Leto LXIX., št. 13 L]«UfajM, petek H. jaanarja H36 i ■ Izhaja \-sak Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN OTEAVNMTVO LJUBLJANA, KnafUeam ulica atnr. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 m 31-26 Podružnice: MARIBOR Stroaaraaverjeva 3b — NOVO M3S8TO, Ljubi telefon at. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Otiiaaannaaijeva aUea 1, podružnica uprave: Kocenova uHea 2, telefon at. 100. — JESENICE: Ob Račun prt postnem čekovnem aumodn ▼ I^nbrjanl at. lOSOl HNGL1JH ZH KOmPROmiS? Poostritev sankcij bo najbrže odgođena — Eden ne bo več nastopal iniciativno, marveč bo skušal najti kompromisno rešitev London, 17. januarja, r- *Daily Te-legraph« obširno piše o včerajšnji se.ji vlade in zatrjuje, da Anglija še vedno želi kompromisno rešitev abesinske~a probtema. Zato bo glavna naloga zunanjega ministra Edena v Ženevi, iskati takšen sporazumi. Glede poostritve sankcij je angleška vlada sklenila počakali, da se bo videlo, kakšno r-tališče zavzemajo v tem vprašanju prizadete države, zlasti Ame.ika, Rusija. Angleški delegat se v nobenem primeru ne ho B lastne iniciative zavzemal za poostritev sankcij proti Ita'jji. Najbrže se ho našel izhod na ta način, da bo odbor osemnajst o rice izvolil ožji odbor, kateremu ho povrni nalogo, da »e enkrat p^dnrbno prouči vprašanje petrolej-ikih sankcij, s čimer bo stvar avtomatično ra nekaj ^a^a odr'Hlena. Sklepi vceiajšnjc seje ang^ešk. v/laf de pomenijo iX) informacijah lista, da .*£ v v i adi zmagala ona struja, ki je proti poostritvi sankcij, na eni stran: zaradi te^a. ker se ta n-rep i\e bi mogel dosledno izvajiti, na drugi strani pa. ker se boji, da bi to moglo izzvati vojne zapetljaj'e- O tem je v teku Bad- njih 14 dni ponovo razpravlja«! poseben ministrski odbor- Vse kaže, da je zmagala skupina ministrskega predsednika Baldwi!na, ki se želi izogniti vsemu, kar bi moglo položaj v Evropi še poostriti. To zatrjevanji poučenih krogov je zunanji minister Eden razvil pred ministrskim svetom sledeče glavne smernice, katerih se bo držal o priliki raz-pi av v Ženevi: Angleška vlada ostane pred vSem zvesta kolektivnemu načelu izvajanja sankcij. Če bi države, ki So zastopane v Ženevi, pokazale, da so iiaulcujene izvajanja pripovedi izvoza petroleja, bi Anglija smatrala, da je ta pot mogoča same tedaj, ako bi posebni odbor strokovnjakov dokazal, da bi hiia ta mera učinkovita- V negativnem primero bi prepoved izvoza petroleja v Italije bila boi j škodljiva nego koristna. Fazen lega bo Aagliia vobee vztrajala pri ideji, da mora konec spora med Italijo in Abesinijo biti u^peb za Društvo narodov, vendar pa ne tn^i za Abrsini-,jo Kai se tiče p iežaja na Sredozemskem morju., je Eden izključi! možnost umrka nekaterih a'ngleftkni ladij za primer, če bi prišlo do prepovedi izvoza petroleja. Pariško Pariz, 17. januarja, o. Današnji parite k L jutranjiki se obširno 'na vi j o z l>>žajočioa se tekati k ofln v ženevj. Prevladuje mnenje, ia na tem sestanku ne bo prišlo do končnega s-k-Fepa glede prepoved j izvoza Pe'ro'oja. »Petit Parisienc ugotavlja, d* ni od začetka decembra do danes nastopi! nikak nov moment in ila a-uierišlTl J- đuaJer ni znano definitivno staij-še*» Amerike. V ostalem %o t'ik^Pnji poJ'ti-cn! krogi z za.iiovolj-sivjom sprejetij sk4ei> ang-ešKe vftaAe o pdg^r-itvi Petro&jskib sankcij, ker bi tak s-kleP protf Lialiji gotov0 n.j pri veđel n -j zaželjenega cilja, odnoOno 'o ifk rl-oaojje vzboduo-afriškeSs sPora An-|f!i;a ?e "a Petro!-jske sankcije ni m o? I a odločati k«T Še &e M prepričala da s-o n::j-no potre1 nf. Mitssolifil nudi garancije da ne bo izzval oboroženega, konflikta, tuđi če bi prSšlo do poostritve sankcif Rim. 17. januarja, r. Francoski listi so objavili vesti svojih rimskih poročevalcev, da je italijanski po=dauik Cerralti. ki se ye prejšnji teden mudil v Rimu, predložil ua snornjem sestanku z Liavaloni francoskemu inlnistrskeinu predsedniku vjtffne Slnssoiiiii-jeAc predlo^«'. MTussoIini je Cerruftija rudi Poiiohlastil. da da v njegovem imenu garancij«*, da Il.-di.ia tudi v primeru j/v.t:.i-nja petrolejskih sankcij ne 1*0 napadla Angležev na Sredozeiii$jkeni morju. I»r»jr je pripravljena Opustiti vsakršno vojaško :tk-rijo proti Angliji cela v primeru. T-e bi Vn- « islrii ovirali provoz italijanskega vnjjjšhn in vojnrga materiala v vihodno Afriku. Italijanski Politični kro^ri verujejo, da bi mogel Cerrutti dat? Lavalu take ga^randje. Italijanska vlada je ponovno zatrjevala, da si hoča v takem primeru ohraniti popolnoma svobodne roke. Ker še ni znano, ali bodo v Ženevi sklepali o poostritvi sankcij proti lialiji se [talijanska vlada ludi še danes ni odločila, ali naj od«X)tuje njen delegat v Ženevo ali ne. 60 dni sankcij Rrm, 17. januarja. r» Z lanašnjim dneaa Je Poteklo W dni, odkar jo D;uštv0 narodov ooredilo s:o-»podarske in finančne sankcije proti Italiji. Of1nj:&r v vojaških oPcraeijaB v vzhodDi Afriki in ponovni n< u spe h i đjpffotoat -ki h Iniciativ z-h mirno Hkvirdacdjb italijajisko-abc^i^skoga t-pora ?o poveeali splošno ne«rotovo<5t. Organiziran odpor proti Banfccljam zavzema vedio-* večje diiTaenzije in dan «a dnem se izdajajo odiredbe o ođnejevanju v pTehranj. raz. .sve|ljaTkiiTivu, itd. Ojneiia se je tu:/ akcija za Ebjranje zJata. srebra in drngJk k0v-n. Listi ra-čunajo. da je bi'to dipsle-j osbpano za okrog po'1 milijarde pliata. lanc. Ljudje «e ravnajo strogo po Predpi- sih. Ta okolnost pojaanjpie deloma, zakaj italijanski napadi ne rode uspeha, ki ga Italijani pri ra k 11 j e jo. Cesar se odpravlja na fronto London. 17. januarja, h. Reuterjev urad peroca iz Desija. da je ueguš vrnil mladega princa Makonena. ki je bil z njim vtjjlav-n^m starcu v Debiju, z letalom v prestolnico. Pončenj krogi smatrajo io za dokaz, da namerava c=edai cesar rim prej odpotovati na fronta v Tiarri. Abesistel ley© ravnajo z italijanskimi ujetniki Kerlin, 17. januarja. AA DNB poro% iz Addis Abele: Italijanski ujetniki v De*si-ju so izjavili, da so doživeli l?p sprejejo, kakršnega niso pričakovali. Abesinski cesar napoveduje, da bodo večji boji šele v februarju Aedi> Abeba, 17. januarja. AA. Abe-in-sk: - .l-sair je Posebnomu dopisniku DNB-ja-ki ga je 4.bisl;al v Desiju. izjavil: Na<š poliritaj na severneim bojišč'i se jc znatno popravi! Napadi našm čet So se u^c^no končali z zavzetjem masiva Tem biena in ?e nadialjujejo proti Geralti, Sedaj se vr^e samo popa.me^ne bitke, vse z uspehom. Nato je abesinski e&sar izjavil, dsa pričakuje večjih bojev še.Ie prihodnji mesec čeprav misli, da zarau'i hudega de2evja omoheana tla otežujejo za dalje O^sa a'^ Cije veejegra tšlogn. t!ovoreč o hojih . n« južnean bojišču je deja!, da so se ti £ačel.j že 8. januairja, pa jih Di5o T}a 1 i jam" v svojih poročllin omenjali v&e do 14. januarja. V teb bojih »e Itailijan: ogorčeno braoijli, rabeč vsc> tcnn:čna aređBtva, toda v&lie tehnični pre-arLoči niso mogli preprečiti prodiranja abv". Unskih ee*. Boji na južnem bojišču se na-ealjujejo. Da obdržc svode Postojanke, pii-tegnjejo Italijani tudi čete iz drugih ,>d-Seko-v Ob sklepu svoje »Jave jc cesar tzra-z:i upanja, da bo Društvu narodov us-pe!o predlagati takšne mirovne preddoSTe, k; jin bo A'besinna mogla sprejeti. Računa s tem. da sc bo Dfruštvu narodov to posrečilo do začetka novega veliktga deževja in da se bo v0jna končala, čeprav je A bes1 n\ja pripmvjjena Lra-niti svojo suveren asi do skrajnih meja. Evakuacija abesinski h mest Addis Abcba,. 17 janu;irj;i. g. Xa piod-lo^» vrhovnega poveljnika na opidenski fronti generala Nasiba je angleški konzo! v Hararju odpoklical vse malteške misijonarje, ki so še v Džidžigi in vzhodno od tega mesta. Tudi vst tujci iz teh krajev cc raoinaio čim prej umakniTi v DffnedtM Po tem ukrepu skjepajo. da račnina abe sirrsko vrbofvn-o poveljstvo s hudimi boji ob s-rmalski me vi. Obsodba po zakonu o zaščiti države Beograd. 17. januarja. AA. Državno -odi-5če je IG. januarja t. I. Pod št. 3&3S obsodilo Manjaka Ivana Amuuova, krošnjar- Egiptski odgovor na italijanske demantije Kairo, 17. ianuarja. AA. Egipt?ko - abesinski odbor je izdal odgovor na italijauski demanti b obstreljevanju egiPteke bolnišnice v Dagaburju. Na italijansko trditev, da v Dagaburjn sploh ni egiptske bolnišnice, odgovarja to poročilo, da je obstojala ta eiiiptska bolnišnica » Dauaburiu že 6 tednov pred bo m t a rdi ranjeni in da je nadomestila l>oluiŠuico ameriške misije, ki je boslovala dotlej v t^ui niestu. Poročilo se sklicuje tudi na brzoiavko vodje egipt.sk^ niisiip princa Tsmaila. Varnostni ukrepi pred . letalskimi napadi Harar, 17. januarja. AA. Zaradi pogostih letalskih napadov so krajevne oblasti v »Ja. rarju prepovedale prebivalstvu postajanje v v-čjih skupinah. V^e manifestacije na praz- | v p^tek. Porotnikom ne bo nik sv. Ivana, dne 20. januarja so prepove- manj kot 1936 vprašanj. Upor Abesincev v Godžamu As mara. 17. januarja, r. Že nekaj časa se velkim zanimanjem dogodke v uporniški širijo vesti, da je nastal v dazeli Godžam | deželi, ker upajo da l>odo abesinska sile ja iz vai Košute, srez ^inj, zaradi dejanja iz M. 1 loc. 2 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, in po ČL 2 oziroma čl. 1 istega zakona na robijo leto dni in na izgubo častnih pravu za leto dni. Pri odmeri kazni je pri Manjiku upoštevalo med drugim tudi njegov kes in to, da se jć iz lastnega nagiba vrnil v državo. Premeščenje pri finančni kontroli Beograd, 17. januarja. AA. Da se prepreči premeščanje v teku vsega leta, zia-sti v zimskih mesecih, je od-ieiek za finančno kontrolo finančnega ministrstv* odredii!. da bo v bodoče ,to je od -začHka prihodnjega proračunskega leta načehau p:'emešičal nameščence finančne k-oncroii so brli lota 1919 poklonjeni Italiji, sa^no za to, da bi se zadovoljile njene ekspanzivne težnje. Ko je prišel 1. 