Janseva viada Bajukova ulada knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzoija.narocnine@siol.net CENE VSEBUIEIO DDV, POŠ TNINO PLAČATE POSEBEI. IZ ARHIVOV POLITIČNE POLICIJE TONE KUNTNER Komunistične tajne službe MATI SLOVENIJA od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni Pesmi pesnika slovenske njihovih vodilnih članov. pomladi, tradicije, vrednot. 519 strani, 4.300 SIT 72 strani, 2.000 SIT Jan F. Triska ¡"T^ * jjiOj:S'l!A n fcv- S Poročila treh iz množičnega groba v Kočevskem Rogu JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA 1. SVETOVNE VOJNE Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT V- ilAaAL- ianei Janša PREMIKI , v -«1X^-111 ij JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je biLi /c v več slovenske države 1988-1992. kol 17.000 izvodili. 363 strani, cena 2.000 SIT 309 strani, 2.000 SIT i, - < mama «ss? MILAN ZVER STO LET SOC1ALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.000 SIT vasja Kia, VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT . TOflflŽ BUDUOVli VZPOn BOHinJB TOMAŽ BUDK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT IMITRIJ ŽILEVSKI \KX PREŽIVETJA J0ZE DEZMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT ffOBODO IN v RDEC0 ZVEZDO IPCl DUŠAN S. LAJ0VIC ^mmmo—^^mmm MED SVOBODO DIMITRIJ ŽILEVSKI IN RDEČO ZVEZDO OTOK BREZ MILOSTI 1 i Avtobiografska pripoved iz Pretresljiva avtobiograf- i časa druge svetovne vojne, ska izpoved iz pekla ju- j Kniigi je dodan seznam so- goslavanskih komunis- 1 delavcev Udbe. tičnih zaporov. c 347 strani, 5.500 SIT 256 strani, 3.996 SIT : SEMENA RAZDORA IVE A. STANIČ PROTI Nad sto avtorjev pojasnjuje in razkriva pravo podobo revolucije in protirevoluci-je na Slovenskem. Prispevke je zbral in uredil publicist Ive A. Stanič. 288 strani, 3.900 SIT VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT tretja stran Po Ropu Rop? Po dveh mesecih medvladja smo v petek dobili osmo demokratično izvoljeno slovensko vlado. Po Demosovi (Peterletovi) vladi med letoma 1990-in 1992, tako imenovani Bajukovi vladi leta 2000, smo zdaj dobili vlado, ki jo vodi predsednik SDS Janez Janša. Slovenija je s tem dobila tretjo vlado, ki je pomladno, desnosredinsko orientirana. Lahko tudi rečemo, da smo dobili tretjo alternativno vlado po desetletjih partijskega enoumja in vladah, ki so bile bliže tranzicijski levici. Glede na to, da je bila nova vlada potrjena z vsemi glasovi poslancev SDS, NSi, SLS, DeSUS in glasovoma narodnosti, kar pomeni 51 poslancev, se zdi, da vsaj za zdaj ne bo imela težav s podporo v državnem zboru. Novi ministri s svojimi ekipami počasi prevzemajo ministrstva v svoje roke, da bodo prišli do prave slike stanja, pa bo preteklo še kar nekaj časa ... Na notranjepolitičnem področju je v teh dneh osrednje vprašanje, ali bo predsednik največje opozicijske stranke Anton Rop na sobotnem kongresu LDS na Bledu znova izvoljen za predsednika. Potem ko je LDS na volitvah doživela poraz, je z izvolitvijo nove vlade postala opozicijska stranka. Ropu po volitvah niti na misel ni prišlo, da bi odstopil, ampak je odstopno izjavo podal šele prejšnji teden, veljati pa bo začela šele na kongresu. Se pravi. da bo njegov odstop veljal le kakšno uro na kongresu, dokler ne bodo izvolili novega (starega) vodstva. Rop bo nedvomno znova kandidiral za predsednika, saj so ga pred dnevi podprli Mladi liberalni demokrati. Nekateri menijo, da za LDS to ni dobro. O tem je pred časom v Financah pisal dr. Milan Balažic, s katerim smo se pogovarjali v prejšnji številki Demokracije. Balažic v članku z naslovom Zakaj mora Rop oditi z vrha LDS? pravi, da mora to storiti zato, ker mora interes stranke postaviti pred svojega lastnega. "Oditi mora v dobro stranke, ki jo še vodi, in s tem preprečiti vse bolj manifestne in pred javnostjo skrivane frakcijske spopade. Ti se lomijo prek njegovega imena in stranko razcepljajo na 'roparje' In 'školjčišča'. Zadeva se lahko hitro prevede v ideološki razkol med Ropovimi socialnimi liberalci in Škol-čevimi klasičnimi liberalci. To pa polagoma 2e odpira vrata ali razpadu LDS ali vzpostavitvi prenovljene stranke, sposobne čez štiri leta-ali prej-spet prevzeti oblast. Kdo bi lahko postal novi predsednik? Vprašanje. Ve se, kdo ne more postati predsednik: nihče, ki ne bo na kongresu dobil podpore s terena, kjer pa lokalne odbore še vedno večinsko sestavljajo nekdanji člani ZSMS in nekdaj dobro razvita mreža Žakljevih socialistov. Namig ne more biti očitnejši. Odprto je 'le' to, ali bo omenjeni 'teren' bolj sledil Ropovi levičarski 'kučanovski' platformi ali pa bo morda izkazal lojalnost svojemu zgodovinskemu voditelju Školču in njegovi izbiri." Kot kaže zdajšnje razmerje moči v LDS, se lahko zgodi, da bo Rop celo edini kandidat za predsednika stranke, saj se ga morebitni protikandidati zaradi njegove agresivnosti kar nekoliko bojijo. Prejšnji predsednik poslanske skupine LDS Tone Anderlič je bil na primer pred kakšnim mesecem še precej kritičen do Ropa, v intervjuju za našo revijo pa je govoril že bolj na splošno. Podobno velja za glavnega Ropovega protikandidata Jožeta Školča, ki kljub pritiskom namenja nekaj puščic Ropu. Tako v zadnji Mladini pravi, da je Rop naredil perfektno kariero uradnika in da uporablja tehnični jezik, ne političnega. Skratka, želi sporočiti, da ni pravi politik, na kar smo pred časom opozarjali tudi v naši reviji. Školču se zdi nesprejemljivo, da se po volitvah govori, da so vsi enako odgovorni za poraz in da vodstvo LDS stalno poudarja: Mi smo najboljši. Po njegovem mnenju mora pravi liberalec vedno dvomiti o vsaki stvari in ne sme podcenjevati nasprotnika. Školču se tudi ne zdi dobro, da je LDS pod Ropovim vodstvom zavzela distanco do prejšnega predsednika stranke Janeza Drnovška. No, Školčev vpliv je v stranki verjetno kljub vsemu omejen, poleg tega pa je vprašanje, ali se bo odločil kandidirati za predsednika stranke. Še najbolj odkrito je svoje nezadovoljstvo z Ropom izrazil najuspešnejši poslanec LDS na zadnjih volitvah Matjaž Švagan, ki je skupaj s svojim zagorskim odborom LDS zahteval takojšen Ropov odstop. Rop je obiskal uporni odbor in njegove člane pošteno nahrulil. V intervjuju za Nedelo je Švagan to komentiral z besedami: "Vsi poznamo značaj predsednika Ropa in vemo, da kdaj povzdigne glas in tudi grozi. Kdaj celo tako glasno, da se sliši celo skozi nepredušno zaprta vrata. Tudi na sestanku z našim odborom je bil precej glasen, kar so slišali tudi novinarji pred vrati. Enako se mi je zgodilo tudi v njegovi pisarni." Švagan pri tem opozarja na razlike med večinsko Ropovo in manjšinsko Školčevo strujo v poslanski skupini. Ker pa je Rop očitno ugotovil, da je v stranki čedalje več nezadovoljnih z njim, je skupaj s svojimi podporniki pohitel s sklicem kongresa, da se njegovi nasprotniki ne bi imeli časa organizirati. In prav na to opozarja tudi Švagan, ki zato pravi, da bo sobotni izredni kongres LDS "politična farsa", ker se 2e vnaprej ve, kdo bo novi stari predsednik. l\lo, zdi se, da bo LDS tudi po sobotnem kongresu ostala ujetnica človeka, ki mu demokratični politični bonton ni prav blizu. Metod Berlec Zdi se, da bo LDS tudi po sobotnem kongresu ostala ujetnica človeka, ki mu demokratični politični bonton ni prav blizu. Liberalnim demokratom se je zgodilo to, kar so v preteklosti radi očitali drugim strankam - da imajo na čelu stranke človeka, ki ni zgled demokratičnosti. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 O kazalo Vino in mošt Človek, ki ima to dvomljivo prednost, da se je med Slovenci postaral - to je, da so mu leta prinesla nekakšen uvid čez polpreteklo dobo - je vse bolj začuden nad dejstvom, med kakšnimi geniji mu je bilo dano živeti. 11 Umestitev novega nadškofa 12 Tri desnosredinske vlade Z izvolitvijo nove vlade Janeza Janše je Slovenija dobila tretjo vlado, ki jo večinsko sestavljajo pomladne oziroma desnosredinske stranke. Prvo je leta 1990 oblikoval Lojze Peterle, drugo leta 2000 Andrej Bajuk, tretjo pa pred dnevi Janez Janša. 15 Vlada Janeza Janše V petek, 3. decembra, je Slovenija dobila novo vlado, ki jo vodi Janez Janša. Od dneva volitev do dneva potrjevanja vladne ekipe je poteklo natanko dva meseca. V tem času je potekalo intenzivno dogovarjanje med političnimi strankami o morebitnem vstopu v vladno koalicijo ... 20 Vozi ga vlak v daljavo 22 Meglena prihodnost zavarovalnic 24 Kam z radioaktivnimi 31 Razdeljena država Ukrajinsko vrhovno sodišče je zaradi vrste očitnih goljufij, na katere so opozarjali tako opozicija kot mednarodne organizacije, razveljavilo problematični drugi krog predsedniških volitev. To pomeni, da se bosta morala Viktor Juščenko in Viktor Janukovič 26. decembra znova pomeriti. 34 Slovenijo odpreti tujim naložbam Pogovor z Jurijem Pinterjem Nacionalni interes in lastništvo sta povsem nekaj drugega. Če to pogledamo na praktičnem primeru; govoriti o tem, kdo je lastnik nečesa, je ¡relevantno vprašanje. Pravo vprašanje je na primer, ali lastnik neke nepremičnine plačuje davke. Na tem področju mora biti zakonodaja urejena, za vse enaka, in tako naj država regulira zadeve. To je nacionalni interes. 42 Skriti spomin 56 Balkanska privlačnost Skupna kandidatura držav nekdanje Jugoslavije za organizacijo svetovnega prvenstva v košarki leta 2010 je bila neuspešna! Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: SAFO, Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Arhiv Demokracije in SAFO Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. ■■Mi Demokracija • 50/2004 Slovenci ljubijo zmagovalce (Stran 8) Lakanizem - napredna misel ali intelektualna prevara? (Stran 10) Posojila s pomočjo države (Stran 18) Slaba popotresna obnova (Stran 26) Mafijsko mesto (Stran 28) Turizem sitih (Stran 30) Junaki v "prekršku" (Stran 39) Skrivnosti Benedikta (Stran 44) Nova podoba etnografskega muzeja (Stran 46) Gripa v glavah (Stran 55) Bombe znova na sceni (Stran 58) Iz desetletja v desetletje (Stran 60) Slovenski socialdemokrati (Stran 62) Oj, te diplome! (Stran 65) Sta se zakonca Kučan res razšla? (Stran 66) pogovor V Županja se ne zaveda resnosti položaja Pogovarjali smo se z ljubljanskim Pred Časom je vodja ljubljanskega svetniškega kluba SDS pozval vse stranke in tudi županjo, da se sedanji mandat predčasno konča in se razpišejo volitve. Zakaj smatrate takšno rešitev za najprimernejšo? Razmere v ljubljanski politiki so se v tem mandatu tako zaostrile, daje normalno delo onemogočeno. LDS in ZLSD se medsebojno obtožujeta za slabe razmere v mestu: ZLSD išče krivca v preteklih, eldeesovih mandatih, LDS vidi krivca v sedanjem vodstvu ZLSD, h kateremu spada tudi županja. Če k temu prištejemo še napetost med predsednico ljubljanske ZLSD Metko Tekavčič in Danico Simšič, je klopčič popoln. Da dialoga z opozicijo praktično ni, je jasno vsakomur, ki bežno spremlja razmere v Ljubljani. Vse skupaj je privedlo do proračunske katastrofe. V ljubljanski SDS smo prepričani, da bi bila rešitev samo predčasno končanje mandata in izvolitev novega mestnega vodstva. Za zdaj Danica Simšič tako rešitev odločno zavrača, kar postavlja vse skupaj pod vprašaj. V ljubljanski SDS preučujete predlog rebalansa proračuna MOL za leto 2004. Je rebalans po vašem mnenju potreben in kaj bo prinesel MOL? Predlog rebalansa bi imel smisel septembra, ko bi lahko resno razpravljali o finančnem stanju in predlogu ukrepov. Razpravljati o rebalansu deset dni pred koncem proračunskega leta je farsa. Vsak pameten gospodar se prilagaja razmeram med letom: pozebi, suši, toči, poplavi in drugemu ter temu ustrezno kroji svoje načrte. V Ljubljani smo julija ugotovili, da denarja ne bo, a je žuapnja kar čakala, če ga le ne bo od kod prineslo. S tem je prišlo do zmede pri tistih, ki svoje delo resno načrtujejo z odobrenim proračunskim denarjem. Primer je Knjižnica Otona Zupančiča, ki nam zdaj moledujoče piše za odvzeta sredstva, ker si ne zna predstavljati dela v prihodnje. Rebalans zdaj potrebuje le županja, da legalizira svojo selektivno izvrše- mestnim svetnikom SDS Petrom Sušnikom. vanje proračuna. Nekateri so prejeli bistveno več, kot jim je mestni svet namenil, nekateri so izpadli, pa še sami ne vedo zakaj. Taka politika postavlja pod vprašaj tudi smiselnost razprave o letnem proračunu, saj je očitno, da ta dokument nikogar ne zavezuje. Županja Danica Simšič je že napovedala pripravo proračuna za prihodnje leto, vi pa ste na ta račun izrekli že nekaj kritik. Lahko pojasnite, kaj vas pri tem najbolj moti? Proračun bo bistveno manjši od letošnjega, predvsem na račun projektov in investicij. To bo posledično vplivalo na urejenost ljubljanskih četrti, cest in infrastrukturo. To občutimo vsi, ki v mestu prebivamo. Zmanjšana bodo tudi sredstva za javne vrtce, knjižnice, športne objekte in podobno, kar bo poslabšalo standard Ljubljane na raven, ki ni dostojna za glavno mesto. Sporen je tudi pristop k načrtovanju porabe, saj se vse dela z indeksi in ne s projekti, ki bi jih bilo mogoče spremljati glede na uspešnost realizacije, tako finančne kot tudi časovne. Posledica je, da se nikdar ne ve, kdo za kaj odgovarja. To nas privede do temeljne ugotovitve: mesto potrebuje dobrega menedžerja in ne protokolarne lutke. Računsko sodišče je podalo kritično oceno o MOL, na katero bo Slmšičeva morala odgovoriti. Bo po vašem mnenju sploh kdo odgovarjal za nepravilnosti ali se bo zadeva pometla pod preprogo? Poglejte, kako je bilo v preteklih primerih, pa bo vse jasno. Se vsakega, ki so ga nedvomno spoznali za odgovornega, so politično zavarovali ali pa ga celo nagradili z bolje plačano funkcijo. Pristop k reševanju problemov je vselej enak: meda in preproga. Primer: do zdaj nismo prejeli niti poročila o odpravi pomanjkljivosti, ki so bile navedene v lanskem poročilu, saj bi vse lepe besede zbledele, ker vemo, da se nič konkretnega ne zgodi. Danico Simšič in koalicijo smo že pozvali k oblikovanju "uprave enotnosti", da se resno lotimo reorganizacije mestnih služb in financ. Odgovor: cinična zavrnitev samega poziva na pogovor! Vse kaže, da se koalicija ne zaveda resnosti položaja. Mihaela Praprotnik Združena lista po Janševi poti Predsednik ZL Borut Pahor je napovedal, da bo stranka na bližajočem se kongresu stranke, ki naj bi bil marca, prvič v svoji novejši zgodovini postavila cilj zmagati na parlamentarnih volitvah in dobiti mandat za sestavo vlade. V ta namen bodo oblikovali strokovni svet po zgledu strokovnega sveta SDS. Prav tako naj bi se preimenovali, in sicer v Socialne demokrate (SD). S Pahorjem po Janševi poti naprej! Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 tri pike... Pismo z zamudo Leto dni je naokoli, odkar sem ti nazadnje pisal. Saj ne zameriš, če sem s pismom nekoliko zamudil. Drage poštne storitve pač. Sicer pa si edini od treh bradatih mož, ki v resnici obstajaš. A kaj hočemo, tvoje ime je preveč povezano s krščanstvom, da bi se naši "svobodomiselni" mandeljci drznili klicati tvoje ime. Znajo pač misliti s svojo glavo. Najprej hvala za vse dosedanje izpolnjene želje, za novo vlado in novega ljubljanskega nadškofa. Priznam, da si pred letom dni nisem mislil, da bo prišlo do takega zasuka. A bil bi egoist, če bi našteval samo svoje želje. Ne potrebujem ne čokolade in ne bombonov, saj je bilo takšnega in podobnega materiala že pred volitvami odločno preveč-tedaj so bili naši prejšnji oblastniki tako osladni, da čokolade sploh potreboval nisem. Zato pa te prosim za Stranko mladih Slovenije, da bi dobila spodobnega predsednika in da jim ne bi pošla zaloga papirnatih robčkov, saj nekateri naši mladeniči še vedno objokujejo, ker so jih volivci porinili čez prag parlamenta. Po domače povedano, dali so jih na čevelj. Nič čudnega, da so tovarne obuval v zadnjem času dobile nov posel. Prosim pa te, dragi Miklavž, če bi lahko združeni listi prinesel nov WD 40 (dobiš ga pri Milošu Kovačiču, če ga še nimaš). Saj si menda prebral v enem izmed tednikov, da ta stranka ni gibljiva in da Borut Pahor zelo težko poganja pedale. Tudi kakšno strojno olje ne bi bilo slabo, zanj pa bi lahko poskrbel kar strojni ključavničar Tone Anderlič. Tudi zanj te prosim, da ga ne bi v njegovi lastni stranki izpodrinili razni mlečnozobci. Menda se v LDS dogaja prav nasprotno kot v ZL, kjer je tovariš Potrč poslanec z najdaljšim stažem in bi mu lahko podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo. No, pa je spet ostal brez nje. Nič hudega, pa naslednje leto. Saj bo tako ali tako poslanec do leta 2008. Morda ne bi bilo slabo, če bi nekaterim našim politikom prinesel tudi kakšno diplomo, čeprav je bil že dekan "kranjske Sorbone" tako radodaren z njimi, da je tebi olajšal posel. Prosim pa te tudi za Zvezo združenj borcev NOB - odkar je na volitvah zmagala "neprava" stranka, so reveži čisto na tleh. Videti je, da se res ne morejo posloviti od rdečih zastav, dražgoške bitke in raznih rajanj v čast "narodni osvoboditvi". Prinesi jim vsaj kakšno modro zastavo. Saj veš, za nevtralizacijo. Nikakor pa jim ne prinesi črne ali bele, saj bodo spet užaljeni, češ da jih pošiljamo v smrt tako kot nekdaj premagane domobrance. Za vse darove se ti zahvaljujem in te prisrčno pozdravljam. Gašper Blažič diktafon h-umor "Moja sinova sta kot po čudežu oba zelo lepa - po ženi, jaz sem prispeval samo spol." (Adi Smolar je ponosen, ker mu njegova otroka nista nič podobna.) "Cigarete pa kljub temu ostajajo tisto veliko zlo, ki se mu težko odrečem. Osrečujejo me." (Hrvaško pevko Severino očitno osrečujejo slabe stvari.) "V SLS imamo veliko usposobljenih kandidatov in kandidatk, ki zelo dobro poznajo področje regionalnega razvoja." (Predsednik SLS Janez Podobnik zanika govorice, daje Slii kadrovsko podhranjena, še posebej potem ko je Mravljakova odstopila od kandidature za ministrico.) "Želim si, da bi kak naš občan zadel na lotu, ampak ne zaradi polnjenja občinskega proračuna." (Zupan občine Žalec Lojze Posedel si v svoji soseščini želi kakšnega milijonarja.) "Lepi punci sta, kaj hočete ..." (Jani iz skupine Atomik Harmonik razlaga, zakaj je med nastopi tako hud pritisk moških na oder. Še posebej takrat, kadar ga malo spijejo.) "Se bo vsaj kak njen član, SLS pri nas npr., zamislil, ali bomo še naprej brez glave drveli vedno bolj grozeči krizi prenaseljenosti naproti?" (Herman Graber je očitno prepričan, da Sloveniji zaradi politike Cerkve grozi prenaseljenost, čeprav ima povprečna slovenska družina manj kot dva otroka.) "Kot prava redkost." (Poslanka Eva Irgl se v državnem zboru počuti kot unikat.) "Imenuješ se Uran, bodi orel!" (Prejšnji ljubljanski nadškof Franc Rode je svojemu nasledniku zaželel uspešno preobrazbo.) "Saj ne vemo, kaj gospodarstvo sploh potrebuje." (Dr. Jože Mencinger, rektor Univerze v Ljubljani, priznava, da sta bilo šolstvo in znanost doslej država v državi, daleč od realnosti.) "Če mi zmanjka knjig za branje, postanem živčna, kot bi bila odvisna." (Nagrajenka za knjižni prvenec Irena Svetek boleha za knjigoholizmom.) "S kolegi delamo analizo učinkovitosti državnih pomoči in ta kaže, da je denar, ki so ga porabili v ta namen, vržen stran." (Ekonomist dr. Jože P. Damjan o učinkovitosti državnih pomod posameziiim podjetjem v težavah.) "Rad imam olje in platno." (Podpredsednik državnega zbora Sašo Peče sije nekdanjo pisarno Irme Pavlinič Krebs izbral zaradi lepih slik.) © Demokracija • 48/2004 zgodbe Rok za vlaaanie zahtevkov potekel V torek se je iztekel podaljšanj šestmesečni rok za vlaganje zahtevkov za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. I\la državnem pravobranilstvu so prejeli več kot 30.000 zahtevkov, od tega nekaj tisoč v podaljšanem roku. Dodajmo, da je bilo po prvotnih ocenah upravičencev do vračila približno 180.000, skupna vsota vračil pa naj bi se po takratnih ocenah gibala okrog 30 milijard tolarjev. Državno pravobranilstvo je zahtevke začelo pregledovati že v času njihovega zbiranja, način dela pa poteka tako, da v primeru, če kakšni podatki manjkajo, stranke pozovejo k dopolnitvi, če pa na podlagi dokumentacije, ki so jo predložili, ugotovijo, da ni pogojev za vračilo, zahtevke zavračajo. Po nekaterih podatkih so na pravobranilstvu zavrnili precej zahtevkov, vlagatelji pa imajo možnost, da sprožijo sodni spor. Na pravobranilstvu pravijo, daje prišlo pri vlaganju zahtevkov do številnih nesporazumov, saj nekateri vlagatelji menijo, da imajo pravico do vračila vsakršnega plačila za telefon, zato nekateri pošiljajo pogodbe o plačilu pri vzpostavitvi naročniškega razmerja, kar pa se po zakonu ne vrača. V zakonu je namreč natančno določeno, da Imajo pravico do vračila le tisti, ki so vlagali v javno telekomunikacijsko omrežje. Tistim, ki so upravičeni do vračila vlaganj, bo državno pravobranilstvo najprej ponudilo predlog poravnave. Prvi skupini upravičencev naj bi poravnavo ponudili predvidoma januarja. Vir za vračilo vlaganj bo kupnina od prodaje državnega deleža v Telekomu. Nekdanja vlada je pojasnjevala, da bo odprodaja državnega deleža v višini dobrih 62 odstotkov v Telekomu odvisna od razmer na trgu in verjetno ne bo izvedena pred letom 2005. Kako se bo odločila nova vlada, pa bomo videli. V. K. ■ ^ % Vračila potem, ko bo država prodala državni delež v Telekomu. Bo to do naslednjega Miklavža? Bo konec aaoniie IUV? modrosti tedna "Janša se ni spremenil, spremenili so se, zaradi taktičnih razlogov, njegovi ocenjevalci." (Književnik Žarko Petan) ••• "Ključna naloga v teh štirih letih bo zagotovo lajšanje nekaterih bolečin, nekaterih slabosti, ki so se pojavile ob reformi devetletke." (Šolski minister Milan Zver) Za delnico Industrije usnja Vrhnika ponujajo en tolar. be v prihodnjem letu. IUV je odprla novo družbo v Beogradu za trženje Izdelkov na srbskem trgu, v pripravi so prodajne aktivnosti v Rusiji, nastopili pa bodo tudi na kitajskem trgu. V. K. demokratično, kot je bila v času, ko je bil njen predsednik Černjak. Ta čas stranki mladih kaže precej slabo. Po velikem uspehu pred štirimi leti, ko jI je uspelo priti v državni zbor, je bila na letošnjih volitvah hudo poražena in ostala pred vrati državnega zbora. Novi predsednik Darko Krajnc bo moral zavihati rokave in marsikaj spremeniti. To je ob izvolitvi tudi napovedal. Tako bo najprej pregledal program stranke In spremenil tiste zadeve, ki so potrebne sprememb, dobra izhodišča v programu stranke pa bo obdržal. Napovedal je tudi nadaljevanje moderne evropske zelene politike. Časa za spremembe Ima skoraj štiri leta oziroma do naslednjega volilnega kongresa. M. P. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 O Metalka Trgovina je napovedala prevzem Industrije usnja Vrhnika. Franc Gajšek je na skupščini Industrije usnja Vrhnika (IUV) dejal, da bo njihova družba za delnico IUV ponudila en tolar, med veljavnostjo ponudbe pa IUV ne sme prodajati premoženja, saj želijo s tem zavarovati premoženje vrhniške družbe. Metalka Trgovina je že oktobra objavila namero za prevzem IUV, od nje pa nato odstopila. Kot so takrat pojasnili v družbi, je IUV konec oktobra kljub Izraženemu interesu Metalke Trgovine za nadaljevanje proizvodnje v Šmartnem pri Litiji prodala tamkajšnji proizvodni objekt, poleg tega pa jI nI zagotovila podatkov o poslovanju In knjigovodski vrednosti družbe. 0 tem so v Metalki obvestili Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ta pa jim je v skladu z zakonom o prevzemih Izdala dovoljenje za odstop od namere za prevzem IUV. Če Metalka tega soglasja ne bi prejela, bi morala na možnost za novo ponudbo počakati eno leto. Da bi uresničila namero in utrdila svoje finančno stanje, je Metalka Trgovina že povečala osnovni kapital družbe za 295,2 milijona tolarjev, na 1,447 milijarde tolarjev. Ob tem je skupščina IUV, ki se je niso udeležili predstavniki največjih lastnikov družbe, to je Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe, pogodbo z odložnim pogojem o prodaji obrata IUV v Šmartnem pri Litiji podjetju Kovikor že potrdila. Pogodbo bo mogoče uresničiti, ko bo finančno ministrstvo izdalo izbrisne pobotnice na hipoteke, vpisane na to premoženje. Kupnino na račun poslovno nepotrebnega premoženja v vrednosti 360 milijonov tolarjev naj bi IUV porabila za financiranje kadrovskega prestrukturiranja druž- SMS ima novega predsednika Stranka mladih Slovenije (SMS) je dobila novega predsednika. Potem ko je s predsedniškega mesta odstopil Domink S. Černjak, je mesto prvega moža stranke prevzel Darko Krajnc. Slednji ni novinec v politiki, saj se je z njo ukvarjal že v študentskih letih. Politične izkušnje si je nabiral v študentskem parlamentu, kjer je bil tri leta poslanec, leto dni je bil študentski sekretar za socialo in zdravstvo pri Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani (ŠO-UL), prav tako leto dni je bil pomočnik predsednika ŠOUL za področje sociale. Bil je tudi predsednik Študentske organizacije Slovenije in član organov sveta vlade RS za študentska vprašanja itd. Vse te izkušnje mu bodo koristile pri vodenju stranke. Vprašanje pa je, ali mu bo uspelo znova dvigniti stranko, jo povezati in narediti bolj pro&contra Počasi se daleč pride Slovenski državljani od nove vlade veliko pričakujejo. Predvsem pričakujejo hitre spremembe. Vladni predsednik Janez Janša to dobro ve, zato je ob predstavitvi ministrske ekipe dejal, da se stvari na hitro ne morejo spremeniti in da je ureditev vsega čez noč nemogoča. Večji premiki bodo mogoči šele v drugi polovici mandata. V tem duhu je nova vlada pretekli teden ustavila sprejemanje nekaterih zakonov s področja davkov, katerih določila bi morala začeti veljati 1. januaija 2005. Prav davčna ureditev bo namreč terjala celovite in ne le delne rešitve. Slovenija potrebuje celovito davčno reformo, za kar so potrebne temeljite analize obstoječega stanja. Radikalnost na tem področju ne prinese nič dobrega. Nasploh so ta čas počasni, a skrbno pretehtani koraki na vseh področjih najpomembnejši. Na to opozarjajo nekateri strokovnjaki in zdi se, da se tega zaveda tudi nova vlada. Omenimo le ekonomista Miča Mrkaiča, ki je v preteklih dneh pojasnil, daje davke mogoče znižati le, če znižamo javno porabo. Ker pa je javna poraba državo visijo še drugi črni oblaki, med katerimi je nedvomno največji zasledovanje maastrichtskih kriterijev, katerih izpolnjevanje je pogoj za prevzem skupne evropske valute. Novi finančni minister je obljubil, da bo delo ministrstva v celoti podrejeno temu dogodku, evro naj bi prevzeli že leta 2007. To pa pomeni, da bo morala nova vlada svojo politiko na vseh področjih resnično dobro voditi. Jav- Da Slovenci ljubijo zmagovalce, kažejo tudi javnomnenjske ankete, ki SDS, stranki, ki je prepričljivo zmagala na zadnjih volitvah, in njenemu predsedniku Janezu Janši iz tedna v teden namenjajo večjo podporo. Tako je na primer Tošev (zdaj ni več njegov, čeprav bo Toš v njem zagotovo ohranil del svojega vpliva) Politbarometer konec septembra, torej tik pred volitvami, Slovenci ljubijo zmagovalce predsednik vlade deluje državniško in zrelo in pritegne tudi tiste volivce, ki mu prej niso bili naklonjeni. Če bi denimo povprečen volivec, ki o politiki ne ve veliko in se aktivno ne zanima zanjo, pred volitvami gledal na eni strani Antona Ropa, kako skače v besedo novinarki, se prereka, re-plicira in se nasploh obnaša kot "mule", ki so mu vzeli najljubšo igračo, na drugi strani pa Janšo, ki od- Janez Janša postaja po zadnjih javnomnenjskih anketah čedalje bolj priljubljen politik. nofinančno stanje države namreč ni rožnato. Če bo hotela vlada uresničiti obljube o znižanih davčnih stopnjah, bo morala denar v državno blagajno pripeljati skozi druga vrata. Zdi se, da je poleg vsesplošnega varčevanja edina možnost za to v privatizaciji državnih podjetij in s tem povezani odprodaji državnih deležev. Z natančnostjo lekarniške tehtnice bo morala vlada odrejati, kolikšen delež tujega kapitala bo spustila v državo, saj so slovenski državljani na to zelo občutljivi. Skep-tičnost do vsega, kar je tuje, je nekoliko zgodovinsko pogojena, poleg tega smo v preteklih letih veliko slišali o ta- Janševi stranki nameril 15 odstotkov podpore, konec oktobra, tri tedne po volitvah, že 24 odstotkov podpore, konec novembra pa še za en odstotek več. Enak trend je zaslediti tudi pri Janezu Janši. Če ga je še pred volitvami kot morebitnega mandatarja za sestavo nove vlade po različnih anketah, tudi Toševi, videla manj kot polovica vprašanih, ga po večini zadnjih javnomnenjskih raziskav kot predsednika vlade podpira več kot 70 odstotkov vprašanih. Takšen javnomnenjski izid, ki ga je svoj čas težko dosegel celo Janez Drnovšek, po volitvah leta 2000 je de- Vlada obljublja, da se bo pri svojem delovanju odločala na podlagi temeljitih analiz. že zdaj močno "zacementirana", je vprašanje, kaj laliko vlada naredi na hitro. Zato ni odveč informacija, da je vladni predsednik pred kratkim slovaškega kolega zaprosil, da bi slovaška vlada na slovensko finančno ministrstvo poslala nekaj strokovja-kov, ki bi pomagali pri vzpostavitvi učinkovitega davčnega sistema. Spomnimo se, da je največja vladna stranka že v predvolililnem času večkrat omenila, da bi Slovenija na davčnem področju lahko sledila ureditvi na Slovaškem, kjer imajo to dobro urejeno. Poleg tega nad našo ko imenovanem nacionalnem interesu. Zaradi te občutljivosti, delovanja nekdanjih vladajočih sil in občil, ki so pogosto daleč od nepristranosti, bo naloga vlade, ki je v teh dneh prevzela svoje delo, izredno težka. Spremembe, ki jih je napovedovala že nekaj let, bodo morale potekati počasi, z mislijo na prihodnost. Vprašanje pa je, ali bodo vsi slovenski državljani to tako razumeli. Že zdaj je težko razumeti poteze Davčnega urada Republike Slovenije, ki pospešeno blokira račune vsem, ki so državi kaj dolžni. Vida Kocjan nimo njegovo vlado po izidih Polit-barometra podpiralo največ 65 odstotkov vprašanih, je najverjetneje posledica več dejavnikov. Prvi je zagotovo tako imenovani zmagovalni efekt, ko se zlasti bolj neodoločni volivci po volitvah avtomatično pridružijo stranki, ki je zmagala na volitvah. Slednje bi nekateri poimenovani preračunljivost, kar pa pride bolj v poštev pri tistih, ki so aktivnejši v politiki. Drugi dejavnik, zaradi katerega je Janša po volitvah pridobil tolikšno podporo, je njegova umirjena in spravljiva podoba, s katero kot govaija premišljeno in zbrano, bi, če bi izbiral, zagotovo izbral Janšo. Je pač tako, da imajo Slovenci raje manj konfliktne ljudi, še posebej kadar gre za politiko in predsednika vlade. Pri tem je seveda treba ugotoviti, da sije Janša takšen preobrat javnega mnenja povsem zaslužil. Le redki so namreč politiki, ki po toliko letih opozicije, če izvzamemo polletno vlado Andreja Bajuka, še zmorejo toliko energije in politične modrosti, da se povzpnejo v vlado. Ta dosežek je toliko večji zato, ker Janša za sabo v nasprotju z Ropom, ki je imel za seboj ves slovenski "neodvisni" medijski aparat, ni imel praktično nobenega pomembnejšega medija in ker je skoraj vse (razen v predvolilni kampanji) naredil sam. Tudi zato bo verjetno