eriska Domovina
—A'fl/1 E R B e/im-H O !V1 E
MERICAH FOREIGN IN LAI
_____IN SPIRIT
IN LANGUAttC ONLY
SLOVENIAN
HORNING NEWSPAPER
NO. 246
CLEVELAND 8, 0., -THURSDAY MORNING, DECEMBER 16, 1948
LETO L. - VOL. H
Duhovne vaje za može!
V petek dne 17. decembra zvečer se začnejo duhovne vaje v Diocesan Retreat House — 18485 Lake Shore Blvd. Telefon KE 7370. Vabim vas, možje in fantje, ki razumete slovensko: Pridi, te, da se Vpričo Jezusa pogovorimo o naših najvažnejših življen-skih vprašanjih in se damo razsvetliti od božje luči tistega, ki je o sebi rekel: “Jaz sem luč .sveta.” Prepričan sem, da nobenemu ne bo žal, ampak bo dneve duhovnih vaj blagroval vse dni svojega življenja. Kdor Jezusa po bližje spozna, temu novo sonce v duši zasveti.
Udeležiti se morejo duhovnih vaj tudi taki, ki se doslej ni30 še nikjer prijavili. Odločite se še zadnji trenutek in pridite s prijavljenimi v petek zvečer ob 6. uri in se javite v oficu Retreat Housa. Ob 7. uri je večerja, ob pol devetih pa začetek duhovnih vaj. Končali bomo v nedeljo popoldne ob 4 Uri. Na srečno svidenje. — Škof Gregorij Rožman, voditelj duhovnih vaj.
VE STI
I Z. SLOVEIIIJE
SFORZA O TRSTU.
Sforza, ki je v sedanjem italijanskem, režimu zunanji minister Italije, je‘star diplomat iz stare nacij onalistične šole. Volk pač spremeni dlako, ne pp narave. Zato je ta mož eden najbolj nevarnih nasprotnikov Slovencev v vprašanju Trsta in Primorske. Sedaj je ta zuna-ji minister Italije že skoro prepričan, da bo Italija, ki je padla zaveznikom v hrbet in šla s Hitlerjem končno dobila od istih zaveznikov po spretnih svojih diplomatskih zvezah (in seveda po neizmerni nerodnosti
Grof titovcev, ki so pobijali ameriške letalce) Trst v svojo last. 3. decembra je govoril ta mož v italijanskem parlamentu: ‘‘Jaz vas formalno zagotavljam, da obljuba treh velesil ,(o vrnitvi Trsta Italiji) še drži in da je bila nedavo znova obnovljena. Za-padne velesile 3o me izrečno prosile, naj to naznanim.” — Laško upanje, da iztrgajo za stalno Trst iz slovenskega ozemlja, kamor po naravi pada, je torej veliko. To je ena žalostnih posledic politike jugoslovanskih komunistov.
IPllie os 3. str»n1>
Novih 1000 Slovencev
V taborišču Spittal ob Dravi je v drugi polovici novembra argentinski konzul izdal nad 1000 vizumov. Taksa za vsak vizum znaša 4? dolarjev, ki jih plača 1RO. Vsi ti begunci bodo pred-, vidoma odpotovali tekom prihodnjih tednov v Argentino. —, lz tega taborišča odhajajo sedaj družine onih družinsikh poglavarjev v Kanado, ki so tja emigrirali i že pred meseci. — Vsi begunci, ki jih IRO ni sprejela, so morali zapustiti IRO taborišče v Spittalu in so bili premeščeni v taborišče Kellerberg. — Primarij dr. Tine Meršol je imenovan za predsednika mednarodne zdravniške komisije, ki bo pregledovala invalide in druge bolne in nesposobne DPs po vseh taboriščih ameriške, nemške in francoske zone Avstrije. IRO bo poskrbela tudi za bolnike in invalide in ne bo nihče nasilno vrnjen domov, delazmožni invalidi pa se bodo izvežbali v kaki obrti, da si bodo lahko sami služili kruh.
Stavka
Bruselj. — 50 tisoč belgijskih
ne Francijo, da bi delali	in	t
v sever
v tekstilni in kovinski industriji, je stopilo v stavko, ker niso uspela pogapjanja med belgijsko in francosko vlado glede delavnih pogojev. Francoska vlada je namreč odločila, da morajo delavci vsaj 50% svoje plače uporabiti v Franciji. Delavci pa so prišli delat zato, da bi kolikor mogoče veliko svojih prihrankov poslali domov. Belgijska vlada skuša spor odpraviti na ta način, da bi dala posebne podpore delavskim družinam.
DAI BEAT, DAJ SESTRA. '8POMN1 gl BEGUNCEV g KAKIM DOLARJEM
Jugoslavija ostane v Sovjetskem bloku
Belgrad. — Oficijelno glasilo jugoslovah3ke komuni stične stranke Borba piše, da so popolnoma neutemeljene vse govorice, da je jugoslovanska vlada sklenila kake tajne politične ali vojaške pogodbe z Združenimi državami ali Veliko Britanijo. Jugoslovanska vlada tudi ne vodi nikakih pogajanj z Združenimi državami, da bi bila deležna dobrot evropske obnove po Marshallovem planu. Po poročilu Borbe ni nič re3, da bi Jugoslavija nameravala zapustiti svojo zvezo s Sovjetskim blokom in stopiti v ozke politične vojaške ali gospodarske zveze z zapa-dom. Borba označuje vsa taka poročila za Iažnjivo izkoriščanje jugoslovanskega spora z Komin-formo. Borba naglaša, da Jugoslavija sklepa samo take trgovinske pogodbe, ki morejo koristiti razvoju socijalističnega gospodarstva v Jugo slaviji. Borba demantira dalje, da bi bil Edvard Kardelj imel daljše razgovore z ameriškim delegatom Dullesom med zasedanjem glavne skupščine Zveze narodov v Parizu. Najodločnejše pobija Borba italijansko ije3t, da je bila na otoku Brioni v Jadranskem morju med Jugoslavijo in Združenimi državami sklenjena pogodba, po kateri bi Združene države Amerike jamčile Jugoslaviji varnost v slučaju, da bi jo napadla Sovjetska Zveza, iroba napada ti
USLUŽBENCI PRI OHIO BELL CO.
IN BOŽIČNICA
Kakor vsako leto bodo tudi letos peli uslužbenci The Ohio Bell Telephone Co. v poslopju gl. stana te družbe — božične pesmi. Program bo oglaševan na 27 radijskih postajah od 11:30 dop do opoldne na 24. decembra. Tri radijske po3taje bodo prenašale ponatis programa tudi pozneje.
F. P. Merrick, trgovski poslovodja Ohio Bell Co. pravi, da boste program lahko slišali, če naravnate radijske postaje WHK ali WGAR ob 11:30. Randolph Eide, predsednik Ohio Bell Co. bo imel ob tisti priliki svojo običajno božično po3lani-
Nalvni zahodni svet in igra med moskovilarjl in tifovci
Švica, ženeva, v decembru 1948. zanesli 3trah in trepet pred na-Kakor so časdpisi poročali, je bila v Beogradu proslava petlet-
Nata božična itevilka
Letos bomo izdali našo božično številko že v pondeljek 20. decembra. Tako zgodaj zato, da jo bodo do božiča dobili vsi naši naročniki v Zed. državah in Kanadi. Drugje, v Anglijo in drugod, seveda, nekaj kasneje, čemer pa ni pomoči1.
Letošnja božična številka bo zelo lepa. Lahko rečemo, da lepile in bogatejše še nismo izdali. Sami boste to priznali, ko jo dobite v roke.
Tiskali bomo nekaj več božičnih številk in kdor bo hotel, jo bo lahko naročil in jo kam poslal. Ako nam pošlje 16c v znamkah, ali
nice takozvane “osvoboditve” cb prisotnosti maršala, Tita in diplomatskega kora. Kakor zahodno časopisje z očevidnim zadovoljstvom poroča, je imel ob tej priliki Moša Pijade, podpredsednik talkoavanega jugoi slovanskega parlamenta, pre, davanje, v katerem je povdaril, da so Združene države in Anglija dale jugoslovanskim partizanom prej pomoč kakor Sovjetska Rusija, žal, rea je, da je ta ugotovitev Moše Pijade točna, toda tpčno je tildi, da voditelji Jugoslovanskih komunistov in Moša Pijade tega dejstva od leta 1945 pa do novembra 1948, to je več kot tri leta, sploh niso priznavali, ampak celo tajili.
Kdo je Moša Pijade. On je kot ideolog komunistične stranke eden glavnih krivcev za grozne masovne pokolje, ki jih je vršila takozvana osvobodilna fronta v Jugoslaviji. On je bil tisti, ki je kot ideolog komunistične stranke zagovarjal in celo predlagal likvidacije že v letu 1942. Svoj predlog je utemelje- če bi resno začel misliti o tem,
mi v narod.”
Moša Pijade je sto-procentni, brezkompromisni komunist, in kakor narodni pregovor pravi: volk lahko spremeni dlako, narave pa ne.
In zahodno časopisje je naivno, in naivni so zahodni predstavniki, če vzamejo prijazne besede, ki jih je Moša Pijade spregovoril na račun zahoda, za suho zlato.
Še nekaj! Moskva očita Titu, da ni dovolj hitro izvedel komunističnega programa v Jugoslaviji in naivni zahod seveda to verjame. Toda Moskva sama najbolje ve, da govori neresnico.
Resnica je namreč, da je Tito v primeri z ruskimi komunisti izvedel v treh letih (1945-1948) več komunističnega programa, kot pa ruski komunisti v devetih letih, to je od leta 1917 do 1926.
Zakaj to pišejo? Zato, da varajo zahodni svet, ki še vedno ni spregledal, da gp komunisti načrtno, da uporabimo njihov izraz, varajo.
