'V' ■ '• Poštnina plačana v gotovini fil Posamezna številka i dinar. ^TR.OK. OVISiCv EOKEÄ NEODVISEN STROKOVNŽ Izhaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Turjaški trg št. 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4-—. LETO H. LJUBLJANA, torek, 7. avgusta 1923. Štev. 29. Protest lačnih leieinieales? In državnih uradnikov. Slavka na progah juž. žel. kompaktna. — Državni železničarji poslali v zadnjem iremiiku figarji. - Poštarjem in javnim nameščencem v Ljubljani je padlo srce v hlače, v Mariboru in Celju so ostali mož beseda. — Vlada popolnoma neinformirana. — Grožnje z zakonom o zaščili države in militarizacijo. Nasilja policije in vojašiva v Zagrebu. Ker je vlada oslala gluha in nedostopna za vse resolucije, prošnje in zahteve lačnih železničarjev in državnih nameščencev, so bili železničarji in državni nameščenci prisiljeni, da opo-zore še zadnjič vlado in pa celokupno javnost na svoje bedno stanje in nevzdržne razmere. Ker pismene resolucije, osebne intervencije in časopisna kampanja niso mogle doseči nobenega uspeha, so se morali odločiti za direktno akcijo. Vkljub temu, da se je železničarje in javne nameščence vleklo za nos že dolga leta in da so odgovori faznih ministrov bili naravnost izzivalni, se lačni in bedni železničarji in nameščenci niso_odločili za boj — ampak samo za 24 urno protestno stavko, da Še zadnjič odločno izrazijo svojo z.a-htevo: dajte nam kruha. Železničarji in javni nameščenci se zavedajo, kako važno ulogo imajo železnice in dober upravni aparat v gospodarskem življenju in zalo so zaenkrat zastavkali samo 24 ur. V boju za zboljšanje svojega mizer-nega stanja nastopajo enotno vse strokovne organizacije železničarjev in javnih nameščencev. Uspeh enotnega nastopa se je pokazal v protestni akciji. Na vseh progah južne železnice je bila stavka popolna. Onih par izdajalcev, katerih imena se objavljajo na drugem mestu ni moglo pokolebati akcije. — Discipliniran in odločen nastop južnih železničarjev zasluži popolno priznanje. Osobje državne železnice in državnih uradov je z malenkostnimi častnimi izjemami v tej protestni akciji izdalo svoje sodruge in lovariše. Tisti, ki so se na raznih shodih širokoustili, so v odločilnem trenutku postali dezerterji proletarske armade. Tu ne drži noben izgovor, državni železničarji so se 3. avgusta postavili sami na sramotni oder in oznaka D 2. pomeni krumir, širajkbreher, izdajalec. Mi pomilujemo ie ljudi, ki bodo leta in leta hodili med nami z zavestjo, da so izdajalci, da so figarji in krumirji. Ob priliki bomo v spomin elementom, ki so se posebno odlikovali pri tem izdajalsfvu, objavili poseben spis. Krivični bi pa bili, če ne bi izvzeli od teh izdajalcev velik del državnih nameščencev na štajerskem v Celju in Mariboru, ki so ostali mož beseda. Tista vlada, katero je akcijski odbor zasul s prošnjami in resolucijami je boj železničarjev in državnih nameščencev hotela spraviti v zvezo z rudarsko siavko in kar je še bolj absurdno s fa- šističnim štrajkom tta Madjarskem. — Vsepovsod je iskalo vzroke protesine stavke, samo lam ne, kjer bi bilo Ireba: v pomanjkanju kruha. Naša vlada, kakor vsaka buržoazna vlada, ima za delavno ljudstvo satno eno univerzalno zdravilo: bajonete in zapore. In žan-darmov in vojaštva se je poslužila ludi v tem slučaju, posebno na Hrvatskem. Gospoda še danes ne ve, da se prazen želodec ne da napolniti z bajoneti. — Stavkujočim so grozili z militarizacijo. V Zagrebu so zaprli s. Krekiča in še par članov akcijskega odbora. Kako so terorizirali železničarje v Zagrebu bomo pisali obširneje prihodnjič. Baje je lajnik Kerkićevega Saveza Pongračič pozival železničarje na delo in sabotiral akcijo, vsaj tako pišejo časopisi. Železničarji m javni nameščenci! Nismo dosegli še nobenih uspehov, še vedno gladujejo naše drušine in še vedno ni od nikoder pomoči. Protestna stavka nam je pokazala, kje je pomanjkljiva naša organizacija in kaj moramo ukreniti, da bo prihodnja uspešnejša. Naš boj še ni dokončan, čakajo nas še hude bitke, mobilizirajmo, pripravljajmo se. Sodrugi vsi v organizacijo, vsi aktivno na delo za poboljšanje našega mizernega stanja. 10.000 rudarjev tretji teden v stavki. Potek pogajanj. — Trboveljska družba odklanja posredovanje minisierijalne komisije. — Povišanje cen premogu za 5%. — Rudarji odločeni vstrajati do zmage. — Aretacije rudarjev. — V revirjih vlada red in mir; stavkolomcev ni. — Straže bodo odpoklicane? V »Strokovni Borbi« smo poročali že o pogajanjih, ki so se vršila 25. junija in 4. julija v Trbovljah in 19. julija v Ljubljani in ki so se vedno razbila vsled trdovratnosti trboveljske družbe. Za 20. julija je sklical ponovna pogajanja veliki župan Lukan, ki je hoiel posredovati. Medlem pa so ogorčeni rudarji f stopili v petek 20. julija že v stavko, f Veliki župan je bil popolnoma napačno | informiran, da so zaupniki brzojavno | pozvali rudarje v stavko in je smatral t to za nelojalnost. (?) Zastopnik družbe l ravnatelj Skubic je izjavil, da se s stav- j kujočimi ne pogaja, da pa bo pogaja- | njem prisostvoval radi informacije. Ka- I kor pri treh prejšnjih brezuspešnih po- j gajanjih, se je tudi pri teh^ pokazala trmoglavost trboveljske družbe, ki ni hotela nič slišati niti o razširjenju tabele o eksistenčnem minimu, nili o zvišanju plač nad 3 dinarje dnevno, baje zato, ker ji vlada ne dovoli povišati cene premogu, katerega oddaja železnicam. Računalo se je sem in tja in rezultat je bil ta, kar smo objavili že v Prejšnji številki »Strokovne Borbe« pod naslovom »Shod trboveljskega delavstva«. Tudi ia pogajajnja so se razbila po krivdi trboveljske družbe. Pokrajinska vlada je smatrala, da so rudarji stavili zalo »tako visoke« zahteve, da bi pri pogajanjih lažje popuščali. Zaupniki na pogajanjih so pa izjavili, da so poslani na pogajanja, da zagovarjajo stavljene zahteve, ne pa da bi popuščali. Popuščati morejo samo mase, ki delajo, a ne zaupniki. Zato je poslalo rudarsko glavarstvo 