Janša vse, kar mu je uspelo v nekaj zadnjih mesecih, znal toliko bolj ceniti in bo verjetno naredil vse, da bo vlada, ki jo je oblikoval, delala čim bolje in se na ta način tudi čim dlje obdržala na oblasti. Aleš Kocjan © Demokracija • 48/2004 kolumna Dr. Andrej Capuder Človek, ki ima to dvomljivo prednost, da se je med Slovenci postaral - to je. da so mu leta prinesla nekakšen uvid čez polpreteklo dobo - je vse bolj začuden nad dejstvom, med kakšnimi geniji mu je bilo dano živeti. V narodu, ki ga je čedalje manj. se odstotek genialnosti nezadržno zvišuje: prihodnji leksikon Mladinske knjige bo imel nad deset tisoč imen. ki se je vseh dotaknila iskra božja: naj je kdo kje kaj zapel, spregovoril, dvignil nogo tako ali drugače, vladal ali ovajal - kar je bilo včasih eno in isto - pisal in tratil papir, zbiral nagrade, ki so bile podeljene vselej enim in istim, si kopičil dostojanstva in zasluge kot osnovnošolci svoj album za znamke itd. itd. Uino in mošt Papir vse prenese, zato pa je človeštvo iznašlo računalnik, da se bo enkrat za vselej znebilo slabe vesti. Iz Pi-latovega vprašanja, kaj je resnica, smo potegnili novo pravilo, da je resnic več. Jih je mnogo, zelo mnogo. Natanko toliko, kolikor je naših zaslužnih "javnih delavcev", raje pa še kakšna čez. Roko na srce, to ni slovenska posebnost, najdemo jo vsepovsod vve-likem svetu, odkar smo s svetim Avguštinom odkrili, da je vsak človek samemu sebi "legenda". Nerodno je le, če do tega odkritja ne pridemo sami, če ga ne doživimo na lasmi koži, največkrat skozi pomanjšanje, temveč se preprosto damo "proglasiti", z dekretom, z javnim priznanjem, skozi ta ali oni VIP. In tako nam uspeva, da smo "z množico resnico preglasili", kot se glasi Dantejev verz. Na Slovenskem je ta množica majhna, zato pa toliko nasilnejša. Predvsem pa, vsaj zadnjih petdeset let, vseskozi mladoletna. Posebnost odhajajočih monarhov je, da si vzdržujejo jezne mladeniče, ki jih je lahko obvladati: seks, denar in oblast, za to ceno je mladina. To je pokojni Tito prav dobro vedel in to dediščino nam je zapustil z obveznim davkom prostaščine, ki je dodana vrednost omenjene svete Trojice. Od takrat dalje je Slovenija plen negod-nikov, vseh tistih, ki jim ni uspelo ali niso hoteli dozoreti pod prejšnjim režimom, danes pa tudi že njihovih otrok in celo vnukov. Genialnost je plo-dovita, če pa ni, se naredi. Podobno kot se iz mošta naredi vino. A nekaj nas je, ki mislimo (grda reč, če človek misli!), da gre v našem primeru za mošt, ki nikdar ne bo postal vino. Ko berem intervju našega razglašenega misleca Slavoja Žižka, ki v Frankfurter Allgemeine zahteva, naj se "počisti" z vsemi Plečnikovimi zgradbami, in mimogrede predlaga Nemcem, naj malo bolj gojijo anal-no erotiko, si upam reči, da je to mošt Manj bi že težko rekel, zlasti ker nam Nemci zaradi tega niso napovedali vojne. Ko grem v kino gledat slovenski film, ki kajpak pobere vse nagrade, ugotovim, da sem se na- pil slabega mošta. Za dramsko uprizoritev Karamazovih si to preizkušnjo prihranim, navsezadnje sem sladkornik in moram paziti nase. Televizijskih genijev že zdavnaj več ne prenesem, ta "moštoteka" me odbija na daljavo. Postajam nesrečen in zaznamovan z vonjem po moštu. Taka reč se človeka prime in jo voha vsepovsod, v kulturi, v politiki, da, tudi v religiji, a o tem kdaj drugič. Ce kdo meni, da se preveč pesniško izražam, mu postrežem s francoskim izrazom: Fausses valeurs. (Zdaj vem, zakaj ta natančni Descartesov jezik mečejo iz šol!) Se najbolje se te "lažne vrednote" prodajajo v gospodarstvu, kjer se da iztržiti tudi navaden drek. V duhovnem življenju naroda pa je taka trgovina pogubna. Upam, da nisem koga užalil, si očitam in iščem teoretske podlage za svojo ne preveč veselo ugotovitev, da smo Slovenci obsojeni na negodni-ke in na njihovo ustvarjalno nesramnost. Na neke vrste programirano anarhijo, bi rekel človek, ki kolikor toliko obvlada tuje izrazje. In najdem! V dovolj preglednem članku v zadnji številki Magazine littéraire, ki je posvečena "libertarni misli", se razgledani pisec in hkrati vernik tega "svobodnjaštva" ne pomišlja pribiti, da ne smeš gojiti jaza, pač pa naj bi uveljavljal svoje "jazovstvo": subjektivnost namesto subjekta! Zato pa je edino orožje upor in destrukt, kot nas je naučil nedavno umrli apostol Jacques Derrida. Kjer koli vidiš kakšno okno, vrzi vanj opeko. Kjer je zgradba, mora biti mina. Kjer je nebotičnik, naj pride bin Laden. Kjer ga sveta nam že tisočletja "tumbajo", da je človekov jaz nekaj, kar je treba preseči. Moderni Prometej, dovolj dobro plačan za svojo prefriganost, pa se ti loti stvari z drugega, verjetno lažjega konca: ne pre-seči, ne smemo ga niti do-seči! In to metodo, da je minus več kot plus, je treba razširiti na planetarno izkustvo, kjer naj bi se vse živo družilo po afiniteti subjektivnosti, ne pa kot subjekti ali celo -Bog ne daj! - kot osebe. Treba se je stalno vračati v neki primarni kaos, v neko pred-resničnost, kajti vsaka realizacija je že prisila, potuha in laž. -Da so iz tega embrionalnega stanja, kjer se da najlaže ribariti, prikukali na dan najbolj krvavi tirani vseh dob, in da je iz brezzakonja hiter preskok v totalitarno miselnost in izkušnjo, tega nam naš analitik ne pove. Oziroma če bi nam ta ne-smisel razodel, bi ga verjetno vzel na svoj rovaš: vidite, ko bi bili načelni in bi korajžno vztrajali v kaosu, ne bi bilo Hitlerja in Stalina in njima podobnih. - Temu se pravi anarho-logika, ni kaj. Naj živi mošt, naj nikdar ne postane vino, pravijo naši novi mojstri. Vino je treba zatirati, če kdaj katero dozori v naši dolini šentflorjan-ski. Skrivaj ga bomo sicer pili, in to dobrega, a javnost naj tega ne izve. - A propos javnosti! Na zadnjih volitvah smo doživeli, da se je dvanajstletnemu moštu vendarle uspelo pretočiti v vino - kakšno, bomo še videli! in ob tem čudežu je bil vladajoči razred mladeničev s sivo brado vidno poparjen. A tako je. Če nekdo z vso silo, z vsemi sredstvi, medijskimi in podtalnimi, skozi dolga Letos ga bomo pili, novo vino demokracije, v pričakovanju boljšega, kot je rekel Churchill, a vendar iz hvaležnosti, da nam ga je Bog dal! je kakršna koli institucija, zakon ali zveza, je treba najti potvaro, "zakon" ulice ali podzemlja. Izjema je več kot pravilo, kdor je gej, ta se smej, kdor po starem štiha, bo ostal Pavliha ... Vidiš ga, kako je ta pisec pameten, si pravim, ob njem sem začel kovati verze še jaz! Najboljši moralisti vse- leta izvaja izjemo kot pravilo, bo priklical nase izjemo tudi te svoje izjemnosti. Ali smo ga torej pričakali, naš baujolais nouveau? Kakor koli že, letos ga bomo pili, novo vino demokracije, v pričakovanju boljšega, kot je rekel Churchill, a vendar iz hvaležnosti, da nam ga je Bog dal! Demokracija • Četrtek, 9, decembra 2004 O dogodki Lakanizem - napredna misel ali prevara? Študentski dom Janeza F. Gnidovca, ki deluje v okviru Zavoda sv. Stanislava, je v torek, 30. novembra, znova pripravil študentski intelektualni forum. Tokratna tema je imela naslov Lakanizem, manipulacija slovenskega uma. Kot glavna predavatelja sta nastopila arhitekt dr. Damjan Prelovšek in jezuitski bogoslovec Marjan Kokalj. Predstavila sta Lacanovo doktrino, njeno slovensko različico in probleme, ki izhajajo iz nje. Po njunem uvodnem predavanju je sledila precej dolga razprava. Lakanizem je smer, katere začetnik je francoski psihoanalitik in ustanovitelj pariške freudovske šole Jacques Lacan, ki je odraščal v verni družini, kasneje pa se je seznanil s psihoanalizo, iingvistiko in strukturalizmom; iz teh treh miselnih okolij se napaja njegova doktrina. V središču njegove filozofije, ki se naslanja na psihoanalizo, je zavest, poleg nje sta nad-zavest in podzavest. Človek se mora odtrgati od identifikacije, v praksi to pomeni, da se mora osvobajati tradi- cije. Najbolj eminenten predstavnik slovenskega iakanizma je dr. Slavoj Žižek, ki je Lacanovo filozofijo apliciral na družbeno raven, le-ta pa se kaže v zavračanju narodne zavesti in njenem stigmatiziranju za fašizem, katerega temelj naj bi bilo krščanstvo, kjer pa je v ospredju nadzavest. Krščanstvo je namreč tisto, ki je uničilo travmo. Tako je na primer arhitekta Jožeta Plečnika na neki način označil za fašista (o tem dr. Prelovšek piše v novembrski številki mesečnika Ampak). Zanimivo je, da Žižek nastopa kot ideolog Liberalne demokracije Slovenije, čeprav pojem "liberalna demokracija" v svojih idejah zavrača in prisega na leninistične poglede na urejanje družbenih vprašanj. Zagotovo pa je največja intelektualna prevara Iakanizma njegov praktični ustroj, saj so iakanisti sposobni nanizati mnogo Dr. Damjan Prelovšek in jezuitski bogoslovec Marjan Kokalj sta predstavila Lacanovo doktrino, njeno slovensko različico in probleme, ki izhajajo iz nje. protislovij in zanikati tisto, kar so malo prej zagovarjali. Poleg Žižka ne smemo pozabiti na gibanje, imenovano Neue Slowenische Kunst, ki je močno povezano s skupino Laibach. Za predstavnike slovenske različice iakanizma bi lahko šteli tudi nekatere slovenske levičarske družboslovce - na primer nekdanjega ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra, ki ga je Marjan Kokalj omenil kot primer učitelja lakanis-tične filozofije še iz časov, ko je predaval samoupravljanje s temelji marksizma na gimnaziji v Škofji Loki. Vplivi iakanizma prav gotovo segajo v precejšen del javnosti, saj se nanj naslanja mnogo (levo usmerjenih) javnom-nenjskih usmerjevalcev, ki izhajajo pretežno iz vrst "uporniškega" podmladka nekdanje zveze komunistov. Na družbeni ravni se vpliv Iakanizma čuti pri odnosu do verskih simbolov (na primer afera Strelnikoff - brezjan-ska Marija s podgano v naročju) ter do tradicije in narodne zavesti, ki naj bi bila samo anahronističen ostanek preteklosti. Vse to pa je dokaz, da je lakanis-tična ideologija v slovenski družbi in politiki zelo navzoča. G. B. - Slišnost slovenskega glasu v Evropski uniji Pod tem naslovom je 6. decembra v ljubljanskem Centru Evropa potekala javna razprava, ki jo je pripravilo predstavništvo evropske komisije v Sloveniji. Razprave so se udeležili vodja komisije Ervvan Fouere, poslanci evropskega parlamenta Miha Brejc, Borut Pahor in Mojca Orčar Murko, poleg njih pa še predsednik parlamentarnega odbora za evropske zadeve Anton Kokalj ter predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin. Rdeča nit je bila možnost uveljavljanja Slovenije v razširjeni uniji. Poslanci so potrdili obstoj tehničnih težav pri uporabi slovenščine v Bruslju, saj je ob dvajsetih uradnih jezikih prevajanje v nekaterih odborih oteženo, tudi gradivo ni vedno takoj dostopno v vseh jezikih. Tako naši poslanci v debatah včasih uporabljajo tuj jezik, kadar pa je mogoče, govorijo slovensko. Pahor je pojasnil, da gre za velik zalogaj in da se stvari izboljšujejo, zato so potrpežljivi. Če bi šlo pri prevajanju v slovenščino za politično vprašanje, bi seveda dvignili glas. Kokalj je ob tem spomnil na prizadevanja za ohranitev vseh uradnih jezikov za delovne jezike, čeprav je v nekaterih krogih obstajal predlog skrčenja na dva jezika. Kutinova, ki je tudi podpredsednica evropske potrošniške organizacije, je pripomnila, da so potrošniki v predlogu evropske ustave nekakšna Pepelka, da pa ima organizacija močnejšo partnersko vlogo kot slovenska zveza potrošnikov. Slovenija se mora zavedati, da ima varstvo potrošnikov pomembno vlogo v delovanju trga. Razprave o vlogi naše države in jezika v evropskih ustanovah so se udeležili kar trije slovenski evroparlamentarci (Drčar-Murkova, Pahor, Brejc). Poslanci so izpostavili tudi naraščajoč pomen evropskega parlamenta. Pahor je poudaril, da kot poslanec predstavlja v prvi vrsti državljane in nacionalni interes. Brejc je pripomnil, da od prejšnje vlade ni dobival vseh informacij, potrebnih za odločitve v skladu s slovenskimi interesi. Drčar Murkova pa je problematizi-rala način, kako neko stališče opredeliti kot nacionalni interes. Pahorje repliciral, da tega določa državni zbor. Kutinova je pripomnila, da mora biti nacionalni interes ne le dobiček podjetij, ampak tudi zdravje državljanov. Prednostne naloge pri uveljavljanju nacionalnega interesa so za Drčar Murkovo regionalna členitev Slovenije, za Brejca mir, blaginja in ohranjanje slovenstva, Pahor pa je mednje uvrstil lizbonsko strategijo, solidarnost in ratifikacijo evropske ustave. Ob vprašanju slovenske vloge v delovanju skupne evropske vojske je Pahor poudaril možnost, da pri tem okrepimo mednarodni ugled naše države. M. V. © Demokracija • 50/2004 naslovna zgodba Umestitev nadškofa V tedniku Demokracija smo že poročali, da je papež Janez Pavel II. 25. oktobra letos za novega ljubljanskega nadškofa in metropolita imenoval dosedanjega ljubljanskega pomožnega škofa msgr. Alojza Urana, ki je tako postal 34. ljubljanski škof oziroma peti nadškof. V nedeljo, 5. decembra, dan pred godom sv. Nikolaja, zavetnika ljubljanske stolnice, je msgr. Alojz Uran s slovesno umestitvijo tudi uradno postal voditelj ljubljanske nadškofije oz. cerkvene pokrajine in tako prevzel dolžnost s strani dosedanjega upravitelja škofa Andreja Glavana. Na slovesnosti v ljubljanski stolnici se je zbralo več tisoč ljudi (nekateri med njimi so slovesnost spremljali na velikem platnu med stolnico in tržnico), med njimi so bili slovenski škofje (tudi oba nekdanja ljubljanska nadškofa Alojzij Šuštar in Franc Rode, sedanji prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja ter družb apostolskega življenja pri Svetem sedežu), škofje iz sosednjih držav, duhovniki, redovniki in redovnice, predstavniki verskih skupnosti, civilne družbe in predsednik slovenske vlade Janez Janša skupaj z nekaterimi ministri. Slovesnost je pomagal oblikovati pevski zbor Antona Foersterja pod vodstvom prof. Jožeta Trošta ter solista Matjaž Robavs in Marko Fink. Dar in velika odgovornost Uvodni del obreda je vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abrill y Castello, ki je v latinščini prebral papeški dokument, v katerem papež Janez Pavel II. za ljubljanskega nadškofa razglaša msgr. Alojza Urana. Omenjeni dokument je za njim v slovenščini prebral stolni župnik msgr. Peter Zakrajšek. Sledila je izročitev škofovske palice kot znaka oblasti ter poljub miru z drugimi navzočimi škofi in duhovniki. Obred je v nadaljevanju vodil novi nadškof Uran in v svojem govoru poudaril, da je sprejetje službe ljubljanskega nadškofa križ in breme pa tudi dar in velika odgovornost. Ob koncu so se novemu nadškofu zahvalili predstavniki duhovnikov, laikov, Slovencev v zamejstvu in po svetu in tudi predstavniki drugih Cerkva (pravoslavne in evangeličanske), zagrebški nadškof kardinal Josip Bo-zanič, nadškof iz Gradca Egon Kapellari, nadškof v Torontu kardinal Alojzij Ambrožič in Uranov predhodnik Franc Rode. Nadškof Uran je ob koncu javnosti sporočil, da je za novega generalnega vikarja škofije imenoval dosedanjega nadškofijskega upravitelja in pomožnega škofa msgr. Andreja Glavana. Novi ljubljanski nadškof msgr. Alojz Uran prevzema vodenje nadškofije od svojega predhodnika Rodeta v viharnem obdobju laicizma. Od Vovka do Urana Lik nadškofa Urana v času, ko je Cerkev v Sloveniji pod močnim javnomnenjskim pritiskom laicistične ideologije in antiteistične kljubovalnosti, še najbolj spominja na lik škofa Antona Vovka, ki je po drugi svetovni vojni postal ljubljanski pomožni škof in upravitelj ljubljanske škofije v izjemno težkih razmerah. To je Uran potrdil tudi z besedami, da se podobno kot Vovk ob začetku nadškofovske službe počuti nebogljenega. O nadškofu Vovku je bil tako tri dni pred Uranovo umestitvijo pripravljen krajši simpozij na teološki fakulteti z naslovom Anton Vovk - nadškof in veliki kancler. Predavatelji na simpoziju (dr. Metod Benedik, dr. France M. Dolinar, dr. Bogdan Dolenc, dr. Alojzij Slavko Snoj, dr. Rafko Valenčič, dr. Marjan Turnšek) so Antona Vovka orisali z več vidikov: z zgodovinskega (država in Cerkev v času škofa Antona Vovka, imenovanje in škofovsko posvečenje, Vovkova skrb za teološko fakulteto) in s pastoralnega (Vovkovi pastoralni poudarki, njegove pridige in skrb za duhovne poklice). Novi izzivi Čeprav so sedanje družbene in politične razmere Cerkvi bistveno bolj naklonjene kot v Vovkovem času, pa ne smemo prezreti, da čakajo novega nadškofa veliki izzivi, saj bo treba nadaljevati z uresničevanjem sklepov plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem, pri čemer naj bi bil velik poudarek na mladinski pastorali, kajti glavne zablode družbe (mamila, neodgovorna spolna praksa, različne subkulture sumljive kakovosti itd.) terjajo največ žrtev prav med mladimi, medtem ko je mladinska pastorala precej razdrobljena in premalo učinkovita. Upamo lahko tudi na kvalitetnejši dialog med Cerkvijo in državo. Pri tem bo še naprej v ospredju vprašanje verskih vsebin v javnem šolstvu. Kot kaže, je bil strah pred uvajanjem verouka v šole neutemeljen, je pa novi šolski minister Milan Zver dejal, da ne bo nasprotoval priznanju župnijskega verouka kot zunanjega izbirnega predmeta. Poleg tega bo verjetno v prihodnosti prišlo do sklenitve delnih sporazumov o ureditvi posameznih vprašanj v zvezi z odnosom med Cerkvijo in državo. Zagotovo pa je v odnosu javnosti do Cerkve zanimivo, da škofa Urana hvalijo nekateri, ki so prej pljuvali po Cerkvi. Zato bo zanimivo opazovati, ali se bo javnomnenjska podoba Cerkve v prihodnje kaj spremenila. Gašper Blažič Zagotovo pa je v odnosu javnosti do Cerkve zanimivo, da škofa Urana hvalijo nekateri, ki so prej pljuvali po Cerkvi. Zato bo zanimivo opazovati, ali se bo javnomnenjska podoba Cerkve v prihodnje kaj spremenila. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 i. > THE TIMES Turizem sitih The Harald, vladni časopis Zimbabveja, je pred kratkim objavil članek s presenetljivo ponudbo, ki jo je poimenoval turizem sitih. V svetu namreč več kot 1,2 milijarde ljudi trpi zaradi prevelike telesne teže in samo Američani vsako leto porabijo šest milijard dolarjev za raznovrstne nekoristne shujševalne diete. Kot piše omenjeni časnik, bi bila najboljša rešitev tako za predebele kakor tudi za Zimbabve, ki je vedno na robu lakote, da bi ljudje s preveliko telesno težo prišli delat na plantaže.Ta-ko bi se najlaže znebili odvečnih kilogramov, hkrati pa bi bih brezplačna delovne sila. The Times pa meni, daje zamisel, da bi bogati debeli Američani plačevali za to, da bi lahko brezplačno delali na plantažah, pravi kazalec iluzornosti Mugabejevega režima. Stanje v državi je slabo, ljudje izginjajo čez noč, pet in pol milijonov ljudi bi nujno potrebovalo osnovno pomoč, oblasti pa v državo ne spuščajo tujih novinarjev, niti kadar gre za spremljanje športnih dogodkov. £ m DAILY TELEGRAPH Bolj mladi Pivovarna Neuzelle Kloster Brewery, ki že 400 let deluje v Vzhodni Nemčiji, trdi, da njena nova vrsta piva vsebuje sestavine, ki izboljšujejo počutje in upočas-njujejo procese staranja. Napitek, ki se imenuje pivo proti staranju, je nastal tako, da so po nasvetih farmacevtov običajnim sestavinam piva, vodi, hmelju, kvasu in ječmenu, dodali še vročo gazirano mineralno vodo, morske alge in an-tioksidante. Takšno pivo je obogateno z vitamini in minerali. Direktor pivovarne je izrazil upanje, da bodo dodatki v tem pivu pripomogli k bolj zdravemu načinu življenja. Odslej bo torej pitje piva bolj zdravo, kot je bilo, oziroma vsaj škodilo ne bo. Naravnih antioksi-dantov, ki dajejo koži prožnost, zmanjšujejo možnost pojava srč-no-žilnih bolezni in preprečujejo nastanek nekaterih oblik raka, je v običajnem pivu sicer tudi precej, v novi vrsti, ki vsebuje 4,8 odstotka alkohola, pa jih je kar desetkrat več. Toda kdo ve, ali ni to le prebrisano reklamno sporočilo. INTERNATIONAL HARALD TRIBUNE Nova umetnost Če sodimo po njihovih delih, bi skupino umetnikov Gedun Chophel lahko imeli samo za eno od številnih skupin slikarjev, ki bi radi opozorili nase ob vsaki priložnosti. Njihova dela imajo vse značilnosti sodobne umetnosti: abstraktna simbolika, skriti socialni podtekst in mešanico idej postmodernizma. Toda v Llasi, tibetanski prestolnici, skupina, v katero se prišteva deset tibetanskih in dva kitajska slikarja, pomeni začetek nečesa večjega. Pomeni pogumen poskus predelave kulture, ki je bila stoletja povezana s trdnim tradicionalnim kanonom in ozkimi stere-otipi. Umetniki so lani odprli svojo galerijo, ki se imenuje Polprofesi-onalni umetniški studio Tibet. V njem bodo predstavljali svojo umetnost, ki izhaja iz sodobnih razlag tibetanske kulture. Glavno vodilo njihove ustvarjalnosti je združiti tradicijo s zahodnjaško sodobnostjo, ki v obliki ekonomije in načina življenja že močno prodira tudi v Tibet. BRITISH MEDICAL JOURNAL Marihuana in psihoze Kajenje marihuane le ni tako neškodljivo, kot trdijo nekateri, četudi morda po nekaterih trditvah povečuje intelektualne zmožnosti. Morda res, vendar pa kajenje marihuane, čeprav le enkrat na teden, močno povišuje tveganje, da bi njeni uporabniki zboleli za različnimi psihozami. Tako trdijo psihiatri. Ljudje, ki ma-rihuano kadijo ali drugače uporabljajo pogosteje, morajo biti pripravljeni na slušne in vidne halucinacije in na druge parano-idne sindrome. S kajenjem posebej veliko tvegajo osebe, ki so že tako nagnjene k različnim duševnim boleznim, kot sta shizofrenija in manična depresija. Profesor Jim van Oss z maas-trichtske univerze na Nizozemskem je štiri leta opazoval 2.437 pacientov, starih od 14 do 24 let. Rezultat tega opazovanja je naslednja ugotovitev: ljudje, ki so nagnjeni k duševnim boleznim, s kajenjem marihuane svoje tveganje povečajo kar za štirikrat. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. I iJ L ^ j i j >¿111 - m\ MM - JOT JMJ Uf&jJJMJIJi Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315, 1001 Ljubljana Demokracija ime in pošiljati začnite dne: datum rojstva: ulica: kraj, poštna št: Davčni zavezanec: □da Dne G8na: 550 SIT Če želite B-odstotnl popust pri naročnini, vas prosimo, da označite statos, ki ga imate: Q upokojenec □ invalid □ brezposeln □ študent ali dijak © Demokracija • 48/2004 Razdeljena država Ukrajinsko vrhovno sodišče je zaradi vrste očitnih goljufij, na katere so opozarjali tako opozicija kot mednarodne organizacije, razveljavilo problematični drugi krog predsedniških volitev. To pomeni, da se bosta morala Viktor Juščenko in Viktor Janukovič 26. decembra znova pomeriti. Na prvi pogled se zdi, da gre za nesporno zmago zahodno usmerjenih demokratičnih sil, podobnih tistim, ki so konec osemdesetih let vodile žametne revolucije v srednji Evropi. Vendar zgodba še ni končana. Ukrajinski voditelj, ki je v zadnjih ti. V boljšem primeru bi postajal čedalje bolj letih potegnil največ zgrešenih potez in politično nepomemben kot njegov nekda-s tem pripeljal svojo državo skoraj na nji slovenski kolega Milan Kučan. V slab- prag državljanske vojne, je po vsej verjetnosti odhajajoči predsednik republike Leonid Kučma, ki je na oblasti nepretrgano že od leta 1993. V zadnjem mandatu mu je postalo jasno, da se bo moral neizogibno - vsaj formalno -umakniti. Čeprav si jes (spornim) sklepom ustavnega sodišča Kučma sicer zagotovil pravico do še enega mandata in se s tem že nekoliko približal Ale-kandru Lukašenku, dikatorju sosednje Belorusije, ki si je s pravnimi in referendumskimi manipulacijami zagotovil praktično dosmrtno predsedovanje, Ukrajinci vendarle niso Belorusi. Kučmovo vladavino so tudi z vidika velike večine ukrajinske javnosti zaznamovali korupcija, nepoti-zem, neučinkovitost in nesposobnost. Kučma zato ne bi mogel zmagati na nobenih vsaj približno demokratičnih volitvah, slovo od predsedniškega položaja pa bi zanj pomenilo vsaj dve veliki nevarnos- šem bi ga čakal sodni pregon zaradi spornih poslov iz časov njegovega vladanja, ko so on in njegovi bližnji sorodniki, predvsem zet, ki velja za enega najbogatejših ljudi v Ukrajini, nagrabili ogromno bogastvo. Kučmovo iskanje naslednika Najustreznejša rešitev bi bil "zanesljiv" in lojalen naslednik, ki bi iz hvaležnosti za pomoč pri vzponu na oblast zagotavljal Kučmi vsaj imuniteto pred preiskavo in morebitnim kazenskim pregonom, po možnosti pa tudi nekaj vpliva na oblast. Posrečilo naj Ukrajina z izidi drugega kroga predsedniških volitev po pokrajinah bi se mu vsaj tisto, kar se je v sosednji Rusiji posrečilo Jelcinu z izbiro Pu-tina. Zanimivo je, naj bi bil po mnenju nekaterih prvotno za naslednika določen prav sedanji voditelj opozicije Juščenko, ki ga je Kučma leta 1998 postavil za predsednika vlade. Juščenko je takrat s svojimi odločnimi tržnimi reformami bistveno pripomogel k začetkom ukrajinskega gospodarskega okrevanja. Zahodno usmerjeni premier se ni najbolje ujemal s proruskim voditeljem avtokratskega tipa, kakršen je Kučma, vendar je njuno sožitje trajalo presenetljivo dolgo. Umirjeni nekdanji bankir Juščenko je dolgo zavračal povabila opozicije in ostajal zvest Kučmi, čeprav je bila Juščenkova priljubljenost ves čas bistveno večja od predsednikove. Končno je Kučma po dolgih letih na oblasti očitno precenil svojo moč in sam potegnil usodno potezo, ko je leta 2001 odslovil Juščenka. Najpopularnejši politik v državi se je tako znašel na čelu opozi- » Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © Zborovanje ukrajinske opozicije v podporo Juščenku tujina • Opozicijski protestniki v Kijevu: Kučma je močno podcenjeval podporo, ki jo med ljudmi uživa opozicija. ! Leonid Kučma in Vladimir Putin: ruski predsednik je s svojim neposrednim vmešavanjem verjetno le pripomogel k premiku Ukrajine v interesno sfero Zahoda. • Vrhovna sodišče je zavrnilo Kučmov "kompromis" in razsodilo v korist opozicije: drugi krog volitev bodo v celoti ponovili. cije in s tem pomembno spremenil razmerje sil. Kučma seje namesto tega oprl na sebi na jlojalnejše in hkrati finančno zelo močne skupine z ukrajinskega vzhoda. Bistveno vlogo med njimi igra prav klan Viktorja Janukoviča, ki je na premierskem položaju nasledil Juščen-ka in postili Kučmov izbrani naslednik. Toda Janukovič se p» priljubljenosti ni mogel primerjati z Juščenkom. Velikanski prepad med njima je zmanjšala šele intenzivna kampanja v vseh medijih pod nadzorom oblasti, v kateri so z vso vnemo hvalili Janukoviča, Juščenka pa blatili kot nevarnega nacionalista in ameriškega agenta. Toda niti to ni bilo dovolj, zato so bile volitve polne manipulacij, goljufij in groženj, ki bi morale na oblast za vsako ceno pripeljati Kučnrovega favorita Janukoviča. Izključen ni bil niti poskus umora, saj Juščenko trdi, da so ga poskušali zastrupiti, s smrtjo pa so mu grozili tudi po volitvah. Kučmove in Putinove napake Toda Kučma je očitno mislil, da se bodo Ukrajinci obnašali podobno kot njihovi ruski in predvsem beloruski sosedje in se - po kakšnem manjšem protestu - sprijaznili z vo- lilno manipulacijo. Ko pa je ulice ukrajinskih mest preplavila oranžna barva Juščenkovih privržencev, seje - podobno kot žametne revolucije v srednji Evropi pred dobrim desetletjem - v Ukrajini začela "oranžna revolucija". Kučma je izgubil iz rok politično pobudo in se na dogodke ni znal več odzivati. Ker so mu protestniki preprečili vstop v predsedniško palačo, je začel svoje posle opravljati iz svoje podeželske dače ali pa kar iz sosednje Rusije, saj se zdi, da seje lahko odločal samo še po posvetih z ruskim predsednikom Putinom. Podobno je podcenil odzive Zahoda. Evropa in ZDA so se namreč po goljufivih predsedniških volitvah spet odzvale presenetljivo enotno in izredno odločno, medtem ko se je na nasprotni strani - podobno kot v časih hladne vojne, le da precej šibkejša in osamljena - znašla Putinova Rusija. Ruski predsednik Putin se je z izrazito podporo enemu od kandidatov, Ja-nukoviču, tako globoko vmešal v ukrajinske notranje zadeve, da si je nakopal velike zamere tudi med tistimi Ukrajinci, ki zagovarjajo korektne odnose z Rusijo. Očima Putinova nostalgija za starim sovjetskim imperijem je ustvarila povsem nasprotne učinke - Ukrajino je ne glede na končni izid volitev oddaljila od Rusije in jo potisnila v interesno območje Zahoda. Verjetno gre za eno največjih zunanjej»li-tičnih napak v Putinovi politični karieri Potem ko je parlament - čeprav menda na proceduralno spet nekoliko sporen način - simbolično razveljavil volitve in zahteval od predsednika republike razrešitev Janukovičeve vlade, so se začeli dogodki razpletati v korist zahodno usmerjene opozicije. Odločilna pa je bila odločitev vrhovnega sodišča, da se drugi krog volitev ponovi. Tako je bil zavrnjen "kompromis", ki ga je ponujal Kučma, podprla pa sta ga tudi Janukovič in Putin, da ne bi ponavljali le drugega kroga, ampak bi razpisali po-f»lnoma nove volitve z novimi kandidati. V ozadju se verjetno skriva spoznanje, da Janukovič tako ali tako nima možnosti za zmago in bi moral Kučma zato iskati kakšno bolj "sveže" ime. Zgodovinske delitve Toda tudi če bodo volitve ponovili in bodo potekale popolnoma korektno, problemi s tem še ne bodo razrešeni. Za sedanjo ukrajinsko politično krizo se namreč skriva veliko več kot le Kučmova politična spletka. Ukrajina je namreč dejansko politično, kulturno in civilizacijsko globoko razdeljena in bo taka ostala ne glede na to, kdo bo na volitvah zmagal. Sedanja politična delitev med Juščenkove privržence na eni strani ter Kučmove in Janukovičeve na drugi se namreč v veliki meri ujema z zgodovinsko in kulturno delitvijo Ukrajine na vzhodni in zahodni del, ki ju približno razmejuje reka Dnje-per. Vzhod države oziroma levi breg Dnjepra je kulturno bližji Rusiji. Ruski kulturni vpliv v teh krajih se je v Sovjetski zvezi še povečeval. Predvsem v večja mesta na vzhodu so se priseljevali delavci iz Rusije, območje Krima ob Črnem morju pa je postalo priljubljen kraj za upokojene pripadnike ruske elite (nekaj podobnega kot je za Američane Florida). Zgodovina zahodnega dela države oziroma območij na desnem bregu Dnjepra je bila bistveno drugačna. Večji del tega ozemlja je postal del Sovjetske zveze šele po drugi svetovni vojni. Ker Ukrajina kljub skoraj petdesetim milijonom prebivalcev do leta 1991 ni bila nikoli samosto jna država, je bil tudi n jen zahod del dru- Goljufije na predsedniških volitvah so bile tako bo- • Verski obred v grškokatoliški (unijatski) cer- s Reka Dnjeper: dejanska in simbolična delitev Ukrajine na vzhod in gato dokumentirane, da jih ni bilo mogoče prezreti, kvi: med vzhodnim in zahodnim krščanstvom zahod. Zahod je ukrajinsko zaveden, vzhod je močno rusko usmerjen. Demokracija • 50/2004 tujina gih držav in imperijev. Bila je del Poljske, kasneje pa habsburške Avstrije in Avstro-Ogrske, kar je zahodno Ukrajino dejansko umestilo v srednjeevropski prostor, bistveno drugačen od ruskega. Ukrajinski nacionalizem je najmočnejši prav v zahodnih pokrajinah, kot sta Galicija in Volyn. Te pokrajine so bile tudi središče zgodovinskih gibanj za ukrajinsko nacionalno samostojnost. Se v petdesetih letih prejšnjega stoletja so se poteka meja med zahodno in vzhodno civilizacijo, kar se - vsaj v jugoslovanskem primeru - ni izkazalo za ugodno kombinacijo. Razlike vključujejo tudi jezik in religijo. Medtem ko je vzhod izrazito pravoslaven, najdemo na zahodu tako pravoslavje kot močno grškokatoliško (unijatsko) cerkev, ki uporablja pravoslavne obrede, vendar za svojega vrhovnega poglavarja priznava rimskega papeža. Tudi ukrajinščina se govori pred- gu Dnjepra. Tudi opozicijski predsedniški kandidat Juščenko, ki ima največ podpore na zahodu, izvira z vzhoda Ukrajine, s severovzhodne pokrajine Sumy. Ukrajinščino dobro govori predvsem zato, ker izhaja iz podeželskega okolja, saj v večjih mestih njegove rodne pokrajine prevladuje ruščina. Medtem ko so nekateri njegovi zavezniki precej ostri in izražajo celo odkrit prezir do Rusov in ruščine, je bil Juščenko do sedaj precej spravljiv. Jas- osamosvojitev in iskanje opore v Rusiji. Napovedani referendum o avtonomiji bi lahko šel prav v to smer. Iskanje avtonomije za Ruse in rusko govoreče Ukrajince ob podpori Rusije bi bilo podobno vzorcem, ki so se doslej že pojavljali, včasih celo z odkrito rusko vojaško intervencijo. Medtem ko Rusija zavrača vsake osamosvojitvene težnje na svojem ozemlju in je pripravljena proti njim uporabiti tudi najbolj krvave metode, kot HHVKOBMH Leonid Kučma: ko je dosedanji ukrajinski predsednik spoznal, da ne more slediti zgledu Lukašenkove dosmrtne diktature v Belo-rusiji, je začel iskati primernega naslednika. er, danes njegov glavni nasprotnik 1 Viktor Janukovič: bi Kučmov izbranec sploh lahko zmagal na poštenih volitvah? nPESMAEHT VKPAMHbl oborožene skupine na območju Karpatov bojevale proti sovjetski oblasti. Vzhodni del države ima manj jasno nacionalno identiteto, saj pripadnost ukrajinskemu narodu tam kombinira s prepričanjem o pripadnosti širši skupnosti pod vodstvom Rusije - prej Sovjetski zvezi, danes Skupnosti neodvisnih držav. Vzhod in zahod Ukrajina je razdeljena na podoben način, kot je bila nekdanja Jugoslavija. Prek današnje države namreč RADIO U NI VOX 1017.