1922 na oblast fašizem, je nastal za to ogromno naredno manjšino v lialiji pravi pekel. Sedaj pošiljajo te ljudi v Abesinijo. da tam imirajo za Italijo, čeprav so vse njihove simpatije na sirani Abesincev. Ti ljudje predobro vedo, kaj pomeni -italijanska civilizacijam- Ta civilizacija je imela za posledico, da so jim zaprli vse sole ter razpustili vse kulturne, gospodarske in ce'c športne organizacije, v duhu te »civilizacije t ne sme^o \*eč niti v cerkvi slišati svoje materinske besede, marveč morajo poslušati samo italijanske molitve, ki jih po pretežni veČini niti ne razumejo. Zaplenili so jim celo cerkvene n-oiitvenike v slovenskem in sibohr vatskem jeziku. Slovenski duhovniki, ki so nastopili proti tej italijanski tiraniji, so brli izgnani ali pa obsojeni na dolgoletne ječe. Od leta 1930 dalje ni dovoljen v Italiji niti e»n slovenski lis L, prav tako pa je prepovedan tudi vcak uvoz jugoslovanskih listov. V začetku lanskega leta se je dozdevalo, da se položaj vendar le nekoliko izpremnva- Xa iniciativo fi"anco=kega ministrskega predsednika Lavala je Mussclini cbijubil. da bo poravnal vse sapore z Jugoslavijo, da bi se na ta n-Čin pred abesin?ko avanturo rešil nevarnega nasprotnika ob Jadranskem morju. V Beograd je bil poslan nov italijanski poslanik, ki je imed tanoj po svojem nastopu por prav lfubeMnvfti govorov. Malo pozneje je prrjflo med Rimom in Beogradom do nekakeajn sporazuma glede tiska Na obeh straneh so prenehali medsebojni napadi in Italija je dovolila uvoz neknterh jugo-sloven^kih listov. Slovenski prodajalci časopisov, ki dobro poznajo fašistične metode, so se bali prodajati jugoslavenske liste. Prodajali so jith samo nekateri italijanski pix>dajalci, dobro ve_ dot:, da bo to zelo dohič.kajiosen posel, ker vsega oropana juigoslovenska manjšina komaj č -ka, da dobi v svo,iwn jeziku tiskano besedo. Res so bili ju^aro-allovenski listi prve dni stalno raajpro-da.ni in njihove naklade aa Italija so mirasčaie od dneva do doeva. Toda 9+ v par dneri so pričeli fašisti izvajati svoje znane - civflizatorske metode. Vsakega kupca jugoslovanskih listov so takoj prijeli in ga po dobro znanem načinu mučili- Prišel je abesinski pohod. Mesec dm pred začetkem afriške vojne je 632 slovenskih mladeničev pobegnilo pre^o meje v Jugoslavijo. Videmski perfeikt, znan sovražnik Slovencev, je nato izvedel naglo mobilizacijo in pozvad v.*e slovenske fante in može pod orožje, da jim je na ta naem onemogočil beg v inozemstvo. Število beguncev pa je kljub temu do^sedaj naraslo že na več tisoč. Točno število Je seveda tieik<> ugotoviti, ker italijanske oblasti take podatke iz razumljivih razlogov čuvajo v največji tajnosti- Jugc^loven&ki narod čuti največje simpatije do t>eh beguncev, ki jih naziva ^Abesinei«. Odkar je izbruhnila w-hodno-afriška vojna, postopajo Italjani proti rugobi oven-?4ci manjšini še bolj kruto- Vsi jugosV>. venski listi so prepovedani- Slovami v Italiji pač samo žele. da bi bila I talij-a v Abesiniji poražena in da bi se mogli č i mpre j zedi niti z J ugos 1 a vi jo... Scftuschmgg v Pragi Predavanje v klubu industrijcev — alarmantnih vesti o ciljih njegovega pose ta v Pragi Praara, 17. januarja. AA. CTK poroča: Na vab:-io kluba indu>trijcav je imel ajatiijatoi zvezani kancelar dr. Scbuschni^o čnoti predavati ip o Gospo i a n= k i obnovi Srednje Kvro-pp, Predavanju .-^o pri sostvovtale na jugi ed-neji»- i>-ebnos.ti mesta Pnage, med njimi tudi pr.-J-ednik fo&osaovask? vla le dr. H odira, Man; vlade, poslane.? in i-h-Kii diplomatske^:: zbora L>r Ssbuscbnimj je j^odvrt J stoletne zveze med Dtnajeni u Piano in dokazoval j 11 m u žn 051 absolutu*^ a.i^arkije. Govoreč o zgodovinskih in so^pocJarskih problemih Po-donavia. je ^vomA poudanil rezuliate, doći 'žene o j ^ialle a'ntante m na podlasri rim-:>.'<'h protokolov leta 1934. Gospodarsko zbli-žanje med podonavskimi drvava::ni. jo dtKial dr. S'.'b.r.s'-hniiru. j«p na*i >vajaii neodvisno j od i •olituVi.'l] momentov. \' nadaljevajiju svojogia prebivanja je go-TOCnifc naiv^ja 1, da je 9ti»teuu preaej'eookakvv uči-nikovit, fo ia hkrati >e podčrtal, da utakne pro&trogo izvajanje kK^vzude o najveojab uifodauisbib pomenit: roKno 7Wj-reko za ao&po-daankj razvoj. Razen ♦etra je imt$atii\. da je Ireba | objsaii idejo, da obstoje veiika neao-iil-afeja med Jcoris.tn>i ijj.daiS'&rije in kmetijsrv«. Xa ik \neu je JcancekLr dr. SciiuaotLnifaz poudari, da bi bi'lo kirivo naairainje, ki ae nliai v raznih djrž:vab, da ee pripravlja czfpremem-iba a*vii'jrijske notranje in zunanje orientamjp. Nasprotno, A atrija miali. da >e potrebno, da se r«uumejo xarf«r! sestave tafcšne vlade, ki bi imela " Gl«de skorajšnjegra lase-ianj* ^veta TTCC. je S. Demerdafe dejnf,6« grrSkj nairod U> od »ekdaj žedi# da se vaa vprašanja xuna-DJe Politike m vaa tiata vpraAanj,a, ki aa-nimajo JrgĆiBp jeirnost. nrede nn m\ro-IjTJt>en na^m. Odkritje nove zarote na Bolgarskem Sofija. 17. januarja, t. Bolgarske oblasti so uvedle preiskavo proti rezervnima polkovnikoma Krumu Kolev« in Radaalaru Ka-lederovo. • katerih so zvedele, da sta že pred meseri pripraviiala oboroženo zarot-niško akrijo proti režima Andreja Toševr. Po podatkih, ki so jih zbrali pofieijski or-grani. hi se bil moral prevrat izvršiti l.u.i na dan »rrhieec. Med zarotniki pa je med iein prišlo do nesoglasij in je ves narrt propadel. Preiskava proti obema osumljencema in njunim tovarišem s#» z vso naglico nadaljnje. Vodi jo vojaški preiskovalni sodnik Marmor. Javnost pričakuje remltat* preiskave i velikim zanimanjem. Znaeilne ie. da je hil polkovnik Krtini Kole* holurarski notranji minister in je snan v širših ljudskih krogih. Sofija, 17. januarja. 1. Za novega sofijskega komandanta je bil imenovan polkovn;k Jordanov, ki je doslej služil v Plovdivn. Posedanji poveljnik polkovnik Ba>madžiit\ je bil premeščen v vojno ministrstvo. Politični krogi pripisujejo tej sprememoi velik politični pomen. Zatrjujejo, da U novi komandant zaupnik dvora in vlade ter zelo energičen ofteir. Borzna poročite. Curih, 17. januarja. Rw«rad 7—, UaSfi 30.28, I^ndon 16.1«, Smw Tork 2oa , Bruaeflj 5186. Mi*an 34.50, MadrrM 42 03. Aroeterdnin 20« 50, Bortln 123.05 Dunaj 57.20. Ptaga 13.74, Varaa^a JU 2L«, *Sfc 16LOVBNSKI NA RODt, patak, 17. ,mtmrl* 1996. -*e> Uspešno delo Ljubljanskega Sokola Vjubljana, 17« Januarja« Nade nak*tareJ9e . OB Oliko droštvo stari, a M vedno 6fii Ljnatjanekl Sokol Je imel ono« ▼ m«Ji dvorani ltarodhega doma izredno nkanVgftn glavno skujemo, ki so jo med dPtlglffii pose tili I. nam. eta-«» mu ar. ll««W»«r1 Oangl, Sokolske nape, postarosta tir. Sokola IjJifmjanA U. br. dr. MIlan feubfc in zastopnik Sokola Ljubljana—4H9ka bf. Vsa LJubljana se bo zabavala kot še nikoli Pni BELEM KONJIČKU Jutri premiera v KINU UNION 1 Po uvodnih form al os Lih so je starosta br. Bogumil KnjzelJ v svojem nagovoru spomnil vsem važnejših dogodkov v preteklem lotu. Prodveem je omenil, da ima Ljutn^anski Sokol v svojih vrstah saveznoga prvaka br. Borisa Gregorko pa tudi prvakinjo sestro Marto Pustiskovo. Naj-Tni. TaJ9anna9i je 7 članov in st )a br. Boris OPtfeika priboril prvenstvo. 7. 9M9to bf. atalnarlO, 11. br. flkrbinsek, 13. to. Po tokar to. Vadnov fn tnu*ln9ili; flafadi od tekme odetopaa T^tdi pri supnlh psa* vatam tekmah so dam m oba naraščaja dosegli lepe uspehe Pri sapnik tekmah v prostih panogah so zasedli v«a prva mesta pripada« LjdMjanakega Sokola. Pri tekmoval tudi br. Forte, ki je zasedel 13. mesto izmed 33 tekmovalcev. Tekme za savezno prvenstvo v odbojki se je udeležila Vrsta Makov ta zasedla I. mesto ter tako postala savezni prvak. V novembru so bile ttbiroe tekme nlaftli za berlinsko olimpijado ter at jo tjdeieailo takem 5 članic. Prvo mesto sedla sestra Marta Puetiškova. Po svoja Planil ia aanlcBh ae jc društvo udeležilo tečaja sa narodna kola v Beogradu, plavalnega tečaja za člane m članice, Hipnega plavalnega tečaja in Župnega prednjaskoga tečaja m članice. Med gostovanji so predvsem omembe vredna nastop članov na flnpnem zletu r Belo varu v SHrlh, škof ji loki In na zletu v Sofiji. Smutarski odsek, ki r je odsek, ki ga vodi br. dr. Ravni ha r. končno uredil letno telovadi-šče, ki je okras našemu mestu. _ Za ruski odsek je poročal starosta br. Tkačev. Odsek se lepo razvija ter je priredil telovadno akademijo in proslavi! tradicionalni praznili ruskega Sokolstva. Odsek ima 58 Pripadnikov. — Socialni odsek, o katersra je poročal starosta br. Kajzelj, je skrbel pred-vsam za brez-Posjlne člane in Članice. Priredil je božičnico. na kateri je bila sokolska mladina obdarovana z obleko, parilom in obutvijo ier pogo&cena s čajem in pecivom. — Blagajniško poročilo izkazuje kljub tež- Seazacija! Novost! V kinu SLOGI nastopi jutri in v nedeljo pri vseh predstavah mednarodni artist I čarodef Toledo s prvovrstnimi atrakcijami! Cene vstopnicam nepopisane: kim časom dokaj zadovoljivo bilanco. Proračun za I. 1936 Izkazuje 119.970 dohodkov in Prav toliko izdatkov. Imovina odseka za zgradbo Sokolskega doma ie znašala ob koncu 1. 