Leto 1899. 69 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XVIII. — Izdan in razposlan dne 10. marca 1899. Vsebina: (Št. 42—46.) 42. Ukaz glede prenaredbe določil abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi pri iskalnici „platnine“. — 43. Ukaz, s katerim se izdaje podučilo za carinsko-uradno razlikovanje batistov in drugih platnin. — 44. Ukaz, obsegajoč izpravo priloge C k ukazu z dne 21. septembra 1897.1. o izvrševanju zakona z dne 9. marca 1897. 1. o obdačevanju prometa z efekti (davku od prometa z efekti). — 45. Razglas, da se pripuščajo lesene posode s kovinskim zatvorom za prevoz mleka v meroskus in kolkovanje. — 46. Razglas, da se je pomožni carinski urad II. razreda v Skali izpremenil v pomožni carinski urad I. razreda. 42. Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 20. februarja 1899. 1. 43. Ukaz ministrstev za finance in trgovino z dne 20. februarja 1899. 1., glede prenaradbe določil abecednega blagovnega s katerim se izdaje podučilo za carinsko-uradno spiska k carinski tarifi pri iskalnici „platnine“. razlikovanje batistov in drugih platnin. V porazumu z udeleženima kralj, ogrskima ministrstvoma se določila abecednega blagovnega spiska k carinski tarifi v odstavku 4, opomnji 1 k iskalnici „platnine“ nadomeščajo z nastopnimi novimi določili: „Za batiste (Nr. 44) je smatrati več ali manj goste, poluprozorne, iz najfmejših lanenih prej narejene tkanine.“ „Glej tudi posebno podučilo za carinsko-, uradno razlikovanje batistov in drugih platnin.“ Ta ukaz stopi takoj v moč. Kaizl s. r. Di Pauli s. r. V porazumu z udeleženima kralj, ogrskima ministrstvoma se izdaje nastopno podučilo za carinsko-uradno razlikovanje batistov in drugih platnin. Za razlikovanje, ali je v dvomnih slučajih laneni tkanini postaviti ceno kakor platnini t. št. 140 do 143 ali kakor batistu t. št. 144, naj velja za podlago razmerje, ki je med številom verižnih niti na 5 milimetrov in težo po kvadratni meter brez-dvomnih batistov. Najprej je torej ovedeti število verižnih niti na 5 milimetrov in težo dotične tkanine za kvadratni meter. Tkanine, ki pokažejo v nastopni tabeli navedeno število verižnih niti na 5 milimetrov in za kvadratni meter težo, ki je enaka ali manjša nego v tabeli navedena teža, pri čemer je še dalje razli- (Sloveniaoh.) 23 kovati med surovini (tudi kuhanimi, popepeljenimi) tkaninami na eni strani in ubeljenimi, barvanimi, tiskanimi itd. tkaninami na drugi strani, je ocarinje-vati za batiste. Teža kvadratnega metra v gramih: Število pri surovem pri ubeljenih verižnih niti (tudi kuhanem barvanih, tiskana 5 milimetrov popepeljenem) nih itd. batistih batistu 15 .........136 ... . 118 16 .........132..........114 17 .........127..........110 18 .........123..........106 19 .........118..........102 20 .........113...........98 21 .........109 .... . 94 22 .... 104 ............. 90 23 ......... 99 86 24 ......... 95 82 25 ......... 90 78 26 ......... 85 70 27 .... . 80 70 28 ......... 75 66 29 ......... 70 62 30 ......... 65 58 Število verižnih niti na 5 milimetrov naj se poišče s števnikom niti. Če se iz tkanine ne da z gotovostjo povzeti, katere niti tvorijo verižico, smatrati je tiste za verižne niti, pri katerih pokaže števnih tviti na. 25 kvadratnih milimetrov proti eni strani nižo številko. Teža tkanine naj se ovede tako-le: Pri kosu blaga, ki ni odmerjen, se je moči zadovoljiti z izrezki kvadratnega metra (100 kvadratnih centimetrov). Te izrezke je vzeti od tkanin, katere je preiskati, enako kakor je predpisano v podučilu k ca-rinsko-uradni preiskavi ne posebej imenovanih volnenih tkanin (drž. zak. št. 57 iz 1. 