$ MHz vsem na zahodu države, medtem ko jo je v velikih industrijskih mestih na vzhodu izrinila ruščina Tako Kučma kot Janukovič sta se uradnega jezika svoje države - ukrajinščine - kolikor toliko naučila, šele ko sta že prevzela pomembne politične funkcije. Janukovič ima z ukrajinščino težave še danes in začne govoriti rusko vsakokrat, ko mora izraziti kakšno bolj zapleteno misel. Če si ogledamo razpored glasov na zadnjih predsedniških volitvah, lahko ugotovimo, da se skoraj popolnoma ujema s kultumo-zgodovinsko delitvijo Ukrajine na vzhod in zahod. Osrednji del države z glavnim mestom Kijev deluje kot nekakšno vmesno območje, vendar se je v tem primeru postavil bolj na stran Juščenka. To so končno pokazali tudi najbolj množični protesti v podporo Juščenku po razglasitvi spornih volilnih izidov. Vendar delitve vseeno ni- so tako jasne. Najčistejšo raz- UM1IUI |M imOndCfTOlll f*OIYl ličico ukrajinščine govorijo v WWW.I Ul I ICl 1*5 OII I ll.tUl 11 Poltavi, ki leži na levem bre- no je, da si ne želi poudarjati delitev v lastni državi in kljub svoji zahodni usmeritvi k Evropski zvezi in Natu zagovarja korektne odnose tudi z Rusijo. Nevarnosti delitve Problem ukrajinske kulturno-ozemeljske in zgodovinske razdeljenosti vsekakor ostaja. Putinovo odkrito vmešavanje ga je še okrepilo. Dejstvo, da se bo po volitvah, kdor koli bo že zmagal, skoraj polovica države počutila poraženo, je lahko zelo nevarno. V primeru vnovičnih volitev in Juščenkove zmage nekateri na vzhodu že napovedujejo RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL kaže primer Čečenije, ruski "separatizem" izdatno podpira v mnogih drugih nekdanjih sovjetskih republikah - od Moldavije do Gruzije. Drugo vprašanje je, ali si lahko Rusija takšne metode privošči tudi proti skoraj petdesetmilijonski Ukrajini. Zmagovalca ponovljenih predsedniških volitev bo tako čakala težka naloga: kako znova povezati državo. To bo seveda mogoče le, če bo sprejet kot legalen in legitimen zmagovalec volitev in če bo znal resnično upoštevati vso sedanjo raznolikost svoje države in ne le tiste polovice, ki ga je podprla. Gjyle Vishaj INTER MARKETING Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 intervju Je Mariborčan in zastopa številne tuje multinacionalke ter sodeluje z njimi. Zase pravi, da ni lobist. ampak le posrednik med tistimi, ki imajo določene vizije in ideje, in tistimi, ki so pripravljeni vanje investirati. S strokovnjaki poskušajo to uresničiti od začetka ideje do končnega projekta: poiščejo denar in projekt tudi tržno povežejo. Je nasprotnik zapiranja Slovenije pred tujimi investitorji. Ste zastopnik avstrijske družbe Verbund-plan, njeni strokovnjaki so revidirali študijo izvedljivosti sanacije in doinstalacije HE Moste. Študijo so naročile Savske elektrarne. Projekt obnove in doinstalacije HE Moste je v Sloveniji naletel na veliko polemik, posebno še na Bledu, kjer so krajani prepričani, da nameravajo investitorji potopiti enega najbolj neokrnjenih delov Save Dolinke. Kakšne načrte pri prenovi HE Moste ima Verbundplan? Verbundplan je največje avstrijsko svetovalno podjetje, v skupini s finskim koncernom Jaakko Poyry pa eno največjih svetovalnih in-ženirinških podjetij v svetovnem merilu z močno finančno-tehnično skupino, kjer je zaposlenih več kot 5.200 strokovnjakov in specialistov za okolje, energijo, alternativno energijo, okoljske infrastrukturne projekte in podobno. V družbi Verbundplan so naredili študijo o tehničnem in finančnem vidiku projekta, o katerem sprašujete, niso pa se spuščali v njegovo sprejemljivost glede na lokacijo. S finančnega vidika bi bilo to elektrarno gotovo smiselno doinvestirati, seveda pa je ob tem treba upoštevati tudi mnenja in interese lokalnega prebivalstva in druge strokovne javnosti ter pretehtati argumente za in proti. Kolikor so interesi lokalnega prebivalstva na tem področju drugačni, je treba poiskati morebitne alternativne rešitve in kompromise oz. v nasprotnem primeru računati tudi z možnostjo, da se bo Zastopate tudi podjetja, ki se ukvarjajo z naložbami v energetske sisteme, hidroelektrarne ... Zastopam predvsem podjetja, ki se zanimajo za naložbe v energetske in okoljske projekte, pri čemer smo specialisti za alternativno financiranje. To pomeni, da strankam, ki so kapitalsko šibkejše, imajo pa ideje in znanje na tem področju, pomagamo pri uresničevanju zastavljenega projekta. Pomembno pri tem je, da zainteresirani stranki v projekt vstopita kot partnerja že v začetni fazi, ga skupaj razvijeta in tako dosežeta najoptimalnejše rezultate. Seveda je mogoče, da uvodne raziskave in študije ne prinesejo pričakovanih rezultatov in je zato pomembno, da se do teh ugotovitev pride čim prej, s čimer se prihranijo izdatki za številne zunanje strokovnjake, ki na projekt praktično niso vezani, v sklepih pa navadno ne podajo jasnih ugotovitev, temveč le priporočila za izvedbo novih študij in pritegnitev dodatnih strokovnjakov. To pa le redko pripelje do uspešnih projektov oziroma stroški le-teh (večinoma gre pri tem za raznovrstne vzpodbude in subvencijska sredstva, a tudi ta gredo iz žepov slovenskih ali evropskih davkoplačevalcev) ne redko presežejo končno investicijsko vrednost projekta. Odhajajoča vlada je sprejela odločitev, da se savske elektrarne financirajo iz državnega proračuna. Kako to komentirate? To potezo ocenjujem zelo negativno, saj gre v tem primeru za nesmiselno porabo proračun- nost posega v nujnih primerih, saj je primerna preskrba z energijo eno od najvažnejših področij za delovanje celotnega sistema. V preostalem pa je tako kot na vseh drugih področjih treba zagotoviti prosti trg, animirati investitorje in vzpostaviti ustrezno konkurenco. Prepričan sem, da je delež v višini 29 milijard tolarjev, za katerega se je država zavezala, da ga vloži v ta projekt, povsem nedopustna poteza, menim celo, daje vprašljiva tudi z vidika evropske zakonodaje, saj gre v tem primeru za neke vrste subvencioniranje, ki ga EU na tem področju načeloma ne dopušča. Ustrezni strokovnjaki/specialisti bi morali revidirati celoten projekt, glede na izsledke pa poiskati alternativne vire financiranja kot npr. projekt HE Tsankov Kamak v Bolgariji, ki se je kot prvi takšen v Evropi financiral v sklopu Kjotske-ga protokola, njegov sistem pa so razvili naši strokovnjaki v sodelovanju s komercialnimi bankami in pod okriljem avstrijske Kontrolbanke. To pomeni, da je več alternativnih možnosti. Če se je država že odločila za zgraditev savskih elektrarn, potem bi morala za to poiskati strateškega partnerja in, gledano v celoti, iz tega posla prej iztržiti priliv kot pa odliv iz državne blagajne. Velik interes za investicijo v ta projekt so izkazala nekatera avstrijska podjetja. Ta interes še obstaja? Najlaže je financirati termoelektrarne, najteže pa hidroelektrarne, ker se vloženi kapital zelo počasi vrača. Traja tudi od 20 do 30 let. Upoštevati je treba tudi večkrat zahtevne posege v okolje, kar pomeni, da mora priti do široke uskladitve interesov, treba se je tudi globalno povezati. Le tako lahko najdemo partneija, ki bi bil pripravljen investirati denar za ta namen. Nedvoumno so interesenti, a preden bo potencialni investitor stopil na to področje, je treba pripraviti revizijo Slovenijo je treba odpreti tujini naložbam temu projektu treba odpovedati. Dejstvo je, da na eni strani zeleno energijo potrebujemo, na drugi pa je seveda treba upoštevati tudi pomisleke in argumente lokalnega prebivalstva in posledice takšnega posega v naravni sistem; seveda pa to ni pristojnosti podjetja Verbundplan, ki je izdelalo le študijo izvedljivosti, medtem ko odločitve sprejemajo za to pristojni organi. skih sredstev. Pri tem ne bom govoril na pamet, ampak glede na naše izkušnje in poznavanje razmer v drugih državah. Predvsem bi v uspešnih evropskih državah težko našel energetske projekte, ki bi jih država financirala iz proračuna (morda le v primeru, da je projekt izrednega strateškega pomena), sicer pa država kot taka s predpisi le regulira trg in si z zakoni zagotovi mož- Pogouor z Jurijem Pinterjem in oceno projekta. Le prava študija pokaže smiselnost projekta in pot, kako gaje treba peljati. Večkrat se omenja projekt graditve plinske elektrarne. Kako je na tem področju? Po podatkih, ki so prišli vjavnost, bi morala Slovenija v najkrajšem mogočem času zgraditi 1.500 megavatov novih zmogljivosti, česar pa v Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © intervju ne moremo govoriti o podjetjih ali ustanovah iz EU, ki so pripravljene investirati pri nas, da gre v teh primerih za tuj kapital. To ni tuj kapital, to je kapital EU, v kateri je Slovenija enakovredna partnerica, in EU išče enakovredne pogoje, vendar jih v Sloveniji v večini primerov ne najde. Ob prihodu v Slovenijo je večina podjetij naletela na velike ovire. Naj omenimo samo Leclerc. Kako to ocenjujete? Nekatere ovire, ki so tekle v procesu tranzici-je, je bilo treba ustvariti umetno. Ustvariti je bilo treba negativno klimo, da so se znotraj države lahko dogajale stvari, ki se drugače ne bi mogle in ne bi smele dogajati. Menim, da o preteklih težavah ne kaže razpravljati, bolje je govoriti o tem, kaj je treba narediti in kako ustvariti ustrezne razmere, kako spodbuditi tuje naložbenike, ki so še pripravljeni vlagati in se povezovati na slovenskem trgu. Če Slovenija želi izrabiti svoj geostrateški položaj, je treba realno oceniti, da smo sami kapitalsko prešibki, da bi na jugovzhodu Evrope odigrali kakšno pomembnejšo vlogo. Šele s strateškimi partnerji znotraj in zunaj EU bi Slovenija, opremljena z znanjem in kapitalom, lahko ustrezno delovala na teh trgih. V Sloveniji so bile oktobra volitve. Zmagale so stranke, ki so nekako bolj odprte do tujih naložb. Kaj bi bilo treba konkretno narediti, da bi res prišlo do večjega pritoka kapitala v Slovenijo in da bi bila gospodarska rast večja? Ce sledimo napovedim in zagotovilom iz predvolilne kampanje, potem naj bi bil cilj nove vlade med drugim umik države iz gospodarstva. Vsa podjetja, s katerimi sodelujem in imam stike v tujini, to pozdravljajo. Vsi vemo, da je država slab gospodar, seveda pa mora biti umik iz dela gospodarstva premišljen in strateško dodelan. Pomembna je pravilna izbira partnerjev, pri čemer pa doslej, upam si trditi, nismo bili preveč uspešni (morda je pri tem ena svetlih in vzpod- Svoj geostrateški položaj bi morali vsekakor bolje unovčiti, kot smo ga doslej. )) enem letu seveda ni mogoče realizirati. Če bi Slovenija želela povečati gospodarsko rast na raven, ki bi zagotavljala, da v doglednem času do-hitimo evropsko elito, potem bi morali zagnati investicije. Sami tega kapitala za večji zagon in dosego večje gospodarske rasti nimamo, zato bi se morali strateško povezovati, kar bi omogočalo realizacijo večjih projektov, kot so graditev plinske elektrarne v Kidričevem, doinštalacije v Brestanici, Šoštanju in podobno. Morda ne bi bil odveč pomislek, da se termoelektrarna zgradi npr. tudi na naši obali ob Luki Koper, ki ima izredno velik terminal za premog, ki ga uvažamo. To je le možnost za razmislek. Za dosego gospodarske rasti so to boljši projekti, ki imajo velik učinek na gospodarsko rast, hkrati pa bi v regijo pritegnili tudi druge večje investitorje. V bistvu bi bilo za gospodarsko rast zelo dobro, če bi se Slovenija nekoliko bolj odprla tujemu kapitalu, kar doslej ni bilo običajno oziroma smo bili priče celo odporu do tega. To naj bi se dogajalo zaradi nekakšnih političnih razlogov... Dvomim, da so bili samo politični razlogi. Dejstvo pa je, da smo se upirali tujemu kapitalu oziroma vsakemu vstopu minimalnega tujega kapitala ter mu na takšen ali drugačen način onemogočali vstop in normalno funkcioniranje, čeprav besedo tuje nerad uporabljam. Če se že oskrbujemo s kapitalom na globalnem trgu, potem moramo poiskati strateškega partneija, ki bo vstopil na trg, v projekt ali v podjetje, saj bo tako cena kapitala zagotovo nižja kot pa s posredovanjem dveh bank ali prek drugih finančnih institucij. Z vstopom strateškega partnerja si bomo zagotovili tudi transparentnost poslovanja, saj bo ta pred vstopom zagotovo najprej naredil natančno revizijo projekta oz. stanja, vendar za to pri nas ni interesa. Pri nas v določenem segmentu, npr. pri infrastrukturi in graditvi avtocest ali drugih večjih inffastruktumih objektov, niti nismo imeli interesa, da bi pridobili nepovratna evropska sredstva. Nismo bili niti zainteresirani, da bi pridobili mednarodne partneije, ker bi nam ti morda "odžirali posel". Zgodba pa ima tudi drugo resnico. Nesmiselno je namreč, da Slovenija velike projekte evropskega pomena, kot so avtoceste in železnice, financira iz lastnega proračuna. To pomeni izčrpavanje državne blagajne, ki zavira tudi enakomernejši regionalni razvoj države, saj se ta kapital tako veže le okrog nekaj velikih podjetij. Sistem financiranja globalnih povezav, avtocest in železnic, bi moral biti speljan prek tistih, ki to infrastrukturo največ uporabljajo. Tako pa prav zaradi nepreglednosti pri financiranju in porabi denatja za graditev teh projektov ni bilo interesa poiskati alternativne vire fi- :■■* -IRri nanciranja, čeprav bi vključitev skladov EU in internacionalnih investitorjev nedvomno pripeljala do preglednega načrtovanja, financiranja in graditve infrastrukturnih projektov. S tem bi razbremenili tudi državni proračun, več denarjabi ostalo za druge potrebe. Svoj geostrateški položaj bi morali vsekakor bolje unovčiti, kot smo ga doslej. Kaj je glede na povedano za vas nacionalni interes, saj seje s tem pojmom v Sloveniji v teh letih veliko manipuliralo? Kaj je za slovenski narod res pravi nacionalni interes? Vse interpretacije slovenskega nacionalnega interesa so kazale le na krizo v državi. Nacionalni interes in lastništvo sta povsem nekaj drugega. Če to pogledamo na praktičnem primeru; govoriti o tem, kdo je lastnik nečesa, je ¡relevant- no vprašanje. Pravo vprašanje je na primer, ali lastnik neke nepremičnine plačuje davke. Na tem področju mora biti zakonodaja urejena, za vse enaka, in tako naj država regulira zadeve. To je nacionalni interes. Vendar se je doslej večinoma dogajalo, da so tisti, ki so pisali in sprejemali zakone in predpise, prek njih poskušali uveljavljati neke nacionalne interese, v bistvu pa so se tako ustvarjale le protekcionistične razmere za izbrance. Če se je Slovenija odločila za EU, ne moremo z nacionalnimi interesi zavirati razvoja države in govoriti o domačem in tujem kapitalu. Prav tako budnih izjem Lek Ljubljana). Treba se je globalno povezati. Ustvariti je treba možnosti in klimo ter dati znak, da je Slovenija pripravljena na spremembe, da sovražne klime in zavračanja tujega kapitala ni več in da smo pripravljeni sprejeti in vstopiti v globalne evropske povezave ter sprejeti vse možnosti, ki jih ponujajo. Za nove naložbenike je najpomembnejši prvi signal. Izjemnega pomena bi bilo tudi, da sporov, ki jih imamo s potencialnimi investitorji, ne rešujemo prek sodišč. Reševati jih je treba z dogovorom po mirni poti in na poslovni ravni, ki je v svetu običajna. O Demokracija • 50/2004 intervju Imate v mislih ameriško družbo Western Wireless, ki je vložila tožbo zoper Slovenijo, ali kakšne druge primere? To je le eden izmed primerov. Drugi je v nebo vpijoč primer Interbrewa, ki je že sprožil arbitražni postopek pri Svetovni banki in je naše finančno ministrstvo že izdalo dovoljenje za plačilo 850.000 evrov ameriško-francoski odvetniški pisarni za pregled dokumentacije in zastopanje v postopku. Menim, da ima Slovenija v teh sporih le malo možnosti za zmago, saj so nas številne mednarodne institucije že daljši čas opozarjale na številne napake, nam v smislu študij in raziskav pošiljale nakatere signale, ki pa jih pri nas nekako nismo jemali preveč resno oz. so naleteli gluha ušesa. Treba je vedeti, da gre tu za ogromne vložke, spor bo stal od 5 do 6 milijonov evrov, višina spora je 160 milijonov evrov. Mi sami na tem področju praktično nimamo nikakršnih izkušenj, nimamo ustreznih pravnih specialistov, torej se bomo morali nasloniti na prakso reševanja takšnih sporov znotraj EU in jih po njihovem zgledu reševati po kar se da mirni poti. Tukaj evropske institucije namreč ne poznajo usmiljenja in sentimentalnosti; spomnimo se kazni, ki jo je moral plačati nemški Volkswagen. Pravila so enaka za vse, velike in majhne. V spore, s katerimi smo zdaj soočeni, bi bilo pomembno angažirati nevtralne razsodnike, ki bi znali pripeljati do hitrih zunajsodnih prijateljskih poravnav. Doslej je v Sloveniji veljalo, da se o vsem odloča v ozkem krogu. Veliko smo pisali o paradržavi pa tudi o nekakšnih vzvodih iz ozadja in podobno. Vi ste človek iz prakse - kakšne izkušnje imate na tem področju? Novi predsednik vlade je dejal, da bodo njegova vrata vedno vsem odprta. Doslej, to lahko povem iz izkušenj, tega nismo mogli trditi. Lahko navedem konkreten primer, ko sem kot državljan na isti dan poslal enak dopis ministrstvu v Sloveniji in direktorju strukturnih skladov pri evropski komisiji. Ta mi je odgovoril naslednji delovni dan ob 11.20, naš minister mi sploh ni odgovoril. Pomembno je, da imajo državljani pri tistih državnih ustanovah, ki naj bi bile v službi prebivalcev, občutek, da so slišani. To pomeni, da nekdo z njimi komunicira, tega pa pri naših uradnikih nismo bili vajeni. Vsepovsod smo naleteli na aroganco, nepreglednost, zaprtost, samozadostnost, skratka, bilo ni nikakršnega komuniciranja in čim manj kontaktov z državljani. Naša želja je, da bi se stvari na teh področjih spremenile. Država mora tudi pri tem najti poti, da se to uredi. Če smo se dogovorili, da živimo v demokratični in pluralistični druž- bi, potem moramo pravila takšne družbe sprejeti. Doslej pa žal nismo imeli občutka, da živimo v takšni družbi. Nismo imeli glasu, veljave in pravic oz. so te imeli le izbranci. Edina rešitev bi bila, da tudi uradniki odgovarjajo za svoja dejanja, delo oz. nedelo. Upamo, da bo oktobrska zmaga nove politične opcije pripomogla tudi k novi kulturi komuniciranja, česar bomo državljani veseli, tega pa bodo veseli tudi ljudje po svetu, ki imajo z nami stike. Od leta 1990 so v Sloveniji prevladovali t. i. rdeči direktorji, nekateri med njimi so se povezali v Forum 21. Kako gledate na takšno sodelovanje? Nisem politik, kot zunanji laični opazovalec pa menim, da so si s Forumom 21 naredili veliko škodo. Vsaj pri državljanih takšno nastopanje zaprtega kroga elite nekako ni "vžga- lo". Niso se znali približati in dotakniti realnosti in vsakdanjega boja večine povprečnih Slovencev. Določena skupina, elita gospodarstvenikov, se zbira samo v tem krogu, ki praktično deluje povsem prostovoljno. Pomembneje je morda pogledati GZS, kjer smo vsi obvezni plačevati, pravice in ugodnosti ter ne nazadnje koristi pa ima le ozek krog privilegiranih; pri zastopanju GZS dejansko nimamo enakih možnosti in pravic. Pravico imamo plačati, GZS pa z nami ne komunicira. Na vseh gospodarskih srečanjih v okviru GZS sodelujejo samo določena zveneča imena, jasno, saj se le-ta pripravljajo in organizirajo večinoma samo za te izbrance, na večinsko članstvo pa pozabijo oz. svojo dolžnost do njega opravijo z izdajo mesečne publikacije in tako postrežejo z drobtinicami informacij in dogodkov, kjer pa so seveda sodelovali spet izbranci. Za pomoč in podporo malim in srednjim podjetjem jim nekako zmanjka idej oz. nimajo interesa. Kljub svoji majhnosti sogovornika laže poiščem drugod kot doma. Očitno je, da so slovenski državljani v zadnjem času prepoznali tudi korupcijo in ldi-entelizem. Se vam zdi, da je to velik problem v Sloveniji? Če gledate po svetu, ne gre samo za zakonske predpise in omejitve, temveč morajo ljudje sprejeti določene moralno-etične norme, ki se ne pišejo v kazenskih zakonikih, ampak se morajo uveljaviti po naravni poti; čim više posameznik rangira, tem večja je tudi njegova mo-ralno-etična odgovornost. Vzemimo primer vodje nemške nacionalne banke, ki se je v Berlinu udeležil sestanka direktorjev komercialnih bank in se na koncu ni mogel izkazati, da je poravnal svoj hotelski račun. Zaradi pritiska javnosti je moral odstopiti. Sam posebnih ko-rupcijskih afer v Sloveniji ne bi omenjal. Če pa smo že v EU, morajo biti tudi pri nas moralni kriteriji na isti ravni, saj je to za delovanje državnih ustanov in uradnikov ključnega pomena. Vsak mora za svoje delo odgovarjati, in če bo moralno in pravno odgovarjal, potem bo zadeva delovala. Zdaj pa je tako, da nekateri uradniki delajo dobro, drugi ne, kakor kje in kdo, za svoje delo in posledice svojih ravnanj pa ne odgovarjajo. Pri nas čakamo na gradbeno dovoljenje dve leti, in čeravno resorno ministrstvo govori drugače, dejstva kažejo tako sliko. Govorili ste o Leclercu, poznamo primer Ru-tarja in veliko drugih. Predstavljajte si, kako je, če ima investitor načrt in denar ter nato čaka na gradbeno dovoljenje dve leti. V tem času postane naložba nezanimiva, posebno če gre za proizvodno dejavnost. Poglejmo še sistem, po katerem deluje naš nepremičninski trg, kjer cene ponekod presegajo nivoje cen elitnih lokacij evropskih velemest. Naj navedem primer: na obrobju Maribora nekdo od kmeta kupi zemljišče in za kvadratni meter odšteje morda 40 evrov, ga nekoliko opremi in nato potencialnemu investitorju, domačemu ali tujemu (povečini pa slednjim), proda po 350 do 380 evrov. To je blokiranje trga, s čimer si posamezniki in občine poskušajo krpati in polniti proračune, pri tem pa ne razmišljajo dolgoročno, kje in koga bi morale spodbuditi za vlaganje na svojem območju, ki bo dolgoročno zaposloval ljudi in polnil občinske in državne blagajne. Ko že govorite o zemljišču v Mariboru, pred časom se je omenjala možnost, da bi BMW investiral v Mariboru, pa nato ni bilo nič. V mestu je tudi nekdanji Tam, zakaj ta ni preživel, zakaj ni prišlo do naložbe BMW? Tragedija mariborske industrije in gospodarstva je, da se niso pravočasno globalno povezali in poiskali primernih strateških partnerjev. Le tako bi ta podjetja lahko preživela in na dolgi rok konkurirala in ostala na trgu oz. bi bila verjetnost za njihov obstoj bistveno večja. To je še eden od primerov, ko politiki odločajo in se pogajajo, ne da bi poznali želje in interese investitorja, in okrog sebe nimajo pravih ljudi, ki bi jim znali (želeli) pravilno svetovati. Delujejo torej v zaprtem krogu, gluhi za kar )] Slovenija ne sme podlegati raznim nacionalističnim motivom, danes so drugi časi. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 intervju koli novega. Starega Tarna se ne da primerjati z BMW; na parceli v izmeri 50 hektarjev bi bilo treba poskrbeti za ustrezno energetsko in komunalno opremljenost in potem bi stvari stekle. Menim, da je tragedija mariborskega gospodarstva v tem, da se še danes morebitnim na-ložbenikom ne omogočajo primerne lokacije in sprejemljivi pogoji, konkurenčni tistim, ki jih ponujajo tako stare kot predvsem nove članice EU. Naj omenim primera vzhodne Evrope: Raba Gyor na Madžarskem in Skoda na Češkem; vsak dodaten komentar je verjetno odvečen. Imamo zelo kakovostno delovno silo, tradicijo, velik interes, vendar pa mislim, da smo svetovni prvaki v izigravanju potencialnih investitorjev in loputanju vrat pred nosom. Zakaj se dogaja, da pri nas tuja podjetja kupujejo samo dobra podjetja, na novo pa ne investirajo? Zaradi težav, o katerih sem že govoril, jim kaj drugega niti ne preostane. Na evropske sosede moramo gledati kot na partnerje, ne moremo se ves čas obnašati tako pesimistično in sovražno. Gledati je treba pozitivno in razmišljati pozitivno, potem se bodo stvari spreminjale. Ko bomo tako razmišljali sami, bodo tudi drugi začeli o nas razmišljati pozitivno. Prej pa tega ne moremo pričakovati. Mislite, daje to posledica zgodovinskih dejstev in da je čas, da to presežemo? Mislim, daje zgodovina stvar preteklosti. Slovenija ne sme podlegati raznim nacionalističnim motivom, danes so drugi časi. Če smo v Evropi, ki ne dovoljuje nobenih razlik, potem moramo to vnesti tudi v svoja pravila in načela in kot enakovredne in brez predsodkov sprejemati tudi vse druge narodnosti. Le tako lahko postanemo uspešni. Za primer vzemimo ZDA. Če bomo enkrat tako enotni, kot so oni, bomo tudi laže uspešni. Enotnost je pomembna tudi za EU. V predvolilni kampanji so se s strani LDS norčevali iz tega, da bi Slovenija posnemala Slovaško. Kako gledate na to? Lahko govorimo o Poljski, Češki, Slovaški in Madžarski. Spomnimo se slike izpred 10 ali 15 let, vsi so bili za Slovenijo. Imeli smo najboljša izhodišča in široko podporo, ki pa je žal nismo znali izkoristiti. Ne poznam ekonomis- jih pošiljajo v EU. Stanje ni prav nič vzpodbudno. Svoj standard vzadnjih letih smo gradili podobno kot v nekdanji Jugoslaviji in ne na tem, kar smo dejansko ustvarili. To pa je napačna pot. Anton Rop je povečano zadolževanje in dolg opravičeval s tem, da se naš BDP povečuje. Vsa gospodarska rast je temeljila na zadolževanju in ne na dodani vrednosti, ki bi jo proizvedla industrija. Največji motor gospodarske rasti je bila graditev infrastrukture, predvsem avtocest, ki pa so se financirale predvsem prek proračuna, zato nismo ustvarjali realne gospodarske rasti. Poglejmo na primer 15 ali 16 let nazaj. Komu je, gospodarsko gledano, ta razvoj najbolj pomagal? Doslej so živele le banke, ki pa so že bile, ne pozabimo, enkrat sanirane z denarjem davkoplačevalcev. Vprašajmo se, ali je to nacionalni interes, da nam te banke sedaj zaračunavajo tako oderuške obresti in kujejo visoke dobičke. Vprašati bi se bilo treba, ali ni to morda kaznivo dejanje. In to je tisti napačni nacionalni interes, ki smo ga ščitili. Pred intervjujem ste dejali, da zastopate tudi multinacionalko EON. Ali lahko o tem poveste kaj več? Osebno je ne zastopam, ampak z njo sodelujem, ji svetujem. Velika podjetja me predvsem angažirajo pri nekaterih projektih. Večinoma gre za energetske in okoljske projekte pa tudi druge vrste vlaganj, še posebej kadar se odločajo za projekte in širitve na trgih jugovzhodne Evrope. Nekateri nastopajo posamično, drugi se povezujejo in tako zmanjšujejo tveganje. Pri tem jim pomagam glede na poznavanje določenega trga. Organiziramo Nesmiselno je, da Slovenija velike projekte evropskega pomena, kot so avtoceste in železnice, financira iz lastnega proračuna. To pomeni izčrpavanje državne blagajne, ki zavira tudi enakomernejši regionalni razvoj države, saj se ta kapital tako veže le okrog nekaj velikih podjetij. ta, ki bi mi znal razložiti, kako bi si predstavljal današnji razvoj nekaterih od teh držav, če ne bi bilo vlaganj tujih multinacionalk. Gospodarstvo tam strmo raste in napreduje. Se morda spomnite Bratislave, Budimpešte pred 15 leti in njune današnje podobe? Primerjava z drugim Parizom sploh ni pretirana. Tako bi morali ravnati tudi v Sloveniji. Drugi gredo naprej, mi stojimo že več kot 15 let praktično na mestu. Vstopili smo v EU in Nato, medtem ko pravega razvoja in napredka v Sloveniji ne vidim. Podatki, ki jih objavlja odhajajoča vlada, so večkrat zavajajoči, prirejeni, zasledil sem celo, da doma objavljajo drugačne podatke, kot razne posvete. Menedžment je med seboj povezan in informacije v teh krogih hitro krožijo, negativna izkušnja enega od njih je opozorilo tudi za druge, da na nekem trgu postanejo previdnejši oziroma svoje aktivnosti tudi ustavijo. Ali ste neke vrste lobist? Ne bi rekel, da sem lobist Ko je treba neko idejo realizirati in jo spraviti v življenje, je treba pripraviti celosten razvoj projekta. Če nekdo želi investirati, moramo pot izpeljati od začetka do konca; podlaga vsakega projekta je izdelava študije, usklajen razvoj in realizacija projekta, ki gaje treba v končni fazi tudi tržno povezati. To je to. Metod Berlec O Demokracija • 50/2004 kultura hi ni v zgodbi, temveč v dialoški strukturi, ki se giblje na meji med psihologijo in absurdom. Predstavo odlikuje njegov tipični intelektualni humor, ki je po besedah dra-maturginje primeren za tiste, ki so v življenju prebrali vsaj šest knjig. V nadvse zapletenih in duhovitih situacijah so na odrskih deskah zaigrali Boris Ostan, Iva Krajnc, Evgen Car, Gaber K. Trse- glav, Maja Boh, Slavko Cerjak, Franc Markovčič in Gregor Cušin. 