23. julija stavkovnemu odboru sledeče pismo: Gospodu Antonu Zupančiču lih, načelniku II. skupine rudarske zadruge v Trbovljah. Po brzojavnem nalogu Glavne rudarske direkcije v Beogradu se naj pogajanja med delavstvom in Trboveljsko premogokopno družbo obnove. Ker pa pri zahtevah delavstva na eni strani in ponudbah Trboveljske družbe na drugi strani ni izgleda, da bi obnovljena pogajanja končala z boljšim uspehom kot prejšnja, se je trboveljsko družbo povabilo, da se izjavi, v koliko in pod katerimi pogoji je pripravljena staviti ugodnejše pogoje. V istem stremljenju, napetost med zahtevami, oziroma ponudbami zmanjšati, izvolite zastopnike delavskih organizacij povabiti, da se izjavijo, v koliko bi utegnilo delavstvo od svojih zahtev popustiti. Le potem, oko na ta način vsaka od obeh strank pokaže pripravljenost za nadaljnja pogajanja, je pričakovati, da dovedejo ista do zaželjenega sporazuma. Hkrati pa se naj opozori zastopnike vseh organizacij, kakor tudi delavstvo še na sle- deče: Tuuradno se je pri ponovno v zadnjem času se vršečih pogajanjih opetovano priznalo umerjenost postopanja delavstva, ki je dolgo mirno kljub mezdnemu gibanju, vršilo svoje delo in je šele v zadnjem trenutku — vendar še pred končnoveljavnim zaključkom pogajanj — se poslužilo prisilnega sredstva, to je stavke. — Pričakuje se, da delavstvo tudi med stavko ne bo sklenilo nobenih prenagljenih ukrepov, ki bi ogrožali varnostno stanje jam in da bo dalo za zastraženje in vzdrževanje one delavne sile na razpolago, ki so v interesu obrane jam potrebne. To je na eni strani v interesu delavcev samih, na drugi sirani se pa tudi iz javnih ozirov ne sme Irpe.ti, da bi se s popolno in splošno resistenco za dalj časa onemogočilo, oziroma otežkočilo dobivanje produkta, ki je eminentno važnega narodnogospodarskega pomena. Ako bi delavstvo v tem oziru ne pokazalo potrebne uvidevnosti, bi bila pokrajinska uprava v zaščito javnili interesov eventualno prisiljena, (?) da se napram delavstvu posluži prisilnih sredstev in z mobilizacijo in drugimi koraki poskrbi za to, da se vzdržujejo varnostne straže in izvršijo neobhodno potrebna vzdrževalna dela. Rudarski glavar in dvorni svetnik: v z.: Ing. Pehani I. r. Rudarji so odgovorili: P. t. rudarskemu glavarstvu in pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani. Na dopis, naslovljen na g. Antona Zupančiča lil., načelnika 11. rudarske skupine št. 1879 z dne 23. julija 1923 odgovarjamo sledeče: Zastopniki podpisanih delavskih organizacij izjavljajo, kot so že izjavili na mezdnih pogajanjih dne 19. in 20 julija, ki so se vršila v Ljubljani v knjižnični dvorani pokrajinske uprave, da od svojih minimalnih zahtev ne morejo popustiti. Ko so delavski zastopniki sestaviti zahteve, se niso ozirali na plače drugega delavstva, kot jih imajo n. pr. steklarji v Hrastniku, Zagorju, Libojah, Rogatcu itd., katere so izračunane na podlagi indeksa življenskih potrebščin. Ta indeks vsebuje predmete življenskih potrebščin, katerih mi sploh nismo unesli v naš indeks, ter imamo v indeksu manjše količine življenskih potrebščin kot jih. imajo steklarji. Trb. prem. družba je letos javno povedala koko ogromne dobičke je napravila za leto 1922, vsled tega ne more biti govora, da ne more plačati poviškov delavskih mezd, brez, da bi povišala cene premoga. Ker se trb. prem. družba upira plačati za-htevano povišanje plač, predlagamo naj bi se rudnike podržavilo in sicer po tisti kurzni ceni, kot so bile takrat, ko se je rudnik na-cijonalizirato. Delavstvo je pripravljeno se vsaki čas pogajati, ter iskreno želi, da pride čimprej do sporazuma, ter se prične z delom, da se omogoči pridobivanje produkta, ki je važnega narodnogospodarskega pomena. Glede varnostnih in ognjenih straž je delavstvo sklenilo na javnih shodih v Trbov-Ijoh, Hrastniku in Zagorju, da se da za za-stražtnje in vzdrževanje jam na razpolago delavne sile, kjer je to potrebno. Ko se je o teni obvestilo ravnatelje v teh icvujih, so izjavili, da imajo vse potrebno urejeno, ter bodo stopili v stik šele tedaj z delavskimi zastopniki, ako bi njih odredbe ne zadostovale za vzdrževanje jam. Ravnatelj v Trbovljah je celo izjavil, da smo si dve nasprotujoči stranki in da to ne gre, da bi se štrajk vodil skupno z delavskimi zastopniki. Trbovlje, dne 25. julija 1923. Stavkovni odbor. 21. jutija je rud. glavarstvo poklicalo zastopnike rudarjev na informativni pogovor, kateremu so prisostvovali tudi načelnik Simeonovič, inspektor Veljko-vič in inšpektor Gostiša, kot zastopniki ministarstva za šume in rude. Na teh pogajanjih so zastopniki vlade opozarjali delavslvo, da naj zniža svoje zahteve, ker če trboveljska družna lahko ugodi zahtevam delavstva, ne bodo temu mogli ugodili državni rudniki, ki bi morali ustavili obratovanje, ker ne bt zmogli novih izdatkov za povišanje mezd. Drugih razlogov za pobijanje zahtev niso imeli. Zastopniki rudarjev so izjavili, da je pri trb. družbi zaposlenih nad 10.000 delavcev v državnih pa le nekaj nad 1500 in da bi bilo več kot krivično, če bi vsled slabega gospodarstva v državnih rudnikih moralo trpeli delavstvo in da bi vsled nesposobno-sli državne uprave trboveljska še naprej delala tako ogromne dobičke. Tudi 21. julija je trboveljska vztrajala na tem, da ne more pristati na več kot iri-dinarsko povišanje, ker ji vlada ne dovoli povišanja cen premogu. Medtem pa je dobila trboveljska dovoljenje, da sme povišali cene zopel za ‘j%, kar znaša na delavca dnevno 11.95 dinarjev. (O tem na drugem mestu.) Toda vkljub povišanju še vedno trboveljska ne prislane na zahtevano povišanje mezd. Pač pa je 31. julija družba objavila razglas in ga nabila po vseh revirjih, v katerem naznanja, da bo odpustila celokupno delavslvo, če se v 48 urah ne povrne na delo. Delavci se niso vrnili nn delo, ker niso plašljicvi in ker so se odločili, da vztrajajo do konca, V razglasu družba tudi grozi, da bo odpusti- Sodrugi In sodružlce, zbirajte za stavkajoče rudarje! Pokažite svojo razredno solidarnost. la one, ^ki so povzročili to lahkomiselno stavko.