1935 32l!807.78 Din. Skrbno sestavljeno statistično poročilo je podal br. Josip Simončič. Število pripadnikov je od I. 1984 nazadovalo, kar je najboljši znak da je iz sokolskih vr«t odpadlo vse tisto, kar je svoječasno prišlo vanje zgolj iz osebnih ali gmotnih koristi. Za tako članstvo nam ni žal, za zgled zvestih in sokolskih misli vdanih bratov naj bodo bratje ki so že 50 ali več let v Ljubljanskem Sokolu, kakor Defman Anton, Hribar Ivan, Kozina Ivan, Lilleg Alojzij. Roar-uiann Viktor. Schrev Jean m TekanČič Karel. Ob koncu 1. 1935 je imel Ljubljanski Sokol v svojih vrstah 1.066 članov, 393 članic, 106 narašča jnikov. 83 naraščajnic, 145 moške in 88 ženske dece. skupno 1.881 Pripadnikov. Na predlog nadzornoga odbora je bila soglasno izrečena razreSnica prejšnji upravi, nakar so sledile volitve nove uprave, v ka-tsro so bili soglasno izvoljeni: starosta br. Bogumil Kajselj. I. podstarosta br. dr. Fran K* s dare. II. podstarosta inž. Albert Poze nel, načelnik inž. Gojmir Pehani, I. pod-načelnik Tomaž šaaOik, II. Podnaeelnik Iv-ko Pustišek, proavetar Viktor Markič, odborniki France Abela. Ela Ahčiaove, ini. Franjo Fine. Boris Grmek, Lojze Kova*, Alfonz Lerger. Karal Mgchtig. Janko Mf1o»i, dr. Franta Mit, PavšHf, Leo Begi, Viktor Rus, Jože Nimontič. Slav* Simoečič, Viktor T reven, namestniki: inž. Kajetan KarltF, Polde Saga, Rudolf Radolf. dr. Vladimir Kuklje, Alojzij Vrhovec, Stane Mil, praporščaka: br. inž. Fine in France fita|er, namestnika Karel 8aaa in anefan ligam, nadzorni od tor: Miroslav Gregorka. Petsr KH-nar. dr Albin Štele, Evfiten Tujec, namestnika Egon Plaoinšek, častno raasodišče dr. Oton Fapea. dr. Janko tasalk, dr. Miha Kamhir dr. Joža Bohifljee in dr. Egon Stare« namestoiki br. dr. Janko Lekar. M. Leo Menafagaf« Basto Pa^tealenaaek, prad-sednlk finančnega odbora dr. Josip Krsvl in gradbenega pododseka hal Viktor 9ka-b#rsf< Iz Vlžnle 9999 Klektrfona leč PO vaseh. Na Pottevem le ereti elektrika al rib Vaet Zavrtače V poetavijnki drnekrvo. oaz nekaj oni pa bo prnsa na vrsto Kratka vas. Tudi ostala vati M rade napln elektriko, le napetiava no aiaah •« nas adi predraga. Ce na w bila t* ka atiaka z* denar, bi bila okofloa Višnje 9ora totovo U kanalu vaa eiernirietrana-tako pa bodo morali nekateri kraji te čakati na elektriko. 4 Ijtm pRMm i Gustav Frohtich V VELBFOjnr KI M UGAJAL VBAKKMTD GLEDALCU ppfta Tli JOTB1 nuaOBRA V KOTU SLOGI ! Tafcata bo drevi ob 351etnici TaBjo predstavil atričok DANES v >Poain4 a ceo to«« Razatava hrvatskega allkarla Totnerlina Po ustavitvi letnik obratov škofje Loka, 16. januarja. Revščina in pomanjkanje trkata na duri, hitro in neučakano, ker nas delavec, ki je bil zaposlen v industrijskih obratih, svojega zaslužka ni shranjeval marveč -proti porabljal. Slo je pač iz rok v usta. Drugače tudi moglo ni biti. saj so zahtevali prejemki vedno najskromnejse življenje. Danes niti tega ni več. S strahom in skrbmi na obrazih tavajo ljudje okrog svojih obratov in prosijo naj bi jih vendar zopet sprejeli na delo. Stiska je neizprosna in ne pozna usmiljenja. Življenje je umrlo in kjer so leta in leta pele ?age. je sedaj tiho in mrtvo, kakor bi bilo vse pokopano. Najhujše je. da kljub vsem prizadevanjem zasedaj ni nobenega upanja, da se bo položaj kako zbolfšal. Medtem ja šestčlansko odposlanstvo posetno g. bana in mu predočilo vso stisko delavstva, ki je bilo postavljeno sredi zime na cesto. V industrijskih obratih je »zaposlenihe le par ljudi, ki pospravljajo v red zadnje spomine lesnega obratovanja. Z ustavitvijo obratov so seveda zelo prizadeti tudi trgovci, ki blaga ne bodo mogli dajati nn negotovo upnnje Posledice udarca se čutijo na vsej črt L Vse javno življenje, družabno in društveno hira. Največji reveži so pač družinski očetje, ki nimajo niti naJBkromnejših sredstev, da bi sebe in svojo družinico preživeli, vsem grozijo dnevi najhujše preizkušnje. Obljub, da se bo sedanji položaj popravil, je mnogo. *oda od samih obljub ni mogoče živeti. In tako se širi jadikovanje v vseh smereh in oblikah od kraja do konca in zopet nazaj. Naši delavski lesni industrijski centri so pozorišče obupnega stanja. Rešitev je nujno potrebna, saj čaka nanjo 'Jamo na Trati in okoliških vaseh nad 1000 ljudi. LJubljana, 17. januarja Snooi je dO v Ljubljani kulturni dogodek ki ga Ijabljamka javnost a tvojimi neštetimi kaltnmkni delavci, skoraj ni opazila Obiskal nas jo nrvatski slikar Slavko To-mertin in snoči je bila otvorjena v Jakopičevem paviljonu njegova 71. razstava, ra-viljon je poln stik. ki prav žare v živih, veselih solndhib barvah. Vso slike izžarjajo vedrino in toploto ter živo govore še o premalo odkriti lepoti hrvatske folklore, na Sega au>rja ki n mehki pokrajini Slovenije njenih žitnih polj ter narodnih običajih Otvoritvi je prisostvovalo tako malo ljudi kakor da ne gre za javen, vsega upoštevanja vreden kulturni dogodek naše javnosti Prosvetni oddelek ban, uprave je zastopal g. J Ribičič. Razstave je otvoru ob navzočnosti razstavlja l ca prof. S. Santel. ki je dejal med drugim v Otvoritvenem govoru: Rad izprngovorlnj ob otvoritvi kolekfiv-ne razstave tovariša Tomerlina v Ljubljani v globokem prepričanju, da je sedaj bolj kakor kdaj potrebno, da se Slovenci zbližamo s Srbi in Hrvati na kidtnmera polju. V času, ko sejejo nekateri kratkovidneži mod nas seme razkrojevanja, smo še posebno hvaležni onim. ki vedrega '"*ela in z zdravim optimizmom nadaljujejo delo ua$e-ga medsebojnega zbližanja in polagajo vogelne kamne jugoslovenske kulture, ki lahko pokaže izčrpanemu evropskemu zapadu kje so še neusahljivi viri lepote. Slavka Tomerlina ne pozdravljam le kot slikarskega tovariša, temveč kot zastopnika hrvatskih slikarjev sploh. Tomerlin je čistokrven Hrvat. Rodil se je v vasici Ke-šinci pri Djakovem. Starši so ga poslali v mesto, da bi al pridobil vedjo izobrazbo V loli se mu je ibudila ljubezen do slikar stva, ki ga jr privedla v zagrebško omet nostno šolo. Ko jo ja ahaolviral. je odae! v Prago, kjer je dovršil tpecialko. Tomerlin kot umetnik ni borec. Ne išče nemirno novih načinov izražanja in nikdar ni skuiaj presajati na naša tla doto umetnostne smeri, hotel pa je sam ustvariti nekaj novega na podlagi živopisnih motivov, ki sta mM jih nudila domara pokrajina in življenje ljudi. Samo do lepote predmeta mu jc ter opeva naravo povsem naravno, brez filozof iranja. Roma po deželi in ko aagleda skupino fantov aH deklet, pastirja na pači kmeta pri trdem delu, cigane ob svojih šotorih ali samo neznaten pokrajinski prizor ki ga prevzame s svojo barvno ubranostjo postavi stojalo in le je v polnem delu. Ko se mn nabere dovolj slik. priredi razstavo največkrat v Zagrebu včasih pa tudi v drugih naših sredinih. Pričujoča razstava ja že 71.: rekordno številol V Ljubljani razstavlja drugič, razstavljal pa je že tudi v Pragi, Brnu, Češki Tfehovi in v Kraljevem Hradcu. Doraa je zelo popularen. Na neštetih razglednicah in tiskovinah so razširjene njegove slike. Njegova popularnost je zato velika, ker slika za vse in ne potrebujejo njegove slike nobene učene razlage. Kakor so prišle i/, srca, tako najdejo j>ot tudi do src neštetih občudovalcev njegove umetno sti. Želim, da bi našla Tomerlniova umetnost tudi v Ljubljani iskrene prijatelje, kakor jih najde povsod, kamor pride. Po otvoritvenem govoru je (dikar pove.lH prisotne od slike do slike ter naravno, a a živo ljubeznijo do umetnosti, tolmačil svoje delo. Nesreča ali žrtev zločina? SPORT Izlet SPO na Vrtić. SPD v LrjuMjani priredi 18. t. m. skupinski izlet v Erjavčevo kočo na Vršiču s ipovratkom v nedeljo zvečer. Prijave sprejema pisarna SPD v Lkibfjani, Ale«androva c. 4/L Postojan ka SPD je dostopna tudi manj izvefba-mm smučarjem. Snežne prilike so prav Ugodne, smuški tereni v okolici koče in na Slemenu izborni. Vremensko noroalc v ta Zvene za tujski promet 17. Jan.) c 0 Cf selo oblačno, mirno. Pokljuka 16. jen.: — 3 C, oblačno, 30 mn arena, flra^* prav dobra, kalnica Rateče Planina; -— 2 O, Oblačno, marno^ 10 cm srenja, barometer pada. Kranjska 90»: — Z C, obiaono, mirno, 10 cm Vršič, Krnica bi Tamar: 99 cm Zgornja Krma In 8tmtičeva koča: v dolini demo oblačno, v piatanah dovolj Staoičeva koča kača na Gefteh: — $ C, atente- 00, mirno, 15 cm sranja^ v senci prsSč, Litija, 17. januarja V noči od nedelje no ponedeljek 24. novembra je iz Litije brez aledu iaginil predi mišici mojster Ivan Janežič, oče petih otrok. Ze 30 let je bil zaposlen v predi lnici in bil je priljubi jen tako med nameščenci, •kakor med vsem litijskem prebhnalstvom. Usodne nedelje je bil JanežiČ v gostiini na Gilavneni trgu. kjer je v družbi znancev igrail na kairte. Okrog polnoči se je družba raasla. Jonežič je z Gfravcaga trga kren 1 na most. ki veže Litijo z Zagradcem In od takrat ga ni videl nihče več. Čez nekaj dni so naši: v Panovičah ob Savi njegov klobuk m bilo je takoj jasno, da je Janežič najborže ig.rnil v valovih Save. Oblasti so poizvedovale na vise strani, vendar pa ni bilo o njem ne dub»a ne sluha. Ko je v soboto lovil v Savj pri KrSccm nefci mladen č ribe, je nenadoma v globokem tulmimu ob vod* aaslodiL] utopljenca j in o tem obvestil orrjzVvke. Utopljenca en p-epeljadi v mrtvaAruco in ker se ni nihče javil, »o ga pokom*?Hi. V torek je bite o tem obveečena Janed&i-Čena žena. Jci je takoi slutila, da ie utopljenec najihrie njen pogreša-ni mož. Odpeljala Kdo |e neznana utopljenka Litija, 17. januarja. Identitete neznane utopljenke, ki so jo pred dnevi potegnili ia Save bli*u Zagorja in prepeljali v litijsko mrtvašnico doslej ae njso ugotovIV. Dene« ob 11. to ob-dukoioa njenega trupla. Kdor bi kaj vedel o njej, naj javi orožnikom v Litiji. Nevaren tat prijet akofja Loka, 16. januarja. Škofjeloški orožniki so izsledili Že dolgo iskanega 28 letnega Jožeta