Zahodni svet bi bolje storil,
val na sledeči način:
“Samo živi ljudje vladajo in ne mrtvi, Naše nasprotnike moramo torej likvidirati, kajti mrtvi nam več ne morejo bitj ne-
da gre za dogovorjeno igro med moskovitarji in titovci. Razumljivo je, da je Moskva za to igro
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Boiiinica—
St. Clair Recreation Center bo priredil svojo božičnico na 62 in St. Clair v sredo dne 22. decembra popoldne od štirih do šestih. Po božičnici bo tudi ples. Otroci bodo dobili božična darila, videli bodo lepe slike in poslušali godbo. Med plesom bo igral orkester Benny Bivens. Ples bo trajal od devetih zvečer do polnoči. Vstopnine ni. Roparji na delu—
Oni večer sta vstopila iv prodajalno John Zalarja na 5256 Superior Ave. dva moška in zahtevala denar. V prodajalni je bil takrat Zalar sam, toda v kleti so bili odjemalci, ki so izbirali blago Roparja sta ga prisilila, da je odprl blagajni-co, iz katere sta vzela $2,000, od njega samega $25 in od kupcev, ki so prav takrat prišli iz spodnjih prostorov, še $38. Roparja sta trgovca in odjemalce zaprla v malo shrambo, vrata založila z zaboji in odšla. Zalar je nato poklical policijo. Najdfn denar—
Mala vsota denarja je bila najdena na E. 60. cesti. Kdor ga je izgubil naj se zglasi pri Mrs. Tomšič, 1193 E. 61. St. Vabilo na sejo—
izbrala najbolj pravoverne in ^‘^^društva Jutranja zve-
časopise. Izrecno naglaša, da Jugoslavija pe nacierjipa^skleni.
zapadom in napada Amerikance Češ, da oni skušajo pooštrevati in poglabljati spor med jugoslovanskimi” komunisti in Komin-formo, da bi Jugoslavijo izolirali od vseh njenih prijateljev in tako potem izrabljali njeno oslabelb3t.
,	■ ' ; ■ AKO. Dl Sc KflLcl CmU naS6T
e * nitočniku slučajno izgubila
Jugoslavija se pogaja z U. S. A.
Belgrad. — Jugoslovanska vlada upa, da bodo Združene države spremenile svojo dosedanjo trgovinsko politiko napram Jugoslaviji in dovolile obsežnejši dovoz ameriškega blaga v Jugoslavijo. Trdijo sicer, da ni še tozadevno nobenih konkretnih sklepov in dogovorov, da pa šo poganjanja na najboljšem potu k uspehu.
bo kaj v zalogi.
Ako bi se kateremu našemu
SriP
pošti, naj nam sporoči in poslali mu bomo drugo. Nočemo, da bi bil kateri naših dobrih naročnikov brez nje.
Našim raznašalcem v Clevelandu bomo zabičali, da poseb-
lažne najnovejše svetovne vesti
NEW YORK. — V Madison Square Garden so komunisti in Wallacovi sopotniki priredili večji zbor, ki so ga imenovali “Rally for peace.” Sovjetski ambasador Aleksander Panjuškin bi moral biti eden glavnih govornikov, pa ni prišel, ampak je poslal pismo jev 1640 je izvolilo za pri-
v katerem se izgovarja, da je bil bolan. Govoril je “rdeči dekan" iz Cunterburry, Johnson, ki je takoj naslednji dan odpotoval v
no pazljivo raznašajo božično Anglijo. Tretji govornik je bil Henry Wallace.
Požar v Toronto
Toronto. — 4 osebe so se smrtno ponesrečile in 2 sta bili ranjeni v požaru, ki je nastal v večji stanovanjski hiši v Toronto.
Ne odlašajte!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-Si upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.Z5 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ava. Cleveland 3, O.
U. S. A.
številko prihodnji pondeljek in da naj jo varno izročijo. Seveda, če bodo pridni in Vestni, se tudi ne bodo branili, če jim takrat podarite kaj malega kot božično darilo, kot je to običaj.
... —o-------
Titova delegacija
Pariz. — Sedaj, ko delegacije pri Zvezi Narodov zapuščajo Pariz, pripovedujejo, da je najbolj žalostno ulogo pri tem zasedanju igrala Titova delegacija. Nihče ni maral Titovih ljudi. Oni sami so skušali biti bolj zvesti komuni, sit, kot Višinski in parkrat zopet neprimerno in neotesano nastopili. Sovjeti pa so jim pri vsaki priliki dali vedeti, da jih ne žele v svoji družbi. Titova delegacija je štela 64 članov.
Divji prašiči prihajajo v velikih trumah iz Nemčije v Švico. Tako trdijo poročila. Naj-brže iz ruske cone.
* * *
Nekdo je izumil idejo, da bi predsednik Truman imenoval | Rooseveltovo vdovo za državno, tajnico (urad ameriškega zunanjega ministra). Ha!
» * •
Proletarec je povedal svojim, zvestim, če do decembra ne zbe-. re $5,000, bo prenehal. Zadnji, teden poroča, da je nabral že nad $4,000. Proletarec je lahko' ponosen na take prijatelje, če bi kak katoliški list začel s tako | akcijo, bi v najboljšem slučaju. zbral $39.45. Kredit, komer grel!
Vidite, tako sekajo pa božična drevesca v Kanadi ter jih pošiljajo v Ameriko in kam ie vse. Vsako leto pošljejo iz Kanade več milijonov skrbno izbramb božičnih drevesc. Slika je bila povzeta e Newcastle, Canada.
Panjuškin je v svojem pismu omenil, da je ta zbor obenem proslava obletnice oktoberske socijalistične revolucije in 15. obletnice odkar so Združene države in Rusija upostavile redne diplomatske odnose. Panjuškin izraža željo, da bi se odnošaji še zboljšali.
“Rdeči dekan” je gbvpril o tem, kako bi morali Angleži in Amerikanci bolje razumevati Ruse, njihove želje in zahteve. Pov-darjal je, da so amerikanski znanstveniki sami izjavili, da sta Rusija in Kitajska neranljivi z atomskim orožjem. Naglašal j: da Rusija noče vojske. Obtoževal je Ameriko, da nadaljuje gradnjo vojaških baz in da se zato Rusija in vzhodne dežele vojske boje. Poveličeval je rusko odpornost pri Stalingradu in komunistično borbenost v Grčiji in Kitajski. Ponavljal je že davno razgaljeno neresnico, da je v balkanskih komunističih državah popolna politična, gospodarska in verska svoboda in enakopravnost.
Henry Wallace je obtoževal Združene države in Veliko Britanijo, da galopirata navzdol po poti, ki vodi najprej v enostransko, sebično izkoriščanje več kot polovice sveta in potem v vojno. Za govorenje in propagando o novi vojni je Wallace na pravil odgovorne “ameriške imperijaliste in militariste.” Sveto val je( naj bi Amerika namesto, da glasuje za velikanski vojni proračun, uporabljala več denarja za obnovo sveta. Pozival je duhovnike, naj prepričajo predsednik* Trumana, da opusti mrzlo vojno in da se ponovno sestane s predsednikom Stalinom radi mirnega dogovora in ureditve vseh spornih mednarodnih vprašanj.
• • •
SEOUL, KOREJA. — časopisje Južne Koreje poroča, da so komunisti iz Severne Koreje v obmejnih krajih skušali organizirati bojkot vladne odredbe, za zbiranje riža. Komunisti so or-pinzirali nasilne upore in napade na organe vlade Južne Koreje,
Sedem uradnikov je bilo že ubitih.
VATIKAN. — Papež Pij XII. je sprejel v oficijelni avdi-jenci predsednika italijanske republike Luigi Einaudi. Avdijen-ca se razlaga kot oficijelno priznanje italijanske republike s stra ni Vatikana. Papež je pri tej priliki priporočal naj Italija obnovi svoje napore za združenje vseh evropskih narodov v demokrc tično organizirano federativno enoto.
NANKING. — Poleg vesti, da bi predsednik republike imel odstopiti, sedaj objavljajo vladni krogi tudi poročilo, da bo jen je bil v Videm naštajer-
Važna seja—
Društvo Dvor Baraga št. 1317 vabi na sejo jutri večer ob 7:30 v šoli sv. Vida, soba št. 2.
Novi uradniki—
Društvo Katoliških Borštnar-
hodnje leto sledeči odbor: Duhovni ivodja Msgr. Vitus Hribar, nadborštnar Frank Martič, bivši bonštnar Sebastian Trampuš, podboršitnar Al Grmek, govornik Matt Velikonja, zapisnikar Anton Grosel, 16515 School Ave., PO-8934, fin. tajnik John Jalovec, blagajnik Anton Cek Jr., nadzorniki: Joseph Pršel, Frank Mesec, Louis Kozel, konduktorja Joseph Jev-njkar, Frank Kapel, vratarja Louis Paušek, F. Germovsek, zdravnik dr. Carl G. Opaskar. Seje so vsak drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v cerkveni dvorani Marije Vnebovzete. Letna seja—
tna seja oltarnega društ-upnije sv. Vida bo v nedeljo popoldne po cerkveni pobožnosti. V nedeljo, dne 19. t.m. okoli druge ure popoldne naj torej (pridejo vse članice v šol-sk dvorano pri sv. Vidu. Slišale bomo tudi poročilo giavne seje Zveze oltarnih društev. Prinesite tudi nekaj kot dar za rojstvo Jezusovo, kot dobre častilke presv. Rešnjega Telesa.