0 avtorju in režiserju Matjaž Zupančič, gledališki režiser, dramatik, romanopisec in izredni profesor gledališke režije na AGRFT, se je po šolanju v Ljubljani in Londonu najprej ukvarjal z bolj alternativnim gledališčem in se tudi preizkusil kot vodja Eksperimental- Stari smo 10 let. V nedeljo smo bili gala. Hvala, ker ste praznovali z nami. Radio Ognjišče. nega gledališča Glej. Do danes je re-žiral že okoli štirideset uprizoritev v različnih slovenskih gledališčih. Kmalu se je v celoti posvetil dramskemu gledališču in začel zanj tudi pisati. Prejel je tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo; prvo je dobil leta 1998 za igro Vladimir, drugo leta 2001 za črno komedijo Goli pianist ali Mala nočna muzika, ki je bila krstno uprizorjena v MGL (2000/2001), tretjo pa leta 2003 za Hodnik. Na Tednu slovenske drame 2002 je luksemburški Théâtre de la Ville d'Esch-sur-Alzette uprizoril Vladi-mirja; Goli pianist, ki ga je v francoščino prevedel Primož Vitez, je bil na 55. gledališkem festivalu v Avignonu julija 2001 predstavljen na t. i. javnih branjih v okviru spremljevalnega bloka Pisave Vzhodne Evrope, besedilo pa je bilo uvrščeno tudi v zbornik vzhodne dramatike, ki ga v francoskem jeziku pripravlja mednarodno središče za gledališko prevajanje Maison Antoine Vitez v Montpellieru; junija 2002 je predstava v avtorjevi režiji in izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega zelo uspešno gostovala tudi na prestižnem Bonskem bienalu. Izdal je tri zbirke gledaliških iger (Izganjalci hudiča, 1993, zanje je isto leto prejel nagrado za knjižni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, Vladimir - Ubijalci muh, 1999, in Štiri drame, 2004) in dva romana (Obiskovalec, 1997, in Sence v očesu, 2000, ki so se leta 2001 uvrstile med finaliste za Delovo nagrado kresnik). ... kot tat na strehi V gledališkem listu uprizoritve je Igor Lampret zapisal, da je predstava "sodobna igra, v kateri ni nič več tako, kot je bilo: vlomilci vračajo, kar so nakradli, prešuštniki se ne dajejo dol, natakarji ne zaračunavajo, kar smo zapili in pojedli, pohujšanje in eksces pa se, kot rečeno, samo delata, da sta to, za kar se predstavljata, v resnici pa ne prestopita praga dovoljenega. Govori o tem, kako se notranje razcepljeni junaki znajdejo v precepu časa in nenavadnih okoliščin. Igra o tiču in tatu je komedija o ekscesih, ki ne prestopijo praga spodobnosti." Zupančičevi junaki so v moralnem ali zakonskem prekršku: kaj se torej zgodi, ko ljubezensko gnezdo, o katerem sanjata dva prešuštnika, postane tudi naključna tarča dveh tatov? Zdi se, da utegne biti problem sicer velik za človeka, a majhen za človeštvo, toda le če odmislimo skrivnostnega kuharja in njegove prisilne nevroze... Barbara Kavtičnik Z začetkom decembra je na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega zaživela nova predstava - absurdna komedija dramatika, romanopisca in gledališkega režiserja Matjaža Zupančiča z naslovom Bolje tič v roki kot tat na strehi. Dramaturgijo nove predstave je pripravila Alja Predan, scenografija in kostumografija sta delo Janje Ko-run, za režijo in izbor glasbe pa je poskrbel avtor sam. Zupančič je dejal, da se v besedilu posveča "junakom v prekršku". Pravi tudi, da smisel igre Bolje tič v roki kot tat na stre- Demokracija • Četrtek. 9. decembra 2004 Manhattan je spet moderen Newyorški muzej moderne umetnosti - slavni MoMA je konec novembra znova odprl svoja vrata in že takoj doživel (najbrž upravičeno) občudovanje. Prenova, ki je trajala dve leti. je stala več kot 425 milijonov dolarjev. Muzej moderne umetnosti v New Yorku so prenovili po načrtih arhitekta Yoshia Taniguchi-ja. Ta je prvotno stavbo iz leta 1939 nadgradil s črnim granitom, aluminijem in steklom ter poskrbel za skladnost nove podobe muzeja z eno najpomembnejših zbirk svetovne moderne umet- nosti, ki domuje v njem. Presunljiva je predvsem prenovljena notranjščina muzeja z atrijem, okoli katerega je pet galerijskih nadstropij. Glavni vhod je videti kot ulica, postavljena med zidov-je muzeja; prehodnost med posameznimi prostori je neprisiljena, lagodna. Obiskovalcem se iz stavbe pogosto odpira pogled na vrt, skulpture, na sosednje nebotičnike in nebo. Taniguchi je pojasnil, da je bil njegov cilj bolj kot eksperimentiranje z arhitekturnim slogom ustvariti okolje, ki bo skladno z umetninami v muzeju in bo ustrezalo ljudem. MoMA je jubilant v več pogledih: praznuje 75 let, od tega 65-letnico bi- vanja na 53. ulici; odprtje prenovljenega muzeja je pospremilo geslo "Manhattan je spet moderen". Med najdražjimi V prvem nadstropju bo na ogled najsodobnejša umetnost, dela iz 70. in novejše umetnine. Tam se srečujejo instalacije Brucea Na-umana, Jeffa Koonsa in Mathevva Barneyja. Prostor brez stebrov in z visokimi stropi je prirejen prav za pogosto predimenzionirane umetnine tedanjega časa. Nadstropje više bodo razstavljene risbe, fotografije, arhitektura in oblikovanje. Tretja in četrta etaža sta namenje- ni stalni slikarski in kiparski zbirki, peto nadstropje bo gostilo posamezne priložnostne razstave. Direktor MoMa Glenn Lowry pravi, da je Yoshio muzej predelal v nekaj, česar si ni mogel predstavljati nihče med nami. "Muzej je odprl mestu." Dodal je tudi, da gre za predlog, kako misliti umetnost današnjega časa. No, današnja umetnost pa nikakor ni poceni - vstopnino za ogled MoMa so podražili z 12 na 20 dolarjev, kar muzej uvršča med tiste z najdražjo vstopnino. Lowry podražitev utemeljuje, da je obisk resnično izjemna izkušnja. Barbara Kavtičnik na kratko Suvamijeue fotografije svetih krajeu V Mali galeriji Cankarjevega za podobe njegovih zelo intimnih doma je odprta fotografska in osebnih energijskih točk, ki obse- razstava Duška M Du Svvamija. gajo klasične vulkanske, tektonske in Fotografije z naslovom Sveti religiozne kraje pa tudi odmaknje- kraji na planetu Zemlja razkrivajo ne vasice, jezera in višje točke v go- kraje, ki po avtorjevem mnenju iz- rah. V zadnjih desetih letih je Swa- žarevajo čudne, nerazložljive ener- mi svoja mistična raziskovanja osre- gije in so prežeti z legendami nad- dinil na Alžirijo, Maroko,Turčijo, Iran, naravnega, nedoumljivega in sve- Armenijo, Pakistan, Indijo in Tibet, tega. Takšne kraje Swami fotogra- Razstava Sveti kraji na planetu Zem- fira med Saharo in Himalajo. Gre lja bo odprta do 19. decembra. kultura Demokracija • 50/2004 B Naš čas. d.o.o.. Kidričeva 2a. Velenje I teL 03/897 50 03. fax: 03/5869 263 Mohorjev koledar 2005 Mohorjeva družba Celje Zdi se, da je letošnji koledar celjske Mohorjeve še posebej bogat z vsebino. Med drugim piše o usodi slovenske knjige pod fašistično Italijo (Marijan Brecelj), o veri v Evropi, o Hallersteinu (Lojze Kovačič), o Baragovem jezikoslovnem delu (Alenka Gložančev), o mašnih ustanovah (Jože Maček), o Mariji, zavetnici Slovencev pred Turki (Ignacij Vo-je), o Frančišku Asiškem v slovenski svojega nenavadnega vedenja in šalji-vosti. Nove in stare predelane zgodbe o hodži Nasredinu dokazujejo, da so te zgodbe nesmrtne, saj jih je vsaka generacija predelala in sijih prilagajala Torquato Tasso Založba Mladinska knjiga Italijanskega renesančnega pesnika Torquato Tassa (1544—1595) pri nas skoraj ne poznamo, čeprav je bil svojčas eno najvplivnejših imen evropskega duhovnega območja, vsaj posredno pa se je dotaknil tudi Franceta Prešerna. Prvi izbor na Slovenskem prinaša okrog 50 njegovih pesmi, odlomke iz pastirske igre Amintin seveda iz njegovega osrednjega dela, junaškega epa Osvobojeni Jeruzalem. Tassova izbrana poezija je pod naslovom Lju- književnosti (Bogo Jakopič), o sveti gori Atos (Anton Roje), o prvotni so-boški rimskokatoliški cerkvi (Fran-ček Štefanec), o cerkvi blaženega A. M. Slomška v Zgornji Rečici (Boža Herek), o novih spoznanjih o urbanistični zasnovi rimske Celeje, o Svetopisemski družbi, o Francu Pir-cu, Gregorju Kreku, Jakobu Rigler-ju, Janezu Trdini, Vidi Jeraj itd. Hodža Nasredin Založba Amalietti & Amalietti Zgodbe hodže Nasredina iz trinajstega stoletja veljajo za eno najpomembnejših opek ljudske misli, njegove norčije pa za ene najboljših. Bil je duhovit šaljivec in spreten sogovornik Izmislili so si ga Anatolci v 13. stoletju. Danes te zgodbe pripadajo turškemu ljudstvu, hkrati pa vsemu islamskemu svetu z balkanskim vred. Najstarejšo zgodbo o hodži Nasredinu najdemo v knjigi Saltukname, napisani leta 1480, med drugimi ljudskimi zgodbami in legendami. V njej piše, da se je rodil v Sivrihisarju in da so tamkajšni domačini zasloveli zaradi TORQUATO TASSO Ljubezen je auša sveta IZBRANA POEZIJA Prevedel Srečko Fišer bežen je duša sveta izšla v zbirki Kondor, izbral, prevedel, spremno besedo in opombe je napisal Srečko Fišer. 1914-1918 Založba Karantanija V knjigi 1914—1918so objavljeni spomini jugoslovanskega prostovoljca na boje na jugoslovanskem ozemlju v letih prve svetovne vojne. V njej Vitomir Feodor Jelene opisuje vojne grozote, ki jih je med boji in v času izgnanstva preživljal sam in njegovi soborci ter civilno prebivalstvo. Jelene se je rodil leta 1885 v Šenčurju pri Kranju. Po končani šoli je odšel na Dunaj, začel pisati za različne slovenske časopise, njegovi članki so izhajali v Dnevu, kjer je postal član uredništva. Ljubljanska Drama je leta 1911 igrala njegovo igro Erazem Predjamski, leto kasneje pa še dramo Na vasi. Kot velik rodoljub je leta 1913 odšel v Beograd, kjer je delal v srbskih državnih službah. Tam se je udeležil več bitk, preživel tragični pohod skozi Albanijo, s Krfa pa je bil poslan v Italijo. Po dolgotrajnem zdravljenju je v Ženevi opravljal propagandno delo jugoslovanske emigracije. Čez Bari je odpotoval v Solun in se udeležil solunske fronte. Zaradi močno načetega zdravja je umrl leta 1922, ko so izšli tudi pričujoči spomini. Kratka zgodovina KC Založba Sophia Hans Kiing, r. leta 1928 v Švici, je po doktoratu iz teologije in filozofije leta 1960 poučeval na Univerzi v Tii-bingenu in vodil Inštitut za eku-menske raziskave. Na drugem vatikanskem koncilu (1962—1965) je imel vidno vlogo pri posodabljanju Rimskokatoliške cerkve. Po koncilu se je v številnih delih zavzemal za reformo Cerkve in njeno ekumen-sko usmeritev, vatikansko kurijo in papeža pa je izpostavil hudi kritiki zaradi odmika od reformnih stališč. Vatikan mu je leta 1979 odvzel pravico poučevanja cerkvenega nauka, kar je sprožilo široko razpravo v mednarodni javnosti. Že iz teh podatkov izhaja, da je njegova knjiga Katoliška cerkev: kratka zgodovina precej kritična do Cerkve. Kvalificirano jo lahko bere in o njej presoja le dobro podkovan bralec. Planinska roža Založba Karantanija Podnaslov knjige Ivana Sivca Planinska roža, napisal jo je ob 160. obletnici rojstva našega priljubljenega recenzije pesnika Simona Gregorčiča, je Dra-gojila, neizpeta ljubezen goriškega slavčka. Pisatelj dokaj verno sledi zgodovinskim podatkom, ki govorijo, da je Gregorčič, ko je prišel leta 1867 za kaplana v Kobarid, tam ustanovil čitalnico, ki je pod njegovim vodstvom lepo napredovala. V veliko pomoč mu je bila učiteljica Dragojila Milek Vzpla-menela je ljubezen, ki se zrcali v številnih pesnikovih stihih. To je zgodba o prepovedani ljubezni, o pesniku, ki je osvojil srca mnogih, ki je vse svoje najdragocenejše podaril svojemu ljubljenemu narodu, sam pa je ostal nesrečen. Uvodne misli knjigi je napisal poznavalec Gregorčiča Janez Dolenc. Božja dekla Samozaložba, Sydney Božja dekla je sedma knjiga spominskih utrinkov Ljenka Urbandča. Tudi to je kot prejšnje izdal v samozaložbi. V njej je ostal zvest kratkim literariziranim spominskim utrinkom. Zakaj literariziranim? Ker uporablja premi govor. Vse drugo temelji na spominu. S temi kratkimi zgodbami je iztrgal pozabi vrsto drobnih, na videz manj pomembnih dogodkov in oseb, ki pa so vendarle bili del velike zgodbe, najprej med vojno oz. revolucijo, potem pa še po njej oz. v emigraciji. Ostal je zvest tistemu, kar je bil med vojno, domobranstvu in Leonu Rupniku. Prav nobenega dvoma ne dopušča, da sta bila oba pojava nujna, tako rekoč samoumevna glede na neizmerno fizično in ideloško nasilje komunistov. Piši, Ljenko, piši! Kajti ti utrinki bodo prej ali slej morali zagledati luč sveta tudi v Sloveniji. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 O ■ •'■Cr' ' ' - revolucija Eden redkih posnetkov sodnih zaporov ob Miklošičevi ulici v Ljubljani V zadnjem času izhaja veliko izredno zanimivih knjig. Čedalje več: Razdvojeni narod, Moč preživetja, Od osvobodilnega boja do banditizma. Zdaj se jim je pridružila še ena. Založba Nova revija je v zbirki Pričevanja pod naslovom Skriti spomin izdala spomine Angele Vode. Naj takoj povemo, da je to izredno pretresljiva knjiga. Spomini Angele Vode se berejo kot napeta politična kriminalka. Poleg tega je - tako kot vse knjige, ki jih izdaja založba No- Skriti spomin va revija - dobro urejena in vrhunsko oblikovana. Tokrat je knjigo pripravila publicistka Alenka Puhar. Napisala je opombe, v katerih je navedla nekaj temeljnih podatkov o osebah, ki v spominih nastopajo, napisala časovno preglednico življenja in dela Angele Vode, dodala pa je tudi spremno besedo, ki že tako zanimive in pretresljive spomine vrhunsko nadgradi. Angela Vode Kdo je bila Angela Vode? Rodila se je leta 1892 v Ljubljani, šolala se je na dekliškem liceju v Mladiki in ga končala z učiteljsko maturo, ki ji je omogočala poučevanje v osnovni šoli. V letih 1912 do 1920 je poučevala na različnih osnovnih šolah po okolici Ljubljane. Udeležila seje razcepa Socialdemokratske stranke Slovenije, ki velja za ustanovitev prve komunistične organizacije v Sloveniji. Zaposlila se je kot tajnica v tovarni litoželeznih izdelkov. Leta 1921 je naredila strokovni izpit za poučevanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in se zaposlila na Pomožni šoli v Ljubljani, kjer je delala 25 let. Uživala je ugled odlične učiteljice otrok s posebnimi potrebami. Od leta 1922 je bila članica Komunistične partije. Pisala je strokovne članke, postala predsednica Ženskega pokreta, ki je bil del Feministične alianse, leta 1930 je postala predsednica Društva učiteljic, delovala je v strokovnih društvih, pisala je članke v večino takratnih časopisov in revij in predavala o različnih političnih, kulturnih in socialnih temah, večinoma skozi optiko ženske diskriminacije oz. emancipacije. Leta 1934 je izdala knjigo Žena v sedanjem svetu, leto kasneje knjigo v srbohrvaščini Žena i fašizam, leta 1936 je uredila knjigo Pomen pomožnega šolstva in njegov razvoj v Jugoslaviji, leta 1938 je objavila knjigo Spol in usoda, 1. del, leto kasneje pa še drugi del z istim naslovom. Izključitev iz partije Nekaj mesecev po podpisu pakta med Nemčijo in Sovjetsko zvezo so jo zaradi nasprotovanja izključili iz Komunistične partije. Leta 1941 organizira pomoč ljudem, ki so zaradi nacizma bežali iz Štajerske. V pol leta se je prepričala, da gre komunistom predvsem za "sovjetijo", zato se je umaknila v na pol zasebno dobrodelnost. Ko so leta 1942 začeli Italijani množično zapirati in streljati talce, je napisala peticijo Mussoliniju in organizirala zbiranje ženskih podpisov. Komunisti so takšnim spontanim akcijam, ki niso bile pod njihovim strogim nadzorom, nasprotovali, peticijo so zaplenili, Vodetova pa je bila deležna čedalje hujših klevet. Spomladi 1943 so jo aretirali Italijani, po nekaj tednih izpustili, januarja 1944 so jo aretirali Nemci, odpeljali v taborišče Ravensbrtick, od koder se je septembra shirana vrnila v Ljubljano. © Demokracija • 48/2004 revolucija Po vojni in "osvoboditvi" so jo septembra 1945 na posebni šoli vzeli na delo, vendar zaradi zaznamo-vanosti, ker je bila izklučena iz partije, ni dobila stalne zaposlitve. Maja 1947 je bila med 30 ljudmi, ki jih je aretirala Udba. Vsi so bili izobraženi in so veljali za demokrate, a zahod-nodemokratično usmerjene. Dva meseca so jih zasliševali in hudo maltre-tirali. Politbiro CK ZKS je sklenil, da jih je treba predstaviti "kot peščico špi-jonov, razrednih sovražnikov, plačancev inozemstva, ki nimajo nobene politične vsebine in katerih delo je brez vsake politične osnove". Proti petnajstim so 29. julija uprizorili montirani proces, ki je po prvem obtoženem dobil ime Nagodetov po-ces. 12. avgusta so jih obsodili na visoke zaporne kazni, s prisilnim delom in odvzemom državljanskih pravic. Šest let v zaporu Angelo Vode so obsodili na 20 let zapora, odsedela jih je šest. V začetku leta 1953 sojo predčasno izpustili, ker se je Titov režim začel dobrikati Zahodu, saj je želel dobiti pomoč. Nevzdržne razmere v zaporu je podrobno opisala, zato je ta knjiga prva pri nas, ki podrobneje opisuje dogajanje v ženskih zaporih. Po "pomilostitvi" je večino življenja preživela brez dela. Leta 1958, ko si je spet pridobila državljanske pravice, se je za leto in pol kot tajnica zaposlila na obrtni šoli. Zanjo je skrbela sestra Ivanka Spindler. Spomine je dokončala leta 1971,jih skrila in seznečakom Janezom Spindlerjem, ki je živel v tujini, dogovorila, da bi jih objavili po njeni smrti. Umrla je leta 1985, potem ko je dočakala diktatorjevo smrt in ko je leta 1984 Francka Buttolo v Novi reviji objavila intervju z njo. Njeni spomini so najhujša obtožba komunističnega režima. Zajemajo tri sklope. V prvem je z osebnega, novega zornega kota opisala čas vojne. Gre za pričevanje osebe, ki bi jo lahko imenovali za sredinsko. Komunisti so ta izraz prezirali in ga enačili celo z zločinstvom. Ni se marala vključiti v "igro" Komunistične partije, čeprav je bila na začetku vojne imenovana v plenum, ki naj bi pomenil vodstvo OF. Po spozna- nju, daje igra KP grda in pogubna, seje omejila na drobna, dobrodelna opravila. A še to je partija prekvalificirala v izdajo in kolaboracijo. Životarjenje V drugem delu govori o aretaciji, zasliševanju, procesu in šestih letih zapora. V prvi osebi ženskega spola so opisana zasliševanja, trpinčenja, poniževanja, samice, ječe, delo. Opisala je muke, ki so sledile komunističnemu zaporu: životarjenje brez državljanskih pravic, brez pravice do zdravstvenega zavarovanja, socialne pomoči, kosa pokojninske dobe, brez mož- prestavlja v čuden svet in čuden žanr, nosti za delo, ki bi prineslo zaslužek, v črno farso. Ne dogaja se samo na zadoščenje in samospoštovanje. V koncu sveta, na nekem Golem oto-spominih je nazorno opisala, kako je ku, o katerem nihče nič ne ve. Doga-bilo živeti z izgubo dobrega imena,brez ja se tudi v središču Ljubljane, na pravice do spomina, pač pa s trajno Miklošičevi ulici, ki so jo imeli tak-"pravico" do sramotenja, ustrahova- rat za najbolj gosposko v mestu. Tam nja in nadzorovanja, ki ga je opravljala so mladi ljudje prirejali baklade in policija z množico ovaduhov. Alenka hujskaško vpili pred zaporom, ki je Puhar je pri pripravi te knjige pogle- imel vsa okna zadelana z "nagobčni- Montirani Nagodetov proces leta 1947 je potekal v "lepo okrašeni" dvorani. dala tudi v tajne arhive politične policije, kjer je odkrila marsikaj. Tretji sklop zajemajo kritične ocene Angele Vode na račun različnih pojavnih oblik socializma: politike, gospodarstva, retorike, tudi interpretacij zgodovine, ki so jih pisali njeni pravoverni vrstniki. Vo-detova si kritične ostrine (jasnosti!), ki je bila zanjo značilna v prvi polovici stoletja, ni pustila odvzeti; le izraziti, se pravi objaviti je ni mogla. Ta strašna blokada, sredi katere se je znašla, je pomenila samo polovično življenje. Sama je temu rekla, ko je pisala svoj življenjepis, življenje v zelo omiljeni in razredčeni varianti. Angela Vode je po vojni sicer živela še 40 let, vendar to življenje ni bilo podobno pravemu življenju. Bilo je ne-življenje. Leta 1974 je zapisala, da "se je moje življenje zares končalo leta 41, ki", njihovi voditelji pa so se izživljali v politični poeziji: "Komunitična partija je centralna luč demokratičnega sveta sedanjosti. Komunistična partija je vest in strnjena moralna volja človeštva," kot je oznanjal Josip Vidmar na kongresu OF konec tistega aprila, ko so sto metrov stran sodili dahavcem in jim dosodili smrt. Voditelji te družbe so popolnoma pretrgali s tradicijo relativno civiliziranega odnosa do zapornikov nasploh, političnih pa posebej. Angela Vode je tako rekoč razstavni eksponat tega obrata in strmoglav-ljenja: ženska, ki je dolga leta zbirala denar, knjige in darila za zapornike, tudi za mnoge od teh, ki so bili tedaj na oblasti, je ostala brez vsake solidarnosti, pogreznjena v podpodje. Tam naj bi zgnila, vmes pa vsake toliko vzkliknila Živel, Ti- popolnoma pa 45". Toda Vodetova to. In ovajala. Rekla si je, da raje po- še zdaleč ni bila edina. V spominih gine. In to se je skoraj zgodilo, nastopajo mnoge njene sotrpinke. "Osvoboditev..." črna farsa Alenka Puhar opozori še na ne- Skriti spomin, kot je v spremni kaj. Vzpon emancipacije ali osvo- besedi zapisala Alenka Puhar, nas boditve žensk ni edina opazna zna- čilnost 20. stoletja. Z njo vštric gre tudi vzpon represije nad ženskami. To se je zgodilo v vseh totalitarnih režimih, posebej izrazito v socializmu, kjer je bila razlika med osvobodilno retoriko in prakso odvzemanja svobode največja in je trajala najdlje. Podala je nekaj primerjav. V desedetju 1930—1940 so v Sloveniji sodišča obsodila (zaradi hudodelstev oz. kriminala) 2.500 do 2.900 ljudi na leto. Po vojni, ali od leta 1948 dalje, saj za prej ni objavljenih podatkov, so obsodila nekaj več kot 13.000 ljudi na leto. Se pravi, da je v novem režimu, ki se je označeval kot epoha svobode, stopnja represije petkratno narasla. Pa pri tem sploh niso všteti tisti, ki niso bili obsojeni, temveč le "administrativno kaznovani" na poboljševalno ali "družbeno koristno" delo. Pred vojno je bilo število žensk med obsojenci neznatno, zadoščala je ena sama kaznilnica, ki so jo vodile nune in v kateri je vladal režim najstrožjega internata. Po vojni je bila med obsojenimi dolgo približno četrtina žensk, kar tudi razkrije, da je bilo samo obsojenk precej več kot pred vojno vseh hudodelcev skupaj. Niso vštete tiste, ki niso nikdar videle sodišča, temveč jih je vzela noč brez žiga justice. Enako boleča je primerjava pri izrekanju in izvajanju smrtne kazni. Pred vojno je obsoditi žensko na smrt veljalo za nedopustno in vSloveniji ni znan noben primer. Ne ve se, koliko je bilo umorjenih po vojni, a veliko. Vse ženske, ki nastopajo v življenjski zgodbi Angele Vode, so več let svojega življenja preživele v blatu in smradu, z vse bolj gnilimi zobmi, ob kiblah, iz katerih je zaudar-jalo, se polivala urin in drek. Koža se jim je vnemala od turov, tvorov, krast, ekcemov. Do živega so jim jo žrli nespran znoj, neprestrežena menstrualna kri, piki mrčesa, z umazanimi nohti razpraskani po umazani koži. Vse te ženske so se naučile preganjati podgane in občasno živeti v prijateljstvu z miškami. Angela Vode je s svojimi pretresljivimi in izjemno poučnimi spomini dodobra pokazala, kdo so bile slovenske podgane v človeški podobi. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © zgodovina_ Občina Benedikt se razprostira v osrednjem delu Slovenskih goric med rekama Pesnico in Ščavnico, vzdolž ceste med Lenartom in Radgono. Spada med najmlajše slovenske občine, saj je nastala leta 1998, združuje 13 naselij in šteje 2.142 prebivalcev. Benedikt je bil nekoč izrazito kmečko območje, splošni gospodarski premiki pa so posegli tudi vanj. Se posebej v zadnjem času je kraj zelo spremenil svojo podobo. Zgodovina Benedikta je bogata. O zgodnji naselitvi teh krajev priča prazgodovinsko in rimsko go-milno grobišče. Gomile so v gozdu tik ob novem naselju Benedik- ta. V rimskih časih je rimska pot iz Ptuja v Radgono vodila skozi Benedikt. Te poti so uporabljali rimski vojaki in pozneje tudi druge vojske. V zavesti ljudi zavzemata posebno mesto sveta brata Ciril in Metod, saj se je skozi ustno izročilo utrdilo prepričanje, da sta potovala tudi skozi Benedikt. Nad vrati župnijske cerkve sv. Benedikta je vzidana plošča z letnico 853, ki še danes vznemirja, predniki pa so bili prepričam, da je to letnica posvetitve prve cerkve v Be- nediktu. V tistem času sta res živela in delovala sveta brata, ki sta nekaj let kasneje tudi potovala čez ozemlje Slovenije v Rim, vendar strokovnjaki danes menijo, da benediška cerkev nikakor ni mogla biti zgrajena tistega leta, saj je bilo ozemlje Slovenskih goric še okoli tristo let podvrženo spopadom med Ogri in vzhod-nofrankovsko državo. Trdna vzhodna meja nemške države se je oblikovala šele v začetku 13. stoletja. Posledično je prva cerkvena posest s cer- kvijo na tem območju (vključno z Mariborom!) nastala leta 1139 v Ja-renini (leta 1182 v Radgoni, 1188 na Ptuju in leto kasneje v Mariboru). Ime kraja Sv. Benedikt (in s tem tudi cerkev) se prvič omenja leta 1329. Sv. Trije kralji Akademik dr. Jože Mlinaric, strokovnjak za našo cerkveno zgodovino v srednjem veku, zato meni, da je napis z letnico 853 nastal veliko stoletij pozneje (kar se iz oblike črk tudi vidi) z nekritiaiim povzetjem ustnega izročila in z željo, da bi stavbi dali večji pomen. Sicer pa je, če zanemarimo "podrobnost" s tem napisom, benediška cerkev ena najstarejših na širšem območju severovzhodne Slovenije in že kot takšna nadvse dragocena. Toda župnijska cerkev ima še eno "težavo". Stoji namreč v senci mogočne poznogotske cerkve sv. Treh kraljev, ki že stoletja kraljuje na vzpetini nad vasjo. Občudovanja vredna cerkev leži le slab kilometer od svoje Mogočna romarska cerkev sv. Treh kraljev Bronasta čelada iz Ženjaka pri Benediktu Cerkev sv. Treh kraljev podpirajo oporniki iz oseškega apnenca. Notranjost cerkve sv. Treh kraljev o Demokracija • 50/2004 zgodovina Zbornik občine Benedikt mnogo starejše sestre v dolinici. Dovoljenje za njeno graditev je bilo izdano leta 1521 in je torej dvesto let mlajša od župnijske cerkve, vendar je bila zgrajena šele v naslednjih desetletjih, kar pa glede na njeno izjemno velikost ne preseneča. Je podružnica župnije v Benediktu in največja gotska stavba v Slovenskih goricah. Kot ena najpomembnejših cerkvenih arhitektur 16. stoletja ima vidno mesto v vseh pregledih umetnosti na Slovenskem. Njena oprema sodi med zanimivejše spomenike 16. in 17. stoletja. Za mogočno dvokapno streho se skriva triladijska stavba. Obdajajo jo močni, dvakrat stopnjevani oporniki. Prezbiteriju sta dozidana zakristija na jugu in zvonik na severu. Posebnost zvonika je, da ima prizidan stolpič s stopniščem. Z juga, zahoda in severa vodijo v ladjo trije bogato členjeni portali. Nad zahodnim portalom je letnica 1558, ko naj bi bila cerkev zgrajena, povsem dokončana pa je bila leta 1588. Sveti Trije kralji so (bili) tipično romarsko svetišče. Sem so prihajali romarji ne le iz Slovenskih goric, ampak predvsem iz Prekmurja. Do prve svetovne vojne so bili pogosti obiskovalci tudi romaiji iz nemških dežel. Množice so se tu zbirale predvsem na praznik sv. Treh kraljev (6. janu-aija), zaradi čudovitega Marijinega oltarja tudi na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgusta) in od konca 19. stoletja tudi na praznik Srca Jezusovega (junija). Hud udarec je ta edinstvena gradbena in sakralna umetnina doživela ob ustanovitvi avguštinske-ga samostana v bližnji Sveti Trojici leta 1663, kjer so redovniki romarjem lahko ponudili več uslug kot župnik v Sv. Benediktu. Tako seje božja pot v veliki meri preusmerila k njim. Negovske čelade Predvsem v strokovnih krogih pa je Benedikt znan tudi po odkritju starodavnih čelad, ki so svoje ime dobile po bližnji graščini Negova kot negovske čelade. Novembra 1811 je Jurij Slaček na svojem posestvu v Ze-njaku, ki leži en kilometer jugozahodno od Benedikta, pri krčenju gozda našel na "enem kupu" 26 drugo v drugo vtaknjenih bronastih če- Čeprav je občina Benedikt Še mlada, se je pod po- čilnosti občine Benedikt (Igor Žiberna), Demografski gumnim županom Milanom Gumzarom odločila, da oris občine Benedikt (Milena Salobir), Arheologija v bo pripravila in izdala zbornik o svojih naravnih da- občini Benedikt {Ivan Tušek), Etnološko gradivo s šir- nostih in o svoji preteklosti. Zbornik Stopinje življenja šega območja Benedikta v etnološki zbirki Pokrajin- obsega kar 360 strani velikega nadstandardnega for- skega muzeja v Mariboru (Tone Petek), Župnija sv. Be- mata, v njejm pa je objavljenih zelo veliko fotografij, nedikta v srednjem in vnovem veku dokonča 18. stolet- risb, tabel, grafov in zemljevidov. Uredniški odbor, ki ja (Jože Mlinaric), Cerkev svetih Treh kraljev v Sloven- ga je vodil Marjan Toš, je znal zbrati sodelavce iz doma- skih goricah (Matej Klemenčič), Oltarni sliki iz 17. sto- dh vrst, privabiti pa tudi odlične raziskovalce in stro- letja v cerkvi sv. Treh kraljev v Slovenskih goricah (Bla- kovnjake iz kulturnih ustanov in učitelje iz univerz ter ženka First), Župnija sv. Benedikta od časa reform Jo- celo akademika. Vsi ti so izdelali vrsto pregledov, ki se žefa II. do danes (Bernard Petek), Pregled zgodovine lotevajo različnih področij. Čeprav gre za majhno ob- šolstva v Benediktu (Milena Salobir in Ivan Fras), Spre- močje, so osvetlili njegovo naravno oblikovanost, izra- hod skozi zgodovino Benedikta od časov Marije Te- bo tal v gospodarske namene, prebivalstvo skozi stolet- režije do konca prve svetovne vojne (Igor Žemljic), ja, način življenja in vdiranja velikega sveta vanj ter s tem Narodnoprosvetno delovanje benediškega župnika in povezane spremembe. Razprostrta je zgodovina Bene- dekana Franca Gomilška (Viktor Vrbnjak), Benedikt dikta in sosednjih krajev, poseben poudarek je namenjen med nemško okupacijo 1941—1945 (Marjan Toš), vlogi Cerkve pri duhovnem oblikovanju prebivalstva, v zadnjih stoletjih pa tudi šolstva. Skrbno je prikazano, kako so se ljudje združevali v društva, še zlasti tista, ki so si prizadevala za njihovo kulturno in duhovno rast Natančno so opisani dragoceni cerkveni kulturni spomeniki, a tudi preprosta nabožna znamenja. Razgrnjena je podoba strahot druge svetovne vojne, popisani pa so tudi vsi mrtvi, tudi tisti, ki so do nedavnega veljali za zamolčane. V zborniku je objavljenih 18pri-spevkov: Naravnogeografske zna- lad. Eno je najditelj z motiko takoj raztolkel, saj je mislil, da so čelade zlate, vendar je ugotovil, da niso iz žlahtne kovine, ampak iz brona. Odnesel jih je domov, kamor so jih prihajali gledat od blizu in daleč. Ker z zlatom ni bilo nič, jih je čez čas po 20 krajcarjev prodal mariborskemu orožarju Denzlu. Ta bi jih pretopil, če se ne bi bil glas o najdbi razširil v Gradec, kjer je cesarjev brat Johann prav takrat ustanovil štajerski deželni muzej Joanneum. 