« S lem misli zaupnike in funkcijonarje organizacij. Tega družba ne bo dosegla, ker za zaupniki bo stalo vseh 10.000 rudarjev, ki ne bodo dopustili, da bi družba šikanirala zastopnike delavstva, ki vršijo le to, kar masa zahteva. V Zagorju so aretirali orožniki dva rudarja, češ da sla silila delavce v stavko. Gospodi najbrže ni znano, da jc rudarje pognalo v stavko odklonilno stališče trboveljske družbe, da jih je pognala v stavko glad in beda in ne po- »: iw i im. iiwAfmawrvKPMi. TjaMMMOUMntBewesjiv samezniki. Ali ima tu mogoče zopet trboveljska družba svoje prste vmes? Po vseh revirjih vlada vzoren red in mir. V nedeljo, 5. avgusta so se vršili povsodi dobro obiskani shodi, na katerih se jc sklenilo vztrajali v borbi do zmage. Siavkolomcev ni, kar je jasen znak solidarnosti 10.000 gladujočih. Vsled gori omenjenega razglasa trboveljske družbe vlada v revirjih velika razburjenost in če družba ne umakne svojega provokatorskoga razglasa, bo nosila vso odgovornost za posledice ki lahko iz tega nastanejo. Kot odgovor na pismo ravnateljstva južne železnice, ki ga priobčujemo na drugem mestu, je poslal akcijski odbor južne železnice pokrajinski upravi in ministarstvu saobraćaja sledeče pismo: Akcijski odbor j. ž. Ljubljana, !. Vlil. 23. Štev. 54. Pokrajinska uprava Ljubljana, Zagreb. Ministarstvo saobraćaja Beograd. Podpisani zostopniki celokupnega južno-železntškcga nastavljenega in delavskega osobja. ki so bili izbrani iz izvoljenih članov disciplinarne komisije in provizijskega zavoda, sc obračajo tem potom na zgorajš-nii naslov, da posreduje takoj pri obratnem ravnateljstvu juž. žel. v Ljubljani, da revidira svoj odlok štev. 5018-1 z. dne 10. julija 1923, ki je v prepisu priložen, ter upravičenim zahtevam osobja po povrnitvi odvzetih pravic ugodi, Usojamo si v odgovoru »Obratnega ravnateljstva v Ljubljani« povdariti nekatere nedoslednosii in direktna nasproisiva. Ze uvod nc dogovarja istinitosti, ker je za osobje na eni strani in za »Obratno ravnateljstvo južne železnice« na drugi strani še vedno obvezen eirkular 385A ex 190'/ z izpopolnitvami, katerega »Obratno ravnateljstvo iužne železnice« do sedaj ni S preklicalo in bi se moralo nanj pri sklepa- 1 nju raznih zanj oohvezniii pogodb sigurno ozirali. Po tem cirkularju je »Obratno raovuatetj-stvo« vezano vpeljati za svoje osobje vse ugodnosti, ki so v veljavi pri državni železnici, ne stoji pa nikjer, da mora vpeljati eveniueinn poslabšanja. Ce bi že akceptirali uvod ravnateljstva, da mu služijo pri presoji in odločitvi kot merilo razmere državnih železnic in da more le v takem obsegu ugoditi, so rešitve »Obratnega ravnateljstva« s tem v protislovju, ker ni ugodilo sledečim našim zahtevam, ki so pri državni železnici že davno upehane: 1. Volitve v bolniško blagajno so pri drž. železne? že izvršene. 2. Pisarniški pavšal jc v območju državne železnice primerno izboljšan. 3. Pri državni železnici je uvedena boljša izmera dopustov za poduradnikc in sluge glasom okrožnice 111/409/1922. 4. V državnih obratih (vojno tehnični zavodi) so priznani delavski zaupniki (odbori) po zakonu o zaščiti delavcev. 5. Vpeljan je pri državni železnici, nov modus za napredovanje ženskih moči in 6. je vpeljan nov modus za napredovanje pisarniških pomočnikov. Doslednost odgovora »Obratnega ravnateljstva bi zahtevala, da bi te točke »Ob- pravice železničarjev. ratno ravnateljstvo« nemudoma z naknadno veljavnostjo uveljavilo. Pri vprašanju o izjednačenju dopusta pripomnimo, da so južnoželezničarji oškodovani za 36.000 Din. Naravnost za kršenje službene pragmatike, ki je za nas še vedno v veljavi, pa smatramo: 1. Izplačevanje kraških doklad v kronski mesto dinarski veljavi, kar jc itak v protislovju z odredbo finančnega ministarstva. 2. Ukinitev personalne komisije in 3. v zvezi s tem samovoljno izpreinernba S 31 službenega reda, kar je v protislovju s končnimi določbami službenega reda. 4. Uvedba novih osnovnic za odmero pokojnin, kljub protestu prizadetih članov pokojninskega sklada. 5. Ukinjenie stanarine in petine za pokojninski sklad. 6. Zadržavanje podelitve službene obleke v naturi ah razmeram primerne denarne odškodnine. 7. Nezakonito odirgavanjc dnevnic sub-stiiuiom v 12/24 urni službi. Vse te točke, katere so nam zajamčene, kot del našili prejemkov v gotovini, so nam odvzete oziroma prikrajšane, kar pomeni znižanje naših po pragmatiki zajamčenih plač. Nadalje se trdi v odgovoru, da sc Karo-lyjevo napredovanje ne more priznati, ker je bilo odobreno šele 27. novembra 1919, dočim je »Obratno ravnateljstvo v Ljubljani« obstojalo že od 1. avgusta 1919. Zakaj se ni držalo »Obratno ravnateljstvo« istih smernic v odgovoru na zahtevo po upcljavi napredovanja po cirkularju 251, 371A, 372A cx 19, veljavnega za južnožclezničarje pod B D. Wien, ki je bilo sprejeto že maja 1919, loraj pred 1. avgustom 1919? Delavcem so odvzete zajamčene nočne doklade, ne plača sc jih za vse dni v mesecu, ne napredujejo čez 26. službeno leto, ne plača sc 100% čezurno delo za vse nedelje in praznike, inspekcijsko delo sc mora vršiti brezplačno in se jih s tem in podobnim postopanjem demoralizira. Podpisani izvoljeni zastopniki južnožciez-ničarjev, opozarjamo tem potom naslov, da dela to postopanje uhs, kot da hoče obratno ravnateljstvo uslužbenec in delavce nagnati k samopomoči. Vsled tega prosimo, naslov naj nemudoma posreduje in pomaga, da se nam izplačajo, oziroma dajo, že itak zajamčene pravice. Ako sc vlada ne bode ozirala in upoštevala te opravičene prošnje železhičar-lev, izjavljajo izvoljeni zaupniki, da nc morejo prevzeti odgovornosti za dogodke, ki bi utegnili vsled tega nastati. Veirdar se zaupniki ne odrekajo sodelovanja pri olajšanju bede, odklanjajo vsako odgovornost, če ostane njihovo stremljenje po krivdi odgovornih faktorjev na železnici brezuspešno. Akcijski odbor juž. železnice. „Slovenski narod“ V Štev. 171 pravi »Narod« dobesedno: »Povprečni delavski zaslužki trboveljskih rudarjev so dosegli zlato pariteto. Isioiako so se cene premoga približale predvojni pariteti in prispele do naravne meje«. Da stvar ni taka, so rudarji neštetokrat stvarno dokazali, primerjajoč številke njiho-vih mezd in življenskih potrebščin sedaj in pred vojno. Istotako »Narod« ni te številke niti računal niti primerjal, nego jc naravnost ponatisni! poročilo same Trboveljske druž-^ bc Poskusimo! Leta 1872. ie iznašala produkcija premogovnika Trbovlje 783.417 q s 600 delavci. Začetkom leta i373. je prevzela rudnik Trbovlje »Wienerbankverein«, ki jc ustvarila Trbovelisko premogokopno družbo in jo ima še sedaj v rokah. Produkcija rudnika Trbovlje iznašala ie v letu 1922, 6,592.000 g. (V Trbovljah je leta 1922. bilo zaposlenih nekaj nad 4000 delavcev in od produkcije premoga je treba odšteti delavstvo, ki je bilo zaposleno leta 1876. pri ustanovljeni cementni tovarni in leta 1900 ustanovljeni opekarni, torej na produkcijo premoga odpade nekaj okrog 3000 delavcev.) Ker ie leta 1872. brez dvoma bila zlata pariteta (vsaj oo buržuaznem računu) enaka za mezdo, kakor za premog, se vidi, da se je produkcija zvišala za 8% krat, število delavstva le za 5 krat kar pomeni, da delavstvu primanjkuje še več kakor n/s zlate paritete t. j. 46%, medtem ko delavstvo zahteva povprečno 40% poviška, torej za 6% in stavka rudarjev. manj od zlate paritete buržuaznega računanja. »Narod« nadaljuje: »Dejstvo je, da so mezde po premogovnikih na jugu države znatno manjše kot v Sloveniji«. V kolikor so to posamezni slučaji, tiči to v tem, da so cene življenskih potrebščin po južni! i krajih sorazmerno manjše, kakor v Sloveniji, ki je v navijanju cen in nagomilavanju dobička dosegla rekord; dalje, da je policijski teror nad rudarji in delavstvu v splošnem, v južnih krajih še hujši in da jc pro-fitažcljnost države kot podjetnika, ki ima večino premogovnikov v teh krajih, še večja kakor ona privatnih podjetij. Ravno zaradi tega je direkcija šume in rude pripeljala h pogajanjem znanega reakcijonarja nad rudarskim delavstvom v Bosni ing. Gostišo, ki bo s pomočjo mizernih in skrajno nizkih plač bosanskih državnih premogovnikov poskušal podpreti Trboveljsko družbo v njem požrešnosti. Prve glasove o tem prinaša ravno »Narod«, ki ima v isti številki notico, da je gospodarsko-finančni odbor dovolil Trboveljski držbi zvišanje cen premoga za 5%. Kolika ironija! Na uvodniku povdarja, da se ne sme dovoliti povišanje cen premogu s povišanjem delavskih mezd na račun konsumeniov, v notranjosti lista pa zvišuje cene premogu, predno so delavci kaj dobili. Kaj hočemo, ata so že precej stari in ne vidijo brez cvikerjev. Upamo pa, jih bodo rudarski delavci naučili gledati brez očal. »Narod« poživlja rudarje, da sklenejo »kompromis« z družbo, ki ga imenuje nekak »socijalni« eksperiment, ki bo približal delavstvo podjetju? (hop!) in povečal moralni činitelj kapacitete ročnega dela. Rudarji so zvišali kapaciteto ročnega dela s tem, da so povzdignili produkcijo premoga za 8'A krat, svoje delo po Škrat in je kapacileia produkcije za več kakor s/3 večja od kapacitete ročnega dela. »Ata Narodovi« hokus pokus eksperimenti ne bodo v tem oziru dosegli nič drugega kakor to. da se jim preneso njihovi suhi možgani v novo otvorjeni dečji dispanzer v Ljubljani. »Delavstvo kaže odločnost in tudi pre-vdarnosi« in je tako prevdarilo. Ata na svidenje! F. p. Krumirji na dan Krumirili celi dan so sledeči šhajkbre- j herji: Vučnik Drago, viš. rev., prom. služba; i Zorn Rihard, brzojavec; Marega Rudolf, brzojavec; Grebenc Franc, svetiin. nadz.; | Simončič Franc, pis. sluga; Gregorc Be- J njamin, skl. de!.; Redar Jakob, skl. del; I Drobnič Josip, skl. de!.; Cerkvenik Josip, f svetilničar; Blažič Franc, skladiščni dela- * vec; Kelbel Miha, skladiščni delavec; Pa- j hor Lavoslav, nadzornik; Kuhn Franc, revident; Coiou Evgen, revident; Selan J Anton, revident; Pečnik Anton, revident; I laklič Ivan, revident; Frankovič Ivan, skia- I diščnik; Sulc Ivan, skladiščnik; Felber Filip, j skladiščnik; Zupančič Franc, skladiščnik; j Tlakar Franc, skl. del.; Thaierschuh Franc, j vratar; Sioschiiskv Edvard, pis. sluga; Marc Filip, pis. sluga; Erjavec Štefan, pis. sluga; j Gril Ivan, skl. delavec na rampi; Koiitnik j Ivan, skl. del.; Mekinje Frančiška, snažilka; : Jurjevčič Štefanija, oficijanhnja; Levstik Franc, skladiščnik; Kopitar Franc, skladiščnik; Kregar Franc, nakladnik; Kanobl Ivan, pisarnik; Remžgar f ranc, delovodja; Kapus Jakob, pis. sluga. — Blagajne: Smrzu Rudolf, revident; Schüller Štefanijo, oficiian-hnja; Vilher Matilda, opravnica; Čehovin Josipina, pom. moč; Vrstovšek Ljudmila, opravnica; Čuk Amalija, opravnica. — Vlakospremno osobje: Trampuš Anton, vlak. preglednik; Gospodaric Josip, nad-sprevodnik; Hirš Ivan, nadsprevodnik. našega protesta. Krumirji, kateri so se javiti v službo ob ?9. uri: Bal;a Kozina, zapornik. Dunajska cesta; Srakar Franc, skl. del.; Pilej Josip, svetilničar; Plehan Ivan, reditelj vlako-spremnega osobja; Dodič Anton, blokovnik; Stanič i rane, nadkretnik; Jarc Frančiška, opravnica, prtljaga; Roš Konrad skladiščnik; Samec Ivan, skl. del.; Kocjančič Alojz, premikač; ^ Roiih Franc skl. del.; Ozbič Martin, skl. del.; Zakovšek Alojzij, skladiščnik; Mravlje Franc, vratar; Zupan Alojz, skl. del.; Japelj Andrej, vlakoprejemnik; Feler Rudolf, inkasant; Čuk Anton, skl. del.; Sever Jože, skl. de!.; Novak Ivan II., skL delavec; Meden Ivan, nočni čuvaj; Poznič Ivan, blokovnik; Rebolj Martin, skl. del,; Tomažič Ivan, skl. del.; Bitenc Leopold, skl. del.; Kristan Ivan, svetilničar, — Goli Jože, premikač ob 20.30; Bukovnik Franc, skl. del. ob 20.30; Curk Anton, kretnik oh 21.35; Čepin Franc, kretnik ob 21.45; Pri-havec Leon, skl. del. ob 1.45; Vrtačnik Fran, vratar ob 21.55; Cerar Franc, čuvaj ob 22; Pelicon Anion, vlakoprejemnik ob 22.30; Pečnik Alojz, skl. del. ob 22.30; Mislej Ivan, blokovnik ob 22.50; Dragar