NOVI GROBOVI
Frank Kosar
Po kratki in mučni bolezni je preminul v mestni bolnišnici Frank Kosar, 1315 E. 49 St. Bil je star 66 let. Tukaj zapušča soprogo Mary, roj, Špeh, štiri pastorke: Antonija Peternel Ines Rose Kern, Anna Mrhar in Agnes Schweisinger. Ro-
Chiang Kaishek sam sprejel v vlado par ljudi, ki so znani kot taki, ki so imeli stalne zveze s komunističnimi vojaškimi in političnimi voditelji. Poročajo, da so prizadete osebnosti že dale svoj pristanek, da vtopijo v novo vlado Kistajske. Z bojišča pri Peng-pu poročajo, da je kitajska vojska imela nekaj uspehov proti komunistom. Kitajki parlament je poslal direktno prošnjo za pomoč naravnost na kongres USA.
8kem, kjer zapušča brata in sestro. V Ameriki je bival 40 let. Bil je član pod. št. 5. SMZ in local št. 5. tesarske unije. Pogreb bo iv sobo o popoldne ob 3. uri iz Zeletovega pogrebnega zavoda na Highland Park.
▼
Ameriška Domovina
Členita* l OKU
•117 It C Ur An.
(JAMES DEBEVEC, Editor)
HEndenon MU
NAROČNINA Za Zed. države 18:50 na leto; za pol leta 36.88; za četrt lata 13.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav 310.00 na Igo. Za pol leta $6, za 3 mesece 33.50.	
MM DECEMBER IMS	SUBSCRIPTION RATR8
t	•	T	V	T	F	S 12	3	4 :	3	•	7	•	»	m	II i	II	1	14	3	K	II	K i	m	20	21	28	M	24	25 j	26	27	2«	20	30	31	United State* 38.80 P« Ttar; 33 for < month*; 33 for 3 month*. C*n*d* and *11 other countries outiid* United State* 310 per year. 30 for 8 month*, 33 A0 for 3 months.
Entered te tecond-clitt mttter Jtnutrjr Mb, 1008, M tb« Pott Offlc* tl OtvBltnd, Ohio, under Ih« Ad of Mttcb 3rd, 1*7*.	
-ut	No. 246 Thurs., Dec. 18, 1938
Slovenci - Prekmurci - Vendi
Nekaj vzrokov Titovega spora z Moskvo
Že pred sporom je Tito zabredel v gospodarske težave. Hoče naenkrat napraviti iz pretežno poljedelske države kot je Jugoslavija v petih letih industrijsko državo ki bi v glavnih panogah industrijske proizvodnje bila samostojna in neodvsina. To seveda ne gre kar tako. Zlasti to ne gre,-če hoče§ istočasno ko siliš vso deželo, da proizvaja več kot normalno, uničiti vse dotedanje gospodarske činitelje in gospodarski organizem postavljaš na glavo, predno si mogel namesto starih ustanov vpeljati nove. To pa dela Tito. Njegovim komunistom je pred vsem važno, da uničijo “vse sledi kapitalizma” kakor se oni izražajo. V resnici jim gre zaJo, da nad vsem premoženjem kar ga narod ima. zagospodari komunistična stranka, da ne bo v državi nobene plasti naroda, ki bi bila od komunistične stranke in vlade neodvisna. Ko Tito dela te gospodarske prevrate in preku-cije, hoče istočasno, da bo v Jugoslaviji mnogo gradil. Sicer mu ne gre za to, da bi gradi'; za potrebe naroda ali vendar graditi hoče, da se bo reklo, da je komunistični režim nekaj zgradil in da bo komunistična vlada Jugoslavije mo,-gla kolikor toliko neodvisno od zunanje industrije vladati in gospodariti.
Titov petletni načrt ne računa z normalnimi možnostmi. zlasti ne z normalnim delom. Komunisti so pri izdelavi načrta predvidevali, da bo ves narod v državi delal “udarniški.” To se, pravi, računali so, da bodo narod prisilili, da dela več kot more in kar največ zastonj. Komunisti so računali, da jim bodo vse dežele za železno zaveso pomagale pri izdelavi petletnega načrta. Pokazalo, pa se je, da so tudi komunisti med seboj samo brezobzirni sebičneii.
Takoj od vsega početka je Titu manjkalo kvalificira- _
Nekoliko, vesele pozornosti je zbudilo na “Prekmurskem večeru" v Clevelandu (21. nov. 1948), ko je govornik omenil, da je ime Prekmurski Slovenci nastalo Sele po prvi svetovni vojski in da ga prekmurski Slovenci sploSno ne rabijo. Vsa stoletja nazaj so se oni imenovali Slovence in svojo deželo Slovensko Krajino. Oni so enostavno Slovenci, druge Slovence pa imenujejo Štajerce, Kranjce, Korošce. V pojasnilo so drugim radi pojasnjevali, da so oni “ogrski” Slovenci, t. j. da bivajo v ogrski državi. Madjari pa jih niso nikoli hoteli s tem pravim imenom imenovati Vse ogrske (šolske in druge) knjige jih imenujejo “Vende.” Zdi se, da je to ista beseda kot nemška “windisch" za Slovence. V besedi je nekoliko zaničljivega tona, V ogrskem izrazu morda malo manj kot v nemškem. Madjarom je šlo za to, da bi svetu prikrili, da v madjarski državi živi narod, ki enako govori in se enako imenuje kot narod južno od Mure. Ime Slovenci preveč kriči, da spadajo Slovenci severno in južno od Mhre skupaj. V Beth-lehemu, Pa., izhaja za tamkajšnje luteranske prekmurske Slovence že 28 let “Amerikanszki Szlovencov Glasz" (t. j. Ameriški Glas Slovencev). Pisan je z madjarskim pravopisom in tudi v ogrskem duhu. Angleški podnaslov je: “American Windish Voice.” Naslov tega lista je dvakrat zanimiv: prekmurske Slovence imenuje samo “Slovence” (Szlevencov Glas), angleško govorečim Američanom pa noče povedati, da so to Slovenci (Slovene ali Slovenian), ampak “Windish.” Kaj naj pomeni beseda “Vendi” in “Windisch,” ni prav jasno. Nastala je pa že v osmem stoletju. Nekateri so mnenja, da bi pomenila “die Weidenden” — pastirje.
kaj inači ne bilo z jabolki.! Doma smo mogli ločiti jabol-1 ka za ljudsko porabo, za in- J dustrijo i za eksport. Kda smo pa pripelali na postajo, j opet ne bilo kama prek dati i se je vse pomešalo. •
“Gumb nega. Ce što gumbo zgubi, si mora s koncorn vkup zašiti, Ce pa nema konca, pa znabiti tudi igle ne — te pa mora tak nositi . . (Iz pisma iz staroga kraja.)
“Draga sestra, pitaš me, če rejsan nega žajfe. Celo leto smo nanč eden funt ne dobili. Takša nevola je, ka si matere nemajo s kom v kopeli deteta umiti. Zdaj je pa ešče drugi bič prišeo: duge noči, pa petrolija nej. Ednok smo dobili z pou litra. Ka je tisto? . . .”
Napredni Slovenci št 5 SDZ
ivPMy
AL’ PA NE
“TCfant,” sem obrnil govor v
CLEVELAND nje ža svojo domovino 18. avg.
Letna seja Društva Presve- 1943 na hajovi SS-J Pinckney toga Srca Jezušovoga (SDZ Henderson pri nesreči, štero št. 55) se je vršila preminočo je imeo hajov kakši 500 milj nedelo v školi sv. Vida. Od-
drugo smer tekom dolgočasne vožnje po Kanadi, “kaj pa stepli ste se kdaj fantje na Vrhniki?” “A, če smo se? Kaj tako čudno vprašaš. Ali je kakšna vas na Kranjskem, kjer se ne bi fantje sosednih vasi včasih malo ponosili, če bi se ne, bi pa fantje ne bili in dekleta bi jih ne marala. Saj ne, da bi se s sekir-canii ali cepini. Tisto ravno ne, pri nas že ne. Kakšen porajkel ali pa drikelc, ali če teh ni bilo pri roki, ročica je tudi zalegla Cleveland, 0. — Na zadnji [ — to je bilo vse orožje. Zato pa redni mesečni seji smo člani j tudi zdravnik ni imel dosti dela razmotrivali kako bi se privabi- i nami. Pri nas na Vrhniki je že
lo kaj naših članov vsaj na glavno ali letno sejo. Priporočila so bila itazlična in končno so mi dali člani nalogo, da ivas vse povabim potom našega lokalnega časopisja
dolgo let dr. šabec, zares dober zdravnik in silno domač človek. Menda je tam od Slavine doma, s Krasa. Malokdaj je katerega šival zastran tepeža.”
“Veš,” sem mu pritrdil, “pri
Torej tH je vabilo. V nede- nas na Menišiji tudi ni bilo med
fanti dosti navzkrižja. Na Menišiji že ne. Med fanti vseh so-
vnjaki” Iz Rusije. Da! jim je posebne ugodnosti, posebne plače,, posebne, nakaznice za živila in udobnosti za stanovanja. Deloma si je Tito pomagal z nemškimi vojnimi ujetniki, ki jih še vedno zadržuje v Jugoslaviji.
Da bi čim hitreje vzgojil svoje ljudi, je Tito poslal komunistično mladino na strokovne tečaje v Rusijo, Čehoslo-vaško, Poljsko, da si tam pridobe potrebno strokovno iz-vežbanost.
Titu pa je, manjkalo tudi vsega drugega, da bi mogel uspešno izvajati tak načrt. Ni bilo avtomobilov, ni bilo avtomobilskih delov in gum. Manjkalo je vse preciznejše orodje. Imel je premalo bencina in nafte. Ni bilo strojev težje vrste, ni bilo anilinskih barv, ni bilo električnega ma-terijala, ne bakrenih cevi, ni bilo telefonsko-telegrafskega materijala itd. Vse to je Tito moral nekako oskrbeti od držav za rdečo zaveso, ker od drugod ni mogel in ni hotel nič vzeti.