17 čelad je Denzl po bistveno višji ceni prodal muzeju, druge pa je medtem že razdelil med prijatelje. Toda za-kladno najdbo čelad je zahtevala dunajska dvorna pisarna za svoj Kabinet za numizmatiko in starine. In tako so znamenite čelade leta 1812 pristale v dunajskem muzeju. Eno od čelad je leta 1827 daroval Ignac Kurter v. Brandlstein ljubljanskemu muzeju, kijebil ustanovljen šest let prej, in tako je ta čelada STOPINJE ŽIVLJENJA m zbornik občine Benedikt edina predstavnica slavne slovenje-goriške najdbe pri nas. Od dokumentiranih 23 čelad jih je 12 na Dunaju, 8 v Gradcu, po ena v Narodnem muzeju v Ljubljani, v Mtinchnu in Berlinu, tri pa so bile skupaj s prvo izgubljene. Posestvo, na katerem je Slaček našel znamenite čelade, je pripadalo štiri kilometre oddaljeni graščini Negova. Tako je zakladna najdba iz Zenjaka dobila najdiščno ime negovske čelade, ki se je ustalilo v svetu in v strokovni literaturi. Harigasti teiva Toda negovske čelade že 190 let burijo domišljijo znanstvenikov in ljubiteljskih zgodovinarjev. O njih je pri nas največ pisal dr. Stane Gabro-vec. Spadajo v obdobje, ko se je končevala halštatska in začela latenska kultura, v čas med letoma 450 in 350 pred Kristusom. Se posebej je v preteklosti buril domišljijo napis na eni izmed njih. Pismenke so bile različ- Upravne spremembe ter gospodarski, komunalni in družbeni razvoj na benediškem območju po letu 1945 (Matija Gjerkeš), Inovacije spreminjajo vsakdanjik (Tone Petek), Govor pri Benediktu (Mihaela Koletnik), Društva in druge organizacije društvenega značaja od leta 1945oz. od ustanovitve do leta2004 (Janez Šijanec), Fran Kocbek, pomemben uatelj, botanik in planinec (1863—1930) (Janko Ferlinc), Umetnostnozgodovinska topografija občine Benedikt; znamenja, kapelice in križi (Tatjana Žemljic). no "prebrane", od Harigasti teiva do Harigasti tei. Zenjak so Nemci leta 1943 za dve leti celo preimenovali iz Schonjak v Harigast, saj so menili, da v napisu nastopa Harigast, član germanskega rodu, ki bogu oziroma te-ivi žrtvuje čelade (indoevropejski izraz teiva pomeni bog). Z napisom se ukvarjajo tudi venetologi. Kasneje so slovenski arheologi na Dolenjskem, v halštatskih grobovih v Stični in Novem mestu, našli nove čelade negovskega tipa, zato arheologi menijo, da so bile tako oblikovane čelade značilnost veljakov - knezov dolenjskega halštatskega kulturnega kroga, ko so svoje osvajal -ne pohode proti jugu že začeli Kelti. Vse to bogastvo nam zdaj razkriva obsežen zbornik občine Benedikt Stopinje življenja, v katerem je opisana tudi zelo zanimiva zgodba o Dominiku Čolniku, nekronanem kralju Slovenskih goric iz druge polovice 19. stoletja. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 O etnologija Drugega decembra so se odprla vrata prenovljenega etnografskega muzeja. Osrednja slovenska narodoslov-na ustanova je odprla nove prostore. Čeprav je poslanstvo Slovenskega etnografskega muzeja predvsem v ohranjanju in predstavitvi materialne, družbene in duhovne kulture slovenstva, je poleg prikaza domačih etnoloških bogastev ob odprtju zaživela tudi gostujoča razstava 14 evropskih etnografskih muzejev. Novi prostori Etnografski muzej je po sedmih letih, odkar se je iz prostorov Narodnega muzeja Slovenije preselil na najjužnejši del nekdanjega stavbnega kompleksa vojašnic na Metelkovi, 2. decembra odprl svoje nove razstavne prostore. V pritlič- ni, finski stoli kot materializacije gozda, italijanski model za oblikovanje masla, hrvaške tamburice, istrski kažuni, poljske papirnate izre-zanke, žičnati izdelki s Slovaškega, madžarska sedla, češki tekstil, makedonski nakit in kilimi, videopred-stavitve zbirke nemškega Bavarskega nacionalnega muzeja, estonsko vsakdanje življenje na fotografijah ter bolgarske tako imenovane martenitse in so- obiskovalca seznanjal z zgodovinskim uvidom v razmerje med človekom in predmeti, z regionalno, družbeno in zgodovinsko sporočilnostjo zbirk in z muzejskim odnosom do predmeta. Temu bo sledila razstava Voda in zemlja, kjer bodo predstavljeni viri in načini preživljanja z nabiralništvom, lovom, ribolovom in obrtmi; del Potrebno in nepotrebno bo predstavil potrošnjo, prehranjevanje, prebivanje, oblačenje. Ni še konec! Direktorica muzeja Inja Smerdel je dejala, da je tukaj vsa sodobna muzejska infrastruktura pa tudi dovolj prostora, da bodo stalno zbirko bogatile še priložnostne razstave. V novih prostorih bo muzej vodil tako razstavni kot izobraževalni in prireditveni program. Na dvorišču pred muzejem pa še vedno gradijo garaže in podzemne muzejske depo-je, v katerih bodo shranjene muzejske zbirke, ki so zdaj še v depojih v Skofji Loki. Zunanji muzejski prostor bo predvidoma ploščad, razgibana z vodnimi površinami in namenjena različnim prireditvam, koncertom, zunanjim razstavnim eksperimentom. Barbara Kavtičnik ju nove muzejske palače so informacijska točka, garderoba, muzejska trgovina, muzejska kavarna, fotografska, lončarska in tkalska delavnica. Tu je na ogled tudi razstava z naslovom Je etnologija doma tudi v drugih slovenskih muzejih?, ki opozarja na etnološke zbirke na Slovenskem v 23 drugih slovenskih muzejih. V prvem nadstropju najdemo pisano paleto evropske kulturne raznolikosti, izbor simbolnih nosilcev nacionalnih istovetnosti, kot so avstrijska kmečka soba, irski čol - urvakane. Nadstropje više se na razstavi Spogle-di - med oblikovanjem in slovensko ljudsko kulturo srečujeta ljudska kultura in sodobno oblikovanje; gre za razstavo mlajših ustvarjalcev, ki je navdih za izdelavo sodobno oblikovanih izdelkov črpala v slovenski etnografski dediščini. Iz pritličja se iz vhodne avle s panoramskim dvigalom lahko odpeljete do tretjega nadstropja, kjer ta čas nastaja razstava Med naravo in kulturo, ki je prvi del stalne razstave Kon-trapunkti življenja; na ogled bo predvidoma od poletja 2005. Prvi razstavni sklop Med naravo in kulturo, v katerem bodo predstavljene slovenske zbirke etnografskega muzeja, bo ELEKTROPROM d.0.0. 1412 KISOVEC tel.: 03 S6 57 ISO fax: 03 16 71 488 www.elektroprom.si ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija ETV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje Demokracija • 50/2004 mejniki Drobci antičnega stekla V zbirki Annales Mediterranea, izdaja jo Znanstvenoraziskovalno središče iz Kopra, je izšel zbornik Drobci antičnega stekla. Zgodovina raziskav antičnega stekla v Sloveniji je v primerjavi s svetom, kjer so se raziskavam posvečali že od 19. stoletja dalje, manj razgibana in precej krajša. V poročilih z nekaterih izkopavanj je bilo stekleno gradivo sicer objavljeno, vendar ne posebej opredeljeno. Jeseni 2000 je Slovensko arheološko društvo na Bledu organiziralo tridnevno posvetovanje na temo Steklo v arheoloških obdobjih. En dan je bil namenjen antičnemu steklu, dva pa ekskurzijam. Ker se je izdaja zbornika zavlekla, so lahko dodali še nekaj novejših prispevkov. Zbornik prinaša 19 znanstvenih prispevkov, ki so jih poleg slovenskih prispevali še hrvaški in italijanski arheologi: Prazgodovinsko steklo Dolenjske (Borut Križ), Steklena jagoda tipa Vicenice z najdišča Kaštelir v Novi vasi (Istra) (Maša Sakara), La ricerca sulla produzione vetraria antica in area norditalia (Claudia Maccabruni), Caša s slikanim okrasom iz Emone (Irena Lazar), Posodica, pihana v kalup iz Petovione (Janka Istenič), Mozaična skleda iz Ljubljanice (Andej Gaspari), Najdbe rimskega stekla iz Logatca (Irena Lazar), Sledovi steklarske delavnice v Rabelčji vasi na Ptuju (Paola Korošec), Steklene posode z Nove Tablepri Murski Soboti (Mitja Guštin), Stakleni balzamarij iz Salone (Zrinka Bu-ljevič), Antične staklarske radionice u Hrvatskoj (Ivo Fadič), Poznoantič-na steklarska delavnica (?) v Kranju (Milan Sagadin), Pregled oblik srednjeveškega stekla iz Turjaške palače v Ljubljani (Brigita Petek), Vetrime-dievali dal castello di Colloredo di Monte Albano (Giovanni Testori), Sesf staklenihpločicaizHrvatskogpovjesnogmuzeja u Zagrebu (Snje-žana Pavičič), Analize stekla z jedrskimi spektroskopskimi metodami (Žiga Smit, Mateja Kos), Restavriranje/konserviranje stekla (Brigita Petek). Na koncu je urednica zbornika in naša najboljša poznavalka rimskega stekla Irena Lazar prispevala še slovar arheološkega stekla. Knjiga o utopijah Založba Mladinska knjiga je v zbirki Premiki izdala knjigo Utopija ali spomin na preteklost. Knjiga je zgodovinski, sociološki in fi-lozofski pregled družbenih utopij od Tho-masa Mora do Lenina oz. komunizma in razkriva različne družbene projekcije boljšega in pravičnejšega življenja. Avtorica Yolene Dilas-Rocherieux, kije predavateljica politične sociologije na Sorboni, se kritično loteva ekstremnih ideoloških zablod, vendar hkrati rehabilitira željo po utopiji. S tem delom bomo Slovenci, ki smo bili velike žrtve uresničevanja utopičnih ideoloških projektov v 20. stoletju, predvsem komunističnega s propagirano enakostjo in brezrazredno ter nekonfliktno družbo (z Udbo seveda!), laže spoznali miselne podlage, ki so spodbudile revolucionarne družbene prevrate. To je že tretja knjiga iste francoske založbe, ki je doživela prevod in objavo v zbirki Premiki; pred tem sta izšli znameniti Minule iluzije in Črna knjiga komunizma. Z vitamini do zdravja V zbirki Za dober dan, ki jo izdaja Prešernova družba, je izšla že vrsta odličnih priročnikov. Najnovejši Z vitamini do zdravja je posvečen vitaminom. Človeški organizem potrebuje vitamine v zelo majhnih količinah, vendar brez njih ne more delovati. Ta obsežni (236 strani) priročnik predstavi podatke najnovejših raziskav o učinkovitosti vitaminov in nazorno prikaže, kako jih načrtno nadomestimo in s tem pripomoremo k izboljšanju svojega zdravja, zdravljenja bolezni, vitalnosti in notranje lepote. Vsebina priročnika ponuja pregled najpomembnejših skupin vitaminov in njihov učinek na zdravje. Obravnava bolezni "od A do Ž", njihovo preprečevanje in zdravljenje s pomočjo vitaminov. Predstavi vitamine za boljše počutje (skrb za notranjo lepoto, učinki pravilne uporabe vitaminov na kožo, lasišče, zobe, pomoč pri hujšanju). Govori o tem, da vitamini krepijo živčni sistem in koncentracijo ter preprečujejo stres in proces staranja (kako dosežemo notranji mir in dober spanec, obvladamo stres in preprečimo živčnost) .Predstavi vitaminske napitke (hitri učinki za izboljšanje kondicije). Bralcu ponuja izdelavo svojega testa zdravja (preveri lahko, katere skupine vitaminov mu primanjkujejo). To je dobrodošel vodnik za vse, ki se zavedajo, kako pomembno je poskrbeti za svoje zdravje in se dobro počutiti. Vodnik po človeškem telesu Vodnik po človeškem telesu Anatomski atlas in človeško telo združuje dve knjigi v eni; v prejšnji izdaji sta bili ločeni. Anatomski atlas podrobno prikazuje sestavne dele človeškega telesa, njihovo lego, medsebojno odvisnost in celovitost. Zbirka barvnih ilustracij omogoča bralcu odkrivati organe, sisteme in mehanizme človeškega telesa. Ob kazalkah so navedeni primerni slovenski izrazi, podrobno stvarno kazalo ob koncu pa je dopolnjeno z latinskimi izrazi. Vodnik se nadaljuje v posredovanje temeljnih znanj o zgradbi in delovanju človeškega telesa, od celice do kompleksnih organskih sistemov. Prebavila, dihala, mokrila, obtočila, lokomotorni aparat, živčevje, čutila, žleze z notranjim izločanjem, spolovila in obrambni sistem predstavljajo nazorne barvne slike in sheme, ki jih pojasnjujejo razlage v razumljivem jeziku. Načini preprečevanja bolezni oziroma skrb za zdravje, raznoliki podatki ter primerjave iz vsakdanjega življenja zaokrožujejo vodnik po človeškem telesu. Vodnik po človeškem telesu Anatomski atlas in človeško telo, izdala gaje Tehniška založba Slovenije, vsebuje 200 barvnih strani formata 22 x 31 cm. Želite postati naročnik tednika 1 |Demokracija Pokličite nas k. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © film Družinica na prvi pogled ne najbolj obetavnih superjuna-kov, ki je do sedaj mirovala v strogi ilegali, mora na piano, da bi rešila svet. V Neverjetnih. Neverjetni nam predstavijo zgodbo o družini nekdanjih super-junakov, ki znova odkrivajo vir svojih supermoči - nikjer druge kot drug v drugem. Svoje čase se je najslavnejši in najboljši zamaskirani borec proti kriminalu Bob Parr (ali gospod Neverjetni) iz dneva v dan brez oddiha bojeval proti zlu in reševal življenja nedolžnih. Toda 15 let pozneje sta s soprogo Helen (tudi nekdaj slavno superjunakinjo po svoji strani) prisiljena, da si nade-neta civilni identiteti in se umak- neta na podeželje. Dandanašnji živita tam s svojima otrokoma kot navadna smrtnika veliko preveč urejeno in mirno življenje. Bob, zavarovalniški posrednik, ki vsako jutro vestno vloži svojo kartico prihodov in odhodov v službeno uro, se te dni boju je samo z dolgočasjem in naraščajočim obsegom svojega pasu. Zapostavljeni superjunak, ki hrepeni po akciji, pa znova dobi priložnost, da se izkaže, ko ga nenavaden klic pozove na zakoten otok zaradi naloge največje tajnosti. Izkaže se, da usoda našega planeta visi na nitki, njegov obstoj pa je odvisen od neverjetne družine, ki mora znova stopiti skupaj in odkriti neverjetno in fantastično v svojem družinskem življenju. Neverjetni so zgodba, kakršne doslej še »The Incredibles Režija: Brad Bird Scenarij: Brad Bird Producent: John Walker Igrajo: Brad Bird, Holly Hunter, Samuel L. Jackson, Spencer Fox Premiera: 9. 12. 2004 Distribucija: Cenex nismo ne videli ne slišali, in dokaz o izjemni združitvi inovacije filmskega ustvarjanja ter srčnega pripovedništva. Njena skrivnost je v umetniški viziji režiserja Barda Bir-da (The Iron Giant, Simpsonovi), kije za film napisal tudi izvirni scenarij. Pridružili so se mu priznani igralci, ki so s svojimi glasovi vdihnili humor, dramo in čustveno globino v filmske like, ki so po pravilu te zvrsti "večji od življenja samega". Po nizu uspešnic Neverjetni Animirani celovečerni film Neverjetni (film je sinhroniziran v slovenščino) je otrok neverjetne skupine ustvarjalcev, katerih z oskarji nagrajene stvaritve od Pošasti iz omare do Reševanja malega Nema pozna nešteto mladih in malo manj mladih po vsem svetu. Vodil jih je režiser in pisec scenarija Brad Bird, pionir studia za animacijo Pixar in eden najplodnejših ustvarjalcev ra- Mlad režiser želi posneti film o dveh prijateljih, ki sta skupaj odraščala v strogi katoliški šoli. Scenarij v njem zbudi otroške spomine in na dan privrejo že pozab- Slaba vzgoja Madrid, 1980. Enrique Goded, časopisju išče zgodbo za svoj četrti gov nekdanji sošolec Ignacio Rodrí-č k ' t" 27-letni režiser, ki je kljub svoji mla- film. Medtem ga obišče privlačen bra- guez. Enrique se dobro spominja dosti režiral že tri velike uspešnice, v dat mladenič, ki se predstavi kot nje- imena, vendar njegovih lastnosti ne @ Demokracija • 50/2004 film m t K V 1 -i ê £ • > ' r* čunalniške animacije. Njegov svet je tako bogat, kompleksen in ustvarjalno "živ", da so tudi filmi, ki jih ustvari, neverjetno človeški. V Neverjetnih, najbolj kompleksnem računalniško animiranem filmu doslej, pa se avtorji vendarle opirajo za temelje filmske pripovedi: prikaz in razvoj osebnostnih značilnosti likov, scenografijo in zasnovo produkcije, kamero, kostume, posebne učinke, glasbo in splošni videz, ob tem pa so sleherno področje razvijali do nove stopnje znotraj zvrsti z namenom, da bi ustvarili film, ki bi presegel vse prejšnje. Scenarist in režiser Bird priznava, da je v času, ko je zasnoval zgodbo za film, postal no-vopečeni očka in daje to nedvomno precej vplivalo nanj, zlasti razmišljanje o tem, kako lahko en človek s svojimi sanjami vpliva in poveže celotno družino. Preprosta in morda boleča je resnica, da Parro-va družina ne živi nič drugače kot mi vsi - spopada se z malenkostnimi težavami vsakdanjika, kakršne so zoprni in gospodovalni šefi, gneča v prometu in drugi manjši nesporazumi, ki nemalokrat brez potrebe izbruhnejo v pretiranih razsežnostih. Toda njihovo življenje je vendarle malce bolj neverjetno od drugih. prepozna v mladem obiskovalcu. Ignacio mu je prinesel kratko zgodbo z naslovom "Obisk", ki bi jo lahko uporabil za svoj naslednji film. Zgodba obravnava njuno otroštvo, ki sta ga preživela v šoli, težave z duhovniki, zlasti z ravnateljem, zatiranje, nogomet, hi-navščino, pokvarjenost, trpinčenje, solopetje Ignacia v latinščini itd. V kratki zgodbi se te tri ključne osebe (Enrique, Ignacio, oče Mano- lo) srečajo mnogo let kasneje, ko sta fanta že odrasla. Še vedno mladi Enrique je postal zagrenjen družinski človek. Oče Manolo je zapustil kongregacijo, Ignacio pa je postal Zahara, z drogami zasvojen trans-vestit, ki pooseblja Saro Montiel (gejevska ikona, nekakšna španska različica igralke Mae West iz 60. in 70. let) in je član varietejskega društva. Monika Maljevič ■■■LA MALA EDUCACION Režija: Pedro Almodovar Scenarij: Pedro Almodovar Igrajo: Gael Garcia Bernai, Fele Martinez, Daniel Gimenez Cacho Premiera: 9.12. 2004 Distribucija: Cinemania Group na kratko Izmišljena pošast Godzilla, kultni lik japonskega filma, je za 50. rojstni dan dobila zvezdo na legendarnem hollywoodskem Pločniku slavnih. Po podatkih prirediteljev je Godzillina 2271. zvezda na slavnem bulvarju, kjer sta v soseščini imeni Marilyn Monroe in Grete Garbo. S slovesnostjo so hkrati zaznamovali novo nadaljevanje filma o tej pošasti - Godzilla Final Wars. "Godzilla bi se morala zahvaliti za zgodovinsko zvezdo, vendar žal ne govori angleško," je ob tej priložnosti dejal producent filma Šogo Tomijama. Že 29. film iz serije, ki so jo začeli snemati leta 1954, pripoveduje o krvavih vojnah med pošastmi v New Yorku, Parizu, Šanghaju in Sydneyju. Mit o Godzilli je nastal v obdobju velikega strahu pred jedrsko bombo, ko so ZDA na otoku Bikini preizkusile atomsko bombo. Dosegel je uspeh na Japonskem in v svetu, saj je privabil več kot 98 milijonov gledalcev. V72. letu starosti je v Los Angelesu umrl igralec John D. Barry-more, oče igralke Drew Barrymore. "Bil je dober človek. Prosim, nasmehnite se, kadar pomislite nanj," je v sporočilu zapisala 29-letna Drew Barrymore. John D. Barrymore se je rodil leta 1932 na Beverly Hills. Pripadal je igralski dinastiji: oče John Barrymore je bil slaven gledališki in filmski režiser, stric Lionel Barrymore in teta Ethel Barrymore sta bila igralca, prav tako mati Dolores Costello in ded Maurice Costello. Starejša polsestra, igralka Diana Barrymore, je svoje burno življenje popisala v knjigi Too Much, Too Soon, umrla pa je leta 1960, stara 38 let. John D. Barrymore je v 50. nastopil v filmih, kot so The Sundowners, High Lonesome, Quebec, The Big Night, Thunderbirds in While the City Sleeps. Drew je o očetu pisala v memoarski knjigi Little Girl Lost, kjer ga je opisala kot važiča, ki je grozil hčeri in nekdanji ženi ter zahteval le denar. Barrymore je imel tudi sina Johna Barrymorea III. Na svojem domu na Bahamih je umrl 84-letni pisatelj Arthur Ha-iley, avtor največjih knjižnih uspešnic, ki je like za svoja dela jemal iz vsakdanjega življenja, nato pa jih izpostavljal neobičajnim in težkim preizkušnjam. Hailey je bil izjemno spreten pri spreminjanju vsakdanjosti v srhljive zgodbe, raje je pisal o poslovnežih in zdravnikih kot denimo o vampirjih in vohunih. V romanu Letališče (Airport) iz leta 1968 poslovnež Mel Bakersfield naleti na težave, ko se na letalo vkrca nor atentator. Like iz tega romana so kasneje prenesli na veliko platno in v filmu je Burt Lancaster upodobil Bakersfielda, Dean Martin pa po-ženščenega pilota. Druge Haileyjeve knjige, po katerih so prav tako posneli filme, so Hotel, Wheels, The Moneychangers in Strong Medicine. Leta 1980 so posneli film Airplane! po Haileyjevi televizijski drami Flight Into Danger. Nad snemanjem filma ni imel nobenega nadzora, ker so bile avtorske pravice že poprej prodane, vendar mu je bil film zelo všeč. Andre 3000 in Big Boi,bolj zanakothip-hop dvojica Outkast, sta uspešno končala snemanje filma in dveh albumov. Film, naslovljen z My Life in Idlewild, je napisal dolgoletni režiser Outkastovih spo-tov Bryan Barber, poleg dvojice pa v filmu igrajo še poklicni igralci Ving Rhames, Paula Jai Parker, Terrence Howard in Malinda Williams. "O filmu vam ne smem zaupati veliko, edino to, da govori o dveh zgodbah, ki se odvijata sočasno, in sicer v času prohibicije v Ameriki na jugu države," je dejal Big Boi in dodal: "Dreova zgodba je bolj ljubezenska, moja pa bolj nora, divja" Eden izmed novih albumov je soundtrack omenjenega filma, medtem ko je drugi album standardni. Ta čas poteka tudi iskanje gostov za album, med njimi pa bi lahko bile Anita Baker, Sade in Kate Bush. Demokracija • Četrtek. 9. decembra 2004 o tv program Kanal A 10.12.2004 Slovenija 1 a 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.25 9.50 10.00 10.15 10.50 11.30 11.55 12.25 13.00 13.30 13.30 14.00 15.05 15.55 16.30 16.50 17.15 17.40 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 22.50 0.05 0.05 1.00 1.20 2.15 3.40 4.50 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) BUBA GUBA: UMIVA|MO SE, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA, 1/10 BOŽIČNE ZGODBICE: DVANA|ST BOŽIČNIH DNI, RISANA NANIZANKA, 3/4 RISANKA SKIP IN SK1T, RISANA NANIZANKA, 23/26 NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE ŠTAFETA MLADOSTI 24. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 3/4 RESNIČNA RESNIČNOST FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 8/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN SVETO IN SVET: SVETO PISMO MED ZNANOSTJO IN VERO VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) POTEPANJA: OPAZOVALCI PTIC, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 5/10 (VPS 16.50) IZ POPOTNE TORBE: GLASBA (VPS 17.15) ZGODBA O BOŽIČKU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 10/24 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.00) ZGODBA O BOŽIČKU, FRANCOSKA DOKUMENTARNA ODDAJA ŠPANKA AVSTRALSKI FILM ^ POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 20. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, pon. ameriške naniz. 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 1. sezona, 21. del am. naniz. 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 34. del am. nad. 14.45 Vsi moji otroci, 189. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 1&05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 17. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Žene nogometašev, 1. sezona, 7. del angleške nadaljevanke 21.00 Romantični film: Skrivna afera, ameriški film 22.35 Osem glav v torbi, angleško-ameriški film ^ 10.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, novi Zakon o prekrških 11.00 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 Kako preživeti dan, akcija RKS, pon 12.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 13.00 Koncert Tanje Zupan Zaje, 1 del, pon 14.00 Glasbeni mozaik 17.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 17.30 Sijaj, pon 18.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.45 Z glavo na zabavo 19.00 Kulturne drobtinice, Šentjakobsko gledališče in predstava R.U.R., pon 19.30 V harmoniji z naravo, pon 20.00 Koncert Tanje Zupan Zaje, 2 del, prvič 21.00 Resnice o vinu, otrok sončnega boga, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Štiri tačke, oddajao hišnih ljubljencih, pon 23.00 Trenja POP TV 00.20 Glasbeni mozaik 11.55 Pop TV PCF» 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Rubi ponovitev 67. dela mehiške nadaljevanke 9.10 Klon, ponovitev 173. dela brazilske nadaljevanke 10.00 TV prodaja 10.30 Zrelo srce, ponovitev 38. dela mehiške nadaljevanke 11.20 Vrtnarjeva hči, ponovitev 101. dela mehiške nadaljevanke 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 102. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 39. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 174. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 68. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20^00 Veseli december, slovenska zabavna oddaja 20.55 Akcija: Skrivnost ulice Arlington, ameriški film 23.05 Vroče mesto, 1. sezona, 13. del am. naniz. 0.00 XXL premiere 0.05 Nema priča, koprodukcijski film ^ 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama TevePika 6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA 9.35 MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYOT" ALATT 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 15.05 TV PRODAJA 15.50 VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV 16.25 DUNAJ: EP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, PRENOS (VPS 16.25) 18.30 ANTONIA, NEMŠKA NADALJEVANKA, 1.DEL, PONOVITEV (VPS 18.30) 20.05 PIRAMIDA - PREK MEJA DOMIŠLJIJE, ANGLEŠKA DOKUMENT. ODDAJA (VPS 20.05) 21.00 CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST: SLOVAŠKA (VPS 21.00) 21.25 SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 14/15 ^ 21.55 VABA, AMERIŠKI FILM (VPS 22.05) ^ 23.35 SLOVENSKA |AZZ SCENA - OB 100-LETNICI RO|STVA COUNTA BASIEJA: BIG BAND RTV SLOVENIJA IN BOB MINTZER (VPS 23.40) 0.20 PLES S HUDIČEM, NEMŠKA NADALJEVANKA, 1/2, PONOVITEV (VPS 00.25) 1.50 INFOKANAL 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizlrana risana serija 10.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni Sov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 330. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 28. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Čarovnije, 12. del italijanske serije 14.30 To sem jaz, resničnostni Sov 14.45 Kung Fu nogomet, Hong Kong - akcijska komedija, 2001 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni Sov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 331. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 29. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni Sov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 16. del italijanske serije 21.00 HočeS, nočeš, razvedrilna oddaja 21.45 To sem jaz, resničnostni Sov 2Ž00 Okrožje Columbia, 6. del ameriške nanizanke 23.00 Reporter X 00.15 TV prodaja Prva TV B DE sobota, Slovenija 1 6.20 6.20 6.30 7.00 7.35 8.30 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.15 13.45 15.30 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.50 18.20 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.40 21.40 22.05 22.40 23.35 23.35 1.40 2.10 2.50 3.10 3.35 4.05 5.30 5.50 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE MALE SIVE CELICE, KVIZ KINO KEKEC: HEIDI, AVSTRIJSKI FILM (VPS 08.30) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: KRIŽI IN TEŽAVE, TV NANIZANKA, 11/15, PONOVITEV POJMO V DEŽJU, AMERIŠKI FILM (VPS 13.45) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.50) OZARE (VPS 17.15) SPREHOD Z DINOZAVRSKIMI ORJAKI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 2/3 (VPS 17.20) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 17.50) NIK IN NINA, RISANKA (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: HČERKI, TV NANIZANKA, 12/15 (VPS 20.00) HRI BAR (VPS 20.35) PRVI IN DRUGI (VPS 21.35) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 10/ 13 (VPS 22.35) NOČNI IZBOR V PASTI, AMERIŠKI FILM (VPS 23.30) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE DNEVNIK, VREME, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.45) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR SPREHOD Z DINOZAVRSKIMI ORJAKI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 2/3 JUŽNI KRIŽ, ARGENTINSKA DRAMA PRVI IN DRUGI INFOKANAL 16.25 18.50 19.30 19.55 21.30 22.25 0.25 2.25 4.00 a Slovenija 2 9.00 Poslovni studio, dnevno informat. oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 TEDENSKI IZBOR 8.30 MOSTOVI - HIDAK 9.00 DOBRODELNI MIKLAVŽEV KONCERT 2004 10.25 VAL D'ISERE: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), PRENOS (VPS 10.25) ALTENMARKT: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SUPERVELESLALOM (Ž), PRENOS (VPS 11.55) HARRACHOV: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 13.40) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH TEKIH: ZASLEDOVALNO (M IN Ž), POSNETEK IZ VAL DI FIEMMA (VPS 15.30) DUNAJ: EP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, PRENOS (VPS 16.25) KOŠARKA NBA ACTION (VPS 18.45) SKOZI ČAS (VPS 18.50) ZALAEGERSZEG: EP V ROKOMETU (Ž), SLOVENIJA - SRBIJA IN ČRNA GORA, PRENOS (VPS 19.55) HIŠA ISKER, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/3 (VPS 21.35) KONČNA ANALIZA, AM. FILM (VPS 22.30) SOBOTNA NOČ (VPS 00.30) PLES S HUDIČEM, NEMŠKA NADALJEVANKA, 2„ ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 02.30) INFOKANAL Kanal A 11.12.2004 8.50 TV prodaja 9.20 Vsi moji otroci, pon. 185. dela am. nad. 10.10 Vsi moji otroci, pon. 186. dela am. nad. 11.00 Vsi moji otroci, pon. 187. dela am. nad. 11.50 Vsi moji otroci, pon. 188. dela am. nad. 12.40 Vsi moji otroci, pon. 189. dela am. nad. 13.30 Goodyear liga, oddaja 14.00 Dannyjeve zvezde, v živo 15.00 Parada navihancev, zabavna oddaja 15.55 Izganjalka vampirjev, 7. sezona, 6. del ameriške nanizanke 16.50 Goodyear liga, Union Olimpija : Zadar, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Kriminalka: MacGyver: Sled pogube, ameriški film 21.40 Prevarantski partnerji, dokument, oddaja ^ 22.35 Osumljen, angleški film 0.25 Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Ogijeva druščina, risana serija 8.10 Najlepše pravljice bratov Grimm, sinhronizirani risani film 8.35 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.45 Tom in Jerry, risana serija 8.55 Rudijevo moštvo sinhronizirana risana serija 9.20 Bobek in Cirilsinhronizirana risana serija 9.40 Sandokan, sinhronizirani risani film 11.00 Galidor - varuh na vesoljski meji, 10. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 4. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Naša vojna, kanadski film 14.50 Arktična tragedija, dokumentarna oddaja 16.00 Čuvaji raja, dokumentarna oddaja 17.10 24UR-vreme 17.15 Indijanec v omari, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Nemirna srca, ameriški film 22.20 Konec afere, angleško-ameriški film 0.10 Striptizete, dokumentarna serija ^ 0.40 24UR, ponovitev 1.40 Nočna panorama TevePika EE 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Yu-Gi-Oh, risana serija 11.45 Navigator 12.15 Automobille 12.45 Štiri tačke 13.15 Čarovnije, 16. del italijanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Poljubi ali umri, angleška komedija, 2000 16.15 Leteči štart, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni šov © Demokracija • 50/2004 tv program 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 22.50 20.00 Čarovnije, 17. del italijanske serije 23.20 21.00 To sem jaz, resničnostni Sov 22.00 Ljubezenska ukana, angleška romantična 1.00 komedija, 2001 1.00 23.50 Reporter X 1.40 00.20 TV prodaja 2.05 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) SKUPNA POSTELJA IN MIZA, FRANCOSKI FILM (VPS 23.20) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA Prva TV Q Q0 Slovenija 2 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 10.00 Rad igram nogomet, pon 10.30 Koncert Tanje Zupan Zaje, 1 del, pon 11.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 12.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, novi Zakon o prekrških 13.00 V družbi z ISA.IT, pon 13.15 Glasbeni mozaik 14.30 Drom pot, oddaja o Romih, 11 del, prvič 15.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC Pomurka 17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, pon 18.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.30 IDOL 2004,10 del, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 21.00 Sijaj, pon 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik nedelja, 12.12.2004 Slovenija 1 J I0 ŽIV ŽAV: BINE: DIRIGENT, LUTK0VN04GRANA NANIZANKA, 11/14; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 13/14; ZVONČKI, RISANI FILM (VPS 07.30) !5 O ŽIVALIH IN LjUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV 9.50 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI (VPS 09.55) 10.20 POMAGAJMO SI, ODDA|ATV KOPER CAPODISTRIA (VPS 10.25) 10.50 OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 6„ ZADNJI DEI (VPS 11.00) 11.20 OZARE, PONOVITEV 11.25 OBZORJA DUHA (VPS 11.30) 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA (VPS 12.00) 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) 13.10 VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) 14.