Stav. 344 nak dan, udi ob nedeljah to ptaznfcft, — rm*Uka Asdkcga štev. 20i L naddropje — DopWiwJ aa pošiljajo ure* alštva. — Nehrjkiiana planu ae ne sprejemaj fokepM se ae vraCajo. — fzd.^1) tn odgotond urednik Štela« Godina. - U**A komeU Hsta CdinoW — Tlak tiskarne Edino*. — KaroMaa na teta L 18*— fa celo teto L — TtJcfo« medelINa in ec L 8«—, pol ve štev. 11-57. V v Mrtck 18. Letnik XtVI EDINOST Strfflke v Trsta In okotlri po 10 atotink. — Oglasi m računtjo v ttrokoatl ene kolone <72 mm). — Oglasi trgovcev to obrtnikov mm po 30 stat} —minil f. zahvale, poslanice In vabila po 40 stat, oglasi denarnih zavodov mm po eo stat MaU oglasi po 10 skal beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase ■prejema Inserstal oddelek Edinosti Naročnina in reklamacije se pobijajo Izključno spravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška Aa. 20. Iz Jusoslavlle. Oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov. BELGRAD, 15. Na predsedništvu ministrskega sveta se je osnoval oddelek za izvriitev mednarodnih dogovorov, čegar naloga bo skrbeti, da se izvrše vse obveznosti in udejstvijo vse pravice, ki izvirajo iz mednarodnih pogodb in da služi kot posvetovalni organ zunanjega ministrstva za vsa pravna vprašanja mednarodnega značaja. Oddelek im Štiri sekcije: 1. ,politična sekcija, v katere delokrog spada Zveza narodov, določitev meja, državljanstvo, varstvo manjšin, omejitev oboroževanja v sovražnih deželah, zrakoplovstvo, vprašanje o kopni in pomorski vojni moči itd.; 2. sekcija je za povrnitev škode; 3. gospodarsko - finančna sekcija in 4. finančna sekcija. BELGRAD, 15. Listi poročajo iz Pariza: Pogajanja našega ministrstva z Loucherjem se ugodno razvijajo. Ministra Draškovič in Sto-ganovič sta konferirala s francoskim ministrom ločeno od mirovne konference. Kakor doznavamo, sta naša ministra zastopala mnenje, da (bi se moralo obravnavati vprašanje predujma kot 6'sio juridr-čno finančno vprašanje, ki naj bi -bilo popolnoma neodvisno od vpraSanja nabav, ki jih namerava francoska izvesta v naši državi. Iz ameriških krogov doznavamo, da je tudi skupina ameriških bankirjev ponudila naši državi posojilo v znesku 500 milijonov dolarjev za nabave v Ameriki. Ponudba je v principu sprejeta. Gre za to, da se ta svota ne uporabi samo za nakup blaga v Ameriki, nego da se •del izplača tudi v gotovem denarju. Nikita pride v Čmogoro? BELGRAD, 15. Kakor se poroča iz Bara, so Italijani tamkaj izkrcali še en bataljon pehote. Pristaši bivšega kralja Nikite upajo, da bo Nikita v kratkem osebno dospel v Bar. Ljudstvo je pa proti bivšemu kralju radi njegovih spletkarjenj zelo ogorčeno, tako da more vsak trenutek priti do oboroženih spopadov. Priprave za volitve. BELGRAD, 15. Vlada je bosenski industrijski tvrd ki Doberli poverila nalogo, da izdela 50.000 škatelj za glasovanje, ki bodo služile pri prihodnjih volitvah. Vprašanje sladkorja. BELGRAD, 15. V ministrstvu za kmetijstvo je bilo včeraj posvetovanje delegatov vseh tvornic sladkorja v naši državi. Razpravljalo se je o načinu dela v dotičnih tvornreah. Obstojata dva načrta:l. da se ustanovi odbor zastopnikov vseh tvornic, ki naj razdeljuje sladkorno peso tvornicam z oziram na njihovo produkcijsko sposobnost, in 2. da se dobava sladkorne pese za .posamezne tvornice rajo-mira.__ Bolgarska se pripravlja? BELGRAD, 15. Iz Soluna poročajo: V dobro poučenih krogih trdijo kot gotovost, da dela Bolgarija tajne vojne priprave. Ojačila je znatno garnizijo ob mejah »napram Romuniji in Grški. Sodijo, da aliirane vojne misije ne pazijo dovolj na bolgarske vojne priprave. PODLISTEK Za staro pravdo. (63) Avgu*t Šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja. *Egre^e domine! Vse je dobro. Vafi smo! Jutri nam ban ,položi račun.« Ambrož se .je zahvalil, a Blaž se je .povrnil k svoji četi, rekši, da se njegovi ljudje še od-p oči jejo v bližnjem selu poprej, nego pojdejo preko Save. Dospe v ši v Zagreb, je šel podban takoj proti hiši gospoda Konjskega do K amen enih vrat. Vsto,pivši v dvorano, je našel za mizo celo •družbo: predvsem domačico Anko, gospo Uriš u lo in trojico njenih zetov. Vsi so se dvigmli hkratu, da pozdravijo pod bana. »Hvaljen Jezus!« je rekel Ambrož, »kakor vidim, brusite jezike za jutri! Pa tudi ženske, (kt nimajo glasu v saboru! Kaj je novega? Ste Ji prešteli naše glasove?« /"Saj gospoda 2e dva dni ne delajo nič dru-, rešeno? BOLONJA, 17. »Resto del Carlino« porote iz Benetek: »Neki romunska list, ki je danes prišel sem, prinaša poročilo vrhovnega štaba romunskih zasedbenih Čet v Banatu, iz katerega je razvidno, da je banatsko vprašanje baje že rešeno. »Banatsko ozemlje, ki je zasedeno po romunskih četah — pravi poro&lo — je nepreklicljivo priklonjeno veliki Romunski Te dni pričakujejo naši sonarodmjaki v Banatu, zvesti našemu kralju, ukaza« da se javijo v prvo banatsko armado.