Titovi komunistični bratci in protektorji pa so videli maršalovo slabost in jo izkoristili. Vsako reč je moral Tito dragb predrago plačati. Najhuje je izkoriščala Jugoslavijo Sovjetska Rusija sama. Po njenem nalogu se je izvažalo iz Jugoslavije v Rusijo vse kar je imelo količkaj vrednosti. Vse je šlo “na račun plačil za petletni Titov načrt!” Takele so bile te prisilne dobave iz Jugoslavije, da navedemo samo nekatere: 50 vagonov hroma iz rudnikov v Skoplju. 200 vagonov magnezita iz zlatiborskih rudnikov, bakrene rude iz Trepče in Bora po 40 vagonov tedensko, iz istih rudnikov po 200 vagonov svinčene^ude. Rusija je sproti odpeljala vso jugoslovansko proizvodnjo zlata in srebra. Poleg tega je moralo v Rusijo iti mnogo poljedelskega blaga: meso. sladkor, kože, tobak, pa tudi vse oblačilno blago, ki ga je Jugoslavija izdelala. Tito je v družbi svojih tovarišev in vsled svoje domišljavosti in gospodarske nepremišljenosti svojih sodelavcev prišej iz dežja pod kap. Nje samo, da petletnega načrta ni mogel izvajati, ampak so mu zavezniki komunističnega bloka pili življenje in vire gospodarjenja tako močno, da je moral to na nek način prekiniti, sicer bi itak tudi on sam in njegova politična stranka morala hitro dati življenje. Tito se je zato uprl dokler je v Jugoslaviji vendarle še kaj bilo, dokler je še mogel upati, da si bo mogel kako pomagati.
Preokrefje bil zanj dvakrat hujši, ker je mož le komunističen politik, globoko zakopan v kri revolucije, prevry obložen z vsakovrstnimi zločini, da bi se mogel obračati na svoj narod v nekakem zaupanju, da bo tam našel oporo kadar ga bije tujina. Ugotovil je, da so med komunisti že bile* organizirane saboterske skupine, da ima že opozicijo v sami vladi. Poprijel se je obupnega posla čiščenja in ubijanja vseh svojih nasprotnikov na eni strani in iskanja pomoči v trgovini z zapadom.
Ker ljudstvo v Jugoslaviji ve, da bi v slučaju Titove propasti nabrže prišel še kak hujši eksponent Moskve, ne more pa računati na nikako pomoč od nikoder, če bi samo poprijelo za orožje odpora proti Titu. si je Tito doslej podaljševal življenje. Vedno huje pa ga gospodarstvo stiska in vedno bolj nujno potrebuje pomoči od zapada. Kakor
ke de se članarina pobira!
mo na sejaj društva (vsakšo žtrto nedelo v meseci) i vsak-šega 25. toga v meseci v glav-nom uradi SDZ od 7. - 9. vure zvečer. Tisti čas de tajnik v glavnom uradi. Br. Avg. Pin-lete odbor:
bor je podao kratko poročilo od zadnjega leta i ešče pozo-seb od “Prekmurskoga večera,” šteroga je društvo priredilo 21. nov. Članstvo je bilo zadovoljno z delom odbora v minolom leti. Tajnik Št. Mar-Kolija je želo, da bi njegovo službo kdo drugi prevzeo. Člani so ga vsi prosili, naj še nadalje ostane. Sklenili so m, d* , olajšajo
severnovzhodno od New Yor-ka. Ponesrečenci so bili pokopani najprle na bližnjoj obali. Tam je bio kesneje Albert Pintarič prepoznam i prepelani v Brooklyn, N. Y. Preminoči tijeden so opitani starši dali državni oblasti odgovor, ka želejo, ka se telo prepela v Cleveland. Den, kda pride bilo v Cleveland, ešce ne znani.
C HI CAGO
“Prekmurje” (Social Club), je imeo svojo letno sejo dneva 5. decembbra v Jakšičovoj dvorani na Blue Island. Za prišestno leto je bio zvoljeni
tarič je opozarjao članstvo na točnost. Br. Joe Grdina je rekel, da imajo tajniki pri vseh društvih težave s člani, ka hodijo neredno na tajnikov dom plačevat članarino. Prav jč, ka se to odpravi i se članstvo navadi na točno plačevanje i na določenom kraji. Pohvalili so vestno i skrbno delo blagajnikovo. Nato je bio izvoljeni ves stari odbor:
Preds.: Al. čiček Polpreds.: M. Kavaš Tajnik: štev. Markolija Blagajnik: Geza Kocet Zapisnikar: Val. Kovačič Nadzorstvo: št. Zver,
Ant. Časar, i Joe Grdina
Po seji je bilo malo i prijetno okrepčilo, šteroga je pripravo odbor. Prigrizek (sen-viče) je darovao iz svojega br. tajnik.
Lepi dar. Mr. Joe Grdina je vredništvi NOVIN darovao isti zvezek Grudnove “Zgodovine slovenskega naroda,” v
Preds.: števan Kelenc Podpreds.: J. Krapec Tajnik: John Hanc sen. Blagajnik: št. Jakšič Nadzorni odbor: M. Gjorek i John Ritlop.
Po seji smo se pri dobri klobasaj i dobroj pijači, štero je vse zabadav bilo, podomače zabavali i spevali naše lepe prekmurske pesmi — kak če bi bili v starom kraji.
STARI KRAJ Krumplini gnilijo. Kak vel-ki nered i kak velka škoda se dela v komunističnom gospodarstvi, se vidi tudi pri odkupovanji krumplinov i jabolk v Prekmurji. Oblast je določila, kelko more vsaki gospodar toga pova državi dati i ka more odpelati na železniško postajo. Nišče ne vupa kaj proti praviti i so tak vči-noli kak je bilo zapovedano. Kda so pripelali na železnico — na tisti den kak je bilo zapovedano, tam ne bilo vago-šterom je zgodovina Vogrskij nov, na štere bi nakladali. Do-Slovencov doli spisana. Za te mov ne bilo slobodno pelati, lepi dar se jemi najlepše za- tam pa tudi nikše druuge pri-hvalimo. Tak je ponovno po- prave i shrambe, kama bi zlo-kazao svoje zanimanje za žili. Zato so nasipali kre šia Slovence Slovenske Krajine., jkrumpline na zemljo. V So-Albert Pintarič. Najdeno (boti je tak nekaj več dni bilo
ljo 19. decembra ob devetih dopoldne se bo vršila naša glavna seja v naših zborovalnih prostorih v starem poslopju SND na,	,»in
St. Clair Ave. Pridite bratje in J®m> je ^lekta v cenkv zejo sestre vsi vsaj na to sejo, ko že skromna v Pe^rj.h Menda med letom ne prihajate. Vsak so večinoma taki, ki z ve ob po član in članica, ki se vsaj malo kojnirn in morajo gledati na
briga za obstoj in napredek vsak cent pn tej draginji m ^J
svojega društva, bi se morala veste, kako je rado, da se naj-»deMBtt vsaj letne seje, ki je prej štedi pri cerkven ko ek i. najvažnejša »seja v letu. Saj To pa moram reci, da so živila veste, da se na tej seji voli od- Reneje kot v Clevelandu, bor za prihodnje poslovno leto .Najbolj unenitno pa je tukaj, in delajo tudi drugi načrti in da gledamo tukaj vse te pn-sklepi, ki so .potem v veljavi v prave za božic, »krog m okrog
novem poslovnem letu. - .	| * P« vse zeleno
Ne bom tratil časa in papirja kor b. se Pripravljali za veliko
z obširnim popisovanjem, am- noč-
Pošiljava najdepše 'pozdrave,
£:rs,'s-
brni, da
deljo dopoldne. Po seji bo tudi nekaj okrepčila pripravljenega, da ne bo kateri ali katera omagala pred kosilom. Torej lep pridite in ob času, kajti s sejo bomo pričeli ob devetih, da bomo prej gotovi in nam bo več časa ostalo za razgovor po seji.
Zapisnikar.
Kako je v Floridi
Tampa, Fla. — Naj nekoliko opišem, kako živim tukaj v Floridi. Ravno, ko to pišem, dežuje. To je prvič, odkar sva tukaj, da dežuje po dnevi. Navadno dežuje ponoči in zjutraj je nebo zopet jasno kot ribje
ter vsem skupaj želimo prav vesele božične pravnike iter zdravo in srečno novo leto. Pozdravljala tudi gospo in dr. Kreka, pa, seveda, tudi mašo Micko. Veste, našemu je bila prav všeč, ko sva pri vas v uredništvu slovo jemala, zato sem ga tako naglo odvlekla iz ofica, hurško suho.
Mary Modrijan. -----o-----
Iz našega Ridgewooda
sednih vasi je vladala največja zastopnost. Ce je kateri kaj sitnaril, jih je bilo vedno dovolj zraven, ki so ga krotili. Vse drugače je bilo pa po Gorenjskem. Kranju sem v šolo hodil in n, kaj govorim Čakaj, ker ravno nimava drugega dela, ti bom povedal eno zgodbo z Gorenjskega, da boš imel vsaj malo pojma, kaj se pravi en pošten pretep med fanti.
V gostilni so sedeli: pri eni mizi Blejci, pri drugi pa fantje iz Gorij. Menda še nikoli niso fantje dveh vasi ali občin sedeli, ne da bi si kaj rekli in tudi ne, da si česa ne bi zrekli in da se ne bi sporekli. Ce si pa gorenj ski fantj? kaj rečejo, si poreče jo zares. In so si tudi takrat po vedali zares. Kajti dva sta obležala nezavestna, trije so imeli razbite glave, krvi pa da je bilo za dober škaf, kakor je pričala na sodniji natakarica. Oštir je tožil zaradi polomljenih stolov, razbite luči in razbitih kozarcev in litrov, pa zaradi razbitih šip pri oknih.