Anton, prost, nadziratelj od 16. ure dalje. Celi dan so še krumirili sledeči: Steiner Vence!, strojevodja; Eleršek Jože, strojevodja; Brenčič, strojevodja; Gregorač, strojevodja; Vidmar, kurjač; Krašovec, kurjač. Rudarski shod 4. avgusta v Trbovljah- Shod je oivoril s. Kolšek. Prosi predloge za predsednika in zapisnikarja. Predlaga se sc in soglasno sprejme ss. Pristava za predsednika in Salamona za zapisnikarja. Pristav naznani, da je njemu in Salamonu prepovedano govorih od, strani celjske politične oblasti, (Nemir med maso, protestni klici.) ter poda besedo s. Princu. S. Princ govori o odloku Trbov. prem. družbe, da se morajo rudarji povrniti na delo tekom 48 ur, ali pa so vsi odpuščeni. (Fuji) Mi pa bodemo šli na delo, kadar bodo naše upravičene zahteve sprejete. (Tako je.) Odpusta iz službe ne pripoznamo, in ne vemo kako pride družba do lega, ko se je sam gosp. veliki župan Lukan izrazil, da oni (vlada) ne morejo prisilili niti družbo, da bi zvišala plače, niti delavce, da bi delali. Govori o 5% povišanju premoga in pokaže v številkah orgornen profit, ki ga bo družba s tem napravila. Mi s 3 dinarji nismo zadovoljni, in je io sramotna ponudba, vendar vas še enkrat vprašam, aii sprejmete te 3 Din? fEnodušno ne! Klici: če treba stavkamo še pol leta, nemir.) Govori nadalje o žalostni vlogi štrajk-breherjev v cementarni, (kjer se ravnatelj naravnost v obraz srneji delavcem, ki prihajajo na delo), nadalje v opekarni in pa elekrarni. (Fuj klici, povejte njihova imena!) Konča s pozivom, da naj vztrajajo do končne zmage. S. Salamon govori o štrajku mornarjev, ki štrajkajo že šest tednov, a so vedno odločno pripravljeni stavkah še šest tednov, dokler se jim ne ugode zahteve. Mi štrajkamo že dva tedna, cela javnost je za nas. Mesina občina ljubljanska je dala 10.000 D za otroke stavkujočih rudarjev (Bravo), tudi železničarji so včeraj kompaktno stavkali. Govori o dinarskem fondu (fond za bolnike), delavstvo zahteva ta denar, ker ga je ono zbralo in ne g. Skubic. Omenja zopet štrajkbreherje (Sramota!) in govori o odpustu iz službe. Nadalje protestira s. Pristav proti prepovedi, da bi ne smel govorih. Za njim se oglasi k besedi še več sodrugov in en narodni socijalist, ki dementira, da bi bilo res, da bi baje dva narodna\ socijalista iskala štrajkbreherje. Mi smo solidarni m napram takim agentom bomo nastopili, če nc bo mogoče z gorko klofuto, pa sodnij-skim potom. Predlagani ste iz mase dve resoluciji. — Pristav jih prečita, na kar sta bili soglasno sprejeti. Govori še par sodrugov, nakar se shod ob pevanju proletarske pesmi zaključi. Resoluciji glase: ^ Resolucija za katero je glasovalo delavstvo na javnem shodu dne 21. julija 1923, da se da r.a razpolago one delavne sile, ki so potrebne za vzdrževanje zam, ter drugih neobhodno potrebnih naprav. Ko se je pozneje predložilo sklep shoda g. ravnatelju v Trbovljah, ie cinično izjavil, da sta si delavstvo in družba dve nasprotujoči stranki in da zadostujejo njegove odredbe za vzdrževanje jam. Vsled tega delavstvo zahteva, da ne sme nihče opravljati službe, dokler ne bo ravnatelj pristal na sklepe zadnjega shoda. Nadalje je družba razposlala in razobesila razglase, v katerih grozi, da bo vsak oni odpuščen, ki ne bi prijel v 48 urah za delo, ter se celo širijo vesti, da bo s silo natirala delavstvo v službo. Delajo se tud; seznami, črne liste in se bo baje odpustilo vse one delavce, kateri zastopajo delavske interese, one, ki so večkrat bolehni in one, izostajajo od dela. Protestiramo najodločneje proti temu počenjanju trb. prem. družbe ter izjavljamo, ne enega se ne bo odpustilo iz službe, kajti kadar se konča štrajk, borno sprejeti zopet vsi na delo ali nobeden. Protestiramo tudi, ker je ravnatelj ustavi! vsako izplačevanje podpor iz podpornega fonda onim, ki so hotni, dasiravno je ta denar le delavski denar ter ne prispeva v ta fond družba niti vinarja. j Resolucjia. 1 Protestiramo najodločneje, ker se v tej J stavki pojavljajo stavkokazi, tako obratuje j električna centrala, cementna tovarna, ope-■ karna, kakor tudi separacija. Vsi oni, ki I nimajo s strani stavkovnega vodstva toza-j devne legitimacije, morajo prenehati z umazanim in delavstvu škodljivim štrajkbreher-stvom. Da ni družba računala na osebe (stavkokaze), ne bi se bila tako upirala delavskim zahtevam ter bi bila mogoča že danes mezdna obravnavanja končana. Stavkokazi so največja nadloga, opravljajo najsramoineiši posel v delavskem mezdnem gibanju. Zato proč s stavkokazi, \ pa naj delajo tu ah tam. Pomagajo stavko-\ kaštvu tudi siariši, ki puščajo svoje otroke», i da delajo ra opekarni in separaciji. Tudi s ] takimi je treba obračunati in sicer tako, da 1 ko se završi stavka ne pride ni eden dela-I vec in delavka na delo dotlej, dokler se n« j odpusti zadnjega stavkokaza iz službe. Za j stavkokaze med nami ni mesta, zalo pro«: j z njuni po končanem in zavrženem Jueza-j nem gibanju. HORK3?5*0BHBDS3IR^B^nB Obratno ravnateljstvo j Izigravanje železničarjev. (Nadaljevanje.) 20% odškodnina za stanovanje. Glede 20% odškodnine za stanovanje smo se točno držali in morali držah smernic zadevne odredbe in prakse državnih železnic. Kakor hitro pa se osobju državnih želi ztiic v tem pogledu dovolijo kake ugodnosti, bode obratno ravnateljstvo takoj povzelo vse korake, da bode eyentuelmh ugodnosti deležno tudi naše osobje. Službena obleka. V pogledu službene obleke za sedaj ni bilo mogoče doseči več, kakor )e to raz- ŽTSVojiin uslužbencem. vidno iz izdanih zadevnih odredb. V celoti pa vprašanje še ni končnoveliavno zaključeno in bode obratno ravnateljstvo skušalo v interesu uradnnišiva doseči, kar se v danih prilikah doseči da. 40% odškodnina za slabo pitno vodo v Sisku. 