« Iz ČeškoslavaSke. Upravna razdelitev ČehoslovrJke republike. PRAGA, 16. Glasom poročil v čeških listih bo Čehoslovaška republika v upravnem oziru razdeljena v okrožja in okraje. V okrar/nih uradih se združijo dosedanji okrajni, oziroma cestni odbori in politična okrajna uprava. Na čelu okrajnega urada stoji (glavar, ki ga imenuje vlada. Ljudstvo bo sodelovalo .pri upravi potom okrajnih odborov in senatov; v obe korporaciji imenuje -vlada četrtino članov. Cela država se razdeli v gotovo število okrožij; dosedanje deželne uprave se odpravijo. Okrožna uprava združuje v sebi avtonomne posle okrajnih odborov in politične posle naenestaištva. Na čelu okrožja stoji župan, ki ga imenuje vlada; ob strani mu stoji okrožni zbor. Vsaltih 25.000 prebivalcev voli v ta zbor po enega člana; četrtino članov imenuje vlada. Ti zbori morejo sklepati zakone samo v okviru državnih zakonov. Niti okrožni zibor niti okrajni odbor nimata pravice nastavljati uradnikov, ki jih imenujeta okrajni glavar ali župan. Ta dva kakor tudi vlada imajo pravico nadzorstva nad okrajnim odborom in okrožnim zborom ter morejo njune sklepe razveljaviti. Okrožni zbor more sicer županu izreči nezaupnico, toda to ni razlog za njegovo odstranitev, kar more storiti samo vlada. — Potemtakem pripravljajo tudi češka demokrati in socijalisti tako ustavo, ki bo prinesla ljudstvu samo navidezno samoupravo. Če bo le držalo! Slovaško vprašanje. PRAGA, 16. V Ameriki živeči Slovaki, s katerimi je bH imel Masaryk prve dogovore glede priključitve Slovaške k češki, so poslali praški vladi spomenico, v kateri se sklicujejo na pogodbo z dne 20. maja 1916, sklenjeno med njimi in Masarykam v Pittsburgu, temeljem katere zahtevajo za Slovaško avtonomijo. Pater Hlinika je še vedno v ječi; priobčil je v »Čediu« pismo, v katerem upravičuje svoje politično prizadevanje. »Prager Ta^blatt« pravi, da bi utegnilo postati za praško politiko jako usodno, aJt<> bi vlada to pismo prezrla. — Izvršilni odbor slovaške ljudske stranke je najenergičneje zahteval, naj se v stvari p. Hlinke čim preje odredi razprava in Hl;nka dotlej izpusti iz preiskovalnega zapora. na črti Bi>e4i-Kokxkc-Neooč-taia-Olšank. Severno od Markovega je naš oklopni vlak razpršil sovražne oddelke. V smeri proti Jitomaru so naše čete toprazni-Ie Berdicev. Ostanki tolp, ki so bile obkoljene v JekateriaiosJavu. so se vdali prostovoljcem .Ujeli smo tri tisoč vojakov in ezaplenlli dva oklopna vlaka. Mirovna konferenca« Seja vrhovnega sveta. PARIZ, 17. (S.) Vrhovni svet -se je sestaJ danes v ministrstvu za zimanje zadeve. Predsedoval je namesto Clemenceauja Jules Cambon. Poslanik gega,« je rekla Anka Konjska; »ej, da bi bila jaz moški!« »Kako stojimo?« je vprašal Ambrož, sedši na visoko stolico. »Dobro, oče!« je pripomnil S tepko živahno: »Turopoljce je pridobil gospod Vumovič, oni imajo veČino glasov.« »Spectabilis domine,« je pripomnil Konjski; »čeprav se nadejam, da bo večina naša, prosim vas, da ne greste jutri v sabor; eni bomo govoriH za vas.« Družba se je preplašila, a podban je skočfl v vis in vprašal začudeno: »Zakaj?« »Govorilo se bo o vas,« je odvrnil Konjski plaho, »prosim vas, da ne greste.« »Ali si znorel svak,« je vzkliknil Stepko razjarjen in udaril a pestjo ob mizo, »nam ni rekel nič o tem. Lopovom je treba sneti krinko z obraza.« »Zakaj pa more ban v sabor? Mari ni začetnik sile?« se je zaletela Uršula živo v besedo. »Ban je glava sabora,« je odgovoril Konjski mirno, »mi vas bomo branili, sporočili amo vam vse, domine Ambrosil Ali, rotim vas, mm sdk« v sabor.« Zedktiemh držav ae Je uMiM aeje kot zastopnik ameriškega vućbUlitmn Prisotna sta bHa tudi Leactieur in Leygbe* tniKlwr je podal obširno poročilo o pogovora • Irji «Jai Renner-jem o finančnem programa v s vrbo izboljšanja razmer v Avstriji. V tem mogianm je predvidena ameriška pomoč; pričata*« m tozadevni odgovor Zedmjenih držav. Lencbeur je nato poročal o faJdn svojih dogovorov z nemškimi izvedenci dede izročitve plavajočega materijala kot odškodnino za potopljeno brodovje v SkapaAom Leyghes *e bi povabljen, da izreče svoje mnenje o tem vprašanja. Zatrjuje se, da nameravajo nemški delegati predložiti omejitev Števila zahtevanih dokov In izročitev enot, ki se sedal izdelujejo Zavezniški mornariški izvedenci so imeH davi zopet sejo pot predsedstvom admirala Grasslja. Podatki nemških delegatov so se primerjali danes z zavezniškimi. Danes se bo vršila seja nemških m zavezniških izvedencev. Prehrana Avitit)su PARIZ, 16. (S) Po izjavafc avstrijske dele-»Tempsu« je vrhovni svet ukrenil naslednje ukrepe v svrho prehrane Avstrije: 1. izročitev 30.000 ton žita; 2. posojilo, obljubljeno Jugoslovenom, se dovoli pod pogojem, da sklenejo pogodbo za skorajšnjo