Nek star očanec je bil klican za pričo, ker je bilo dokazano, da je vse videl in slišal. Sodnik je veliko dal na to pričo in je vse zidal nanj.
“No, oča, kako je bilo?” ga je vprašal. “Ali ste vse videli?”
“Videl? Seveda sem videl, dokler je bilo videti mogoče.”
“Mogoče? Kaj se to pravi: mogoče?” bi rad vedel gospod sodnik.
■"Tako, gospod sodnik: dokler so se pričkali, je bilo vse prav in so Blejci Gorjane nabadali: in
TTorjaricl BtejTO. Pogovor je bil
Z veseljem smo čitali v Arne- j riki Domovini o izidu volitev, kako je vse dobro izpadlo. Čestitam našemu rojaku Franku Lauschetu, ki je bil izvoljen za
vdeno bolj domač in prijateljski.” ’
“No in potem?” je silil sodnik v pričo, ki se je tako počasi obračal, kot bi ne vedel prav, kako naj besedo zastavi.
“Potem se je pa začelo. Nekdo je upihnil luč in jaz 3em se zbudil, ko me je župnik deval v sv. olje.”
“Vas v sveto olje? Kako je pa to prišlo?” se je začudil sodnik priči, ki je bil poklican na pričevanje samo zato, ker se ni udeležil pretepa, pa je vse videl in sli-
oko. Ker smo tako navajeni guvernerja države 0hip. Dal sonca, je^ kar nekam dolgoča-;	^ jjj gg povzpel še višje,
sno ob deževnih dneh. No, hva- £aj do	v slovenske-
la Bogu, da mi ne bo treba več j mu nar(xju gaziti sneg in poledenico, kakor J Rada čitam tudi) kar pifejo je bilo vse zime v Clevelandu. j)e»ltncji k; 30 dospeli iz evrop-Tam ni bilo nič vprašanja, kak- skih taborižč/ siromaki, ki so
šna je pot. Treba je bilo iti po opravkih. Kako me je vča-
vse izgubili. Upamo, da bodo našli varno sttreho in novo šiv-
sih skrbelo, če bom padla na po-, jjenje v t,ej ajj drugi deželi, ledenici in si kaj polomim, ka- jz Nemčije mr piše begunček, kor je bilo vedno črtati v čašo- kateremu včasih koliko po-
pisih. Zdaj je to-končano in po ledu in snegu mi že ne bo dolg čas.
Pred odhodom so naju v Clevelandu strašili, če se nič ne bojiva viharjev v Floridi, o katerih vedno poročajo listi. Toda ljudje tukaj trdijo, da ni nikoli prehude sape. Ako je vihar, je bolj na vzhodni Floridi, tam
magam. Zelo je hvaležen za vsak najmanjši dar. Piše mi, da črta tudi Ameriško Domovino. Res, ta list pa res doseže vse kraje, sveta. Le tako naprej in želim vam veliko novih naročnikov.
Ob koncu pa pozdravljam vse naročnike Ameriške Domovine po širnem svetu. Vesele
ju bilo telo pokojnoga vojaka \ nasipani krumplinov za 6 va- okrok Miami, Tukaj v zapa- božične praznike in srečno no-
dnem delu ni pa še nikoli na-: vo je(0 vsem, k; ^ dobre volje, pravH kakšne škode.	j pa tistim, ki so slabo vbije.
V hiši, kjer prebivava, so sti- . Antonija Rllipnik. ri družine, sami penziomsti. No-1	______________
Alberta Pintariča,, sina Avgusta Pintariča (1444 E. 40), Pokojnik je dao mlado živije-
gonov. Ravno tak v Ratkov-caj ra Goričkom. Dež je vse premočo i sadež de gnilo. Ni-
, “Prav lahko!” pojasnjuje možakar. “V temi me je nekdo mahnil po nesreči s stolom po glavi, da sem videl sonce, luno in zvezde vse obenkrat. Drugega ne vem več.”
“Kaj boste govorili, da ste videli sonce, luno in zvezde, ko je pa dokazano, da je bila tista noč oblačna. Kar pojdite.” Sodnik je bil hud, ko je videl, da priča ni hotela povedati, kar je vedela. Saj ni bil možakar neumen, da bi katerega potlačil v luknjo, pa bi mu potem plačal, kadar bi nanesla prva prilika."
Vrhničan je tudi že slišal, kako je bilo včasih po Gorenjskem nerodno. Ako si šel ponoči skozi vas mimo skupine fantov, pa ni bilo prav, če nisi rekel nič, in ni bilo prav, če si se kaj oglasil. V Bitnjem je bila menda vsačih taka lepa navada, ki se pa, kot pravijo, že zelo opušča.
Tako sva z Vrhničanom obujala misli na lepo slovensko zemljo, s katero se ta, po kateri sva se vozila, niti od daleč ne da primerjati. Nikjer ni bilo videti holmcev s cerkvicami, ne vasi z belimi hišami in ne naših visokih, rdeče pobarvanih zvonikov
želimo, da bi uboga domovina, ki prenaša vojno in okupa- i benega otroškega vrišča in vpi-	m
cijsko gorje že od leta 1941, dobila čim več gospodarski | tja, kar je zame pravi blago-
dobrin, se, nihče ne more navdušiti za kako podpiranje se-'slov. Saj sem tako potrebna Zena (pred zlatarsko izlož-danjega režima v Jugoslaviji. Prvič nihče ne ve koliko v 'tihote. Vsi ludje v tej hiši so bo): “Ko bi bila tale zapestnica koncem vasi. Sem pa tje kakšna Jugoslavijo danega blaga bo šlo vendarle v Rusijo, drugič	starejši in vsi zelo prijazni.	moja, mislim, da Wi ne imela ni-	’	‘
vdndar nihče ne ve še v koliko cela reč ni samo igra med	Eden je ibil poštni uradnik, dru-	koli nobene želje več na svetu!”
Moskvo in njenim zvestim in najboljšim učencem.	gi :rgovec, ena bogata vdova je Mož: “Pojdiva naprej! Po-,
Gotovo pa je, da pomoč Titu pomeni podpiranje	>z Clevelanda z južne strani,	misli, kako pusto in dolgočasno	tako	primanjkuje	To	bi	naši
komunističnega zločinca, diktatorja, zagrizenega nasprot-	Tudi ceukev imamo blizu, je ze-	mora biti življenje, če nima člo-	kmetje	orali tukaj,	če	bi jih sem
nika vsake demokratične stvari.	lo lepa in velika. Kot opažu- vek nobene želje več na svetu!” preselili, sva rekla.
kmetija, pa gozd, kmetija in zopet gozd. Joj, koliko prazne zemlje, sva uganila, pri nas jo pa
JANUS (iOIDC:
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih
Volčje jame so bile krog in,Vsak bo »pulil s časom ostre
krog zunanjega nasipa skrbno! kole im čepel iprecej udobno ter ai/nivia y wjij u _______ Llt^.
prikrite na vrhu. V nje je po- varno kakor v zakopu. Iz jam	v*nedi>lin*28
padala akoro vsa prva vrsta le-,bodo »tvorili ogenj iz pušk n* novembra govor/, y tržaški 3tolI
VE5TI
IZ SLOVEIIIIJE
TRŽAŠKI ŠKOF 0 PREGANJANJIH V CONI B. — Trža-
stvarjev in kijarjev, ki so za-1 jeruzalemske nasipe v tremut-stokali, zaječali ter vpili na po- ku, ko se bodo ponovno pojavile moč, da sl; a zdivjali obe na- j za njihovimi hrbti vrste lestvar-slednji vrsti mskakovalcev ne jev in kijarjev. Nekaj teh strel-naprej do tabora ter zmage, na-'cev — vrečarjev bodo že upih-radol pod hrib in v kritje šu- nili iz utrdb s streli; ostalo bo me i	I treba iztrebiti s previdnimi pro-
Na pobegle so se vsule krogle iinapadi. Tako se je glasil po-branikev. Marsikateri Kruc je veljnikov poduk, katerga so bi. poljubil na pobegu slednjič li potrebni branitelji, majko zemljo in ni nikoli več | Kruci so se že plazili navkre-kolovratil, tulil in ropal, poži-ber po hribu, porivajoč pred segal in moril med Štajerci. boj natrpane vreče. Tokrat ni-Kakor bi se obrisal, ni bilo so tulili po indijansko. Čuti nikjer že pred kratkem zmago1 je bilo le pritajeno hrsanje tulečih kričačev. Vse mirno in!obleke ipo zrmzli zemlji, kate-tiho . . Le iz jam pred zako- rega je prekinjal če vedno ob-pom stok, da so se ježili žen- upni jek s smrtjo se borečih po skam v taboru lasje, saj so ču- voljčih jamah. Tudi vrečarji le prvič, kako do mozga segajo- so varali sami sebe v nadi, da če vpije človek, ki umira počasi bodo gotovo presenetili prve strašne smrti in mu ni pomo- zmage pijane v spanju in se čil, če bi ga tudi snel s kolca, potegnili do cilja neopaženo ter Zastrupljenje je sledilo vsake- brez izgub, mu natiku na kol, ki je bil na-| Komaj so se priplazili v strel-
Ijubljanski bogoslovec odšel z večino svojih kolegov na Koroško in od tam v Italijo, kjer je bi posvečen.