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) 14.15 MALI DEMONI 14.20 POLDNEVNIK 14.30 ČLOVEŠKI FAKTOR 14.35 GLAS LJUDSTVA 14.40 NEDELJSKO OKO 14.50 PREDMET POŽELENJA 15.05 PLANETV: I AN WRIGHT V ŽIVO 15.45 ŠPORT & PREMIERE LEAGUE 15.55 ŠPORT NA DANAŠNJI DAN 16.00 PET MINUT SLAVE 16.05 WHOOPI, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 12. EPIZODA 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) 16.50 LORELLA 17.15 ŽIVE LEGENDE 17.20 GLASBENI DVOBOI 17.40 NOČNA MORA 17.50 ARENA 18.10 VROČE 18.15 DRUŽABNA KRONIKA 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ZRCALO TEDNA 19.40 VREME 19.45 ŠPORT 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.50 NA ODRU NE IGRAM, AMPAK ŽIVIM, PORTRET POLONE VETRIH (VPS 21.50) 6.30 INFOKANAL 8.00 TV PRODAJA 8.30 Z 2. MEDNARODNEGA TEKMOVANJA PIHALNIH ORKESTROV: PIHALNI ORKESTER KOPER, POSNETEK KONCERTA IZ VELEN|A, 2/ 3 (VPS 08.30) MLADI VIRTUOZI: KONCERT PRVONAGRAJENCEV 33. TEKMOVANJA MLADIH SLOVENSKIH GLASBENIKOV, 6., ZADNJI DEL (VPS 09.00) ALTENMARKT: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČAN|U, SLALOM (Ž), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.25) VAL D'ISERE: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 09.55) TV PRODAJA ALTENMARKT: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 11.55) VAL D'ISERE: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 12.40) HARRACHOV: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH, PRENOS (VPS 13.40) MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 15.30) SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH TEKIH: ŠTAFETE (M IN Ž), POSNETEK IZ VAL Dl FIEMMA (VPS 18.50) DUNAJ: EP V PLAVANJU V KRATKIH BAZENIH, PRENOS (VPS 16.25) SZEGED: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU, POVRATNA TEKMA OSMINE FINALA, PICK SZEGED - CELJE PIVOVARNA LAŠKO, PRENOS (VPS 18.55) ZALAEGERSZEG: EP V ROKOMETU (Ž), SLOVENIJA - HRVAŠKA VKL|UČITEV V PRENOS (VPS 19.55) PEŠČICA IZBRANIH, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 4/10 (VPS 21.35) ROIENI ZA OGNJEVITOST, ZVEZDE AMERIŠKEGA BALETNEGA GLEDALIŠČA (VPS 22.35) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 14/15, PON. INFOKANAL 8.55 9.25 9.55 11.00 11.55 1Z40 13.40 15.30 16.00 16.25 18.55 20.30 21.30 22.30 23.25 23.50 Kanal A 9.20 9.50 11.30 12.20 13.10 14.00 15.00 15.50 17.30 18.00 20.00 21.45 22.40 TV prodaja Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 30. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 31. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 32. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 33. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 4. sezona, ponovitev 34. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, gost Mirko Zamernik NaSi Športniki, zabavna oddaja Mladi Indiana Jones: Bluesovska skrivnost, ameriški film Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka E+ Družinski film: Ona je prava, ameriški film Odvetnik z ulice, 3. sezona, 16. del ameriške nanizanke Goodyear liga, Crvena zvezda : Pivovarna LaSko, posnetek košarke Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV 9.20 Bobek in Cirili, sinhronizirana risana serija 9.40 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 10.05 Trije mušketerji, sinhronizirani risani film 11.00 Galidor - varuh na vesoljski meji, 11. del mladinske nanizanke 11.30 Oliver in njegovi, 2. sezona, 5. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Mestece za vedno, 1. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 14.00 Močno zdravilo, 4. sezona, 1. del am. naniz. 14.50 Najstnikova smrt, ameriški film 16.35 Cagney in Lacey: Umor na postajieiling, ameriški film 18.15 24UR - vreme 18.20 1, 2, 3, kuhajmo!, dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.45 Športna scena 22.45 Spice Girls, angleški film 0.30 24UR, ponovitev 1.30 Nočna panorama TevePika CE 06.05 TV prodaja 06.20 The Best Of 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 The Best Of 08.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 08.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 09.00 Nedeljsko otroško dopoldne, kontaktna oddaja 11.00 To sem jaz, resničnostni Sov 11.15 Mrtev si, ameriški triler, 1999 13.00 Čarovnije, 17. del italijanske serije 14.00 To sem jaz, resničnostni Sov 14.15 Supernova MTS, ponovitev 16.30 Hočeš, nočeš, ponovitev 17.15 To sem jaz, resničnostni Sov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 24. del bosanske serije 20.30 OBN Story Supernova MT 23.30 To sem jaz, resničnostni Sov 00.15 TV prodaja 9.20 BINE: DIRIGENT, LUTKOVNO-IGRANA NANIZANKA ZA OTROKE, 11/14 POTEPANJA: OPAZOVALCI PTIC, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 5/10 ODDAJA ZA OTROKE SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA 13.45 NEKA| MINUT ZA DOMAČO GLASBO 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER CAPODISTRIA VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: PLATNO (VPS 16.50) 17.00 PEPI VSE VE: O FOTOGRAFIJI, POUČNO ZABAVNA ODDAJA (VPS 17.05) TELIČKI, ŽREBIČKI, KOZLIČKI, PRAŠIČKI..., FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA (VPS 17.35) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 9/ 12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) 21.25 OPUS (VPS 21.25) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) CVET MLADOSTI, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 1/4 (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: HČERKI, ¡¡mM TV NANIZANKA, 12/15 1.05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT TELIČKI, ŽREBIČKI, KOZLIČKI, PRAŠIČKI.... FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA IZZIVI OPUS KONČNA ANALIZA, AMERIŠKI FILM 9.40 10.05 10.35 12.25 13.00 13.15 13.15 15.00 15.55 16.30 16.50 17.30 18.20 18.30 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.50 0.30 0.30 2.25 3.20 3.50 4.15 Prva TV B BB Slovenija 2 PCP 7.30 8.00 8.00 8.10 8.35 8.45 8.55 9.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu, prvič 1230 V harmoniji z naravo, pon 13.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 13.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 14.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.30 V družbi z ISA.IT 14.45 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, novi Zakon o prekrških 17.00 Kako preživeti dan, akcija RKS, pon 17.30 Koncert Tanje Zupan Zaje, 2 del, pon 18.30 Resnice o vinu, otrok sončnega boga, pon 19.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Uživajmo manj maščob, pon 19.30 Rad igram nogomet, pon 20.00 IDOL 2004,11 del, v živo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC Pomurka 00.00 TV dražba z Mariom 01.00 Glasbeni mozaik ponedeljek, 13.12.2004 Slovenija 1_[J 6.30 9.05 9.35 10.00 10.20 10.55 14.50 16.15 16.45 18.05 19.50 20.00 21.00 22.00 22.30 23.00 INFOKANAL PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA (VPS 09.05) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV SESTRIERES: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU SLALOM (M), PRENOS 1. VOŽNJE (VPS 14.50) TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL SESTRIERES: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), PRENOS 2. VOŽNJE (VPS 18.05) SKOZI ČAS (VPS 19.50) KONČNICA (VPS 20.05) STUDIO CITY (VPS 21.00) ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 INFOKANAL Kanal A TV prodaja Ringa-Raja: 6.25 TEDENSKI IZBOR Ogijeva druščina, risana serija 6.25 UTRIP Najlepše pravljice bratov Grimm, 6.40 ZRCALO TEDNA sinhronizirani risani film 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.00 POROČILA (VPS 09.00) Tom in Jerry, risana serija 9.05 TEDENSKI IZBOR Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.05 IZ POPOTNE TORBE: GLASBA 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 1. sezona, ponovitev 21. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 1130 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 1. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 35. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 190. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 1730 Jimova družina, 3. sezona, 18. del ti ameriške humoristične nanizanke // Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 tv program 18.00 20.00 21.55 22.25 23.25 Hladnokrvno, ameriško-nemški film ^ Vsi županovi možje, 6. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke Pa me ustreli!, 7. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja 5. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV PCP» ■TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 68. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 174. dela brazilske nadaljevanke 10.30 TV prodaja 11,00 Zrelo srce, ponovitev 39. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 102. dela mehiške nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hčio, 103. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 40. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 175. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 69. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sedma nebesa, 8. sezona, 14. del ameriške nanizanke 20.55 Urgenca, 10. sezona, 14. del ameriške nanizanke 21.50 Zgodba o jackie, ameriška nadaljevanka, 2/6 22.45 XXL premiere 22.50 Naša sodnica, 2. sezona, 2. del am. nanizanke 23.45 Ponovljena tragedija, ameriški film 1.30 24UR, ponovitev 2.30 Nočna panorama 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, pon 18,30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, Šentjakobsko gledališče in predstava R.U.R., pon 19.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik torek, 14.12.2004 TevePika EE 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Čarovnik iz Oza, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 331. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 29. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 24. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 15.30 Okrožje Columbia, 6. del ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 332. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 30. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 25. del bosanske serije 20.45 Mularija - Derbi, 3. del srbske serije, 2003 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Urška šov 23,00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja Prva TV 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 10.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu, pon 11.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 11.30 Do zdravja tudi tako, gost: josip Pernar, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 13.00 Resnice o vinu, otrok sončnega boga, pon 13.30 Trenja POP TV, pon 14.45 Z glavo na zabavo, pon 15.00 V družbi z ISA.IT 15.15 Glasbeni mozaik 17.00 Rad igram nogomet, pon 17.30 Do zdravja tudi tako, gost: studio Ank, prvič Slovenija 1 a S QB 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.40 10.00 10.25 11.15 12.15 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.10 17.35 18.05 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.35 22.00 22.50 23.40 1.05 1.05 2.00 2.20 2.50 3.20 3.40 5.15 Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 16.10 TV PRODAJA 16.55 TEDENSKI IZBOR 16.55 ŠTUDENTSKA 17.25 STUDIO CITY 18.25 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 19.00 SKOZI ČAS (VPS 18.55) 19.10 HIŠA ISKER, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 1/3, PONOVITEV 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/24 (VPS 20.05) 20.25 AMERIŠKI FILM: GENERACIJA FILMSKE ŠOLE, AMERIŠKA DOKUMENT. ODDAJA (VPS 20.30) 21.30 PRAH, MAKEDONSKI FILM (VPS 21.30) 23.30 VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.25) ^ 0.00 INFOKANAL Kanal A TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09,00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: PLATNO ŽELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 20/26 PEPI VSE VE: O FOTOGRAFIJI, POUČNO ZABAVNA ODDAJA SPREHODI V NARAVO TELIČKI, ŽREBIČKI, KOZLIČKI, PRAŠIČKI..., FRANCOSKA POLJUDNOZNANSTVENA ODDAJA HRI-BAR ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OPUS IZZIVI NA ODRU NE IGRAM, AMPAK ŽIVIM, PORTRET POLONE VETRIH ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 9/ 12, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ZLATKO ZAKLADKO: NIEDERLOV HRAST IN REGRATOVA SOLATA (VPS 16.50) KNJIGA MENE BRIGA - YANN MARTEL: PI|EVO ŽIVLJENJE, PONOVITEV (VPS 17.10) UTRINKI IZ TEKSTILNE DEDIŠČINE, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.40) PRISLUHNIMO TIŠINI (VPS 18.10) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT POGOVOR S STRANKAMI (VPS 20.00) BIL SEM KOT KRALJ, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 21.40) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) VOJNA Z MAMILI, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) POSILSTVO, ČEŠKA DRAMA (VPS 23.45) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) UTRINKI IZ TEKSTILNE DEDIŠČINE, DOKUMENTARNA ODDAJA PRISLUHNIMO TIŠINI BIL SEM KOT KRALJ, DOKUMENTARNA ODDAJA POGOVOR S STRANKAMI INFOKANAL 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 2. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 2. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 36. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 191. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Akcija: Levji brlog, ameriško-madžarski film ^ 22.00 Vsi županovi možje, 6. sezona, 6, de! ameriške humoristične nanizanke 22.30 Pa me ustrelil, 7. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Radijska postaja, 5. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV 7.55 8.45 10.30 11.00 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 1.25 2.25 TevePika 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Čarovnik iz Oza, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 332. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 30. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 25. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov_ 14.30 Urška šov, ponovitev 15.30 Mularija, 3. del srbske serije 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.30 Sto izložb, sto strasti, 333. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 31. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 26. del bosanske serije 20.45 Leteči štart, razvedrilna oddaja 21.45 To sem jaz, resničnostni šov 22.00 Agencija, 7. del 2. sezone ameriške nanizanke, 2002 23.00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja PO? Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Rubi, ponovitev 69. dela mehiške nadaljevanke Klon, ponovitev 175. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Zrelo srce, ponovitev 40. dela mehiške nadaljevanke Vrtnarjeva hči, ponovitev 103. dela mehiške nadaljevanke Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 14. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 104. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 41. del mehiške nadaljevanke Klon, 176. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 70. del mehiške nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Boleče skrivnosti, ameriški film XXL premiere Naša sodnica, 2. sezona, 3. del ameriške nanizanke Moj hobi je ubijanje, ameriški film 24UR, ponovitev Nočna panorama Prva TV Q ras 9.00 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 9.30 Sijaj, pon 10.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 10.30 Resnice o vinu, otrok sončnega boga, pon 11.00 IDOL 2004, pon 12.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu, pon 13.30 Zrela leta z Melanijo Ster, pon 14.00 Glasbeni mozaik 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, ABC Pomurka 17.00 Kulturne drobtinice, 7. festival slovenskega filma in 15. LIFE, prvič 17.30 Rad igram nogomet, prvič 18.00 V harmoniji z naravo, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja 21.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, kontaktne leče, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 23.00 Naša mala klinika, slovenska nanizanka 00.00 V družbi z ISA.IT 00.15 Glasbeni mozaik sreda, 15J12004 Slovenija 1 EE 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 TELEBAJSKI, OTROŠKA NANIZANKA, 16/45 9.25 RISANKA 9.35 MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 26., ZADNJA EPIZODA 10.00 ZLATKO ZAKLADKO: NIEDERLOV HRAST IN REGRATOVA SOLATA 10.20 KNJIGA MENE BRIGA - YANN MARTEL: PIJEVO ŽIVLJENJE 10.45 UTRINKI IZ TEKSTILNE DEDIŠČINE, DOKUMENTARNA ODDAJA 11.15 PRISLUHNIMO TIŠINI 11.45 IZVIR(N)I, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI 12.15 POMAGAJMO SI, ODDAJA TV KOPER-CAPODISTRIA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 13.50 SPREHOD Z DINOZAVRSKIMI ORJAKI, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANST. SERI|A, 2/3 14.20 POGOVOR S STRANKAMI 15.55 MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POD KLOBUKOM (VPS 16.50) 17.25 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 32/39 (VPS 17.25) 17.45 BARVE JESENI (VPS 17.45) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 SEDMI PEČAT: VZHOD-ZAHOD, FRANCOSKO- RUSKI FILM (VPS 20.00) 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.05)_ © Demokracija • 50/2004 tv program 23.05 PORTRET FRANA ŽIŽKA (VPS 23.05) 0.55 NOČNI IZBOR 0.55 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT I.50 DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 01.50) 2.10 BARVE JESENt 3.05 CANTERBURY|SKE ZGODBE, ITALIJANSKI FILM (VPS 03.05) ^ 4.50 INFOKANAL Slovenija 2_2 6.30 INFOKANAL 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 CITY FOLK, L|UDJE EVROPSKIH MEST: SLOVAŠKA 9.30 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA ■ BARANGOLjSOK 10.00 OTROŠKI INFOKANAL II.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 14.45 TV PRODAJA 15.30 TEDENSKI IZBOR 15.30 AMERIŠKI FILM: GENERACIJA FILMSKE ŠOLE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 16.25 PIRAMIDA - PREK MEJA DOMIŠLJIJE, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA 17.20 VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ 17.50 SKOZI ČAS (VPS 18.50) 18.05 ATENE: EVROLIGA V KOŠARKI, AEK ■ UNION OLIMPIJA, PRENOS (VPS 19.05) 20.00 KOŠARKA NBA: CLEVELAND - SAN ANTONIO, POSNETEK (VPS 20.00) 22.00 SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH TEKIH: SPRINT (M IN Ž) EKIPNO, POSNETEK IZ ASSIAGA (VPS 21.00) 23.00 VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 22.00) ^ 23.30 INFOKANAL Kanal A_^ 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 2. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 3. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 4. sezona, 37. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 192. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 23. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 3. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Popolna preobrazba, ameriška dokumentarna oddaja 21.40 Vsi županovi možje, 6. sezona, 7. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Pa me ustreli!, 7. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 22.40 Radijska postaja, 5. sezona 16. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja Pop TV PCp 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 70. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 176. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 41. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 104. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 105. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 42. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 177. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 71. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: _Sin je priča, ameriški film_ 21.50 Na kraju zločina, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke 22.45 XXL premiere 22.50 Naša sodnica, 2. sezona, 4. del ameriške nanizanke 23.45 Izsiljevanje, ameriški film 1.35 24UR, ponovitev 2.35 Nočna panorama TevePika 1 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Čarovnik iz Oza, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 333. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 31. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 26. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Leteči Start, ponovitev 15.30 Agencija, 7. del 2. sezone ameriške nanizanke 16.30 Tri v vrsto 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 334. del italijanske telenovele 18.00 Dvom, 32. del mehiške telenovele, 2002 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Črna kronika, 27. del bosanske serije 20.45 Supernova MTS 23.00 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja Prva TV B B0 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 10.00 Štiri tačke, oddajao hišnih ljubljencih, pon 10.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija, pon 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu, pon 12.00 Koncert Tanje Zupan Zaje, 2 del, pon 13.00 Rad igram nogomet, pon 13.30 Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon 14.30 Glasbeni mozaik 16.45 V družbi z ISA.IT 17.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič 19.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, kontaktne leče, pon 20.00 ABCD, svet avtomobilizma, prvič 20,30 Sijaj, prvič 21.00 Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na prehrano in prebavo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Preverjeno POP TV 00.00 Glasbeni mozaik « c :etrtek, 16.12.2004 Slovenija 1 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VOLKOVI, ČAROVNICE IN VELIKANI, RISANA NANIZANKA, 32/39 9.15 RISANKA 9.20 POD KLOBUKOM 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.35 BARVE JESENI 11.30 OD SRCA, AVSTRALSKA POLJUDNOZNANST. SERIJA, 6, ZADNJI DEL 11.55 ISKANJE POPOLNEGA MESTA, PORTRET EDVARDA RAVNIKARJA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 SPET DOMA, PONOVITEV 15.00 VOJNA Z MAMILI, NEMŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI ■ HIDAK: KANAPE • KANAP... (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) 17.25 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.25) 18.05 ZENIT (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA- ANDREJ E. SKUBIC: NORIŠNICA (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 GLASBENI VEČER: ORKESTER SLOVENSKE VO|SKE IN MILIVOJ ŠURBEK, POSNETEK KONCERTA IZ CANKARJEVEGA DOMA 2004 (VPS 22.50) 0.00 NOČNI IZBOR 0.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 0.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 00.55) 1.15 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA 1.55 ZENIT 2.25 TEDNIK 3.20 OSMI DAN 3.50 SPET DOMA 5.35 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 INFOKANAL 9.05 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 MOSTOVI • HIDAK, PONOVITEV 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 17.00 TV PRODAJA 17.45 VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ 18.15 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.30 FILM, PONOVITEV 20.00 P. 1. ČAJKOVSKI: LABODJE |EZERO, POSNETEK BALETA ŠVEDSKEGA KRALJEVSKEGA BALETA (VPS 20.00) 22.15 POSEBEN POGLED: EPIDEMIJA, DANSKI ČB FILM (VPS 22.10) 0.00 VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 23.50) 0.30 INFOKANAL Kanal A ^ 8.45 TV prodaja 8.50 Midve z mamo, 2. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Midve z mamo, 2. sezona, 4. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi In nemirni, 4. sezona, 38. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 193. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 2. sezona, 24. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova dru2lna3. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Krimlč: Umori na podeželju: Angel uničenja, angleški film 22.00 Uganke Inšpektorja Lynleyja3. sezona, 1. del angleške nanizanke 23.00 Samo bedaki In konji 7. sezona, 5. del angleške humoristične nanizanke 0.05 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja W Pop TV ra> 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 71. dela mehiške nad. 9.40 Klon, ponovitev 177. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 42. dela mehiške nad. 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 105. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Na kraju zločina, 4. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 106. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 43. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 178. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR - vreme 18.00 Rubi, 72. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Trenja 21.30 Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 16. del ameriške nanizanke 22.10 Alias, 2. sezona, 16. del ameriške nanizanke 23.05 XXL premiere 23.10 Zahodno krilo, 5. sezona, 15. del ameriške nanizanke 0.05 Popoln alibi, ameriški film 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama TevePika m »J 06.35 TV prodaja 06.55 The Best Of 07.10 TV prodaja 07.30 Pokemoni, risana serija 08.00 Tri v vrsto 08.30 Spomin 08.45 TV prodaja 09.15 Spomin 10.00 Pokemoni, sihronizirana risana serija 10.30 Čarovnik iz Oza, risana serija 11.00 To sem jaz, resničnostni šov 11.15 Sto izložb, sto strasti, 334. del italijanske telenovele 11.45 Dvom, 32. del mehiške telenovele 12.45 Adijo pamet, ponovitev 13.30 Črna kronika, 27. del bosanske serije 14.15 To sem jaz, resničnostni šov 14.30 Supernova MTS, ponovitev 16.45 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.15 To sem jaz, resničnostni šov 17.30 Sto izložb, sto strasti, 335. del italijanske telenovele 18,00 Dvom, 33. del mehiške telenovele 18.55 To sem jaz, resničnostni šov 19.10 Adijo pamet, glasbena oddaja 20.00 Čarovnije, 18. del italijanske serije 21.00 To sem jaz, resničnostni šov 21.15 Varne stvari, angleška drama, 2001 ^ 23.20 To sem jaz, resničnostni šov 00.15 TV prodaja Prva TV S QB 9.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 9.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, Erektilna disfunkcija, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Rad igram nogomet, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 ŠKL, šolska košarkarska liga, pon 13.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 13.30 Preverjeno, POP TV, pon 14.30 Glasbeni mozaik 16.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, pon 17.30 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, prvič 18.00 Rokomet - moja igra, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo 19.00 Kulturne drobtinice, 7. festival slovenskega filma in 15. LIFE, pon 19.30 Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na prehrano in prebavo, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, Vzajemci.com 21.00 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 Ekstra magazin 00.00 Glasbeni mozaik Demokracija • Četrtek. 9. decembra 2004 O radijski program RADIO OGNJIŠČE petek sobota 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 1135 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 1^.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17;00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 " Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, Vaša pesem Naš gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan iedelja 05.00 jutranji program 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo dr. Jožef Smej 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sakralna glasba 10.00 Radijska oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 1X05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Slovencem po svetu In domovini 18.00 Prenos biserne maše mariborskega pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Graditelji 24.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 00.30 Sobota ob 21.15 ponedeljek 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna Iskrica 10.30 Poročila, Vaša pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mlčejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanlja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19,45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan torek 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 05.10 Vreme, ceste 19.45 05.30 Poročila 20.00 05.45 Napovednik programa 20.20 06.00 Svetnik dneva 20.30 06.10 Biser za dušo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo 23.00 24.00 04.40 (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 08.00 lezlkovni brevir Kmetijski nasvet J 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 Poročila 05.45 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za dušo 06.30 12.15 Voščilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 07.00 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 , Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14105 Napovednik HHi GV v etru 1430 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan sreda besede z razlago) 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 1100 Zvonjenje 1105 Biser za dušo 1115 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 2100 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan :etrtek 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva 1. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. ■■ Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan Demokracija • 50/2004 športna kolumna Esad Babačič Gripa je huda reč. še hujša je nemoč, ki pride kot posledica neznanja. Popolnoma se strinjam s tistimi, ki so mnenja, da služba za odnose z javnostmi pri našem največjem košarkarskem kolektivu malce pretirava z obveščanjem o bolezenskem stanju svojih igralcev, toda za vse vendarle ni kriv medijski pritisk, ki je prišel naravnost iz garderobe zelenih. Gripa v glavah Ponavadi je zgodba obrnjena, saj je treba za informacije praktično moledovati ali pa jih po domače krasti iz različnih krogov okrog Tivolija. Tokrat se je služba PR izkazala v polnem blesku in zaslepila celo tiste, ki bi morali najbolje videti: zdrave igralce. Pa poglejmo malce podrobneje v bolnišnico pod Rožnikom. Najprej sta na vrsti dva akutna primera: Pavič in Drobnjak, ki jima ne more pomagati nobeno cepivo več. Tolikšnega strahu, kot seje nakopičil v podzavesti teh dveh košarkarjev, ne more odpraviti še tako dober psihiater, in to ne glede na medijski pritisk. Posebej za Paviča velja, da je izgubljen v vesolju že od začetka sezone, tako da ne sodi v zgodbe o preveč poštenem informiranju. Fant je pozabil vse, kar se je kdaj naučil o košarki, tako da bi moral še enkrat vzeti temelje ali pa preprosto oditi v manj stresno okolje. Dejstvo je, da ne more izvesti najpreprostejše akcije, ne da bi se mu kje zataknilo; višek nemoči je pokazal proti Asvelu, ko je deloval kot nekdo, ki ima resno gripo. Tudi Drobnjak se boji vsega, še najbolj pa žoge, ki je v njegovih rokah podobna ogromnemu vročemu krompirju, ki ga je treba čim prej vreči od sebe. Zanimivo je, da ni bil vedno takšen, spomnimo se ga kot borca, ki je tehnične po- manjkljivosti znal nadomestiti z borbenostjo. Zdaj nima ne enega ne drugega. Torej je posredi strah. Ampak od kod izvira ta strah? Vprašanje za milijon tolarjev, na katerega bi morali odgovoriti psihologi. Slabo je, da po vseh teh mesecih ni bilo nič storjeno za boljše počutje obeh igralcev, ki se očitno ne znajdeta v sedanjem kolektivu. Verjamem, da vse skupaj vpliva tudi na Baždari-ča, ki postaja čedalje bolj melanholičen in brezkrven. Njegove zgrešene trojke iz čistih položajev so posledica bazičnega nezadovoljstva, drugače si ne znam odgovoriti, zakaj bi strelec, kakršen je Marino, tolikokrat zgrešil, ko je to najmanj potrebno. Dobro, od Bo- in iz sebe izvleči maksimum. Kar smo lahko videli v Franciji, gotovo ni bilo nekaj, kar je povzročila metafizična gripa, o čemer so nas hoteli prepričati iz službe za odnose z javnostmi. Gre preprosto za padec v igri, kot seje temu reklo po starem. Vzroke zanj pa morajo pri Olimpiji najti sami, ne pa s pomočjo javnih razglasov. Namesto krvne slike je treba popraviti mentalno sliko. Gripa je le eden od izgovorov, ki lahko pripeljejo do popolnega potopa letošnje inačice hitre Olim-pije brez denarja. Zdaj ko imamo v Ljubljani neozdravljivo bolne nogometaše, res ne bi bilo dobro, da bi dobili še drugega kroničnega bolnika. Od kakovostnega nogometa smo Gre preprosto za padec v igri, kot se je temu reklo po starem. Vzroke zanj pa morajo pri Olimpiji najti sami, ne pa s pomočjo javnih razglasov. Namesto krvne slike je treba popraviti mentalno sliko. ise ne pričakujem kakšne strelske serije, ker ima fant druge kvalitete, s katerimi prej ali slej nadomesti izpad pri metih. Težava je z Ožboltom, ki se počasi oddaljuje od podobe, ki jo je sam ustvaril v glavah svojih zvestih navijačev. Kot da bi se tudi on ustrašil bremena, ki si ga je natovoril na pleča. Na mestu stopica tudi Mance, ki je velik potencial, toda tudi njemu manjka predrznosti, s katero se da stopiti stopnico više se v prestolnici za nekaj časa že poslovili, zato bi bilo nujno rešiti vsaj košarko. Dodatni udarec je prišel iz Kuala Lumpur-ja, kjer niso uslišali pobožne želje narodov nekdanje skupne države, da bi postali organizatorji svetovnega prvenstva v košarki. Tako je splavala po vodi možnost, da bi naša prestolnica v kratkem dobila moderno košarkarsko dvorano. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © šport Zadnja novica: skupna kandidatura držav nekdanje Jugoslavije za organizacijo svetovnega prvenstva v košarki leta 2010 je bila neuspešna! Oziroma: kdaj nas bo vendarle srečala pamet? V zadnjem obdobju pogosto slišimo o "jugonostalgiji", ki se časovno ujema tudi s skrhanim položajem slovenskega poslanstva v preostalih delih nekdanje Jugoslavije oziroma t. i. jugovzhodne Evrope: biti koordinator postopne demokratizacije in povezovalni člen novih držav na poti v EU. Slovenska politika in gospodarstvo sta očitno jugo-nostalgična. V preteklem desetletju sta namreč nerazumno in lakomno .Stuttgart im Dfd ;'fj planila po jugovzhodnem trgu in pozabila na postopnost in odnos. Kljub kapitalističnim zakonitostim in svobodnemu trgu je pač treba imeti čut za smiselno odmerjanje poseganja ter vplivanja na tujih deh. Jugonostalgija Tako kakor gospodarska politika, ki seje pretežno omejila na jugovzhod in gradi trgovske centre vsepovprek, tako se je tudi družbena sfera jugonostalgično pustila zapeljati. In kaj je sploh ta famozna jugonostaligija? Pomenila naj bi spoznavanje in odkrivanje novih, še neodkritih svetov. Sicer pa gre za absurd čaščenja svobode in zanikanja lastne identitete. Jugonostalgik je praktično tisti, ki čez teden nadvse vestno in pridno dela, ob koncu tedna pa nakopičeno energijo sprosti v divjem ritmu eksotičnih taktov in substanc. A tudi kultura in šport nezadržno in slepo hitita v naročje premetenih ter obubožanih bratov in sester. Najprej jih "pol milijona" odtro-bentljavGučo(t. i. miselna prosta cona) in na njihovo obalo, jim v zahvalo zgradi Mercator, pokupi nekaj delnic, za nameček pa jih še premaga v njim tako ljubem nogometu ter jim ustanavlja nova in nova ligaška tekmovanja. Vse v smislu regionaliza-cije (iskanja skupnih lastnosti) namreč. Zato denimo Aleksandar Tijanič, generalni direktor RTS, poziva Hrvate, naj se ostro uprejo "slovenskemu imperializmu". Jadranska liga Tradicionalni slovenski športni kolektivi so tako kot gospodarski paradni konji utrpeli hudo škodo ob razpadu jugoslovanskega trga. Popkovina se je nenadoma pretrgala. A najbolj iznajdljivi in sposobni so se kmalu pobrali. Ob tradicionalnih stebrih so začeli vznikati tudi (še poprej ) provincialni. Od tedaj se pravzaprav le še klubski nogomet ni uveljavil. Obglavili so ga namreč številni tranzicijski mešetarji, predvsem iz jugovzhodne Evrope. Tako kot se mi bojimo za obstoj svojega klub- Novi minister za šolstvo in šport Milan Zver: "Kot ljubitelju športa se mi zdi ideja o kandidaturi za SP v košarki zanimiva, kot politik pa sem rahlo zadržan. Proti ideji nimam sicer nič, težko pa je reči, kako se bodo stvari odvijale naprej. Manjkajo nam namreč oprijemljivejši podatki." Dane Jošt, glavni tajnik NZS: "Nič ne vem o ustanavljanju regionalnega tekmovanja. Nihče nas ni o tem obvestil niti se ni z nami pogovarjal." skega nogometa, tako se bojijo tudi Srbi in Hrvatje. Izjemno nacionalistično okolje se (v športnem smislu) nikakor ne more sprijazniti s slovensko inovacijo regionalne košarkarske lige, ki je leta 2001 vzklila ob pomoči košarkarskih centrov Olimpije, Cibone, Bosne in Buduč-nosti. Na športnem področju je bil to najradikalnejši poseg, ki sicer nosi povezovalni motiv, a je pravzaprav razpolovil športno javnost. Slovenci (Lorbek, Sagadin, Lisac), ki premoremo le štiri močnejše košarkarske kolektive, smo bili največji zagovorniki Jadranske lige. Tudi javno mnenje, za katerega ni najbolj jasno, ali ga je vodila jugonostalgija, športni motiv ali pa ekonomski interes, temu ni nasprotovalo. Hrvaški in srbski "športni navdušenci" so ob tem odprli številna vprašanja, ki so se vselej zabila ob zgodovinsko-nacionalistična pogrevanja. Pravzaprav vsi predsedniki srbskih klubov v letošnji Jadranski ligi zagovarjajo enotno domačo ligo. Menijo, da je povsem nesmiselno, da s svojimi znanimi blagovnimi znamkami (Partizan, Crvena zvezda) polnijo tuje in ne domačih dvoran. Tudi Hrvatje se pritožujejo nad na pol praznimi košarkarskimi hrami, ki zavrejo le še ob klasičnih derbijih s Srbi. Če bi pripravili tajno glasovanje o tem, kdo želi nastopati v Jadranski ligi, bi v njej ostali le Slovenci, ki nam © Demokracija • 50/2004 kot edinim brez zadržkov resnično ustreza to ligaško tekmovanje, ki je nekajkrat kvalitetnejše in donosnejše od domače košarkarske lige. Bratstva in enotnosti ni več Zdi se, da smo se kljub jugonos-talgiji v preteklem obdobju razumsko le nekolikanj oddaljili. Nekaterih stvari preprosto ne razumemo in nanje zremo izključno iz ekonomskega vidika. Ne razumemo ali pa nočemo razumeti prenapetih strasti, ki so slednjič spravile v blamažo prireditelje finala štirih Jadranske lige (ZAD:CZV) ali pa finalnega obračuna na EP v vaterpolu (SČG:CRO). To sta bila namreč tudi iz organizacijskega vidika SRAMOTI, ki kažeta na velikansko nepoučenost in nepripravljenost, hkrati pa na neizpodbitno dejstvo, da je športnim prireditvam na podlagi bratstva in enotnosti oziroma na lepe oči dokončno od-klenkalo. Nujno se je torej treba strezniti, se zavedati ključnih razlik v dojemanju in nikakor brezglavo siliti v najnovejše regionalne domislice. Na koncu pomola pred izstrelitvijo so namreč že nove mine. Nove mine Med najnovejšimi minami zagotovo ne bomo našli regionalnega tekmovanja košarkaric Trocal, ki na kratko Američani ostali brez zlata Mednarodna atletska zveza (IAAF) je pretekli teden dokončno odločila, da bo vzela zlato medaljo ameriški moški štafeti na 4 krat 400 metrov, ki jo je le-ta dobila na svetovnem prvenstvu (SP) gosti deveterico klubov iz BiH, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in SiCG ter iz tedna v teden neopazno zadovoljuje privržence ženske košarke. Nikakor pa nista nedolžni zamisli (sicer še v povojih) o ustanovitvi regionalne vaterpolistič-ne in nogometne lige. To pot pobude curljajo s hrvaškega konca. Končno se prvič omenjajo tudi nekatere druge (srednjeevropske države, ki bi zagotovo pripomogle h kvaliteti ter vsaj deloma nevtralizirale odvečne strasti, ki se vselej izrodijo na tem jugovzhodnem koncu Evrope. Razen nekaterih novinarskih pobud v našem časopisju do sedaj pri nas ni bilo zaslediti izrazite želje po športnem povezovanju z državami z nejugoslovanskega govornega območja. Tako je denimo Zoran Ka-čič, tajnik ligaškega odbora pri Hrvaški vaterpolistični zvezi, dejal, da že leta 2005 pričakuje začetek novoustanovljene regionalne lige, v kateri bi sodelovalo 14 klubov iz Hrvaške, SiCG, Madžarske in Slovenije. Organizacija bi bila podobna košarkarski ligi, pri kateri so vsi tekmovalni stroški klubom povrnjeni. Nogometna mina Nogometna mina je kompleks- ameriških tekačev, odkrili sledove prepovedanega poživila. IAAF je hkrati Harrisona kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja, ker je bil že drugič pozitiven. Arbitražno razsodišče za šport v Lozani pa ima v postopku še en podoben primer. Zaradi pozitivnega testa Younga Američanom grozi odvzem zlate štafetne medalje z OI leta 2000 v Sydneyju. Jadranska liga je pravzaprav pionirski projekt na področju regionalnih lig v tem delu Evrope. Diskfalificirana ameriška štafeta I Celjani blestijo Čeprav je letošnja postava rokometašev Celja Pivovarne Laško precej leta 2003 v Parizu. Razlog za tak- pomlajena, igrajo, kot da spre- šno odločitev IAAF je dejstvo, da memb v moštvu nikdar ne bi bilo. so pri dopinškem pregledu v krvi Tako so, potem ko se jim je brez Calvina Harrisona, enega izmed težav uspelo uvrstiti v osmino fi- nejša in tudi skrivnostnejša. 11. in 12. novembra so se namreč v Budimpešti sešli najvišji predstavniki hrvaške nogometne zveze in združenja prvoligašev ter kar 12-članska madžarska delegacija in se pogovarjali o možnosti tekmovanja med februarjem in majem, zastopani pa bi bili klubi iz Hrvaške, Madžarske, Slovenije, BiH ter morda tudi iz Avstrije in Slovaške. Madžarski predstavniki naj bi zagotovili, da Slovence to tekmovanje zanima, medtem ko bi se Avstrijci vključili, ko bi ocenili, kakšne finančne koristi jim prinaša nova liga. Začetek tekmovanja, v katerem bi igralo od 12 do 16 klubov, naj bi bil spomladi leta 2006. Sodelovanje v tej ligi pa ne bi temeljilo samo na rezultatih domačega prvenstva, arn- nala evropske rokometne lige, pretekli konec tedna na prestižnem turnirju, na katerem vsako leto nastopijo najmočnejši evropski rokometni klubi, osvojili še evropski klubski superpokal. V polfinalu turnirja so Celjani najprej premagali sloviti Ciudad Real, nato pa v finalu še sloviti nemški Kiel. Poleg pokala in mednarodnega ugleda so varovanci Mira Požuna prejeli še lepo denarno nagrado: ček v višini 25.000 evrov. Povsem zasluženo! Nepremagljivi Petkovšek Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je očitno v življenjski formi, saj je dobil vse tri zadnje tekme svetovnega pokala in s tem dosegel svoj prvi "hat-trick" v karieri (zmaga na treh tekmah zapored). Nazadnje seje Pet- šport pak bi bila pomembnejša tako marketinška privlačnost kot tudi infrastrukturna opremljenost (le kako bi slovenski klubi izpolnili ta dva pogoja?). Takoj zatem so se vsuli pomisleki in demantiji. Člani NZS in združenja prvoligašev so zanikali vsakršno dogovaijanje, poleg tega pa naj jih nihče ne bi bil obvestil o tem. Hrvatje, ki so tako ali tako v tihem sporu s predsednikom nogometne zveze Vlatkom Markovičem, se bojijo, da je vse tlakovano za vnovične (tokrat nogometne) spopade s Srbi. Želeli bi si namreč samo srednjeevropskih spopadov, ne pa vnovičnega oživljanja še ne-zaceljenih ran s Srbi. Le-ti imajo znova standardne pomisleke v zvezi s prepoznavnostjo oziroma postopnim slabšanjem domače lige ter marketinškim (ne)donosom morebitne nove regionalne lige. V vsakem primeru gre za zelo zahteven projekt, ki bo bliže uresničitvi tudi v primeru, če bo zaživela skandinavska nogometna liga z najboljšimi klubi iz Norveške, Danske, Finske in Švedske. A dokler regiji ne bo uspelo privabiti medse še katerega od nevtralnejših članov, ji očitno pomena športa ne bo uspelo pririniti pred politiko. Lovro Kastelic Petkovšek je v življenjski formi. kovšek na najvišjo stopničko povzpel na tekmi za svetovni pokal v Stuttgartu pretekli teden, ko je z najvišjo oceno kariere (9,712) po-metel z vsemi tekmeci. Njegova vrhunska forma je dober obet pred skorajšnjim velikim finalom svetovnega pokala v Birminghamu. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © popkultura Bombe znova na sceni Oster zvok kitare, udarci kontrabasa, grmenje kotlov in spet v drugem trenutku ubran 'sentiš' v večglasni izvedbi lahko pomeni samo eno. Zopet igra skupina EIGHT BOMB. Nov slovenski otrok rockabilli-ja, vroča skupina EIGHT BOMB, obstaja šele slabih 5 mesecev, za sabo pa ima že preko 10 nastopov, kjer so dodobra ogreli vse prijatelje divjih ritmov. Skupina se že pripravlja na snemanje prvega singla. Sestavljajo jo Jure Lenčarič (vokal+ritem kitara), Lou Jordaan (el. kitara), Aleš Kolar (slap-kontrabas) in Davor Kontic (bobni), ki so že izkušeni glasbeniki, ki so ali sodelujejo tudi v drugih zasedbah, kot so Lucky Cupids, Cry Baby, Hi-Dramatic, Carpe Diem in Bitch Boys. Na njihovih koncertih ne manjka usnja, kratkih kril in živahnih plesnih korakov swing plesalcev in tudi zaradi teh je koncert EIGHT BOMB posebno doživetje. Če so vam všeč 50. in 60. s primesjo malce 'nevarnejših' elementov in morda malenkost darkerskega prizvoka, potem je prav, da vas pot zanese na katerega od koncertov, ki se bodo zvrstili do februarja, ko se bo skupina odpravila koncertirati v tujino. Kaj vas je povezalo, kdo je dal pobudo za formiranje skupine? Povezala nas je enormna energija, ki se je generirala na odru na koncertu v Novem mestu, kjer smo suvereno odigrali koncert po samo eni skupni vaji. Ujemanje in vzdušje na odru (in seveda pod njim) je bilo preveč in složno smo ugotovili, da je iz tega treba narediti resno stvar, ne pa samo projekta. Ključni faktor pa je bil prijatelj Sajles, kije zaradi odpovedi druge skupine potreboval uslugo in nas je vsakega posebej prosil, ali bi lahko vskočili, saj smo takrat igrali vsak v drugi skupini. Na sceno ste udarili na polno. Kaj vas ločuje od rockabilly zasedb? Naš program zajema ekstreme od hard komadov, skorajda psihobilly pa do najslajših večvokalnih 'cukrov' petdesetih. Mednarodna zasedba, kopica izkušenj, popolna usklajenost glede programa, koncertov, promocije, entuziazem in kopica skupnih sanjarjenj in realnih načrtov za prihodnost in seveda trdno prijateljstvo - to je naše gorivo, naš eksploziv. Pred vrati je vaš prvi singel. Je torej vaša glasba v celoti avtorska ali preigravate tudi tuje priredbe? Naša zasedba je relativno mlada, saj obstaja šele slabih 7 mesecev, v tem času pa se je zvrstilo skoraj 15 koncertov, in to še v mrtvi poletni sezoni, tako da smo najprej poskrbeli za dolžino repertoarja in seveda zajema dovolj priredb, ampak odigrane so v Eight bomb stilu, avtorski komadi pa so sedaj na sporedu in idej kar mrgoli, do sedaj pa nam je uspelo sfiniširati 2, Eight bomb boogie in Perfect picture. Podajate se v tujino. Mislite, da je Slovenija premajhna za večji uspeh v vaši zvrsti glasbe? Naš namen je popestriti slovensko glasbeno sceno in razbiti glasbeno in stilsko monotonost. Ljudje nas lepo sprejemajo in všeč jim je rock&roll, tako da je o uspehu v Sloveniji za zdaj še prehitro govoriti, čas pa bo povedal svoje. Dejstvo pa je, da slovenski glasbenik po koncertu zjutraj vstane in gre v službo, tako da o kakšnem večjem uspehu v Sloveniji ni za 'kvasit', mi pa si postavljamo cilj za ciljem, iz malega veliko, tako je najbolje. Tujina pa je zanimiva, saj so tam močne struje rockabillija, swin-ga, surfa, psihobilliya ipd. in torej tudi veliko publike, veliko stila, več denarja, skratka vse, kar poznamo pri nas, samo na malo višjem nivoju. Na vaših koncertih so zvesti spremljevalec čisto pravi swing plesalci. Od kod naveza z njimi? Swing in rockabilly sta praktično glasbena brata, stila se skorajda prelivata iz enega v drugega, tako da ostre meje ni, stil je dokaj soroden, prav tako ples. Sicer pa smo prijatelji s Sajlusem Sinkavcem, ki je prišel iz New Yorka in pri nas ustanovil swing sceno, ki vključno z nami raste kot konoplja, neverjetno hitro. Vsak torek so dogodki v gradu Kodeljevo-Lunapark, kjer DJ-jivrtijo 50's, swing glasbo, udeleženci se lahko zastonj naučijo osnov, saj je ob 20.30 tečaj za začetnike, potem pa sceno začini še kak koncert, drugače pa uživamo ob divjih ritmih, hladni pijači in prijetnem druženju. Tu je praktično novo zbirališče tovrstne scene. Nameravate posneti tudi kakšen videospot? Polni smo načrtov, tako tudi za videospot, imamo že miniscenarij v glavi, ravno pred nekaj dnevi smo se skupaj navduševali nadidejo. Vendarpamo-ramo do tam premagati še manjšo oviro,kipavednoobstaja-denar! B. K. © Demokracija • 50/2004 Stari smo 10 let. V nedeljo smo bili gala. Hvala, ker ste praznovali z nami. Radio Ognjišče. oglasi govor na Destiny's Child se skriva za imeni štirih mladenk (Carolyn, Suzie, Tanya in Tisha), ki sestavljajo žensko vokalno R'n'B'&'Pop zasedbo 411, ki si je ime izposodila pri istoimenskem albumu njihove največje vzornice Mary J. Blige. Sveži in zanimivi glasbeni prijemi na plošči Between The Sheets so bili nakazani že z njihovima slišanima uspešnicama: prvim singlom On My Knees (feat. Ghostface Killah) in naslednjim Dumb. In čeprav so bili verjetno mnogi, ki so dvomili o remes! Kljub minimalističnemu ovitku, brez glamuroznih fotografij in prodajanja gole kože samih izvajalk je tokrat brez dvoma vsebina plošče tista, ki prepriča že pri prvem poslušanju, pa vendar v nadaljevanju zahteva pozorno poslušanje, saj v sebi skriva še veliko več. podobni kvaliteti celotnega izdelka, so dekleta suvereno dokazala več kot dovolj glasbene domišljije in dodelane interpretacije, da so razblinila vse dvome o najzanimivejši pojavi na letošnji sceni R'n'B. Od pesmi do pesmi se srečujemo s presenetljivo inovativnimi in svežimi vložki: naj omenimo samo razpoloženjsko glasbeno temo Danube Incident iz More Mission Impossible enega najbolj znanih filmskih skladateljev Lala Schifrina v pesmi Teardrops (ki se kar sama ponuja kot tretji singel), nežen kitajski navdih v China Girl, klubski pop v Chance in kitarsko ležernost v My Friend. Izpostavimo naj še pesem What If It Was You, ki jo je posebej za 411 napisala Diane Warren, čeprav so dekleta sama sodelovala pri avtorstvu vseh pesmi, ki jih je v večini produciral znani Fitzgerald Scott (Lemar, Keith Sweat, Another Level). Besedil in večnih glasbenih tematik (od prijateljstva, ljubezni in odnosov) so se lotila na presenetljivo provokativen in izbrušen način, bolj kot bi pričakovali od mladih in ranljivih deklet. Prav zaradi izjemne interpretacije, besedil, ki se jih ne bi sramovala nobena soul/ R'n'B ženska zasedba 60. let, videza ter mešanice starega in novega, pa jim ne pravijo zastonj hip-hop Sup- Baje se v mestu spet govori Magnifico je s svojim mega hitom 'Hir aj kam hir aj go' že navdušil Evropo, sedaj pa Magnifico-manija razsaja tudi v Aziji, kjer se skladba že nahaja na vrhu glasbenih lestvic. Uspeh po svetu je nov val zanimanja za njegovo glasbo sprožil tudi na Balkanu in tako je na radij- skih valovih v naši nekdanji domovini mogoče poleg aktualnega singla slišati še nekoliko starejše Magnifico-ve uspešnice, kot so 'Silvija' in 'Halo gospodična'. Popularnost Magnifica in njegove spremljevalne skupine Turbo-lentza potrjuje tudi decembrska turneja, s katero se od 2.12. najprej predstavlja beograjski publiki. Lahko vam razkrijemo tudi, da se za januar že pripravlja nov spot za naslednji Magnificov singel, s katerim bo nedvomno nadaljeval neverjetni in zasluženi mednarodni us- peh svojega zadnjega albuma. Med rjuhami s 411 Več kot odličen britanski od- horosko Strelec (22. november - 20. december) Dobro je videti stvari ž različnih strani. Prišli ste do dileme, ki je nastala zaradi srečanja dveh različnih svetov. Razvilo se bo prijetno delovno ozračje. Videli boste, kako čas, ljubezen in delo zdravijo: do petka boste doživeli olajšanje. Kozorog (21. december - 19. januar) Ukvarjajte se samo s stvarmi, ki ste jih vnaprej načrtovali, sicer se bo vse ustavilo. Teden ali dva se vam bo zdelo, da vam gre vse po načrtih, vendar ne bo čisto tako. Nekaj boste prezrli, potem pa na hitrico popravljali. Vodnar (20. januar - 18. februar) Prva dva dni v tednu vas bodo dajala čustva in se boste težko pripravili k racionalnemu ražrnišljanju. No, ne bojte se, nič vam ne bo ušlo izpod nadzora. Bodite prepričani, da so vam ljudje na uslugo. Ribi (19. februar - 20. marec) Končno! Od tega pričakovanja vas je že vse bolelo - gostje so končno odšli in končno boste imeli veliko časa zase in za svoje načrte. Z veseljem se boste podali v novoletne nakupe v katerega od praznično okrašenih trgovskih centrov. Oven (21. marec - 20. april) V začetku tedna vas bo poklical eden od staršev ali starejših sorodnikov in vam povedal presenetljivo novico. Sprostite se in pomislite, kako boste reagirali v nadaljevanju. V drugi polovici tedna boste zelo družabno razpoloženi. Bik (21. april - 21. maj) Veliko bolje se boste počutili, če boste svoje težave zaupali nekomu, ki ga poznate že dlje časa. Morda vam bo celo kaj dobrega svetoval. Imeli boste prelepe finančne možnosti in jih boste z veseljem zagrabili. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Ves teden bo nekako zelo neugoden za vašo denarnico in vaš bančni račun. Utegnete namreč imeti velike stroške z nepremičninami. Do petka se bo metanje denarja proč nekoliko umirilo in boste lahko mirneje zadihali. Rak (22. junij - 21. julij) Se počutite malce raztresene in neprespane? Saj niti ni čudno, ko imate toliko dela. Potrudite se in si vzemite dovolj časa za počitek. Tudi kakšen premislek ne bo škodil glede na to, da je pred vami pomembna odločitev. Lev (22. julij - 21. avgust) Skromnost je lepa čednost in v njenem imenu boste začeli nov teden. Zagotovo pa se je kdaj dobro potegniti tudi zase in za svoje interese. Konec tedna bo veliko tišji in mirnejši kot ponavadi. Poskrbite, da bodo okoli vas zadovoljni. Devica (22. avgust - 21. september) V bližnji prihodnosti boste imeli družinsko srečanje, zato se dobro pripravite na to, da vas bodo precej zasliševali. Ne dovolite, da bi na vas naložili odgovornost za neko precej kočljivo zadevo. Konec tedna bo vznemirljiv. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Počutili se boste bolj na stranskem tiru, ker se vam bo zdelo, da se za vas nihče ne zanima zares iskreno. Prijatelji vam bodo pomagali prebroditi stisko okoli vaših partnerskih odnosov. Veliko bolje bo, če boste kaj preslišali. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Hkrati imate v ognju več želez, zato se ne čudite, če bo na vas jeznih več ljudi hkrati. V petek boste tekmovali z velikim šefom. Konec tedna boste raziskovali zanimive in zavite ceste mesta, ki ste si ga že dolgo želeli obiskati. Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © moda Prvi zapisi o plašču segajo v leto 1914, ko je le-ta predstavljal ogrinjalo, ki je varovalo pred vremenskimi vplivi. Skozi desetletja je doživel veliko preobrazb. preživel mnoge modne sloge in osvojil vsako generacijo. "V ilbaijsth AiylufflH^^^JP Baileyja za Burberry. Rekonstrukcija še nikoli ni bila videti tako dobro. Do novega tisočletja je plašč prehodil dolgo pot. Iz varuha pred mrazom je prerasel v ljubljenca vseh, ki dajo nekaj na sik. Modni obliko- Iz desetletja v desetletje Leta 1914 se je sir Ernest Shackleton odpravil na Antarktiko. Njegov podvig je pomenil tudi nov izziv modi, saj je zahteval krznene tople škornje in volneno spodnje perilo. Zahvaljujoč modnemu pionirju Tho-masu Burberryju sta bila Shackleton in njegova posadka opremljena s pregrinjali, odpornimi proti vodi, ki so ustavili led, sodro in zmrzovanje. 20 Sledila so vojna leta. Visoki ovratniki, tesen pas in zaponke so zaščitni znak britanskih oficirjev iz prve svetovne vojne, za katerih videz je prav tako skrbel Burberry. 1940 Štirideseta leta so zapisala briljantno postavljanje, ki je v ospredje postavilo Greto Garbo v vsakdanjem plašču in s skromno baret-ko. Strog, neženski kroj in stroge linije so uravnovesile njen aristokratski videz bolj kot kakršna koli večerna obleka. Ženske so množično posnemale njen slog, vendar nobeni ni uspelo tako kot Garbovi. Trenčkoti so zgubili vojaški videz in bili namenjeni vsestranski vsakodnevni uporabi. Postali so vodilni oblačilni predmet novih podjetij, kot sta London Fog in Aquascutum. Na prepolni mestni ulici ali prašni podeželski poti se je blišč mešal s praktičnostjo. Deset let pozneje so plašči postali zaščitni znak bojevnikov hladne vojne in v spomin priklicali vohuna. Svobodni duh, ki je zavladal v mišljenju ljudi in se odražal tudi pri oblačenju, je vzpodbudil ženske, da so odvrgle marsikateri oblačilni predmet, vendar trenčkota ni bilo med njimi. Zapeljiva generacija je dala ikoni nov pridih: skrajšala ga je, ozkost v pasu je poudarjal tesno zapet pas, najbolj priljubljen material pa je postal gladko črno usnje. Značilnost modne garderobe poslovne ženske sedemdesetih so bili lakasti plesni čevlji, spodobne bluze in dolgočasna krila. Večnamenski plašči so temu (pretesnemu slogu dali le piko na i. Vsak oblačilni predmet potrebuje občasno prenovo in svež pridih. Plašči so doživeli metamor-fozo v zadnjem desetletju preteklega stoletja, in sicer pod rokami Je-ana Paula Gaultierja, Karla Lager-felda za Chanel in Christopherja valci so ponudili do tedaj nevideno ultraluksuzno različico. Poleg džin-sa za pohajkovanje po trgovinah, na rdeči preprogi ob premierah, k večerni toaleti - zvezde so utelesile mnogostranskost modnega plašča. 200 Lahkobirekli,dajeplaščda-nes znova na pohodu. Po skoraj sto letih njegovega obstoja so ga odkrila mlada dekleta, ki bolj kot kadar koli prej razumejo pomen klasičnega, ki danes govori mladostniški jezik. Sveže, žive barve, vpadljivi poudarki predstavljajo plašč, ki oddaja energijo prihodnjih generacij. Demokracija • 50/2004 nagradna križanka n KNJIŽNI KLUB SAMOROG sestavil: miran erceg oddajanje isker geslo časopisni oglas mesto v čadu (iz črk hba) južno-jemenski politik (hajdar) travi podobna rastlina 1 Dalmatinova 1,1000 Ljubljana K N j Sa ÁJjí 1 k , naša rtv napovedovalka ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU večstavčna skladba i CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH i črna žolna grobo domače sukno POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% F f, ¡5 italijanski popevkar (tony) ! % ti i I bistvo v filozofiji ^Ku prebivalka desni pritok nila I [telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com] ang. režiser (ken) km sl. kraja ki^h staniše H levi pritok savinje ženska, ki onanira pripadnik stranke glavno mesto albanije središče vrtenja egiptovsko krajevno božanstvo pevka ruplova gr. muza peija sarajevo ameriški igralec (jack) hoja brez cilja, namena nemški skladatelj (kaspar) grški filozof iz aten želodčni encim dobrod, ustanova francoski pisatelj (alphonse) prevajalka škerlova prevara, zvijača otok v otočju tuamotu antična grška pesnica anton kolar izr. politik (jicak) oster glas sl. sklad. (peter) B ang. knjiž. (hammond) državav indiji pripadnik ilirov šabac del noge pod gležnjem doma-činske čete v afriki senčna stran ženski glas vek, doba, večnost slovenska tiskovna agencija kraj pri opatiji kraj pri n. mestu olga kacjan ervin ogner mesto vohiu v zda kniževnica faturjeva slovenski prevajalec (andrej) miha avanzo konrad adenauer trenje socialni položaj rešitev nreišnie križanke DRISKA, OOKALA, LJADOV, EI, BO, NTIMA, SJEKOSE, OPOZORITEV, LAN, MATEJA KOS, KNE, ARICA, RIKOV, JJ, RAA, RAKOVICE, ALTONA, PILA, ARKADA, IPERIT, SKIRO, TICA, TOR, ASJA, JEZERČANI, MAAS, OKA, AKNA Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 o kronika časa včeraj, danes, jutri... • 6.12.1461 je bila ustanovljena ljubljanska škofija. Za prvega ljubljanskega škofa je bil imenovan Žiga Lamberg, sin grofa Jurija Lamber-ga z gradu Gutenberg pri Tržiču. • 6.12.1877 so v Sloveniji opravili prvi poskus s telefonom. Aparat je za ta namen kupilo ravnateljstvo ljubljanske višje realke. • 7.12.1912 so v Egiptu odkopali kip egipčanske kraljice Nefretete - Lepote, ki prihaja. • 7.12.1913 seje rodil češki filmski režiser Fran-tišek Čap, ki je močno vplival na razvoj slovenskega filma. V Sloveniji je dosegel velik uspeh s filmom Vesna. • 7.12.1941 se je z nenadnim napadom japonskega letalstva na ameriško vojno oporišče Pe-arl Harbor druga svetovna vojna razširila na Pacifik. • 8.12.1932 se je rodil norveški pesnik, pisatelj in dramatik Bjornstjerne Bjornson. Rekel je: "V politiki mora resnica čakati, dokler ne postane komu potrebna!" • 8.12.1938 je zapeljal prvi vlak na novi progi Sevnica—Sen tj anž. • 8.12.1991 so podpisali dokument, s katerim je razpadla Sovjetska zveza. • 8.12.1996 je bil v Sloveniji referendum o spremembi volilnega sistema. Ustavno sodišče je razsodilo, da je na referendumu zmagal večinski volilni sistem. Vladna koalicija LDS-ZLSD-SLS je odločitev izigrala s spremembo ustave. • 9.12.1609 seje rodil John Milton, največji angleški pesnik po Shakespearju. Rekel je: "Bolje je vladati v peklu, kot služiti v nebesih." • 9.12.1868 se je v Lajšah pri Gorenji vasi v Poljanski dolini rodil biolog Ivan Regen. • 9.12.1871 se je na Igu pri Ljubljani rodil naturalistični pisatelj Fran Govekar. Bilje sourednik Slovenskega naroda in prvi ravnatelj Drame. • 10.12.1896je umrl Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, ki je odkril dinamit. Na dan njegove smrti podeljujejo vsako leto Nobelove nagrade. • 10.12.1903 se je v Idriji rodil kipar, risar in ilustrator Nikolaj Pirnat. • 10.12.1927 smo v Sloveniji dobili organizirano posredovanje dela. • 11.12.1872 je 52 prijavljencev v Ljubljani ustanovilo Društvo slovenskih pisateljev. Za predsednika so izvolili Davorina Trstenjaka, ki je dal pobudo za ustanovitev društva. • 11.12.1873 se je rodil slovenski matematik in prvi rektor ljubljanske univerze Josip Plemelj. • 12.12.1921 so fašisti požgali slovenski Narodni dom v Barkovljah pri Trstu. • 12.12.1929 se je rodil angleški dramatik John Osborne. Rekel je: "Nikoli ne verjemi ogledalom ah časopisom." ■'W'irTiBih w Zaradi ljubezni 10. decembra 1936 je odstopil angleški kralj Edvard VIII. Kralj je bil le enajst mesecev, od januarja, ko je umrl njegov oče Jurij V., vendar je ostal v spominu kot kralj, ki je odstopil zaradi ljubezni. Poročiti se je namreč nameraval z ločeno Američanko Wallis Warfield Simpson. Po političnih razpravah o (neprimernosti je prišlo do kraljevega odstopa. Zvečer je že nekdanji kralj po radiu nagovoril svoje ljudstvo. V ganljivem govoru je govoril o "spoznanju, da ne more nositi težkega bremena odgovornosti in opravljati kraljevskih dolžnosti tako, kot bi jih rad, brez pomoči in opore ženske, ki jo ljubi. Po tem je imel naslov vojvoda Windorfski. Nasledil gaje mlajši brat, ki je zavladal pod imenom Jurij VI. Na ta način je prešla pravica dedovanja krone na njegove potomce. 