10% odškodnine za slabo pitno vodo v Sisku osobje po naših informacijah ni nikoli imelo. Tudi osobje državnih železnic v Sisku nima nikake take odškodnine. Manjka nam torej v danih razmerah vsaka podlaga za kak tak uspešen predlog. Ali sl clon rudarsKIlt delavcev** ? Kercly-jevo napredovanje Glede Karoly - jevega napredovanja je , ~>ripomnitj, da je bilo sicer res v upravni sejj z dne 27. novembra 1919 nankadno odobreno, joda le za območje budimpe-iianske. direkcije. Za naše območje ni imelo in ni moglo imeti veljave, ker je naše obratno ravnateljstvo že postojalo od 1. avgusta 1919. Uslužbenci ogrske pragmatike so bili prevedeni po določbah »Prevedbe«, kakor ie to storila ludi državna železnica. Ni nam znano, da bi bila subotiška direkcija konkretno priznala kako tako napredovanje, gotovo pa je, da tega ni storila zagrebška direkcija. Edino, kar je bilo za de Uslužbence mogoče doseči, je bilo štetje vojnih let do okr. A ex 19, kar smo tudi dosegli. Dekreti pokojninskega in provizijskega zavoda. Dekreti so bili s cirk. 533/A 1910 ustavljeni — O 3% prispevkih dobijo prizadeti odtoke, kadar prejmejo rešenje z Dunaja. Strokovni izpit pisarniškega osobia in priznanje višjih draginjskih doklad. Zadevo ie smairah z odredbo »Sl. L. 569,122 , kot končnoveljavno rešeno. 'Zaračunanie dnevnic subsiitutov za oni čas, katerega rte prebijejo na službenem mestu, kjer nadomestujejo. V smislu odredbe »Sl. L. 68/21« ima vsak uslužbenec pravico si zaračunati dnevnice 'it za oni čas, ki ga prebije izven kraja svojega rednega službovanja. V posebno upoštevanje vrednih primerih se pa 'tud; delajo izjeme. Vpeljava istega modusa za sprejem, nastavitev in napredovanje ženskih moči, kakor pri drž. žel., veljavljenje cirk. 251 A, 371 A, 372 A ex 1919. V zadevi smo se informativno obrnili na generalno ravnateljstvo na Dunaj, nakar se nas je obvestilo, da bi tozadevni predlog na upravni svet ne ime! nobenega izgleda, da bi bil odobren, ker se tudi pri SHS državni železnici ni nič tozadevnega ukrenilo, kar bi dalo osobju ugodnost glede napredovanja. Dnevnice za medsebojno nadomestovanje na postajah Maribor gl. kol. in Maribor k. k. in Tezno, 50% pribitek k dnevnicam na progi Barcs-Pakrac. Z odlokom štev. 4663-1-21 je bilo določeno, da se smatrajo vsi onostransko navedeni kolodvori kot pod kraj Maribor spadajoči, enako kot se smatrata oba ljubljanska kolodvora državne železnice kot pod Ljubljano spadajoča in se za medsebojno nadomestovanje ne priznajo nikake dnevnice. Glede 50% pribika k dnevnicam na progi Barcs-Pakrac jc zadeva sledeča: 1. Dotični odlok, s katerim je bil vpeljan 50% pribitek, sploh ni bil objavljen posameznim službenim mestom, temveč le nekaterim oddelkom obratnega ravnatelj-siva. 2. V odloku je bilo izrečno navedeno, da se uslužbencem pribitek prizna le do tedaj, dokler se ne poviša kilometrina. Torej je bil to le nekak predujem na povišek kilometrine, ki se je izvršil v mesecu avgustu 1922 z. naknadno veljavnostjo od 1. aprila 1922. Pri doplačilu teh poviškov so se izplačani predujmi v višini 50% dnevnic odtegnili. Ker so se prehranjevalne razmere v jeseni 1922 poslabšale, je bil z veljavnostjo od 1. septembra 1922 zopet vpeljan 50% povišek k dnevnicam Solidarnost Ijubliinskega občinskega sneta s stavkujočimi rudaril Občinski klub NDSj je na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta dfte 2. i. m. stavil predlog, da izrazi ljubljanski občinski svet simpatijo in solidarnost štrajkujočim rudarjem Trboveljske premogopne družbe in da dovoli za otroke štrajkujočih rudarjev podpore 10.000 Din. Utemeljujoč ta predlog v imenu kluba je povdarja! s. Lemež, da je boj, ki ga bijejo danes rudarji proti iniernacijonalno združenemu francosko - nemško - jugoslovanskemu kapitalu Trboveljske družbe in proti kolonijalnemu izkoriščanju, boj ogromne večine slovenskega ljudstva proti kolonijalnemu zasužnjenju in za boljši košček kruha. Predlog je bil sprejet in so zanj glasovale vse skupine razen demokratov in Narodovcev. Poziv jugoslovanski javnosti. Slovenskega rudarja je pritirala beda in pomanjkanje, da je stavil Trboveljski premogokopni družbi zahteve za povišanje plač. Iz raznih člankov je bilo in je razvidno, da je družba izkazovala tako ogromne dobičke, da ne bi bilo potrebno povišati cene premogu. Upamo, da bo cela javnost podpirala naš opravičen boj, moralno in materijalno. vse tozadevne darove naj se pošilja na centralno upravo »Zveze radarskih delavcev« v Trbovlje L, gost. g. Pravdič. Zveza rudarskih delavcev. USTEK. § strokovni teoriji in praksi. (Nadaljevanje.) 1 Neposredna akcija. V čem obstoji pravzaprav slabost in 'Treh reformizma? Zakaj so reformisti skrahirali? Zakaj stoji Amsterdamska internacijonala in naša Strokovna komisija pred krahom svoje poliiike? INaizes celo reformistični strokovni bn-okraije priznavajo, da je kapitali-söpvj ofenziva brezobzirna in brez-srena, zakaj morajo lorej ti junaki razredne vzajemnosti priznati svoje bank-r&fsivo? Vse radi iega, ker oni ne jem-iejo za podlago svoje politike direktno akcijo mas proti kapitalistom, ampak ker njihova politika bazira na pod-teigi pogajanj voditeljev s podjetnikom. Reformisti zadržujejo mase od akcij. naloga pa je, da na čelo našega gibanja postavimo akcijo mas. To pa zamoremo doseči ie tedaj, če se po-sfavlmo na stališče neposredne (di-- ektne) akcije mas. Kaj razumemo pod neposredno akcijo ®as v boju proti kapitalu? Pod nepo-s’ Tekstilni delavci.! LITIJA. Na vse prošnje in rotitve ubogega, do kosti izmozganega tekstilnega delavstva, se nenasitnemu kapitalistu ne zdi vredno izboljšati njegov obupni položaj. Ne ganejo ga od lakote vdrti obrazi njegove raje, niti napolnagi otroci, kateri se potikajo lačni okrog, medtem ko morajo roditelji mesto vzgoje otrokom dajati kapitalistu vse svoje moči, da se za silo prehranijo. Kaj kapitalista briga vzgoja otrok, saj če bi bili le-ti vzgojeni, bi gotovo oni terjali pravice katere roditelji pod pritiskom negovih pesti in bede ne morejo. Kapital ne potrebuje ljudi, kateri hočejo človeško živeti, ampak on potrebuje sužnje, kateri so pasje vdani njegovim poveljem in pohlepju. Kajti le iz takih se da narediti, da so sposobni za vse čine nad svojim