Remca, ki ima na svoji vesti cele vrsto tatvin in sleparij. Sedaj je nevarni dečko ie za trdnimj zapahi ljubljanskega okrožnega sodišča. Fanta so izsledili prav tenko, ker se je vedno skrival pod tujimi imeni pa tudi poklice Je hitro menjaval, kakor so pač nanesle prilike. Izdajal se je za aoboah-karja, drugič zopet za ključavničarja in slično, končno pa so nepoatenjakovtča le ujeli. Orožniki so dognali, da se skriva sumnjiv človek v Lipka in te v nedeljo zvečer ae je odpravil komandir stanice g. KraJner da ga spravi na varno, pa mrk al uspelo. Zjutraj ob 4. mu je bil zopet na sledi, zajeli pa so ga Sele potem, ko so dognali, da sni v Korošce vem skednju. Retnic je velik grešnik. Priznava samo to, kar se mu dokaže. Drugega nič. Izpovedal je le da je ukradel dvoje koles, da al Je prisvojil v Vodicah tujo harmoniko, vse ost nap pa zanika Sumijo ga ie cele vrste kaznivih dejanjt izvršenih v poslednjih manama v loški okolici. Bržkone je pokradel ie več koles. Verjetno je, da je tudi ogoljufal v žabnici nekega Primorca na lepo veotico Ur. Vse te in ie druge njegove graba bodo preiskali sedaj na ao-(ttnfiu, kjer bo morda postal mehkejši, neko Je bil doslej. ae je v Krško, kjor je oronmdoom pofat»-zala koa volnenega blaga od obleke svojega moža. Orožni ka so ugotovila, de je ime! mrtvec na sebi pnav tatko obleko, le da je bila že nekok&o izprana, ker je ie poldrugi mesec ležal v vodi. Njegovo truplo bodo zopet izJcopali, da točno ugotove, če je utopljenec res identičen z Jam'živeni. Vse kaše. da je postal Janeaič na>brie žrtev zločina. Ko je šel z doma ie imel na se-br lepo črno suJcnjo z žametastim ovraitiri-kom, ki je pa mrtvec ni imel več na eebi. Verjetno je, da mu jo je kdo ilokel. rV-i njem tudii niso našli nobenega denarja, čeprav je znano, da je imel Janezi č takrat a seboj približno 1.500 Din gotovine. Prav t ko je izginila srebrna ura z zlato vernseo. Za zločin govori tudV dejstvo, da je imel mrtvec rta srlavi 3 cm lrloboko rano, po veem telesu pa črne podpbulibe. Zato bodo tutii truplo obduciralu. Litijsko prebivatalvo, ld zete sočustvuje z trud« prizr-deto drueino je eeceda zagonetna smrt pTedfl'InJškeg« mojstra zelo burila in veakdo žefi, d« bj bej dogodek či prej pojasnjen. vtke — t c pooblačim se Je, is om lom: — 6 C, jasno, na 90 om podlagi 90 om u g c pooblačilo se je, vetrovno m om princa na 99 cm podlagi, antika |*av dobra. t*«cas — 4 C, oblačno, mirno, 19 cm prst- ča na 56 ca* podlagi, sanka izborna, Itofee: —. 5 Č. jasno, na 90 am trde podlage 12 om srenja, smuka prav dobra. Z K l> V VB8EU OPERETU Hod pred poroko SmS KOLEDAR Danes; Petek, 17. Januarja katoličani Anton p. Zvonimir DAN A AN JC PRIREDITVE Kino Matica: Mladost za denar Kino Ideal: Fantom X Kino Sloga-. Dantejev pokal Kino Union: Baboona Kino Maka: Predavanje inž. Jone Rusa ob 20. po predavanju filan >Podtaooraki pakete. Ljubljanski aporhoi klub Občni zbor ob 20. v posebru sobi Ciakoletovc gostilne Koncert Praškega komornega kvarteta ob 20. v Fllharmonični dvorani DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Pjccoli, Tvroeva oesta 6, Hočevar. Celovška cesta 68 nt Oartus Moste — Zaloška cesta. Naše Gledališče < DRAMA Petek, 17. januarja: Pes?m 8 ceste. Premiera. Proslava 95 letnice umetniškega udejstvovanja Jo»ipa Oradisa - DanoAa. Izven. Sobota, 18. januarja: Moliere. Red B. Nedelja, 19. januarja: Ob 15. Vesela bošja pot. Izven Globoko znižan? cene od 30 Din navzdol. Ob 30. Pesem s ceste. Izven. Opera P?tek, 17. januarja: zaprto. Sobota, 18. januarja: Madame Butterfly. liven. Globoko znižane cene od 90 Din navzdol. Nedelja, 19. januarja: Ob 15. Mala Flor-amy. Izven. Globoko znižane cene od 34 Din navzdol. Ob 20. Ples v Savoyu-Izven. Globoko znižane csns od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 20. januarja: zaprto. Iz Kranja Osamljen — Rtvež nima niti prijateljev, niti sorodnikov. — Zakaj ne? Mar eo mu vsi pomrli? — Ne, obogateli bo. Rezerviranje prostorov za sobotni sls*. Pomotoma je biSo javljeno, da se Jahto rezervirajo prostori za akideanaki ple*. Odbor ae more ugoditi v&em prijavam ter ni točno znano število ranpoV^!vih prostorov, zato prosi ve«, ki tele rezervirati muze, naj to store v soboto od 17. ta-lje v Narodnem domu. Dosedanje prija re bo odbor npostevad. Zaradi e*entueJntb izprememo naj v interesenti pravočasno prepričajo. koMko Jam je bilo ustreženo >aeta In dtjm« prtreja letos rortftetjs** sestanke aa r^aanvInfernoc. TA FILM MORATE VIDETI ! Danes ob 14.15 uri matinejska predstava istega filma! — Kaj manjka našim čakalnicam in sprejemnicam? V zadnji številki »Zdravniškega veatnikac crtamo tole oceno: s-Nast kraji« aa lagala Tiskovna tartraga — Ljub* ijana 100 celostranskih slik, cena 30. — I>m, bolje* izdaja 40.— Dua. Preu nami leži zbirka večinoma res lepih in posrečenih suk slovenskih krajev, pri kateri so »t>ie" lovali najboljši med slovenskimi fotografi. Prav sdanp&Ućno je, da nam ne pokate samo krasote planin in gorenjskih krajev, temveč nia vodi v sliki tudi po Dolenjskem in štajerskem, ki sta v sHcmh publikacijah običajno o«tajalj preveč o ozadju. Knjiga bi res spadala v vsako Čakalnico, vsako spreJenaaiKo. pa ne samo eden, temveč več izvodov, r>a bi bMo morda manj, pogostoma dtvomljlvih, obrabljenih starin Časnikov. Dajte albume tu Od v čitalnico jo dnevne sobe botaišuic in zdravilišč, pa boste gotovo ustregli svojima bolnikom! Da olajša založba nabavo teh knjig, daje pri naroči±u treh izvodov 20«/o, pri naročilu pet ali več izvodov pa 25% popusta. — Samomor šoferja Be'oievića v Zagrebu. V sadnjetn daeu je zagrebška policija raBkrinka.a nevarno vhomlisko in tatinsko tolpo* ki je ze dolgo strahovala ves Zagreb. Ko Je policije poi^ve i o vaj u za ukradenimi stvarmi, je na&ia okru? 400 škateJ cigaret, sh;anjcn.h pri šoferju Ignacu Beto6e\«cu ▼ uiici Ojure Detelj. Te cigarete so bite ukradene, a BeuoieVč Je ojail, da mu Jih je dal spraviti neki tmanoc. Policija mu jo naročila, naj pride drugo jutro na kriminaJJU urad, da ga bodo zaslišali. Včeraj zjutraj Se je Beioše vrč najprej spri s svojo zono. nato pa Se je staipri v »obo in si pognal kroglo v srce. Bid je takoj mrtev. Vzrok njegovega *c m omara ajcer ni znan, po-icja pa domneva, da je bil Betoševič nedvomno v zvezi « vlomilci to da Se je zba4 preiskave- Elitni kiato Matica leietus ši -24 Samo ae danes ob 4. H A RR Y B A UR v velefilmu Mladost za denar Predstave ob 1% in 9fc odpadejo — Zakaj je bil ubit tajnik v.ano^ic. PoTočadi amo voaraj, da so nas*, v Posti-rab pri Spalu ubitega oičinetvcga tajnika VlahoviČa. V zvezi s tom jL policija aretirala štiri osebe, med njimi občanskega oa/čeiaika Ariiercča. Včeraj je puiicija preiskavo r«*&irila in so bil* aretirani se šrjjrje, ki so osumljeni udeletbe pri umoru pokojnega VJaJiOVii« V teku preiskave Je poi&lo na dan, da se V>ahov;č m Ar neJ'-č že dolgo nista razumela. Vlabovje tovil DOpodtene manipu. v Poatire j« prisoj revizor, k; je rsa ugo tovi-i nepošene nianipuiaoije,, zaraidi česar ae Je Arnorič nad Vlahovičesn maščeval — Vrstne. Vremenska napoved prav da bo oDiOAno, htest^ko vrame s padavinami. Včeraj Je deževalo v Ljubljani in v spi itn. Najvišja temperatura je znašala v SpUtu 9. v Ljuo4jaai in Skopju 2, v Zagrebu 1. v Sarajevu —1, v Beogradu in Mariboru —2, v RogaSki Slatini —3. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756 3, tempe ratura je anaaala 1«-* —1J Hov esperantski tečaj ta začetnike bo otvoril »Klub asperantistov v Ljubljani v torek 21 jan. ti. ob 20. v šoli — Beethovnova ul., priti Vsak, ki ae zanima za esperanto, naj se zgleai navedenega dne v šoli. —U Klavirski Koncert. V torek bo ton certiral v filhannonični dvorani siavm ruski pianist Orlov. To t>o njegov drugi drugi koncert r Ljubljani Ko ie prvič koncertiral predlansko leto, Je s bv0Jo urmetniSko igro silno navdušil vso t te vino puoUko. Prepričani amo. da smo **-redno ustregli vsem, ko «o uvrstili njegov koncert v spored letošnje koncertne »e zone. Orlov je eden največjih sodobnih pianistov. Prodaja vstopnic je v knjlgar ni Glasbene Matice. u— Dotlej je bila ae skrivnost ali prihodnje tedne bo vsa Ljubljana govorila o letošnji veliki prireditvi, ki Jo pripravlja Jadranska Straža za 8. februarja zvečer na Taboru, številne skrbne roke so na delu, da bi prireditev, ki ima se sloves in tradjcijo, bila letoe posebno lepa in privlačna. Spet bo revija slovanskih narodnih nos združena z lagodno plesno in vedro družabnostjo Ljubljančanov, ki vedo ceniti veliki nacionalni in propagandni pomen Jadranske Straže Dvorana na Taboru pa bo po načrtih arh Mesarja Čudovito okrašena. Strop se bo vzpenjal ze takoj nad ložami in bajna razsvetljava se bo razliva la po dvorani Damski odsek se trudi, da bo v paviljonih ustreženo vsem gostom z izbranimi, pa vendar cenenimi dobrotami Vrhovno vodstvo vseh priprav pa je v rokah gosp. dvornegn dobavitelja Antona Verbrca in to je seve najboljše jamstvo, da bo letošnja prireditev Jadranske Straže na Taboru izvrstno organizirana. Ljubljana naj si sobo Ur večer 8. februarja rezervira za Jadransko Stražo. —Ij Železniškim upokojencem. Upokojencem, ki so naročili rc*>j«ki premog lani v mesecih april, maj in junij v račur ski pisaoni v Ljubljani, glavni kolodvor, dobe v isti pisarni od 30 t. m. dalje pls čano banovinsko trošarino vrnjeno. Dru štvo železniških ukojencev za dravsko ba novino. —Ij Tatvina gotovine. V neki gostCin: v Ljubljani Je doslej Se neznan tat odnesel 5000 Din gotovine- V zadevi je uvede na stro s« preiskava. KINO UNION ■■ TELEFON 22-21 DANES POSLEDNJIH ob 16.. 