6. februarja 1952 ga je nasledila njegova hčerka, sedanja kraljica Velike Britanije in Severne Irske Elizabeta II. Slovenski socialdemokrati Ker se nekdanji slovenski komunisti kot tudi njihovi nasledniki sedaj radi kitijo z nazivom "edini slovenski socialdemokrati", povejmo, da je obnovljena povojna slovenska socialdemokratska stranka nastala med stavko delavcev Litostroja v Ljubljani. Ko so 9. decembra 1987 demonstrirali za uresničitev svojih zahtev pred slovensko skupščino, je njihov sindikalni vodja France Tomšič stavkajoče pozval k ustanovitvi Socialdemokratske stranke Slovenije. Ob njeni ustanovitvi je postal njen prvi predsednik, kasneje pa sta ga nasledila dr. Jože Pučnik in Janez Janša. Seveda se nihče od takratnih komunistov in sedanjih "edinih slovenskih socialdemokratov" ni pridružil delavcem Litostroja oziroma Francetu Tomšiču, ampak so tako kot drugod po Evropi ustanavljali številne stranke enakih ali podobnih imen ter se končno po imenu prelevili v "socialdemokrate", med ljudmi znane kot "zduženo listje". v Človekove pravice Generalna skupščina OZN je 10. decembra 1948 sprejela splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki vsebuje politične in državljanske, ekonomske in socialne ter kulturne pravice. V zadnjem času iz ust tistih, ki so te pravice s terorjem teptali, večkrat slišimo "vzgojne" govore o njih. Naštejmo politične in državljanske pravice iz deklaracije, saj so videti kot seštevek komunističnih grehov nad ljudmi: svoboda mišljenja in izražanja prepričanj; svoboda vesti in še posebej verovanja; svoboda mirnega zborovanja in združevanja; pravica do svobodnih volitev; svobodnost od suženjstva in zatiranja; svobodnost od mučenja ali od okrutnega in nehumanega, poniževalnega ravnanja oziroma mučenja; človekova pravica, da ga pred zakonom priznavajo za osebnost; pravica enakega zakonskega varstva za vse; pravica do učinkovitega pravnega varstva; varstvo pred samovoljno aretacijo, priporom ali izgonom; pravica do pravičnega sojenja in javnega zasliševanja na neodvisnem in nepristranskem sodišču; pravica posameznika, da velja za nedolžne- ga, dokler mu ne dokažejo, daje zares kriv; pravica posameznika, da ga ne kaznujejo s težjo kaznijo, kot je bila tista, s katero bi ga kaznovali v času, v katerem je bilo kaznivo dejanje izvršeno; svobodnost do samovoljnega vmešavanja različnih dejavnikov v zasebno življenje, v družinske razmere, v dopisovanje itd.; pravica, ki zadeva zakonsko zvezo osebe; svoboda gibanja; pravica do azila; pravica do državljanstva; dostopnost javnih služb pod enakimi pogoji. Demokracija • 50/2004 poštni predal 4315 uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis- ® ma bralcev objav- D l-!m o f Ijamo v skladu z 1 * BBBS načelom profesi- r"'"*■ "' m onalne novinarske r * etike, katere na- * > men je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko " ali kakršno koli drugo prepričanje. Demokracija ¡Koaliciishínogodljír In kandidati za min i site« 3BB _ ^9Sf...... ^jj1 1 Potrčeva metamorfoza? (1) Če Demokracija Mirana Potrča, zame - po kultiviranih Ln argumentiranih nastopih - enega daleč najbolj korektnih poslancev zadnjih sklicev, postavi na naslovnico skupaj s Stalinom v ruski uniformi, je to pač stvar kulture in okusa uredništva te revije. V nekem smislu je morda celo koristno, da se tudi s takim hujskaškim pisanjem jasno razkriva, kako resno je treba jemati zadnje tedne tako opevano "novo podobo" umirjene in nekonfliktne sredinske politike Janše in SDS. Potrčeva metamorfoza? Da, vsekakor: konec osemdesetih let iz komunista v socialdemokrata, ki pa je potem (vse do danes) to tudi ostal, v nasprotju npr. s Pahorjevim vsebinsko popolnoma praznim lepo-rečništvom in prilizovanjem vsem in vsakomur. Članek ste bombastično začeli s 100 milijoni žrtvami komunizma, nato pa na dveh polnih straneh niste mogli najti niti ene temne pege v Potrčevem življenjepisu, nobenega njegovega stališča, ki bi ga kakor koli diskvalificiralo za njegovo današnjo vlogo demokratičnega in spoštovanju človekovih pravic privrženega politika. Pa je začel kariero že razmeroma zgodaj (1968) in v njej prišel visoko - človek ob tem pomisli, do kod bi s svojimi sposobnostmi v "komunistični hierarhiji" lahko prišla npr. Janez Janša ali dr. Tone Jerovšek, če bi jo le začela malo bolj zgodaj. Primerjava z dr. Tonetom Jerov- škom mi je prišla na misel ob vaši omembi vojaškega procesa proti Janši konec osemdesetih let, ko pišete: "Namesto da bi se Potrč in skupščina takrat odkrito postavila na stran četverice, sta se izgovarjala...", se sprenevedala itd. Dr. Tone Jerovšek je bil takrat namreč eden od najpomembnejših funkcionarjev te iste skupščine - predsednik njene zakonodajno-prav-ne komisije in Potrčev tesni sodelavec ter prav tako kot Potrč član "zločinske" partije. Oba sta odigrala zelo pomembno in zelo pozitivno vlogo pri prehodu v večstrankarski sistem, kljub temu pa Jerovšek tik pred volitvami leta 1990 še vedno ni bil odločen, ali naj kandidira na volitvah na listi komunistov ali socialistov! Da je to bila takrat njegova dilema, vem iz prve roke, saj je o tem tudi mene vprašal za nasvet. No, ampak kasnejše radikalne metamorfoze takih ljudi vas očitno ne motijo, če "izgubljeni sin" potem vendarle najde pot v pravi tabor, bolj vas moti, če nekdo, ki je po političnem prepričanju levičar, to dosledno ostane do konca življenja. Zanimiva morala, ni kaj. O Jerovškovi in Potrčevi vlogi v tistem času sem še zlasti dobro poučen zato, ker sva skupaj z Jerovškom sedela v petnajstčlanski preiskovalni komisiji tiste "zločinske" skupščine - za preučitev okoliščin procesa proti četverici, ki je zelo intenzivno delovala kakšno leto ali dve. Na začetku so bila uradnim nasprotna stališča v komisiji preglasovana s 14:1 (taka stališča sem predlagal in zanja glasoval le jaz), potem se mi je počasi pridružil dr. Lovro Sturm, potem še Vika Potočnik in še ena predstavnica ZSMS, še kasneje smo "altemativci" enkrat dosegli celo rezultat 6:6, dr. Tone Jerovšek pa je vse do konca trdno in brezkompromisno ostal na "uradni strani". Šele po volitvah 1990, ko na listi socialistov ni bil izvoljen v parlament, je "spregledal" in postal Demosov privrženec. In Jerovška v vaši reviji pogosto hva- lite, Potrča pa dokaj primitivno zmerjate. Iz tega sklepam, da vam je obračanje plašča po vetru političnih sprememb višja vrednota kot politična in nazorska doslednost. Matevž Krivic, Spodnje Pirniče Ali tako razmišlja menedžerska elita? Zanimivo je, kako podobna razmišljanja je mogoče prebrati v revijah, ki podrobneje obravnavata probleme gospodarstva - Mana-gerju in Kapitalu. V obeh revijah urednika v zvezi z zdajšnjim dogajanjem na Slovenskih železnicah podobno ocenjujeta dogodke, in to na podlagi novinarskih komentarjev drugih novinarskih hiš. Temelj, na katerem gradita svoje prispevke, je ponarejena izjava predsednika sveta delavcev na Slovenskih železnicah Silva Berdajsa, ki je v razpravi o nezakonitih sklepanjih svetovalnih pogodb mimo zakona -kar je nedvoumno ugotovila revizijska hiša Ernst 8t Young - dejal, da je v kontekstu razprav o sklepanju pogodb mimo zakona popolnoma vseeno, ali ima podjetje 15 milijard izgube ali milijardo dobička. Čudim se, da sta urednika tako uglednih revij svoje komentarje podanih izjav gradila le na podlagi tega, kar jima je iz njunih uredniških foteljev uspelo prebrati v dnevnih medijih. Čudna in nedoumljiva so pota novinarstva, ko na svoji koži ugotoviš, kakšen domet lahko dobi posamezen novinarski konstrukt. Na seji sveta delavcev, na kateri naj bi bila izrečena večkrat povzeta izjava, daje delavcem vseeno, ali imamo dobiček ali izgubo, ni bilo nobenega novinarja. Sam sem bil na seji navzoč in vem, da razen uvodnih snemanj televizijskega kamermana ni nič dišalo po kakšni novinarski navzočnosti - še najmanj je bila videna novinarka Vesna Vu-kovič, ki si je v Dnevniku vso zgodbo izmislila. Ko smo na svetu delavcev G Is8.9 MHz renc naslednji dan pripravili demanti lažnih navedb, ga ni objavila nobena novinarska hiša, niti ta ne, ki bi bila dolžna dati prizadetemu možnost odgovora. In ko sedaj prebiram uvodnike prej omenjenih novinarskih hiš, prihajam do spoznanja, da ves novinarski konstrukt le ni osnovan samo na izmišljanju stavkov ekskluzivistične novinarke, ampak je v ozadju prevladujoč miselni vzorec, ki ga razkrivajo avtorji omenjenih prispevkov. Po njihovo bi namreč predstavniki zaposlenih morali biti tiho -upoštevaje dobre poslovne rezultate -, ko poslovodstvo krši zakone. Dobri poslovni rezultati naj bi bili tako alibi, da sme uprava poslovati po domače, mimo zakonov. Zaposlene bi tako še naprej v postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti sankcionirali za vsako ugotovljeno kršitev predpisov iz malomarnosti, upravi pa bi bilo "treba" namerne kršitve zakona prezreti, če le dobro posluje! Spoštovani! Če na podlagi tega -ker predstavniki zaposlenih vztrajno in odločno zahtevamo spoštovanje zakonitosti poslovanja - ocenjujete, da smo predstavniki zaposlenih na SZ "samoupravljalci" (kot navaja Srečko Pirtovšek v Kapitalu) ali da smo zaposleni "zavrteli uro za desetletje nazaj" (kot navaja Sonja Šmuc v Managerju), potem vam odgovarjam, da se ob takem razumevanju eti-ketiranj le-teh sploh ne sramujem. Kot sindikalni in delavski predstavnik na Slovenskih železnicah opažam, da je v razumevanju nekaterih novodobnih predstavnikov kapitala še vedno živo razmišljanje, da cilj upravičuje sredstvo (uspeh za ceno kršenja zakonov). Kdo je sedaj "zavrtel uro za desetletje nazaj"? Zdenko Lorber, član sveta delavcev Holdinga Slovenskih železnic Odkup in prodaja mleka Lahko pričakujemo burno jesen na področju odkupa mleka, predvsem zato, ker mlekarne neupravičeno izsiljujejo najnižje odkupne cene mleka. V štirih letih se cena mleka ni dvignila, čeprav so se stroški prireje zvišali za 50 odstotkov. Nikjer v )) Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © poštni predal 4315 }) Evropi se še ni zgodilo, da bi mlekarne kmetom kljub višjim stroškom enostransko znižale odkupno ceno mleka in jim odvzele mlečno premijo, ki je še niso dobili. To kaže, da še vedno vlada diktat! Glede na odnos mlekarn do kmetov lahko pričakujemo, da jim bo v prihodnosti primanjkovalo tako mleka kot surovin. Primer kaže, da so kmetje neorganizirani oziroma slabo organizirani in jih "plačkajo" vsi po vrsti: trgovine, mlekarne in kmetijske zadruge. Kmetje se ne morejo zanašati na kmetijske ustanove, da se bodo bojevale za višjo ceno mleka, kajti vsi gledajo le nase. KGZS nastopa le z lepimi besedami, zadružna zveza si prizadeva, da bi ohranila število splošnih zadrug, ki pa takšne, kakršne so, nimajo prihodnosti. Večinoma KZ živijo od odkupa mleka, nič pa se ne trudijo za večjo prodajo in višjo odkupno ceno. Zato menim, da večina splošnih zadrug, ki živi na račun odstotkov, nima prihodnosti; čim prej bodo propadle, toliko bolje bo za slovenskega kmeta in podeželje. Zato namreč, ker so te zadruge premajhne in predrage in niso prilagojene današnjim potrebam kmetov. Prihodnost imajo večje zadruge, ki se trudijo za večji odkup in boljšo odkupno ceno, ali pa specializirane zadruge, kot so sadjarske in vinogradniške. Tudi za odkup mleka bi lahko skrbela ena zadruga za celotno državo ali le za del nje. Ker se večina teh zadrug ne pogaja in direktorji zadrug sprejemajo vse pogoje mlekarn, samo da imajo plačo, te nagradijo, da prepričajo kmete, da drugače ne gre. Kratko potegnejo vedno le kmetje. Odkupne cene morajo pokrivati stroške. Kmetje se ne morejo zanašati na subvencije, saj lahko vidimo, kakšne križe in težave imajo, poleg tega RADIO J ¡if^fmm^t^mm Slovenske gorice k) osvobocfilve 5,2230 Israt, lit 02/7» 02 20,720 73 24. ta: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® radio-rsfl.si. INTERNET STRAN: www.radiiHsg.si ° gii®^®® - irdk 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz pa so le obliž na krvavečo rano. Tudi sanacija mlekarn na račun kmetov je bila doslej neučinkovita. Primer je mlekarna v mariborski, celjski in kranjski regiji, ki jim jo je nekdanja direktorica, sedaj predsednica GIZ, sanirano speljala k Ljubljanskim mlekarnam. Rezultat je bil, da so kmetje ostali brez denarja, besede tako in tako nimajo, v mlekarnah pa vse teče po starem. Doslej so mlekarne iskale rezerve le pri kmetih, pri sebi pa še niso izločile nepotrebnih služb in tako niso pripravljene za EU, kot je Fructal. Tega je kriv tudi prejšnji kmetijski minister, ki je Ljubljanskim mlekarnam dajal izvozne spodbude za surovo mleko, zaradi česar so premalo skrbele za kakovost in ponudbo slovenskim potrošnikom. Tako so slovenske police preplavili tuji izdelki. Če bi kmetje odločali, bi morali presoditi o zaupnici vodstvu v Ljubljanskih mlekarnah. Mlekarji so se bali domače konkurence, zato so se pisali zakoni, ki otežujejo razvoj zasebnih sirarjev. Očitno tudi nerazčiščena zarota, imenovana kloramfenikol, zoper kmete ni brez vzroka. Cilj je bil ponižati in osramotiti kmete zaradi slabo izpogajanih kvot in znižati odkupno ceno mleka. Kmetje bi morali zahtevati razjasnitev ozadja. Mlekarne so enotno združene v GIZ zaradi zaostrovanja odkupnih pogojev surovega mleka! Mleko se še vedno ne plačuje v kilogramih, čeprav se vsa prodaja obračunavavgramih. Kmetje tako izgubljajo 3 odstotke dohodka! V Ljubljanskih mlekarnah celo predlagajo, da bi poostrili odkup z znižanjem meje somatskih celic pod 250.000, kar bi bil hud finančni udarec za kmete. Letni "remont" črede bi bil še za 30 odstotkov višji. Kdo bi to plačal? Kmetje, zahtevajte za to vsaj 30 odstotkov višjo izhodiščno osnovno za odkupno ceno mleka! V Ljubljanskih mlekarnah so lani prejeli sredstva Sapard za posodobitev odkupa, kmetom pa so naprtili stroške, da se na dvodnevni odkup prilagodijo. Če bi bila reja mleka tako donosna, Ljubljanske mlekarne zagotovo ne bi opustile farme Gmajnice. Tako kot so se mlekarne združile v GIZ, se morajo kmetje združiti, da bodo mleko prodajali tistemu, ki bolje plača. Trg je prost in meje so odprte. Ker mlekarji ponavljajo, da je mleka preveč, naj ga ponudijo v izvoz in tako rešijo "viške", ki jih ni. Tudi mlekarne bodo kupile "poceni" mleko na Novi Zelandiji. Potem bodo razmere v mlekarnah naredile tisto, kar bi že zdavnaj morale. Dokler kmetje ne bodo ponudili kakovostnega mleka na trg, dotlej jim mlekarne ne bodo plačale dejanskih stroškov prireje. Le pogumno, v EU mleka ni preveč! Seveda bo nujno morala nekaj storiti tudi država pri previsokih trgovskih maržah osnovnih živil. Jakob Kopač, Šentvid nad Ljubljano RADIO/BREZ na 88,9 in 95,9 MHz Čuk poskuša reševati zbornico (1) V kratkem prispevku z naslovom Čuk poskuša reševati zbornico, ki je bil objavljen v reviji Demokracija 2. decembra letos, je kar nekaj napak ali napačnih sklepanj. Razrešeni podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) se piše Miro Sotlar in ne Sotler. Njegova pogosta odsotnost v času pogajanj, kot je zapisano v članku, zagotovo ni bila razlog za razrešitev, saj Miro Sotlar sploh ni bil zadolžen za pogajanja s Sindikatom novinarjev Slovenije, temveč se je s sindikatom dogovarjalo združenje za tisk in medije. Ne vemo, zakaj je "službeno" potovanje v narekovajih. Predsednik GZS je bil v času novinarske stavke v resnici na službenem potovanju v tujini, saj je vodil gospodarsko delegacijo. Ne drži trditev, da "mesečno steče več milijard tolarjev" v blagajno GZS, saj je letni prihodek GZS 4,7 milijarde tolarjev. Trditev, da "večina gospodarstvenikov ni zadovoljna...", nima podlage v nobeni raziskavi ali anketi, temveč se posplošujejo izjave nekaterih posameznikov, ki iz različnih namenov pogosto nastopajo v javnosti. Nekdanji podpredsednik Miro Sotlar je še vedno zaposlen na GZS. Le če bo zapustil GZS, mu bo pripadla odpravnina v višini šestkrat-nika zadnje plače. Robert Peklaj, Služba za komunikacije pri GZS Slovenska pot v EU (1) Slovenci v mlinu ideologij Sredi ponižanja in trpljenja slovenskega naroda pod okupacijo v drugi svetovni vojni so našo zemljo preplavili zločini komunistov, ki so jo - in to je povedano brez sleherne- Demokracija • 50/2004 poštni predal 4315 tako mislim ga retoričnega zanosa - prepojili s krvjo tisočev in tisočev poštenih in narodno zavednih Slovencev. Ni pozabljeno trpljenje našega naroda, niso pozabljena imena povzročiteljev tega trpljenja in dobro je znan vzrok njihovega početja. Razlog je bil Stalinov pohlep po teritorialnem in oblastvenem razširjenju takratne Sovjetske zveze vse do obal Sredozemlja. To je bil Stalinov pohlep po slovenski zemlji, po premoženju in delovnem potencialu Slovencev. Za totalno izkoriščanje teh slovenskih dobrin je bilo treba na Slovenskem streti obstoječi družbeni red in ga s procesom stalinistične revolucije nadomestiti s sovjetskim. Za obstoj in neomajnost tega sovjetskega sistema v srcu Evrope pa je med drugim potrebna vključitev Slovenije v sklop Sovjetske zveze. In to je bila naloga slovenskih komunistov, ki jih je s Titom na čelu poslal v Slovenijo Stalin, sovjetski diktator in že takrat množični zločinec proti človeštvu. Poprej pa je te Slovence v akademiji Dzeržinskega v Moskvi izuril za poklicne revolucionarje. To nalogo nam je na kongresu Komunistične partije Slovenije leta 1937 v Čebinah jedrnato opisal Edvard Kardelj, druga glava po Titu v Stalinovem vsebalkanskem projektu in vodilni ideolog programa boljševiza-cije tega dela Evrope:"... zrevolucijo (ne z osvoboditvijo, op. pisca) bomo začeli šele, ko bodo dani vsi pogoji za to..." Prav idealne pogoje za revolucijo pa so komunistom v drugi svetovni vojni pripravili trije okupatorji slovenskega ozemlja, predvsem nemški in italijanski. Ta dva sta hkrati za komuniste opravila že polovico dela: z vojaško zasedbo Jugoslavije, z začetkom aprila 1941 sta zrušila dotedanjo oblast in javni red. Tega pa v kršitvi mednarodnega vojnega prava nista vzpostavila z lastnimi silami. Na tako pripravljenem terenu pa sta okupatorja z oblastvenim vedenjem, s poniževanjem in trpinčenjem Slovencev pri Slovencih povzročila poseben srd in hrepenenje po osvoboditvi. Oboje, zrušenje javnega reda in hrepenenje po osvoboditvi, pa je pomenilo nesluten potencial, ki bi se lahko, če bi bil spret- no in zahrbtno speljan na Stalinove tirnice, izkoristil za sovjetizacijo Slovenije. Učinkovitost tega potenciala je hitro prepoznal Jurij Dimitrov, takratni šef moskovske Kominter-ne (Komunistične internacionale), vendar je moral čakati še skoraj tri mesece po okupaciji Jugoslavije na nemško zrušenje partnerstva med Hitlerjem in Stalinom. Samo nekaj dni pred Hitlerjevim napadom na Sovjetsko zvezo, dne 22. junija 1941, je ukazal slovenskim komunistom, da postavijo pred njihov boj za stalinistično revolucijo reklamni plakat z napisom Osvobodilna fronta - Narodnoosvobodilni boj. Ta plakat, s katerim še v letu 2004 opletajo "koristniki" zmagovite komunistične revolucije, je bil v ponižani in bičani Sloveniji v prvih mesecih učinkovit. Predvsem v letu 1941 mu je nasedlo nemalo Slovencev. Na tem mestu naj bo vnaprej zelo jasno povedano: ne glede na število onih, ki so plakatu nasedli in so na začetku v partizanih doprinašali žrtve v dobri veri, da se bojujejo za narodno osvoboditev, v partizan-stvu v vsej njegovi dobi od 1941 do 1945 niti za hip ni bilo niti vlaken-ca, ki bi ga lahko imenovali NOB. Brez dvoma številne može in fante, ki so prav to hoteli, pa zato resničnega delovanja partizanstva nikakor niso razumeli in se jim je upiralo, je imel v mislih Edvard Kardelj, ko je 1. okt. 1942 v zaupnem pismu ukazal Ivanu Mačku - Matiji, novemu poveljniku partizanskih enot:"... tiste, ki se bodo uporno borili, vse po-streljajte..." Tako neizprosno in jekleno in za ceno poljubnega števila likvidacij slovenskih mož in fantov v lastnih vrstah je Komunistična partija Slovenije usmerjala sleherni korak, sleherni strel partizanskega boja proti enemu in edinemu cilju: sov-jetizacija Slovenije v trenutku zru-šenja Nemčije na svetovnih frontah. Izčrpna strokovna študija o številu in vzrokih likvidacij partizanov znotraj partizanstva v obdobju 1941-1945, ki še čaka na svojo uresničitev, bo prvi dokaz o zlaganosti naslova NOB in o resničnosti gornje trditve. (Se nadaljuje) Jože Hubad, Horjul Oj, te diplome! Po vsem, kar smo zadnje čase slišali v medijih o ponarejeni diplomi Igorja Šimenca in kar je direkcija Slovenskih železnic na vse pretege skušala skriti ali vsaj minimalizirati, se je razvedelo, da to ni osamljen primer. Malo zapoznela izjava rektorja ljubljanske univerze Jožeta Mencingerja, da ponarejene diplome niso tako velik problem kot KUPLJENE, pomeni, da je univerza to vedela in molčala. Torej je univerza sokrivec, če ne kar glavni krivec. To lahko pomeni, da pooblaščena oseba, ki ugotovi lažnost dokumenta, s tem soglaša ali pa ji je bilo z "višjega mesta" ukazano, naj ne dlako-cepi. Da z znanjem vseh mogočih doktorjev ni vse v redu, lahko, če smo pazljivi in zadevo vsaj malo poznamo, ugotovimo, ko se nam taki "strokovnjaki" predstavijo na televiziji, posebno še ko modrujejo v Odmevih in pri okroglih mizah. Pogosto so njihovi odgovori navadna latovščina, nerazumljiva poslušalcem pa tudi njim samim. Obdobje kupljenih pa tudi podarjenih diplom se je začelo že leta 1945, po prvi "veliki neomadeževani osvoboditvi". Ljudi je bilo treba nagraditi, nekateri so postali heroji z dosmrtno finančno in "etično" rento, drugim so omogočili boljše službe. Mislim, da sem leta 1946 na Jesenicah srečala znanko iz bohinjskega kota in jo vprašala, kje je v službi. Odgovorila je, sicer malo oklevajoče, da je učiteljica. Vedela sem, da ni videla ne srednje šole in ne učiteljišča, zato sem jo vprašala, kako je to vendar mogoče. Da bi me pomirila, je rekla, da uči le PRVI razred, in še na kraj pameti ji ni padlo, da je prvi razred osnovne šole najpomembnejši. Pa ni bila samo ona taka učiteljica, bilo jih je povsod po Sloveniji dovolj. Mi smo jim rekli "šnelfajerce". En mesec tečaja, kjer so jim razložili, kaj je treba učiti mladi rod, to pa je bil začetek ali nadaljevanje povestic o NOB, Stalinu, Titu in svetovnem proletariatu. Tako so učili vse povojne šolarje. Diplomirane učiteljice, ki niso bile pravilno "naravnane", so zaprli ali pa odslovili kot neprimerne. Direktor zdravstvenega doma na Jesenicah je bil pred tem tovarniški delavec, oznovci/udbovci so bili večinoma nešolani, polpismeni ljudje in tem so prepustili zasliševanja. Od tod je šlo vse navzdol. Dolgoletni usmerjevalci in rektorji slovenske univerze ter doktorji raznih znanosti so konspirativno, potuhnjeno molčali, ker so se bali za svoje položaje. So se zavedali, da na ta način siromašijo splošno razgledanost Slovencev? Je potem čudno, da so študentje, ki so hoteli pravo znanje in izobrazbo, odhajali v tujino, kjer jim je bilo to omogočeno? Mnogi med temi so bili otroci ortodoksnih komunistov, ki so z najrazličnejšimi štipendijami odšli bodisi v ZDA, Veliko Britanijo, Francijo, Zahodno Nemčijo. Nekateri od njih so tudi med odhajajočimi profesorji Ropove vlade, kot v sobotni Dnevnikovi kolumni razpreda Miha Kovač. Odhajajo do vrha "dokrmljeni". Zasliševanje ministrskih kandidatov Janševe vlade s strani opozicije je neizvirno, neinteligentno. Zanimal jih je predvsem kandidat za notranji resor Dragutin Mate, ki pa jim je dal natančne odgovore, in ko je navedel letnico 1996, ko naj bi bil storil "inkriminirano" dejanje, so inkvizitorji umolknili. Celo Moge je samo bolščal. Spomnimo se, kdo je bil takrat obrambni minister. Današnji poslanec evropskega parlamenta in svetovni lcvaziliberalec Jelko Kacin, ki si je v slovenskem parlamentu lahko privoščil fizični obračun, pa so vsi "borci za človekove pravice" samo molčali, ker je bil Kacinov "sponzor" Milan Kučan s svojo komunistično kamarilo in izsiljenim častnim doktoratom clevelandske univerze. Kdo so bili Kučanovi sponzorji, pa se tudi ve! M .. v ... , Demokracija • Četrtek, 9. decembra 2004 © Da je študij teologije v zadnjem času precej priljubljen, gotovo pripomore tudi dejstvo, da se v javnosti pojavlja čedalje več laiških teologov in študentov teologije. Tako je študentka teologije Eva Irgl jeseni postala poslanka državnega zbora, poleg nje pa sta na volitvah kandidirali še Sandra Letica in mag. Marjetka Raušl (vse tri na listi SDS). Pri tem ne smemo pozabiti Nove Slovenije (NSi), ki ima v svojih vrstah doktorico teologije, to je dr. Alenka Šverc, docentka na teološki fakulteti, s katero smo na začetku letošnjega leta v Demokraciji opravili intervju. Doma je iz Dovž pri Mislinji, po maturi se je odločila za študij teologije, ves čas študija je bila aktivna na področju študentske politike in v centru Sinaj. Po diplomi je študirala pedagoške vede v Rimu, nato pa podiplomski študij sklenila z doktoratom na Teološki fakulteti v Ljubljani oz. Mariboru. Širši javnosti je postala znana, ko je junija kandidirala za evropsko poslanko, in čeprav ni bila izvoljena, je njena lista dosegla največ podpore. Zdaj je postala državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo in s tem članica nove vlade. Glede na to, da je na področju pedagogike dobro podkovana, bo lahko s svojim znanjem in izkušnjami veliko pripomogla k izboljšanju kakovosti slovenskega šolstva. Koliko se bodo nanjo spravili zlobni jeziki, češ da je že njena teološka izobrazba zadosten razlog, da bo skušala spraviti verouk v šole, pa bomo videli. Marjanova vrnitev Potem ko je Marjan Podobnik po odstavitvi z mesta predsednika uprave Telekoma leta 2001 nekako poniknil iz javnosti (vmes se je ukvarjal z različnimi posli v Srbiji), se je v zadnjem času znova pojavil na slovenskem političnem prizorišču. Prvič smo zanj slišali pred letošnjimi parlamentarnimi volitvami, ko je napovedal, da bo svoji SLS po- — - magal v predvolilni kampanji, nato smo ga lahko videli med udeleženci znamenitega incidenta na slovensko-hrvaški meji nekaj dni pred volitvami, nazadnje pa je dal nekaj izjav za komercialno POP TV, v katerih je svoji stranki pripisal neposredne zasluge za to, da je v vladi spodjedala LDS. Zanimiva izjava. Posebej zato, ker je bilo takrat videti, da SLS bolj kot koga drugega spodjeda samo sebe. Slednje potrjujejo tudi podatki, ki kažejo, da je SLS na volitvah leta 2000 dobila 9,54 odstotka, štiri leta pozneje pa le še 6,82 odstotka glasov. Podobnik je pozabil povedati še nekaj, to namreč, daje njegova SLS leta 2000 rušila tudi (lastno) Bajukovo vlado. Priljubljen v Evropi Lojze Peterle je med sedmimi slovenskimi poslanci v evropskem parlamentu tisti, ki mu raste priljubljenost ne samo znotraj evropskega parlamenta, ampak tudi zunaj njega. Potem ko mu je evropski tednik European Voice preteklo leto v eni izmed kategorij podelil naziv Evropejec leta, je pretekli teden dobil še en ugleden naziv. Luksemburška fundacija Merite Europeen mu je podelila posebno mednarodno nagrado za zasluge, ki jih je imel v procesu evropskega združevanja. No, nekoliko manj kot v Evropi je Peterle v zadnjem času priljubljen v domači javnosti oziroma pri svojih strankarskih kolegih in somišljenikih. Slišati je namreč, da so mu nekateri precej zamerili, ker je bil po volitvah zelo kritičen do predsednika stranke Andreja Bajuka zaradi volilnega izida. Peterle je namreč govoril, da bi morale SDS, NSi in SLS pred volitvami delovati kot blok, na pa da je bila SDS prikazana kot mandatarska stranka, zaradi česar naj bi bila po njegovo dobila tudi največjo podporo. Sta se res razšla? Že pred nekaj tedni so se v slovenski javnosti pojavile govorice, da sta se zakonca Kučan razšla, svoje pa je seveda dodal rumeni tisk. Po nekaterih podatkih naj bi se bil nekdanji predsednik države Milan Kučan že preselil iz svoje hiše v Murglah v novo stanovanje v bližini rekreacijskega - - centra Mostec v Ljubljani, njegova nova sostanovalka pa naj bi bila nihče drug kot dosedanja tajnica Andreja Šinkovec alias Špela Furlan. Štefka Kučan je za revijo Nova seveda kategorično zanikala, da bi bilo kar koli narobe v njunem zakonu, kar je razumljivo, saj nihče ne prizna rad, da je v njegovem zasebnem življenju nekaj narobe. Morda pa je poanta v tem, da se v Sloveniji še vedno vzdržuje kult osebnosti Milana Kučana, ki ga je rumeni tisk (pri tem je bila prva revija Jana, seveda zaradi vpliva Bernarde Jeklin) vedno prikazoval kot zvestega moža in družinskega očeta, ki ima v prime-ijavi z nekaterimi drugimi politiki zasebno življenje povsem urejeno. Težko je reči, ali so govorice resnične, zagotovo pa bo resnica prej ali slej prišla na dan. RADICj ZELENI VAL 93.1 & 97.D Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje © Demokracija • 48/2004 DECEMBER JE MESEC DARIL zato vam naša založba ponuja posebne prednovoletne ugodnosti za nakup naših knjig: SVOBODO p IN ^ RDEČO ZVEZDO prej 5.OG0 SIT prej 2.280SIT prej 2.2GG SIT prej 2f20Q siT zdaj 4.300SIT. zdaj 2.000SIT zdaj 2.000SIT. zdaj 2.000SIT Ob nakupu vsaj treh knjig vam damo dodaten 10-odstotni popust na navedene cene, za nakup celotne zbirke pa kar 25-odstotnega. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. S to naročilnico po povzetju nepreklicno naročam označene knjige. Naročilo označite z x Z3 Albert Svetina OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA Z] Dušan Lajovic MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO............................... □ Jože Pučnik: IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE ... Z3 Janez Janša: OKOPI................................................................................................................................... □ Janez Janša: PREMIKI............................................................................................................................. Z] Milan Zver: 100 LET SOCIALDEMOKRACIJE........................................................ Z] Tone Kuntner MATI SLOVENIJA.......................................................................................... ime in priimek: _ _ datum: kraj, poštna št.:____podpis naročnika: V cene je vštet DDV, ni pa všteta poštnina! Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje In sprejemanje multlmedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih In razvoj novih storitev. Mobilnik je tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, Interneta, televizije In radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij