KURIR časopis kolektiva industrije motornih vozil NOVO MESTO, 15. OKTOBER 1988 št. 19 Naj bo meter za vse enako dolg V prvih oktobrskih dneh so nam bile vročene odločbe o razporeditvah na dela in naloge v katerih je seveda zapisano tudi to, koliko so ta dela in naloge vredne v nekonvertibilnih dinarskih sredstvih, (točke). O tem slednjem smo veliko razpravljali. Vsepovsod. Najbolj poklicane za to so bile komisije za nagrajevanje in projektna skupina, pa samoupravni organi in seveda nekatere DPO. Vzporedno so se pojavljale kritike in mnenja tudi drugje v neformalnih skupinah ob šankih, na cesti, v tovarni... Skratka, točke gor, točke dol. Vsi jih imamo premalo. Logično in razumljivo, ko pa nas ta neusmiljena in neustavljiva inflacija zažira na vseh koncih in krajih, vse se draži in bitka za preživetje se začenja pri denarju, oziroma točkah. Vsi bi radi več. Nekateri vsaj toliko, jla bi skromno živeli iz dneva v dan, drugi vsaj toliko, da bi bilo še nekaj za v »štumf«, eni spet še več... Človek je pač bitje, ki je redko zadovoljno s tem, kar ima. Vedno hoče več. Nekateri celo trdijo, da si tisti hip, ko ne čutiš potrebe po tem VEČ zrel za umret. Pa vendar meje obstajajo in danes me, bolj kot samo število dodeljenih točk nekomu, dasi-ravno to naj bi ne bilo NEKOMU, pač pa DELOM IN NALOGAM, moti to, da nam je več ali manj vseeno KDO JE KJE. Zakaj naprimer menimo, da je to in to delo predobro ovrednoteno, enostavno in vse-prevečkrat zato, ker ga opravlja Pepe tapata, ki je len, nemaren, stalno ekskivira in sploh ga ne maramo... V svojih ocenah smo zelo površinski, ne fair, včasih (priznajmo vsaj sami sebi) zavistni in predvsem zelo kritični do drugih, nase pa radi pozabljamo. V takšnih pavšalnih kritikah so običajno najbolj glasni ravno tisti, ki imajo največ časa za posedanje ob kavah, špricarjih itd., namesto da bi se dokazovali s svojim delom in ne le z govorniškimi sposobnostmi. Takšne pa lahko (na žalost) najdemo na vseh stopnjah hi- erarhije naše delovne organizacije. Ne morem si kaj, da se v tem trenutku ne spomnim akcije, ki smo jo pričeli s toliko pompa in žal malo naredili. KADROVSKA PRENOVA. Res je, da plodov takšne akcije ni moč žeti čez noč, pa vendar! Slogan: PRAVE LJUDI NA PRAVO MESTO je ta čas v naši družbi gotovo med najpopularnejšimi in ga brez, da bi razmišljali o njem, ponavljamo kot refren zlajnane poletne popevke. Navdušeno in vneto tja v en dan razlagamo, kako je vendar zadnji čas, da storimo carski rez na tem področju, da se tako več ne da... Kako? O tem imamo celo vrsto receptov seveda kadar je govora o drugih, a pri tem kaj Po podpisu pogodbe... V predhodni številki KURIRJA dne, 29. septembra 1988, je bila objavljena informacija o poteku aktivnosti pri izpolnjevanju obveznosti iz POGODBE O SKUPNIH VLAGANJIH z RNUR. Dne 30. septembra 1988 so bila opravljena pomembna dejanja, in sicer: L Narodna banka Jugoslavije je na svetu guvernerjev sprejela, na predlog LB — ZB Ljubljana in Narodne banke Slovenije, sklep o dopustni zadolžitvi 1MV-ja v tujini za bodoče skupno podjetje »REVOZ« v neto znesku 106,6 mio FRF po 8,25 % obrestni meri in z vračilnim rokom 5 let. Hkrati je Narodna banka Jugoslavije tudi potrdila, v pogodbi o skupnih vlaganjih, predvideni način vračanja tega kredita (z izvozom avtomobilov RNUR). 2. Ljubljanska banka — Združena banka Ljubljana, Banque nationale de Pariš in IMV, smo ta dan podpisali kreditno pogodbo o najemu tujega kredita, vključno z garancijo EB — ZB Ljubljana francoski banki. S tem dejanjem je omogočeno, da RNUR lahko prične z realizacijo sklenjene konvencije o dobavi opreme med RNUR in IMV, dne 22. junija 1988. 3. RNUR in IMV sta isti dan skupno ugotovila in podpisala PROTOKOL, da so izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost POGODBE O SKUPNIH VLAGANJIH, kar pomeni, da je s tem dnem le-ta postala veljavna. Poleg navedenega smo 3. oktobra 1988 končali v Inštitutu za ekonomiko investicij pri Ljubljanski banki skoraj 3 mesece trajajoči postopek strokovnega preverjanja družbenoekonomske upravičenosti našega investicijskega programa. V nekaj dneh bo izdano pozitivno mnenje o družbeno-ckonomski upravičenosti te investicije. To mnenje je temeljna osnova za uspešno nadaljevanje aktivnosti za pridobitev potrebnih domačih kreditov za osnovna in obratna sredstva skupnega podjetja PREVOZ«. Podpredsednik PO Franci Borsan malo razmišljamo o sebi in svojih dejanskih sposobnostih. Kako kritično znamo oceniti kolega, sodelavca, nadrejene, kako dobro vemo, da so nesposobni, da bi jih morali že davno zamenjati, da s svojo okorelostjo, nestrokovnostjo, pomanjkljivo izobrazbo in kaj vem še s čim zavirajo razvoj. Ena grdih človeških lastnosti je, da meter, s katerim merimo sposobnosti drugih in svoje ni vedno enako dolg za vse. Meje tolerance pa rade sklačejo iz ene skrajnosti v drugo. Kaj pa samokritika? Nekdo je zadnjič v šali dejal, da imamo v IMV veliko takšnih, ki bi ponujeno mesto guverneja narodne banke brez pomisleka takoj sprejeli, ne da bi se vprašali, če so nalogi kos, saj jim gre le za pomemben naziv, status in seveda denar... Smo v trenutku, ko nam je bila vročena odločba sploh pomislili na to ali smo sposobni opravljati dodeljena dela in naloge kakovostno. Smo pomislili mogoče, ali SMO PRAVI ČLOVEK NA PRAVEM MESTU? Verjamem, da ne. Vsak se »bori« za svoje delovno mesto, vse potrebne napore vlaga v to, da dokaže pomembnost svojega delokroga. A vprašam se, zakaj nihče ne vlaga napore v to, da bi dokazal, da celo presega zahteve za svoje delovno mesto, če nam je že vsem jasno, da se nihče ne bo javno hvalil s svojo nesposobnostjo. Nekaterim prav iz teh razlogov odgovarja, da ni sprememb, da kadrovska prenova ne zaživi. Toda! Koliko časa še? Upam, da ne dolgo. Povpraševanje je v tem primeru že večje od ponudbe. Vrste brezposelnih, ki čakajo priložnosti, da se dokažejo, postajajo daljše... Trg delovne sile bo moral zaživeti tako kot še vrsta stvari, ki jih leta in leta napovedujemo, a s pritajenim upanjem, da za nas to ne bo usodno. Ne bo, tedaj, če lahko dokažemo, da smo pravi človek na pravem mestu. In prihaja čas, ko bomo to RESNIČNO morali dokazovati dnevno, a v tem ni nič slabega. Gotovo bo to povzročilo kakovostne premike, če nikjer drugje vsaj na področju delovne storilnosti, to pa je že veliko. In tedaj bodo tisti, ki opravljajo svoje delo več kot vzorno, lahko bili deležni osebnega dohodka, ki ga zaslužijo. g Slovenski vzdrževalci na obisku v tovarni avtomobilov Povabila Društva strojnih inženirjev in tehnikov Novo mesto — SEKCIJA ZA VZDRŽEVANJE - se je odzval Izvršni odbor Društva vzdrževalcev Slovenije (DVS) in nas obiskal v tozdu Tovarna avtomobilov, kjer smo se v nekajurnem združenju pogovarjali o problematiki vzdrževanja v novomeških delovnih organizacijah in v širšem republiškem prostoru. Poleg članov IO DVS so se povabilu odvzali tudi predstavniki DO: GIP PIONIR, TOZD MKI, NOVOLES, ISKRA TENEL, NOVOTEKS in KRKA TOZD IZOLACIJE. Prisotne je sprejel in pozdravil direktor tozda TA — Mitja Novak, ter predstavil našo DO in avtomobilski program. Goste je seznanil z našo notranjo organiziranostjo s projektom kadrovske prenove, industrijske higiene in s prizadevanji na področju kakovosti. Na srečanju smo se poenotili, zato da prisotnim ni bilo potrebno posebej predstavljati DVS in njegovega dela. Menim pa, da bi bilo prav, da delo podrobneje razložimo vam bralcem KURIRJA, predvsem tistim iz zunanjih tozdov, v prvi vrsti pa vzdrževalcem, ki še nimajo navezanih stikov z društvom. DVS je prostovoljno združenje strokovnjakov iz SRS, ki delajo na področju vzdrževanja in terotehnologije. Organizirano je bilo 14. 9. 1975. leta in je kot član vključeno v Jugoslovansko zvezo društev za vzdrževanje — YUMO. Dejavnost društva je zasnovana na ustavnih načelih samoupravljanja in javnosti. Nameni in cilji DVS so naslednji: — povezovanje strokovnjakov vseh profilov, ki delajo na področju vzdrževanja delovnih sredstev in na širšem področju terotehnologije s ciljem intenzivnejšega širjenja in izmenjevanja znanja in izkušenj z učinkovitimi metodami vzdrževanja in terotehnologije, — omogočanje enakomernejše uporabe znanstvenih dosežkov v vzdrževanju, — razvoj lastnih metod dela in organizacijskih oblik. Dodatni program za Črnomelj Na pobudo tehnološke skupine, ki deluje na nivoju DO, ki je sodelovala s svetovno firmo PRAVTFUT, so uvedeni dodatni programi v posamezne tozde. V tozdu Črnomelj smo imeli na razpolago štiri predloge in sicer: okvir za slike, odceje-valnik za jedilni pribor, sendvič element in vinoteko (regal za rensko vino). Po proučitvi naših tehnoloških zmožnosti smo dali IKEI (Švedskemu podjetju) ponudbo za izdelavo dveh proi- čunih (zaradi visoke cene repro-materiala) za IKEO predraga, smo začeli z izdelavo vinoteke — to je palična konstrukcija, ki se sestavlja v poljubno obliko s pomočjo moznikov. Pred pričetkom redne izdelave smo poslali predstavništvu IKEE v Ljubljano vzorec, katerega kakovost je ustrezala zahtevam. V začetni fazi smo izdelali 5000 kpl. V kolikor bo dosežen ugoden finančni efekt in bo nivo kakovosti izdelka ustrezal zahte- — povezovanje z republiškimi D PO, glede uveljavljanja problematike vzdrževanja delovnih sredstev pri družbenem planiranju in izvajanju tovrstnih akcij, — povezovanje z republiško zvezo inženirjev in tehnikov zaradi širšega uveljavljanja ciljev društva, — sodelovanje z organizacijami združenega dela itd. Svoje cilje DVS uresničuje z naslednjimi nalogami: — prirejanje posvetovanj in seminarjev o sodobnih metodah in organizacijah vzdrževanja, — delo pri reševanju strokovnih problemov in medsebojno sodelovanje posameznih članov, — sodelovanje v zvezi YUMO in prek nje v delu Evropske federacije nacionalnih združenj za vzdrževanje — EFNMS — izdjanje internega časopisa »VZDRŽEVALEC«, itd. Član DVS je lahko vsak posameznik, ki sprejme Statut, se ravna po njem in seveda poda pismeno pristopno izjavo, ali DO, ki podpiše Samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Tozd TA je kolektivni član DVS od leta 1986. Še pred združitvijo pa je bil v članstvu tudi bivši tozd - TEHNOSERVIS. To je bil tudi eden od razlogov, da se je IO DVS odzval našemu povabilu in obenem sklical svojo redno sejo. IO se redno sestaja vsak prvi četrtek v mesecu in sicer v prostorih hotela UNION v Ljubljani. Predsednik DVS je RUDI LESKOVŠEK, zaposlen v Cinkarni Celje. Člani IO DVS so predstavniki večjih slovenskih delovnih organizacij. V DVS je vključenih okoli 700 članov in 130 DO. Zainteresirani lahko dobijo več informacij o delovanju DVS in naše sekcije v Vzdrževanju tozda Ta. Na srečanju so bila med pogovorom postavljena številna vprašanja s področja vzdrževanja, o katerih se je razvila plodna diskusija in na koncu pomembne ugotovitve. Načeta so bila vprašanja sodobne organiziranosti in vključevanja drobnega gospodarstva s svojimi uslugami na področje vzdrževanja, kot neke servisne dejavnosti. Mišljeno je seveda na specifične profile kadrov, ki bi zaradi narave dela in pogostosti vzdrževalnih del predstavljali nezadostno izkoriščen kadrovski potencial. Takšne viške bi lahko medsebojno izmenjavali in s tem gotovo prispevali k racionalizaciji vzdrževanja. Ponekod na žalost še vedno razmišljajo o vzdrževanju kot o »nujnem zlu«. V delovnih organizacijah, kjer je dobro vodena poslovna politika, je vsekakor vzdrževalna funkcija pomemben in vpliven subjekt v poslovnem procesu, kar je tudi prav. Pri odločitvah o nabavi nove opreme se vse več upoštevajo izkušnje s področja vzdrževanja. S posodabljanjem in modernizacijo tehnološke opreme — avtomatizacijo, postaja vzdrževalna dejavnost vse bolj zahtevna. Proizvodni delavec postopoma postaja vzdrževalec. V predstavitvi programa kadrovske prenove je predvideno tudi izobraževanje kadrov na področju vzdrževanja. Pomembno je poudariti, da je v program izobraževanja nujno vključiti tudi proizvodne delavce in njihove neposredne vodje, in jih poučiti o pomenu vzdrževanja v proizvodnem procesu. Njihov neposredni vpliv na zmanjšanje okvar, lomov in poškodb na delovnih sredstvih ter čut za nego in redno vzdrževanje delovnih sredstvih, mora biti izrazitejši. Sodelovanje proizvodnega delavca in vzdrževalca mora težiti k istemu cilju, zmanjševanju neželjenih izpadov in hitremu odpravljanju nepričakovanih okvar in s tem tudi zmanjševanju proizvodnih stroškov, kar pomeni večji skupni in osebni dohodek. Tako smo sklenili naš pogovor tudi vzdrževalci, nakar smo si ogledali potek procesa proizvodnje avtomobilov. Pogovor je potrdil, da je vzdrževalna problematika povsod podobna, odvisna je predvsem od velikosti DO od tehnološke opreme, oziroma specifična v procesni tehnologiji. Enotni smo bili v zaključkih, da se še vedno premalo poznamo v republiškem pa tudi v občinskem prostoru, da smo premalo seznanjeni z zmogljivostmi tako strojnoobdeloval-nimi kot kadrovskimi. Vtisi naših gostov o proizvodnih prostorih, posebej pa o delovni disciplini, so bistveno drugačni od tistih iz leta 1985, ko so bili prvič pri nas. Na vseh področjih so vidni pozitivni premiki. Mi, znotraj IMV-ja, to iz dneva v dan vse bolj čutimo, prijetno pa je, če to še nekdo potrdi. [lUfir Marko Raj kovača 9. srečanje novinarjev v združenem delu: Zaupati v lastno moč Nova Gorica - študijskega srečanja novinarjev in organizatorjev obveščanja se je udeležilo prek 130 novinarjev, urednikov. Na supščini so izvolili novo vodstvo sekcije, sprejeli program dela. Z Mihom Ravnikom, predsednikom slovenskih sindikatov in Jožetom Smoletom, predsednikom SZDL Slovenije, so se pogovarjali o splošnih razmerah v domovini in vlogi tovarniškega tiska. Vsako leto se novinarji združenega dela Slovenije, povezani v sekcijo pri Društvu novinarjev Slovenije, sestanejo na študijskih srečanjih, kjer seveda spregovorijo o težavah pri svojem delu. Letošnjega srečanja so se udeležili: članica uredniškega odbora Barbara Krajnc in odgovorni urednik Vojko Grobovšek ter Jasna Šinkovec, ki je pred- sednica IO sekcije novinarjev ZD Slovenije. Naj v samem uvodu poudarim, da se je tokrat izkazalo, DA NI NUJNO, DA JE KOVAČEVA KOBILA ZMERAJ BOSA! Novinarji so se izkazali; vsak dan so izdajali domiselni, tehnično brezhibni in seveda vsebinsko bogat BILTEN. Pri tem jim je v veliki meri pomagalo Časopisno podjetje GLAS iz Kranja. Dan pred srečanjem so se delegati 14 regionalnih aktivov sestali na skupščini, kjer so spre-govorii o težavah s katerimi se srečujejo pri svojem delu. In teh ni ravno malo. Naj povzamem del teksta objavljenega v Biltenu: Različni stabilizacijski in varčevalni, sanacijski in drugi programi v združenem delu so vse prevečkrat razlog, da smo prav mi, ki se ukvarjamo z obveščanjem v združenem delu, tisti, ki te programe občutimo prvi. Vsakršni posegi pri osebnih dohodkih novinarjev in organizatorjev obveščanja, pri njihovih osebnih ocenitvah, pri stroških, na katere nimamo vpliva, pri pogojih dela in še marsičem -vse to vse bolj in bolj odpira lov na race. Na nas. Zakaj? Zato, ker smo postali prepričani v delo, ker ga opravljamo z zavestjo in odgovornostjo in ker je mnogim postal novinarski kodeks edino pisano pravilo pri novinarskem delu, pa čeprav je to novinarsko delo v združenem delu. In prav ta naša prepričanost v delo je sprožila odprt lov na race. Na nas. Zakaj? Zato, ker smo pričeli pri svojem delu ne le opozarjati na napake in temne strani našega delovnega okolja, ampak smo pričeli tudi jasno in glasno zapisovati in govoriti o krivcih, o tistih, ki se na tak ali drugačen način skrivajo v labirintu birokratskih, vodilnih in vodstvenih delavcev in za katere v mnogih primerih vemo, da so krivi za položaj, kakršnega imamo. In ker smo takšni, kot smo, se je lov na nas pričel. Kdo ga bo prekinil. Sindikat? Birokratom, vodilnim in vodstvenim delavcem, vsem tistim torej, ki imajo MOČ, še vedno nihče ni jasno in glasno povedal, zakaj smo v združenem delu in kaj in kako delamo. Ti delavci z MOČJO še v nobenem primeru niso odgovarjali, če so nam na tak ali drugačen način zapirali pot do informacij, ali če so jih iz tega ali onega razloga zadrževali. Verjetno bomo morali ta lov prekiniti sami. Pa ne, da bi race odletele kam drugam, kar se vse bolj pogosto dogaja. Verjetno se bomo branili tako, da bomo združili svoje vrste in s skupnimi močmi nastopili proti vsem, ki uprizarjajo ta račji lov. Združevanje pa pomeni aktivno delo. V posameznih aktivih in v sekciji. Aktivno delo mora dati rezultate! Ti so najpomembnejši! Če nam bo pri tem pomagal sindikat - sicer se bomo obrnili drugam, k stanovski organizaciji, ki je pravzaprav edina pristojna za V tozdu Tovarna prikolic Novo mesto že dolga leta ob četrtkih odprodajamo odpadno in nekurantno blago. Na ceniku je blizu 60 pozicij. Največ povpraševanja je po odpadni vezani plošči (izrezi), alu pločevini (izrezi), ostankih toplega poda, odpadnemu lesu za sežig, pločevinastih sodih 200 lit.... Odprodaja poteka takole: - v skladišču napišejo dobavnico (tov. Blažič), — dobavnico odnesete na bla- reševanje naših problemov. In ob tem se moramo zavedati, da ni velikih in malih rac, da pred stanovskimi kolegi ne bi imeli pomislekov. So le race, ki jih lovijo. Enkat eni, enkrat drugi. Odprti lov na race v združenem delu se mora nehati! Zamislimo se nad tem, stopimo skupaj! V programu dela za naslednje obdobje so na prvo mesto postavili temo: TOVARNIŠKI ČASOPISI PO MERI POSLOVODNIH DELAVCEV!? v sklopu katere bodo razreševali vrsto vprašanj. Sekcijo bo tudi nadaljnji dve leti vodila naša urednica Jasna Šinkovec, ki so jo delegati soglasno izvolili. Naslednji dan se je pričelo srečanje, ki ga je tokrat pripravil Odbor za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS. Zbranim je najprej spregovoril o vlogi in pomenu sindikata v današnjem trenutku Miha Ravnik, predsednik slovenskih sindikatov. Seveda ni obšel tudi vloge informiranja in dejal: »Obveščanje je eden od pogojev, da bomo izpeljali prenovo sindikata. Le z dobro obveščenimi delavci se bomo lahko lotili te prenove na kateremkoli področju. Z obveščanjem želimo motivirati ljudi za njihov polni prispevek k spremembam na gajno, kjer plačate blago (tov. 1 Irastar Tončka), račun odnesete v skladišče (tov. Blažiču), - prejmete izvod dobavnice in prevzamete material, — ob iznosu blaga (isti dan) račun in dobavnico pokažete vratarju. Za dodatne informacije se lahko vsi delavci IMV obrnejo osebno na vodjo skladišča TP — tov. Blažiča. A. F. področju gospodarjenja, odločanja in samoupravljanja, pa tudi k aktivnejšemu delu našega članstva pri uresničevanju vse zahtevnejših nalog in poudaril: Kakršnakoli razmišljanja o ukinjanju obveščanja v združenem delu ne pridejo v poštev. Takšna razmišljanja so popolnoma napačna in vodijo v slepo ulico. Mislim celo, da so delavci velikokrat premalo obveščeni. Sindikati ne pristajamo na kakršnakoli prekinjanja oz. ukinjanja obveščanja. Pri tem delovnim organizacijam ne sme biti žal vloženega denarja, saj se le ta lahko bogato obrestuje.« Jože Smole, predsednik SZDL je bil seveda deležen položajem v avtonomni pokrajini Kosovo. Precejšnjega zanimanja udeležencev je bila deležna tema o kateri je spregovorila simpatična dr. Manca Košir — Uredniška politika in žanri. Ponovno se je izkazalo, da novinarje v OZD strokovne teme vedno privlačijo, saj je bil čas namenjen tej temi prekratek. Zato bodo izobraževalne teme gotovo našle ustrezen prostor v programu dela sekcije. In na koncu morda še to. Emblem sekcije: RACA je bil na srečanju sprejet z velikim navdušenjem. Mi pa upamo, da bo novinarskih rac v naših glasilih v bodoče čim manj! Odprodaja odpadnih in nekurantnih materialov __F, ** 8—1 m. . predvsem vprašanj v zvezi s Dokumentacija in nastajanje novega izdelka O nastajanju dokumentacije in načinu njenega spreminjanja in uveljavljanja je bilo že veliko povedanega. Razne službe ADRIE vedno krivijo za svoje težave in zakasnelo dokumentacijo RI. Kakšen je predviden oziroma normalen potek nastajanja dokumentacije in kakšne so težave, smo povprašali direktorja tozda RI Andreja Bleiwei-sa: »Dokumentacija je zapis nastajanja nekega izdelka. Če jo hočemo pripraviti do proizvodne ravni, je potrebno narediti nekaj serij te dokumentacije. Vsaka naslednja je popolnejša in pravilnejša. Izdelek kot je prikolica je sestavljen iz veliko delov, upoštevati moramo modne muhe in predpise v raznih državah in je zato potrebno opraviti veliko konstrukcijskega in risarskega dela, da bi prišli do veljavne dokumentacije za redno proizvodnjo. Osnovni korak je definicija izdelka. Običajno definira izdelek konstrukcija RI s prodajo, ki vključuje predstavnike naših podjetij v tujini (PVT). Ti najbolje poznajo državno in teritorialno tržišče, predstavniki IMV-ja pa poznajo izdelek, možnosti izde-, lave in nabavno tržišče. V 1. fazi določijo vse spremembe obstoječega izdelka, kar je najobičajnejša in najbolj praktična pot. V proizvodnji prikolic ne moremo govoriti o popolnoma novih izdelkih. Gre za spremembe zunanje oblike, notranje opreme, razporeditve prostorov, barvnih dezenov, oblog tekstila, površine pohištvenih elementov, itd. Razvojni inštitut mora na osnovi sugestij PVT-jev ter možnosti nabavnega tržišča in proizvodnje s PVT-ji uskladiti spremembe, zaradi tega ker v IMV-ju nimamo posebej tovarno prikolic za Anglijo in posebej tovarno prikolic za Švedsko. Ko je skupno dogovorjeno, kaj se bo spremenilo, pridejo na vrsto službe konstrukcije, tehnologije, oblikovanja v RI in skušajo z risbami, modeli elementov (atrapami) in celoto doseči predstavo o novi prikolici. Usklajevanja s PVT-ji potekajo na konferencah. Definicija izdelka pa bi morala biti potrjena z izdelavo prototipov. Izdelava prototipov se izvaja v prototipni delavnici na osnovi prototipne dokumentacije. Ta dokumentacija je nepopolna in ustreza strokovni usposobljenosti delavcev v prototipni delavnici. Delo nadzorujejo konstruktorji in tehnologi iz Razvojnega inštituta. To leto pa so bili pri izdelavi prototipov prisotni tudi tehnologi iz tovarn elementov in obeh finalistov, zato da bi se že pri izdelavi prototipov seznanili s posebnostmi in predvsem tehnološkimi težavami, ki naj bi jih rešili do redne proizvodnje. RI namreč nima niti zadosti zmogljivosti niti podrobnih znanj o opremljenosti, organiziranosti, ravni kakovosti, tehnološki disciplini polfinalistov in finalistov. Že med izdelavo prototipov se na osnovi pripomb vseh, ki jo nadzirajo, dopolnjuje in popravlja prototipna tehnična dokumentacija. Druga faza nastajanja izdelka je izdelava vzorcev, ki naj bi že bili enaki tudi v podrobnostih izdelka za tržišče. spremembe in dopolnitve konstrukcijskih fines, ki pa seveda vplivajo na risbe in kosovnice. Tako v RI, kot v proizvodnji in prodaji pa se zavedamo, da v resnici v tem času proizvajamo prikolice, ki še niso homologi-rane in jih po veljavnih predpisih niti ne smemo prodajati. Prehod izdelave vzorcev v redno proizvodnjo ves industrijski svet opravlja s pomočjo 0 serije, to je tista serija, v kateri so prvi izdelki proizvedeni v redni proizvodnji in po ustaljenih, za serijsko proizvodnjo prilagojenih postopkih in dokumentaciji. Žato smo v letošnjem letu organizirali posebno skupino, v kateri so predstavniki konstrukcije, razvojne tehnolo- Vzorci so namenjeni za predstavitev nove sezone, sejmom in razstavam po Evropi. Ključna razstava je predstavitev v Portorožu. Na njej se zbirajo dokončne pripombe množice prodajalcev naših izdelkov. Izdelava vzorcev poteka večji del v proizvodnjah finalistov po dokumentaciji, ki je med prototipno in dokumentacijo za serijsko proizvodnjo. Ta dokumentacija ima oznako v INFORMACIJO in se tekoče spreminja in dopolnjuje, glede na pripombe proizvajalcev, na žalost pa tudi glede na pripombe PVT-jev. Tako prihajajo pripombe v RI praktično do zaključka vseh sejmov po Evropi, medtem ko redna proizvodnja že proizvaja te iste prikolice za tržišče. Zato v tem času prihaja RI v časovno stisko, ker bi na eni strani moral oskrbeti proizvodnjo z uveljavljeno dokumentacijo, istočasno pa sprejemati zadnje sugestije za gije, obratne tehnologije in kontrole kakovosti finalistov ter po potrebi tudi predstavniki tehnologije polfinalistov, da bi ob prvih izdelkih konkretnega tipa prikolice preverjali ustreznost dokumentacije, ki jo na osnovi dokumentacije za vzorce izdela RI, ustreznost tehnoloških postopkov, urejenosti proizvodnje, kvalitete in drugih parametrov, ki zagotavljajo primerno redno proizvodnjo. Ko je 0 serija zaključena, se na osnovi pripomb te skupine v RI oblikuje dokončna dokumentacija, ki jo morajo predstavniki potrditi. To aktivnost imenujemo uveljavitev dokumentacije za redno proizvodnjo. Jasno je, da tudi po takšnem postopku ustvarjena dokumentacija lahko doživi določene spremembe, zaradi različnih vzrokov (skrite napake, tehnološke ovire, spremenjeni predpisi, neustrezna kakovost dobavitelja itd...). Za realizacijo teh sprememb pa od uveljavitve dokumentacije dalje velja postopek, ki se imenuje »zahtevek po spremembi tehnične dokumentacije.« Nekatere zgoraj omenjene aktivnosti še niso potekale tako, kot je bilo predvideno, čeprav so bili vsi udeleženci faze nastajanja novega izdelka obveščeni in to iz več strani. Pobudnik urejanja tega področja namreč ni samo RI, ampak tudi PROUD-FOOT. Tej temi je bilo posvečenih več sestankov na različnih ravneh, vendar očitno prihaja v izvedbenem delu te naloge do udomačene IMV-jeve hibe, ki bi ji lahko rekli, pomanjkanje želje po sodelovanju. Še tako organiziran in leposlovno oblikovan dokument nima nikakršne vrednosti, če vsi sodelujoči ne sprejmejo enakih pravil igre«, zato sem prepričan, da osnovni koncept oz. »pravila igre« ne zahtevajo veliko dodatkov. Potrebno bo vložiti precej organizacijskega napora in dobre volje, da bo finalist sprejel preje omenjeno ekipo kot pomočnika, ne pa kot nasprotnika. Pri nastajanju novega izdelka je udeleženo veliko število ljudi od katerih ima lahko celo vsak zase svoj pogled na problematiko. Če skuša ta pogled uveljaviti brez usklajevanja z ostalimi, neprenehno prihaja do konfliktnih situacij. Najobičajnejša rešitev v takih primerih je vsestransko očitanje in iskanje krivcev in tu smo že dosegli visoko stopnjo popolnosti. V Kurirju št. 17 se OPP TOZD TP Novo mesto na primer kljub vrsti dogovorov, pri katerih je sodeloval, sprašuje čigavo odgovornost se skuša skriti za 0 serijo. Če bi hoteli reševati sporna področja na tak način tudi v nadaljevnaju, bi lahko postavili tej službi vprašanje kdo skuša skriti odgovornost za obtožbami drugega za lansiranje celih serij tipov prikolic prej, preden so bile dokončno sploh definirane... Predlagam, da zakopljemo bojno sekiro in pokadimo pipo miru.« Očitno je ideja o sodelovanju dobro zasnovana zdaj pa se moramo potruditi, da jo tudi dobro speljemo. Bilo pa bi tudi manj težav in obtožb, ko bi vsi sodelujoči opravili vsak svoje naloge za katere so zadolženi, da nam ne bi bilo potrebno iskati krivcev.« IZ DPO IN SAMOUPRAVE Odbor samoupravne delavske kontrole: R-ll in Singapur Od kar je bil izvoljen, so se delegati Odbora samoupravne delavske kontrole DO IMV, ki mu preceduje Jože Muhič, sestali dvakrat. Na seji so razpravljali o izgubljenem in na srečo najdenem R-ll ter nagradnem izletu 44-ih Dejavnost, ki jo označujemo z izrazom standardizacija, se je pojavila v modernem pomenu v industrijskih krogih sredi preteklega stoletja. Danes pa prodira skoraj v vsa področja človeškega delovanja in življenja. Standardizacija zagotavlja izbor podatkov in preizkušenih tehničnih rešitev za dejanske ali predvidene probleme, z možnostjo ponavljajoče se uporabe in z namenom, da ustvari največjo možno stopnjo reda. Prinaša določila za poenotenje: mer, kakovosti materialov in proizvodov, postopkov proizvodnje ter preizukušanja, varstva pri delu in varstva narave. Rezultat dejavnosti standardizacije je dokument, imenovan standard, ki je izdelan s sodelovanjem in soglasjem različnih partnerjev, potrdi pa ga za to uradno priznana organizacija. Danes delujejo organizacije za standardizacijo na naslednjih treh ravneh: - nacionalna ustanova za standardizacijo, ki skrbi za pripravo standardov za svojo državo in lahko postane član mednarodne ali regijske organizacije za standardizacijo. - regionalna organizacija za standardizacijo v kateri so: člani nacionalne organizacije za standardizacijo določenega geografskega, političnega ali ekonomskega področja. - internacionalna organizacija za standardizacijo pri kateri sodelujejo priznane organizacije za standardizacijo iz katerekoli države, ki se želijo vanjo vkjuči-ti. Za vsako tržišče veljajo različne zakonitosti in značilnosti -med temi imajo bistveni pomen enotne tehnične zahteve, ki so določene v tehničnih predpisih in standardih. Vse industrijske države visoko cenijo standardizacijo kot sredstvo, ki prinaša jasnost in trdnost v tržne odnose ter predstavlja strokovno dopolnilo ali celo alternativo vladni urejevalni kontroli. Strokovnjaki celo pou- delavcev prodaje in trgovskih hiš v Bankonk in Singapur. Že podatek, da je seja ob odsotnosti tistih, ki bi lahko pripomogli k hitrejši razrešitvi, trajala nekaj več kot tri ure, zgovorno priča, da sta temi (čeprav časovno odmaknjeni) še vedno aktualni. darjajo, da je tehnični razvoj države tesno povezan s tem do kakšne mere je ta država razvila svojo nacionalno standardizacijo- Države zahodne Evrope so že v 50-tih letih poudarjale potrebo po usklajevanju nacionalne standardizacije različnih držav. V letu 1970 je Evropska ekonomska komisija ustanovila poseben komite državnih funkcionarjev, ki so bili zadolženi za mednarodno politiko standardizacije. Rezultat tega je bil dokument, znan pod imenom »Pravilnik za standarde GATT«, sprejet leta 1980; doslej ga je podpisalo 38 držav, med njimi tudi Jugoslavija. Ena glavnih zahtev tega pravilnika je, da je treba uporabiti mednarodne standarde ISO in IEC za osnovo vseh tehničnih predpisov. Mednarodna organizacija za standardizacijo ISO in Mednarodna komisija za elektrotehniko IEC sta nedržavna sistema, popolnoma odvisni od strokovnih prispevkov in soglasij svojih nacionalnih članov. Jugoslavijo zastopa v Mednarodni organizaciji za standardizacijo ISO Zvezni zavod za standardizacijo, kot jugoslovanski nacionalni center za standardizacijo. Naš nacionalni center ne vodi nobenega od tehničnih odborov, pododborov ali drugih delovnih teles v ISO, kar zmanjšuje možnost našega vpliva na oblikovanje teh standardov. Izjema je samo na področju elektrotehnike, kjer komisije Jugoslovanskega elektrotehniškega komiteja delujejo paralelno z IEC. Mednarodna organizacija za stanardizacijo ISO vedno bolj učinkovito posreduje v obliki standardov zelo obsežno svetovno javno znanje. Dosledno uvajanje mednarodnih standardov v prakso je zagotovilo za kakovost proizvodov in storitev, kar omogoča uspešen prodor na zunanja tržišča. O izgubljenem avtu Malomarno ravnanje z družbenim premoženjem je danes vsakdanji pojav, ki bi tudi tokrat šel mimo nas, če ne bi SDK ukrepala pravočasno, saj je od dogodka, ko je bilo vozilo »pozabljeno« na parkirnem prostoru na Trdinovi, minilo kar nekaj časa. Krivca pa ni moč najti. Po preučitvi obsežne dokumentacije so člani SDK sprejeli sklep s katerim zahtevajo uvedbo disciplinskih postopkov zoper odgovornega delavca tozda Commerce, sektor PPA — Servis, ki je pristojen za manipulacijo z vozili BU na relaciji Servis—Skladišče 171 v tozdu TA, za odgovornega skladiščnika skladišča 171. Ugotovili so, da so enako odgovorni za nastali primer in njegovo razjasnitev naslednji vodilni delavci: - vodja Servisa PPA v tozdu Commerce, - vodja Skladišča 171 v tozdu Tov. avtomobilov in - vodja Službe varovanja družbenega premoženja v KPS DSSD. Zoper katere naj se istočasno uvede disciplinski postopek v tozdu oz. DSSD, v kateri združujejo posamezni odgovorni delavci svoje delo. Disciplinski postopek zoper vseh pet (5) odgovornih delavcev se mora po sklepu SDK uvesti takoj. Disciplinske komisije tozdov TA, Commerce in DSSD pa ga naj zaključijo do 23. 11. 1988. Letna konvencija Po uvodni besedi in prebiranju obsežne dokumentacije o tem, da se je 44 delavcev prodaje in trgovskih hiš udeležilo letne konvencije v Bankoku in Singapurju, se je razvnela burna razprava. Porodilo se je vprašanje ali je ob osebnem dohodku in stimulaciji nekatere v IMV-ju potrebno za opravljeno delo še dodatno nagrajevati in to na tak način. Člani odbora so v razpravi poudarili, da takšno potovanje ni predvideno v naših aktih in da je prodaja vozil glavna naloga komercialistov. Na vrsto vprašanj člani odbora niso dobili odgovorov, saj na seji nista prisostvovala vabljena Miran Ver- del in Marjan Anžur, ki bi lahko odgovorila. Tako so člane zanimali kriteriji po katerih so bili izbrani udeleženci, izrečen je bil dvom v predložen seznam udeležencev, zanima jih dokumentiran izračun stroškov potovanja, kdo je odobril in podpisal potne naloge. Kritika je bila izrečena tudi o obveščanju, zakaj člani kolektiva niso o tem dobili pravočasne informacije in zakaj se o konvenciji ni nič pisalo niti v Kurirju. Urednica Kurirja je pojasnila, da sta st s predsednikom dogovorila o informiranju s tem v zvezi in da sta bila obvezna to storiti, Miran Verdel in Ivan Ban, vendar do končne realizacije ni prišlo. Za Kurirja udeleženci, kljub obljubam, niso pripravili inofmracije, ki pa bi bila sedaj brez odgovorov na vsa vprašanja SDK, po mnenju uredništva brezpredmetna. Po razpravi so člani soglasno sprejeli zahtevo, da PO DO IMV poda pisne odgovore na naslednje zahteve odbora Samoupravne delavske kontro- le, istočasno pa o tem poroča na prvi naslednji seji delavskega sveta DO IMV: 1. Na osnovi katerih kriterijev je bilo izbranih 44 potnikov za letno konvencijo 1988 in kdo jih je določil? 2. Kateri naši samoupravni akti predvidevajo še dodatno nagrajevanje poleg rednega OD, v katerega je že vključena tudi stimulacija. 3. Kdo je odobril to potovanje in kdo je podpisal potne naloge in naloge za izplačilo deviznih dnevnic 14-im delavcem IMV. 4. Odbor zahteva od Posebne finančne službe DSSD, da izdela točno dokumentiran izračun stroškov potovanja, ki bremenijo družbena sredstva IMV. 5. Člani izražajo dvom v prejeti spisek udeležencev letne konvencije, zato zahtevajo, da PO dostavi popolni spisek udeležencev, ne glede na izvor plačila. Dokler ne bo poročila, ki bo dejansko opravičilo to potovanje pred kolektivom, toliko časa bo OSDK DO IMV smatrala, da so stroški potovanja letne konvencije 1988 v Bangkok in Singapur odtujena družbena sredstva kolektivu. -J- 14. oktober — svetovni dan standardizacije Nekaj kratkih • Na Zagrebškem velesejmu smo baje predstavili tudi mobilno stanovanjsko enoto 500 in potujoči bife. »Baje« pravim zato, ker sta bili obe enoti skrbno zaklenjeni, da se ne bi slučajno komu porodila želja, da bi ju kupil. • LETO KAKOVOSTI je menda mimo. Pričakujemo torej lahko, da se bo kakovost naših proizvodov kmalu močno dvignila. • ŽE DOBRO LETO VOZI poseben avtobus naše delavce od glavne avtobusne postaje v mestu, pa do samega vhoda v tovarno. Karto pa ne plačajo vsi, pa tudi pobara jih nihče ne zanjo. Tovariš! Po naši strokovni analitični oceni pa bi tole morali vendarle z lahkoto dvigniti! Novomeški šoferji uspešno nastopili Ekipa tik pred štabom ŽALEC: V soboto 24. 9. 1988 je potekalo 9. republiško tekmovanje šoferjev — članov ZŠAM Slovenije. Dolenjsko regijo so zastopali le tekmovalci ZŠAM Novo mesto z dvema ekipama. Šoferji so reševali naloge iz spoznavanja strokovne teorije, varstva pri delu, iz samoupravljanja in prometnih predpisov. V praktičnem delu tekmovanja so pokazali svoje spretnosti pri premagovanju številnih in zahtevnih ovir na progi, ki jo je bilo treba prevoziti. V močni konkurenci 75 šoferjev iz vse Slovenije je visoko uvrstitev dosegla ekipa ZŠAM Novo mesto, ki je zasedla odlično 2. mesto. Med posamezniki je v kategoriji voznikov avtobusov zmagal Mirko Štu- kelj. član novomeške prve ekipe. Med ostalimi velja omeniti še vidne uvrstitve ostalih šoferjev in sicer Dušana Kovačiča z doseženim 4. mestom na vozilu TAM 130, Mirka Sajeta s 6. mestom, Antona Praznika s 7. mestom na vozilu TAM 80 ter Marjana Božiča za doseženo 11. mesto z vozilom TAM 130. Udeležbo novomeške ekipe je omogočila DO IMV tozd Commerce in tozd Tovarna avtomobilov. ZŠAM Novo mesto se za izkazano razumevanje in pomoč toplo zahvaljuje. Brez sodelovanja in pomoči vaše DO se ekipa tekmovanja zagotovo ne bi mogla udeležiti. Dolenjska regija bi ostala brez udeležbe na tako pomembnem tekmovanju. ZŠAM Novo mesto INTEGRALNO UPRAVLJANJE IN KONTROLA KAKOVOSTI Obisk v tovarni Deimler — Benz (Mercedes) — ZRN Konec avgusta 1988 je Zveza strojnih inženirjev in tehnikov Slovenije organizirala strokovno ekskurzijo v slovito tovarno Dci-mler-Benz, ki izdeluje svetovno znane atomobile Mercedes, poznane po vrhunski kakovosti. Prvi dan smo si ogledali tovarno osebnih avtomobilov v Sindelfingu pri Stuttgartu. Ta tovarna zaposluje okrog 45.000 delavcev s produkcijo 1.700 osebnih avtomobilov dnevno. Delo v vseh proizvodnih obratih poteka v 2 izmenah, vključno z montažo. V presernici. ki zaposluje okoli 1.600 delavcev, izdelajo na dan 4 milijone različnih odpreškov, kar pomeni, da mora biti, ob takem številu zaposlenih, verjetno visoko avtomatizirana. Dnevna poraba pločevine znaša približno 1.100 ton. Karoserije lakirajo v 24 različnih barvah, s tem da dnevno lakirajo do 9 različnih barv. Dnevna poraba laka lahko znaša 40 ton. Dobavitelj lakov je znana tovarna BASF. V kontroli je zaposlenih 10 % vseh zaposlenih, kar je sorazmerno visok delež z ozirom na to, da je tudi montaža precej avtomatizirana. Zanimiv je status kontrolorja, ki se pri njih imenuje inšpektor, saj na njegovo odločitev o tem ali je operacija oziroma sklop operacij dobro izveden ali ni - ni priziva. V principu imajo ti kontrolorji (inšpektorji), ki se največkrat kadrujejo iz preddelavcev, od njih tudi višje osebne dohodke. Posebej moram poudariti izredno čistočo, ki smo jo opazili v celotni tovarni in ta predstavlja vrhunski dosežek na področju industrijske higiene. Naslednji dan smo si ogledali drugo od devetih tovarn Deimler-Benza in sicer tovarno tovornjakov v VVertu, tudi v bližini Stuttgarta. Po izjavi predstavnikov Deimler-Benza je to največja tovarna tovornjakov na svetu, saj jih izdelujejo dnevno prek 350. Tovarna zaposluje prek 11.000 delavcev, od katerih jih je okrog 7 % zaposlenih v kontroli kakovosti. To je visoko produktivna tovarna, ki izdeluje tovornjake praktično po naročilu, saj je osnovnih modelov okrog 190, od katerih ima vsak do 200 izvedenk. Na montažnih trakovih skoraj ni bilo mogoče opaziti dveh enakih vozil. Ce sta že bili enaki po barvi in obliki karoserije, sta se razlikovali po opremi ali moči motorja, torej praktično individualna proizvodnja. Danes Dei-mler-Benz popolnoma obvladuje proizvodnjo po naročilu oz. individualno proizvodnjo ob visoki dnevni proizvodnji. To seveda ne bi bilo mogoče brez vzorno urejene oskrbe z brezhibnimi vhodnimi materiali, odlično urejenenega računalniškega krmiljenja proizvodnje in brez visoke stopnje avtomatizacije ter visoke organizacije vodenja proizvodnje. V tej tovarni danes že proizvajajo tovornjake z 4 osovinami, do 50 ton nosilnosti in z maksimalno močjo motorja do 480 KM. Zanimivo je to, da so opustili preizkušanje vozil na preizkusnih progah, ampak preizkušajo gotova vozila na preizkuševalnih valjih. Ček lista za spremljanje vozila služi tako proizvodnji za pravilno vgradnjo elementov kot kontroli za preverjanje. Uporablja sc tako v karosernici, lakirnici kot montaži. Deimler-Benz, ki ima skupno zaposlenih v vseh 9 tovarnah po Nemčiji skoraj 170.000 delavcev, dnevno investira v razvoj, opremo in ostalo infrastrukturo 2,2 milijona DM. Ob takem investicijskem vložku Mercedesova zvezda še ne bo kmalu izgubila sijaja oziroma ugasnila. Dokler bo Deimler-Benz (Mercedes) nosilni na področju razvojnih rešitev in kakovosti, toliko časa bo tudi ostal na čelu svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Zadnji dan smo si ogledali tudi izredno zanimiv tovarniški muzej v katerem so predstavljena osebna vozila od prvega iz leta 1886 do zadnjih modelov. Sektor kontrole kakovosti IZOBRAŽEVANJE V znanju je moč Na področju izobraževanja ne potekajo akcije samo v okviru Programa izobraževanja in kadrovske prenove, ampak se istočasno izvajajo tudi vse standardne oblike. Tako smo za šolsko leto 1988/ 89 razpisal 266 prostih kadrovskih štipendij od II. do Vil. zahtevnostne stopnje. Podelili smo 147 štipendij in sicer za: II. stopnjo 15, IV. stopnjo 84, V. stopnjo 17, VI. stopnjo 12 in za VII. stopnjo 19. V septembru smo z novimi štipendisti sklenili pogodbe o šti- pendiranju. Skupno število štipendistov DO IMV je 423. Štipendisti naše delovne organizacije so organizirani v »Klubu štipendistov«, ki pa žal zadnja leta ne deluje. Naloga OO ZSMS in naše službe je, da v novem šolskem letu oživimo delovanje tega kluba. V letu 1988 je uspešno zaključilo svoje šolanje 69 štipendistov, 52 štipendistov je sklenilo delovno razmerje kot pripravniki in se usposabljajo za delo po programih pripravništva. Na področju pripravništva se trudimo za dvig kvalitete izvajanja, KURIR Naj bo drugačen! Naj bo boljši! Tokrat zares! Šapnite možgane, zavihajte rokave in sodelujte z nami... Kaj hočemo od vas? IDEJE! V uredništvu razmišljamo o novi sodobnejši, privlačnejši, izvirnejši, domiselnejši, pestrejši, drznejši... podobi KURIRJA. Razmišljajte o novi glavi, formatu, letimični zasnovi, oznaki rubrik itd. Skratka o vsem, kar mislite, da bi bilo lahko boljše! Nikar ne stojte ob strani, saj bo potem, ko bo KURIR v novi preobleki, za kritike prepozno! In kdaj bo to? V januarju, 1989 naj bi se zgodilo. Čas, da nam posredujete svoje zamisli, imate do /. decembra 1988. K sodelovanju pa vabimo tudi ne člane kolektiva! Tistega katerega predlog bomo izbrali čaka NAGRADA! Rozman Zvone Tokrat vam želimo predstaviti sogovornika ZVONETA ROZMANA iz tozda Tovarna opreme Črnomelj, ki je med redkimi Romi, ki je dopolnil 30 let delovne dobe. Čeprav nas je Zvone zapustil že spomladi, smo ga povabili na razgovor, kateremu se je seveda odzval tako kot zmeraj, dokler je bil še zaposlen. Tov. Zvone Rozman je bil od leta 1968 zaoslen na žagi. Takrat so se še vsa dela opravljala ročno in ko primerja delo takrat in danes pravi, da je bilo včasih precej težje delati. Na vprašanje, kaj meni o romski mladini je povedal, da se čuti zapostavljenost pri Romih, češ da dobijo zaposlitev precej — 30 letnik težje. Ker je Zvone upokojen invalidsko, smo ga povprašali o boleznih in bolniški. Zvedeli smo, da je bil na bolniški zelo malo, le pred upokojitvijo je bil precej bolan. Tudi njegov vodja na žagi Jože Zore je potrdil povedano, dodal pa je, da je bil tov. Rozman vedno pripravljen delati vse, da je bil točen in marljiv ter za vzgled vsem zaposlenim. Čepirav jc njegova pokojnina zelo nizka, je Zvone še kar zadovoljen. Na vprašanje s čim se zdaj ukvarja pa je povedal, da z ženo obdelujeta vrt, nabira pa tudi zdravilna zelišča in gobe — vendar samo za sebe. Zvonetu želimo še veliko zadovoljnih let v pokoju. zato organiziramo mesečna srečanja vseh pripravnikov DO, na katerih bomo skušali reševati probleme, ki bodo nastali pri izvajanju pripravništva. Vsi pripravniki so letos končno dobili tudi priročnik za splošni del pripravništva. V oktobru načrtujemo srečanje pripravnikov DO IMV in DO TOMOS Koper na katerem bomo izmenjali izkušnje. Z novim šolskim letom se je v polni meri začelo izvajati tudi PD in DP usmerjenega izobraževanja. Z rednim oddelkom avtoličarjev na SŠTZU Boris Kidrič, delovna organizacija kot pobudnik in nosilec oddelka, prevzema v celoti tudi izvajanje delovne prakse in praktičnega pouka. Glede na nejasne kadrovske potrebe, zaradi nove organiziranosti DO se pri podeljevanju štipendij za študij ob delu pojavljajo določene težave. Vzrok za težave je tudi v tem, da ni planiranja študija ob delu in vsakoletnega razpisa za možne proste štipendije. Kljub vsemu smo v letošnjem šolskem letu podelili nekaj štipendij in sicer: za V. stopnjo (ekonomski tehnik, strojni tehnik) za VI., VII. stopnjo (VEKŠ, VTŠ — strojna) V jesenskem času se ponovno začenjajo izvajati tudi tečaji tujih jezikov, za katere je izredno veliko zanimanja. Prednjači seveda zanimanje za francoski jezik, sledita angleški jezik in nemški jezik. Štiri skupine tečaja francoskega jezika so že začele z izvajanjem tečaja. Za ostale tečaje jezikov po posameznih stopnjah pa še pripravljamo skupine. Interesente vabimo, da se javijo v našem oddelku. V okviru programa izobraževanja in kadrovske prenove pa planiramo v jesenskem času izpeljati: — Program izobraževanja na računalniškem področju — Program izobraževanja za področje varjenja — Program izobraževanja na administrativno-tajniškem področju in skupine seminarjev za »analizo vrednosti« in kontrole kakovosti ter integralno usposabljanje. Oddelek za izobraževanje UPOKOJILI SO SE Alojz Rudman Po 35-tih letih trdega dela je odšel v pokoj naš sodelavec ALOJZ RUDMAN. V IMV-ju se je zaposlil junija 1962. leta. Ob prihodu v našo DO je najprej delal v ročnem oddelku, od leta 1970 do zadnjega dne upokojitve pa je opravljal delo kontrolorja v lahki prcsernici. Pri delu je bil vesten, marljiv in še posebno natančen, zato bo zanj težko najti nadomestilo. Tako mladi, kot stari sodelavci smo ga vedno spoštovali in mu želimo, da bi bil še naprej zdrav in dobre volje. In da nas bo, kot jc obljubil še večkrat obiskal. Sodelavci kontrole kakovosti v proizvodnji I. Alojz Šali V IMV-ju smo ga spoznali pred enajstimi leti. Takoj je bil razporejen v kontrolo in tam je ostal do upokojitve. Tih, delaven, miren. Petintrideset let dela je za njim. In zdaj, ko odhaja v zasluženi pokoj, nam, njegovim sodelavcem, ostaja samo še beseda. Hvala. S svojim zvestim in poštenim delom si prispeval večji kakovosti našega izdelka, naše katrce. Želimo ti dobro zdravje, dolgo življenje in srečo v krogu tvoje družine. Tvoji sodelavci iz K K Anne-Marie Leguehennec V naši delovni organizaciji za kulturo nimamo pretiranega posluha, žal za marsikaj tudi osnovnega prostora ne. Morda bomo to napako lahko popravili ob zaključku adaptacije Grmskega gradu, kjer upamo, da se bo našel tudi ustrezen prostor za razne kulturne prireditve. Tako bomo morda tudi mi lahko organizirali koncerte, razstave... Morda? In dokler tega ni, ostajajo dela naših likovnikov žal skrita očem... Povod za to pisanje pa je pravzaprav otvoritev prve samostojne razstave gospe ANNE MARIE LEGUEHENNEC, ki bo 24. oktobra 1988, v avli novomeške SDK. Anne Marie Leguehennec je Francozinja. Žena, ki spremlja svojega moža — predstavnika Renaulta na njegovih službenih poteh in si s slikanjem zapolni bivanje v novih deželah, ki jih rada spoznava. Slikati je začela pred osmimi leti in sicer najprej v akvarelu, po šolanju pri raznih profesorjih pa se je preusmerila k oljni tehniki. Sama pravi, da je bila nad to svojo sposobnostjo prijetno presenečena, saj prej ni čutila nikakršne afinitete do slikarstva. Sedaj pa je v njem našla samo sebe. Iztočnica njenemu slikanju je doživetje, dogodek, ki ga mora sama občutiti in doživeti. Ob našem vprašanju ali ji je kdaj dolgčas, se je simpatična Anne Marie nasmejala in odkimala z glavo: »Nikoli! Vedno se skušam v novo okolje čimbolje vživeti, se prilagoditi. Moja različnost, temperament in radoživost mi to omogočajo.« Ob slikanju rada potuje, spoznava kraje in ljudi, na Dolenjskem se je pričela ukvarjati z gobarstvom in s slovenščino, ki jo prav dobro obvlada. Njene slike pa zgovorno pričajo o njeni tankočutnosti, prefi- Po sledeh humanizacije dela V prijetno urejenem domu Anne Marie Leguehennec smo se pogovarjali o njeni razstavi v Novem mestu, ki se je odkrito veseli. Da se lahko delo bolj humanizira, so dokaz izboljšave na delovnih mestih. — čiščenje navoja, na liniji čepa kolesa — zadaj R-4, — posnemanje srha na izvrtinah na liniji notranjega nosilnika in na liniji premni-ka. Izboljšave je naredil Boris Krštinc, zaposlen kot izmenski delovodja v Proizvodnji II. njenosti in natančnosti, ki jih z veliko vztrajnosti nanaša na Pojdite si ogledat razstavo, ki je žal nismo mogli organizirati v IMV in spoznajte slikarski svet ANNE Marie Leguehennec. - J - svoja platna Sicer pa! V 18. številki vašega glasila je bil objavljen članek z naslovom »Sir ni bil strupen«. Ker njegova vsebina zadeva tudi naše delo in ker je v njem nekaj netočnosti, bi radi podali naslednja pojasnila: Vzorec sira ni prinesla v laboratorij tov. S., temveč tov. Jamnik, vodja obrata družbene prehrane in sicer dve originalno zaprti škatli topljenega sira »Zdenka«, ki sta imeli različna datuma proizvodnje. Prejeli smo torej dva vzorca sira in pri obeh opravili organoleptični pregled, kemično analizo (vsebnost suhe snovi, nitritov in fosfatov) in mikrobiološko analizo. Račun je tako obsegal deset preiskav in ne le organoleptični pregled. Vzorca sta ustrezala predpisom, vendar s tem še ne moremo trditi, da je bil neoporečen tudi sir, ki ga je dobila za malico tov. S. Moti nas tako odklonilen odnos pisca do ravnanja stranke in njegovo sklicevanje na stroške analize. Zavedati se moramo, da je preventiva veliko smi-selnejša in cenejša od kurativc. Že zdravljenje enega samega bolnika je dražje od preiskave živila, kaj šele, če gre za epidemijo. Ustrezno budnost na tem področju moramo le podpirati. Prepričani smo, da sta tovarišico S. in tov. Jamnika vodila le skrb za zdravje ljudi — še zlasti po nedavnih slabih izkušnjah. Dušan Fortuna, dipl. ing. Pojasnilo k članku »sir ni bil strupen« i-:-:::*:-::-:::-::::: NAŠ POGOVOR Z... K _ Ludvik Marinč, vodja projekta Ludvik Marinč, vodja projektne skupine, je gotovo tisti, ki mu namenjate v tem času največ vprašanj. Zato smo se odločili, za ponoven pogovor z njim, da vsaj na nekatera, najpogostejša vprašanja, dobimo odgovore. KURIR: O delu projektne skupine in vašem delu smo v Kurirju več ali manj (odvisno od informacij s katerimi smo razpolagali) pisali. Ali bi imeli k temu kaj dodati? MARINČ: »Delavci, s katerimi prihajamo v stik šele sedaj, ko vidijo vse predloge, ki so služile za organiziranje in vrednotenje del, priznavajo, da je bilo opravljeno ogromno delo. Poleg tega, je bilo potrebno zlasti za množico podatkov veliko ur, preden smo se skupaj z vodji dokopali do v tem momentu najboljše rešitve. O tem, da je to delo izredno zahtevno, obenem pa skrajno nehvaležno, verjetno ni dvoma.« KURIR: Gotovo je področje nagrajevanja eno najbolj občutljivih, saj danes radi trdimo, da zaposlene zanima le še višina OD. Ali menite, da smo sedaj to vprašanje razrešili tako kot smo načrtovali in pričakovali? MARINČ: »To področje je najbolj občutljivo, zlasti danes, ko nas pesti padec standarda. Povem lahko, da so v tej fazi (vrednotenje) vzpostavljeni odnosi zahtevnosti med deli in nalogami oziroma delokrogi. Dograditi pa moramo še sistem uspešnosti do te mere, da bi bili delavci plačani tudi po svojih učinkih, prizadevnosti itd.« KURIR: Povejte nam na kratko v bistvenih točkah, katere so razlike med starim in novim sistemom nagrajevanja? MARINČ: »No, tukaj moram jasno povedati, da gre predvsem za uvedbo sistema delitve osebnih dohodkov. Govorimo lahko le o razlikah med stanjem, ki smo ga uvedli leta 1986 in med sistemom, ki je realiziran na podlagi določil SAS, ki so bila sprejeta z referendumom. Predvsem gre za to, da so sedaj dela ovrednotena po merilih skladno s sprejeto metodologijo, dosedanje ocene pa so temeljile na rangiranju.« KURIR: Je ta pravičnejši? MARINČ: »Iz preje povedanega sledi, da je.« KURIR: Kritik na vaš račun je bilo precej. Kako jih komentirate? So bile opravičene? MARINČ: »Že ob prevzemu naloge sem se zavedal, da je to področje dela, kjer niti meni, niti sodelavcem za to delo ne bodo peli hvalnic, ne pripenjali medalj. Nikdar pa si nisem mislil, da bomo naleteli na neupravičene kritike. Avtorje teh kritik bomo v nadaljevanju povabili k sodelovanju. Moderna organizacijska znanost in izkušnje drugih OZD, ki so sicer manjše od IM V, tako po številu zaposlenih kot po obsegu poslovanja, nas nesporno učijo, da je potrebno za delo, ki smo se ga lotili; prvo postavitev celotne organizacije (makro, mezo in mikro) in sistema delitve osebnih dohodkov, najmanj tri leta trdega dela, od tega za fazo, ki jo končujemo z izdajo odločb, dve leti. Zato lahko ugotovimo, da smo dokončali pomembno nalogo pred potekom vseh realnih rokov. Nestrpne obravnave lahko označim vsaj za neprimerne. Vloženega je bilo veliko dela, turda in samoodpovedovanja strokovnih delavcev, članov komisij tozdov in odbora za organizacijo in nagrajevanje. To ne bi smeli zanemariti, zlasti pa ne zaradi različnih neutemeljenih kritik posameznikov in skupin. Upamo si tudi trditi, da bi bilo delo dokončano preje, če v različnih sredinah ne bi v nedogled »usklajevali«, če bi spoštovali že dogovorjeno itd. Bili so tudi poizkusi, da bi nekatere delokroge ocenili, drugače, da bi kar obšli metodo. Spoznati moramo, da je uravnilavka preživela, da moramo odpraviti miselnost o »posesti delovnega mesta«, če hočemo ustvariti rezultate, ki bodo zagotavljali primerno socialno varnost.« KURIR: V eni prejšnjih številk Kurirja smo zapisali, da krivde za zamike rokovnika ne gre iskati le pri vas, pač pa tudi drugje. Zanima nas kdo so tisti, ki so to delo najbolj ovirali in iz kakšnih nagibov, razlogov? MARINČ: »Za oblikovanje organizacijske strukture in opisov del je potreben nek nivo organizacijskega znanja in poznavanja dela. To velja tako za projektni team, kot za sodelujoče pri pripravi ustrezne dokumentacije. Torej, na kratko, učili smo drug drugega, vsak na svojem področju. Najtežje in najzamudnejše je bilo določanje števila izvrševalcev po posameznih delokrogih, ker iz tehnologije še ni bilo razvidno, koliko ljudi potrebujemo po posameznih delokrogih za proizvod. Glavna zavora pri tem in ostalih delih je bila ta, da ljudje s težavo sprejemamo vsako spremembo, ki bi kakorkoli spremenila naše odnose in delovne navade v manjši meri, da ne govorimo o večjih spremembah. Ljudje smo pač takšni in temu se tudi tokrat ni bilo moč skoraj nikjer izogniti. Tako bi bil spisek kar obsežen, vendar menim, da povsem nekoristen. Konec koncev pa so ti ljudje le dali svoj prispevek v naše skupno delo.« KURIR: Sicer pa, kdaj boste pripravili izčrpno poročilo, ki ga od vas zahtevajo DPO? MARINČ: »Poročilo, ki ga zahtevajo DPO bom pripravil takoj po zaključku dela, kar pa je težko predvideti, postaviti točen datum pa še teže.« KURIR: Za vrednotenje proizvodnih delokrogov vam je bila lahko v veliko pomoč predpisana tehnologija, kaj pa pri režiji? MARINC: »Za nenormirana dela so nam služili za podlago predvsem opisi del. Obenem smo zbirali dodatne informacije o delu. Predvsem tiste, ki so pomembne za ugotovitev zahtevnosti, iz opisa pa niso povsem razvidne.« KURIR: Pojavljajo se trditve, da je bilo še vedno precej subjektivnega vrednotenja, da so se ocenjevali posamezniki in ne delo, da opisi del in nalog niso bili v zadostni meri upoštevani, da so tudi sicer pomanjkljivi. Kako bi to komentirali? MARINČ: »Ko smo spremljali ocenjevanje komisij po tozdih, kaj takega nismo opazili. Če se je kje mogoče zgodilo kaj takega, pa to ni mogel biti splošen pojav, sicer pa bi temu morala slediti konkretna pripomba. Ne trdimo, da v opisih del in nalog ni potrebno še kaj popraviti, splošno gledano pa so bili pripravljeni v redu.« KURIR: Odločbe so rzadelje-ne. Delo na področju nagrajevanja pa upamo, da ni zaključeno. Kaj zdaj? MARINČ: »Nikakor ne. Moderna organizacija, kakršno želimo, z njo pa je neločljivo povezan sistem nagrajevanja, mora biti zlasti dinamična, v vsakem trenutku prilagodljiva razmeram gospodarjenja in stimulativna. Zato bomo morali z delom nujno nadaljevati, sistem nenehno dopolnjevati in ustrezno spreminjati, zlasti pa iskati ustrezne oblike napredovanja in ugotavljanja uspešnosti delavcev. Pred nami pa so tudi spremembe v samoupravni organiziranosti.« KURIR: Pa še to. Kakšen procent zaposlenih pričakujete, da se bo pritožil npr. na samo vrednotenje in kakšna bo procedura reševanja teh pritožb? MARINČ: »Glede na to, da so bili vodje del z ocenami seznanjeni že preje in so se z njimi v načelu strinjali, pritožb na samo vrednotenje ne bi smelo biti veliko. Ljudje pa se bodo verjetno pritožili bolj zaradi 'izkušenj, iz leta 1983 ali pa zaradi napačne razporeditve. Iz izkušenj pričakujemo, da se bo pritožilo okoli 20 % zaposlenih. Pritožbe naj bi naslovili na delavske svete temeljnih organizacij. Komisije za organizacijo in nagrajevanje v tozdih in DSSD bodo vse pritožbe temeljito obdelale. Predhodno bodo pridobile mnenje strokovnih služb in svojo ugotovitev posredovale odboru za organizacijo — nagrajevanje DO IMV. To bo preveril enotnost ocen po kriterijih zahtevnosti in svojo ugotovitev poslal delavskemu svetu TOZD ali DSSD v odločanje. Če bo delavec še vedno menil, da njegova ocena ni skladna z veljavno metodologijo, bo lahko vložil zahtevek za varstvo pravic na sodišču združenega dela. Menim pa, da bomo večino primerov razrešili doma, torej v DO IMV.« Zahvaljujemo se vam za pogovor! J. S. Kredit je in ni Gotovo se še spominjate Informatorja, ki vas je vabil po ugodnih nakupih v novoteksovo prodajalno Julija. O tem koliko so to ugodni nakupi tokrat ne bi izgubljali besed, izkušenj imate gotovo že sami dovolj... Spregovorili pa bi o odnosu kupec - prodajalec. V Juliji je nekaj prav prijetnih trgovk, ki vedo in znajo kako s kupcem, nekaj pa je očitno drugačnih to so nekateri naši delavci občutili na svoji koži. V Informatorju nismo objavili najnižjega zneska, ker omejitve tudi ni bilo! Vendar pa so nekateri, ki so kupovali blago za katerega so odšteli nižjo vsoto kot 100.000 dinarjev imeli težave s trgovkami, ki so trdile, da to pač ne gre, da za takšne zneske ni štirih obrokov! Zoprno, ni kaj. Očitno nekatere trgovke ne morejo dojeti, da nekomu morda že nakup enih hlač pomeni zahtevno investicijo, ki še kako obremenjuje družinski proračun. Neoziraje se na to, pa gotovo nima pravice kupca siliti v nekaj... Šimis — 1. poletne športne igre motorne industrije Slovenije: Več kot športne igre Koper, 8. 10. 1988 Čas v katerem živimo ni naklonjen raznim srečanjem, kot so športna, kulturna ipd... Ob organiziranju le-teh vedno in vse bolj razmišljamo o stroških. ki nastajajo s tem v zvezi. Niso eksistenčno pomembni, brez njih se da živeti, denar pa usmerjamo v pomembnejše aktivnosti. Za tekoče poslovanje, reševanje raznih težav... Pa vendar, ne gre morda razmišljati o teh srečanjih tudi drugače, kot le z očmi ekonomista... Iz dneva v dan lahko spoznavamo, da postajamo lokalisti, zaprti vase in takšna druženja (čeprav LE ŠPORTNA!) nam ponujajo možnost, da se ozremo izven svojega plota, da spoznamo kolege s katerimi nas druži kovina! V koprskem TOMOSU so zmogli zbrati pogum in moči (tudi materialna sredstva), da so organizirali srečanje motorne industrije, ki so se ga udeležili delavci: AVTO-MONTAŽE (Ljubljana), CIMOSA in TOMOSA (Koper), ITASA (Kočevje), VOZIL (Nova Gorica) in IMV-ja, žal ni bilo udeležencev TAM-a iz Maribora, kjer je bilo tisto soboto organizirano zvezno tekmovanje kovinarjev. Iz Novega mesta sta odpeljala, kljub pravemu neurju in mrazu ter zgodnji jutranji uri, dva avtobusa. Eden pravzaprav iz Brežic od koder so odšli v Koper naši aduti, kar se je tudi potrdilo, strelci! Razpoloženje je bilo, kljub bliskom in strelam ter neusmiljenemu nalivu, že pred odhodom enkratno. Čakali smo nekaj zaspancev, ki so se očitno ustrašili dežja in predstavnike poslovodne strukture, a ker jih ni bilo, odšli. V Kopru sicer ni deževalo, a nas je burja dodobra prepihala, nikakor pa ji ni uspelo odpihniti razpoloženja. Po zboru ekip in pozdravu gostiteljev na koprskem stadionu so se tekmovalci razkropili na tekmovališča. Ta so bila raztresena po vsem mestu, kegljače pa so odpeljali v Ankaran, kjer so se pomerili kdo bo boljši. Nogometaši in rokometaši so bili gotovo najbolj veseli sonca, ki se je prikazalo izza razpihanih oblakov, saj so bile tekme na prostem v rekreacijskem centru BONIFIKA. Najbolj lačni in žejni so bili košarkarji, saj ni bilo v bližnji OŠ A. Ukmarja nobenega lokala, kjer bi si potešili željo. Pa tudi navijačev jim je manjkalo. Nad slednjim se niso mogli pritoževati odbojkarji, ki jim tudi prisotnost navija- čev ni pomagala, da bi premagali ekipo Cimosa. Na vseh tekmovališčih je vladal tekmovalni duh in vsi so merjenje moči vzeli zares... Imvejci so ob premorih modrovali, da bi bili lahko še veliko boljši, če bi sc redno udeleževali rekreacije, saj se je vsem tem poznalo, da niso uigrani. Nasprotno so dokazali Breži-čani, ki so prinesli v hišo zlato medaljo v streljanju. Vrhunec tekmovanja je pomenil kros, kjer smo bili seveda najboljši kot tudi v pikadu, ki je razvnel navijaške strasti. Te so prišle povsem do izraza ob vlečenju vrvi, kjer so fantje preizkusili svoje mišice in pristali na tretjem mestu. Po zaključku tekmovanja smo sestradani čakali na večerjo in razglasitev razultatov. V tomo-sovi jedilnici so se nam pridružili tudi nekaj časa pogrešani kegljači, ki so izkoristili obisk na obali za jesensko kopanje v morju... Mitja in Lado sta nas vse hotela prepričati, da je kopanje v tem letnem času res pravi užitek... Pa zato ni bilo več časa. Nestrpni smo čakali razglasitev zmagovalcev: mali nogomet (IMV — 3.), odbojka moški (IMV 3.), odbojka ženske (IMV 3.), košarka (IMV 3.), rokomet (IMV 3.), namizni tenis, šah (IMV 2.), kegljanje — moški (IMV 3.), kegljanje - ženske (IMV 2.), streljanje moški (IMV 2.), streljanje ženske (IMV L), odbojka — moški (IMV 3.), odbojka ženske (IMV 3.), kros (IMV L), pikado (IMV 1.) in vlečenje vrvi (IMV 3.). V skupni uvrstitvi so ženske predstavnice zasedle prvo, moški pa drugo mesto. Ob sleherni naši medalji se je razlegalo »IMV je najboljši«, ko pa smo zaslišali, da smo v končni razvrstitvi prvi, je bilo veselje nepopisno. Sledilo je čestitanje, objemanje vsevprek in sploh ni bilo pomembno iz katere DO si. Ura pa nas je neusmiljeno preganjala in morali smo se posloviti seveda z obljubo, da se bomo naslednje leto še posebej izkazali kot organizatorji srečanja, ki se je izkazalo kot primerno in potrebno. J. Š. Na kratko iz iger... — »Neverjetno! Kako seje Koper spremenil,« je izjavil rojen Koprčan S. Gradišar, potem ko smo z avtobusom prevozili že tretji krog po mestu, iskajoč zborno mesto... — V nogometu smo dokazali, da so streli v prazno, naša specialnost... — Pri odbojki je blestel Keco, ki je bil večino tekem pretirano miren, ko pa se je razživel, se je takoj sprl s sodnikom... — IMV ima še enega zmagovalca, ki sicer ni dobil medalje. V hoji na 2 km je zmagal Stevo iz centralno planskega oddelka. Kil je namreč edini, ki je hodil — ostali so tekli... — Čeprav so naše keg-Ijavke podrle največ kegljev, bi za zmago očitno morale podreti še pristranske sodnike... — Naši glavni aduti pri šahu so na tekmo zaspali, žal... — Strelka iz kočevskega ITASA je dosegla tako dober rezultat, da se organizatorji niso mogli odločiti ali naj jo štejejo v moško ali žensko konkurenco... Zato naša Ivanka še sedaj ne ve prav ali je tretja ali četrta... — Najbolj napeto je bilo pri vlečenju vrvi. Po absolutni nadvladi TOMOSA je Drago iz TA komentiral: »Ti bi odvlekli nas vse z avtobusom vred...« — Vse ekipe IMV razen strelcev so bile v trenerkah... Dokazalo se je da oprema ni vse... KURIR ŠPORT IN REKREACIJA Prvenstvo IM V v kegljanju in streljanju V sredo 21. 9. 1988 smo pomerili svoje moči delavci vseh tozdov in DSSD v kegljanju in streljanju. Tako v streljanju kot v kegljanju smo zbrali tudi žensko ekipo. Rezultati streljanja: Ženske: 1. Karmen Kranjc 149 2. Stajka Kotur 123 3. Ivanka Bogolin 94 4. Alenka Gramc 70 Vse iz TAP Brežice Rezultati v kegljanju: Ženske: 1. Ljubica Priveršek 193 2. Darja Lopatič 172 3. Alenka Gramc 167 4. Mirjana Ljubič Vse iz TAP Brežice 147 Moški: L Suad Muslimovič 385 TP 2. Vlado Drenovec 375 Com 3. Janez Logar 369 TA 4. Ciril Lešnjak 368 5. Gojko Mišura 359 6. Stane Grdovič 357 7. Mitja Turk 355 8. Zmago Petaros 351 9. Vinko Parancin 344 10. Peter Šime 341 11. Ivan Lapič 339 12. Igor Zoran 338 13. Ivica Medved 338 14. Stevo Miljevič 337 15. Branko Jakovin 333 16. Vojko Božič 321 17. Branko Vukobrat 318 18. Branko Strahinič 317 19. Ivan Maurano 315 20. Alojz Kebelj 310 21. Drago Cigoja 302 23. Stevo Petrovič 296 23. Janez Hotko 283 24. Janez Kanje 254 25. Enes Grgič 298 Moški: 1. Tone Ancelj 177 DSSD 2. Slavko Gradišar 162 TA 3. Marjeta Vehar 160 DSSD 4. Janez Kranjc 157 Brežice 5. Janez Franko 154 Brežice 6. Ernest Sečen 149 Brežice 7. Roman Avguštin 143 TA 8. Boris Spiletič 143 TP 9. Jože Turk 140 DSSD 10. Drago Bon 139 RI 11. Ivan Kecojevič 138 DSSD 12. Brane Gazvoda 137 TA 13. Zmago Petaros 136 TA 14. Mitja Turk 133 TP 15. Ervin Liberšar 130 TA 16. Vlado Drenovec 118 Comm 17. Igor Medved 117 TA 18. Ciril Lešnjak 103 Comm 19. Janez Zupančič 76 TA Družbeni standard — Ob burnem proslavljanju zmage je bilo vsem tekmovalcem žal, da ni nihče iz poslovodne strukture našel čas, da bi bil z njimi, upamo da na zimskih igrah ne bodo manjkali, saj smučajo radi... — Sindikalist Mirko je vneto spremljal vsa tekmovanja. Z »biznis kufrom« v rokah. Vsi smo upali, da bo iz njega potegnil naročilnico, a smo ostali do večerje lačni... — »Prmeduš, da bom hodila na treninge, če bomo prve!« je izjavila pred pričami Stojka. Obljuba dela dolg... Streljanje Z jesenskim delom so strelci z malokalibrskim orožjem zaključili svoje letošnje tekmovanje v okviru delavskih športnih iger občine Brežice. V drugem delu je bila udeležba številčnejša kot spomladi pa tudi rezultati so bili boljši. Po pričakovanju se je boj za zmago odvijal med strelci naše tovarne prikolic in delavci in delavkami Tehničnega remontnega zavoda iz Bregane, ki zadnjih nekaj let v tej disciplini niso sodelovali. Slednji so bili nekoliko boljši in zasluženo slavili pred našo prvo ekipo. Med posamezniki pa velja pohvaliti Zidarič Roberta in Karmen Kranjc, ki sta vsak v svoji kategoriji premočno zmagala. Dekleta so se izkazala Končni vrstni red ekip: Moški: 1. TRZ 475, 2. IMV I 466, 3. Slovin 425, 4. SCT 411, 5. TRIMO 393 itd. Ženske: 1. TRZ 293, 2. Slovin 197, 3. IMV 175, 4. Posavje 60. Moški posamezno: 1. Zidarič (IMV) 171, 2. Štimac (TRZ) 165, 3. Agič (TRZ) 158, 4. Sečen (IMV) 154, 5. Sladič (TRZ) 152., Ženske posamezno: 1. Kranjc (IMV) 142, 2. Bašič (TRZ) 101, 3. Sokolović (TRZ) 100, 4. Rudar (Slovin) 99, 5. Tomšič (TRZ) 92. Za IMV so nastopili: Zidarič Robert, Fuke Alojz, Sečen Ernest, Vesič Vašo, Gerjevič Franc, Jerič Branko, Turk Vlado, Grmovšek Jože, Omerzo Ivan, Kranjc Karmen in Bogolin Ivanka. I HUrif E Sečen NAGRADNA KRIŽANKA v: ±: X x-x-:' ::::: :ox:x :xo:-x:- VODORAVNO: I. ZNAMENITOST PULE 6. POPULARNA REVIJA 8. VRV Z ZANKO 9. AV. OZNAKA KRAPINE 10. REČNI OTOK II. JUG. AEROTRANSPORT 12. AV. OZNAKA KIKINDE 13. SLOV. ALPINIST (SILVO) 14. KRAJ OB SLOV. OBALI 16. STARORIMSKI POZDRAV 17. GOSTINSKI DELAVEC 21. DRAG KAMEN 22. KEMIJSKI ZNAK ZA LANTAN 23. TIBETANSKO GOVEDO 24. VINSKA BOLEZEN 25. 100 M2 26. PRIPRAVA ZA LOVLJENJE ŽIVALI 27. GUM. PRIPOMOČEK ZA BRISANJE 29. BANDA NAVPIČNO: 1. DEČEK S ČUDEŽNO SVETILKO 2. ROD, PLEME 3. EDVARD 4. KEMIJSKI ZNAK ZA NIKELJ 5. GLAVNO MESTO TURČIJE 6. VELIKA LUŽA 7. MOŠKO IME 11. PODOLGOVATA JAMA 13. KARTA PRI TAROKU 15. DRŽAVA NA BLIŽNJEM VZHODU 17. NEKDANJI SODNI PISAR 18. NAPRAVA 19. DRŽAVA V ZDA 20. LATA, PREKLA 24. REČNA RIBA 26. OTROŠKI ČASOPIS 28. SOLMINIZACIJSKI ZLOG Rešitve pošljite do 20. oktobra 1988 v uredništvo Kurirja! Kaj je to? Na fotografiji je vendar cirkuški šotor, v katerem je zadnje čase glavna atrakcija Ludvik XXI. s svojo projektno skupino za nagrajevanje. 8- Aha, to je pa očitno naš najnovejši pristop k reševanju stanovanjskih problemov. E. V tem šotoru so shranjeni stroji in orodja za proizvodnjo za IMV II. Milena Simončič tozd TOKG Šmarjeta Morda se pripravlja novo letovišče za delavce IMV, saj za kaj več tako denarja nimamo. Tone Da ni to prostor namenjen za štrajke in mitinge!? Sindikalist V šotoru, ki je že nekaj let postavljen ob tovarni se nahaja nekaj kar je identično novemu točkovanju IMV-a imenuje se pa »RUSVAJ« Ana Ni cirkus s programom. Pač pa cirkus brez programa! Pika Po dolgotrajnem in temeljitem preverjanju smo ugotovili, da je prostor namenjen odgovornim, premišljevanju o njihovih propadlih projektih. V šotoru so novi prostori dislociranega obrata sodišča združenega dela v Novem mestu, ki bo pričel obratovati neprekinjeno po izdaji novih odločb. Zelo primerni prostori za gostovanje IMV-ejskega cirkusa v ožji in širši domovini. Konstrukcija gospodarskih vozil PRESS Nimam pojma, kot večina zaposlenih ne. Morda bodo vsaj tokrat odgovorili tisti, ki so kupovali... Šverc-kommerc Na kratko • Po mnogih kritikah in zahtevah po poročilu o opravljenem delu, stroških ter učinkih le-tega, seje ljubljanski ZOP spet pojavil v IMV. Ljudje se sprašujejo, če na popravnem izpitu... • Po mnenju podpredsednika PO za komercializacijo vozil je baje vloga novinarja v OZD enaka vlogi fotografa. V uredništvu upamo, da nam bo iz ene svojih službenih poti po tujini prinesel v ta namen (vsaj kvaliteten fotoaparat... • Ure, ki nam (kdo ve zakaj in pod nikogršnjo kontrolo) merijo prisotnost na delu, še niso ujele zimskega časa in vztrajno zaostajajo. Je morda v tem kaj simbolike... • Ko takole hodiš in gledaš po IMV-ju spoznaš, da bi bil že zadnji čas, da bi nekateri v kratkem potegnili »ta kratko«... • Zanimivo bi bilo vedeti koliko naših delavcev ima prijavljenih popoldansko obrt, da o »fušarjih« sploh ne govorimo. Vzrokov, zakaj nam gotovo ni potrebno ugotavljati. Količina le-teh pa bi nam povedala vsaj to — koliko iznajdljivih je med nami... • Iz zaupnih virov smo izvedeli, da je med zaposlenimi precej takšnih, ki bi želeli postati graščaki... Če ne drugače, vsaj kot »oskrbniki« Grmskega gradu... • Zlobneži trdijo, da bi bilo za ZK v naši DO najbolje, če bi odšla v ilegalo. Morda bi bila tako aktivnejša... • Sicer pa se tudi mladinci pri nas ne morejo pohvaliti s pretirano aktivnostjo. Očitno jim kopice vsakodnevnih eksistenčnih problemov ne dajo svobodneje dihati... • Edini, ki se ne da je sindikat! Ta vztrajno in vestno organizira »UGODNE« (?) prodaje, razno raznih artiklov... IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja štirinajstdnevno v 7000 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Vojko Grobovšek. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Jovo Bogovac, Aleš Fink, Danica Ivanušič, Barbara Krajnc, Vida Mamilovič — predsednica, Bojan Mikec, Jože Muhič, Boris Padovan, Ernest Sečen, Bojan Tomšič, Janez Zupančič. Izdajateljski svet: Vida Rifelj, Vinko Škof, Spasenka Lazarov, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec, Franci Novosel. Urednik rubrike: Spasenka Lazarov. Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 20. Grafična priprava in tisk: TISKARNA NOVO MESTO.