2. Spomadi 1946 je prišel kot mlad kaplan v goriško nadškofijo ter bil nastavljen v Solkanu, vembra so sklicali “ta pravi" kojTu ao mu Solkanski Ofarji de-
munisti, ki drže z Rusi in Lahi proti Titu, shod v Lonjer. Shod bi moral biti ob štirih popoldne. Toda že ob dveh so zasedli dvo-
nici o tem kaj počno, titovske rano Titovi komunisti. Ko so oblasti s katoličani v onem delu priili kominformisti, so našli
Trsta, ki spada pod jugoslovansko upravo. Naštel je vse, kar so počeli komunisti v zadnjem letu v Kopru in v njegovi okolici proti katoliškim zavodorh, proti šolam, proti duhovnikom. Pripovedoval je, kako udarniško delo ljudi odvrača od nedeljske službe božje, kako vladni organi ovirajo pouk veronauka, kako se v šolah pospešuje brez-boštvo. Ta opis škofov bo šel — za to bodo Italijani skrbeli — po svetovnem časopisju in svet bo pomiloval Italijane, čeprav v resnici trpi največ slovensko prebivalstvo.
Težko je razumeti trdoglavost slovenskih komunistov, da ne razumejo, kako odmeva v svetu, če zvabijo čez demarkacijsko črto slovenskega duhovnika Smrkolja — da naštejemo en sam primer —, ga tam pretepe-
munistov izgubljamo pred svetom Trst.
SHOD V LONJERU. — Takih shodov, kakor ta v I/mjeru pri Trstu, je bilo ne številno po svetu. Vendar naj ga omenimo, ker tako lepo kaže, kako se komunisti med seboj tepo. 28. no-
vadno ves blaten. '	|no razdaljo, so zaplamtele vi- ^	a ^
Razen župnika je bilo vse po Loko plamenice na vseh koncih lj0 jn potem zapro g takimi de-tatoru prepričano, da je pogna-Uakopov. Osvetljevale »o liki janjl slovenskih zločinskih kolo pe prvo presenečenje Kruce kača lazeči cilj. Na rezko po-r v beg in ne bodo ponovili na- Uelje so odjeknili s hriba napada. V bilkah in napadih Lzdol prvi streli. Kruc, ki ni preizkušeni duhovnik je poznal skril v trenutku oddaje prve dobro turški način naskakova-lsalve bui.ice za vrečo, se je zako-nj:a, v katerem aq podkovani talil po hribu v objemu majke bratci Turčinov — Kruci. Za-smrti, Nezadeti se -niso spusti-gotavljal je z vso sigurnostjo, li ,v beg. Planili so kvišku, da se bodo napadalci kmalu vsak vrečo za ramo, in že je iz-otresli posledic nepjredvidemga ginil v jami, kjer se je spustil prvega poraza in se lotili redne na vrečo brezobzirno na že na-oblege. Ta se lahko raztegne bodenega tovariša in mu ipo-pri splošno zmagovitem polo-jmagal s težo lastnega telesa hi-žaju sovražnika v tedne in me- treje v večnost. Naskok naj a-sece, Bo treba noč in dan vz- me in izgin v njih se je odigral trajati budno na straži. Drugi z naglico, da MUclavčani niti naskok -bo preudarnejši in bo še utegnili niso, -da bi bili ponovno došlo do spopadov, ki bodo za- nabili svoje krese in, pihalnike, htevali hrabrost brapilcey. V jamah potuhnjenih napa-1 Ženškfilt atioei »O motiti V dalčfev ni irilldd več videl. Da 80 ~
kvi na glas rožni venec. Dah pridno na delu, so pričali pose je nagibal k zatonu. Iz jam lomljeni kolči, ki so frčali iz pred svetiščem še vedno sto- pasti na ‘vše strani, in številni kanje. Po grabah v bližnji mrliči ter še vedno na pomoč okolici mir in Itišina . . . .Žup- vpijoči težki ranjenci. Tudi nik je ukazal pripraviti plame- slednji so morali iz jam, da so nice, da jih bodo zapalili pri našli v njih kritje zdravi tolo-količkaj’ sumljivem kretanju vaji.
sovražnika. Kruci ne držijo v Utrjevalnega dela po jamah varnem kritju rok križem, am-1n;so 8me]j opazovati branitelji pak se pripravljajo na ponovi- mimo. Enkrat vgnezden Kruc tev napadla s turško zahrbtno- L iahico pogubonosno čivkali iz st j o in zvijačo.	Uvoje ipuške ,cele dneve in vzne-
Dolgo so napenjale straže oči mj,pjai tabornike. Župnik je za-v zimsko noč po kotanjah, od- paVedal podkuriti lonce ter ko-koder bi se naj -pojavila nevar- Le 3 sm0)0. prve vrste izpad-nost, če se sploh bo!	nikov so se lotile jamarjev v
In res! V poltemo zavitih[krjtju pUgk s polnimi piskri zgodnjih urah je bilo opaziti j vreje sxnole, katere se sigurno pod.hribom gibanje im tekanj e, L j nadejal nobeden sovražnik, ki se je strnjaio v krog. Kruci Da je ,jjjj0 povelje na izpad z so pripravljali napad. Straže vrei0 smolo posrečeno izbrano, so pozvale na opazovanje žup- L, oznanil taboru krik, tuljenje nika. Poveljnik je uganil kma-L 0kUpni skoki iz jam. Kruci— lu, za kaj bo šlo tokrat. Napa-Ltrelci iz volčjih jam vsi opeče-dli bodo strelci. Vsak bo dr- L; p0 vinogradih, za njimi do-žal pred seboj po eno in več bro pom0r,jeni streli. Sedaj je debelih vreč s slamo. Po tre- Ljj cej0 poveljnik mnenja,*da buhu se bodo plazili navzgor do užkvali par dni mir, dokler volčjih jam. V te bodo P°-1 Jte b0 dobila ravbarska golazen metali vreče, skočili sami va-Lja^enj ajj topov iz Čakovca nje in seve na s slamo zavaro- zimlsko jutro je pozdravilo vano Vrečo, sicer bi se nabodli. Lr[e branitelje od otrok ter mater in očetov. Vse je bilo na koletoih v glasni molitvi m hramu žalostne Matere božje, v katerem je pel sveto mašo zahval-nico župnik Stariha ob 'pritrkO-1vanju zvonov.
Po končani službi božji je [vrelo vse na okope, odkoder je bil ono jutro po odbitju drugega napada kot ribje oko čist razgled. O sovražniku me slu-I ha ne d-uha. Ali je sploh pobegnil, ali se pa skril kam dalje, da si odpomore od občutjih izgub. Poveljnik je ozmaf-[nil popolno 'varnost in pokop [mrličev, katerih so našteli 156 j in nekaj še pri življenju ostalih ranjencev, ki so kmalu umrli vsled izgubljene krvi, prezebe in |na zvijajočih bolečinah zastrup-ljenja.
(Dalje prihodnjič)
dvorano zasedeno. Pa so šli po žrd in z njo suvali tako dolgo v vrata, da so jih razbili. Potem pa so suvali naprej v trtov-ce, ki so zbežali v prvo nadstropje. špas je trajal do sedmih, ko se je policiji končno posrečilo, da je napravila red.
NA PROSEKU je bilo isti dan podobno pretepanje. Prišla sta na titovski shod govornika iz Trsta in našla dvorano zasede-, no po kominformistih. Govornika sta hotela proslavljati petletnico, odkar je v Jajcu v Basni Tito napravil prvo vlado (AVNOJ). Pa ni bilo nič s to proslavo, ker je našla lisica že ježa v svojo jami. Tako napravljajo komunisti veselje Tržačanom in okoličanom. Prej nekdaj tako mogočnimi komunisti polagoma strah izginja.
PETO OBLETNICO AV-NOJ-a je praznovala v Trstu tudi jugoslovanska ekonomska msiija. Priredila je bogat sprejem v hotelu Excelsior Palace. Laški listi pripovedujejo, da je la bogati sprejem ob priliki proslave petletnice titovanja spominjal na čase stare tržaške in beneške gospode. Udeležili so se tega sprejema vsi tržaški in mednarodni mogočnjaki, ki danes Trstu komandirajo. Bogat jugoslovanski sprejem v Trstu. Par ur peš hoje od tega Trsta na jugoslovansko prebivalstvo kruha strada.
NOVA ŽRTEV V DUHOVNIŠKIH VRSTAH. — Pod tem naslovom prinaša “Slovenski
Primorec" ^poročilo:

lali precejšnje težave, kar je imelo odmev tudj v takratnem časopisju. Med drugim so hujskali zoper njega šolske otroke, ki jih je pač moral kdaj tudi kaznovati, če je hotel imeti kaj discipline v razredu. Da so bili v nekaterih razredih tedanje solkanske šole zbrani naj večji faiotje, lahko pričamo vsi, ki smo tedaj v Solkanu učili. V Solkanu, tako trdi obtožnica, je, g: Končan vohunil in pomagal pri ustanovljanju SDZ.
Kako da so se solkanske “pobožne tovarišice” spomnile tega šele zdaj? — Vodstvo SDZ v Gorici je podalo javno izjavo v predzadnji štev. “Demokracije,” da g. Končan ni nikoli sodeloval pri ustanavljanju SDZ v So-kanu.
3.	Nekaj mesecev pridno je vstopila mirovna pogodba z Italijo v veljavo, je šel g. Končan na lastno željo za upravitelja v Breginj, ker je bilo mesto prazno zaradi odhoda dotedanjega župnika. Tu pravi okrožnica, da je g, Končan s svojim prigovarjanjem in širjenjem Slov. Pr. in Demokracije zakrivil, da je veliko ljudi šlo pred 15 sept. v Italijo, pozneje pa da je sploh govoril in še naprej rovaril zoper FLRJL
4.	Končno je g. Končan hotel letos spomladi zbežati čez mejo v Italijo, a so ga na begu zalotili in aretirali. —
Imed naštetih “zločinov” je g> Končan zakrivil samo to, da je hotel skrivaj čez mejo. Vse ostale obtožbe so samo lepe fraze, ki jih sodišča v Jugoslaviji uporabljajo zoper kogar koli ter jih končno potrdijo s “pri-' znanjem obtoženčevijn.” Da bi iskali priče in dokaze jijp še na
PONI DEIAY—JOIN TODAY and BE HOME for CHRISTMAS
The U. S. Coast Guard, “The Active Peacetime Service,” is accepting applicants for 3, 4, and 6-year ternn of enlistments.