izročitev živil Avstriji; 3. odprejo se nekatera avstrijska podjetja, da se omogoči Avstrip preskrbitev kredita z lastnimi sredstvi; 4. odobritev pogodbe, s katero se da kot zalog tobačni monopol; 5. točna in hitra proučitev vprašanja podaljšanja roka za plačanje živil; tozadevni sklep se bo moral skleniti tekom 10 dni. »Temps« pripominja, da bo na ta način zagotovljena prehrana Avstrije do 30. aprila. Po 30. aprila si bo morala Avstrija preskrbeti kredit, Id se sedaj ceni aa 80 milijonov frankov. Zavezaiško phae Remeti«. PAiRlZ, 17. (S.) Čeravno je imelo Rennerjevo potovanje v Pariz samo informativen značaj, so vendar zavezne m pridružene države porabile to priložnost, da mu pojasne svoje »tališče tudi napram gibanja na Predarlskem is napram vsaki manifestaciji, ki bi mogla ogrožati avstrijsko teritorijalno celokupnost. V ta namen je bilo izročeno •kancelari« Rennerju naslednje pismo: »Gospod kancelar! Nekatera gibanja, ki ogrožajo z več strani enotnost in teritorijalno celokupnost avstrijske republike, so obrnila nase pozornost zavornih in pridruženih držav. Koraki pre-darlskega deželnega zbora pri dunajski vladi v svrho priznanja pravice do samoodločbe se strinjajo z .gibanji. W gredo za tem, da pritegnejo gospodarski k sosednim državam sokiograjski o-kraj in Tiroteko, in z gibanji v bivših zapadno-ogrskih županijah, Id gredo za dosego ljudskega psovanja, ki nI predvideno v pogodbi, katero iTrisoa to ozemlje Avstriji. Zavezne ta pridružene države smatrajo* da bi mogla imeti zmaga tega decentralfetlčuega gibanja na kakršmsibodi točki za posledico popolno ločitev od centralne Avstrije. Zato žele točno pojasniti svoje stališče: zavezniki hočejo na vsak način uveljaviti vse teritorialne in druge klavzule saintgermahiske po-gofbe in zahtevati točno izvršitev teh toček. V tem namena le vrhovni svet odobril naslednji skfep, katerega hnam čast Vam sporočiti: »Zavezne in pridružene država žele zajamčiti obstoj Avstrije v določenih mejah. Odtoeeue so poskrbeti za izvršitev saiotgenaainske pogodbe in iz-javtiajo, da se bodo oprto vsakemu poizkusu kršenja cdokupnosti avstrijskega ozemBa, ki bi mogel v nasprotstvu « ČL 88 omenjene .pogodbe i-meti za posledico posredno ali neposredno krSe-nie avstrijske potkične in gospodarske neodvisnosti. Izvolite prejeti, g. kancelar, zagotovitev mojega visokega spoštovanja. Podpisan: Oemen-ceau.« PARIZ, 16. {$) Konferenca, ki proučuje vprašanje odškodnine zaradi potopitve bro-dovja v Skapafiowu, je trajala do 19. Baron Berner se ni udeležil seje. Zavezniški in nemški izvedenci se bodo sestati zopet jutri s člani komisije za odilrodmao. Sestavljalna komisija je danes razpravljala s pravnega »tališča o nekaterih odstavietb nemškega odgo- vora. Reško - PARIZ, 16. (S) »Temps« pravi, da ni točna vest, ki pravi, da sta Uoyd George in Clemen-ceau diktirala italijanski vladi tekom in po londonskih pogajanjih rešitev reškega vprašanja. Izjava, ki je bila podana italijanski vladi v imenu Zedmjenih držav, Francije in Anglije, se omejuje na pojasnitev stanja tega vprašanja in poziva italijansko vlado* da je vnovič prouči. LONDON, 17. (S) Kakor poroča Reuterjeva agencija, se v angleških uradnih krojih ne po- »Podban je pogledal Konjskega ostro, a na to je mahnil z roko: »Pojdite ven za trenutek, samo Konjski naj ostane,« je nadaljeval Ambrož, »vi ste kaj doznali. Govorite.« »Hočem,« je odvrnil domačin. »Škof Gjuro Draškovič vam sporoča, oaj as greste v sabor. Doznal da je važne razloge za to. Moglo bi biti viharja.p spopadov. Domovina ye v nevarnosti: sedaj je trdba sloge in priprave za vojno. Zato vas škof prosi. Ni al fcotol povedati, nič nadaljnja, ali slutim, da je Talki pridofafl kralja proti vam. Za božjo oe hodita!« Za hip se je podban zamisli, a naeto je vprašal: »A kje je tkof?« »Odšel je. na Trafcoičaa, ds se. odtegne taborskemu viharju.« »PokHčrte gospe in gospode, aa» pridejo!« je rekel podban. Konjski je stori tako. »Gospoda in bratje,« je rakd podban vato-pivšim, »jaz ae pridem jutri v sabor.« »Za rane božje!« je vzkliknila Uršula, pograbi vii starca za reka, mačeta mm v pogubo. Nikar, ako poaasts Boga!