1887, odstavek III) gledé tega, kako se vzamejo izrezki od volnenih tkanin. Pri odmerjenem ali zarobljenem blagu je vzet1 dejansko težo celega kosa za podlago, da se izračuni teža blaga, ki pride na en kvadratni meter pri čemer je izračunjati morebitne robe po votku kakor tudi po morebitnem votlem robu. Ko se je izračunila ploščina odmerjenega blaga, je preračunih s proporcijo, kolikor tehta en kvadratni meter blaga, ki ga je ocariniti. Ako se pokaže potem veča teža nego teža navedena v spredaj stoječi tabeli z razlikovanjem za surovo (tudi kuhano, popepeljeno) blago na eni strani in ubeljeno, barvano, tiskano itd. blago na drugi strani, naj nastopi plačilo carine za platnino po drugi pobližnji kakovosti. Ako pa je teža enaka ali manjša nego teža v tabeli, tedaj so batisti. Platnine z manj nego 5 verižnimi nitmi na 5 milimetrov ne pridejo v poštev kakor batisti in jih je torej ocarinjevati po št. 140, št. 141 oziroma št. 142, ako ne spadajo kakor tančica (gaze), linoni itd. pod više obloženo tarifno število. Kaizl s. r. Di Pauli s. r. 44. Ukaz finančnega ministrstva z dne 23. februarja 1899. L, obsegajoč izpravo priloge C k ukazu z dne 21. septembra 1897. I. (drž. zak. št. 222) o izvrševanju zakona z dne 9. marca 1897. I. (drž. zak. št. 195) o obdačevanju prometa z efekti (davku od prometa z efekti). Izpravljaje prilogo C k ukazu z dne 21. septembra 1897.1. (drž. zak. št. 222) o izvrševanju zakona z dne 9. marca 189/. 1. (drž. zak. št. 195) o obdačevanju prometa z efekti (davku od prometa z efekti) se naznanja, da znaša po opraVAmVv pogojih tržaške borze enoviti sklep v delnicah Banco, Commerciale Triestina (tržaške komercijalne banke) 10 kosov in ne 25 kosov. Ka\7,l s. r. 45. Razglas trgovinskega ministrstva z dne 24. februarja 1899. 1., da se pripuščajo lesene posode s kovinskim za-tvorom za prevoz mleka v meroskus in kolkovanje. V dodatek k razglasom trgovinskega ministrstva z dne 12. avgusta 1879. 1. (drž. zak. št. 107), z dne 2. septembra 1885. 1. (drž. zak. št. 128), z dne 20. decembra 1885. 1. (drž. zak. št. 171) in z dne 14. januarja 1899. 1. (drž. zak. št. 13) se dajejo nastopni, od c. kr. komisije za pravilni meroskus na podstavi ukaza c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 17. februarja 1872. 1. (drž. zak. št. 17) izdani, gledé pristojbin od trgovinskega ministrstva odobreni predpisi o pripustitvi lesenih posod s kovinskim zatv >rom za prevoz mleka v meroskus in kolkovanje, javno na znanje. Ti predpisi stopijo z dnem razglasitve v veljavo. Di Pauli s. r. Predpisi o pripustitvi lesenih posod s kovinskim zatvorom za prevoz mleka v meroskus in kolkovanje. Za izdelovanje in kolkovanje teh posod, ki se pripuščajo v vsaki velikosti od 5 do 50 litrov vsebine 'v meroskus in kolkovanje, so merodajna naslednja določila: Gradivo oblika in drugačna lastnost. Posode morajo biti narejene iz dobro izsušenega hrastovega lesa v obliki podolgastega soda, in debelost lesa mora odgovarjati velikosti posod Vsaka teh posod mora biti vsaj s petimi železnimi, primerno močnimi obroči obita in za njih po-cinovanje, in pa za pocinovanje vseh drugih železnih sestavin se sme porabljati samo fini cin. Obroč na dnu, in pa obroč, ki je nameščen na iztoku lesene posode, mora biti vsaj dvakrat tako širok kakor drugi obroči in s steno posode zvezan s petimi ščenci, enako oddaljenimi drug od drugega. Rmäw tega. mota. \meA\ ivmai^a. statva, posoda dve dijametralno nasproti ležeči železni šini, ki gresta ob dogah od spodnjega do gornjega roba čez obroče in sta ž njimi spojeni. Lesena posoda dobi na iztoku vrat iz jako močne železne pločevine, ki slom s pomočjo nastavka, nameščenega v njegovi sredini, v širokosti cloginega roba na tem robu; spodnja, v leseno posodo segajoča polovica vrata pa se mora natančno prilegati na steno posode in biti ž njo zvezana s ščenci. Gledé kakovosti znamk (jezičkov), omejujočih površino tekočine, in njihove pritrditve in pa ugor lovitve njihove lege s kolkovanjem so merodajna določila, veljajoča za kovinske posode za prevoz mleka (Razglas trgovinskega ministrstva z dne 12. avgusta 1879. 