TEN DAYS LEAVE in advance may be had upon enlistment in the Coast Guard.	(
ADVENTURE—TRAVEL—EDUCATION—GOOD PAY—FREE MEDICAL AND DENTAL CARE
A SECURE FUTURE
FOR FURTHER INFORMATION CALL OR VISIT
U. S. COAST GUARD RECRUITING STATION
, rf
16]2 Keith Building - Cleveland, Ohio - MAin 6900
"Sramežljiva lepotica." — Na sliki vidimo “Miss Savoonga za 191,8.’ Sliko je posnela obrežna straža na ledolomeu Northumd. ki se je pred kratkim vrnil iz štirimesečne službe v Bering
vnik” je bila v torek 9. novembra pred okrožnim osdiščem v Tolminu pod predsedstvom tov. Venturinija sodna razprava, zoper č. g. Leopolda Končana, župnega upravitelja v Bregi-nju. Razprava se je pač končala tako, da je bil g. Končan spoznan za krivega “hudih zločinov” zoper FLRJ in zato obsojen nj( 15 let prisilnega dela, 5 let izgube državljanskih pra-vci in 5 let izgona iz domačega kraja (konfinacije) po odsluženi kazni.
Kot se vidi, je kazen “eksem-plarna.” Kaj pa je g. Končan zakrivil? Pr. dnevnik poroča,
tipična za zdrave in močne aleutske dekleta.
mroju. Ta mlada lepotica je ' da je njegova krivda v sledečih
sodila čerovnice. Iskala niso dokazov, temveč z mukami so izsiljevala priznanje obtoženk ter izjave eksaltiranih prič. In na podlagi takih “ddkazov” so šle čarovnice na grmade.
Tak je bil proces zoper č. g. Končana in taki so brezštevilni drugi procesi, ki se vsak dan vršijo v znamenju “progresivne pravice,” ki je že tako daleč na-> predovala, da je dosegla sodnij-sko ■postopanje srednjeveških razprav zoper čarovnice. To je vsekakor napredek, če pomislimo da v ho3ti še takega postopka ni bilo, temveč je veljala le samovolja kakega partijca.
Modal ihown la CU-IC tu. ft. «49.75
Other Modela as low M
$217.75

FRIGIDAIRE
COLD-WALL
Imperial
•	An antiraly now kind of refrigerator with moiit-cold, *u-per-moist-coid, and largo freezing compartment.
•	Locker-Top freezes over 70 lbs. of food
•	• cu. ft. moist-cold storage
•	Separate doors conserve cold
•	Full-width, sliding Hydrator, glass-topped
EASY MONTHLY PAYMENTS
JOHN SUSNIK
točkah;
1. Po 5. maju
1945 je kot
IELO DOBIJO
ONE |*| DA\
Umu mum »mo
torn šu* worn
Mre***«*	*
Ea-r s* satva'
MaMala MMda *■»■*
En!*
fesesar
“»esass
• *!«■ da* Wl OilinO«W»
mr	■* **
•UAMMim, rawmwrt«*
SSSttsSs?
SP
*
ženska dobi delo
Sprejme se ženska za pranje in likanje. Zglasi naj se na 1182 E. 88. St. RA 4689.	(247)
MALI OGLASI
Hiša za 2 družini
Na Kewanee Ave. (blizu 185. ceste) je naprodaj hiša za družini, ima 2 garaži. Vse prvovrstnem stanju. Cena $11,-900. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri
Edward F. Kovač Realty
960 E. 185. St.
(248)
Stanovanje iščejo
* Zaposlen zakonski par želi dobiti stanovanje 3 ali 4 neoprem ljene sobe v najem. Kdor ima kaj pokliče po 4:30 popoldne SU 7715.	(250)
Kraška kamnoseška obr
/5425 Waterloo Rd.
IVuhat mi O [NA SLOVENSKA 1ZDELOVAUU-3A NAOROBNTH SPOMENIKOV
Montgomery v Parizu. — Načelnik zapadno evropske-obrambnega planil: rheouM Montgomery (desni) odzdravijo francoskim avigtičarjem ob prihodu v Pariz. Na levi od njega je francoski general Clement Blanc.
ga
RE-NU AUTO BODY CO.-
Poprtvimo v»4 »vto In prebarvamo, de bo kot nov. Popravliamo body in I WcldiM.
JOHN 1. POZNIH GUftvtfa UM 98} Eaat 152nd Straet
Prijateljem Slovencem in Hrvatom v Ameriki
Cleveland, O. — Jaz, John Žulič iz Clevelanda, sem iznašel nove ideje iza postaivl j ati nove hiše na nov način po vseh Zed, državah. Potrebujem pa več partnerjev, ki bi jih zanimala taka stvar. To je prav to, kar Amerika potrebuje — mojo idejo. Ako vas bo zadosti in da bo'denarja zadosti, bomo lahko postavili v par letih do 200 hiš ali več na mesec.
Torej tukaj imate priliko. Vsak partner bo moral imeti ali dati do $12,000 ali več. Mislim, da je nas Slovencev in Hrvatov pod ameriško zastavo, okoli 300,000, torej več kot dovolj za tako podjetje.
Ako hočete biti torej bogati, imate tukaj lepo priliko pokazati, koliko vas je za to. Od vsakega, ki hoče pristopiti k temu podjetju, zahtevam $350. To je potrebno, da se dobi patent na prvi načiit Pozneje bo pa še več načinov.
SSs'ltAMP«*; E is, za m* Katerega veseli ali zanima, nje; in utrjevanje krvi; št 14, zoper nfl. p^e na spodnji naslov. Ga-ran tir am vam, do bo vse poste-
NAZNANILO
Ajdovo Moko in Suhe Gobe imamo zopet v zalogi.
Na številna povpraševanja sporočamo, da smo zopet sprejeli: PRISTNE IMPORTIRANE SUHE GOBE. Cena: četrt funta $1.00, Pol f. $1.85, Funt $3.50.
AJDOVA MOKA, najfinejša bela. Cena 20c funt, 50 f. $9.50,100 f $18.50.
OREHI, izluščeni. Cena: Pol f. 60c, Funt $1.15, 5 f. $5.50.
ŠPANSKI ŽEFRAN, pristen, ki daje juhi lepo barvo, fin duh in najbolji ukus. Cena šk. 50c.
Lorberjeve jagode, šk. 50c; Lorber listje 25c; Muškoplet 50c; čili powder 50c; Poper (zmlet) 40c; Poper (celi) 40c; Cimet (celi) 35c; Majeron plevce 40c; Kimelj 50c; Ginger (celi) 25c; Pristna dišeča Vanilija, 4 stroki 50c; ostra Paprika za gulaš 50c.
PLANINSKE BOŽE Slavno, splošno znano zdravilo za želodec, ledvice, jetra in mehur. Urejuje in čisti kri ter daje telesu nove moči in čnergijo. Cena: 1 šk. $1.50, 3 šk, $4.40, 6 šk. $8.60, 12 šk. $16.75.
Kamelice, Tavžentrože, Preslica. Lapuh, Lipovo cvetje. Žajbelj, Encjah korenine. Planinski mah, Bezgovo cvetje, Meta, Sladki koren, Ajbis iist-e, Lucnik, Vinska Ruta, Žoltilo, Ami-ea rože. Cena posameznih teh zelišč, rož in korenin je 60c paket. Veliki družinski paket $1.50 komad.
Knajpovi pripravljeni mešani čaji: Naročite po številkah, namreč: Št. 1, za želodec; št. 2. zoper preMad; Št. 4, za ledvice; Št. 5, za mehur; št. 7, za
,-e U »o nvw-1. at	71
srčne napake. Cena šk. 1.25.
Naročilo« pridenite primerni znesek za poštnino: 5c funt od 900 do 600 milj; lOe funt od 600 do 1000 mili: 12c funt v vse kraje nad 1000 milj od Fontane, oa. Los Angeles-a; 14c funt v vse kraje v Canadi. Če bo od poštnine preostalo, bomo poslali več blaga, obratno manj. V vse kraje v CSA„ pošljemo tudi po povzetju (COD), v Canado pa to ai mogoče, zato se tja pošiljajo le predpisana na rotila.
STEVE MOHORKO CO.
Cere*, at Nuevo Fontana, California
no in da ne bo noben osleparjen.
John Zulič 6424 Spilker Ave. Cleveland, 3, Ohio (Adv. Dec. 16, 21, 23)
1
Pomagajte Ameriki, kupujte' Victory bonde in znamke.
MAX’S AUTO B09Y SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61»t ST.
TEU UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
t
/

Podrla in vse staro jalovo
Tako sta torej razložila krije ,pir, dokler se niso končno zopet na žagi, v mlinu naložila mle-j spoprijeli, to koruzo in ječmen, nazadnje i Kleti Vid in dvakrat kleti že-odšJa na železniško postajo. Tu le, ki sta vso vas zmešala! Brž sta spiel a še nekaj. V nedeljo po maši sta sklicala v šolo vse tiste kmete in fante, ki so se ogrevali za visoko travo. Tu jim je učitelj razlagal, kakšne koristi bi imeli kmetje, če bi bili složni; govoril jim je o
je oddal Vid tiste papirje, nakar so mu izročili vrečo moke, ka-li. Kako, ne pojde v Ameriko? Danes še ne. Tisto vrečo sta položila na voz k drugim vrečam ter krenila proti domu. Doma sta jo zavalila v hlev za vrata, drugo moko pa znesla v kaščo.
