m £ <*»ni slovenski dnevnik |L js v ?pdinienih državah, s- J m m a	J
w Velja za vse leto. Z Z $3.00 j jI ^ Ima 10.000k£ročniko?:-
gKLMTOH M1A*N»: 4687 00ETLANDT. lateral m lecond-Clm Matter, September «1, 1903, al the Fort Office at New York, *. Y„ into the Act of Ooofress of Uareh 8, 187», TXLKFON PISABN1: 4887 C0*TL4MDm
NO, 285. — ŠTEV. 285._NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 4, 1915. — SOBOTA, 4. DECEMBRA, 1915.	VOLUME ^nyr ^ LBTHIK YYTTl
The only Slovenian dai..
•s in the Uriied m mm
Issued every day except Sundays and Holidays? s-
GLAS NARODA
list ikf easkife iela?c^f « Amerik?,'
RUSKA ARMADA JE BAJE DOSPELA V BOLGARSKO OZEMLJE. SRBI ŠE VEDNO PRAVIJO, DA SE BODO BORILI DO KONCA.
BLOKADA GRŠKIH PRISTANIŠČ JE PONOVNO RAZGLAŠENA.
- i • ♦ • i
SRBOM SO SE PRIDRUŽILI NEKATERI ARNAVTSKI RODOVI. — NAD BITOLJEM JE ZA VIHRALA AVSTRIJSKA ZASTAVA. — POVELJNIK POSADKE JE ČAKAL DO ZADNJEGA OJA-CENJ, SLEDNJIČ JE PA VSEENO ODŠEL IZ MESTA. — BOLGARSKE ČETE SO ZAVZELE K EN ALI. — GRŠKA IN ZDRUŽENE DRŽAVE. — VOJNE OPERACIJE NA BALKANU OVIRA SLABO VREME. — SRBSKI FINANČNI MINISTER JE DOSPEL V PLORINO. — DEMENTXRA-
NE VESTI.
Iz Italije.
Rim, Italija, 3. decembra. — V včerajšnji poslaniki zbornici je zunanji minister Sonnino na dolgo in široko razpravljal o razmerju. ki obstoji med Italijo in Nemčijo. — Ko je Italija napovedala Avstriji vojno, je Nemčija prekinila z lialijo vse diplomatične zve-v.c, napadla je pa ni. Koliko se je moglo dosedaj dognati, ni ne na soški in no na tirolski fronti nobenih čet iz Nemčije.
Italijani bodo do konea vstra-jali in ne bodo prej sklepali miru, dokler ne bodo doseirli svojega ei-lja.
Vse govorice o kakem separatnem miru, so neutemeljene.
Zavezniška križarka poškodovana.
Berlin, Nemčija. 3. decembra. Iz Carigrada poročajo, da so neko sovražno križarko zadeli dve turški granati in jo tako poškodovali, da si je morala poiskati zavetja v varnem pristanišču. Bojna ladija je bila najbrže angleška.
Pred par dnevi je obstreljeval sovražnik našo bolniško lsdijo Rešid paša'', pa ji ni napravil nobene posebne škode.
Položaj na Galipolisu.
Carigrad, Turčija, 3. decembra. Glede položaja na Galipolisu je bilo danes sledeče uradno razglašeno :
Na Galipolisu se vrše vroči artilerijski spopadi. l)ve sovražni križarki sta obstreljevali naše postojanke pri Anaforti, pa sta se morali takoj umakniti, ko so stopile naše obrežne baterije v akcijo. Naša artilerija je poškodovala več sovražniških strelnih jarkov.
Vreme v Kavkazu.
Carigrad, Turčija, 3. decembra. Boji med Turki in med četami velikega kneza Nikolaja Nikolajevima se še vedno nadaljujejo. Ker je zelo slabo vreme, se bojne operacije ne morejo tako dobro raz-ijati kakor bi se morale.
Uradno je bilo sporočeno sledeče : —
Vsled debelega snega ne moremo niti mi. niti sovražnik stopiti v akcijo. Na nekaterih mestih je sneg do deset čevljev visok.
Srbski kabinet.
Berlin, Nemčija, 3. decembra. rz Aten je dospelo sem preko Ko-danja sledeče poročilo:
Več članov srbske poslanske zbornice je dospelo v Solun, finančni minister je pa odšel v Flo-rino, ki je oddaljena petnajst milj >d Bitolja. Ostali srbski vladni u-radniki se nahajajo v raznih mestih Albanije.
Srbija ne bo kapitulirala.
Berlin, Nemčija, 3. decembra. Neki kodanjski časopis poroča: — Italijansko časopisje je priobčilo danes izjavo srbskega poslanika Rističa. Poslanik je baje rekel med irugiin tudi sledeče:
Ker so mi natančno znane vse razmere, vem zagotovo, da Srbija ne bo kapitulirala. Ta beseda je meni neznana. Srbski narod zmaga ali umre, udajati se pa nima navade. Srbi se niso še nikdar u-dali in niso še nikdar kapitulirali. Srbska vlada je sklenila boriti se do konca in to se bo tudi zgodilo. Vsak srbski vojak je zvest svoji vladi, vlada pa skrbi za vsakega vojaka. Srbija bo imela v najkrajšem času novo armado, brojeco nad 200.000 mož. Srbija zaenkrat ne potrebuje ljudi, pač pa munici-je in dragega vojnega materijala.
Ičele v Ornogori neprestano prodi-I rajo in da so zavzele že precej o-I zemlja.
Stališče Grške.
London, Anglija. 3. decembra. K»-r zavezniki nikakor ne morejo pridobiti Grške zase. so se še enkrat odločili zablokirati grško tiha!.
To se bo zgodilo seveda samo v tem slučaju, če bi grška vlada razorožila francoske in angleške čete, ko bi se umaknile na njeno ozemlje.
Zavlačeval ne politike, ki jo zasleduje grška vlada, mora biti enkrat za vselej konec.
Na Dunaj in v Berlin so dospela poročila, da je grška vlada vpoklicala še nekaj nadaljnih rezerv, namesto da bi začela razoroževati. Kaj lahko se zgodi, da se bo Grška pridružila Avstriji in Nemčiji ter da bo udarila na zaveznike.
Italija.
London, Anglija, 3. decembra. Včeraj je bilo razglašeno, da bo poslala Italija veliko svojih čet skozi Albanijo Srbom na pomoč. Voliko razburjenje je pa zavladalo, ko se je iz zanesljivega vira do-znalo. da ni italijanski zunanji minister v parlamentu ničesar omenil o kaki ekspedieiji, ampak samo zagotovil, da bo pošiljala Italija Srhom municijo in drugi voj-iu materijal.
Dementirano poročilo.
Rim, Italija, 3. decembra. — "Giornale d* Italia" dementira poročilo, da se je Grška branila ugoditi zavezniškim zahtevam. — Časopis naznanja, da se pogaja nja še vedno vrše.
Albanska ekspedicija.
Rim, Italija. 3. decembra. — Zunanji minister Sonnino je rekel. da bo v najkrajšem času od šla iz Italije v Albanijo vojaška ekspedicija. Nekateri celo zatrjujejo. da se je že nekaj italijanskih vojakov izkrealo na albanski o bali.
Grški manjka denarja.
Pariz, Francija, 3. decembra. — Med Grško in Združenimi država-1 mi je nastal nesporazum glede denarnih nakaznic. Grška vlada pravi, da ima najmanj 500,000 frankov izgube, ker je bil kurz menic* tako iz prem el j i v.
To zadevo bo najbrže rešilo mednarodno razsodišče.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOL GARSKA POROČILA.
Arnavti v vrstah zaveznikov.
Dunaj, Avstrija, 3. decembra. Avstrijski generalni štab naznanja :
Južno in zapadno od Novega Pazarja so vjele včeraj naše čete preko 3000 Srbov. V srbskih vrstah se bore tudi Arnavti. Pri Ipe-ku in pri Mitrovici je streljalo na nas civilno prebivalstvo, za kar je tudi dobilo zasluženo kazen.
Ostanki srbske armade.
Berlin, Nemčija, 3. decembra. Iz poročila, ki ga je izdalo danes nemško armaduo vodstvo, je razvidno, da se v okolici Mitrovice Srbi še vedno ustavljajo in napadajo naše posadke. Pri neki priliki smo vjeli 1200 Srbov, in nekaj 1 Črnogorcev.
ZAVEZNIŠKA POROČILA. '
Bolgari v Kenali.
Pariz, Francija, 3. decembra. — HavHsova agentura je dobila iz zanesljivega vira poročilo, da so našle francoske čete v nekem zavzetem bolgarskem strelnem jarku preko 200 pušk. Francozi so se zakopali pri Krivolaku in so oddaljeni samo 150 metrov od bolgarskih prednjih straž. Angleške čete na eeli fronti dobro napredujejo.
Iz zadnjih poročil je razvidno, da Bolgari še niso zavzeli Bitolja. Zavzeli so samo mestece Kenali, ki leži v neposredni bližini •jrške meje. Srbi s<- umikajo proti Resni.
Bitolj.
London, Anglija, 3. decembra. K' uterjev dopisnik v Solunu je sporočjl, da je včeraj popoldne ob rr»-h za vihrala nad Bitoljem avstrijska zastava. Mesto so zavzele avstrijske in bolgarske čete z na-, skokom.
Pariz, Francija, 3. decembra. — Neka brzojavka, ki je dospela danes sem, se glasi:
Danes opoldne ob treh so Bolgari in Avstrijci zavzeli Bitolj.
Predno je sovražnik vkorakal v m»'sto. sta pobegnila iz njega srbski prefekt in župan. Podala sta se v Florino, kjer so ju grške oblasti zelo prijazno sprejele.
Prepozno.
Milan, Italija, 3. decembra. — Dopisnik nekega tukajšnjega lista, ki se je odpeljal z zadnjim vlakom iz Bitolja, je sporočil, da je prodiralo proti Bitolju 4000 Srbov, pa so prišli prepozno, ker so bili preveč utrujeni. Polkovnik Vasic, poveljnik mestne posadke, je že vee dni čakal ojačeuj, ko je pa iz-previdel, da jih ne more tako hitro dobiti, je naročil posadki naj se uda. Omenjenih 4000 vojakov je hodilo najmanj štirinajst dni po velikem snegu preko albanskih gora. Vojaki so bili večkrat po i Iva dni brez vsake hrane. Bitolj je zadnji zapustil polkovnik Va-s'ie. —
Obstreljevanje Krivolaka.
London, Anglija, 3. decembra. Brzojavna zveza med Bitoljem in med drugimi mesti ie prekinjena. Bol gari so obstreljevali Krivolak, toda škoda, ki so jo napravili, ni posebna. Vsled slabega vremena so skoraj vse večje vojaške operacije nemogoče.
Pri Strumnici se vrše manjši spopadi.
Angleški admiral.
London, Anglija, 3. decembra. Angleški admiral Troubridge, ki j<- poveljeval angleški mornariški artileriji. je dospel v Skader. — Najbrže se bo posvetoval s tamo-šnjinii člani srbske vlade.
Ruske čete v Bolgarski. London, Anglija, 3. decembra. Dopisnik Renterjeve agenture je sporočil, da so dospele ruske čete v Bolgarsko. Dopisnik ni omenil v svojem poročilu, če so prodrli Rusi skozi Runiunsko, ali so se izkrcali na bolgarski obali. Vodi jih baje bivši bolgarski general Rad-ko Dimitrijev.
Napredovanje Avstrijcev.
Pariz, Francija. 3. decembra. — Tukajšnje črnogorsko poslaništvo
V J^ pripoznfldo, da avstrijsko-ogrske
.............
Rovanje nazadnjakov.
Diaz, podpiran od katoliške stran, ke, skuša vprizoriti v Mehiki novo revolucijo.
Laredo, Texas. 3. decembra. —; Feliks Diaz se je izkrcal z 2000 možmi v Oaxaca. Tako se glasi v nekem poročilu, ki je dospelo danes semkaj. Diaz ima baje podporo katoliške in Cientifico stranke in v Mehiki se domneva, da bo nastala nova revolucija, naperjena proti vladi Carranze. Element, ki se poteza za Huerto, se baje tudi nagiba na stran Diaza.
Douglas, Ariz., 3. decembra. Dan.-s sem dospeli begunci slikajo grozo v i tost i. požige in oneea-ščanja. katera uganjajo bande generala Ville v severni SonorL Glasom teh poročil se mori otroka ter stare ženske Lu možke, dočim se deklice odvaja ter požiga domove. Villa je baje grozil, da bo vpadel v Združene države. Posadko v Agua Prieta se je tako ojacilo, da se bo mogla ustavljati eventuelnim napadom . od strani čet generala Ville, ki so baje pre« eej močne.
Sccijalisti proti vojni. Rim, Italija, 3. decembra. —• Soglasno z objavo socijalisticne stranke je kritiziral danes govornik socijalisticne frakcije v italijanskem parlamentu politiko vlade ter se je izrekel proti vojni.
Soc L.jalisti so se stem postavili v nasprotje z drugimi strankami, ki so se sestale v patrijotično unijo po govoru ministra za zunanjo zadeve, barona Sonnino.
Zadeva morilca Schmidta.
I/, svoje cel.;ce v mrtvaškem oddelku Sing S in ga je izjavil Hans Schmidt, katoliški duhovnik, ki je umoril siojo ljubico Ano Au-mueller, potom svojega zagovornika, da noče storiti nobenega na-dalj nega koraka, da uide smrti na električnem stolen, kjer bo končal svoje življenje dne 10. januarja. Schmidt je izjavil, da je umrl Becker po nedolžnem in da umrje tudi dosti drugih ljudi čisto brez krivde.
Schmidt hoče baje zapustiti listine, iz katerih bo razvidno, da ni bil kriv smrti deklice.
Pozor, pošiljatelji denarja!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bodemo sprejemali kljub vojni t Italijo, pošta gre nemotljeno preko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah.
Od tukaj se vojakom ne mora denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order", ter priložite natančni Vaš naslov in on« osebe, kateri se ima izplačati.
Gene: •
k. $	K.	$
5.....90	120....	18.25
10---- 1.70 130________19 80
15---- 2.45 140________21.30
20---- 3.20 150________22. SO
25---- 3.90 160--------24.35
30____ 4.78 170________25.85
35---- 5 50	180 ...	27.40
40.... 6.30 190________28 90
45 ---- 7.05 200________SO 40
50---- 7.70 250________38 00
55.... 8.5o 300________45 60
60____ 9 30	350....	53 2-0
65________10.05 400________60.80
70________10.80 450 ________69 40
75....	11.55	500....	76.00
80....	12.35 600________91.20
85....	13.10 700________106 40
90....	13.85	800____121.60
100________15.20	»00.... 136.80
110....	16.75	1C00....	lfO.OO
{ Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo n* naš oglas,
j TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, H« J,
! Z italijanskih bojišč.
Vsled megle so otežkočene artilerijske akcije. Naskoki pri Oslav-lju pri Gorici.
Rim, Italija. 3. decembra. — Glasom današnje objave italijanskega generalnega štaba ovirata trajna megla in dež operacije na soški fronti. Avstrijci so skušali izrabiti to situacijo ter vprizoriti par presen etilnih naskokov, ki so so obračali proti italijanskim pozicijam iztočno od O si avl j a ter proti severnemu obronku gore sv. Mihaela. Vso te naskoke pa so Italijani odbili. Z italijanske strani se je vprizorilo par brezpomembnih naskokov, tekom katerih se je napravilo par jetnikov ter zajelo eno strojno puško. . Ob vhodu v Rienzi dolino je namerila avstrijska artilerija osier ogenj proti italijanskim pozicijam, katere pa se ni poškodovalo.
Na tolminski fronti so zasedli Italijani par pozicij na gori sv. Marije ter zaplenili veliko množino pušk in munieije.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija, :>. decembra. Vojno ministrstvo poroča danes z italijanske fronte sledeče:
— V bližini Oslavlja se je odbilo neki naskok Italijanov. Izjalovili so se italijanski naskoki proti gori sv. Mihaela in v bližini sv. Martina se je popolnoma uničilo neki italijanski oddelek.
Italijani so zopet obstreljevali Gorico ter poškodovali notranje mesto.
Vplačila za nemško vojno posojilo.
Berlin, Nemčija. 3. decembra. V zadnjem tednu v novembru se je vplačalo za tretje nemško vojno posojilo nekako 361,000:000 mark, vsled česar je narasla skupna svota na 10,452.000,000.
Meso severnih jelenov za Nemčijo.
Bern, Švica. 3. decembra. — Meso severnih jelenov mesto govedine se bo uvedlo v Berlinu ter v drugih nemških mestih. Švedska je ravnokar dovolila izvoz 6000 zaklanih severnih jelenov v Nemčijo.
Potop parnika.
London, Anglija, 3. decembra. Angleški paraik "Langton Hali'', ki se je nahajal na poti iz Kalku-te. Indija, v Philadelphijo, Pa., je bil včeraj torpediran v Sredozemskem morju ter se je potopil. Par-nik je vseboval 4437 ton ter je imel na krovu dragocen tovor kož, katerega so ceni na pol milijona dolarjev.
Podmorski čoln potopljen pred Gibraltarjem.
Gibraltar, 3. decembra. — Tu-kajšni listi poročajo, da so baterije na Gibraltarju potopile neki podmorski čoln, ki je skušal priti skozi morsko ožino.
Po svojem povratku iz državnega departmneta ni pustil nemški poslanik, grof Bernstorff. no benega blizu.
Kapitan Boy-Ed, ki se nahaja v New Yorku, se ni hotel včeraj zvečer izraziti glede nastopa wash-ingtonske vlade. Stotnik Poper; je izostal včeraj iz mest. kjer -siga je drugače veliko videlo.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1916
Letošnji Slovensko-22P Amerikanski Koledar iSšr3 je izšel ter smo ga pričeli razpošiljati onim, ki so ga že narcis čili. — Grlede vsebine opozarjamo na oglas na Z^r3 tretji strani. — Cena
mu je 35 centov. SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Cortlandt St., New York.
Zasledovanje nemške zarote v Ameriki.
Zvezna vlada zahteva odpoklic nemškega vojaškega in mornariškega atašeja.
DVIGNJENE OBTOŽBE.
V zvezo z odpoklican jem se spravlja neugodni potek pogajanj glede "Lusitanije."
Washington, I). C., 3. decembra. Združene države so stavile na Nemčijo zahtevo, da se odpokliče oba tukajšna .vojaška atašeja nemškega poslaništva. Državni department je uradno sporočil, da ne smatra vlada Združenih držav niti kapitana Papena, vojaškega atašeja, niti Bov-Eda, mornariškega atašeja kot personae gratae in da noče imeti z njimi nobenega opravka več. Državni tajnik Lansing se je izrazil glede tega v sle deči izjavi:
-— Vsled aktivnosti v vojaških in mornariških zadevah, katere se ne smatra za primerne, je naprosila vlada za takojšni odpoklic o-beh nemških vojaških atašejev, ker nista slednja vladi več priljubljena.
-- Delovanje obeh atašejev, — tako se glasi v izjavi, — se ni zde lo vladi že dalj časa popolnoma primerno. Polr\g tega je prišlo, da sta bila oba nemška atašeja zvezana z gotovimi nemškimi intere si, kojih namon je bil spraviti v Mehiki Huerto zopot na krmilo. Prošnjo, naj se odpokliče oba nemška atašeja, se je stavilo nemškemu poslaniku že pred tremi dnevi. Nemški poslanik, grof Bernstorff je obvestil danes državnega tajnika Lansinga, da. se je sporočilo vladi v Berlinu o zahtevi vlade Združenih držav, da pa niso došla dosedaj še nobena navodila.
Veliko presenečenje.
Objava o nastopu vlade je vzbudila v Washingtonu splošno presenečenje, ker je bil vsak prepričanja, da se hoče preprečiti vsc\ kar bi dovedlo do eventueinega spora z Nemčijo. Že pred meseci se je zatrjevalo, da je vlada v posesti toliko obtožilnega materijala, da bi mogla vsaki trenutek o-pravičiti odpoklic nemških vojaških atašejev, a vladni uradniki niso hoteli do danes ničesar vedeti o tem.
Kaj je dovcdlo do tako hitre izpremembe v politiki vlade? — se vprašujejo v Washingtonu. E den izmed vzrokov so baje poga janja, ki so se vršila med obema vladama radi potopa parnika "Lusitanije." V državnem depart-mentu so prišli baje do prepriča nja, da se bo moglo komaj priti do zaželjenega cilja po poti, katero se je hodilo dosedaj. Da pa se ne vzbudi nepovoljnega utiša, se je baje zavleklo akcijo proti Bov-Edu in Papenu.
Sedaj se izjavlja, da so dospela pogajanja glede ''Lusitanije" na mrtvo točko ter da je posledica tega nenadno postopanje proti nemškim mornariškim atašejem. Istočasno se govori o tem, da smatra predsednik "Wilson za potrebno, da se enkrat energično nastopi v tej zadevi. Na drugi strani pa se zatrjuje, da se je sklenilo z vso ostrostjo nastopiti proti krogom, ki so Nemčiji prijazni in ki počenjajo stvari, vsled katerih je ogrožena. varnost in nevtralnost dežele. —
Baje šele pričetek.
Z več strani se zatrjuje, da je odstranjenje nemških vojaških a tašejev šele pričetek dobro premišljenega zasledovanja v tej smeri. V "Washingtonu se računa s tem, da se bo v kratkem pozvalo tudi avstrijskega generalnega kon zula Nuberja v New Yorku, naj spravi svoje stvari v red ter odide iz dežele.
Nihče ne dvomi, da bo vzbudil nastop zvezne vlade v Nemčiji veliko presenečenje in velik neniir. Tukajšui visoki uradniki so se že pripravili na r.apaGe' od strani nemškega časopisja. Izjavilo pa se je, da bo pač, moralo biti tako.
Z zapadnih bojišč.
^ Angleški monitorji bo obstreljevali Westende, drugače je pa vladal na fronti mir,
Berlin, Nemčija, 3. decembra.
V	današnjem uradnem poročilu nemškega armadnega vodstva se glasi, tla sta dva angleška monitorja obstreljevala Westende v Belgiji, da. pa nista dosegla nobenega uspeha.
V	bližini Lombaertzvde, severo-iztoc-no od Nieuport, je presenetil neki nemški oddelek sovražne prednje straže ter napravil par jetnikov.
Ogenj nemške artilerije je prisilil neki francoski biplan zapadno ocl Roue, da je pristal. Oba a-vijatika. dva častnika, sta padla v jetništvo.
Francosko poročilo.
Pariz, Francija, 3. decembra.
V	oficijelnem popoldanskem poročilu se glasi, da je potekla na zapadni fronti noč brez vsakih posebnih dogodkov.
V	večernem poročilu poroča vlada o minskih bojih med rekama Somme in Oise ter o artilerijskih dvobojih severno od Lacourt. V Vogezih so obstreljevali Nemci Thann, a so povzročili le malo škode, V gozdu pri Apremont je pri šlo do bojev z ročnimi granatami.
V	Belgiji, južno od Lombaer tzvde, so zavzeli Francozi neko naprej potisnjeno postojanko, katero so bili izgubili v prejšni noči.
Debata o miru.
Dan 9. decembra je določen za diskusijo glede mirovnih pogojev v nemškem državnem zboru.
London, Anglija, 3. decembra. Na zabtevo socijalisticne stranke se je odredilo razpravo o mirovnih pogojih v nemškem parlamentu in sicer za dan 9. decembra. — Tozadevno vest se je sporočilo iz Lausanne v neki brzojavki, ki j:> dospela danes zjutraj.
Ameriški poslanik na Dunaju, Penfield, je ponovil glasom neke z Dunaja došle brzojavke včeraj svojo prošnjo, naj odgovori avstrijska vlada na poslanico ameriške vlade, v kateri se zahteva nojasnila glede potopa italijanskega potniškega parnika £iAnco-ne."
Poslanico Združenih držav je izročil poslanik Penfield dne 22. novembra. Pretekli teden je sporočila avstrijska vlada ameriškemu poslaniku, da želi daljšega časa za odgovor na to poslanieo.
Vojni davki v Belgiji.
Bruselj, Belgija, 3. decembra. Potom odloka nemškega generalnega governerja za Belgijo, se je sklicalo provincijalne oblasti An-twerpena in Brabant a na posebno sejo, ki se bo vršila v soboto. Na tej seji se bo posvetovalo o novih prispevkih za vojno, katr-re se bo naložilo Belgiji.
Vojni prispevki zapadejo dne 10. decembra.
Prihod Canadcev v Anglijo.
Ottawa, Canada, 3. decembra. Transportni parnik "Metagam", ki je zapustil dne 20. novembra s 59 častniki ter 1581 možmi na krovu Canado, je dospel varno v Anglijo. Tako se glasi v tozadevni oficijelni objavi, ki je bila izdana danes.
Boji v Mezopotamiji
Carigrad, Turčija, 3. decembra. Bitka v Mezopotamiji se je končala s popolno zmago našega orožja. Angleške čete so razkropljene, veliko smo jih pa tudi vjeli.
Bolgarske Čete.
Berlin, Nemčija, 3. deeembra. Nemška vlada odločno dementira vest, da bi se ruske čete izkrcale na bolgarskem ozemlju oziroma da so vdrle skozi Kumunsko.
Rumunska je prijateljica Avstrije in Nemčije, in to je razvidno iz tega, ker je že odprla svoje meje in začela izvažati živila v Avstrijo. Naravnost izključeno je, da bi zavladalo med Rumunsko in Rusijo kako prijateljsko razmerje.
NARODA"
Stenic Daily.}
-l. «r ■ 1 «,<3 j ^blieuta by ths
Publishing Co.
tpcrfttion.) •C £ vb. .r >!, Iruidaat, 'bht NK0IK, Treasurer, m
*" t j t i*>imnemš of the corporation ».ad »ddr. 9 of above officers : or!-*. .Jt Street, Borough of Me-iu.«*7i New York City, N. Y.
fa za Ameriko in
Cju . L .. .......... .......$S.G0
f* not ie«*............ ........1.60
•■v't-.Ki/t'XeW York........4.00
F i«. - i. *i oaesto New York ... 2.00
i ' »- ■ t ' a a teto ...........4.60
"v>l!c*a............2.65
L-	"fetrtist*............ 1.70
i , .i NARODA" izhaja vsak dan ivier.iii aedelj in praznikov. 4.
a .AS"' NAROD A",
. side af the People''^ v ■.'< r (lay except Sunday*
■',	jn yearly
'«	i ot. ftgreemani
*<■	- 4 in owbrio«ti ce -a«
' .."	fcgOVCll jK^'jjf tf "pel—
Mcsey Order. " •■ . „ j efcit kraj a naročnikov prc-I« e* Dat tudi prejint* \ i*£e naznani, da hit-F* ' .. 3* r* o nnalovnika
. i* i p vJ j at vam naredite ta
u.JiS NAKODa^V
a .4Cut StNew York City, r 4b87 Cortl andt.
Kašelj in hripavost
prideta z mrzlim vremer.om. ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomcči in rabo kakega zanesljivega zdravj:a.
S Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pijuda) se rabi pri zdravljenju prehlada, iaš. -hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašija že preteklih p°t >r. trideset let. Je zelo izborr.i tsšilni pripravek. Njegove rabo priporočam^ vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in £0 centov"
"Imel som hudi s-a?e;j." pi>c jr. Fnnk V:»c!»:i. i: K ■■ Hivc Mian., 'ter >en; ;-il stekleni«. -.t.; Pljuva in prodno sem gu [. ml.!! .•».:..	uj,- . ,. >;
popolnoma Usii.iU Jaj seiii m !.-t stiii t<-r ;;.lrav»- i. počutim."
Kupite	! ZAPEKA, i -:.":;' ; ;
SEVER0VE PRIPRAVKE - . . ":" .^fc Lv£
od vašega lekarnarja.	^ EVER A'S
& ~ Liver PMs
rociti- jih <*1 i.^-verovL* Jetrut« K:	o.-ua S ■
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa.
'KRACKERJEV' BRINJEVEl'
?e najstarejše ia od jpH zdravnikov prizaaao kot najboljše sredstvo proti flotraajim boleznin!.
jBffl JL'-^&sbL ona s* "BHINJEYBC" Je: 9 uteklenlc S «.60 m. 'iM	12 steklenic 18.03
^T___^^BS*	V ZALOGI IMAMO
HfT1—i-iiTiiriH	tXi<11 eJatl doiaR^1 TROPINJEVEO ln BlilVOT-
^^^^^	ktlll*QI1 v lastDl distllerijl.
P^T Tpl?^^	Naže eene so sledeče:
Troplnjevec i»er pal. «2.25, $2.50, 12.75 In 5S.G0
Ug^a^Q^^^Xi Slovovitz p-er gal.................|2.75— ?3.t)0
E^; v^W j * *yi Troplnjevec zaboj .................... ? 9.00
^^ Sllvovltz zaboj ...................... J13.f)0
^ J	ll	Uye Wbi3ke>' 6 lct Bmr>	____ €11.09
dbF'kadeča Oblo vina per gal.....S5c., 6(>c., §5«.
y ^V'f-rr ti Carawba In Delaware per «ral.......75o.—80c.
S^^^^^^g^?®	Za 5 ln 10 gal. posodo računamo fl.00, ta
26 gal. $2.00. za večja naročila Je sod zastonj Naročilu naj se priloži denar ali Money Order ^	1x1 natanCni na£ilov- Za pristnost pijane jamčimo.
^^^ The Ohio Brandy Oistiiiing Co.
6102-04 ST. CLAIB AVE., CIEVELASD. 0.
Frank Petkovšek |
k -A Javni Notaf Public)
f^M 718-720 MARKET STREET I h	i^mj	waukeoan, IU*..
: M^iWfl	» ® »
;	. ^iiw PRODAJA fins vina, izvrstn« s»o*ki.
l^MjW patentirana, zdravil«.
PRODAJA roiDt livtk* pctkoBsor- i Laskih črt.
„	POŠILJA dep*r ▼ »isr! kral
Zastopnik	jn pošteno.
| "GLAS NARODA" TTPPAVT 7A	s. ,
82 Cortland t Street MRAVLJA ^ »Ot«iki pcaal New York, N. Y.	JOČa Qel».
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne, tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
) ROJAKI NAROČAJTE SE NA ULAO ^iiujjja , AAJViiUi SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
f _
lin in poljan vedno k tebi. k tebi. dragica. Predno mine pol leta. Xadica. se vrnem zopet in tedaj te povedein s seboj zn vedno, za vedro, ljubica, in nikdo naju ne Ir.č-i ver!"
P'ivila se v ;<*siv\ie k njemu. • "Ah, Fran. rnui, t ;i k o z«-lo te ljubim. Ziito j«' žalostna :i)f>.ja duši in temnu slutnja mi lea-la na ste-«-. Poslej, kako jasno je nebo. kako se ijrrajo zadnji stdnem žarki 7iad sanjajoeo poljano. Tako velika je moja ljubezen, velika , kakor v solnenih žarkih kopajo-' •"•a se ravan. Toda Tam na vzhodu j" priplnl na obzorji ern oblak in; .ae vlekel kot C-rii«. slutnja nad po-' jljauo. Tako je tudi v moji duši."j j Objel jo jo Fran. objel tako mehko, kakor še nikdar preje. In takrat, ravno takrat je zašlo soln-jce za gorami in mrak je ohj -l I vesmir.
j In pripovedoval ji jr> Fran o [idealih, o najvišjih ci^jili. o zlati bodočnosti, o poti. ki si jo je za-. črtal v življenju. Prisluškovala jt-| pazilo njegovim besedam, ki so donele kakor zvoki velik«', lepe
}>,'*mi- ., .. . i j Po hhskovii jima je Ji-ke! čas.
i remnilo se je b«»lj in bolj; črni,
, temni oblaki s<> j^repivgli u<*lio.
j Zabobnelo j" zamolklo, lilisk in
j tresk.
Lahno je zatrepetal plamenček in vstrep»-tala je tudi ona.
Strastno -jo je objel Fran. pritisnil na njeni ustni vroč poljub: boj se. Kadiea. saj si ]>ri meni! Glej. le še malo časa in moja boš, večno moja!" — — -—
Da. da. to je bilo tedaj.
In sedaj .'
Vzdramila sr je i/, sanj in se ozrla na obraz Marijin.
Močneje je završel vihar, bo-lestneje j,- zaječalo v vrhovih smrek.	,
Zazdelo se ji je, kakor bi se nagnil Marijin obraz ljubeče k nji. kakor bi oživele oči v mrzlem kipu, kakor bi prišlo v lica življenj--, kakor bi se pre-gibale ustne in šrpetale: Glej, m- obupava j. moja hči! Jaz sem tvoja mati, skrbim zate. Tudi meni >o vzeli ljubezen, vzeli >o mi sina in oster je bil meč, ki je ranil moje srce. Grenka je bila bol, grenka, kakor je ni občutilo še nobeno srce. In sin, kako je ljubil On svoje ljudstvo! In ravno v sled ljubezni ga j<- to križalo, umorilo. A <>n. večna dobrota, večna resnica, ljubezen. je š«- umiraje na križu prosil za zaslepljeno ljudstvo: "O Uog, odpusti jim. saj ne vedo. kaj delajo!" Xe obupava j, deva, ker veliko j" zasluženjt* onih. ki ne o-' m a.ga j o v težavah in bridkostih!
Mir. čudotvoren. hladilen mir je legel na razburkano srce deklice. Lahno sta šepetali-njeni ustni:' "Fran, bodi srečen, jaz ti odpuščam. Fran! Odpuščam, da si se lagal, me varal, vsi ti odpuščam, ker te ljubim, ljubim.''
Dvignila se je Xadica, vstala pomirjena, potolažena in se napo-: tila proti domu skozi črno noč.
I i
Stavka ladijske posadke.
I
San Francisco, Oal.. dec. -Parnik "Iroquois" se je poslalo parniku Minnesotta" na pomoč, ker so se pojavili med moštvom ne miri. Stroji parnika so pokvarjeni. kar je razvidno iz brezžično brzojavke, ki je dospela danes semkaj.
"Minnesotta" je zapustila dne i 14. novembra Seattle. "Wash., slo I tisoč tonami živil na krovu, ki so j namenjena za London, kjer naj bi I se parnik prodalo.
" Minnesotta" je največji trgovski ]^arnik pod ameriško zastavo.
SLAM NIKAR JI — POZOR!
Gospodarji in lastniki tovarn imajo list, v katerem so naznanili, da so ustanovili "Millinery & Ladies Straw Hat Association."
S tem je rečeno toliko kot da so napovedali naši uniji boj. — Millinery & Ladies Straw Hat Workers Union, Local 24 in unija blokarjev Local 42 je ta boj sprejela in je sklenila proglasiti generalno stavko.
1 Med člani in odborniki omenjene bosovske organizacije so skoraj vsi oni gospodarji, katerih imena smo že priobčili v listu ter tudi neki Julius Weil, ki ima svojo tovarno na 59S Brodw.:y.
Slamnikarji, sedaj so pokazali bosi svojo barvo, sedaj so jasno povedali, da vam nameravajo še za-naprej odtrgovali plačo in vas izkoriščati kot so Vas dosedaj.
Kaj vam preostaja? — Edina pot: postanite člani nnije.
Le na ta način boste lahko pri-J šli do svojih pravic.	1
f •
beče. Pospešila je korake in njena plakajoča duša je vstrepetala. zadrhtela. Bežala je. obupana. ' prevarjena, v črno viharno noč, | ne da bi vedela, kam; in neka moč. neka višja moč jo je privedla do kapelice, tisoč in tisočkrat pozdravljene, dobro poznane, kjer, je preživehi najlepše trenutke -voje prve nežne mladosti. <^lej. kolikokrat je krasila v otroški ljuba vi kip Brezmadežne. 1^'eei-ste, kolikokrat je prilivala olja. da ni ugasnila lučica. klečeča pred Marijo s sklenjenimi roka-i mi. zatopljena v molitev! Xjena mladostna duša se je dvigala takrat z otroškim zaupanjem visoko nad oblake in zrla nebes Kra-j | ljici v vsej slavi. /, vsem veličan-' stvom. Oj. vi srečni trenutki, blažena leta prve brezskrbne mlado-! »ti!...
In danes, danes zopet z veliko boljo v duši jo je pri vedel kakor; s!n<'-nj k dobro znani kapelici. j
Dobroti j ivo. mehko proseče je zrl Marijin obrazek. lesketajoči se v žarkih lučice. ! Pridite v moje okrilje, vi otroci: viharja, otroci solz!
Glejte, še nobenega nisem za-| pusiila. kdor je k meni pribežal j m se priporočil moji prošnji!, ' \ sakdo je zadohil miru. tolažbe.) Vprašajte tisoče in tisoče, ki so, 'se zatekli lv meni z nemirom, z bo-I lest jo. 7. obupom v srcu: vsi. vsi j so odšli potolaženi. ozdravljeni. Pridite torej, otroci, pridite! ' Tja pred kip je pokleknila Xadica in ustnice so ji šepetale: I "O. mati, sladka devica, daj moči, miru moji duši. ozri se name. o dobroti j i va. o usmiljena! Xemir. ljuba v so vdahnili njegovi! pogledi, njegove besede, njegovil 'poljubi v mojo ubogo, ubogo dušo. Ti. samo ti veš. Brezmadežna, kako sem ga ljubila, kako čista je bila moja ljubezen, čista kakor kristal. Glej, mati, on se je igral. | lagal, varal. — Rogal se je moji ljubavi. ranil dušo, bridko ranil, on. ki sem ga ljubila nad vse, Ijn-j bila bolj nego svoje življenje... Marija, Marija, ljuba nebeška gospa, daj srcu tolažbe, miru, hladila, izruj mi iz čutečega srca ljubezen gorečo, plamtečo! Oh. mati moja, gospa moja. spomni se, da sem otrok tvoj!"
Zaplakala. je m solze so zaigrale Jaa njenih bledih nežnih licih. ■ Zašumeli so vrhovi smrek, za-| šumeli, zaječali. V njeni duši pa so vstajali spomini iz nekdanjih dni. lepi, mehki, božajoči. . .
Ah. takrat ni bila noč. noč črna in viharna, niso padale snežinke >ko/.i gosti mrak, bilo je jasno pomladansko nebo. Mehak zetirjev šepet je šuštel sanjavo v vrhovih smrek in jim pripovedoval bajke, bajke krasn« Cvetoči majnik je priplul izza hribov, dahnil na poljano, še napol spečo, šele napol ozelenelo. Zganila se je. zasmehljala širna ravan in iz tal so vsklile cvetke, najlepše, naj-krasnejše. v svojih jiisanih oblekah.
Bilo je v tem jutru. Krasila in venčala je kip Majnikove^ kraljice z zelenjem, z najlepšimi cvetkami. Glej. in tedaj je prišel on preko poljan, mlad iu krasen. Pozdravil jo je in ona mu je lahno odzdravila. V njenem srcu je vftrepetalo in dušo je objelo nekaj novega, doslej nepoznanega. Vzljubila ga je z vso dušo, z vsem ognjem svoje prve mladostne ljubezni.
Ah, dnevi krasni, dnevi mladi, lahno se lesketajoči, kakor srebr-j na rosa v prvih žarkih jutranjega solnea. Močneje je zasijalo i solnce in raztopil se je ta čudovito krasni niz biserjev, izginila rosa, izginil ves blesk s poljane.
V julijevem večeru je bilo. Da. da, oni večer . . . Sklonilo se je solnce tja prav nizko k nebosklo-nu, zablestela so slemena v zlatih solnčnih žarkih, zablestele terase vinskih goric v njihovem objemu, ob njihovih poljubih. A tam na vzhodu v daljavi je priplul na ob-' zorje sivkast oblak.
T isti k rat se je poslavljal Fran Mrak. Drugi dan se je imel od-1 peljati s prvim jutranjim vlakom. Ravno na tem kraju, ob kapelici sta se sestala. Nenavadno tiha je bila Xadica takrat. Izginila je ona dekliška razposajenost in neka težka, črna slutnja ji je be-1 gala srce. In ni se mogla otresti te zle slutnje.	;
Stala sta si tesno drug ob drugem in njiju duši sta trepetali, drhteli.	t
| Fran je zapazil nemir v njenem srcu. Pobožal jo je me.liko po licih in njegove oči so zrle proseče:
"Xadica, čemu si danes tako otožna, tako zamišljena? Ne to-gtij, ljubica! Saj ne odidem na veke in z menoj bo romala tvoja duša. tvoje srce. In moje misli bodo plule preko gora, preko do-
priSakovana, nad vse ljubljena! Kako dolgo že nisem zrl v tvoje velike, modre, sanjajoče oči! To-j da sedaj hočem ostati pri tebi. ( biti samo tvoj. tvoj. Xadica!"
Tako je sanjala, štela ure. mi-, mite. kdaj pohiti nasproti svoje-1 mu Franu, še nikdar ji ni tekel čas tako počasi, tako grozovito poeasi, kakor danes. Toda slednjič je prišel vendar oni trenutek. 1 Pogladila si je še enkrat rahlo pred ogledalom žametne goste la--ke. uravnala obleko in hitela, hitela naproti svojemu Franu, j Težko, svinčeno nebo je ležalo nad megleno poljano. Polumrak je že objemal spečo naravo. A ona hrepeneča, drhteča v ljubavi. je hitela naprej.
. • "Snežilo bo, še noeoj bo snežilo". so govorili poluglasno ljudje, ki so prihajali po cesti.
"Ah. naj sneži", je šepetala Xadica. "pri meni bo hrepenenje, ljubezen. Oj. pridi že enkrat, pridi. Fran. tako težko te čakam!"
<«lej. in tedaj se je prikazalo tam izza ovinka nekaj, nejasno, komaj poluslišno. Bil je Fran. Xi-kdo ga ne bi spoznal, toda spoznala ga je Xadica, v dnu duše z mladostnim hrepenenjem, s plamenom prve ljubezni ljubeča.
Vzdrhtelo ji je srce. Močneje. ; močneje kot nikdar prej je vzva-' lovilo hrepenenje, da ga objame, pritisne na srce.
Videla je samo njega. Frana. ' Xi opazila ob njegovi strani sta-site ženske, z valovečimi prsmi, j z gostimi obrvmi, s črnimi kot j ogel j žarečimi očmi.
Kot bi bila demon, poosebljena strast.
Vzbledel je Fran Mrak, ko je zagledal pred seboj Xadico, ti tihi. udani. veliki, mehki oeesei. Xemirno je begal njegov pogled od Nadice tja do ženske z dolgim zelenim peresom na klobuku, s ki-pečimi prsmi, s črnimi, pekočimi očmi.
"Ah, Xadi— — gospodična Xadica, kaj pa vi. da. da, kam pa vi, vi___"
Tedaj je zablisknil tam izpod gostih obrvi pekoč, poveljujoč plamen.
Osupnila je Xadica ob tem nenavadnem pozdravu. Tedaj je zagledala pred seboj, tesno privito k Franu, njo, kot demon, s črnimi, žarečimi očmi in čutila njen pekoč pogled na svojih licih, kot da bi jo hotel prebosti.
Razumela je vse. Zavrtelo se ji je v glavi tako grozno, kot bi kdo z žarečim železom mešal v njenih možganih. Zaskelelo jo je v prsih tako močno kot obup in kriknila je bolestno, da je vstrepetalo megleno nebo: "Moj Bog. Fran ljubi njo!"
Omahnila je in se oklenila topoli ob cesti.
Tam iz daljave je donel še ženski smeh kakor krohot, nato pa poluglasen govor v tujem jeziku.
Potem pa je utihnilo vse.
Brezmejna, neskončna žalost je objela Xadico.
Xa drobne kosce je raztrgala nageljček. ki je bil namenjen nje-mu; zaplakala je kakor dete. kakor malo dete. Nad poljano pa je razprostrla noč, črna noč svoja temna krila. Močen veter je zmajal vrh topole in jelo je snežiti.
In ona je hitela v to črno noč. temno in viharno, kakor njeno
srce. ne da bi vedela, kam---
' Te in enake misli so ji vstajale v duši, nežno ljubeči, kruto razžaljeni. varani. Prvikrat v življenju je začutila bridko prevaro in zaželela si je smrti. - 4'Glej, Fran, nezvesti Fran, ona te ne ljubi, samo jaz te ljubim. Fran, samo jaz te ljubim bolj ne-<ro svoje življenje! Kako sem zaupala vate. a ti si me varal, si se lagal. Ali. vse tvoje besede, tako krasne, tako lepe, vsi tvoji pogledi, tvoji poljubi so bili laž, laž! O, Bog. Bog. kako sem nesrečna! Fran, zakaj si mi storil to?"
In zaplakala je. plakala kakor otrok, osirotel, zapuščen. Bile so to solze vroče, ki jih ne poznajo mehke, v mesečini sanjajoče poletne oči. solze, ki kipijo samo v noči temni in viharni.
Tedaj se je zasvetiikal nenadoma tam u dalje skozi črni mrak medel od sv it lučice. Oh robu gozda, zasenčena z vedno zelenimi, vitkimi smrekami, slonela .ie bela kapeliea. Pred Ilirskim kipom Bo-gorodiee je plapolal v svetilki z j rdečim steklom lahen plamen in razlival kroginkrog svoje zlate ' pramene, da so se blesteli s snegom posuti vrhovi smrek, leske-j tale padajoče snežinke. Bučal je vihar preko poljane, čez gozd, je-čale so smreke pod močnimi sunki. A krog kipa Brezmadežne je bil razlit nebeški mir, mir. — mir je plul poti kapelic in i ni ostrenjem.'
Xadica je ostrmela, ko je uzrla v črni noči svit .»učiee, mehko va-
Dopisi.
Duryea, Pa. — Tem potom se zahvaljujemo vsem sobratom, kateri so >.e udeležili veselice društva sv. Barbare postaja štev. 11. Hvala fantom' iz ITanover in Plains if- dekletom iz Wilkes-barre. Xa ves'elici, ki se je vršila dne 2o. novembra, smo se zelo dobro imeli in zabavali. Mladini je napravil posebno veselje rojak Rafael Končnik, ki je skoraj neprestano vlekel karmoniko. Želeti bi bilo, da bi bila v kratkem času še kaka taka veselica, ker se pri taki priliki vsi sestanemo in se v prijetni"družin zabavamo do pozne noči. Torej še enkrat najlepša hvala vsem skupaj! Pozdrav! — Frank Caheven. drugi tajnik.
Black Diamond, Wash. — Ker
so bolj redki dopisi iz naše naselbine, sem jaz sklenil nekoliko o-pisati tukajšnje razmere. Dela se zelo slabo, poleg tega imamo pa vsak teden tudi precej počitnic. Vreme imamo mokro, ker neprestano dežuje. Spomlad je bila lepa, poletje je bilo pa že bolj deževno. V dolgih zimskih večerih si preganjamo dolgčas s čitanjem časopisov. Posebno se nam dopa-de Idas Naroda, ker nam neprestano prinaša najnovejše novice. Na seji društva Marija Zvezda Št. 32 J. S. K. J. je bilo sklenjeno, da se ine"ajo vsi člani udeležiti prihodnje seje, ki se vrši 10. decembra točno ob 9. uri zjutraj v Gregor Porentovih prostorih. Ker j% pri tej priliki tudi volitev novega odbora, je upati, da noben član ne bo izostal. Vsak naj izrazi svoje mnenje, da pozneje ne bo bivzpotrobnega prerekanja. Pozdrav ! — Tony Tašker.
( f V	4	V •
V crm noči,
i
Slika. - Spisal Rado Xevin.
Oj. ve črne. viharne noči, noči razžaljenih duš. zavržene ljubavi, obupanih src, noči brez hrepenenja!
Oj, ve noči!---
Snežilo je. Goste ledene snežinke so se vsipale skozi mrak na megleno poljano. Močen veter je potegnil čez vrhove brezlistih dreves. Klonile in krivile so se veje pod močnim sunkom in bolestno je zaječalo v viharno noč. Kakor bi kdo jokal.
< 'oz zasneženo poljano jc hitelo dekle, komaj poldorastlo dekle. Lahno so božale snežinke njene črne, goste, žametne laske, kakor h; šepetale: Nadiea, Nadica, ljubica te viharne noči, postoj, po-čij pri nas, ki te ljubimo! Glej, me uspavamo, me hladimo, me tolažimo, pri nas je mir, mir, mir. Kogar smo me zazibale v sladak sen, nikdar več mu ni razjedala du šo težko bol, končalo je trpljenje, on je spal. spal na veke. Po-eij. ljubica, Xadica, postoj!
Tako so vabile snežinke, tako prosile, a ni jih cula Nadica, hitela je naprej, naprej.
In završelo in zaječalo je od gozda: In ti nočeš, nočeš in če nočeš. ..
Naravnost v obraz, v solzne velike mehke oči so se ji vsule snežinke, ostre, ledene.
Velika, velika bol je bila v njeni duši, ni jih čutila, ni jih hotela čutiti.
"Ah, Fran. Fran", so šepetale lahno njeni ustni, "čemu me zapuščaš, zakaj ? Glej, tako te ljubim, ljubim, veš, samo tebe, tebe! Kaj sem ti storila, Fran?"
Xa bel snežnat pajčolan sta kanili dve srebrni solzi kot dva bisera.
Nocoj pride Fran, nocoj. Težko pričakovani, s koprnečim, drhtečim srcem ljubljeni Fran. Nihče je ne ljubi tako, nihče ne zna govoriti tako mehkih, tako lepih besedi, krasnih, kakor sanja, velika sanja.
In, ah, ko vpre v njo svoje velike, rjave oči! Te oči ne znajo varati, lagati, sama čista resnica je v teh vdanih očeh.
In ona ga ljubi z vsem srcem, v globeli svoje duše, samo njenega Frana.
Nocoj pride, nocoj. Oblekla se je v najlepšo, modro-rožasto obleko, ki Franu tako dopade. Na prsi si je pripela rdeč nageljček. katerega je kljub zimi in mrazu skrbno vzgojila, da ga podari njemu, ko pride, v znak vroče, čiste,! neskaljene ljubezni
On jo poljubi na čelo in poboža po licu, tako mehko, mehko, ka-' kor zna samo Fran.
"Ah, ti moja dobra, dobra Nadica, s hrepenenjem in bolestjo
Kaj se neki vrši?
1 ln.i h kabelskih poročil iz 1' ; ' j razvidno, da se vrši za ki' u ii evropske diplomacije ne-. mora z.i sedaj ostati skrito i' -i lrnim pogledom gale?*ij-občinstva. Drugače vsaj ni m e tega razumeti, če pravi si-ei • dobro poučeni "Vonvarts" v *•.' 1'ceni soeijalistične interpe-i t dižavnega kaneelarja jued diugim tudi sledeče:
- Ravno sedaj je brezpogojno ■	', da pred vso javnost-
jo i, p avlja o mirovnih možno-k! h. Kajti t"e bi prišel mir neua-
•	. i i se lahko dvignil vihar, z. 1..it i ega bi bili odgovorni le d .bonati in vladne osebe. Javno j 111 oi pod nobenim pogojem n ti telo miru, kojega posamez-u1 i bi mu ne bile znane. —
J'" \ m tem izgleda nekako ta-k", I; da j'* nekaj resničnega na ' it o pogajanjih glede sepa-r; ... a miru, katere vesti se je m . i \<d;.o odločno dementira-; ». lv > ' : i o j» opaziti, da so po-1 \ e/.i med Petrogradom in B. n zopet tesnejše. Na to cilia tudi druga, preko Amsterdama > d 'a vest, glasom katere je v " Vos> sche Zeitung", listu 11 tliin :un-IIollwegove smeri, ela-n< <, \ kat rem se govori "o nju rusko-nemških na-spr -'i v-' tor tudi o tem, "da je ]• ••! čas, v katerem bodo, čerav-
•	' -t. koj, vendar pa preje kot
~ ijo gotovi ljudje, nastala zo-t p ijateljska čutstva med obema t ina velikima narodoma. — i";go tega, ko so slične iz-. e "K>'< izzeitung" izzvale naj-. v,iL::ejsi protest lista "Vossi-•■!:•' Z< itung". Ta izprememba se >\o ni završila brez običajne-ii ' .j; ja iz državne palače. V I ugodnega vojaškega po-1 1" . * .Nemčiji tudi mogoče sto-dan r mirovnimi ponudbami kep st.i Nemčija in Avstrija v pravici močnejšega. Xa drugi strani pa je več kot dvomljivo, če bi s Jenitev separatnega miru po-IV - a ustanovitev splošnega
!• ugodni vojaški položaj, k a u< luško vlado sedaj bolj laj preje pristopno mirov-■ .rajanjem, temveč je tudi :	I ni gospodarski položaj o-
Xiih, ki so ostali doma. Kljub poostreni cenzuri prihajajo vendar poročila o demonstracijah v obliki javnih zborovanj ali improviziranih cestnih obhodov, na kate-riii protestira proti neprestane-ni'i	i ju živil ter se obenem
d\ kij,: jk> miru. Da so se pri v«'-	i otvoritvi nemškega dr-
žavm-_':. zbora ponovili slični prizori. s.> izrecno povdarja v poro-i ki p-ekmorske agenture, seveda le z namenom, da so vnaprej dis-ki (Utira poročila, ki bodo pozneje došla glede tega predmeta. To je nad vse značilno.
Da se je v sled tega sklenila! »finska socijalna stranka obrniti na državnega kaneelarja z vpra-l uug< n, je samopoeebi umevno.
Slovens ko katoliško
podp. društvo	svete ^arljare
b —a
za zedinjene države severne amerike.
Sedež: FOREST CITY, PA.
l.ikorporir*no dne 21. juutrj« 1902 v državi Pconiflraoic.
GLAVNI URADNIKI:
'ilk: JOŽEF PETERNEL, Box K>, Wlllock. Pa. r^i^inJk: KAROL ŽALAH ',801 547, Forest City, PR.
i- ipivd-odnik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Rock Springs, Wyo. t h ... .k JOHN iULbAA, Bux iOi, fcoresr Oltj. Pa. 1 *	JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
..-ijntk MARTIN Mt'HlC Box 537. Forest City, Pa.
»-t-nw: JOSIP ZA L AR 1004 Nortb Chicago SL, Jollet, m.
VRHOVNIZDRAVNIK:
Jtj-iTIN IVKC. 600 Chicago St.. Joliet, El.
NADZORNI ODBOR:
k ifJNAC POO\ ASNIK, 4734 Hatfield St., Plttsturgh. Pa
. <ilk JOHN TORINO. Box fi22, Forest City. Pa
k FRANK PAVLOVClČ Box 705, Conemaagh, Pa. v ..« .i ti. ANDREJ SLAK. 771^ iKsler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBCR:
- .tk: MARTIN OBREŽAN, Box 72, East Mineral. Kana . ,ulk. MARTIN STEFANCic, Box 78. Franklin, Kan». > .....Liife: MIHAEL KLOPČlC. 528 Davson Ave.. R. F. D. 1, «re«»
fieid, Detroit. Mich
UPRAVNI ODBOK:
-:.i?k ANTON HOČEVAR. K F. D No 2. Box 11^4, Bridgeport, O
« uj. ravnik- ANTON DEMŠAR. Box 135. Bron&h$on, Pa. I: nv-a' -Ikr PAVEL OBREGAR. Box 402, Witt, 111.
i . id uaj ftb pošiljajo I. tajniku Ivu Telbao. P. 0. Box 707, Fotmi
^ttj, Peuua.
!>rnltT«nn	«« T, A R N A R O F> A *»
Av-strija in Italija.
i
ITALIJANI NE BODO TAKO HITRO STOPIL IZ0PET V OFENZIVO. — DOBRDOBSKO PLANOTO JE NAPADALA TRETJA ; ITALIJANSKA ARMADA. — NA KOROŠKI FRONTI IMAJO ITA-LJANI MALO VOJAKOV. — STRAŠNE ITALIJANSKE IZGUBE. — PONOVNI BREZUSPEŠNI POSKUSI. — POPIS BOJEV PRI FOLGARIJI. — ITALIJANSKO POROČILO.
GLAS NARODA. 4. DECEMBRA, 1915. ^
Frontenae, Kans. in okolfea: Frank Kernc in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Schneller. .Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry. Kans. in okolica: Martin ' Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kot«.
Manistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian.
So. Range. Mich, in okolica: M. U.
Likovich.
Aurora, Minn.: .Tosip Fugina. Chisholm, Minn.: K. Zgonc, Jakob Petrich.
Duluh, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouie. M. L. Kapsh, Jos. J. Pesbel in Louis M. Perušek.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vescl. Hibbing. Minn.: Ivan PouSe. Kitzvillc, Minn, in okolica: Joe Ada-mich.
Naskwauk. Minn.: Geo. Maurln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Urich, Red Lodge, Mont.:-J. KoprivSek. Roundup, Mont.: Tomaž Pauiin. Gowanda, N. Y.: Karl Sternly. Little Falls, N. V.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. MarinčiC. Chas. Karlinger. Jakob Res-nik in John Prostor.
Barberton, O. in okolica: Alois Baloni.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. I.orain, O. in okolica: J. KurnSe. Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Villhridge, Pa.: Frank Jakše. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Burdine. Pa. in okolica: John Ker-ZL^riik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Broughlon, Pa. in okolica: A. Demšar.
Darragh, Pa.: Dragntln Slavif. Dunlo. Pa. in okolica: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: Frank Tre-hee.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frank J".el>en.
Farell, Pa.: Anton Valentin&C. Fitz Hcnrj, Pa.: F. Gottlicher. Greensbiu-g, Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okolica: Fr. DemRar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja In 1 John Polane.
Meadow Lands, Pa.: Goorg Schultz, Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakehe. I. Podvašnik, I. Magister in U. R. Ja-kobich.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Josip Jovau. Willerk, Pa.: Ft. Seme in J. Peter-nel.
Tooele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: L. Blasich. 1 Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Davis, W. Va. in okolica: J. Brosieh. Thomas, W. Va. in okolica: Frank
Kocijan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdir. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik in 1 Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. West Allis, Wis.: Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin, Val. Stallch in Valentin Marcina. Kemmerer. Wyo.: Jos. Motoh.
r	'
Grozno maščevanje.
V	graščinskem gozdu Pa rub a pri Aradu na Ogrskem sta tatinska lovca brata Sinolen ubila nad-gozdarja Cajbika in gozdarja' Kncka. ju obesila za noge na drevo ter trupli razparala in iztrebila. kakor so to storila z divjačino. In to je tatinska lovca izdalo.j -Storila sta zločin iz maščevanja, ker sta bila večkrat pri lovu za-sačena in kaznovana.
I Anarhist umoril poročnika.
Y	Milanu v Italiji je na uliei I prebodel mizar Manfredi poročnika Silvelli-ja. Morilec je pri tem
j kričal: "Živela anarhija! Smrt j zajedalcem!"
1
j Ranjenci iz Srbije v Italiji.
S Dne 1. novembra so došli v Tu-' rin prvi ranjenci iz srbsko-bolgar-ske bojno črte. Ranjenci soglasno izjavljajo, da so Bolgari močni nasprotniki, ki jih je treba upoštevati.
Kitajska ostane nevtralna.
I Peking, Kitajska. 2. decembra. ; Kitajska vlada je izdala danes formelno izjavo, v kateri se glasi, da se ni nikdar pogajala glede priklopi jen j a. na to ali ono stran i in da se tudi ni nikdar stavilo Ki-Itsijski kako tako zahtevo. Izjava j zunanjega urada se glasi:
— Kitajska vlada ni nikdar j razmišljala o možnosti, da opusti I svojo nevtralnost ter se pridruži ! tej ali oni skupini vojskujočih se sil. Kitajska vlada tudi ni dobila nobenega predloga v tej zadevi . ter ni otvorila nikdar nobenih pogajanj s to ali ono skupino. —
To izjavo se je podalo z ozirom j na vesti, ki so krožile v zadnjem j i-asu. da se namreč pogaja Kitaj-; ska /. zavezniki jylede tesnejše ! zveze med njo in zavezniškimi deželami.
NAŠI ZASTOPNIKI,
1 kateri so pooblaščeni pobirati naroč-i nino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v naso stroko spadajoče posle.
Jenny Liud, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: Frank Skrabee. , Leadville. Colo.: Jerry Jamnik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Rojtz. Frank Janesh in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-i stello (The Bank Saloon i.
Walsenburg, Colo.: Ant. Saftich.
Clinton, Ind.: I-arubert Bolskar.
Indianapolis, Ind.: Alois Riulman.
Woodward, la. in okolico: I.ukas Podbregar.
Aurora, IU.: Jernej B. Ye r bič. i Chicago, I1L: Frank Jurjovec.
Depue, 111.: Dan. Badovinac.
La Salle, 111.: Mat. Komp.
Joliet, III.: Frank I^urich, John Zaletel in Frank Bambieh.
Waukegan, I1L: Frank PetkovSek in Math. Ogrin.
So. Chicago, 111.: Frank Černe in { Rudolf Požek.
Springfield. III.: Matija Barborič. ' Franklin, Kans.: Frank l^eskovec.
in je mogel po ljutem boju jih deloma zasesti.
Xaši alpinci so zavojevali z Iju-tim protinapadom izgubljene strel-' ske jarke in so pripeljali s seboj i v jetnikov, med njimi 1 oficirja. V odseku pri Zagori je bil po-košen sovražnik, ki je poskusil priti nazaj, z natančnim in hitrim ognjem naše artilerije. S težkoča-mi združeno prodiranje naših čet na podgorskih višinah traja dalje kljub naljutejšemu odporu sovražnika. kljub močni koncentraciji. I njegovega ognja in izdatne upora-j be bomb z vdualjivimi plini.
Na Krasu smo v prostoru Sv. i Mihaela zajeli še en strelski jarek j j in vjeli 76 mož, med nimi dva ofi-j I cirja. V središču smo zasedli male! strelske jarke in vzdržali dosežene uspehe proti številnim in lju-tim protinapadom sovražnika.
Naznanjen je trajoč promet z! vlaki na železniški črti Trst-Na-brežina.
Raznoterost |
*'Neues Wiener Journal"
je bil vsled vladne odredbe ustavljen za osem dni.
Bivši olomuški nadškof dr. Kohnj
je na svoji grajščini nad Maribo-I roni težko obolel.
i
119 let je star
sedaj Norvežan Abel Eliassen. Rojen je bil 1. 179f!. in se je trikrat poročil. Tretjič — menda tudi zadnjič — se je poročil v starosti 96 let. Mož je čil in zdrav in rabi šele malo l.-t o<"-ala pri eitanju. Preživel j«- devet norveških kraljev.
V "Icebox".
A' Bostonu, Mass., se je neki lopov malo pošalil /. mesarjem Ernest mu Bloomiugom, katerega je enostavno zaprl v njegovo lastno lednico, v kateri se je nahajalo nn-so. iri potem mimo izpraznil blagajno, v kateri je. bilo k sreči le $10.50. Kasneje so zaprli 22-letneo;, George Riehardsa kot storilca.
Blooming jt- mladeniča vljudno pozdravil. Lopov je. zahteval najboljši ''porterhouse steak". Radi t»-ga odšel mesar v ledeniško omaro, toda kakorhitro je bil notri. je mladenič zalo]>nil vrata, katera je previdno zaprl. Nato je mirno vzel denar, si prižgal mesarjevo smodko in odšel. Vse to je Blooming gledal skozi majhno okno na omari. Ubogi mesar bi v svoji ledenici kmalo zmrznil, ako bi ne plesal in se tako malo ogrel. Konečno ga je vendar neka odje-malka rešila. Potem je Blooming hitro vso stvar javil policiji in se okrepčal s par čašami znane TVil-l son Rye Whisky.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR.
Slovensko-Amerikanski Koledar za leto 1916 je £otov, ter smo ga pričeli razpošiljati. Izmed številnih člankov, katere prinaša letošnji Koledar, omenjamo sledeče:
1)	Strašne številke: — Zelo poljudno pisan članek, v katerem se razpravlja o velikanskih izg*ubah, katere bodo trpele evropske države na financijehiem in narodno-gospodarskem polju.
2)	Krogla. — Popisuje se učinek in ustroj navadne infanterijske krogle.
3)	Maska. — Povest iz peresa slavnega francoskega pisatelja Guy Maupassant.
4)	Razkritelj petroleja. — Zanimiv članek iz ameriške industrije. Poee-tek petrolejske industrije, kateri se imajo Združene države zahvaliti za velik del sedanjega blagostanja.
5)	Red Marije Terezije. — Šaljiva povest slavnega češkega pisatelja Ma-eharja. —
6)	Francija v vojnem času. — Utis, katerega je napravila Francija na nekega potovalca, prihajajočega iz Švice.
7)	Moja ura. — Humoreska peresa slavnega ameriškega humorista Mark Twaina.
8)	Eksplozivne snovi. — Zanimiva razprava o eksplozivnih snoveh, s katerimi se strelja v modernem času. Popisuje se razkritje, razvoj in učinkovanje teh snovi.
9)	Iznajditelj podmorskega čolna. — Zanimiva razprava o iznajditelju prvega ameriškega podmorskega čolna.
Koledar krasi 32 krasnih slik. povečini iz vojne, ki obsegajo vsa bojišča in vse narode. Poleg omenjenih je nebroj drugih poučnih in zabavnih spisov ter cel kup dobre šale. Cena koledarju je le 35 centov.
SLOVENIC PUBLISHING CO.,
82 CORTLANDT STREET,	y	NEW YORK, N. Y.
pa je to, da je obležalo nad eno tretjino teh čet v obupnih poskusih predreti fronto pri Gorici. — | Italijanski juriš na Gorico je bil [morda najljutejši in je stal Itali-j jane razmeroma več izgub, nego | dosedanji vojni v tem odseku.
Prav pa je to, da morajo po tem potu vsi deli italijanske armade' spoznati, da je nemogoče, preetre-ti naše črte.
"Lasciate ogni speransa!"
Vojaški sotrudnik "Standarda" je pisal v svoji sodbi o tretji ita-I lijanski ofenzivi: ; "Poroča se zopet, da je Gorica ;tik pred padcem. 1'pajmo. da se Ta vest to pot udejstvi. Na "Tirolskem in v Trentinu prodirajo Italijani. ali to ozemlje je končno le ; malega pomena za kombinirano | strategijo zaveznikov, ob Soči se nahaja pot. v Trst in mogoča je de-| monstracija proti boku Avstrijcev, ki operirajo proti Srbiji. — Tam je tudi najkrajša in najlažja ' pot na Dunaj. Ali to je godba bo-■ dočnosti. Največja prednost italijanske ofenzive za skupno stvar obstopi v tem, da pomaga, da Av-st ri j a izkr va v i."
Danes morejo angleška poročila naznanjati, da se nahaja Gorica ! še vedno v rokah Avstrijcev in da ' pot mi Dunaj še dolgo časa ne bo prosta. Ali bi ne bilo prav, da bi zaklicali Angleži Italijanom: "Lasciate ogni speranza!"
Iz bojev za Folgarijo.
I lz nekega pisma: Že več tednov | smo imeli v svoji posesti visoko j planoto Folgarije, Italijana skoro j nismo videli. Pa tudi mi smo bili I previdni, kajti iz dosedanjega bojevanja poznamo dobro italijansko ; artilerijo. Kakor hitro se jim je
•	prikazal pri naših pozicijah kak mož, so spustili nanj točo izstrel-
j kov. iz vseh kalibrov, kakor da bi ; bil o potrebno prav posamezne Iju-j di posebno ijuto obstreljevali. Iz-; gub nismo imeli skoro nobenih, ali
•	pri tako silovitem artilerijskem ; ognju se človek izmuči, čemur se i pač ni čuditi.
Po artilerijski pripravi pride pe-; hotni napad. Noč in dan smo čuli v svojih postojankah, da bi nas ne zalotil sovražnik. Naše patrulje so večkrat pregnale kako italijansko stražo. Na ta način sem prišel nekoč prav blizu k sovražnim pozicijam. Sledili so z italijanske strani polagoma sunki, časih pa je 'ivjalo grmenje topov, kakor bi se pekel odprl med Italijani. Nekoč so bili vdrli, nismo mogli vzdržati. ker nismo imeli ročnih granat, ali ko smo jih dobili, smo pognali sovražnika nazaj in mu pri-zadjali občutne izgube, drugi so bežali. Sovražnik je pustil za seboj obilo mrtvih in ranjenih, precej Italijanov smo vjeli. Bili so Wersaljeri. Zjutraj je obstreljevala italijanska artilerija po svoji navadi lastne mrtvece in ranjence. Ko sem bil v rezervi, je tudi letelo *ia nas in šrapneli so nas obsipavali, kaj šele je bilo v prvih postojankah. Alarm. Ko srno prišli ven, so se poskrili Italijani kakor čebele v svojih jarkih. Navalili smo nanje in jih pregnali iz jarkov.j Noč je potekla "mirno. Zapustili raio zjutraj jarek in pustili tam stražo in odšli v gozd kakih 100 korakov naprej. Napravili smo roj-no črto in straža nam je naznanila. da so Italijani vdrli v jarek. Kmalu nato so bili že pred nami. Vse smo pobili kljub ljutemu arti-lerijeskemu ognju sovražnika. Ob 8. zjutraj smo napadli Italijane in pri napadu sem bil ranjen in odveden v Inomost.
Italijansko uradno poročilo.
Sovražni odpor na Col di Lana in v visokem Cordevolu je na tem. da omaga pred ponovnimi sunki naše močne ofenzive.
Naše čete so napadle na vrhu grebena Salesi (2200 m) važno o-norišče sovražne obrambe, sestoje-ee iz ene redute in nekaj okopnih vrst. ki so se tiščale druga druge. Ko je naša artilerija sovražne obrambne črte sestrelila, so vdrli na-i u infanteristi z bajonetom v nje,1 jih osvojili, vjeli 277 cesarskih lovcev, med njimi 9 oficirjev in so vplenili 9 strojnih pušk in obilo, vojnega materi j ala. V krnskem prostoru je ponovil sovražnik svo-! je napade na naše črte na Vodilu ,
Polom italijanske ofenzive ob Soči.
Iz vojnoporočevalskega stana:
Kakor kaže uradno poročilo, se je končala bitka ob Soči s polomom sovražnega splošnega napada in s popolnim vzdržanjem obrambne fronte od strani naših neomajnih čet. Ta. za naše orožje zmagonosni konec, se seveda ni izvršil kar na mah, kajti odločitve v borenju za trdne pozicije dozorevajo počasi.
Tako se mora tudi. kakor je razvidno iz poročila, računati s tem, da boj še vzplamti. O kaki pravi italijanski ofenzivi pa v najbližjem času ne more biti govora. Ni vojakov, katere bi se moglo spraviti na bojišče in ni municijskih mas, potrebnih za pripravo za napad. Za. odbiti splošni napad na soški fronti so porabili Italijani glavno silo svoje armade. Konšta-tiralo se je med Krnskim vrhom in morjem devet sovražnih armad-nili zborov z najmanj 4 pehotnimi dvizijami in dvema skupinama alpineev. TV sile, ki so pripadale, kakor znano treji armadi (gene-rallajtnant vojvoda d'Aosta), ki je napadala doberdobsko visoko planoto, in severno pridruženi drugi armadi (generallajtnant Fiugoni), so štete pred bitko go-tovo okoli 320,000 pušk, 1300 poljskih in gorskih topov in 180 težkih topov.
Na koroški fronti stoje razmeroma slabše sovražne sile, na tirolski fronti štirje zbori z najmanj enajstimi pehotnimi divizijami, kil se jih lahko ceni na 170.000 pušk, 700 lahkejših in 100 težkih topov. Te številke in število izgub, ki ni previsoko računano s 150.000, predstavljajo najbolje velikost u-porabe sil in poraza sovražnika.
Da naše uradno poročilo ne o-ni«-nja vjetnikov. je umevno iz razloga. da naše čete v razljuČenih obrambnih bojih nimajo prilike, napraviti dosti jetnikov. Padlo pa je v par dneh 69 oficirjev in 3200 j mož v naše roke. Tudi smo vplenili 11 strojnih pušk.
Oba zadnja dneva so se vršili še hudi boji na številnih točkah so-j ške fronte. Na Krnu je poskusil sovražnik večkrat prodreti čez! svoja kritja, ali bil je vedno takoj ; zavrnjen. Ista usoda je zadela po-1 novne napade na posamezne od- j
seke tolminskega mostišča. Od- i sek od Avč do Svete gore je bil! pod težkim artilerijskim ognjem, j Zvečer je napadla sovražna peho-j ta naše pozicije pri Zagori zaman, j Ilriba Sabotina zadnje dni niso j več napadli, nasproti temu pa so] poskusili Italijani, priti do gori- i škega mostišča s ponovnimi sunki' na naše črte pri Pevmi in na pod- j gorski višini, ali vedno brez uspe-; ha. Ali so tu ali tam vdrli v kak • jarek, so bili v njem le malo časa, j ker so jih pognali ven naši bajo-! neti in ročne granate.
Severni odsek doberdobske vi-j soke planote je bil nepretrgoma { pod težkim artilerijskim ognjem.; Opažati je, da korakajo močne; italjanske sile čez Zagraj in se po- j mikajo proti Zdravšeini. V na i stopili noči je prišlo na severnem j pobočju hriba Sv, Mihaela do ljit-i tili bližinskih bojev. Hrabra hon-j vendska pehotna polka št. 3. in 4 j pa se nista dala niti za treuotek j odmakniti in sta vrgla sovražnika! krvavo nazaj.
Tudi na odsek južno hriba Sv. j Mihaela so poskusili Italijani št j nekaj sunkov, ki pa niso imeli ni j kake moči in so se izjalovili že v ognju.
Na koroški fronti za časa soškf i bitke ni prišlo do nikakih večjih j bojev. Na Tirolskem so bili posku-! si okoli Buchensteina stalno pod težkim ognjem. Na Col di Lana se i je sovražnik nekaj stotin korakov j pred našo glavno pozicijo vkopal, j
Ponovili brezuspešni poskusi.
Italijansko armadno vodstvo i ima najbrže namen, da svojemu po-1 razu ob Soči da še obširnejšo pod j lago, ker sedaj je pritegnilo v bo i je za goriško mostišče še nekaj ■ svojih bojnih sil s tirolske in ko ! roške fronte.	!
Na vsak način, za vsako ceno j hočejo Italijani predreti pri Go- j rici in vkorakati v mesto. Ali lah- f ko rečemo, da tudi ti ponovni poskusi na to stran ostanejo brezuspešni. Uporaba bojnih sil s koroške in tirolske fronte ne spremeni nič na izidu bitke, zgodilo se
IZ URADA GLAVNEGA TA JN1KA DR. SV. BARBARE.
Pristopili člani:
•	. 2 v Jeny Lind, Ark.: Anton Blekač, rojen 22. marca
1 < • t a i f) y -
. :> v Moon Run. Pa.: Alojz Dernač, 9. jun. 1S90; j \ i v t • i •. dee. 1S'J3; Vineenc Dernač, 14. nov. 1891; ,i v. 10 v Coketon. ~\V. Ya.: Frank Potepali, 8. dec. 18R7: 1. ,dvik >ajn. 22. avg. 1SS6:
. -h VViiloek. P«.: Anton Korbelv, 28. Sept. 1598;^
•	. 17 \ lirougiston, Pa.: ('has. Tomala, 4. nov. 1897; Šteli -ki. 25. d.-e.	John Flis, 25. dec. 1893: Matija Der-'-" »'•-'>. 1891; Elmer S.-bneider, 16. jun. 1887: Ivan Roj".
naja	Ton i j Penko. '26. feb. 1886:	|
v. 20 v riaridge. Pa.: .Matevž Polanšek. 15. sept. 1880:. t.. 'JI v Little Fal N. V.: Sara Barbae, 9. sept. 1893;! H t ; J .net. Mich.: Nikola Ugorkovič, 19. okt. 1877: \ ' • i. ;i. 10. .'an. 1895: Paul Filip. 17. okt. 1888:
. .'_! v ! rac.locc. Pa.: John Kučič. 19. maja 1878: •■v. : . < i. lani. O.-. John Tomažič. 25. maja 1880: Frane Azimek, 9. sept. 1893: j^B I	. H^V ^^^RJ
•	! v !' is Sta. Pa.: Frank Zugrek. 22. avg. 1888;
- 5«; v p -asant Wal.-y, Pa.: Anton Maslo, 24. apr. 1886, -'v. 1 v <i!ayslanding. Pa.: Štefan Cerkvenac, 10. avg. leta 1880;
V. <7 v Sublet. Wyo.: John Strumbel, 27. mar. 1883:
J; kob Guzel, 1. maja 1888;	j
s v. 71 v Johnstown. Pa.: Alojz Bavdek. 28. dec. 1888: : i -'.. i i : t v. 7t' v Detroit, Mich.: Matevž Zakrajšek, 10. okt. 1886;'
Frank Strmšek. 2. sept. 1895: I i ' > v. '4 v Clinton, Tnd.: Jernej Vidmar. 15. avg. 1891;
t V. ' .-i V Standart Wille. I'tah: Niko Rundič, 29. avg. Is" 1; Marko Golobič, 11. nov. 1874.
Pristopile ženske članice:
. - > , ;tv. i v Luzerne. Pa.: Marv Holilajtner, 8. dec. 1877: > ■	^ v Johnstov n. Pa.: Marv Klančar. 14. avg. 1877:
Julija Kuharic, 20. jul. 1898: i.iii v. (» v Cherokee. Kans.: Marija Herle. 6. jan. 1881 :
'V 2(i v Collinwood, O.: Marija Gros, 26. mar. 1889: Frančiška Salraič, 1. dec. 1887;
--r ; • t v. 32 v Braddock. Pa.: Marija Jerman. 8. sept. 1898 i'■ 70 v Gilbert, Minn.: Agata Padpeskar, 1. feb. 1891: i . i l).-ivar, 24. jun. 18S7; Frančiška Francel, 26. feb. 1880.
Prestopili Člani in Članice:
1 " - : Stefan Vi.1 major, 5958; od 24 k 77: Frank Ku-od 20 k ;,6: Frank Zajec. 4020: od 27 k 41: Karo! Divjak. ' M;.: t n Kolar, 9142; od bO k 29: Karel Žakelj, 7778: od 68 •'■'""i Kits. r»:?s2; od 44 k 90.- John Gall. 6893: od 72 k 57: 11; : ; r. 9248: Josef Kularič. 8740: od 11 k 72: Jakob Če • I k. S652; od 42 k 95: Leopold Pirnat. 7549; od 44 k 37: Luka .-:: •; M,It as Oplotnik. 5646; od 47 k 37: Ernest Pencil. : Ah! .1. | Pencil. 5474; Neža Pencil. 373: od 77 k 60: Josef Tom-o.I 14 k 2: Louis Novak, 5152: od 25 k 2: Feliks Vozel, ■ 17 k M: Alojz Jankovič. 7920; Angela Jankovič, 10001, ! i ' nk Juir. -136; od k 19: Frank Mežič. 8975: Peter '. ; 7C k Frank Turk. 6762; Any Turk. 728; od !7 I starič. 7291: o«l 6S k 10: Josef Drmoš. 7329; od 1 k 1'iintar, <i;il7: Fanie Puntar. 953: od 81 k 93: Anton Na-! 10 : 3: John Selak. 9019: od 21 k 26- Anton Pleško. •-7 k »1: Ivan Homec, 4618: od 76 k 65: Martin Žugel, " i. 92: Matt. Selak. 805; od 31 k 50: Blaž Guzelj. 8647: - - ' I . ; Novak. 1851; Antonija Novak. 308: od 3 k 44 ' Klari--, 5161: od 16 k 17: Feliks Sajdel. 6201: od 44 k 30:
.'. i. s()o0; C(1 k 32. Tohn Qfrič cjo-4. od 28 k 32. #Jo
o-l k 32: Matija Drap. 7368; Angela Drap, -L': A;. 1111; Potočnik, 8309; Josef Taučar, 8693: Jakob : M; rija Debevo. 179: Frank Trušnovec, 3276; Frančiška Truhncvee, 345.
Suspendirani člani zopet sprejeti:
pri postaji štv. 2: Peter Jenko, 3485;	i
pri most . i i i štv. 3: Tomaž Kovačič, 2298; Alojz Dreinel, 6827: An-
T<m <'.-rnigoj, 1033; .foscf Br.-nee, 1681: John Vidmar. 7054; pri postaji štv. 6: John Vuk. 9225: pri postaji štv. 11: Frank Prosaček. 5373;
, ' I r »a;i š»v. 13: Frank Cej. 2096; Mihael Vrisk, 6474: Amalija Ce j, 1111;
pri postaji štv. 15: Joe Fritzer. 629;
i i (-staji štv. 17: Branislav Tricinski. 8567; Jo! ^ Česnot, 6064: • ri postaji štv. 23: Frank Usman, 4043; Viktorija Usman. 890; pri postaji štv. 25: Johana Bombač, 867; pri postaji štv. 27: Frank Hofer, 8862;
S sobratskim pozdravom vsem članom in članicam! \	IVAN TEUBAN, tajnik.
Jugislovanska	Katol, Jed nota
s ~	=a
Jnkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA« •LAVNI UBADHIXI2
r» rdmednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way og fco* 1%, 91*4-
dock, P*.
Podpredsednik: ALOIS BAL A NT, 112 Sterling Ave., Barbertoi
Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn.
Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D*. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
KIKB ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. peter špehar, 425 n. 4th St., Kansas City, £ana. jo fin rržtsnik, Box 133, Burdine. Pa. john vogrich, 444—6th St., La Salle, 111. john ausec, 5427 Homer Ave., n. E. Cleveland, O.
POROTNIKI:
rsan justtn, 1708 E. 28th St., Lorain, O. joseph pishlar, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Iter. J,
Ely, Mirni.
LOUIS CHAMPA, od društva »v. Srca Jezusa, ttev. 1, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovene«, Iter. 11«, »y Minn.
Vb! dopisi, tikajoč! se uradnih zadev, kakor tudi denarn* poilljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse prt tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se m bodr [»tiralo.
Drnitveno glasilo: "GLAS NARODA."
France: — Ali si že zopet stari Tomažev, kateremu je več za pijačo, kakor pa za pameten pogovor.
Tomažev: — Izgini od tukaj! Izgini takoj!
France: — Mislim, da me ti ne bos podil.
Tomažev: — Da, jaz, ja.!
Thomson: — Le sama se pobotajta, kakor vesta in znata. Jaz se ne maram več vmešavati v prepir. — (Odide.)
France: — Govori, Tomažev, toda prosim te, bodi kratkih besedi. —
Tomažev: — Da, kratkih besedi bom. Poslušaj! Kaj ne, da si rekel nekoč, da ne moreš živeti brez Pepce?
France: — Da, to sem rekel in še vedno pravim.
Tomažev: — Kaj pa, če bi ti jo kdo drug prevzel, ee bi se kdo drug poročil z njo?
France (razburjen) : — Kaj govoriš, Tomažev? Ali mogoče veš, kje je sedaj? Kaj si rekel? Da se je poročila? Govori, Tomažev! —-(Skoči k njemu in ga prime za rame): — Govori! Ne šali se z menoj. Povej, kje je! Zdelo se mi je, da nekaj skrivate pred menoj. Povej, kaj je žnjo, če ne---
Tomažev ( se mu skusa izviti): — Pusti me no. da sc pomeni v." Kako si zdivjal! Ali ne boš hud, če ti povem resnico?
France: — Ne. ne bom, če boš resnico govoril.
(Nadaljevanje prihodnjič).
j ker ta čuva romunsko nevtralnost, ( ter se je obrnil tudi proti vlada-j joči dinastiji, rekoč med drugim: j "Brez Sedmograške ne damo dveh | grošev za dinastijo". Tudi že pred f tem shodom so hujskači opetovano grozili kralju, da bi ga potegnili na svojo stran.
Grožnje romunski dinastiji. i
Na Romunskem je nekaj huj-j skačev, ki bi radi to državo za-i i pletli v vojno proti avstrijski monarhiji. Eden glavnih hujskaeev' je nekdanji minister Filipeseu. Ta! je imel nedavno v Braili shod, naj katerem je strastno napadal vlado.1
Zadoščenje.
i -
Izvirni igrokaz v treh dejanjih. — Spisal: Filip Rekar, New York.
(Nadajevanje) Prizor.
(V ozadju se prikaže Kovačev, oba fanta in nekaj drugih oseb J j Kovačev: — Ali se ne motim? Ali je r France? Tomažev: — No sedaj je pa vse zgubljeno. Je že ven. je že ven.' Zakaj nisi hotel 7. menoj, France?	1
Kovačev: — Čudim se, da ga tako sili vstran. — (Stopi k Francetu in mu poda roko'. : — Glej ga. glej, kdo bi si bil mislil? —1 (Vsi ostali stopijo k njemu in ga pozdravljajo.) j France: — Pozdravljen Kovačev, pozdravljeni vsi. kako na l drugače ?
i Tomažev (stopi k Kovačevemu in mu zašepeta na uho): — Molči ! Prosim te molči, ne reci mu niti besedice. France: — Ali je kaj novega? Kovačev: — Dosti novega in nič. Prvi fant: — Ali ničesar ne veš? I France: — Kako bi vedel, saj sem ravnokar prišel. Drugi fant: — Ali nisi govoril z nobenim znancem? Tomažev (sam za sebe) : — Paziti moram, da ne izve. Kovačev (pogleda za kulise in reče): — France, ali se še kai , spominiš Thomsona?
France: — Kako nespametno vprašanje! Zakaj bi se ga ne spo-' i minjal. —
Kovačev: — Sedaj boste imela lepo priliko, da se pomenita. Tomažev: — Le dajte se, jaz grem. Prvi fant: — Kam s<? ti pa mudi, Tomažev? Tomažev (stopi k Francetu): — Pa nikar ne zameri. France. Iti moram.
France (ga začudeno gleda): — Kaj ti je? — {Tomaž odide.) Kovačev: — Pusti ga, France, žalosten je. Ve, da ga bo dekle zapustilo.	I
Prvi fant: — Haha, dekle, katero dekle?
X. Prizor.
Thomson (gre mimo preko odra in se nikamor ne ozre. France vstane in hoče iti k njemu. Slišijo se glasovi: — Nikar ne France, bodi pameten.)
Thomson (se ozre in ugleda Franceta) : — Hm, to je pa res malo čudno srečanje.
France: — Dober večer, Mister Thomson.
Prvi fant: — Idimo, Kovačev, zdi se mi, da bo ravno tako nocoj, kakor je bilo tedaj.
Kovačev: — Saj se še vidimo, France, kaj ne? France: — Seveda se še vidimo. Jaz ne grem prej, dokler ni sem čisto na jasnem.
Thomson: — Nikar ne mislite, da se bodo oni prizori ponavljali
France: — Ne mislim še enkrat začeti s trpljenjem.
Prvi fant: — Daleč ne smemo iti. — (Odideio. France sedi nri
jCENIK KNJIG,
katere ima v zalogi	\
3LOVENIC PUBLISHING CO*
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
, Randevoua	~2f
fctevolucija na Portugalskem	— senila
Stanley v Afriki ; herlock Holmes.
3., 4., 5 tn $ avsssk po	~.bk
i sveta noč	—
Srečolovee	—.5& , ^trah aa Sokolskem gradu
100 svezkov	$5.04
Strelec	—.2$
sanjska kiyigs, velika	t—.S3 ^tiri povesti
Pegetthof	—.29
Vojau na Balkanu, 13 ivei.	$1.8P
><late jagode, pea.	—,8f
življenja troje v» pot	«—.6*
i Za kruhom	—.8® f?vljenje na svstr. dvoru ali Smrt cesarjeviea Rudolfu
Tragedija v Meyerlingn)	—.7k
IPILMANOV2I POVSSTI:
l. *v. Ljubita svoje sovražnike	—M i. av. Mar on, krščanski deček	«—-JJt 4. ev. Praški judek	.2*
6.	ev. Arumugan, ain indijskega kneza	t—.28
7.	av. Sultanovi sužnji	<—,21}
8.	ev. Tri indijanska povesti	—.8®
9.	ev. Kraljičin nciak'	t—.S<
10.	av. Zvesti sin
11.	zv. Rdeč* in hala vrtnin*	i—.86
12.	zv. Korejska brata	—.30
13.	zv. Boj in zmaga	—.30
14.	ev. Prisega huronskega glavarja	i—.83
15.	z v. An gel j sužnjev	tr.M '8. av. Preganjanje indijanskih misionarjev
TALIJA.
Zbirka gledaliških Iger:
Pri puščavnikn	»—.23
ttaztresenca	t—.8®
•Starinarica	»—.2S Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newyorske, a cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočna,
komad po	<—.M
ducat po	»---81 Z slikami mesta New Yorka
po	—.SI \Ibum mesta New Torka
krasnimi slikami, mali	-—.SI
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali
Združenih držav, mali	—J.!
veliki	—.24
Balkanskih držav	t—.18
Evrope, vezan	—.M
Vojna stenska mapa	tl.§t Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West "^irjnnia in vseh drugih
držav do	a-^SI
Avstro-Ogrske mali	—.10
veliki vezan	—.50
Celi svet	—.25 Velika stenska mapa U. S. na drugi strani pa celi
svet —	1.50
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	>—.50 Berilo prvo, vezano	—.30 Berilo drugo, vezano	—.40 Cerkvena zgodovina	—7ft Domači zdravnik	—.50
Lvaugeiij	,—.61»
Fizika 1. in 2. del	—.45
I Katekizem vez. veliki	t—.40
Katekizem vez. mali	«—.15 Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba	$1.00 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobni««	$1.00 I Poljedelstvo	.—.50 Popolni nauk o čebelarstva, vezan	$100 Postrežba bolnikom	—.20, Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemško-alovenski slovar	il 20 Slovenski pravnik	$2.00 Slovenska Slovnioa, vez.	il .20 Slovenska pesmarica. 1. in 2. zvezek vsak po	—.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	i—.40 Umna živinoreja	>—.50 Omni kmetovalec	(—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1.,
2. in 3. avezek, vea., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	«—.20
Belgrajski biser	»—.20
Beneška vedeževalka	t—.20
Bitka pri Visu	t—.30
Bodi svoje sreče koval	t—.30
Boj s prirodo	t—.15
Božični darovi	*—.15
Burska vojska	t—-25
Cerkvica na skali	»—.15
rijranska sirota. 93 zvezkov	$5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov	—.25 Don Kizot	t—.20 Dobrota in hvaležnost	•—.60 Fabiola	.—.35 George Stephenson, oče železnic	e—.20 Hubad, pripovedk«, 1. ln 2.
zvezek po	e—-20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	f—.20 Izanami, mala Japonka	»—.20 Jama nad Dobrušo	»—.20 Jaromil	<—.20
Jeruzalemski romar	»—.45
Krištof Kolumb	—.20
Kaj se je Makaru sanjalo!	s—.50
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	•—.20
Marija, hči polkova	>—.20
Malomestne tradicij«	—.25
Miklova Zala	—.85
Mirko Poštenjakovli	(—.20
Na divjem aapadn, v««.	»—.60
Na jntrovem	»—.i1
Na krivih potih	i—.V
Na različnih potili	— Naseljenci
Na valovih in Snega morja	■—.1'
j Nikolaj ZrinsH	,-.2*
jO iAtiW	<P«JV
! Odkriti* Aw«r*V«,	r— f*
Odvetniška tarifa	—.30
) Prihajaj	—JI ' Pr^ffovoH. prilik«,
Prst božji	—JI
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi ▼ era-to vini, poštni nakaznici, ali poštnih anamkah. Poštnina j« nri M
mizi, lhomson stoji pred njim.)
France: — No kaj je, Mister Thomson? Spoznali ste me, kaj? Nič čudnega. Dejanja se po navadi pozabijo, toda človek, ki jih je povzročil, ostane v vednem spominu.
Thomson: — Kod ste hodili, kako je bilo z vami?
France: — Eno leto sem bil zaprt. Ni se mi dobro godilo. Tri leta sem hodil naokoli in tudi nisem veliko dobrega našel.	|
Thomson: — Ali ste še vedno istih misli, kot ste bili tedaj, ko sva se zadnjič videla?
France: — Se vedno. Predrugačil sem se samo v toliko, da prej vsako stvar dobro premislim, predno se je lotim,
Thomson* — Skoda, da. si tedaj niste prej premislili.
France: — Zadeve, vsled katere sva se sprla, ni bilo treba veliko premišljevati.
Thomson: — Torej ste še vedno tak možak, ko tste bili tisti čas. —
France: — Da, še vedno.
Thomson: — Saj sem rekel: Illapci so svojih strasti.	;
France: — Ne hlapci strasti, ampak branitelji svoje poštenosti.
Thomson: — Ali ste si tudi v tem vsi enaki?
France: — Med nami je malo nepoštenih. Še tiste, kateri so. bi bilo skoraj krivično fjfznovati: kajti njihova vest jih sama do volj kaznuje.
Thomson: — Čuden narod! Čudna zemlja! Kakšna je tista zemlja, v kateri živite?
, France: — Najbolj jasno sliko bi dobili o njej, če bi vam bilo mogoče pogledati v moje srce. V njem je vtisnjena vsa lepota moje domovine, kolikor sem jo videl in prehodil.
Thomson: — Lepše ne more biti tam, kakor je tukaj.
France: — Meni se zdi stokrat lepša moja zemlja, kakor je ta ;n tisočkrat dražja mi je od te. Tedaj, ko sem bil celo leto sam. mi ie bila od jutra do večera pred očmi. Vsako noč sem sanjal o njej :n lahko rečem, da nisem bil še nikdar tako strašno razočaran kakor tedaj, ko sem se po takih sanjah prebudil. Človek ima zaprte iči iu vidi pred seboj nebeško lepoto, ko jih odpre, zapazi, da je obdan od štirih sten. Trpljenje pa je veliko večje, če človek ve, da ■nora trpeti po nedolžnem. Kaj bi napravili vi. Mr. Thomson, če bi vam kdo rekel, da je bil vaš oče nievrednež. da so vaše sestre via 'uge, vaši bratje potepuhi, ter da se vi popolnoma nič ne razlikujete od njih? Kaj bi storili, Mr. Thomson?
Thomson (se zamisli in reče naposled komaj slišno) : — Tako, ali pa še hujše bi plačal žaljivca. kakor ste vi mene.
XI. Prizor.
Tomažev (pride iz ozadja. Pozna se mu, da je veliko pil): — Da, da, France. O, Mr. Thomson! Sedaj me pa lahko izbrišete ;z svojega zapisnika. Ne bo ga Tomažev več kopal premoga, ne bo vee ril pod zemljo.
Thomson: — Kaj vam je zopet?
Tomažev: — Njega vprašajte. — (Pokaže Franceta.)
France: — Mene? Zakaj ravno mene?
Tomažev: — Sedaj pa še vprašuje. Tebe, da tebe!
Thomson: — Pili ste zopet. — (Se obrne in pravi Francetu) : — Če pogledam vas in njega, zapazim veliko razliko. Prej tega nisem videl.
France: — Mogoče, samo na zunanje, samo v besedah. V srcu sva oba enaka. Samo en mesec, da bi bil žnjim skupaj, pa bi bil morda boljši od mene.
Tomažev: — S teboj, France? Ne, ne, nikdar! Kaj te je ven-lar prineslo sem? Ali nisi mogel že vsaj par mesecev še izostati?
Franee: — Zakaj?
Thomson (se zasmeje) : — Alia, sedaj se mi je pa nekoliko posvetilo. Ne bo nič, Tomažev, ne bo nič!
Tomažev: — Nazadnje mi je že vseeno. Sanjalo se mi je. da ne bo nič iz te stvari.
France: — Ne bom ti od jedel kruha, ne boj se. Še danes se odpeljem. —
Tomažev: — Že pred pol ure bi se bil lahko, najbolje pa bi bilo, da bi sploh ne prišel.	j France: — Moj Bog, Tomažev, nikar ne nori.
Tomažev: — Jaz čisto nič ne norim. Bomo že videli, kdo bo norel, ti ali jaz.
Thomson: — Kaj pa je? Odkod taka jeza?
Franee: — Tudi jaz ne razumem tega.
Tomažev: — Še prekmalo boš razumel.
javila se je zlatolasa kraljičina, nasmejala se je in z njo so se nasmejale sanjajoče platanc, zelene palme so se nasmejale, rože po tleli in stoletna aloa se je zasmejala v veselem razkošju... .
j "Kdo si ti??'____
Odprle so se drobne ustnice, nasmehnile so se sinje oči. i "Jaz sem junak...."
Glej. in približala se je in dala mu je roko in kakor sestrica mu je bila od tistega trenotka. In nič ni bilo več nedosežnega zanj, samo zaželel je — in je bilo — pred . njim. In ako je zaželel zvezdo z j neba, glej. že se je približala in i samo roko je stegnil in je bila njegova.
Tako je bil dosegel vse na svetu, v svetli kočiji se je vozil po svetu, peketali so žametni vranci in brskali so in rezgetali.
Kaj je nedosežnega na svetu, če je človek resnično močan in pogumen in čuti mogočno sito v svojih prsih ?. .. .
Franci se je prebudil in še je sanjal z odprtimi očmi o črni kočiji in.o iskrili vrancih; v vetru so vihrale žametne grive in v soln-eu so lesketale srebrne vajeti....
Lepo jutro se je bilo storilo, gore so žarele, gorelo je nebo in že so se opazili prvi žarki na nebu. In dvignilo se je solnee izza gorskih slemen, zabliščalo je iz daljave, tisoč žarkov se jen sulo na vse strani....
Franci je za j trk o val in se je odpravil na polje. Motiko je del na ramo in je odšel po rosni stezi.
"Ne bo več dolgo in pustil boni krompir in koruzo in se bom odpravil proti mestu. V šolo lepo in učiti se. postati gospod in se dvigniti med rojaki...."
Tako je mislil Franci in veselo je delal na polju in molčal. Sklenil je bil, da stopi pred očeta in da mu pove, kako se je namenil v šolo.
"Veliko veselje čutim do učenja, vse bi rajši pustil — in življenje in vse kakor to!____"
Stopil bo prednj in bo na ta na-<"in končal. Nekoč v kratkem bo tako napravil, govoril bo mirno in resno in izvedel bo očetovo mne-n je.
Kaj bi človek doma in sredi kmetov. če čuti, da bi lahko živel med veliko gospodo. lahko bi živel in lahko bi šel križemsvet....
Kaj bi človek doma, zakaj bi tičal nizko pri tleh. zakaj se ne bi dvnignil in zravnal in ponosno pogledal okoli in se napravil v široki in daljni svet ?....
Franci je kopal na njivi in tudi Tončka je kopala. Bila sta si popolnoma blizu in sestra je včasih izpregovorila.
"Povej, Franci, kaj premišljuješ. nikomur ne bom povedala!'7
"Tako je, Tončka !____Poslovil
se bom od doma in od matere in o-četa in od tebe in odšel bom v
svet____"
Franci je mirno povedal in Tončka je prenehala kopati.
"Kam pojdeš in zakaj?"____
"V šolo poj dem, da se dvignem med rojaki in postanem gospod... Glej, prav l>o tako! Kadar boš govorila o meni, pa boš povedala c meni lepo in imenitno povest. .. . " Franci je kopal enakomerno naprej in znojne kaplje so stopile n? njegov obraz. Postalo je bilo vro če; solnee se je dvignilo nad gor skimi vrhovi, izginila je rosa ir žarki so pripekali toplo in pekoče Poldne je zazvonilo in Franci ir Tončka sta odšla s polja proti do mu.
Že je bilo pripravljeno kosilo ir tudi oče se je bil že vrnil s polja Jed se je kadila na mizi, muhe s< brenčale po sobi, zaganjale so sr v obraz in sedale so po laseh in o bleki.
Popoldne se je bilo pooblačile nebo, skrilo se je solnee in močn; sapa. Dobro mu je delo to in pre mišljeval je mirno dalje o svojil bodočih potih.
"Na stanovanje pojdem, sam' malo bo stalo, in naj bodo ljudj« še taki in taki, jaz bom prebil pr njih. Prenesel bom nevihto in vihar in zimo in mraz — močan sem in krepek in laliko bom tako doča kal lepših časov...."
Tako je mislil na klopi pred hišo, sapa se je igrala z njegovim5 lasmi in je pihala v njegov obraz.
Zablisnilo se je in svetel ogenj je šinil po nebesnem oboku. Zagr-melo je potem, glasno in mogočno je zabobnelo, stresla se je klop in okna so zašklepetala. In tedaj so padle prve kaplje, debele in težke so bile in čulo se je. kako so padale na listje in na tla. In gostejše in gostejše so padale in naposled se je ulila velika ploha.
Franci se je umaknil v vežo in tudi ostali so bili tam.
1' Samo. da ne bi bilo toče!____"
(Pride še).
in se je odpravil spat na pod.
"Kaj te ni strah?",...
V veži ga je vprašala mati, ko je šel mimo.
"Ne!"____
Ko je stopil čez prag in je šel proti podu se je nasmehnil. Kaj me bo strah? Polnočnih duhov, sivih halj?.... Nasmehnil se je in je šel po stopnjicah gori in legel v seno.
Zatisnile so se oči in prišle so sanje. Napravil se je na pot, lepega jutra je vstal, poslovil se je od matere in očeta in tesno se ga je oklenila Tončka.
"Ne hodi, Franci, ali me pa vzemi seboj
Tesno se ga je oklenila, zajokala je na glas in zelo žalostno. Ali un je razklenil njene roke, poljubil jo je na čelo in pustil jo je sredi ceste — osamljeno in žalostno.
In šel je.
Cesta se je smejala pred njim, prijazna je bila in široka, daljave so se smejale in vabile, in vedno naprej je šel in bila je noč in storil se je dan in njega ni bilo strah Kaj če so šle mimo sence, če je za.šnmelo v grmovju, če se je ogla sila zver v goščavi!....
In prišli so mimo roparji, grdih obrazov so bili. dolge brke so imeli, črne in grde. In prišli so do njega in dvignili so krvave nože....
"Kdo si ti?"
Zavpili so nanj enoglasno in sirovo in so se ustavili.
"Ropar!"....
Po vrsti so mu podali roke in najgrši ga je poljubil na ustnice. Odšli so in Franci je pljunil predse v studu nad umazanim poljubom.
Dospel je do mesta, obiskal je prvo in največjo hišo. potikal ;je na duri. ali bile so velike in ogromne in ni se čulo.
Nato je butil s čevljem ob nje, votlo je zadonelo in začuli so se koraki. Odprla so se vrata in siva in razniršena brada se je opazila.
"Kdo me je prebudil?"____
Z drobnim glaskom je zakričal sivobradi možiček in j«1 zacepeta*, z drobnimi nogami.
"Pameten človek."
Franci je izpregovoril z modrim glasom in je pogledal z resnimi očmi.
"Sluga ponižni!"....
Široko so se odprla vrata in sivobradi možiček je potegnil čepi-I co z glave in je stopil v kot.
"Kjf1 je gospoda, da vzprejme j pogumnega gosta ?"....
Zaprle so se velike duri in z i drobnimi koraki je hitel možiček pred njim. peljal ga je v veliko sobo in ga je ponižno prosil, da bi počakal do večera. Izgubil se je sivobradec in Franci je sedel pod najbližjo palmo.
Lepo je bilo v tisto sobi, najlepše vrtnice so ležale po tleh, palme so stale ob steni, aloa je cvetela v samotnem kotu.... i Hitro je tekel čas, prišel je ve-i čer, odprla so se vrata in £lej, po-
Franc Koritnik in njegova družina.
Roman Romanov.
(Nadaljevanje.)
Koritnik je stopil vun in je šel pred hišo.
Na klopi tam je sedel Franci, popolnoma mirno je sedel, roke v naročju in široko odprte oči.
"Kaj delaš, Franci?...."
Ozrl se je po njem in ga je vprašal.
"Nič!"____
Vzdihnil j«' in izpregovoril s tihim in zamišljenim glasom.
"Pojdi, po mrvo greva. Nakosil sem na travniku in v hladu bova zapeljala domov!"
Vstal j<' molče, pod kozolee je šel. prijel voziček za drog in je peljal proti njivi. Oče je šel za njim in tedaj se je začni votel in zateguj en glas.
"Ali si Čul 1"
Oče ga je vprašal in v tistem trenutku se je začni zopet isti votli in zategujem jrlas.
Franci je izpregovoril mimogrede in ji' peljal naprej.
Oba sta molčala in tako sta šla tiho sredi lepe poletne noči. Polno glasov je prihajalo od vseh strani, najrazličnejši so bili. veseli, zamišljeni, žalostni, vstajali so, izgubljali so se in so izginjali.
Nebo je bilo popolnoma temno-modre in zelo lepe barve. Tudi vrhovi gora so bili iste barve in bili so videti iz daljave kakor zamišljeni velikani. Nebo je bilo polno zvezd, svetle so bile kakor od zla ta in zelo zamišljeno so gledale doli. Luna je plavala na južni strani in tudi ona je bila popolnoma zlate barve; mesečina je trepetala nad vso okolieo. sence so ležale po tleh in se plašno ma-j* le.
Naložila sta sena na voziček in sta odpeljala. Sin je vlekel spredaj in oče je rinil zadaj; oba sta molčala in počasi sta se pomikala proti domu.
Včasih je zaškrtalo pod kolesom in včasih je zacvilil voz. Kamen je prišel pod kolo ali mogoče pesek	* *
Ko sta prišla domov, je stala večerja na mizi in sedli so okoli mize. Skleda je bila sredi mize, ve-i lika je bila iti lončena in opisana! 7. belimi rožami.
1'Jej, Franci!"....
Fant je molčal in je zajemal malo in prenehal je pogostokrat. Ostuli so molčali in tako so tiho po večerjali. Samo včasih se je čutu kako je škrtnila žlica ob skledi, neprijeten glas je bil in Tončko je apreletelo.
Povečerjali so in mati je pobrala žliee, v skledo jih je dela in je vse skupaj odnesla vun.	i
"Lahko noč!" je rekel Franci
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
blag človek, zato je štel mnogo: znancev in prijateljev v Trstu, na' Goriškem in v Istri.
Umrlo je v Trstu v zadnjem te-finn meseca oktobra 102 osebi; rojenih. je bilo GO.
Vojno posojilo. Podpisovanje tretjega vojnega posojila v Trstu ie doseglo svoto 65.000.000 kron. i lz Malega Lošinja v I^tri poroča-1 jo. da je doseglo podpisovanje 3. , vojnega posojila v lošinjskem o-j kraju nad en milijon kron.
HRVATSKO.
Za častna doktorja je pravna fakulteta zagrebšk .ra vseučilišča izvolila generalnega polkovnika i nadvojvodo Evgena in generala i infanterije Boroeviea.
Pomanjkanje mleka. Ker je v j Zagrebu postala med vojno umr
■	Ijivost otrok vsletl pomanjkanja mleka velika, se bo dobivala v kavarnah bela kava samo do S.
■	ure zjutraj, sicer pa ne več. Tako se bo za otroke in bolnike dob d o kakih 500 litrov mleka na dan.
'Mleka je zmanjkalo, ker m živi-| ne. Zagreb rabi za otroke in bol-
■	nike na dan 200O litrov. ? mle kom za druge odjemalec po 4000 litrov.
Hrvatsko vseučilišče je štelo v poletnem semestru 11)14—15 le 52'2 slušateljev, in sicer 1>7 teologov, i 281 jurist o v, i?ti filozofov, 20 gozdnih tehnikov, 5 geometrov in ''A > farmacevtov. 371 slušateljev je ' bilo iz Hrvatske in Slavonije, 3 :•;
Reke, 25 iz Ogrske, 62 iz D a Ima -. eije in Primorske, 48 iz Bosne, 10
•	i/. Bolgarije, 1 iz Srbije in 2 iz o-stalega inozemstva.
BOSNA,
Umirovljen je po 271etnem slu-1 /bovan ju sekcij ski šef bosenske i vlade dr. Božidar Žurunie. Žurunic je služil dalj časa v skupnem finančnem ministrstvu ter je bil
•	zadnja leta predstojnik gospod a r-' skega, potem pa notranjega od-
■	delka deželne uprave. Žurunie je
■	bil prvi akademično izobraženi k Bosanec, ki j«1 vstopil v državno i službo.
KOROŠKO.
Na uršelski sejm v Celovcu je
bilo prignanih 28 pitanih volov,' od t lil prodanih 22 po 1280 doj ltfuO K. 11 H) kg žive vage i>o 2^'»4
•	2-Is k ; 40 vprežnih volov, pro-danih 24 po 1106 do 1260 K; 16 i unč kov. prodanih 12 po 560 do s<>o K. živa vaga po 230 K; 142 k .iv. prodanih 92 po 320 do 1450 kron, tivg vaga po 200 do 226 K:' 14 t.-!ii\ ji rod an ih 8 po 406 do 900, krv>; žiwi vaga po 220 K; ple-ii.-tiskih praset 332, prodanih 260, o ;;<► do 240 K, ter 6 ovac, vse
idane po 52 do 60 K. Konjev jej >. pripeljanih 172. Živinski sejm . " bil dobro, konjski pa srednje "dobro obiskan.
PRIMORSKO.
Hrvatske šole za otroke primor-l
i-kih hrvatskih beguncev. Kakor
j.oro.* ii«» /. Moravskega, se otvo-ju za hrvatske begunske otroke: iv .' t v Prerovu, v Kroni*t ižu in še v in-kem samostanu Pr. o v u. Oskrba bo stala 2 K a.i tl.n, ali stroške, kar je čez 90 m. »odpore, katere daje država.
...»•».	r,	i -	I
pokrije tudi država. Zavzeli so se . to C Vb i in tako bodo otroci pre-- ;r ul.jeui z vst-in. Dopisnik "Hr> atskega lista" dostavlja: ''Torej. kakor vidite, drugi so se mori, i zavzeti za nas. da dobimo šo-
•	. Kje mi vaši zastopniki, ki bi t * i 11 lahko vse to dosegli, ako ima-
» h- malo dobre volje? Tako vprašujejo vsi, tako pripominjajo tudi Nemci."
Umrl v italijanskem ujetništvu, lvojščanski župnik Fran .Marinič bil interniran z drugimi duhovniki iz Brd iu Purlanije v Cre-nioni. Ta;n je umrl na legarju. H o jen je bil Marinič leta 1853.— Vikar Alfonz Blažko iz Kozane puiilu-an v Turin, da bo tam v ršil duhovsko službo med slovenskimi iuterniranci.
Umrl v Belgradu. Robert Slavij;. brat dr. Edvarda Slavika v Trstu. |><> pokli«*u zasebni uradnik. je preminul v vojaški bolniš-niei v Belgradu, zadet od srčne k: | Pokojnik j«' bil miren in
Prošnja za pojasnilo.
Rojake v Richwood, W. Va., prosimo, da nam pojasnijo pretep v kampi št. 48. pri katerem je bil neznani rojak usmrten. V listu št. 241 z dne 13. oktobra smo priobčili slede'i dopis;
Richwood, W. Va. — Pred kratkim je nastal v kempi št. 48 velik tepež. Izstrelili so nekega rojaka, ki ni bil nikomur znan. .Ta/ bi ga mogoče poznal, pa so ga že prej peljali pokopat. Pri sebi ni imel nobenega drugega znamenja kakor priloženo sliko, ki baje predstavlja njegovo sestro. Xa. zadnji strani slike je zapisano: "Za spomin od tvoje sestre Helene Koleič.*'
; krepko — ne more se ravno reči, i da neopravičeno — zamahnila po (prejšnji avstrijski upravi, j V začetku oktobra leta 1810. je : prinesel v Ljubljani izhajajoči u-| radni list "Telegraphe offieiel" i poleg natančnega opisa trgovinskih razmer v deželi, ki so se bile vsled francoske okupacije izpre-menile, tudi seznani vsega blaga, ki pride v pošte v v prometu s Turčijo, ter pri tem posebno opo-; zoril na koristni uvoz levantske I ovčje volne, katere je silno primanjkovalo francoski industriji, ker so Angleži zaprli pomorsko I pot.
i Ko so se v Parizu dovolj varne počutili poleg drugih dalekosež-nih naprav vojnega in gospodarskega značaja tudi vsled nove trgovinske ceste skozi Ilirijo v Ori-jent — francoski konzuli na Turškem niso bili samo zastopniki trgovinskih interesov, ampak celo poštarji —. je Napoleon 10. oktobra 1810 v Fontaineblean izdal odlok o celinskem zaprtju, ki je v svetovni zgodovini edin svoje vrste, s tem odlokom je bilo ukazano požgali in uničiti vse angleško in na angleških ladijah pripeljano blago, ki bi se nahajalo na Francoskem in v državah, odvisnih od Francije. Odlok so uradno razglasili 5. novembra v Trstu in dan pozneje v Ljubljani. Takoj nato so uvedli pri vseh trgovcih v deželi hišne preiskave. Uspeh teh preiskav ni bil neznaten, ker so že 27. novembra v Trstu in 11. decembra v Ljubljani očitno seži-gali angleško blago v navzočnosti vojaških in civilnih oblasti, in si-cer v Trstu na Borznem in v 1 Ljubljani na Glavnem trgu. Da-lje so sežigali 20. novembra izno-va v Trstu in na Reki že prej. namreč 2.'{. novembra, v Spljetu. Razen tega. so v Trstu zaplenili • štiri iz Tripolisa d osle ladije, ka-! tere so z blagom vred — z rozi-- nami in volno — prodali- na javni dražbi. V naslednjih tednih so se-' žgali v Ljubljani samo na Glav-" nem trgu 657 kosov angleške ko-" tenine (percails) in muselina. ki s<> skupno merili :>S6:> metrov in 1 bili vrtnini priblažno fiOOO fran-1 kov. Pri sežiganju so bile povsod navzoče velike množice ljudstva, ki je kazalo — glasom uradnih listov — z živahnimi izjavami uda-nost do Francozov. — Koliko so požgali po drugih od Francozov zasedenih deželah, raz vidi m o na primer iz tega. da je 26. decembra 1810 samo v Hamburgu od poldneva do večera gorelo 40 velikih 1 z angleškimi izdelki težko oblože-" nih voz in da so porabili za to :i0 1 sežnjev drv.
• Konec prihodnjič.)
Promet, trgovina in obrt v Iliriji.
Trgovsko-zgodovinska črtica. — Spisal Silvester Škerbinec.
no brodovje. Vsled tega si a bili Italija m Francija na morju tako-rekoč odrezani od Orient a in za promet z njim so jima ostala le še pota po suhem. Pot po Donavi jima ni prišla toliko v pošte v, ker je bila predolga in ker je peljala po avstrijskem ozemlju, pač pa druga, bližja pot prejco novo-ustvarjene Ilirije, na katero so Francozi, spozna vši njeno posebno važnost za promet in trgovino, takoj po osvojitvi obrnili prav veliko pozornost. Ves promet Francije in Italije s Turčijo, posredno torej z Orientom. naj bi se vršil preko Ilirije po sledečih potih: Trgovinska cesta, ki vodi iz Italije skozi Videm in Gorico, in po Francozih napravljena cesta iz Trsta — danes znana pod imenom '"stara" opčinska cesta — naj bi se združile v Opčuii. Združena cesta naj bi peljala preko Ljubljane. kjer se ji pridruži glavna cesta s Koroškega, oziroma z Gorenjskega. v Novo mesto,- Metliko, Karlovee in odtod na turško mejo v Kostajnieo. —- Takoj po osvojitvi dežele je francoski guverner v Ljubljani ustanovil komisijo i vojaških in civilnih uradnikov, ki je imela cesto vzdržavati in skrbeti za njeno varnost. Za varnost so poleg tega skrbeli tudi vojaški poveljniki v mestih, kjer je bila kaka garnizija, in župani (francosko: maires) krajev, skozi katere je vodila cesta. Ta nova cesta, ki je služila v prvi vrsti daljnemu prometu iu je bila bolj ali manj umetno ustvarjena za ta namen, je uživala v prometnem in trgo-vinsko-političnem oziru vsa ko j a ke ugodnosti: skladišča za blago v Trstu, Ljubljaui, Sisku, Karlovcu iu Kostajniei, površno preiskovanje carinskega blaga, ki'se je prevažalo po tej cesti, brezplačno vojaško spremstvo pri velikih in dragih pošiljat vali ter znižanje carine za blago, ki je prihajalo iz Turčije; da, celo poštnina za vsa pisma na tej poti je bila znižana. Roko v roki s temi praktičnimi naredbami pariške osrednje vlade je delala zgoraj omenjena mešana komisija v Ljubljani. Poslužuje se uradnih listov je prebivalstvu in kupčijskerou svetu slavila naredbe nove vlade na vse inogo-' če načine, včasih naravnost Šar-latansko, in pri tem večkrat zelo
1 *.l i niso imele naredbe, ki jih izdala francoska vlada za časa <>kupaeije I. 1800—1813 in ki naj bi uredile in po možnosti dvignile promet, trgovino in industrijo v iiirskih provincijah, trajnega vpliva - čas okupacije je bil za m p:' kratek —. vendar bi se morebiti izplačalo, nakratko izpregovorit t o nekaterih izmed teh od-rt-iib in to tembolj, ker niso samo poiiH-mbne za ilirske pokrajine, ampak so tudi posledica silnega ttLiovsko-gospodaij>kega boja, ki ra je v začetku XTX. stoletja začel Napoleon in njegovi zavezniki / Angleško, in ki je v zgodovini znan pod imenom "celinsko zaprtje * * (Continentalsperre).
Izvršitev Napoleonovih odredb •/lede zaprtja v Adrianskem morju je prevzel del mornarice it al i-janskega kraljestva, ki je bilo pod vrhovno francosko oblastjo, in štiri francoske vojne ladije, ki so morale krožiti med Kotorom in da kinom ter med Trstom in Benetkami. To brodovje je imelo nalogo, da brani vhod v iiirske in italijanske luke vsem angleškim in drugim trgovskim ladijam, ki, so imelo zastavo države, ki ni pri-j stopila k boju proti Angleški, in ladijam. ki so imele tuje zastave. Kajti iz luk korzarskih držav Tri-polis, Tunis in Algier. ki so stale pod vrhovno turško oblastjo, so plule ladije prav pogosto pod go-Ijufivo. navadno pod špansko zastavo. V teru slučaju je brodovje mdialo ladije ujeti, sicer je pa tudi moralo braniti svoje trgovske ladije zaveznikov, med katerimi so bilo razen Portugalske in seveda Angleške vse evropske države, proti angleškim bojnim ladijam in trgovinskim ladijam. katerim je dala Anglija pravico lova.
Ti- naredhe, s katerimi je Napoleon izknšal omogočiti neoviran pomorski promet med Levanto ter ilirskimi in italijanskimi lukami, so se izkazale kmalu brezuspešne, ker je bilo angleškemu brodovju iz Malte razmeroma lahko zabra-niti vhod v Adrijansko morje tistim ladijam, ki so jadrale iz le-vantskib pristanov, in to tembolj, ker je Anglija takoj uvidela veliko strategično važnost Malte poleg Gibraltarja za Sredozemsko morje hi je zato tu postavila inoč-
Če je Helena Kolčič res sestra pokojnega in če hoče vedeti kaj podrobnosti o njegovi smrti, naj se zglasi na sledeči naslov: John Fradel. Box 812, Richwood, AV. Va.
Takoj nato se je oglasila Miss Helena. Kolčič v našem uradu in izpovedala, da je zgornjo sliko sama poslala svojemu bratu nekam v Pennsvlvanijo. toda natančen naslov je izgubila. Prosila nas je, da poizvemo natančnejše o celi zadevi. Mi smo se takoj obrnili na več rojakov v Rieh-woodu, toda razun rojaka Fradel nam ni nihče odgovoril. G. Fradel nam je to-le odgovoril:
Jaz nisem bil poleg, torej tudi ne morem drugega povedati, kakor ono, kar sem mogel izvedeti. Izvedeti pa ni mogoče dosti, ker so bili le trije navzoči pri tepežu in hočejo vse zatajiti. Najprej so se stepli pred kampo, nato so šli v spalnico, kjer se je s pretepom nadaljevalo. Tu je pristopil če- j trti. nakar so pretepači skočili v , kuhinjo in zaslišalo se je pet strelov. kateri so privabili še druge rojake v zgornje prostore, kjer so našli mrtvega v krvi, zadetega od štirih krogel j: dvakrat pod grlom, enkrat v srce in enkrat v roko. To smo izvedeli v naši kampi, ki je tričetrt ure oddaljena od kampe št. 48. .Jaz sem takoj šel tja, da se prepričam o stvari, toda izvedeti nisem mogel nič več kakor to. da je bil usmrteni rojak' takoj pokopan, katerega pa nihče ni poznal ali ga pa noče poznati. Povedali so, da je bil visoke in suhe postave ter rdečkastih las. Oni pa, ki ga je baje ustrelil, je neki Martin Krže iz Lobanje vasi pri Veliki dolini ob Savi. Mrtvi ni imel ničesar razun par skoro novih čevljev in sodi se, da je imel nekje v Durbin, TV. Va., shranjenih $150.00. —	j
Ker je Miss Helena Kolčič v j groznih skrbeh radi svojega brata. zato prosi, da se je naj kateri rojak usmili in pojasni natančno celo zadevo na naslov:
Miss Helen Kolčič. c o Canoe Tolace Inn.
Good Ground, N. Y. V slučaju, da je njen brat živ in da izve za to zadevo, ga prosimo. naj se sam oglasi svoji sestri, da ne bo v takih skrbeh.
Iščem JOHNA KNAFELT, doma iz Grahovega pri Cerknici. Prosim ga, da se mi oglasi, ali če kateri od rojakov ve, kje se nahaja, da mi sporoči njegov naslov, za kar mu bom zelo hvaležen. — Joseph Segar. 198 First Ave.. Milwaukee, Wis. (4-7—12)
EDINI SLOVENSKI SALO OH v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413. j Za obilen poset se priporočam.
JOS. SCHARABON.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila.
Sedaj se mudi v Forest City, Pa. in okolici.	i
Upravništvo "Glas Naroda",
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Ani. Bchinc, Hartford, Wis.—
Spansko-ameriška vojna je bila leta 1808 in je trajala štiri mesece.
J. C. J. K., Milwaukee, Wis. —
t e nas prosite kakega pojasnila bodite že vsaj toliko taktni, da s;.1 na pismo podpišete. Kredništco ne izda nobenega imena.
P. 11., Winton, Minn. — Vaša pesmica ni za list.
Rad bi izvedel za naslov s:\ojega prijatelja JOSIPA PETAROS. Doma je iz Boršta pri Trstu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam o-glasi. — Anton Zobec. Limestone. Mich.	(2-4—12)
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
_ Dr. Kichterjev
j PAIN-EXPELLER
I za revmatične boleči-I it, okorelost in negib-I čoott ikl<p*v in mi-
I iic
H Pristni prihajj.
I	v zavoju, kot j«-
II	naslikan tukaj, ju Odklonite vse za-r voje, ki niso zape-E č«teni z Anchor E varstveno znam-E ko —
| 25 in 50 centov | v lekarnah ali na-r ravnost od
j F. AD. RICHTER [ & CO.
| 74-80 WaifctDgtoD St Naw York. N. Y.
$6.65 ELGIN ali WALTHAM OBE le $6.65
VsakJove, daje Elgin al. Walthnm ura znana kot tc..'-'	boljša v Združenih državah in da prodajajo drujri te ure po
J/T .	in 5e višje. Naža poseb a ponudba z& tvorniško ceno pa.
r	jB. tfdidrtlij J	je le $6 65. Če toraj želite nažo 5 ?5 vredno. lJ-i;aratno pozla-
WA8HANTEiNag^jpl^	Oeno. za 20 let jamčeno Waltham a'i Elgin uro za $9.65. lzrežite
20	ta ogias ter ga nam pošljite skupno b 25 centi depozita v znamkah
ali ROtavini. katere se bo porabilo, da se zapotovi odpoSiljatev i	ure- Ko se bo prineelo uro v vašo hišo ter bo vse zadovoljivo, pi^.
i^šŠus N.C^^nJ'^^. i'ajte ostanek $6.40 ter prevozne stroške 25 centov. Če ne boste zadovoljni, ne sprejmite iri mi vam vrnemo depozit 25 centov /r	"'-Il^i	Ako torej kupite od nas uro. ne riekirate absolutno ničesar, ker
r? .A' V-'-'') |tjt ~jaT ^t^ n dajemo z vsako uro pismeno jamstvo za2f) let. Če se tekom tetr;i I'^^^V.^I^jfJ'jj^^v v V/1 Časa ura polomi, jo popravimo ali izmenjamo zo dr.itfo popolnima ^/f^i zastonj- Predno kupite uro chI nas, pojdite k urarju ter »pru-/tt^ŽnEZ šajte zacenoEInin ali Waltham 14-ka rat no porlačem-. za 20 !. li■SSsy'I'J'iVSi^^Jt^f j^unčene ure In prepričali se boste sami, da pr«>dajam.» le mi te drapre ure tako^izvanredno poceni. Ke odlašajte, temvei naročite ^^	takoj, če hočete svoje naročilo za Božič. Pripomnite, če ht.cctc
inožku ali žensko uro. Waltham ali Elfrin, V-a narot ila iz Canad«-j<' treba plačati vnaprej.
FIFTH AVENUE WATCH COMPANY, 79 FIFTH AVE. Dep. 54, NEW YORK, N Y.
USf "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ l
VRNIMO SE.
Mi vsi se radi spominjamo dni, L o smo bili polni zdravja in moči, ko je bilo videti, da ima svet za nas pripravljeno le srečo in veselje. Kaj nas je napotilo, da smo izpremenili svoje navade, da smo zapustili srednjo pot zmernosti v vsaki stvari? Vrnimo se k staremu načinu življenja, k priprosti hrani, k večjemu telesnemu delu, k svežemu zraku in posebno pazimo, da bo naš prebavni si&tem v dobrem stanju, da preprečimo konstipacijo in nje komplikacije, slabost in nervoznost. Kakor hitro opazite kako nerednoot, vzemite
TRINER-JEVO
ameriško pxir grenko vinoi
To sredstvo je zelo uspešno ker poveča prebavne funkcije ter nam raditega vrne prejšnje splošno zdravje, dokler ne pademo zopet nazaj v stare slabe navade. To sredstvo tudi
Olajša bolečine v notranjosti, odpravi konstipacijo, ustvari tek, ojači prebavno moč. vzdrži organe pri delu, odpravi nervoznost. .
Oživi in ojači, da nove eneržije, prepreči in olajša konstipacijo, odpravi glavobol, daje pomoč deklicam in ženskam v njih bolestih ter je zelo dobro pri bledičnosti in klorozi.	k
Cena $1.00	V lekarnah	I!
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, 111.
Ce se hočete izogniti bolečinam, imejte pri roki Triner-jev Liniment ter drgnite telo z njim, kakor hitro čutite najmanjšo bolest, ali revmatično ali nev-ralgično. Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 65c.
TRINER'5
bitter-wine
rqiN£Rovo
Norke VIKO
—S- .. |	| t |
^»rtured b/J0SEPH TRINER
SAsKUna Ave CHir.Ar A m , -
mwBm
I5rem svojega brata AXD0LA FRAKAL1STER iz Juršie, po-doraace Prakie. Prosim tja, da pride k meni, ker sem bolan. — Anton Kalister. Box S;l, St. Marys, Pa._ (2-4—12)
Kje je moj brat JOHN KASTE-LIC? Doma .j<- i/. St. Vida pri Zatioini na Dolenjskem. Iz Clevelanda je odšel pred tremi leti v Kume v West Virgmiji in od takrat nisem .še nie eni o njem. Za njego naslov bi rad izvedel njegov brat: Anton Ka-stelie. .1508 St. Clair Avenue. Cleveland. O.	(2-4—121*
NAZNANILO.
Tem potom naznanjamo vsem Manom društva sv. Petra št. 60 •T. s. K. J. v Thomas. \Y. Va., da se vrši dne 12. decembra glavna seja. pri kateri se bo volilo nov odbor za bodoče leto. Pri zadnji seji je bilo sklenjeno, da se mora vsak i-lan gori imenovanega društva udeležiti seje in ako izostane, mora plačati V društveno blagajno <"»0r: izvzeti so le bolni in čez f> milj oddaljeni člani.
Z bratskim pozdravom (2-4—12)___Odbor.
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoll vrste izdelujem L« popravljam po najnižjih cenah, a de lo trpežno in zanesljivo. V poprav, zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem t> nad IS let tnkaj v tem poslu in seda v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse drug* harmonike ter računam po dela k« koršno kdo sahteva brea nadaljnii vprašanj,
JOHN WENZEL, ltl? East (2nd 8L. Cleveland. Obli
dobit« "GLAS NARODA" ikoii fttln	«
HNHMrajv	zn«s«c§ dnevno, lzviemšl nedelj in po-	*
^BgB	stavnih praznikov. "GLAS NAHODA"	«
IU H|	Uhaja dnevno na Šestih ctraneh, tako,	*
^^Bj	da dobit« tedensko 36 itrani berila, v	"
N ^H	m«ecu 156 strani, ali 624 strani v itirik	"
^ T	mes«cih. "GLA8 NAEODA" donaia	"
_ dnevno poročila s bojišča in rame sil-	"
mmmmm sedaj ga sleherni dan razpošiljamo	"
11,0001 — Ta številka Jasno govori, da je list selo razširjen.	-
Vm otobje lista J« organizirano in spada v strokovu* usife.	•>
l)a uvedemo in povsod razširimo svoje najnovejše 14-karatne pozlačene, fd dvajset let jamrene ure. stavimo ro veliko ]H>in»n>u in v-ak. k<i.>r kuj.L <«l nas uro. dobi ]»ole^ tevra zastonj fono^raf. ki i^rra v<akf vr-rr rekord«' tudi Columbia in Yietor.. C'e se hočete okoristiti s i<i naštj ]k>iiu<11m>. ]«>t.m nj n jtušljite ta oglas ter -Ti centi »v depozita, da se preprirain««. da lu>.Vte \ resni I kupiti. Nato vam pošljemo takoj zelo krasno 14-karatno pozlačeno uro, mi ži:,» ali žensko, s trojnim pokrovom, z najboljšim mehanizmom t< vrste, za kar.■:-«• je naša posebna nizka eeua le $6,75. Puleg tega vam damo zastonj fouo^rat ; r tudi elegantno verižieo s iiriveskom. Ko se lu> prineslo uro s foitoirrafoni na dom iu r-c se vam dopade, potem plačajte ostanek. Te ure s»> jameene za dvajset let in tekom tega časa jih zastonj popravimo ali izmenjam«! za drugo. Tn--l>a nam je le ]»oslati 'Si centov za poštnino skupno /. uro. da se pitkrlje p«i<tn -.-troške. Nezadovoljnim vrnemo denar. Iz Canade j«- treba poslati ves dena: vnaprej. Pošljite svoje naročilo hitro, dokler imamo veliko zaloiro fouoirrafov Naslovite tak«.-, HAMMOND SALES CO., Dep. 224, St. Louis, Mo.
10.000 zastonj rs
HAMMOND SALES CO.
Louis. Mo
(S H R ISTM AS. ]f.
WATERLOO
Francoski spisala: Erckmann—Chatrian. Za "Glas Naroda" prevel G. P.
Bog, zakaj si me pač postavil v ta nesrečni svet? Zakaj me nisi pustil spati skozi vse večnosti ? Kaj pa som zagrešil pred svojim rojstvom, da bi zaslužil videti trpeti one. katere najbolj ljubim? Ne. pa Bog ne stori kaj takega ! Ljudje so. ki iztrgajo človeku sree iz telesa.
Koneeno sva bila oba spodaj in gospod Gulden je rekel proti meni:
—	Ona spi.. . Ona ne ve o ničemur. .. , To je sreča! Odšel boš tekom njenega spanja.
Zahvalil sem se Gospodu, da ji je podelil spanje.
Zatopljena v misli, sva sedela ter pazila na najmajnši ropot, ki bi prihajal od zgoraj, — ko se je koneeno zatrobilo k zbiranju. Tedaj se je gospod Gulden resno ozrl vame in vstala sva. Vzel je v roko tur-nistro ter mi „)o molče privezal na hrbet.
—	Jožef. — je rekel. — Ob išči poveljnika orožarne v Metzu, a iie računaj preveč s tem. Nevarnost je velika, da potrebuje Francija vse svoji* sinove v obrambo in sedaj se ne gre več za to. da bi se "jemalo drugim imetje, temveč da se varuje našo in lastno deželo. Misli na 10. da je v nevarnosti tvoja žena. najljubše kar imaš na svetu. Da sem dvajset b-t mlajši, bi te spremljal ter ti dajal vzgled.
Nato sva šla čisto tiho navzdol, sp objela in jaz sem odliitel proti vojašnici.
Cebedej me je pov.edel sam v korporalsko sobo. kjer sem oble-Kei svojo uniformo. Edino, kar mi je ostalo po tako dolgih letih v spominu, je to. da je napravil oče Obede ja, ki je bil navzoč, iz moje obleke sveženj ter mi obljubil, da ga ponese na moj dom. ko bova enkrat odšla.
Kmalu nato smo odkorakali skozi Francoska vrata.
Za nami je letelo par oimeajev. Straža na zunanjih okopih je pre-/entirala puške. ... in nahajali smo se na poli proti — WATERLOO.
I .Nadaljuje sej.
01.AS NARODA,_4._r>E€E:\mBA, 1915.
JTAZFAKILO,
SojakoTi t državah Illinois In Wisconsin naznanjamo, da jih bods obiskal naš zastopnik
w	— ^
Veliki vojni atlas
^ojskiyocib se evropskih držav in pa bobni j-skih posestev vseh yelesil,
Obsega 11 raznih zemljevidov
i na 20tih straneh in vsaka stran je lOV* pri 13* 4> palca velika
|	Cena samo 25 centov
Manjši vojni atlas
obsega devet runih remijev! d o -
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
I	Cena samo IS centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja me3ta, število pre-I bivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne ' države.
Pošljite 25e. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
i 82 Cortlandt Street,	New York, N Y
Mr. FBA2VK MEH
kateri je opravičen pobirati naroi mo za Ust "Glas Naroda" In ia 1 a jati pravoveljavna potrdila. So akom ga toplo priporočamo. Usravniitvo 'Glas Harota',
Prosti nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and Immigration7' za državo New Vork varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili oslepar-jeni od bankirjev, odvetnikov, tr-govcev z zemljišči, prodajalcev parobroduih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.*
Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New ^ orku: 26 East 29tli St.. odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. nre.
W----w —	■ y ■	- ■ . ■ 11	ii ^ ■ I ■ ■ ■ I ^jwm^^ma
Velika zaloga vina in žganja.
Ig*	_ MARIJA GRIIUL '
^SrjM^iQj^H^v r ruda j a belo vino po............... 70c. gallon
^L	črno vino po................ 50c.
dQH^BSHEBKg* D rožnik 4 gallone za .................... $11.00 .
Hl^M^HIS^ Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00
pOHfflpBBfla	4 gallone (sodček) za..........$16.00 ;
jCBjHfcpMK; Za obilno^naročbo se priporoča
Marija Grill, i
*	5308 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio ]
MODERNO UREJENA
JTISKAMA ELAS UMU
£5£ VSAKOVRSTNE TISKOVINE 5552,
T REŠUJE PO NIZKIH CENAH.
•	• m V
DELO OKUSNO. • *
•	• • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE
UNUSKO ORGANIZIRANA,
POSEBNOST SO:
•
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
roioi wuAffi i	I
►irke in brado"	^^^^^^^^^^^^^ ^ j
nazilo. zra- ■ ^	'	|
*o»tl in dotsr'i	* |
radi moškim	j^BsHB^M^g^^	,
ae oslToli. Ravmttizcm, kostJbol ali tmnja t ro- \ Ickta. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim | rane. opeklin«, bale. tare. lcrute in grinte. potne nog«, kurje oči, bradavice, ozebline » par dneb 1 popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila bras upeha rabil, mi jamčim sa 15.00. Piiite takoj pO j ~«nlk in kuj (ilea. Dnfttimi «a«tnn j,
JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St.,	Cleveland, O.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. rtZAVAH.	'
m ula Ilii JIY1 JI¥P JlcTn^
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcih« i jQ Cena 15 centov. —i
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je_15 certtov.
Pri nas Je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkabskih drža?. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
ZASTONJ j
deset (10) HASSAN kuponov
___jmgiTETAKUP^)
** POSEBNI KUPON Js vreden deset(10) 3 P KASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako s* m g% predloži skupno s devetdesetimi (90) ali vei res »m O dimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v k&kš 1» 3K M i Hfc HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali Kf
8® v	THE AMERICAN TOBACCO CO,	Jiffy
gflSX TreelDSi Dept. 49« B-ooro* New York, 9.1. /mBl !
ISfS&v Ta P°"adba »gasile 3L marca 1916.	v^J^j))
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bnjejo pošiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni.
Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom Ia znancem v staro domovino.1
100 K velja sedaj $15.20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Kij cr»TlJ« platUljL ilniiifcl la drUimlH a iajl* MM Mi |
"Doli z orožjem!" i
Lsv Nikelajtvil TslstsJ je pisal: Knjigo sest s velikim aH*' j trna prebral lii v njej n*5el veliko koristnega. Ta knjiga asi« w vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih minil....	fr
Friderik pL Botienstedt: Odkar Je umrla mr*«— Btasl al S kilo na svetu tako slavne pisateljice kot Je SuttnerJeva.	1*
Prof. dr. A Dodel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo sedaaji- E ga časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da M s* bližajo človeštvu boljgl časi. Kratkomalo: aelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek nsjrajis poljubil, V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Roeegger piše: Sedel sem v aekeas gosdo pri Krleglach in sem bral knjigo ■ naslovom "Doli ■ oroS-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke reBem. da sta ta dva dneva nekaj posebnega t mojem ilvljenja. Ko sem jo prebral, sem saželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne Jedke, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bo je tudi ▼ lolah ne smelo manjkati. Ns sveta so družbe, ki raašlrjajo Svete £ Pismo. Ali bi ss a« mogle ustanoviti drulbe. ki bi raattlrjaia te £ Kajlgef	E
HeariE Marti « Te js aajbolj eSarlJlra iajlga. Kar >tm tfl M Kdaj bral..	f
C. Neamaaa Refers — To je najboljUa knjiga, kar so jlk spi- g •ali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir....	®
Hans Land (na shodu, katerega je Imel leta 1880 ▼ Berlina)9 E Me bees davil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pe- b aodlL Naj bi tudi ta knjiga nafia svoje apostolje, ki bi Hi Kaj« K krliemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dnnajewsld je rekel v nekem svojem gor*' ta v poslanski sbornlci: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja- J Dd strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Be rta " pL SuttnerJeva. Proslxo^Taa, posvetite par ur temu delu. Mlsllia, ia se as bo nikdo vsi navduševal sa vojno. Se bo prebral to knjig* cms A M CKNTOV.
HaniaHs Je prit
Slovenic Publishing Co.,
12 Cortlandt Street, Hew York City, H. T. f
(Nadaljevanje).
^koro me dušilo. Gosjtod Gulden je vzel pismo ter rekel:
Odprto j<\ orividno namenom, da ga moremo eitati.
Nnto ji- p rev i t al pismo, v katerem me je gospod Montravel pri-j.»io<tl svojt-mu prijatelju s pripombo, da sem oženj en ter potreben oji dru/ini. Ra/veritegra sera jtriden in dob<-r delavec, katere^ se prav lahko uporabi v orožarni. Boljše bi sploh nihče ne mogel pisati. Raditega je rekel Cebedej:
Sedaj je tvoja stvar gotova!
I)a, je rekel gospod Gulden, — ostal bos v orožarni v
MetZU.
Katarina pa me j« objela, bleda kot smrt t«-r rekla: — Kaka sree«. Jožef!
Vsi "o s. vedli kot da bi v resnici vrjeli. da bom ostal v Metali mi tii'li .jaz za svojo osebo sem jim hotel skriti bojazen, ki me je
navdajala. ....... pa ni i je pokalo in malo je manjkalo, da nisem za-
plakal naglas. Na >reeo pa sem prišel na misel, da obvestim o Tem leto Grete.
-	Da. le pojdi tja, .loz^f. — je rek^l gospod Gulden.
K a ta rim: ni rekla uieesar, a je le s težavo zadrževala svoje sol-
Nato sem Otlhitel po stopnjieah kot. blazen. Cebedej. ki se je vra- al v vojašnico, mi jf pri vratih še sporoeil, da je komorni east jiik n;; rotovžu ter >1 moram hiti ob petih tam. .laz sem slišal Te bes«-.i»* kot v sanjah ter odhitel nato iz mesta.
W morem pojiisati misli, ki >.0 mi drvele po glavi, ko sem hitel ;.roti \'ievw inden. JJil sem takn zmeden, da bi najrajše pohitel prav <|i» švire. Najhujše pa je prišlo, ko sem dospel v bližino Viervvindeu. Jiilo i>* krog tretje ure popoldne. Ai.it i tirete, ki je zunaj na vrtu poti: vi i hi palice /,! fižol, me je bila zapazila od dalee ter si misliia sama pri sebi :	<
To je vendar .ložet"! Kaj pa dela ta tukaj na polju?
Tako sem šel naprej, zatopljen v misli, ko mi je naenkrat zaklicala t- ta Grete izza grma :
— Ti, Jožef?
Tedaj sem se stresel po eelem životu.
-	Da. jaz sem, — sem odvrnil.
Stopila je ven t<-r rekla, ko me je videla smrtno-bledega :
.Ia/ veni. /akaj prihajaš, dete; kaj ne. ti moraš proe.
Ne. ja/. sem določen za orožarno v Metzu, - sem rekel. — Drugi korakajo naprej .ja/ pa ostanem v Metzu.... To je moja velika sreča !	'	g
Ona je molčala.
Odšla sva v kuhinjo, kje je bilo v primeri z vročino zunaj precej hladno. Sedla je na stol in jaz s. m ji preeital pismo majorja. Ona je j »oslu.šal a ter na to rekla:
Da. to je tvoja velika sreča.
Iti nato je sva si gledala dolgo časa drug drugemu v oči. Nato je vzela mojo glavo v svoji roki ter m^ dolgo poljubovala, pri čemur je pretakala solze, <i ni zaplakala niti enkrat.
Ti se jočeš! — sem ji rekel. — .laz vendar ostanem v Metzu.
Ona ni odgovorila, temveč prinesla iz kleti vina. Nalila je meni čašo ter vprašala:
Kaj pa pravi k temu Katarina f
Ona se veseli, da ostanem v orožarni in gospod Gulden tudi, — sem odgovoril.
—	To je dobro. je rekla. Ali se pripravlja vse, kar potrebuješ"?
Da. teta Grete in pred peto uro moram biti v mestni hiši, tla dobim svojo uniformo.
No, |>« it eni me oblami in pojdi. . . . je rekla. — Jaz ne grem s teboj. .. .laz nočem videti, kako bo odkorakal bataljon.... Jaz o-staneii! tu. Jaz hočem še dolgo živeti.... Katarina me potrebuje. —
/e se je pričela jokati, a se je naenkrat zopet obvladala Ter vprašala :
—	Kdaj pojdete?
Jutri zjutraj ob sedmih, mama Grete.
No. potem bom prišla ob osmih----Tedaj boš ti že dalee proe..
.i I s imel kljub t fin n zavest, da je mati tvoje žene Tukaj. ... da vzame svojo hčer zopet k sebi. . . . da vas ljubi in da nima nikogar drugega na svetu.
I'i i teh besedah je pričela tako hrabra ženska ihteti. Spremila me je tia f o ven na cesto in jaz sem odšel, dasiravno mi je bila kri ledena
v žilah.
Prišel sem do mestne hiše prav ob petih, šel navzgor ter zopet vide! dvorano, kjer sem potegnil nekoč tako nesrečno številko, to ne-sreeno dvorano, kjer jih je toliko potegnilo nesrečne številke. Dobil sem plašč, suknjo, hlače, ga m a še in črevlje. Obede j, ki me je tam pri-eakovi.l, je ukazal nekemu vojaku, naj nese vse te stvari v sobo za korporale.
Jutri prideš zgodaj ter se oblečeš. — je rekel. — Tvoja puška in torbica za pa t roue je že pripravljena.
Pojdi z menoj. — sem rekel jaz.
—	Ne. je odklonil on. — pogled na Katarino mi trga srce ter moram tudi ostati pri svojem starem očetu. Bog ve, če bom našel starca čez eno leto še živega. Obljubil sem sicer, da bom jedel pri vas. a vendar ne pojdem.
Vsled tega sem se moral sam vrniti domov.
Moja turnistra je bila pripravljena, moja stara turnistra, edina stvar, katero sem rešil v vozu pri Hanau, ker sem opiral nanjo svojo glavo. Gospod Gulden, ki je sedel pri delu, se je obrnil, a ostal nem.
•— Kje je Katarina? — sem ga vprašal.
—	Ona je zgoraj. — je odgovoril.
Mislil sem, da se joče ter bi šel rad navzgor, a manjkalo mi je poguma in noge so mi odpovedale službo. Pripovedoval sem gospodu Guldeuu, kako je potekla stvar v Vierivinden, nakar sva sedela ter molčala, ne da bi si upala pogledati drug drugemu v oči.
Prišel je večer in bilo je Že temno, ko je prišla Katarina navzdol. V temi je pogrnila mizo. nakar sem jo prijel za roko ter jo posadil predse na kolena. Tako sva sedela skoro pol ure.
-	< 'e beda j ne bo prišel ? — se je oglasil gospod" Gulden.
—	Ne, on je službeno zadržan.
—	No. pa pojdimo jest. — je rekel.
N.hče pa ni imel teka. Katarina je vstala od mize krog devete ure in odšli smo spat. Bila je to najstrašnejša noCf mojega življenja. Ka-tariua je ležala kot mrtva. Jaz sem jo klical, a ona mi ni odgovorila. Krog polnoči sem obvestil gospoda Guldena. ki se je oblekel ter prišel navzgor. Potem ko smo ji dali sladke vode, je prišla k sebi ter vstala. Ne morem vam vsega povedati, vendar pa vem. da se je vrgla pred moja kolena ter me prosila, naj je ne zapustim, prav kot da sem hotel to prostovoljno storiti.
Bila je popolnoma iz uma. Gospod Gulden je hotel poklicati zdrav-l nika. a jaz tega nisem dopustil. Proti jutru si je popolnoma opomogla. nakar je dolgo jokala ter koneeno zaspala v mojem naroejtr. Niti poljubiti si je nisem upal in oba sva odšla cisto tiho iz sobe. V tem je videti prav jasno vso bedo življenja in človek se vprašuje: — Moj