sotrpinom, ne-glede na to, da oba preganja ista usoda in da oba izčrpata vse svoje sile, da prineseta največ dobička »nenasitnemu kapitalu«, kateri je s krvjo in solzami upran. Zatorej kličemo vsem, kateri so zaslepljeni po kapitalističnih metodah in vsem pod težo bede se probujajočim, ne obotavljajte se in vrzite kopreno z oči in stopite v vrste za svoj obstanek se bojujočih; ne omahujte podati roko svojim sotrpinom in prenehajte gojiti vnebovpijočo krivico, vedite, da se vsaka krivica prej aii slej maščuje. V edinosti je moč in z njo bodemo premagali nenasitni kapital, kateri nas je neusmiljeno uklenil v svoj jarem. Zatorei naj bode vsak tekstilni delavec in delavka član »Zveze delavcev in delavk tekstilne industrije in obrta« in naj se ne pusti oplašiti od renegatov in kapitalitsič-nih beričev. »Kdor ni z delavcem, je proti njemu«. RSIESiSiSJISIfSiiSlISiSliSlISilSilSiiSF, Železničarji. Redni občni zbor »Neodvisne strok, železničarske organizacije za Slovenijo«. Glasom sklepa društvenega vodstva »Neodv. Strok. Zelezn. Org. za Slovenijo« in glasom društvenih pravil se sklicuje na dan 9. septembra 1923 ob 9. uri dop. v »železničarskem domu« v Ljubljani redni občni zbor NSŽO. Dnevni red je sledeči: 1. Organizacija in ofenziva kapiiala. 2. Poročila; a) predsednika; b) zapisnikarja; c) blagajnika; d) kontrolne komisije. 3. Predlogi: a) podružnic; b) društvenega vodstva. 4. Dopolnitev oz. sprememba pravil. 5. Pravilnik. 6. Volitev drušivenega vodstva in kontrolne komisije. 7 Razno. Vse podružnice in vplačevainice se poživljajo, da do najpozneje 14 dni pred občnim zborom, t. j. do 26. avgusta 1923, pošljejo svoje predloge in poročila o svojem delovanju društvenemu vodstvu NSŽO. Glasom § 13. društvenih pravil imajo podružnice in vplačevainice delegirati na ta c.očni zbor na prvih sto članov enega delegata; na drugih 150 članov zopet enega delegata; na tretjih 350 članov enega delegata in na nadaljnih 500 enega delegata. Vsaka krajevna skupina (vplačevalnical mora imeti vsaj enega delegata. imena in število delegatov naj podružnice (vplačevainice) naznanijo dru-šivenemu vodstvu do 26. avgusta 1923. Predkonferenca se pa vrši 8. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v »Železničarskem domu« v Ljubljani. Pred-konference se imajo udeležiti vsi delegati, ki se udeležijo občnega zbora. Ljubljana, dne 17. julija 1923. Društveno vodstvo NSŽO. Ja seveda, progovni mojster Oberšnel se hoče odlikovati med delavci sekcije v Mariboru. Kakor je znano vsem delavcem progovne sekcije v Mariboru, je bil Vidov dan pripo-znan za državni praznik in radi tega tudi izplačan v vseh službenih mestih južne železnice. Samo gospod prog. mojster O. ni izplačal svojih izmozganih delavcev. Vrli gospod progovni mojster O. se je izrazil, da bo zaračunal prihodnji mesec Vidov dan, kar se gospod gotovo moti in sicer po koledarju, ker Vidov dan je bil že pred enim mesecem in ne sedaj. Gospoda O. prosimo naj nam to raztolmači, zakaj bi mi čakali kar en mesec na naš denar, ker drugi delavci in uslužbenci so prejeli plačo za Vidov dan takoj pri prvem izplačevanju. Gospoda O. opozarjamo na to, da naj se ravna tudi on po teh navodilih, kakor drugi progovni mojstri, kateri izplačujejo redno svoie uslužbence, drugače mu bodemo mi natančnejše navodilo prinesli in tako, da bode uslužbenec (delavec) dobil vsaki mesec svoje plačilo, kar mu pripada. — Za enkrat zadostuje. Progovni delavci sekcije v Mariboru. Vprašanje na g. obratnega ravnatelja Bračiča. Železničarjem je bila zagotovljena obleka za pomladanski termin z 10. majem, danes je pa že 10. avgust in obleke še ni. — Trdovratno se vzdržuje govorica, da je sukno pokradeno, druga, da je obleka pokradena, da računi niso v redu, da manjka gumbov, itd., itd. Fakt je, da železničarji še do sedaj niso dobili svoje prepotrebne obleke. Vprašamo javno g. obratnega ravnatelja, da nam te govorice pojasni in preišče ta avgi-jev hlev in da železničarjem zadoščenje. Zaupniki. Občni zbor širajkbreherjev v Ljubljani. 5. agusta se je vršil v Mestnem domu občni zbor društva širajkbreherjev (strojevodij, ki je bil pravi cirkus. Načrt se je vzel po Pašičevem sistemu, tako da kdor ni bil štrajkbreher je smel govoriti samo pet minut ali se mu celo ni dalo besede. Predsedoval je seveda predsednik širajkbreherjev Dežman, kontrolorni organ državne železnice. Če si po milosti dobil besedo, si pač mo- gel govoriti samo to, kar je bilo določeno, drugače se ti je vzelo besedo. Vršilo se je popolnoma po diktatorsko. Obžalujemo človeka, ki je bil v komustični stranki izvoljen za župana na Viču, g. Galeta, da se je tako daleč spozabil, da se je pustil voliti za podpredsednika takega društva štrejkbreherjev. V Jugoslaviji smo imeli že priliko tretjič železničarji biti v stavki in vsakokrat je bil štrajkbreher, kdo? Ravno strojevodja drž. železnice. Zato imate ostali sodrugi železničarji, odnosno strojevodje jasno sliko pred seboj, da ni mesta za vas v takem društvu, nad katerim se zgraža celo poštena javnost. še ljubljanski trgovci se zgražajo nad strojevodji državne železnice, ki se ne zavedajo svoje mizerije in jim bodo odpovedali vsak kredit, ker dolga je vedno več, zn večje plače se pa nočejo boriti. Torej sodrugi, prepričani smo, da nam je društvo strojevodij le v škodo, da lahko se' še to poslabša, kar že danes ni nič vredno, in io pa vse s pomočjo teh ljudi, ki se imenujejo izmeček človeške družbe, lo je v prvi vrsti širajkbreherjev. Da bo vsak pošlen strojevodja razumel, kaj je društvo strojevodij, to da si lahko še to poslabša, kar že danes ima, io pa vse zato, ker imajo v njem govoriti v prvi vrsti ljudje, ki odločujejo po direkcijah. Jasen dokaz za vskaega strojevodja, da jc mesto samo v organizaciji, katera ima razredno zavest in pošteno delo. Zato poživljamo vse poštene strojevodje, da si ne umažete svojih imen in svoje časti in da zapustite to društvo širajkbreherjev. ?SiSiS®GSHSraiS3!SII®!3!l3!rai^ Saznam sodrugov, ki so prispevali pri nabiralni akciji za »Rudarski dom«. VESELA DRUŽBA se je spomnila iudi Rudarskega doma in vsak je dal po 20 K. Sodrugi, posnemajte in sledite njim: Hapt-man Ivan I. 20 K, Haptman Ivan 11. 