Ko sta se oddahnila in podprla, Sta šla in napolnila nekaj vreč ipepela iz pepelnjaka pod ognjiščem. Pepel sta odpeljala na senožeti, seveda z vednostjo gospodarja Poljanca. Med vreče s pepelom sta positsnila še ono izza hlevskih vrat, to pa brez očetove vednosti.
Tako sta trosila pepel po senožetih za boljšo rast trave, kakor običajno vsako leto. Toda po najbolj zanikrnih ledah in gričih, , kjer že leta ni trava več odgnSla in noben pepel zalegel, je natrosil Vid iz tiste posebene vreče neke vrste prah ali moko. Od tega trosila si je Vid marsikaj obetal, predvsem pa novo čudo za Kresinje.
Ni se varal. Kmalu po prvem dežju so mrtvi griči ozeleneli, potem ip;a odgnale visoke,'sočne trave, kakršnih ni bilo niti po ogradah. Poljanec je prišel in z odprtimi usti zijal v te čudovito lepe zelenice. Potlej so hodili tudi drugi gospodarji gledat, a niso mogli lastnim očem verjeti: grički, letak leta rjavi, od sonca ožgani, od čr-
predočil, kakšne neprecenljive tlej so pa žene planile v može; rad, da niso te reči gruntu v važnosti so za kmeta. Ko jih'"Stava, zakaj nisi zraven, za-j k var.	Z	umetnim	gnojilom	ga
je dobro razvnel, jih je vprašal, kaj se	ne	vpišeš? ’ — To	je za-, je	bil	mulec	kratko	in	malo
ali bi ne hoteli tudi na Kresi-'leglo bolj kot Že le to vo prigo- ukanil; pri mladih smrekicah^ nju kmetijske zadruge? Seve- varjenje in več kot pretep pri ki- sta jih po&ajahTVid in Jer-da, vsi so za to. In tako so jo Juršaju. že tisti dan osnovali. Žele in Vid	je	zopet prvi dal	dober
Vid sta prevzela vso nadaljnjo zgled.	Z	Želetom sta se	lotila
skrb in delo.	j Poljančevega vrta.
Zdaj je šio laže. Žele in Vid 'k'uvak »ta
sta hodila od člana do člana ter ^evje ter posadila mlado, cep-povpraševala, koliko želi naro-^ono žlahtno rast.. Pa se sta-čiti mladih smrekic, koliko n Poljanec ni nič up,ral? Ka-
umetnega gnojila; dalje razno,'50 se ra(| upr ’ a ?a 10	, , . ,
ter mnogo za9tran učltelJa 'e nekoliko sramoto, zdaj mu pa skuša iz-sram. Sicer je pa že vidno po-'trgati gospodarstvo iz rok, ta-,pustil; novotarije, ki jih uga-,kole negodno one! Poljanec je nja Vid na gruntu, so ga po-1 užaljen, kuha nad sinom jezo in polnoma zmedle; komaj se eni morda ne bo dolgo, ko bo vzki-, upre, je že druga tu. Naza- pelo. dnje mora le priznati, da si ne- (Dalje prihodnjič.)
nač po gozdu, je Poljanec robantil, a ko je uvidel, da jih' posajajo itudi drugi ljudje, je umolknil. In zdaj mu podira mladina vrt. Poljanec kar piha' od jeze, a ne reče nič več. Uža-1 ljen je, ko vidi, da gre vse prek njega in brez njega. Sin ga je prevaral s šolo, mu napravil
kmetijsko orodje drugih reči, ki jih nudi kmetijska' zadruga svojim članom. No, tisti dan, ko je prišlo naročeno blago, je nastal ipraycat prevrat na Kresinju. Kdb je dobil in kdo ni dobil? Samo člani, je pojasnjeval Žele. Nekaj dni so tisti, ki niso nič pre-
kmetijskih zadrugah ter jim jeli, kuhali jezo
-AND THE WORST IS YET TO COMB —in najhojše ide pride
e
6
FLOWERS
: • THE PERFECT
w GIFT
il
je
& 7
asu

ZIMSKO OBUVALO
V zalogi imamo zopet zimsko obuvalo za ženske in moške
Women’s 8-inch Beaver Ba!-Kid Vamping and Foxing:
Ženski visoki iz tople klobučevine, znotraj siva pbdiaga, spodnji del iz črne Kid kože (kozje) in z močnimi podplati, nizkimi petami, samo srednje široke EE mere od 6 do 9, cena $7, št. 9.1, 10 pa 50c več.
Women’s 8-inch Black Kid Lace Blucher or Bal Shearling Lined:
Ženski iz črnega Kid usnja, visoki z ovčjo podlago za mrzle noge, z nikimi petami in dobrimi usnjenimi podelati; imamo široke in EXTRA široke, mere od 6 do 9, cena $8.50, številke 9.1, 10 pa 50c več.
Men’s 9-inch Beaver Bal Kid Tip and Foxing:
Moški visoki iz tople kožuhovine, spodaj obšiti s črno Kid kožo, z dvojnimi podplati, prve so iz debele klobučevine, spodnje pa iz trpežnega usnja, široke EE, mere 6 do 11, ?7, številka 12 pa 50c več.
V zalogi imamo fino in trpežno obuvalo za Vsakega v družini. Za moške imamo Florsheim obuvalo, za ženske pa poznane W. B. Coon, širokosti od B do EEEE. Sedaj je čas, da'si nabavife svoje rubber galoše za zimo. Cene so vedno zmerne!
Se priporočamo cenjenemu občinstvu.
Spomnite se svojih v domovini!
LOUIS MAJER
Poljanec si viha brke
bahavo: “Hm, pognojiti je treba.” - “S čim?” — “S pepelom.” — “Kakšen hudičev pepel mora to biti? Vsi smo po-tresali pepel, a ni nič zaleglo.”
Zopet so pričeli ljudje objedati Poljančeve, češ s samim hudičevem pepelom gnojijo, sprijenec Vid je prav z zlodejem v zvezi! Anžon je najbolj pisano gledal tiste zelenice, zato je šel budit sredi noči svojega sina, da sta šla tja ven ter tiste zelenice iz same jeze pomendrala. O tem mendraj u pa je v nedeljo popoldne pri Jur-šaju vino spregovorilo, kajti nekdo je bil mendrače videl. Zato je pri Juršaju treskalo po mizah in glavah.
Kleti študent, kakšno zdraho je napravil na Kresinju! Ato je bil šele začetek. Poljančev Vid je namreč obljubil Želetu, da bo napravil z umetnim gnojilom, ki ga je priporočal Žele, poskus, če bo kaj prida ali ne. In ker se je stvar dobro obnesla, so prišli zdaj še drugi Želetovi učenci in nemudoma naročili umetnega gnojila. Razlika je bila le ta, da jim ni bilo treba krasti denarja očetu; kakor ga je moral Vid, temveč so ga očetje sami radi dali. In tako so vzklile po kre-sinjskih senožetih im košenicah nove zelenice. Ludje so hodili gledat — in na Kresinju so nastale nove zdrahe. Pričela je delovati zavist — in vas se je razdelila na dva tabora. A nikjer drugje ni bilo primer nejšega kraja za obračunavanje kakor v Juršajevi krčmi ob nedeljah popoldne. Joj, koliko je bilo tu hvale tem čudovitim zelenicam! Nekateri so pravili, da nobena konoplja hitreje ne raste ko trava, s tem hudičevim ipepelom pogojena. Drugi so celo trdili, da hodijo zgodaj zjutraj oprezovat in prav vidijo, kako trava raste. Ni čudno, če se je vnel po takem hvalisanju nazadnje pre-
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO’S BASEMENT
Dajte dolžino obleke za praznično šivanje!
Napravite si izbiro iz te ogromne skupine 1949 vzorcev v
Quadriga blago
Fine kakovosti
•	Sunfast and Tubfast
•	Needleized Finish
• Solidne barve
Mali četverokoti
• Veliki četverokiti
* Rožnato tkani
• V črtah
Quadriga blago, 80 square percale, si je napravil dobro ime še pred eno generacijo . . . in zdaj je spet nazaj—boljši kot kdaj prej—v Cisto novih, krasnih vzorcih za vsako šivanje, za vsako dekoracijo! Vsi quadriga percali so v 36 inch širini.
Basement Yard Goods
Ročno okrašene Ceramic lončenina
namizne svetilke
Aktualna vrednost 16.95
Izbira treh priviaCnih stilov
Te krasne svetilke • • . kompletno z rayon taffeta senčniki, da se primerijo močnim bazam ... napravljene iz odlično ročno dekorirano ceramic lončenino. Vsak teh treh modelov v modri ali rožnati barvi. Worchester finis.
Izvršimo naročila pa poiti aU telefonu - CHerry 3000
Basement Lamps
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dragega. sina in brata
Frank Pink Jr.
ki je preminul dne 14. novembra 1948 v najlepši dobi 38 let. Rojen je bil v Waukeganu, 111.
Pogreb se je vršil dne 18. novembraa 1948 iz S»et-kovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Kristine in po opravljeni sv. maši zadušnici je bil položen k večnemu počitku na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Bombaču za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge cerkvene obrede.
Prisrčna zahvala vsem, ki so pokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enaka lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo darovale za mir in blag pokoj njegove duše.
Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv maše in pogreba, ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti do groba. Še posebna hvala pa nosilcem krste. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu na razpolago brezplačno.
Lepa hvala sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali in nam bili ob strani v teh žalostnih dneh. Prisrčna hvala Mrs. Kovačič, Mr. in Mrs. J. J. Stark Jr. za njih toliko požrtvovalnost.
Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo ter tako lepo urejeni pogreb.
Ti, predragi naš nepozabni sin in brat, počivaj mirno v tako preranem grpbu do svidenja nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
FRANK in JENNIE PINK, starši ALBERT, HERMAN in LOUIS, bratje JENNIE in FRANCES, sestre
Cleveland, Ohio, 16. decembra 1948.