« trjuje vest o pogajanjih o reškem vprašanju Na zadaj! konferenci so izročili zastopniki Anglije in Francije Sciašoji noto in pričakujejo sedaj odgovora italijanske vlade. »Journal de Debata« o podoamH konfederaciji. PARIZ, 17. (S) »Journal des De&ats« pravi v članku o diplomatskem položaju, da b« morala pariški in londonski kabinet olajšati delo Nittiju s tem, da zanikata vendar enkrat gotovo neupravičeno očitanje, da podpirata ustanovitev podonavske konfederacije. Italijani — pravi list — vidijo v tej konfederaciji vstajenje avstroegr^ke monarhije in se ji popolnoma upravičeno proti vi jo. Podonavska konfederacija je prikrito nemško delo in se na vsak način protivi francoskim in zavezniškim interesom. Naj torej na pristojnem mestu izjavijo, da so proti tej konfederaciji. Ko bo Italija v tej točki pomirjena, bo lažje sprejela rešitev jadranskega vprašanja, fcp Ji bo res daia potrebna jamstva, ne da bi se pri tem seveda oškodovali zakoniti interesi njenih sosedov na drugi obali. AMERIŠKA ZMAGA V LONDONU. MILAN, 17. O perečem vprašanju, ali Amerika še vedno vpliva na reševanje evropskih vprašanj v isti meri, kakor je vplivala doslej, ali pa je opustila evropsko politiko, piše današnji »Secolo« naslednje: »Iluzije tistih, Id so smatrali, da se je vpliv Zedinjenih držav na evropske zadeve zmanjšal, padajo neusmiljeno. Vsled kakšrvik vzro-ikov? Predaleč smo od Amen'ke in preslabo informirani, da bi mogli reči, ali so Amerikanci sploh kedaj nameravali odločiti se od konference, ali se pa mora Wilsonova izpre-je to zgodilo v takih okoliščinah, da je prisililo italijansko vlado, da se postavi napram zaveznikom na stališče v nasprotju z njihovimi upi. — (Zaplenjeno.) Nekateri lista nagtašajo to dejstvo io je nekoliko ostro komentirajo, toda ml smatramo vsaj za sedaj, da pripisujejo Clemeaceauju in Lloydu Georgeu dejanja, če ne namene, 'ki presegajo realnost ptoložafc. .(Zaplenjeno.) Medtem priobčuje nocoj »Temps« to bržkone uradno vest: »Po naših informacijah ni točna vest, da sta Llopd George in Clemenceau tekom londonskih pogajanj diktirala italijanski vladi rešitev reškega vprašanja. V resnici se omejuje izjava Italiji s strani Zedinjenih drŽav, Francije in Anglije na pojasnitev stanja tega vprašanja in na ,poziv itali-janstk« vladi, da še smrtno obsodbo. Tudi čustvovanje ljudstva, njegova zavest o svojih pravicah, o svojem človeškem in narodnem dostojanstvu, njegova volja za samosvoje življenje, posebno pa laavest o dolžnostih, ki jih itna država napram (Prebivalstvu — vse to je tudi zakon narave. Sklice vaje se na zakon narave, je oni zaupnik izrekel najstrašnejšo obsodbo nad bivšo Avstrijo, njenih državnikih in njenih vladarjih. Z neizprosno doslednostjo in tzločinsko trmoglavostjo so izvajali nasilja na najelementarncjših pravicah svojih narodov — na nanavi. Ta ne pozna cmokov, to je res — ponavljamo to. Ali, oni zaupnik cesarja Karla potrjuje resnico in vara sebe in druge, ko hoče uverjati, da je katastrofa, ki je prihrumeJa nad Avstrijo, prišla iznenada, nenaravno. O nel Kar je prišlo, se je pripravljalo že dolgo, postopno^ le da so bili oblastniki na Dunaju slepi in zakrknjeni. Hctarna so bili slepi in zakrknjeno gluhi za obupne klice od njih zatiranih narodov: ker so bili tako zaverovani v tisto svoje »božanstveno ve-ličje«, da so menili, da smejo in morejo vse proti narodom. TI so se res pokorili, ali, škripaje e zobmi in v svetem srdu, stiskaj« pesti. Ko pa le prišel i psihološki -trenutek, je njihov srd kzbruhnil z elementarno silo in je napravil— -kanec 1 Države ni b*k> več. To je resnična zgodovina vzrokov za razpad Avstrije. Vsa njena politika, vse njeno postopanje z narodi je bilo le nepretrgana vrsta boja proti naravi I A. -kar nima korena v naravi, se daje nekoliko časa vzdrževati -umetno fn s silo, aJi končno mora usehmtU umreti. Mogotci na Dunaju so izzivali In pripravljali veliki dogodek na Plavi: narava se jim je uprla In lih zrušila! To in tako naj bi govoril oni zaupnik — bivšemu cesarju Karlu! Oni zaupnik pa hoče razbremeniti cesarja Karla od vsake krivde z očitno pripoznanlm namenom, da bi mu odpi-ral poti tza — povratek! Zastonj — če nI narodom povsem vsehnid spomin na vse tfs* sto, kar so »doživeli in pretrpeli, če ne padejo duševno za stoletje nazaj, da bi hoteli zopet siliti v okove--1 Govori o dobrih namenih bivšega cesarja. Pripoveduje, da se je zavedal, da Je ta vojna »brez-•koristna«, torej zločinska spričo rek krvi, ki Jih je zahtevala, in neizmernega gora. ki je je prinesla nad človeštvo; trdi, da je Karel hotel državt povrniti mir, da ni on kriv, ako -mu prizadevanja niso uspela. Dobri -mož se očitno ne zaveda, da v resnici obremenia svojega gospoda in gospodarja z največjo krivdo. Postavlja nas pred veliko, usodno vprašanje: zakaj pa ni prenehal z volno, zakaj Je nadaljeval, čeprav Je vedel, da Je zločinska?! P., ne le zavest, da je ta vojna največji zločin oa človeštvu, ampak tudi izavest. da je tudi zločin na državi, ki jo fe »vladal«, bi ga bila morala skloniti k odločnemu Činu, kakršnega je bilo pričakovati po tistem »znacem manifestu«, ki se Izrecno sklicuje nanj oni zaupnik. Domače vesli. Generalni civilni komisar Mosconl v Gorici. neralni civilni komisar!jat nam poroča: »Eksco-lenca kom Mosconi je v spremstvu svojega posebnega tajnika vit. Bevfelie šel minulo nedeljo v Gorica V Sovodnjah ga je sprejel civilni komisar vit OottardL Id Je spremil generalnega komi--aarja do goriškega magistrata, kamor so bile povabljene vse meščanske oblasti, da počaste varja Ju&ske Benečije. RazgovarJal se Je na dolgo z županom kom. Bombigem in % drugimi uglednimi črnitel)a, od katerih je sprejel opravičene zahteve za pospešitev cospodarskesa življenja v pokrajini ter obttubM svode eanimanje pri centralnih organih, da v«M fpntaradfo.a iutro praporu k »v«« Vhr-fervu. (M luMrisar se spraie) itonMo sHwt<-ekih meS&aov z g. odvetnikom Podpornikom na čelu, kateri je rariožU novih podanikov- posebno glede lokalne \ ionoenije in naufo. Ctenoro komike Je zagotovil da bo nepristransko ta pravično ravnal ita enak ji a Čin z vsemi novimi podaniki. Iri so priklaptjeoi materi docnovkr, neglodc pa narodnost in veroKpovedanie, katerim« pripa-dado. Nato *e obiskal ekscelenco knezonatčškofa. kateri ga ie posetii pred nekoliko dnevi v Trsta. Z žuspaiKxn in civituim komisarjem je generalni civilni komisar ob stri mesto, da «e je osebno prepričal o težkih poškodbah, ki so trpela posoja med vojno. Ob 17 ie v spremstvu gorinavedenib oblasti šel k iočniškermi anostu, kjer je stopil v avtomobil, s katerim se bc povrnil v Trst.^ Zveza srednješolskih profesorjev v Julijski Be-nečiji >c sklicala dne 14. decembra 1919. kongres v Trst, na katerem se ie sklenite naslednja resolucija: 1. Z ozironi na to. da ni večina suptentov na (državnih srednjih Soiab dobila plače, ki jim «re, od 15. septembra do danes, se poziva kr. generalni crvita kcsnfcar, da ugotovi odgovornost tirada in uradnika, ki fe kriv, da se niso izplačale plače saptentom in dniftfen ačntni sti-uni v Gorici, Puii in Kopru. izraiajoč da «e itMi preiskav« lavi zveznemu pred sedmi* vu. 2. Upoštevajoč sedanje razmere, se zahteva, da se dovoli saplen-tom m provizoričnim učnim silam najmanj 600 lir na mesec skoei dvanajst mesecev in popolni ur-Bik, m sicer od začetka tekočega Solskena Jeta in neJrvarno doseženim pravicam. 3. Da ise zajamči feduo poslovanje Šote, se zahteva, da se za vsa mesta, ki jih kna.k> sedaj suplenti s popolno kvalifikacijo in popolnim urnikom, takoj razpiše notranji natečaj. 4. Vse oone sik up«wo, da bo vlada, v interesu šoie, i t otete resno upoštevati upravičene eahteve suplentov in da takoi dovoli, kar se -zahteva v 2. in 3. točki, in so odločeni, da porabijo « dnem 7. januarja 1920. neprijetno skrahio sredstvo, «da namreč zapustijo $o?<>. če v j ada ne reši tega vprašanja do 6. januarja. Srednješolski profesorji v JirlifcJfi Benečiji, ebraiii na kongresu v Trstu dne 14. decembra 1919., podajo svoje odobravanje in tepodbasdo istrskim učheHem in Hm *ele »popolnega uspeha. Družba sv. Cirila ia Metoda za Istro. Dokler ne bo izvoljen novi odbor, je začasno pravno zastopstvo družbe poverjeno gospodu rit. Mtkuletiću v Trstu, ul. 30. ktobra 13. Odbori družbenih podružnic se pozi vihajo, naj takoj dopošliejo na zgornji oask>v točno poročilo o stanju in delovangu poedi-ne podružnice. Javijo na:.- tudi vse, kar jim je znanega o šoiali, oziroma šolskih zgra*i!>ab družbenih £oi. Sploh se je obračati na zgornji naslov v vsem, kar se nanaša na Družbo »v. Orila in Metoda za Istro. Provizorna likvidacija dravinjskih doklad. Z dnem 8. t. m. ?e predsednik ministrskega sveta s (pridržkom na-daljnih ukrepov dovolil .provizorno likvidacijo drsgiuiskib doklatf v odmerka, določenega po doi-očbab b!vše vladavine, po 31. decembra t. 1. zo nedoločen rok v prid državnim nr»:jukom. učrtefem. žek^iskernu osobiu in vpo-kojenoesn bivše rorave v kolikor se Je omenjena doklada doslej taplačevala ali bi se fcla morata dovt^ki nti podlagi navedenih določeb. Prekop predela XV. na občinskem pokopališču pri Sv. An. V kratkem ae prekcplje predel XV. obcarskega pokopa-lišča. kjer ležijo ostanki 6d itd., ki se mdia::ajo na omei>jenem predel«, morašo predložiti irkazUo, s katerim se lahko tzkažeio, da so lastniki omenjenih pradmetov, k* jih i: hk-o vzamejo s ipokopaii-tča do 20. Jajuiarja 1920. ki urad ima triefonski številki 500 in 350. Po tt^avi stemrancev se »vmenjeni urad m7pn«ti. Prepoved nabijanja lepakov pu hišah in zklovih. Mestni mrsspstrat opoz=tr.a vsn razgtr sevalna pti-djetki. lastnike tiskaren in v-crh^e vse meščane, da je dovci^eno nobfianje lepakom- hi drugih <30\* samo na me^ih, ki to ca to izrečem doiočena. Občinski stražniki so dobili naMe da ^laznaniio vse kršiteie te ddočbe. proti k-aterim se bo kazensko postopalo. Istočasno se pozivajo vsi lastniki i« ttpravitelji posiopfj. da odstra-iiijo lepake, ki so raileaJjere na zidovih ir mestih, ki niso določeni v to svtIkv ki da z«T»deio v rrspretnem slučaju kazni, ki io dotoča zakon. Mestna zastavljabrica. Danes prodpokine se bo»do proda«h' raizni dragoceni predmeti, zastavljeni ■veječa Tnerca t. L ?ka ccastcvTie Ssrtke serije 144, popoldne pa »edra^oceni orodmeti iste serije, spreleti istega meseca. Slovensko gledališče. Danes. 1«. t. m., točno ob 26 se irpr-izori Vt^novićeva drama v štirih dejanjih »Ekvinokcit«. Otervno i^cso igra ga, S^ova nje-tiega sina g. Terčič. V večHh ulogah nastoprjo gg. SHa, Požar, Mikobč ter gdč. Kraljeva. Mezgečeva. Vo^^tova, Oradffš^rjeva »n drugi čfcmi ansan:b%. _ \Vtopnice k predstavi "»o v predprodaji pri gledališki blagajni v veži Narodnega doma. Šentjakobska mladina v Trstu naj pride prav gotovo danes ob 20 na važen pogovor v »Del. kens. društvo pri Sv. Jakobu«. Predmet pogovora $e skupna predpustna prireditev. Razstava božičnih izdelkov pri tvrdki OehJer. Corso V. E. III., 16. L nadstr., dokazuje nenavaden razvitek nadjonatoe obrti Dobijo se zadnji običajni vzorci, večerne obleke in kožuhi, kateri piso v nobenem oziru slabejši od tujih vzorcev. VOM t* ttL» ie mar IT tat, mm mvetem U«novan»u v tAd f kpiI —hoBIco godove tinkture, da bi se usmrtil. Molel •> ic vzeti ker k bil s«!i 6vetu brez staršev in sorodnikov in v vekkih gmotnih stiskah. Na rešilni postaji mu je zdravnik izpra* želodec. Nato so spre^ v mestno bojišnico; njegovo etanjc ni nevarno. • — V jetmšnict v ulici Coroneo je neki Virf Cushki že paritra-t poizkušal ki na drugi svet, teda do sedaj se mu je vsek potekns Vs^oviK Tudi včeraj ob 17 se >e. kakor že prej, v rezal z nekim steklem v trebuh. Prenesli so ga na rešilne postajo in odtod v mestno bolnišnico. Tudi takrat ne bo vs*ed te rene umrl. Zlomila si ie nogo. Na ulici Sv. Sebastjana je včeraj ob 9 predpolene padla Terezaja Hočevar, stara 44 let, stanujoča v Androni do»da Coppa 2; žena je slepa na obe oči. Pri padcu si #e akmiiia levo nogo. Prvo pomoč je dobila na rešilni po-■sitaji. odkoder so jo pripdidf v bolnišnico, kjer ■so jo sprejeli v 10. oddelka. Med igro. Kari Stem. star 12 let, etan^oč v ul. In&Kftrla 49, se ie včeraj ter al s evo#rai tovariši v bližini »Stabifanenta Tecniccc. Otroci so letali 4ja in sem; Kari pa ae ie akrtval za neki rot, Id ie pelini preblizu ada ki potisnil dečka v ateno. Dobil le razne poškodbe na kolenih. Njegov oče je spremil na rešilno postala kjer mu je xdravn*k obve®al kotenk Mad vozom ta t —amni V miifskem kamnolomu je delavec Sebastjao Pobega, star 23 let, med delom prišel med voz in velik kamen; zlomilo mu ie desno nogo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico.. Kamijon ca Je raniL Na ulici CaidUcci je zadel !tefci vojaški avtomebii ob Franca Potrato, starega 61 let, sfenujočega v ukci Palestrma, ko je korakal čez ulico. Dobil ie precejšnjo rano ra skoku desne noge. Na rešilni postati nr.i je ]x»al zdravnik potrebno pomoč. Zbežalo je mimrio noč nekoliko tatov, ko so zagledali v ulici del Trionfo par policijskih asen-tov nedaleč od sebe; v neki veži so pustili tatovi več ribiških mrež, 1 žago in nefcai drugega orodja, v skupni vrednosti 10.000 lir. Agenti so nesli blago na kvestnro, 1cier so ze vedeli aa tatvino onih mrež, ki se ie izvršila pri tvrdkah Vol t oi ina in Piccinini na nabrežja Grumdte 4; tatovi so si bili izvrtah* luknjo v zid, skozi katero so prišli v skladišče ki odnesli blago. Tatvine. Na Škcrktji št. 342 so minulo noč vdrli neznani tatovi v skladišče Jakoba Musi mara ter pokradli za 1500 Hr vrvi, kave, čokolade m salama. — Na stanovanje Josipa Nicona so prišli tatovi, ki so ulomiii vrata; Nicoiru je zmankaio iz dveh omar več oblek, vrednih 1500 lir. — Kari Rosenberg je zapazil snoči. sta so vrata njegovega, skladišča na trgu Tra i Rivi v Rojanu, ud omi jena; v skladišču pa je ugotovil, da ima za 1185 In- man} blaga, ne©o je imel par ut poprej. — Pri belem dnevu so prišli neznani lopovi na stanovanje 1'ermenegiida Vecchieta v ulici Fer-riera in ukradli «zlato uro in nekaj srebrnine, v skupni vrednosti 407 lir. aii ialaai. leta umiidfc adeia, to pnaav- kar le dtav jxMn< otrn * le KmO* obteicdka po poroki todaft atad ta niegcvo sestro v kak ca vod. Rahel ft todi, da |n ai preveč rada imela. MlaHa sestrica pa trdi da Jo je Okovtć im da rada, da «o je večkrat vodila na laprehod « .kupo\ ala rfašč«. Zdravniška izvedenca dr. Xidi»!» hi dr Femari sta ugotovila, da je smrt nastopila vsted zastrupljenja krvi. Branitetj dr. Robba je v svolem govoru n oglašal duševno stanje, v katerem se je nahaiaki i^etova bran.enka, ko le izvršba čin; govor«! ie o nesnačajnostl Fordffetfts;na, kateri Je hotel zapnstiti dekle, ko je je prej eapeljel m »ahtevai oprostitev. Na podlagi porotmškesa izreka ie bita Ivanka Ukovič oproščena, se je zahvalila ter odšla. DAROVI. Iz Pobegov pri Kopru. Ob obbajasiju poroke Riharda Pfečariča 29. novembra t t se ie nabralo za družbo sv. Crrfta in Metoda 26 hr. Oenar hrani domača posojilnica In hranilnica. — Srčna hvala darovateljem! Borzna poroflla. Trst, 17. decembra 1919. tečaji: Jadranska banka 250— 255 Cosulioh (Austroamericana) 530— 535 Daknatia (Parobr. dr.) 315— 320 Oerotimioh 1380— 1320 Lloyrf 925— 935 Lussino 1400— 1450 Martinodich . 338— 345 Navigazione Libera Triesltea- ^ 1300— 1330 Oceania 405— 420 Premuda 530— 540 Tripcovich 515— 525 Amepelea 420— 430 Cement Dafanatia 295— 305 Cement Spalato 400— 410 Čistilnica petrrfeja 2075— 2125 Čistilnica riža 260— 270 Krka 398— 402 Ladjedelnica v Tržiču 350— 365 Tržaški Tramw0y 230— 240 Tržaška tvornica olja 825— 850 Švicarski tečniL 2ENEVA, 16. (S.) Ura 44.85; marka 12 20; avstr. krona, nova 4.50, stara 3.40; angl. funt 21.53; fnanc. frank 56.55; acner. dolar 5.61. Slovensko gleflaBJIe v Trstu. Danes, v četrtek, 18. decembra 1919, točno ob 26 Ekvfnokcii Drama v štirih dejanjih. Spšsal Ivo Vojnovi«. Cene navadne. HALI OGLASI se računajo po IS stot. beseda Nakaaajša pristojbina L 1*—. Debele črke 20 stot beseda. Najmanjša prtesibina L 7*—. GOSPODIČNA, trgovka,srednje starosti, želi znana v s vrbo žeakve z gospodom od 40 do 50 let, tngovoem s premoženjem. Vdovci niso izključeni. Prcfrne ponudbe tudi z dežele. Le resne ponudbe na ias. odd. Edinosti pod št 100. 4500 Porotno sodlSie. Maščevanje zapeljanega dekleta. Ivanka Ukovič, stara 25 let, je prišla pred nekoliko leti v Trst, kjer je služita pri par družinah zvesto, pridno in v splošno zadovoljstvo svojih gospodinj. Bila je srečna in vesela. Pred dvema letoma pa se ie seznanila z Dominikom Forchias-smom. vdovcem z dvema otrokoma. Dekle se je zaljubilo v moža in imelo najboljše nade. Bila ie nekaj časa srečna. Forchiassin Ji je obljubil, da jo poroči in Ukovič je bila vsa »iegova. Ko Se pa izvede!, da ie dekle v drugem stanu, je njegova ljubezen oJojeniavcJa in hotel se ie ie imebiti. Ivanka Ukovič ga je prosila In ca skušala zopet pridobiti zase, kar se ii pa ni posrečilo; Forchias-srn se ji je izogibal. Dne 18. septembra zvečer pa |e prišla mladenka pred hišo, v kateri je stanova* vdovec; ko se ie leta pokazal iz hišne veže, mu je Ivanka Ukovič zagnala v obraz precejšnjo množino močnega vitrijcla. ki ie možu razjedel obraz, prsi m roki. Zatekel se je na rešilno postajo, odkoder so ga prenesli v mestno bolnišnico, kjer je nekoliko oni pozneje podlegel nevarnim poškodbam in umrl. Nekoliko ur po izvršitvi maščevalnega čina, se je Marna Ukovič javila orožnikom. Včeraj je bila Ukovič ipred sodiščem, obtožena iHi»ora. Ko je stopila v dvorano, je bridko jokala in začela potem pripovedoval. Morate je s petnajstim letom od očetove hiše; bodUa je od vasi do vasi in si naš«a končno dužho v Trstu, kjer je pozneje spoznala Forchiassinij«, katerega ie ■strastno ljubila. Tudi njegova dva otroka je imela rada ia jima žekla poste*" skrbna mati, Fordiias-sinu pa ljubeča /ena m pridna gospodin a. A varala se je. S sladkimi besedami in ob ubami jo je mož prepričal, da se mu je končno vdala; ko je čutiia, da je postala mati, še to povedala Forchias-sinu. ki jo je hotel tpostati k babici, da bi splavila, četsar pa ons ni storila. Mož ji ie odkrito povedal, da jo ne IjiAi več kakor prej ki da tata drugo Žensko, s katero se bolje razumeva. To |e bil zanjo udarec, ki jo je spravil «z dni*vwe*a ravnotežja, da se je odločila onnsa septembrskega večera počakati «spe$vca ta ae nad njim maščevati. OMtfa mu je obraz z vfciHioiom ta »bežala; uro poeneje se je sama kurita na tvožoiškx postaji. Nato #e bila zaslišana Ema 4t Santi, katera je poznala pokojnika ta vzeta k nebi nuegova dva uedorastLa otroka. Forchiassan jI je poved da ima Ivanko Ukovič, katera pa ne »sli per -čiti. ker da ne Jjnbi njegovih otrok; sploh pa d. nu ie dekle le za kratek čas ta zabavo, ker si na ia način prihrani*mnaco denarja, ki bi ga moral izdajati v zloglasnih tešab. Priča ga ta pokara'a, češ, če st io znal zapeljati, jo moraš sedaj tudi poročiti; nato ji ie pokojnik odeovorik da ie vendar vsak inoški — lovec. V bolnišnici 1» ie rc el Forchias-sin. da se bo maščeval nad dekletom ko ozdravi m pride zopet domov. Gospod Franc de Vervu pri kaleiem le obto-ženka nekaj časa služila pravi, da ie bila Ukovič marljiva in poštena dekla, radi katere se ni nihče nikdar pritožil, ker ie tapntajevala svoje delo vestno in točna Ko je začeta občevati s Forchias-smom. ie postajata od dne do dne boli zaml&ena in žalostna. Foichiassinova svakinja nI izpovedala nič posebnega. Rekla ie. d ane ve, aH ie obtožen-ka IjubSa Forcbiassinova otroka, da ta le pa na vsak način knefa rada. Forataasstaor ata Jordan, star 12 -let je govori proti obtotankl bata ta jaze J ^ 20LETEN mladenič išče službe v pisarni kot praktikant vešč hrvatskega. Slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Ponudbe na in s. odd. Edinosti pod »Praktikant«, POUČUJEM flauto, stari in nov* sistem. Giufiani št. 23. Ulica FOTOGRAF1CNI APARAT, skoro nov. z vsemi potrebščinami, ae proda za 25« Ur. Na ogled pri ias. odd. Edtanstl aL sv. Fraačlika št. 20. (B 101 ISCE se poštena Slovenka k družini 2 oseb; tiste ki znajo kuhati imajo prednost Zglasiti se je v ul. S. Nicolo št 9. IV. od 9-11 ta 15-17. 4473 t^CE se poštena deklica kot stažkšnja, od 15-16 let stara, k majhni drnžtat Hrana ta stanovanje v hiši. Ul. Aptati it 12. mednastr. levo. Rojan. 4469 POZOR! Plačam za srebra denar najvišje cene, tudi več kot drad trgovci Albert Povh. ulica Mauzom št 17, vr. 2, pritličje. 44o7 DVE HI SI z lepim vrtom, ob glavni cesti, se prodajo za 28.000 lir. Več se Izve pri blagajni kavarne »Pabris.« 4499 Poziv na novoletna voščila. Prosimo vse naše cenjene insereate, čitatelje ta sploh vse one osebe, ki želijo uvrstiti v našem Ustu NOVOLETNO VOŠČILO, za dan novega leta, naj se pravočasno javijo nstmeno ali pismeno podpisanemu, ker prekasne naročbe ne bomo sprejema!! ako ne bomo imeli prostora v listu. — Novoletno voščilo za 1. januar 1928. v obliki vizitke stane 15 Lir. inser. oddelek Edinosti. Hchroznaisa Miea VEKOSLAVA GJURINA aL Sov. HercoLante 1, hiša kav. (Roma) ex „Nuova York«' s M!lofe:2 gr^roa trnu eMiaslm Raznovrstni 1!'*:"!:, maršala, vermoutfi, žganje |in fina vina v butiijkah na drobno In na debelo. Trst, ulica Cessre Battlsti št 29. V. STOltft ZOBOZDRAVNIK D". M RAČEK TRST Corso 24f L nadslrople Ordinira od 9- 12 dop. in od 3-6 pop. Eiezii6i2si§9 \il\m\i zsi plffi^te]^ In oital iailt Edina le PEHOT Brar p TrslB ul. S. Francesco d'Assisi št 15, II. (nasproti tiskarne Edinosti) feupuig is^Kourstno zlnto n srsfero pa RsluišiTn cenah. zoranim ahbolatorij prej dr. BODO. ZobozdrcunlK dr. L CLOUFERO dentist mm PERHACEC Trst trs Coldoni štev. 11, II. nadstr. sprejemata od 9-12 in od 15-19. Izdiranje zob brez bolečin, zobovja, zlati mostovi brez net>a, reguliranje zob in zlate krone. Vsa dela se izvršujejo po moderni tehniki UD P feftlM* UR !H aiTarjNEr m na veliko izbero «e vdobi pri & ft. POVH v Trstu TRG GAKIBALD1 (HARRiE'iAi 3. S — TVRDKA — Hlarlco LantscSiiter « Trstu, Via Sloma 28 (biSva ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike poŠte. — Telefon 198. Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tikline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno. IŠČE se potovaleč in zastopnik, vešč v stroki vin in likerjev, dobro poznan pri krčrriar.ih, fcufetih in barih. Ponudbe na n®. odd. Edinosti pod *C. C. 4000.« 4497 MLADI PRAŠIČKI se prodajo. Naslov: Lozej Anton, Rojan, Scata Santa 219._ 4487 SREBRN DENAR kupujem po najviš;ih cenah v vsaki množini Pridem lahko ponj. Alojz Povh, GsribaMijev tra: št 3 (prei Barriera.) 3341 RABLJENI ČEVLJI št. 36 se prodajo ca 16 lir. Naslov pove šns. odd. Edinosti. 39*2 TRGOVSKI POMOČNIK «i5e službe, najrajši na deže&. Prijazne ponudbe »od »Pošten in priden« pod štev. 3345. 3345 Srebra denar kupujem po najv'šjlh cenah v vsaki množini. lorenc Kotor, ztefer, a!. Ufilae, (Ee -t i.j POSTRE2NICO Bče Ulica dvorišče). družina 9. lil. nadstr. <3 osebe) levo (Čez B 99 ZOBOIDRHŠKl KABINET ulica Chiozza st. 5, L nadstr. Sprejema od 9—13 in od 15 -17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemu z nebom ln brez neba po moderni tehniki. Dr. Tsmburlinl MABIO MOKO. MiuiKnl vodja. 150 do 209 kff pristnega čebeinoga medu ima prodaj Ivaočlč Albert, Smast pri Koteridu. oa 3343 DISKRETNA BABICA se priporoča, največja tajnost, cene — lim Settefontane it. 8, 1. levo. 4168 KROJACN1CA Avcust Stular ul. S. Francesco d'A sisi štev. 34. ID. Je edina dobroznana kroja čnica v Trstn. 3367 FOTOGRAF A. JERKIC. Trat. Corso ta. 36 na dvartšča. Rosa 24. Gorica P 711 3t KV1NTALOV suhih brušek se takoj odda. Naslov: Henta r. Trst, «L Tommaso Orossi 12. (L PIKO, zlafsrnlca-uramlca Trs«, Corso itov. IS KapHiem srebrn© krone in goldinarje po najvišji conah. * ln brez čel:usti, zlate krone In tudi obrobki Vi UEM TUSCH E»2 TivSl, ul 3l>. oktobra (ex CasernaiiJ, *t Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Deln. gUr. K 30,0310 )J. Rsiirvre K 3,500.0 0 Cantr jI i: T.iif fiatun i\ 3U>iriilJ 5 - lil i MS Podružiii:e: Dubrovnik. Dunaj,. ii>Or. fjn 4 Ija na, MeUovič, loitij! Spit. Si >e.ii t ZiJt % Ekspozitura: Kranj, Obavlja vse v b .nfino strata spilijaJa pasla Sprsja^aa na hr?trth»e knjižice prjti ii/t1^ ietiln obraslim. v iMncogiro-prorauu proti let ti n o-bresti »i. !Ia odpoved naveza>e zieste sprejema po najugodnejš h posojili, ni se iiUaja pogoditi od slučaja do sl.ičaja. Ktjiv 03,« irmistii jniili (Jiln lijJJffii Blagajna posluje od 9.30—12.30 ia 14.30—1« ■t I Plačam zs mM fionar u\mi tm, tuHI kot dra^i Moul ALEE3T F0S3, m i laszoai 1/, Uriti Umetno - ffotogr tint. . pevaianle - slika na porcel. ploščah, umetne slika v veSikih obi:kah. Trst — ulica Acauedotto štev. 2? — Trst Pozor! —- Govori se slovensko in hrvaiskj-srbski! — Pozor!