19.15 in 21.15 uri jenzacljonalnl napeti ekspedicijski film BABOONA V deželi pavianov.' Z letalom preko A.BBSINUE v dtunglo in pragozd Afrike! Ogromne črede slonov, noso rogov, levov, leopardov, krokodilov povodnih konj A t. d. Divje borbe zveri v naravi! DANES POSLEDNJI«: "ij *tt ioiti.H. %a <-se*« mjhiwi ne £ mestni straaic, bo prav zadovoljil občin stvo. Cene vstopnic ostanejo nepovišane Ker bo gostovanje artista Toleda gotove velike privlačnosti za najšir&o pnbllk*. priporočairno rezerviranje vstopnic za ju trišnje in nedeljske predstave. zvočni kino Ideal Iz Ljubljane —dj Prm^vtnim čet*e*m P'sat©'ja v LJubljani. V ponedeljek 20. t. m. preda vi pod okriljesn tukajšnje Jugostov. — ce •Akoeiovaeke !dge češki pisatelj A. C. Nor iz Prage o moderni češki literaturi.' Prt* davanje bo ob 30. v verand* dvoran: Uoiona Na ta kulturno pomembni večer opozarjamo vso prijatelje češkoslovaške ga naroda —I j Razširjenje aameseenekega pokoj-njnekega zavarovanja na vso državo aort zanimati vsakega t a varovanca ljub Pokojninskega zavoda, ker bo odločilno tudi za nadaljnjo usodo in samostojnost tega zavoda. 6 načrtih, ki skušajo reši4) to vprašanje, bo predaval dr Janko Kos** na nocojšnjem zborovanju, m ga pri red Zveza društev nov nameščencev aa s'o je &Iars*"vr> Zborovanje bo v dvorani Po kojnlnskega zavoda, palača Nebotičnik vhod poleg bo In blagajne TBPD GaJov i ukoa. ftiaaiak ak pai ia VeMjeui todt oatak priv nacmesčenoi m nameaeenke. Ie Maribora — Hamerjeva lista je potrjena. Za občinske volitve v et. Uju. ki bodo v nedeljo 19. t m. je bila proti listi JRZ vložena tudi Usta z nosilcem g. Rudolfom Ham merjeni. Mariborsko pristojno sodišče je to Usto že potrdilo — Zborovanja, zabave.. . Lani je bilo v Mariboru 594 zborovanj, predavanj in sestankov. 14 izrednih ter '215 rednih občnih zborov. 13 koncertov. 28 odrskih prireditev in 66 raznih zabav Zanimivo je da število koncertov in odrskih prireditev daleč zaostaja za številom plesov in zabav. _ Na eesti je porodila. Včeraj zjutraj je 33 letna delavka Marija Neratova od Sv. P* tra v mariborsko porodnišnico, ni pa Se prišla v mesto ko so jo napadli Porodni krči in je kar na cesti povila zdravo deta. O doc od k u so bili ocvešcen! reeevalei. ki so onemoslo mater in novorojenčka prepeljali v porodniSnioo — Popisovanje I. 1918 rojenih vojaških obveiaikov Val v Mariboru stanujoči mladeniči roj letnika 1918 se morajo s teku meseca zaradi vpisa v seznam vojaških ob vetancev zglaeiti v m vrtnem vojalkem ura da a« f*eeufte»eui trga 11 in Mnen* t se- boj krstni ia domovinski Ust One. i 1918 rojene in v Maribor pristojne mladeniče, ki žive izven Maribora, so dolžni prijaviti za vpis v vojaško evidenco njihovi v Mariboru stanujoči starti ali sorodniki. Za neprijavljen je so odgovorni njihovi starši po odredbah vojaškega kazenskega zakonika — Kave odredbe e šotnih liatih. Te dni so bile razveljavljene vse dosedanje odredbe za izdajanje potnih listov našim državljanom v veljavo pa ja stopila odredbi, da si mora vsakdo, ki hoče dobiti potni list, nabaviti od pristojne oblasti z 20 dinarji kolkovano davono potrdila — Nočejo rasdruiitve! Menda bolj iz političnih razlogov kakor pa iz gospodarskih potrab. so nekateri hoteli doseči izločitev krajev Malečnik Celestrina. Vodole. Hreu-ca, Trčova Nebova in Melava iz velike ob čine Koša ki ter :ih podrediti občini Sv. Peter. Na zadnji občinski seji pa so se Sent-potrčani odločno izrekli proti izločitvi ter enkrat za vs?lei |X>vedali političnim pr-na-peteŽem svoj: »Ne pristanemo'« — 2ganje do smrti. V sredo zvečer te v neki gostilni v Orlici pri Ribnici na Pohorju pil posestnik Franc Vitrin žganje. Pil je to strupeno pijafco tako dolgo% da se je zvalil pod mizo in obležal mrtev. Alkohol so mu je namreč v želodcu vžgal, kar je postalo za nesr#*čneža usodno. Oblasti preiskujejo zadevo. k>r w nastale govorice, da so nekateri sopivci ie onemoglo pijanemu Vitrihu vlivali žganje v usta V i tri ha bodo pokopali na vuhredskem iiokopališču. Iz Celfe c— Pritožbe proti sklepu sreskeca cestnega odbora v Celju, ki ,e odobril proračun sa l. 1930/37 in sklenil nebiranje 30 odetotne treske jes&ne sklade, se lahko vlagajo pismeno al ustmeno na zapisnik do 28. t m. pri sre3kern cestnem LoJnLštvu mestne policije v Celju, soba st. 36. Ne odlašajte s prijava do zadnjega roka, t. j. d© 31. t. m. —c Celjski trgovci so darovali doslej za pomazao akcijo mestne o&Čine za pomoč brezpo^elijm Din. * —c 2rtev napada. Ko je 2» letni apnar Ivan Fumgei^'k z Rečice pri Laškem vračed iz gostilne domov, ga je napadel neki Cr£k>vški pomočnik in ga ob-ćuitno poškodoval. Pungeršek se zdravi v celjski bolnici. —c I noževi- •» avtomobili s ti, udeleženci mednarodne avtomobilske dirke Roliye Monte Carlo, bodo na poti iz Ljubljane v Avstrijo vozili v ponedeljek 27. t m. nekako od 11. do IS. »kozi Celje. —c Mestni svet cel jaki bo hnel dene« ob 18. redno sejo. Na dnevnem redu j« tudi nekaj važnih andev. —c Uradno popravljanje volilnih Ime ni kov v I. 1936. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Po §5. zakona o voiilmo amemkih mora mestno Poglavarstvo v tebi od 1. do vštetega 31 januarja »Izvršit* uradne popravke stalnih volilnih imenikov Volilno prar.ico za volitve v Narodno akupščlio imajo vsi moški državljani Jugoslavije po rojstvu ali naturalizaciji, ko so dovršili 21. leto starosti in v«aj že L>-to dni bivajo v občini. Državni in javni samoupravni uslužbenci se vpišejo v v0. »Ine imenike C&l^. ako imajo v njem svoj službeni sedež. Za držsvne nslužben ce so 1 letno bivanje ne zahteva. Vse ose" be, ki imajo pravico do vpisa pa v imenikih ••j niso vpisani, naj &e zglacijo v ča su od 20. do vključno 30. januarja me i 3 in 12. v sobi št. 2 mestnefcfl poglavarstva S seboj naj prinesejo kretn' list. nratta.-trdil o o držav lianstvu in uradno pot-dtlo o predpisanem bivanju v občini CeljV V navedenem času naj se zaradi poprav kov v rmenikvh 2glaaiJo tndi eni. katerih anena. potrlioi. službeni in dragi nazivi ter bivališča niso vpisani. Žganje, nož — deset mesecev zapora % Jesenic V olankn »Štirje, U aa« na »llnspiJiMll, objavljenem v i Slovenskem Narodu« 15 t. m je bilo nekaj nepravilnosti. Obija vijem sta biti dve sliki, ki naj bi predstavljali Hefana in Franka, t resnici je Ml pa to obakrat Heim. Ta naslova je bilo razvidno, da bodo izmed petih v članicu opisanih tekmovali štirje na olimpijadi, kolikor pa Je doslej znano, bodo Jesenice najbrže poslale na olimpijado šest tekmovalcev in sicer Smoleja, Praćka, Hrima, Znidarja in Frana Cona za zimske tekme ter Prislova sa olimpijado v Berlinu kjer ho nastopil v aokomki vrati. Iz delovanja JinnaMlrnga ^oarela. V sredo 22. Januarja ob 20. ho v Sofcolakem domu predaval dr. Ljudevit Kuščar o temi »življenje v glonjnah morja c. — Glavna azupsčinab jesenlsa afa sokolskega dmstva ho v sredo 2t. januarja ▼dvorani Sotelskaga doma. Gsreajski sokoliti tmačarji za tekmah SKI aa Pahoria Sokolska tupa Kranj je Pripravila aa smučarske tekma 8KJ aa Po borju 22 tekmovalcev in tekmovalk. Zera Ljubljana, 17. januarja Kadar pri nas na kmetih jeseni ali rut zimo prično s kuhanjem žganja, pn navadi ai samo precej petja, v-rčakanja in drugega veselja, marveč v razgretih lilavah' kaj rade porode m:-!^. ki do poved ra/.n!h nerodnosti. Tudi raste korajra in naenkrat kakor bi ireml. p_iue do zločina. *e nozedd kri... Tak žalosten primer se je obrjvnaval * u i. danes pred sodiščem, v razpgzešil dvorani 51 79. Lani 9. januarja -?o v ?to"ovju pr Sv, Križu blizu MeravČ na Bo£iČevem domu kuhali znanje. Zbranih je Hln rrp<*ei raleanOv, mlajših :n starejših, med njimi celo oekaj žensk. VztraMb' «*o do 2. ponool nato pa doma?i popra sil; ogenj n^l kotlom. Kol zn!-nji (?e se odmajal5 b. hiše. v^i p^pvMnr.jpa omwnlieni oi tiočejgi zganja. posesloJkov sin Rudolf Mrzel, njegov brat AuftOn in po* sestnikov sm Tone B^/."x, bratranec prejs-niih dveh. Med potjo <£c je sivomnil Rudolf Mrzel, tla mu je b''la odvzeta denarnica z ^ f»ii in ii je že prej padTo T-rvra Ii te^a več piVrib besed v družbi. Rudolf 'n Tone \frzel ^t-j počakala na*o pa sta stopifla na.prei prn\: dormi, kier sta ob r-MI našla antena Bož!ča leieeejpB v «ne<»u. Pričeli sta ea pfenhračatl in mu, da ne b; vr'1. HaČtM s-ne-i v nsta. Ker bisti nasla n.kradrneja denar ;a pri nicm. sta l krtino, da je u^aoKiila. Mrxe«l liu-dolf je na-tj škočii v Božiča in «;a pxv Ip-J iva tla. B'Ua ie popolmouia tezza in ni Tone prav •ii - zastiokal. moretl p-a ;° na^lednj-i dan n<*-'ntudonia odili v bo-^co. Imel ie namreč", kakor je ugotovi! zdravnik .iena pt^asa in jo bMa ran» prizadela z i:ožem. Kami j«' bla Miu'no nevarna, navzlic temu je c>ta-l BožiTev Ton-" P'd življenju. Loža! je kak aaaSSe dn: v bolnici, polom aa |e rJravfl obro^ poti leta 5<* daidea« n^'kar je morai zd~av odriniti k vojaJcom. Glavna razprava se je zalo r 'vtekla i?n |i 1."a ^ ' 1 dane^. V razp--avn: -!vc -ani rse j«. /l> alo p-ecej • a !;-v'- ' i'.b i/ ,l:';::'K;!;mv. med njim' i a bSo tudi ('^kaj roj. kov obo^nca. k; «-o se za ni m a-i n\ njcro-.vi u^ol.^. Olx-►ieaec je 7a.ni'ka.l krivda. V / je ■ansos da je po^H Boži?a \m\ tla in obde-!'.»val s pesi'mi. O uporab' nai-i ui bolel ni-reaar rodett Pretl solinike je nai'o stoi>:l Anten Božič, ki je zabUnal za *vojecra bra'-ranea kazen, povrh pa cnlSko-dni no ,- \ rlrav-»>.".•• n b ' • • •, n:, i 9(X»0 T>in. Ko br!a ^re?!tana še pričevaai« Antona MTzela in Stanka Zinanr-H-a. r. n> poirt! k por ve loven ju. nakar je bi1;« izre na cb-ojba: 10 ni.