOB DRAGO, študent montanistike, padel aprila 1943. pokapan nekje v Kmdijsklh planinah, ta GOLOB LEON, gimnazijec, doma pri Sv. Jedrti nad Laškem, padel 16. 9 1943. pokopan v Psunjskih gorah, oba v Slavoniji, žalujoči: oče poročnik Golob Karel in sorodstvo. PIŠKUR ALOJZ iz Velike Loke je bil s pomočjo domačih izdajalcev odgnan v Trebnje in tam ustreljen 3. 10. 1942. Njegova hči PIŠKUR ANICA je bila mučena in ustreljena za domačo vasjo v gozdu 28. 4. 1945. Žalujoči žena in mati Ana ter hčerki in sestri Slavka in Marica. VRBOVŠEK ANTON, borec 3. čete 1. bataljona U.B.M.G., je bil ustreljen 11. 6. 1943 od izdajalskih krogel in pokopan na dc • mačem pokopališču na Trebanjskem vrhu. žalujoči starši, sestre, bratje in sorodstvo. USENIK ANTON iz Krvave peči pri Velikih Laščah, borec 10. SNOUB (Ljubljanski) je bil zadet od sovražne krogle, žalujoči: mati, bratje in sestre. PEČNIK ANTON, star 39 let, zasebni uradnik v Ljubljani, rojen v Eruhanji vasi, je bil aretiran 26. aprila 1944, nato mučen in umorjen od domačih izdajalcev. KRANJC STANKO, star 20 let, delavec, rojen v Repnjah, ustreljen kot talec 15. januarja 1944. v Lescah. KRIŽANIČ ALOJZ iz Borecov pri Ljutomeru, partizan, je 10. marca 1945.. kot mučenik daroval svoje mlado življenje za domovino. žalujoče rodbine Križanič v Borečih in Ljubljani. FINK FRANC 3® umrl po zaslugi šentviških švabobrancev 15. februarja 1945 v Mauthausenu. Žalujoči: žena ta hčerka Marija, mati, bratje, sestre in ostalo sorodstvo. ŠKET BORIS, partizan, je padel 4. novembra 1943. na Ilovi gori pri Gaberju, žalujoči: Ada in Matjaž ter sorodstvo. GRALJEVEC JOŽE-NOVI, partizan, komandant 4. bataljona IX. SNOUB, je junaško padel 18. decembra 1943. Dasi nima staršev ali bližnji^ sorodnikov, ne bo ostala pozabljena njegova žrtev, saj bo ostala živa med njegovimi tovariši njegova podoba junaka. BURGER JOSIP, tehnični uradnik, Je umrl po zaslugi domačih izdajalcev v taborišču v Flcssenbirgu decembra 1944. žalujoči: mati Alojzija, brat Vili, sestra Nada, Danica, Lojzka, Majda in ostalo sorodstvo. BROLIB IVAN, partizan, član OGK za Komendo, je bil po zaslugi domačih izdajalcev in zločinskih okupatorjev kruto ubit julija 1944. — Žalujoči: žena, otroka in sorodstvo. Vipava, Podgorje, Kamnik. MIHELIN ANDREJ, borec-partizan, je bil pomladi 1944 po zaslugi zločinskih »raztrgancev« iz Kamnika kruto mučen in ubit v Podgorju. Žalujoči: redbina Mihelin in partizan Lojze. — Vipava, Podgorje, Kamnik. MAVRIČ ANTON-ŠTEFAN je padel v cvetu mladosti 22. februarja 1945. na Mokrici. Z veliko ljubeznijo so ga vaščani pokopali v Košani. Za njim žalujejo mati, bratje, sestre, tete, strici, svata, svakinje in nečaki. Ljubljana, Log. LAVRIČ ALOJZIJ, obveščevalec komande mesta Ribnice, je padel 8. maja 1945 od domobranske roke v Tomišlju, žalujoči: žena Antonija, otroka Olgica in Lojze, mati Marija in sorodstvo. Za lepšo bodočnost slovenskega naroda sta darovala svoje življenje brata BENEDIČIČ IVAN, padel kot talec v Begunjah 3. L 1942; BENEDIČIČ ANTÜN-ROK, partizan, zadet od oku-. patorjeve krogle 5. septembra 1944. — žalujoči: mati in brat partizan Jože, Zgornja Dobrava. MARTTNEK VINKO, četni komisar, je padel 19. n. 1944 ta je bil. začasno pokopati na Paškem Kozjaku pri Pohorju, žalujoči: oče, mati ln sorodstvo. NAGELŠMID MILOŠ, višji železniški kontrolor, partizan, je padel v borbi z okupator); 30. januarja 1945 v Ravnah pod Sv. goro. žalujoči: žena Pepca, hčerki Sonja in Katjuša, mama, sestra in ostalo sorodstvo. ČUFAR JOŽE, podporočnik iz Ljubljane, je đaroval življenje domovini. žalujoči: žena Marija, hčerka Lučka, mati, sestra, brat in ostalo sorodstvo. DOLENC VINKO je padel v cvetu mladosti, zadet od okupatorske krogle 27. decembra 1941. v škofjeloških hribih. Žalujoči starši, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. »r. iur. LIČEN BOGOMIR je bil ustreljen kot talec 19. januarja 1944. Pokopan je bil v skupnem grobu 30 talcev v Begunjah. Žalujoči starši Alojzija ta Mihael, brat Rihard, sestre Dragica, Gizela ta Nataša, svak inž. Sazonov ta svakinja El ca. PETERLIN ADOLF, partizan-miner, je- padel aprila 1944. žalujoči starši, brata in sestre. JERIČ ELKA iz Žužemberka je padla mučeniške smrti v rani • mladosti 16 let, 22. februarja 1945. žalujoči starši, bratec in sorodstvo. GRČAR MARKO in DUŠAN sta darovala življenje za svobodo. Kraj počivališča ni znan. Žalujoči oče Tit Grčar, Barje. TOMŠE IVAN, politkomisar in intendant krškega odreda, je bil aretiran od domačih izdajalcev in po zver nskem mučenju 3. . decembra 1942 umorjen v Brezovici pri št. Jerneju, žalujoči: žena Albina, sinček Ivan ta sorodstvo. RAČEČIČ JOŽE, partizan, je bil 24. oktobra 1943 po krivdi domačih izdajalcev ustreljen na čmeškem vrhu pri Kostanjevici. — žalujoča žena Karolina in sorodstvo. SLOVENEC IVAN, partizan, radiotelegrafist, je izkrvavel 30. IV. 1915, zadet od okupatorjeve krogle v gozdu Zakrakovo pri Kostanjevici. Žalujoči starši Ivan in Terezija, brata Stanko ta Franci, sestre Pepca, Rezika in Anica ter ostalo sorodstvo. KRAGELJ PAVLA, partizanka, je padla 28. oktobra 1943. Pokopana je bila v Čatežu, žalujoči: mama in sorodstvo. PAJENK FRANC, trgovec, je bil ustreljen v Mariboru 27. decembra 1941. Njegovo truplo počiva v Mariboru, žalujoči brat Maks z družino in sorodstvo. KOVAR FRANC, predflniški delavec iz Tržiča, je po zaslugi domačih izdajalcev umrl 28. februarja 1943. v Mauthausenu. Žalujoči: mati Angela Zupan, očim Franc, sestra Albina in sorodstvo. STUPAR VINKO iz Črnuč je padel novembra 1944 v borbi za svobodo, žalujoči: mati Marija, brata Peter :n Mihael, nečak Perči, nečakinji $te£i ta Beti, svakinji Štefka m Tončka ter ostalo sorodstvo. BELANTIČ JOŠKO, prometnik iz Trebnjega, intendant VII. korpusa, je padel v borbi 5. maja 1944 v Dobrniču, žalujoči: starši Bruno in Ana, bratje Avgust, Bruno, Roman ta Miroslav ter sestra Anica, poročena Hrastnik. GROŠELJ STANKO, partizan, je podlegel nečloveškim mukam 13. januarja 1945. po zaslugi okupatorskih hlapcev. Po skrivnem prekopu je bil položen v družinski grob v Šenčurju, žalujoči: oče Janez, sestra Mici por. šifrer, brata Lojze ta Francelj ter sorodstvo. ■■ \ŽMAN FRANC-ERNEST, kurir storžiškega odreda, je padel 13. januarja 1944 v Cadovljah pod Storžičem. Žalujoči: žena Julka, bratje Tone, Nace in Stanko, sestre Anica, Zinka to Jožefa por. Zupan, teta ta ostalo sorodstvo. :*CEPEK FRANC je bil ustreljen kot talec od domačih izdajalce^ 19. januarja 1944 v Cunišah nad Zagorjem ob Savi. Žalujoči starš" Franc in Frančiška, bratje, sestre, sorodniki in prijatelj sosed Anton. >Tudi naš kmet si zna graditi svoj dom brez načrtov, čeprav ni končal visokih šol, toda tisočletna izkustva so bogata, izučila in priučila so ga marsikaj in na njih je gradil svojo coli uro. < Tako je zapisal v sobotnem 1’oročevalcu MiL D. Pavlič, ki se za-zema v vprašanju obnove naše po-, lišene vasi za tradicijo in za kon-tervativna načela, V tem tiči prepričanje, da je človek našel že nagon-sl.e najboljše rešitve in da te pridobi; ve potem ohranja. Vendar sem prepričan, da ni tako. V časn naše osvobodilne borbe sem stanoval v Podturnu pri Toplicah, potem pa v Ručetni vasi v Beli Krajini, ▼ obeh krajih v hiši naprednega vaškega veljaka, ki si je zgradil svoj dom v poslednjih letih hi nekako kot vzor sodobnega kmečkega doma. V obeh hišah sem videl iste napake: živilsko shrambo so postavili v najbolj vroč konec hiše, na južno stran, da se bodo živila čim hitreje kvarila. Tam je potem seveda tudi kuhinja, ki je odrinila stanovanjske prostore na senčno severno stran. Prav proti higienskim pravilom, da je treba dati stanovanjem poleg zraka tudi sonca. Kmečki veljak je namestil pred prag na južni strani hiše ogromno gnojišče, ki se ob dežju spremeni v smrdeče jezero in poplavi vse dvorišče. Tako je poskrbljeno, da imajo muhe iz svojega kolišča čim krajšo pot v kuhinjo in shrambo. Na jugovzhodni vogal hiše je postavil ta moderni kmečki graditelj stranišče (tudi v Podturnu sem opazil isto) in se mu je zato zdelo dostojno, da ne napravi >šti-beljcu« na južno stran nobenega okna. Zato je pa prihajal skozi vzhodno okno v sobo iz dva metra oddaljene greznice strahoten smrad, če se je le nekoliko uprlo sonce. To naj bi bil sedaj moderen kmečki dom. Toda zanima me posebej še pravda za kmečko peč. Strokovnjaki, ki delajo načrte za sodobni slovenski kmečki dom, so kmečki peči v splošnem nenaklonjeni. Pavlič se je oglasil v obrambo tega častitljivega pojava, ld »že tisoč let greje dušo našega kmeta«. Toda Pavlič se zavzema za kmečko peč predvsem iz sentimentalno tradicionalnih razlogov. Vendar se mi zdi, da mora pravdo za kmečko peč po pravici zgubiti. Zakaj? Kmečka peč trosi neprimerno več drv kakor štedilnik. To razliko je treba pomnožiti s številom slovenskih kmečkih domov in presenetilo nas bo, koliko narodnega premoženja zapravimo vsako leto s svojimi negospodarskimi pečmi. Toda ni samo kuhanje in peka kruha. Morda pa govori za kmečko peč zima? Kam naj se zatečeta pre-mražena ženica in starček, pa tudi mlajšim ugaja intimnost tople kmečke peči, ko brije zunaj burja in ko ded tako prijetno pripoveduje o življenju iz davne preteklosti. Prav! Toda čemn tišče v mrazu vsi na peč? Zavoljo tega, ker kmečka peč ne greje‘sobe, oziroma le slabo v primeri z visoko pečjo. Spominjam se. da smo imeli doma sobo vedno mrzlo, dokler smo imeli v njej kmečko peč, čeprav nam je požrla mnogo dragih drv. Soba nam je postala prijazna in prijetno bivališče šele, bo smo podrli kmečko peč in postavili »gosposko«. Visoka sobna peč greje vso sobo zelo racionalno in zato ne pogreša v njej nihče več kmečke, najbrž niti stara revmatična ženica, za katero je bil Pavlič v skrbeh. Vprašajte pa tudi tisto našo gospodinjo, ki je sama mnogo let živela z burkljami ob kmečki peči, pa ijo je štedilnik rešil napornega in umazanega .dela. Za vse na svetu ne bi hotela več povratka k stari idilični »tradiciji«. . Čudno se sim, Se povem, da je eredi osvobodilne borbe mislil naš partizan že tudi na svojo bodočo peč, kakor je sploh mnogo razmišljal o svoji bodočnosti. Naj mi metliški notar. tov. Tone Jakopič ne zameri, če ob te priliki izdam njegova dognanja. o katerih mi je govoril lani v Beli Kraiini, ko je na svoji znameniti točki Sl lovil iz etra partizanom V. Grossman: novice. On je našel, da je velik gospodarski razloček tudi v tem, ali kurimo peč v sobi sami, ali iz drugega prostora, na primer iz veže, ker srka peč v prvem primeru velike količine toplega zraka iz sobe im ga oddaja skozi dimnik, v drugem primeru pa ni tega pojava. Tov. Jakopič je bil mnenja, da je tu vprašanje, ki ni brez določnega vpliva na celotno narodno gospodarsko bilanco. Pa naj se tovariš Jakopič sam oglas in pove svoja dognanja. Kakor nam je tradicija draga in kakor 6i želimo, da ohrani naš bodoči kmečki dom kolikor mogoče svoje tradicionalne gradbene prvine, nam vendarle pravda za kmečko peč razodeva, da je naša prva zapoved v našem novem gospodarskem življenju, da rešujemo vsa vprašanja v prvi vrsti na osnova gospodarskega računa in proračuna. Mi moramo kritično in brez predsodkov pregledati letne zaključke našega narodnega gospodarstva ter izločiti ali vsaj kolikor mogoče omejiti vse nekoristne potrošnike, med katerimi je tudi naša kmečka peč. Zlasti pri lesu vseh vrst nam bo pomenil sleherni prihranek suho zlato; toliko namreč danes vemo, da je lesu zagotovljena velika bodočnost Na drugi strani se moramo spomniti, da so nekoristni potrošniki tisti činitelji, ki znižujejo po nepotrebnem življenjsko raven družbe. Proti njim moramo zastavili vse svoje rile. To je vendar eden od odgovorov na večno partizanovo vprašanje, čemu se je boriL Saj menda ni bilo med nami borca za svobodo, tri ne bi sanjal o tem, da mu mora osvoboditev pri-nt s'i tudi človeka dostojnega življenja- Ivo frkovič. Pravda za kmečko peč »Tudi naš kmet ri zna graditi svoj novice. On je našel, da je velik go- Prodaja tobačnih izdelkov v Sloveniji V zveri s časopisno notico o svobodni prodaji tobačnih izdelkov na področju cele demokratske federativne Jugoslavije se obvešča občinstvo, da bo neomejena prodaja tobačnih izdelkov uvedena r^. ozemlju federalne Slovenije čim bodo za to ustvarjeni vsi tehnični pogoji, kar se bo zgodilo v kratkem času. Občinstvo bo o tem obveščeno pravočasno po dnevnem časopisju, do tedaj pa ostane v veljavi dosedanji način prodaje po tobačnih nakaznicah v isti količini, kakor v preteklih mesecih. (Iz pisarne Monopolskega inspektorata štev. 96 z dne 1. VTTT 1945.) Nov romali začne v nedeljo 5. t. m. izhajati v »Slovenskem poročevalca«: VALENTIN RATAJEV: ŽENA Brivci iti frszssfi, pozsr! v zadružni prodajalni »Popit«, Cankarjevo nabrežje. — Uprava zadruge. Cenjene Čitatelje s Štajerske, ki se aa-aimajo za nakup in prodalo raznih predmetov, naštetih med malimi oglasi, pozi. varno, da se v svrho vseh Informacij, po. d&tkov. naslovov Itd. obračajo neposredno oa naši podružnici v Celju m Mariboru. SLUŽBE iščejo ABSOLVENT DOPISNE TRGOVSKE ŠOLE, zadružnih knjigovodskih in prosvetnih tečajev, v večletni praksi kot občinski tajnik in knjigovodja hranilnice ln posojilnice, vešč nemščine v govoru ln pisavi kakor tudi korespondence ln sestavljanja računskih za-ključkov želi primernega mesta v kakem Javnem ali zasebnem podjetju. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod »Sposoben«. 6005-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA išče zaposlitve. samo čez dan. Gre tudi k otrokom. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod »Mlajša«. 6026-1 MEKANIKARSKI VAJENEC Mče zaposlitve. Naslov v upr. »Sl. poroč.«. 6017-1 ABSOLVENTKA drž. dvorazredne trgovske šole želi kakršne koli primerne zaposlitve. Ponudbe na upravo »Slov. poroč.« pod »Vešča strojepisja«. 6028-1 MLAD INTERNIRANEC s 4 razredi meščanske šole išče primerne zaposlitve. Več po dogovoru. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod »Nujna zaposlitev«. 6045-1 TRGOVSKI SOTRUDNIK z večletno prakso, bivši samostojen trgovec, zmožen ln pošten, sposoben organizator vodstva trgovine ali zadruge, agilen delavec ln športnik, išče primerne zaposlitve. Sprejmem tudi mesto izven Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod »Sposoben organizator«. 6024-1 URADNICA z enoletno prakso Išče zaposlitve. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod »Vestna 7«. 6055-1 URADNIK z večletno pisarniško prakso Išče namčstltve. Zmožen strojepisja, korespondence ln drugih poslov. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod -Tajnik«. 6053-1 ŠIVILJSKA POMOČNICA Išče namešče-nje. Gre tudi kot začetnica. Naslov pustiti v upravi »Slov. poročevalca« pod »Začetnica 4«. 6010-1 NATAKARICA Išče zaposlitve. Gre tudi za prodajalko v slaščičarno. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 6007-1 POSTBE2NICA Išče zaposlitve. Delovni čas Ln plača p<* dogovoru. Oglasiti se v soboto od 15. ure dalje.. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 6061-1 SLUŽBO dobe POSTRE2NICO za 2 url na dan (13—15) sprejmem. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 5991-2 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, mlajša moč, manufakturist, dobi mesto pri tv. Edvard P o ž u n , Trbovlje. 6022-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA, dobrega delavca, 'sprejmem takoj ali pozneje. Salon »Pliverič«. Frančiškanska ul. 6014-2 HIŠNO POMOČNICO, ki zna nekoliko kuhati sprejmem. Naslov 'v upravi »Sl. poročevalca«. 5833-2 4 ELEKTRIČARJE za električarska ln elektromonterska dela potrebuje veliko Industrijsko podjetje v neposredni bližini Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod šifro »Električar«. 5839-2 UČENKO^ v trgovino z mešanim blagom sprejmem takoj. Sirota brez staršev Ima prednost. Naslov v upravi »Slov, Poročevalca«. 5879-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, zanesljivo, najrajši kmečko dekle, sprejmem takoj. Hrana ln stanovanje v hiši. Naslov v upravi »Slov. poroč.«. 6034-2 BRIVSKO POMOČNICO, veščo tudi damske stroke, sprejme takoj ali po dogovoru Salon »Frank«, Kresija, Lhib-ljana. 6004-2 POSTREŽNICO za pospravljanje ln čiščenje od 7. do 9. ure ln od 2. do 4. popoldne Išče slaščičarna Petrlček. Aleksandrova 6. 6049-2 KAMNOSEKA za Cerknico pri Rakeku Iščem. Zaradi dogovora naj pride zvečer od 5. ure dalje k M. Duklču, Albanska 39. 5999-2 BRIVSKEGA POMOČNIKA, pomočnico, vajenca ln vajenko išče brivsko-frizer-, ,. . . Skl salon Veber Drago, Hgovčevo dvo- Clanl »NabavljaLne zadruge«, dvig- rišše. 6011-2 nitc došlo brivsko in kabinetno milo URARSKEGA POMOĆNIKA, dobro moč, za manjša dela sprejme takoj O. Kliman, uprav. V. Kališnik, urar ln optik. Maribor, Aleksandrova cesta 12. Služba dobra in stalna. 6064*2 Psziv! Prosim dotični gospodični, ki sta hodili k Briifach Albertu, Glinška 3a kot obveščevalki OP še za čaga okupatorja, da se nujno zglasita pri: Briifach, Glinška ulica štev. 3 a. Ministrstvo grad je vina D. F. 3. v Beogradu potrebuje za pokrajine Srbijo, Ma-cedonijo, Bosno in Hercegovino gradbene inženjer je vseh strok, arhitekte in gradbene tehnike. K temu razpisu se lahko javijo vsi zainteresirani inženjerji, arhitekti in tehniki. Istotako se lahko javijo tudi vsi uslužbenci na okrožjih in oni, ki so v območju institucij Ministrstva za gradnje pri Narodni vladi Slovenije. Reflektanti se naj obračajo na Javno borzo dela v Ljubljani, Delavski dom, kjer dobe potrebne informacije. ODAM ŠPORTNO OBLEKO z dolgimi hlačami, čisto novo, prodam. No ogled pri krojaču Petrovčiču, Tabor 4. 6025-5 VOLNO ZA PREDENJE peettam. Vprašati dopoldne. Naslov v upravi »Sl. poročevalca«. 6016-5 MOŠKO URO ln poročni prstan prodam, vprašati dopoldne. Naelov v upravi »Slov. poročevalca«. 6015-5 MOŠKE VISOKE ČEVLJE št. 41 prodam. Moške nizke čevlje št. 38 prodam ali zamenjam za ženske salonarje št. 38. Janševa ulica 15. 6012-5 DVA PARA MOŠKIH ČEVLJEV, dob; ohranjenih, št. 42 in 43, prodam. Trdinova S, podpritličje. 6043-5 NAHRBTNIK m več ženskih torbic prodam ter izvršujem vsa galanterijska dela. Gorkič, Predovlčeva št. 12, Moste. 6042-5 OTROŠKI TRICIKELJ prodam. Repan-šek. Tržaška 24. 6038-5 KRAVO, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo. Prodam. Stepanj ska c. 16. 6037- POTOMATERIAL, karte, povečevalni papir. Plan- m Leica-filme. amaterski papir Itd. prodam. Ponudbe upravi »Slov. poročevalca« pod »Vzamem v račun malo slikovno kamero ali lepo samsko pohištvo«. 5513-5 LIMONO v čaju dobro nadomešča limonin ekstrakt Cltrol. Prinesite steklenice s seboj. Drogerija Anton Kanc, Židovska ulica 1. 5838-5 PISARNIŠKA OPREMA, trd les, črna, skoraj oova, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 5907-5 OTROŠKIH ČEVLJEV, več parov, rabljenih, prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 6032-5 CINASTO POSODO, starinsko, prodam dobremu plačniku. Naelov v upravi »Slov. poročevalca«. 6071-5 LESENO POSTELJO z mrežo prodam. Gledališka ulica 16. vrata 20. 6059-5 OTROŠKI VOZIČEK, globok, krem, malo rabljen, prodam. Bolentln, Pleteršnl-kova 24. 6054-5 KOBILO, civilno, zelo dobro voznico, prodam. Kavčič, Ižanska 122. 6052-5 KLAVIR takoj prodam. Gradaška ul‘ca št. 18/n., lavo. 6051-5 DAMSKI DEŽNI PLAŠČ (balonski), posteljno Pregrinjalo za eno posteljo s podlogo, damski plašč, odejo, 4 rjuhe, prodam. Naslov v upravi »Slovenskega poročevalca«. 6050-5 ZDRAVNIŠKO OPREMO prodam. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod »Zdravnik«. 6056-5 ŠIVALNI STROJ znamke Gritzner prodam event. tudi zamenjam za kolo. Gruden. Hrenova ulica 17. 5995-5 50 KG BELEGA CEMENTA prodam. Poizve se: Bežigrad 19. v kleti. 5993-5 RABLJENE SOBNE STVARI: železno zložljivo posteljo, žimnico, dve odeji, podglavnik. umivalnik, stol, podobo, stojalo, dve zavesi, luč. ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. ' 5994-5 KUHINJSKO OPRAVO, kompletno posteljo, omaro, posteljno omarico, že rabljeno. prodam. Naslov v upravi »SI. poročevalca«. 6006-5 PAR GOSI (gos ln gosak) prodam alj zamenjam za blago za žensko perilo. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 6062-5 KOZO. švicarske pasme, prodam. Vatovec, Obirska cesta 15, Jarše. 6063-5 SPALNICO, dobro ohranjeno, prodam. Naslov ▼ upravi »Slov. poroč.«. 5997 S K U M KNJIGARNA Dolžan Janez kupi vsako slovensko knjigo. Stritarjeva ul. 2. 9-M-6 VOZIČEK (Igračko) kupim, delno zamenjam. Naslov pustiti v upravi »Slov. poročevalca« pod »Cvetka«. 5980-6 VOZ ZAPRAVLJIVČEK, močan, ali diro z nosilnostjo 800 kg kupim. Pušnik J., Opekarska cesta 38, Trnovo. 5986-6 BLAGO, I m srebrnosivo, damsko, za kombinacijo modre obleke kupim. Naslov v upravi »Slov. poroč.«. 6021-6 DAMSKO KOLO, dobro ohranjeno, italijanske znamke kupim. Žlebnik, optik, Domžale. 6031-6 ETAMIN za zastore ali etamin - zastore kupim. Gledališka ul. 16/HI., vrata št. 10. 6035-6 MED cvetlični ln hojev kupuje Međama. Ljubljana. Zidovska ulica. 5832-6 KINO-EKACTO ln fotollteraturo kupim. Od 12i—14. ure ln po 19. url. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 5855-6 STEKLENICE različnih vrst kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzamemo na domu. B. Guštin. Vodnikov trg 2. SP 2-6 VRTNE ŠKARJE za striženje žive meje kupim. Antolin, Sv. Petra c. 49. 6001-ti MIKROSKOP kupimo. Ponudbe na naslov: Tovarna usnja Tone Knaflič, Kamnik. 6068-6 BOLNIŠKI TRICIKELJ kupi ali zamenja za navadni triclkelj ali kaj drugega, štnuc Lojze, Aleksandrova 8. 6058-6 ZAMENJAM ČRNE DAMSKE ČEVLJE štev. 36. skoraj nove, ‘zamenjam za salonarje štev. 37. Ogled od 10. do 3'. ure. Pugelj Franja, Kongresni trg 7, pritličje. 6013-7 ŠIVALNI SIKOJ, skoraj nov zamenjam za Leica-fotoeiparat in povečevalnlk. Naslov v upravi »Slov. poroč.«. 6046-7 ZA MARELICE dam protivrednost po želji. Naslov v upravi »Sl. poroč.«. 6044-7 DECIMALNO TEHTNICO do 300 hg ugodno prodam. Ogled od 6. do 7. ure popoldne. Naslov v upravi »Slov. poročevalca«. 5979-5 JESENSKI DAMSKI PLAŠČ, nov, prodam. Naslov v upravi »Slovenskega poročevalca«. 5982-5 STARO OPEKO bombardiranega poslopja in 2 nepoškodovani peči prodam. PSV por.« 6040-12 SOBO s štediln kom al* sobo in kuhinjo iščem. Ponudbe na upravo »Slov. poročevalca« pod »Potrebujem nujno«. 6000-12 SOBO, opremljeno, z 2 posteljama ali enosobno stanovanje iščem. Ponudbe na upravo »Sl. poroč.« pod »Pekovski pomočnik«. 6072-12 OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice išče samski gospod. Ponudbe na upravo »Slov. poroč.«, Maribor pod »Takoj«. 60S9-12 S 0 B 0 O D D A SOBO v bližini osebi. Ponudbe ročevalca« pod bolnice oddam solidni na upravo »Slov. po-»Sončno 22«. 5996-13 R A Z N O NALIVNA PERESA vseh šistemo^ sprejme v popravilo Starčič. Maribor. 5585-14 VAŠ ŠIVALNI STROJ Je treba temeljito urediti ali očistiti. Oddajte naslov v upravi »Slov. poroč.« pod »Poceni« pa vas obiščem. 5989-14 TISTEGA, ki je dne 31. julija našel pri blagajni v bivši Mayerjevi trgovini temnorjavo listnico s 100 din vsebine, prosim, da jo proti nagradi odda v trgovini Mencinger na šmartin.ski četi 10. 6023-14 LISTNICO z denarjem in dokumenti sem izgubil 31. VII. na Taboru. Najditelja prosim, naj jo odda na upravo *Slov. poročevalca« proti nagradi. 6020-14 OBVESTILO. Sprejemamo v popravilo pisalne, računske, šivalne stroje i. dr. Radio-mehanska delavnica, Miklošičeva cesta 5. 6047-14 KOŠAR IVA, Kranj, Lajerjeva ul. 1, naj se zglasi zaradi izgubljene torbice v Ljubljani, Mestni trg 3/H.. 1. 6036-14 PARNE PEČI pekovske, vseh velikosti iz. deluje in popravlja Aleš Franc, ključavničarstvo, Ježica št. 12. pri Ljubljani. 10-14 STARINSKO BROŠKO za narodno nošo sem izgubila na poštnem mitingu na Taboru ali po Škofji ulici. Ker mi je drag spomin, prosim naj d tel j a, naj jo odda proti nagradi na upravo »Slov. poročevalca«. 6029-14 OSEBO, ki mi je pri večerni predstavi v kinu Union, dne 31. julija v XIV. vrsti, vzela damski dežnik, pozivam, naj ga odda pri blagajni kina ali v upravi »Slov. poročevalca«. 6003-14 LISTNICO z imenom Hinek na zunanji straoi z nekaj gotovine sem izgubila. Najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v Kladezni ulici 1 pri Hočevarju. 6002-14 AKTOVKA Je bila izgubljena na cesti Hrastnik—Celje. Vsebina: dokumenti, seznam krajevnih odborov OFZ Zgornje Sav. doline, samokres, perilo in toaletne, potrebščine. Pošten najditelj se.naproša, da aktovko z.vsebino odda na najbližjo krajevno milico ali sporoči na naslov: Štefka Potisek, okrajni odbor OF, Gornji grad. 6067-14 SVETLOB J A V DAKELJČEK JAKEC, psička, se je izgubil v torek opoldan. Oddati ga je proti nagradi na naslov: Svetlin. Mirje, Hajdrihova 15. 6009-14 DENARNICO, rjavo, sem izgubila od Linhartove ulice do Bežigrada 19. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na naslov, naznačen na živilski nakaznici-. Denar si lahko pridrži. 6008-14 MOŠKO ŽEPNO URO, srebrno, sem izgubil od Vodovodne ceste do Delavskega doma. Poštenega najditelja prosim, naj Jo odda proti nagradi v upravi »Slov. poročevalca«, 5992-14 Med. univ. dr. Ivan Ambr:žlč zdravnik v Kranju Ordinira: Mestni trg 16 Potrebujemo za takoj 4 radarje Javite se v Mariborski livarni in tovarni kovin, Maribor, Motarjeva 15. Tiskovni urad pri Predsedstvu Narodne vlade Slovenije nujno potrebuje STROJEPISKO Pismene prijave se morajo osebno predati med 10. In 12. uro ua Blei-weisovi cesti štev- 34. ^r.m, _______>__ Uvoženo cvetje, vsakodnevne pošiljke dolgih vrtnic in gladiol, „ROŽA“, cvetličarna nasproti »Uniona« LJUBLJANA, Frančiškanska ulica + Vsem sorodnikom in znancem sporočamo, da je umrl gospod Colja Alojzij nadstražnik v pok. Pogreb bo v četrtek 2. avgusta 1945 ob pol petih iz 2al, kapelice sv. Marije. Ljubljana, 1. avgusta 1945. Žalujoča žena. in ostalo sorodstvo •j- Naš mali, edini, ljubljeni sinček Dimočka nas j© zapustil. Pogreb bo 2. avgusta ob V218. uri te kapelice sv. Jakoba k Sv. Križu. Za njim žaluje: Božena roj. Pretoar in Igor šunjevič. mati in oče; Pretim* Klementina, nonica, in ostali. + Umrl nam je v 83. letu starom naš ljubljeni oče, stari oče, brat in stric Franc More Pegreb bo v četrtek 2. avgusta ob V25. uri popoldne na Jesenicah. O Jesenice, Trbija, Zemun. žalujoči: Ana por. Biček, Marija jajt. šeberl, Julijana por. Balskrficr, Fran« čiška por. Tavčar, Kristina por. Malenšek in Apolonija, hčerke; Franc in ¿n-drej, sinova; brat Andrej in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. — Za vse izraze sočutja ob težki izgubi mojega naj dražjega sina Kavalarja Francka se najprisrčnejše zahvaljujemo za izraženo sožalje, darovalcem cvetja in vencev, ter za spremstvo godbi in tov. Pesjaku sa poslovilni govor. Globoko žalujoči ln vendar ponočni, da je daroval svoje mlado življenje zi svobodo. Jesenice, 23. junija 1945. Družina Kavalar ZAHVALA. Ob smrti našega ljubljenega sina edinca Tinkota dijaka realne gimnazije si štejemo v dolžnost zahvaliti se predvsem ZSM, vsem sorodnikom, pri j a teli era in znancem za mnogobrojno spremstvo, poklonjeno prekrasno cvetje. Posebno zahvalo tovarišicam in tovarišem za poslovilne bssede. Maša zadušnica bo darovana v trnovski cerkvi v petek 3. avgusta ob 7. žalujoča: Valentin in Marija Bernik. ZAHVALA. — Ob prekopu zemeljskih ostankov naše ljubljene hčerke, sestre, tete itd. Usenik Rozike se naj iskrene j e^zahval j u j emo vsem, ki sc jo tako v obilnem številu spremljali na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo vsem darovalcem venefv in šopkov in onim. ki so ji izkazali zadnjo tovariško čast z blagoslovom, ganljivimi govori, petjem in godbo. Stanežiče. 23. junija 1945. žalujoče rodb:re: Usenk, Rojnik Tovaruik ZAHVALA vsem, ki ste -.prebridki izgubi mojega nad vse ljubljenega sina in brata Zdravkoia Gregoma partizana stali ob strani In mu podarili cvetje in ga spremili do njegovega zadnjega doma. V Ljubljani, 22. julija 1945. žalujoča Anica Gregom, mama in bratje in ostalo sorodstvo ZAHVALA ob prerani izgubi našega nepozabnega sina, brata, svaka in strica Dragota Bončina sedmosolca, politkomisarja izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki so Ss. 1 spremili na njegov začasni dom in mu izkazali čast . ki je dostojna mlademu junaku borcu. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, za katero jo umrl. Stara cerkev pri Kočevju, 21. jun. 1945. Užaloščena družina Bončinova in ostalo sorodstvo ZAHVAL9. — Ob pretresljivi izgubi mojega moža Brumena Martina trgovca v Beltincih se najpri'TČneje zahvaljujem duhovščini, tov. Tratnjeku za ganljiv govor, komandantu delavskega bataljona, vojaški godbi iz Murske Sobote, vsem darovalcem vencev in pevskemu zboru Beltinci, dne 15 junija 1945. žahujoča žena Berta ¿n ostalo sorodstvo Smer glavnega udarca (Kano iz Stalingrada) r*onoS so sibirski poIH divizija polkov-Ir :a Gurtjeva prevzeli obrambo. Vselej je Kazala tovarna strogo lice, toda ali je mogoče najti na svetu sliko, ki bi bila bolj mračna od prizora, ki so ga ugledali vojaki v oktobrskem jutru 1942. leta? Temne grmade delavnic, svetlikajoče vlažne tračnice, ki se jih je tu in tam že dotaknila rja, kupi razbitih vagonov, gore kovinskega orožja, rdeče pene raztopljenega železa, oglje, mogočni tovarniški dimniki, ki so jih prebile nemške krogle... Na asfaltni ploščadi so temnele jame, ld so jih razrile bombe. Povsod so se valjali kovinski drobci, ki jih je kot tanke cape blaga raznesla sila eksplozije. Divizija se je ustavila pred tovarno. Za hrbtom je tekla hladna in temna Volga. Dva polka sta branila tovarno, tretji pa je branil globoko dolino, ki se je spuščala preko tovarniških naselij k Volgi. Vojaki ir polkovni komandanti so jo imenovali »dolino smrti«. Da, za hrbtom je bila ledena in temna Volga, za hrbtom je bila usoda Rusije. Divizija se je morala boriti do zadnjega moža. To, kar je bilo ▼ prvi svetovni vojni razdeljeno med dve bojišči in kar se je v preteklem letu nagrmadilo proti sami Rusiji na bojišču treh tisoč ki- lometrov, je v letošnjem poletju in Jeseni kot težko kladivo udarilo na Stalingrad in Kavkaz. V Stalingradu so Nemci osredotočili svoj napadalni pritisk. Vso ognjeno težo brezštevilnih minometnih baterij, tisoče topov in zračnih korpusov so vrgli na severni mestna predel, na tovarno, ld je stala sredi industrijskega okraja. Nemci so mislili, da človeška narava ne more vzdržati takega napora in da ni na svetu src in živcev, ki se ne bi zrušili v divjem peklu ognja, žvižgajoče kovine, tresoče se zemlje in blaznega zraka. Tu je bil zbran ves peklenski arzenal nemškega militarizma — najtežji tanki, minometi, armade bombnikov s tulečimi sirenami, zbrana vsa artilerija od malega protitankovskega orožja do težkih daljnometnlh topov. Tu so dan in noč besneli požari, dan in noč je bilo temno od dima gorečih stavb in dimnih zastorov, ki so jih bruhale čete za maskiranje. Kratke minute tišine so bile strašnejše In bolj zlovešče od bobnenja bitke. Svet sklanja glava pred junaštvom ruskih armad in ruski vojaki zamaknjeno govore o stalingrajskih branilcih. Smer glavnega udarca! V vojni ni strašnej-ših besed, in ni le slučaj, da je v tem žalostnem jesenskem jutru prevzela obrambo prav sibirska divizija (polkovnika Gurtjeva. Sibirci so tršati, strogi in zanesljivi, navajeni mraza ¿1 pomanjkanja, molčeči, ljubijo red in disciplino. V zloveščem molku so z lopatami tolkli trdo zemljo, sekali strelske line v stene delavnic, pripravljali zaklone, okope in vezalne rove. Polkovnik Gurtjev je suh, petdesetleten mož. Štirinajstega leta je prostovoljno odšel Iz drugega tečaja petrograjskega instituta na rusko-nemško fronto. Tedaj je bil topničar, boril se je pod Varšavo ln Baranovičl. Vojaščini je posvetil osemindvajset let svojega življenja, se boril in učil komandante. Dva njegova sinova sta kot poročnika odšla na vojno. V daljnem Omsku sta ostali njegova žena in .hčerka študentka. In na ta praznični in strašni dan se je polkovnik spomnil sinov poročnikov, hčerke, žene in mnogih mladih komandantov, ki jih je vzgojil. Mislil je na svoje dolgo življenje,' ki je bilo polno truda in Spartanske skromnosti. Prišla je ura, v kateri se bodo preizkusili' vsi principi vojaške znanosti, morale in dolžnosti, ki jih je vedno oznanjal sinovoma, učencem in tovarifem. Razburjeno je opazoval .obraze sibirskih vojakov iz Omska, iz Novosibirska, iz Krasnojarska, s katerimi mu je bilo usojeno odbijati sovražne udarce. Sibirci so se vestno pripravljeni približali veliki obrambni črti. Preden je divizija stopila na bojišče, je bila v dobri šoli. Polkovnik je učil vojake skrbno, pametno in brez prizanašanja. Vedel j?, o,- »c dolgi marši in vaje v nočnih napadih težka stvar, toda mnogo težja in trša je vojna. Zanašal se je na vztrajnost in moč sibirskih polkov. Ko so se peljali z vlakom, je nek vojak izgubil puško. Skočil je z vlaka, jo pobral in tekel tri kilometre do železniške postaje, da bi dotekel svojo divizijo, ki je šla na bojišče. Polkovnik je preizkusil vztrajnost svojih polkov v stalin-grajski stepi, kjer so novaki mirno odbili nenadni napad nemških tankov. Preskusil jih je na zadnjem pohodu k Stalingradu, ko so v dveh dneh prehodili dve sto ki-lometrov. In še vedno je zaskrbljeno opazoval obraze vojakov, ki so odhajali na glavno obrambno črto. Gurtjev je veroval v svoje komandirje. Mladi načelnik štaba, polkovnik Tarasov, je cele noči presedel v zaklonu, ki so ga pretresale eksplozije, in delal ob zemljevidu načrte za zapletene boje. Njegova odkritosrčnost, neprizanesljivost v sodbah, njegova navada, da je gledal življenju naravnost v oči in njegovo iskanje vojaške resnice, če je še tako grenka, so temeljili na treznem preudarku. V tem malem, suhem človeku, ld je imel kmečki obraz, roke in govor, je živela neukrotljiva sila duha In misli. Spirin, Id je na političnem polju nadomeščal divizijskega komandirja, je imel krepko voljo, ostro misel in asketsko skromnost. Znal je ostati miren, vesel ln se smehljati tam, kjer je pozabi! na smeh najbolj miren in vesel človek. Polkovni komandirji Markelov. Mihgijov in čamov so bili polkovnikov ponos. Zaupal jim je kot ssbi. Z ljubeznijo in občudovanjem so vsi v diviziji govorili o mirni hrabrosti čamovi, o trdni volji Marke-lova in neobičajnih duševnih lastnostih Mihaljovih, ki je bil ljubljenec polka, »nežni, simpatični človek«, ki ni poznal strahu in ki je očetovsko skrbel za podrejene. In vendar je bil razburjen, ko je opazoval obraze svojih komandirjev zakaj vedel je. kaj pomeni smer glavnega udarca, kaj se pravi vzdržati veliko črto stalingrajske obrambe. Komaj je uspelo diviziji zakopati se v kamenita tla Stalingrada, komaj je komanda divizije zasegla globok okop, izkopan v peščeni skali nad Volgo, komaj sc potegnili telefonske žice in so zadrdrali radio-oddajniki, k,’ so vezali posamezne komando, in se je nočni mrak umaknil svitanju, so začeli Nemci z ognjem. Osen? nr so neprestano pikirali »Junkersi 67« na obrambo divizije. Osem ur, niti z eno samo minuto presledka. so šla val za vaJojn nemška letala osem ur so tulile sirene, se razletavale bombe, da se je tresla zemlja ln se rušili ostanki zgradb, osem ur so se dvigali v zrak stebri dima in prahu. Kdor je slišal rjovenje zraka, razkalienega od letalskih bomb. kdor je preživel napetost desetminutnega navala nemške avijacije, lahko razume, kaj je osem ur intenzivnega napadanja strmog!aveev ^T)nl*e nriiifviriiip ) Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva alka št, 6/U. Telefon uredništva in apeare Ü. M-22 da A Tiskarna »Slovenskega poročevalca« £ Glavni urednik Ciril Kosmač.