1. [drž. zak. št. 107]). Teh jezičkov se, kakor pri kovinskih posodah za prevoz mleka, ne sme dotikati spodnja plošča kovinskega pokrivala, ki zapira posodo. Oznamenilo prostornine posod. Število litrov, oziroma centilitrov, ki tvori prostornino, se mora, dodavši besedo „liter“ ali črko „l“, poočititi na kovinski plošči, prilotani na zgornjem obroču posode, koje zvezo s tem obročem je ugotoviti s kolkovanjem na dve cinasti kaplji. Centilitri naj se napovedö v obliki desetinskega ulomka. Kolkovanje. Kolkuje se na cinastih kapljah, ki vežeta ploščo z napisom z zgornjim obročem, in na cinastih kapljah, ki presegajo ščence obeh jezičkov. Meja pogreškov in meroskusna pristojbina. Gledé meje pogreškov in meroskusnih pristojbin so merodajna določila, veljajoča za kovinske posode za prevoz mleka (Razglas trgovinskega ministrstva z dne 12. avgusta 1879. 1. [drž. zak. št. 107]). Na Dunaju, dne 9. januarja 1899. C. kr. komisija za pravilni meroskus: Tinter s. r. 46. Razglas finančnega ministrstva z dne 3. muren 1899. L, da se je pomožni carinski urad II. razreda v Skati izpremenil v pomožni carinski urad I. razreda. C. kr. pomožni carinski urad 11. razreda v Skali se je izpremenil v pomožni carinski urad I. razreda. Kaizl s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. k. dvome in državne tiskamice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, tudi leta 1899. v nemškem, italijanskem, češkem, poljskem, maloruskem, slovenskem, hrvaškem in rumunskem jeziku. Naročnina ze celi letnik 1899 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 4 gl. Naročevati se je v založbi c. k. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Singerstrasse št. 26, kjer je moči dobiti tudi posamezne letnike in kose državnega zakonika. Naročilu pa je ob enem priložiti za nje pripadajoči znesek, ker se državni zakonik pošilja samö, če se je plačala prej naročnina zanj. Kadar kdö kupi celo desetletje ali več desetletij državnega zakonika na enkrat, tedaj stane v nemški izdaji: desetletje od 1. 1879. vštevši do 1. 1888. . » . 1889. . „ , 1898. 90 gl. desetletje od 1. 1849. vštevši do 1. 1858. . . 25 gl. , . . 1859. , „ , 1868. . . 12 . . . „ 1869. „ . , 1878 . . 16 „ Vseh pet desetletij od 1. 1849. vštevši do 1. 1898. pa stane V izdajah drugih jezikov stane: desetletje od 1. 1870. vštevši do 1. 1879. ... 16 gl. | desetletje od 1. 1880. vštevši do 1. 1889. desetletji od 1.1870. vštevši do 1, 1889. pa staneta . . . . 30 gl. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: . . 20 gl. ■ • 30 „ . . 20 gl. Letnik 1849. za . . 2 gl. 10 kr. Letnik 1866. za ... 2 gl. 20 kr. Letnik 1883. za . . 2 gl- 50 kr. 1850. . . 5 25 1867. ... 2 1884 . . 2 50 „ 1851. . . 1 30 1868. ... 2 1885. . . 1 » 80 , 1852. . -2 60 1869. ... 3 71 1886. . . 2 30 , 1853. . . 3 15 1870. » ... 1 40 „ 1887. . . 2 n 50 , 1854. . . 4 20 1871. ... 2 1888. n . . 4 20 „ 1855. . . 2 35 1872. ... 3 20 , 1889. . . 3 r 1856. . . 2 45 1873. ... 3 30 , 1890. . . 2 70 , 1857. . . 2 85 1874. ... 2 30 , 1891. . . 3 1858. . . 2 40 1875. ... 2 1892. . „ . . 5 1859. . . 2 — 1876. ... 1 rt 50 , n 1893. rt . . 3 rt 1860. . . 1 70 1877. rt ... 1 rt 1894. . . 3 1861. . . 1 50 1878. ... 2 30 , rt 1895. . . 3 n 50 „ 1862. . . 1 40 1879. ... 2 rt 30 , 1896. rt . . 3 rt 50 „ 1863. . . 1 40 1» 1880. ... 2 20 , 1897. rt . . 7 n 50 , 1864. . . 1 40 * 1881. ... 2 20 , 1898. rt . . 3 n rt * 1865. » . . 2 * — 7t 7» 1882. rt ... 3 » rt Letniki 1870. vštevši do 1898. izdaj v drugih sedmih jezikih se dobivajo po tisti céni, kakor nemška izdaja. NB. Tisti kosi državnega zakonika, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli nedo-statni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tédllill naravnost pri c. k. dvorni indržavni tiskamici na Dunaju, III., Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali samo proti plačilu prodajne cene (V* pole, to je 2 strani, stane 1 kr.). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. vštevši do 1898. 1., in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki (od leta 1870. vštevši do 1898.) popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samo vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno cčno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole, to je 2 strani, stane 1 kr.) iz založbe c. k. dvome in državne tiskamice; potemtakem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike, ter si liste urediti po tvarini.