-^v.-v i /. p:.vra*;lo kazenskih s^'.-k^v. i'o'oj N*-a ui--ra Rudolf Mrzel p'acati svojemu bratiranru ?e 870 Dim za sb-o^ke v bolgh i, 1C0 l)'u is rd-a-.n^ika in 1000 Din za boleriu«'. Ob'oženec se z razsodbo ni zadovoljil m je takoj prijavil pritožbo. Iz Novega mesta Zborovanje dolenjskih čebelarjcvt Na trodnevnom čeb. tečaju so prvdavali ~%m Vouk Kare L Bfartelanc Vlado in Liliji Vekoslav, ne pa kakor je bilo v Stanku gg. Vouk Karei in LUija Vek. Urbane ie 15 let ječe Novo mesto, 17. januarja Danes se je pred novomeškim okrožnim sodiščem ponovno zagovarjal zloglasni zločinec 30letni Jože Urbane, doma iz Mrtvic pri Krškem, ki je bil že lani 29. oktobra-obsojen na 10 let i^če. Kakor znano, je Ur-banČ 15. decembra v zaporih okrožnega sodišča zavratno napadel dežurnega paznika Ludvika Tesarja in ga sunil z nožem v hrbet ter smrtno nevarno ranil. Za ta zločin se je zagovarjal danes in je bil obsojen na 15 let jiče in trajno izgubo časlnib državljanskih pravic. Vsega 'kupaj bo torej presedel v ječi 25 let Prijet tat Ljubljana, 17. januarja Po Sv. Petra cesti je Prikorakal snoči starejši možakar, ki se je zazd.d stražniku zaradi boječega ponaSanja takoj sumljiv, zaradi česar ja stopil za njim in sja ustavil. Odvedel ga je s seboj nakar so s:a na stražnici preiskali in našli pri njem več razne zlatnine. Bil je 61 letni Alojzij Pihler doma otJ Sv. P>tra pri Maritoru, ki je že znan cerkven tat. Nedavno šele je Prišel iz ječo. nato pa se j? takoj zopet podal na deželo. Na Gorenjskem se je vtihotapil v cerkev v Adergasu pri Velesovem in ukradel Marijin kip. Ob aretaciji je imel Pihler v žepih 2n zlatih ogrlic. 99 zlatih uhanov, 52 zlatih prstanov 8 bros zlato zapestnico, dva obeska in več srebrnih Prsdmetov. Pihler. ki je odsedel tudi že po pet let ječe naenkrat, ie priznal, da je poleg Mari- jinega kipa ukradel tudi vs? predmet« v cerkvi v Velesovem. Nekaj zlatnine je prodal ie med potjo v Ljubljano. Iz Poljjčan Zasafen tihotapce saharina. Dežurni orožnik g. Dren Franc i<* te lni pri kontroli potnikov na tukajšnjem kolodvoru pri jutranjem vlaku zasačil tihotapca saharina. Bil je to neki Kroper Peter doma iz ^t.t-tenberfra pri Makolah in sedaj zposlen v Toznem pri Mariboru. V analih krimm da ca imajo že zapisanega kot tihotapca in zato mu ni pomagal jalov zagovor, da jo pri stvari nedolžen. Pri castlSanjtl je orožniku namreč naivno izjavil, da mu je zavitek z neznano mu vsebino izročil v !• n?m neznani 3o letni moški, z naročilom, naj ga odda na postaji v PoljČanah. za kar bo prejel od prejemnika 100 Din. Orožniki mu zaplenili 200 škatli.- (2.so kg) sab»-rina in prav tako tudi bidikelj, ki ga je imel s setoj. čeprav je trdil, da ni njeuov. Uboj iz Stopuncra pri Makolah pred »odi-M'em. Pred manrorskim malim kazenskim "enatom so te dni razpravljali o uboju, ki je bil pred božičnimi prazniki izvršen v Stopnem pri Makolah. 25 letni posestniški sin Franc Babšek je prišel takrat v noči izzivat na dvorišče posestnika Antona Le-Peja v sosedni Strugi. Vnel se je prepir, med katerim je Bab&ek l nožem ranil po-sestnikovecra sina Štefana Lepeja in Antona &paningerja. Izzvana sta nato tzruvaia kol in z vso silo pobila ISabška na tla, ki je kmalu nato brez vsake pomoči izdihnil. 21. letni delavec Lepej iz Stopneca in 27 letni zidar Spaninger iz Rač. ki sta zato prtila na založno kloP. sta pri obravnavi deianjo odkrito priznala, izgovarjala pa sta *e s silobranom čes, da sta bila v življenjski nevarnosti, ker ju je pokojni Babšek napadel z nožem. — Lepej je bil obsojen na 4 leta, flpaninger pa na 5 let J3Ce, oba tudi na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic. VELIKA IZBIRA okusno pripravljenih morskih rib ia priznane dobre kuhinje. Brancini, škampi z majonezo, orade, barboni, kalamari, sv. Peter i. t. d. Na razpolago prvovrstna dalmatinska vina. Specialni viški opolo. Vljudno se priporoča M. Cepič GAJEV HRAM LJUBLJANSKI DVOR MALI OGLASI oeseda 9.50 para, davek Dir 3.—, beseda 1 Din. oavek s uui, preklici £a pismene odgovore glede mana oglasov je treba p motu znamko — Popustov aa male oglase oe priznamo xxxamxxxxx**x»kxxxk>f PAzno Beseda nO par davek S.- Dto Najmanjii znesek 8 Din VSEGA V IZOBILJU za malo denarja v veliki izbiri zimskih sukenj. oblek Hutertu sov. pumparic itd. pri Pre skerju. Sv. Petra cesta 14. G/7 Din 3?.— pri znani tvrdkj ALEKS. OBLA T, Ljubljana. Sv Petrn c. 18. Trgovci popust g/R Sveže morske ribe vsak dan v gostilni pri »KMETU«. Gosposvetska c. fe. DANES: Brancini, orade, barboni. kalamari. ciplj. zubatac, platice, ar bori. Svoje in sardeiice. Prvovrstna aibeniska crna m bela vina, kakor tudi domača. Kuhinja izborna, cene zmerne. pffpuioca saansB tJTTMA vd. •JTOaiC Strta 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 17. januarja 1936. Stev. 13 Delavska taborišča pri nas? Za omiljen'e gospodarske krize pYealaga)o nekateri uvedbo pri' silnega dela po nemdketn zgleda Naše socialno skrbstvo Mladi berački so spet preplavili tjgMjaimlfC ulice I^jubdjana, 16. januarja. Zelo žalostna bilanca bi bila. ako bi aferah podatke, kaj vse smo storili v letih krize in depresije, da bi ublažili bedo ari skušali omiliti neugodne posledice v gospo, darstvu zaradi splošnega gospodarskega zastoja. Priznati moramo, da smo vse prepustili višjim silam in usodi. Samo čakali smo vdani v voljo božjo, da vendar pride sedem debelih let za suhimi leti ter da se popravi vse samo od sebe. Pasivni smo bili vedno, kar še posebno dokazujejo zadnja leta. Nihče pa ne more reči, da smo bili tudi povsem slepi, da se nismo zavedali nereda v gospodarstvu, da nismo vedeli za bedo množic in obubožanje skoraj vseh slojev. O krizi smo govorili se celo preveč, toda same govorili Vedno smo jo -rneli na jeziku Pri vsaki priliki smo se sklicevali na njo. se izgovarjati na njo. toda vedno smo jo jemali v misel, kakor da je višja >>iUi. ki proti nji ne moreš ni-»za zboMšanjc«. Bilo je mnogo grmenja in malo dežja, suša pa je b:la čedalje večja. Edina resna beseJa je bila — potrpljenje Mnogo načrtov — nobenega odrešenika Ta sodba bi pa bila vseeno pvesp'ošna. Ustanove in posamezniki so iskali več ali manj stvarne rešitve Večina se ie navadno sklicevala na druge države ter jih stavljala za zgled. Nekateri so izdelali celo natančne načrte, kako bi naj odpr^ili nezaposlenost z javnimi deli. kako bi financirali ta dela. kaj bi delali in kako bi v splošnem organizirali javna dela. Skoraj vsi so se strinjali v tem, da gospodarstvo lahko poživimo samo z javnimi deli ter da lahko samo z njimi odpravimo nezapo_ slenost. Nedvomno bi bila javna dela pri nas še posebno potTebna, ker nimamo cest. ker je še treba zgraditi mnogo zek> potrebnih železnic, zdravstvenih in sociialnih ustanov, stanovanjskih hiš s cenenimi stanovanji, regulirati reke, osušiti močvirja, asanirati vasi, elektrificirati pokrajine itd. Javna dela bi bila pri nas mnogo bolj potrebna kakor v katerikoli državi v Evropi. Vendar nič ne prma.gajo najboljši načrti za organizacijo javnih del, če se ne zavzame splošnost za nje, če ni razumevanja tam. kjer se odloča in če vedno vse pade v vodo zaradi izgovora, da so finančne težkoče prevelike. Doslej se še ni pokazala enotna volja med gospodarskimi in socijalnimi ustanovami ter korporaci jami za izvedbo kakršnega koli programa, ki bi naj vsaj ublažil gospodarsko krizo. Dolgo •so govorili o potrebi ustanovitve gospodarskega sveta. Ne vemo pa niti za poskus zbližan ja stanov za akcijo, ki bi naj poživila gospodarstvo. Prva leta krize smo se kazali tako presenečeni, da sploh nismo bili zmožni ukreniti kar koli pametnega. Potem smo zaceii govoriti o raznih ukrepih, kako bi bilo treba krizi zaviti vrat z gospodarskimi mefcodr.mi. Zdaj pa menda nekateri upajo na rešitev samo v politiki. Tisti, ki jim še ne teče voda v grlo ali. ki se celo rede v krizi, zagovarjajo samo polovičarske ukrepe in še tistih ne dovolj resno, drugi, ki so že resignirani. pa niti ne p*4deio do besede. Navduševanje za tuje zglede Izmed radikalnejših ukrepov za odpravo nezaposlenosti pri nas, nekatere navdušuje nemški zgled, uvedba delavskih taborišč in čet. To se pravi, uvedba prisilnega dela. Nemci so mojstri propagande, zato se pač ne smemo čuditj, da se tudi pri nas mnogj navdušujejo za njihove vzore. Seveda bi se mi lahko naučili marsičesa od njih. Kljub temu pa ne smemo izgubiti kriterija. Sedanjemu nemškemu režimu je mnogo na tem, da 6e govori o njegovih uspehih na vseh področjih, zlasti na soci-jalnem in gospodarskem polju. In če bi mi iskali zgled za rešitev naših gospodarskih problemov v Nemčiji, bi ne smeli gledati na ureditve nove nemške države z očmi oboževalca političnega naziranja. ki je zdaj v Nemčiji vladajoče. K.o «e že go- vori tudi pri nas o veKkih uspehih odpravljanja krize v Nemčiji z javnimi deli in-ko so med nami tudi zagovorniki uvedbe delavskih bataljonov m prisilnega dela, si moramo ogledati povsem stvarno uspehe, ki so jih dosegli doslej Nemci pri gradnji cest. Da Nemci grade posebno avtomobilske ceste, je tudi pri nas že splošno znano. Za gradnjo teh cest je ustanovljena družba Nemci radi pokažejo, kaj so nare. dili ter se pri tem poslužujejo svoje zgovornosti. Avtomobilska cesta, ki je v resnici idealna ter vzor za sodobno cesto, je bila sredi tega leta 47 km dolga, in sicer med Frankfurtom in Darmstadtom 21, med Munchenoen in avstrijsko mejo pa 26 km. V resnici je pa še v gradnji več avtomobilskih cest. a jc težko reči. kdaj bodo dograjene. Pri otvoritvi ceste Frankfurt— Darmstadt so