20 K, Hapiman Franc 20 K, Haptman Anton 20 K, Haptman Jože 20 K, Završnik Ignac 20 K, Weber Karl 20 K. Skupaj 140 kron. Nabiralna pola št. 14. Pobirala sodruga Fr. Jerele in Martin Babič na Polaj, nove hiše in cvajer: Verhovnik Franc 40 K; Pušnik Jože 40 K; Hrovat Anton 40 K; Kovač Miha 4 K; Osolnik Ivan 8 K; Klenovšek Ivan 8 K; Lukač Jože 10 K; Skubic Ivan 8 K; Kralj Matevž 8 K; Babič Martin 40 K; Pišek 4 K; Čibej Karl 4 K; Blažič Anton 1. 4 K; Blažič Anton II. 8 K; Sušnik Primož 4 K; Arh Jakob 20 K; Borštner Miha 8 K; Prle Jože 4 K; Brezovar Albin 4 K; Vehovar 4 K. Darovi za „Delavski dosri“ v Ljubljani. Uslužbenci mestnega dohodarinskega urada so darovali za »Delavski dom« v Ljubljani 400 Din. Uslužbenci mesine klavnice 40 Din. Uslužbenci mestne pristave 299.25 dinarjev. Pisarniški sluge mestnega magistrata 150 Din. Ignac Banko, gostilničar, Martinova cesta 100 Din. Skupaj 989.25 Din, za kar izreka vodstvo zadruge lem potom najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem. Za siatfkujoce rudarje. »Svoboda«, Bled 50 Din, s. Skuk, D. M. v Polju 313'25 Din, s. Lorbek, Ljubljana 96 Din, s. Auman, Ljubljana 164-50 Din, s. Magerle, Ljubljana 118-15 Din, s. Matko, Ljubljana 228 Din. Skupaj 969-90 Din. l^rejeli smo iz Velenja, podružnice »Zveze Rudarskih Delavcev« za po-pomoč siavkujočih rudarjev 2772 Din 75 para. Tem poiom izrekamo velenjskim sodrugom najiop.cjšo zahvalo, ter upamo, da bodo tudi v naprej podpirali naš upravičen boj. Velenjski rudarji se dobro zavedajo, da je naš boj njihov boj in naša zmaga njihova zmaga. Ostalemu delavstvu cele Jugoslavije pa kličemo: Pazno zasledujte mezdno gibanje slovenskih rudarjev, zaposlenh pri trboveljski pre-mogokopni družbi, kajti ako bo padel Damoklejev meč na štrajkujoče trboveljske rudarje, bo potem udarjeno s tem tudi ostalo delavstvo. — Podpirajte naš boj moralno in materijalno. Kjer bi se hotelo nabirati, naj se nam pošlje naslov in pošljemo nabiralne pole. Podpirajte stavkujoče! !aeHHHBHSBSa!S3!B55aSI8&-aaSS»3B8aB g 12. avgusta 1.1. se vrši v hotelu g »Tivoli« VELIKA VESELICA a KOVINARJEV g z izbranim vzporedom, na ka- b g iero opozarjamo že danes b vse sodruge in Sodražice od , blizu in daleč. — Spored bo j pravočasno objavljen. Karl ^iarxov „Kapital“ (popularna izdaja J. Bonhartal bo v kratkem dotiskana na srbo-hrvaški: jezik v latinici. Cena za organizirane sodruge 30 Din, za neorganizirane 40 Din. Naroča in plača se: M. PI~ jade, Kosmajska 60, Beograd. Sodrugom, ki razumejo srbo-hr-vaščino, toplo priporočamo gornje knjigo, nobena proletarska knjižnica ne sme biti brez Marxovega »Kapitala«. Kdor hoče biti socijalist, mora poznati gospodarski ustroj kapitalizma in sistem kapitalistične produkcije. Spoznanje tega, pa je nemogoče brez poznanja K. Marxovega »Kapiiala«. „Borba“, marksistična reylfa* S 1. avgustom začne izhajati revija »Borba«, ki bo obravnavala vsa važna politična, gospodarska in socijalna vprašanja, tičoča se Balkana in naše države. Glavni cilj ji bo nuditi poučno čtivo za funkcijonar-je, ki bodo imeli tako priliko dopolniti svojo teoretsko izobrazbo ter širiti marksistično pojmovanje 'm mišljenje. »Borba« bo izhajala mesečno na treh polah (48 strani) vsakega 1. v mescu in bo tiskana v !a-iinici ter po sklepu izvrševainege odbora v ekavščini, da bo tako lažje razumljiva tudi Slovencem. Naročnina znaša za Jugoslavijo: četrtletno 15 Din; polletno 30 Din; letno 60 Din. Za inozemstvo: četrtletno 30 Din; polletno 60 Din; letno 120 Din. Posamezne številke se bodo prodajale po 5 Din. Ta revija je za naše organizacije živijenskego pomena in če se že ne more naročiti vsak strankin član na njo, se mora naročiti vsaka organizacija ter mora na sestankih eden izmed članov, ki zna hrvatsko, ostalim razložiti vsebino člankov. Ker le s poglobljenjem marksističnega mišljenja bomo lahko vzgojili trdno proletarsko armado. Uredništvo in upravnišivo »Borbe« je v Beogradu, Kosovska ulica. Ker nam je zaenkrat še nemogoče izdajati revijo v slovenščini, priporočamo vsern sodrugom, to edino res marksistično revijo v jugoslaviji. PREKLIC. Podpisana preklicujem vse podle laži, kr sem jih izjavila napram Šuniajs Franc-u, de je on z.a denar, ki ga je pobira! za strokovno organizacijo in Rudarski dom, vino pil. Zahvaljujem se mu, da ni sodnijsko postopal proti meni. Trbovlje, dne !. avgusta 1923. Erjavec Marija, Loke št. 227. Odprto pismo poštnemu ravnateljstvu v Ljubljani. 2e večkrat so se man naročniki »Sirokovne Borbe« pritoževali, da nekatere pošte ta list neredno dostavljajo, dočim meščanske liste dostavljajo redno in točno. Ker tudi mi plačujemo poštni pavšal redno, smo pač upravičeni, da se »Strokovna Borba« dostavlja redno. Sedaj so se ponovno pritožili naročniki, ki so v okolišu pošte Moste, da se jim »Strokovna Borba« dostavlja zelo neredno. Vprašamo poštno ravnateljstvo v Ljubljani, aii je voljno stvar urediti in preiskati in krivce pri pošti Moste pozvati na odgovornost? Uredništvo in upravnišivo »Strokovna Borba--. IZ UREDNIŠTVA. Vsem dopisnikom ponavljamo še enkrat, da mora vsak dopis biti podpisan. Če se v dopisu posebej ne zahteva, da se podpis ludi objavi, priobčujemo dopise brez podpisov. Rokopis se takoj uniči in nihče naj se ne boji, da bi nepoklicani ali pa sodniki zvedela, kdo je pisal dotični dopis. Kjer obstojajo organizacije, mora biti dopis potrjen od organizacije. Pišite samo na eno stran in razločno. POPRAVEK. V dopisu »Litija« v prejšnji številki »Strokovne Borbe« se mora glasili, da je v Jugoslaviji 10.000 in ne 1000 tekstilnih delavcev. Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo. Odgovorni urednik : Pavlič Hinko.. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. RIslCciJ tčilkof cSiaürto.rinto stroScovnl orfjaunl^aclji I