napovedali, da bo letos skupno dograjeno 330 km avtomobilskih cest. To jc seveda še veliko vprašanje. Pri gradnji avtomobilskih cest v Nemčiji je bilo letos junija, ko je zaposlitev dosegla višek zaposlenih 100.000 delavcev. Povprečno na leto je seveda zaposlenih mnogo mani. Lani je bilo opravljenih 15.6 milijona delovnih dni pri gradnji avtomobilske ceste, kar znaša povprečno 30.000 za. poslenih delavcev na leto. K temu moramo še prišteti indirektno zaposleno delavstvo. Službena propaganda je naglašala da znaša število indirektno zaposlenah delavcev zaradi gradnje cest 150.000. Če pa pogledamo na vso stvar kritično, se nam pokaže nekoliko nižja številka. Tz poročila družbe za gradnjo avtomobilskih cest je n-amreč razvidno, da so lani izdali za gradivo samo 165 milijonov RM, jz česar sledi, da je bilo zaposlenih največ 143.000 delavcev. Letos v tem pogledu tudi ni bilo bistveno boljše. Skupno so izdali lani 500 milijonov RM za gradnjo cest, dočim je Nemčija izdala leto pred Hitlerjevim rež mom 600 milijonov RM za iste namene, v letih konjunkture pa še mnogo več. Nemško cestno omrežje meri 140.000 km. V primeri s to dolžino 47. odnosno 350 km tud; nn i modernejše ceste ne pomeni toliko Kakor bi kdo mislil, ki se navduši ob nemški propagandi. Javna dela brez uvedbe prisilnega dela Sevcd-a. četudi uspeh javnih de' v Nemčiji niso takšnj, da bi lahko govorila o njih brez kritike, s tem Se ni rečeno, da uvedba prisilnega dela morda ni umestna. Zoper to uvedbo govori dovolj drugih razlogov. Ko zagovarjamo javna dela pri nas, se zavzemamo predvsem za to, da dobe dela vej zaposlitev, toda primerno zaposlitev in ne da bi opravljali dela. za kakršna niso usposobljeni. Nihče n;ma koristi od tega, če vsilimo ljudem delo. ki ga ne morejo opravljati z uspehom in veseljem. S tem še ni odpravljena nezaposlenost.. čc damo uradnikom v roke lopate. Dovolj je pa nezaposlenih težakov, gradbenih delavcev, ki bi dobili delo pri gradnjah cest. Ne smemo pozabiti, da b; z velikimi gradbenimi deli še ne odpravili nezaposlenosti med raznimi rokodelci, ki ne spadajo v gradbeno stroko, n. pr. med čevljarji. Nesmiselno bi se pa bilo zavzemati za to, da je treba prisilno zaposliti te vrste rokodelcev pri javnih delih, ker niso za nje sposobni in ker je dovolj drugih, sposobnih dc_ 1-avcev. Z javnimi gradbenimi deli Se poživi delavnost v splošnem posredno, vendar ne smemo precenjevati vpliva javnih del na splošno gospodarstvo. Ne pozabimo, da glavni vzrok krjze z javnimi drli se ni odpravljen. Javna dela so zelo potrebna, da se ublaži zlo nezaposlenosti"; lahko jih pa organiziramo brez uvedbe prisilnega de!a, brez uvajanja suženjstva in brez vsakih eksperimentov. Delavstvo v splošnem odklanja takšne eksperimente in tudi v Nemčiji se ne navdušuje za nje. Režimi, ki se boje nezaposlenih, nezadovoljnih delavskih množic, so pač morali poiskati izhod. Toda s takšno rešitvijo delavstvo ni moglo biti zadovoljno, saj nezaposlenost z uvedbo prisilnega dela ni bila povsem odpravljena, razmere v delavskih taboriščih pa tudi niso idealne. Zaslužek je ©kremen, življenje je vojaško, stanovanja v barakah niso baš udobna in delo je trdo. Ne moremo verjeti, da v takšnih razmerah delavstvo dela z veseljem, zlasti še. ker ima vtis. da živi jet-niško življenje Pač pa mnogi otope, saj I drugi mislijo namesto njih, saj jih ne- £ion Feuchtwagner: 131 2td Suss Varčnega- praktičnega, vojaško dfisci-2>&Triranega vladarja je zelo jezilo, da izgublja toli "o časa s trganjem njene bedaste preje. Sklenil ie odkrižati Se te nadležne spletkarice. Povsod v dežeii so se naenkrat pojavile vesti, da hoče vojvo-dmja-vdova z nasfljem uveljaviti naklepe svojega moža' ki so se sa bih' tako srečno odkrizali in da je že pripravila vse potrebno za to, da bi uvedla v tednaški cerkvi katoliško službo božjo. Vojvodinja ie k»-vala sicer na tisoče drugih zarot, toda bas na tej stvari ni bilo niti pičace resnice. To ie bHa groba ironija, da bi baš to povzročilo njen padec. Ljudstvo je tem govoricam verjelo. Kadar se je vojvodinja peljala po ulicah, je slišala od vseh strani zaničlnve opazke, videla je sovražne poglede ni sramotilne letake. Mimoidoči so ji drzno odklanjali pozdrav. Nastopila je policija in aretirala nekaj ljudi* ki niso pozdravljali vojvochnie. toda po tem, ko se je pojavila vovodinjina kočrja. so bfte rrfaoc prazne, kajti vsi so se brž tirnaknrli v hiše m stranske uh*oe. da bi jim ne bilo Ireba pozdravliati. Marijo Avgusto ie to silnj bolelo in oče Florian, pa tudi nežni knjižničar, sta trosila težke denarje, najemajoč ljudi* da so po ulicah oznanjali njeno slavo. Vojvodsnia je pa opazila, da so dmx>. ki je bite od veselja nad bližajočimi se potovanjem kar pomlajena. Magda lena Sibvla ie Ma zavaljena in široka- p res t« no pitajo z edinorveličavmm političnim evangelijem ter praznimi besedami To je nedvomno največji napah, ki si ga lahko žeh' avtoritativni režim. Top človek, fizično in duševno podrejen, je slepo orodje in ne upa več kazati neradovoijnoati. Zagovorniki prisilnega dela trde, da je bolje, če ima delavec prisilno delo. kakor če je primoran beračila. Vendar to ni prepričljiv zagovor prisilnega dela. Saj ne gre aa uvedbo prisilnega deta samo na sebi; s to uvedbo Ae vzakomi sistem, ki pomeni poslabšanje aa delavstvo, sistem, ki oropa de. lavstvo sleherne svobode in ki ie poostri konflikte med razredi. Država dela sicer s cenejšimi delovnimi silami, ne smemo pa pozabiti, da smo država vsi, ne le vladajoči razred in da' se izkoriščanje enega razreda maščuje nad vsemi. Delavstvo, ki živi trajno v neugodnih razmerah, propada splošno. Kjer pa propada delavstvo, grozi ter sledi splošna degeneracija. Ne smete misliti, da ni nobenega drugega izhoda iz stisk našega časa, razen prisilnega dela, de Vevških in drugih taborišč ter opravljanja vseh demokratskih pravic. Tudi pri nas je treba nekaj ukreniti, toda ne po slabih vzorcih in ne po vzorcih častilcev trde pesti. Močna roka je sicer potrebna, toda ne za ♦ ste, ki so že itak na tleh, temveč zaradi pošasti korupcije. Zagovorniki »močne roke« v drugih državah so pa češče zašli v demagogijo, zato jim tudi pri nas ne verjamemo. V nekaterih državah so hoteli odpraviti z dnevnega reda v«se probIeme zgolj s propagando, z velikimi besedami ter z vezaniem jezikov prizadetim in nezadovoljnim. Kjer ni več dopuščena kritika, kjer se vse povzdiguje do neba. je marsikaj nekritičnega ter nezdravega. Kritika je osvežujoč veter; kjer je ni. začne smrdeti po gnilobi. Dajte delo, ne jemljite svobode! Na uvedbo priselnega dela pri nas najbrž ne misli nihče resno To ha ne bila takšna nesreča, če bi sploh mislili na velikopotezno organizacijo javnih de1, na učinkovite ukrepe za prospeh kmetijstva, zlasti v pasivnih pokrajinah in na zaposli, te v duševnih delavcev. Nesreča je v tem, da «e nam ne zdi potrebno ukvarjati se z najbolj perečimi gospodarskimi ter socialnimi vprašanji. Zato je pa tudi nevarnost, da bi zabeli slepo posnemati, kar se ni obneslo v drugih državah, ker marsikomu še ni dovolj jasno, kakšen je prav za prav značaj nezaposlenosti pri nas. glede na svetovno in notranjo gospodarsko krizo. Da je pri nas toliko nezaposlenega delavstva, ni vzrok le v tem, da je v zastoju industrijska dejavnost, temvelč predvsem v gospodarski strukturi: pravega industrijskega delavstva je pri nas malo, žeto močen je jk» dotok na delovni trg z dežele. Slovenija je naseljena preveč na gosto, zemlja je preveč razdrobljena, izšel jeva. nje je pa ustavljeno. Vsega tega ne more nihče izbrisati s samo besedo delomržnost. Kmetijstvo samo na sebi ne more pomagati našemu gospodarstvu na noge. Kmet in kočar ne moreta rezati kruha vsem in ne moreta jim dati dela. Zaradi svoje lege, oddaljenosti od središča države. Slovenija nima velike bodočnosti kot industrijska pokrajina. Naše delavstvo v teh razmerah ne bo moglo dobiti vse dela doma. Nekaj časa hi ga lahko zaposlili pri javnih delih, toda he'vsega, ne rokodelcev, ne vseh absolventov naših srednjih sol in univerze. Glejmo na vse stvarno, ne podlegajmo vplivu fraz. ki flo okužile ljudi v nekaterih državah! Tudi ob u pa vati nam ni treba. Naša država je bogata po naravnih bogastvih, v celoti ni gosto naseljena in povsod še nas čaka delo. Samo od nas je odvisno, da dosežemo blagostanje, da bo dela dovolj za V6e — prostovoljnega dela. Pi tudi dovolj kruha. Odvisno je od nas. ne od višjih sil. zato p* ne smemo čakati na boljše čase prekrižanih rok. Po ordinaciji Bolnik: Gospod doktor, zelo rad bi pil minralno vodo. ki ste mi jo predpisali, samo če bi dišala po pivu. Dober ribolov — No. dečko, koliko si pa ujel rib? — Če ujame m to. ki zdaj prijemlje in š< dve, bom imel tri. nosila je otroka, mladega Riegerja. Pre-čitala :e prijateljici pedantačno, leseno spoštljivo pesem za slovo. Marija Avgusta jo je poslušala z dolžnim ganotjem in hvaležnostjo. Poltem, ko je imela za seboj neizogibni-resni del pogovora, ie Pa začela zasmehovati švabske nerode Hi neotesane*- ki jim bo hvala bogu kmalu obrnila hrbet. Rogala se ie sključenemu, oguljenemu, omejenemu Karlu Rudolfu. Johaimu Jakobu Moserjn. ognjevitemu komičnemu govorniku, vsej tel grobi, neotesani sodrgt Samo eno ie obžalovala, da mora zapustiti zvestega, dobrega pogumnega Remcbiingena v ječi na Asper-gu in — ah — tudi svojega kavalirskega, zabavnega, galantnega dvornega Žida. Trdila ie, da ga rmičjjrj in puščajo v okovih, a ona, Marija Avgusta, ne more zanj ničesar storiti. To bi ji vzelo vso popularnost, je dejala- potem ie pa delala izredno važen obraz, in njen ljubki knjižničar bi iz polrtičnih razlogov nikoli ne privolil y ft>. Sfcer ie na zelo verjetno, da je žid ubijal otroke Tn se ukvarjal z kdo ve kakšno {rno umetnostjo. Toda to ie galanten mož od pete do glave, gotovo naj-zanimivieiši v tem dolgočasnem Stutt-gartu in res žalostno ie, da ga te surove zverine tako mučfjo in trpinčijo. Helas, helasl — je dejala z naSobanrmi usti. kakor je videla večkrat pri svojem knnž-nrčarju. w . Ljubljana. 16. januarja. V poletnih mesecih, ko beda ni tako vidna hi je velika večina zlasti sežanskega delavstva zaposlena pri različnih javnih in večjih zasebnih delih, ne najdemo na ljubljanskih ulicah toliko beračev in beraćkov, ki prosjačijo pod vsemi mogočimi pretvezami ter nadlegujejo domačine in tujce. Jeseni in v zimskih mesecih, ko ae brezposelnost z vsakim dnem vedno bolj siri in so potrebe najbednejših zaradi slabega in hladnega vremena večje, se berači zopet pojavljajo v večjem številu. Nimamo namena govoriti o starejših beračih, izmed katerih mnogi res prosijo iz potrebe drugi tudi iz navade ali za kozarec vina in žganja, nego ae želimo dotakniti vprašanja onih mladih in najmlajših beračkov, ki jih v mnogih primerih pošiljajo atarsi aami na ulico, v mnogih primerih pa jim je beračenje že postalo nagon oziroma prava obrt, ker ne predstavljajo zgolj posebnega problema našega socialnega skrbstva temveč škodujejo tudi ugledu našega mesta in našega razumevanja o socialni skrbi za najmlajše, ki se ne vedo, kaj Je Življenje, in ki nikdar ne bodo postali koristni Člani človeške skupnosti, ako bodo hodili beraška pota^ ki jih hodijo sedaj v najmlajših letih. Legije najmlajših beračev, ki bodo s svojo vsiljivostjo kaj kmalu dosegli spretnost in prevejanost tovarišev iz veliikih mest. so v Ljubljani zadnja leta postali že pravi problem naših ulic in javnih lokalov. Srečate jih povsod, na ulici, v gostimi in v najboljših lokalih. Ponujajo ovenele cvetlice, zapoje jo kakšno pesem, pozneje vam vsiljujejo zaveznice za čevlje ali kakršenkoli drugačen drobiž. Ljudje se jih le težko otresa jo. S starejšimi berači je lahko, ker se iz 5frahu pred pefl-<;ijo neradi pojavljajo na ulici ali v javnem lokalu. Drugače je z najmlajšim;. Spretni in nagli- kakršni so se, hitro skrijejo pred očesom postave, pri ljudeh pa že zaradi svoje mladosti ne nalete na odpor, ki bi ga sicer zaslužili. V zadnjem času so se pojavili nekateri, ki hodijo po javnih lokalih in pojejo nacionalistične pesmi. Ako kateregakoli med njimi vprašate, zakaj poje ravno himno pomladkar-jev JS >Jadranski stražarji«, vam bo povedal, da mu noben gostilničar ne prepove petja, če sliši to pesem. Tako ti najmlajši med berači, ki so na stranpot zašli iz potrebe ali prirojenega potepušbva zlorabljajo nacionalizem naših meščanov. Kdo jhn je svetoval tako izbiro pesmi, je težko vedeti. Morda so se je naučili pod vplivom starejših, ki jih pošiljajo na ulico in jim potem pobirajo priberačene dinarje, morda so med njimi celo šoloobvezni otroci, ki so se teh pesmi naučili v šoli in po lastnem preudarku prišli do pravilne misli, da pomeni petje teh pesmi najboljši zaslužek in da zbuja najmanj odpora pri lastnikih lokalov in pri gostih. Resnica je, da so mnogi izmed njih res potrebni podpore in uvidevnosti našega meščanstva, docela napačno pa je obdarovati jih z denarjem ali od njih odkupiti cvetlice, zaveze ali karkoli, ker jim s tem dajemo le novo vzpodbudo za beračenje in jih še bolj zavajamo na stranpot, Jd jhn more uničiti življenje in odvreti družbi še morda koristnega člana, saj je znano, da so prav ti mali berački bistri in pretkani. Zaradi udobja in drugih vzrokov navadno ni nikogar, ki bi takega malega berača prijavil policiji da dožene vzrok njegovega beračenja in poskrbi zanj tako, da bo zadoščeno sodobnim zahtevam socialne skrbi za naše najmlajše. Usmiljenje v takih slučajih ne sme igrati nobene vloge in tudi solzam teh najmlajših v večini primerov ne smemo verjeti. Naša dolžnost je opozoriti na take malčke najbližjega stražnika, ki bo storil svojo dolžnost in slučaj prijavil, da ga oblasti preiščejo in v primeru, če staršem radi prezaposlenosti otrokova pregreha ni bila znana, vplivajo nanje m jih opozore na boljše nadzorstvo nad otroci, če pa so sami zapeljali otroka na stranpot, starše kaznujejo jhn otroka odvzamejo ter oddajo v primerne mladinske aii decje domove. Res je, da se dečii domovi in i -*oh različni mladinski zavodi bore z največjimi gmotnimi ležavami, saj je povsod Število otrok, ki morejo biti sprejeti proti plačilu ali celo brezplačno zelo omejeno, prav tako pa je res, da bi pri kreditih zanje oblast ne smela Mediti in krčiti že itak skromnih dotacij. ker predstavljajo ti najmanjši berači največja socialno zlo vsakega mesta, obenem pa jih tako postopanje in tak način življenja v zgodnjih letih navadno za vedno zapeljeta na stranpot s katere ae v koristno ClovpfcTco družbo ni nikdar već mogoče vrniti. Prepričani amo, da bodo v bodoče prav tako oblasti, kakor posamezniki porvetili tem beračem več pozornosti in jih iz usmiljenja ne podpirali, temveč poakrbelt, da pridejo v roke oblastesm, ki jim *v>Oo onemogočila beračenje in post« je sevemm dobrovoljcev in trboveljska glavna legija koroških borcev združijo kot samostojne sekcije v novo Zvezo legionarjev Jugosla-rvje, ki bi ae jI poaneje pridružili še vojni dobrovoljci. S tem predlogom se docela solidarizira tudi Zvm Maistrovih borcev v Mariboru. Zanimivo je. da bo prav te dni tudi v Beogradu uManovljen oblastni odbor Legije koroških borcev, v katerem bodo sodelovali poleg tam živečih slovenskih koroških borcev tudi števitni vodi mi borci in komandanti odredov v borbah za svobodo slovenske Koroške, tako general v p. »Smiljanić, general v p. Mi-ienkovie, polkovnika v p. Nadaljković. Nedič in mnogi srbska koroški borci iz Beograda. Ripnja in drugih krajev v okolici Beograda. — Kakor torej kaže se zbira nova veUaca vsenarodna "Organizacija onih borcev, ki so z največjimi žrtvami pomagali ustvarjati našo veliko narodno državo m utrjevati ob njenem nastanku ogrožene neverne meje. Nekaj statistike iz lanatoga leta. Lani je umrlo v Trbovljah 56 moških in 71 žensk, skupaj 129; pred 7 letom starosti jih je umrlo 42, kar je precej visoko število. Poročilo se je lani v Trbovljah 94 parov. Izstopilo je iz rim. kat. vere 6. vrnil pa ae je 1. Zakoncev se je ločilo lani v Trbovljah S. Rojenih je bito lani v Trbovljah 1M otrok moškega m 1» ženskega spola, skupaj 27S; nezakonskih se je rodilo 36, mrtvorojenih je brto 6. že v prvem letu rojstva umrnb otrok pa je bilo 21. Vsak začetek Je tetak — No. prijatelj kako pa kaj dre prai.ua* — Mlad advokat: Ze gTe, že. toda m enkrat živim samo od zaušnic Kokain — Si že kdaj nosljal kokain V — Nisem še imel prilike. Kako pa jv "v- — Sijajno, vse rožnato, kakor pred pn roko. —Kako je pa po tem. ko se človek is trezni? — Potem je pa kakor po porok L Ženi sta za hip umolknili. Obe sta mri* slili na Sussa. Murija Avgusta ;e v,dela nieaove žgoče, prodorne oči, »loboko udanost njegovega pogleda in vedenja, njegovo drzno gala nt nos t. Lahno se je prebegnila in nasmehnila v prijetnih spominih. Magdalena Sibvla je sedela čisto tiho, držeč velike tepe roke sklen>ene na kolenih. Srečala ga le bila v gozdu Dri Hirsauu. takrat je b« peklenšček. Pozneje sa ie videla v Stuttgartu. kjer se je ni polastil, temveč jo je vrgel tei zvermi-vojvodi. Potem je razpredel pred njo one sanje o moči :n opojnosti in po-lastfrl se ie ie. Toda krnahi se ii je odtujil, izpremenil se ie. se ohladil in Je občeval z njo samo prijazna. A zdaj sedi na Aspergu, kjer ga beriči mučijo in mu tomi.k) ude. Ona pa nosi pod srcem otroka. To bo gotovo dober otrok, saj h njegov oče dober mož, ki ji tzka-zu>e globoko spoštovanje. DorašČal ho v mirrriti. udobnih dvoranah v Wiirtig:-heimu in na livadah z kpo živino in med samim drevjem. Nikoli ne bo sedel na Aspergu m peklenščka tudi n&oli ne bo sreča]. Morda bo pisal stihe, lepe, tople stihe, ki bido vsakega ganili in mnogim prinesli uteho. Toda vraga gotovo nikoV ne bo srečal. Marria Avgusta je prekinila ta molk-poln misli. Da ne pozabi, je dejala z mm M rlfliriljajal, lahnim* šegavim nasmehom, >e prinesla Magdaleni Srbyli za spxxnrn dariij, svo»i pnijajetljici in zaupnici čisto posebno dn-rilo, upa r«, da ie izbrala dobro. — Cara rnia, — je dieiala, — cara mia Magdalena Sibvla. To ie nekaj za rfeno težk-o um, je šepetata skrivnostno. Sedla ie k njej in jo ie4a božati po obrazu. Nji sami ie to zeb pomagalo. Da je šlo pri njej vse tako gladko, da je ositala mlada in brez vidnih posledic, za to se mora zahvaliti edino sredstvu, ki ga hoče podariti svoj« ljubi prijateljici. Ona sama najbrže ne bo več rabila tega sredstva, če prav baš nima narnena zateči se v samostan. In s dadko. šegavr> razburljivo kretnjo je privlekla na dan amulet, darilo ž da Sussa, ki je sedal zdaj uktenjen v vladni, smrdljivi celici. Košček pergamenta r rdečimi, robajrimi bebreiskimi črkam: z imeni angelov Senoje, Sansenoje in Se-matigekifla s čudnimi piroresknimi figuram m primitivno komično in grozeče skrčenimi pticami. Smeje je pripovedovala, kako je dobila amulet od Smisla, pripovedovala je tudi nedosto^n zgodbo o Ltlit:. prvi Adamovi ženi- ki n- pri telesnem stiku nt hotiel biti po volji- kakor si je želela. Magdalena Sibvla ie iztegnila roko no Amuletu, umaknila to je zopet in jo sledtt'ič nekam oklevajoč^ vzrh, pri tem te-pa čutila, kako jo :e neprijetne ' spre-letcJ Tafaz.