Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 91.
v LJUBLJANI, sobota, 24. aprila 1926.
Posamezna številka Din 1'—.
LETO III
NARODNI ON Evi
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—.
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13.
TELEFON ŠTEV. 552. UPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarilu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Boj proti korupciji.
Korupcija je vedno le posledica razmer j? Zato zmiselen samo oni boj proti ko-Pciji ki skuša ozdraviti razmere, ki Povzročajo korupcijo.
V	prvi vrsti treba tozadevno omeniti Prenizke plačo uradnikov. To velja zlasti za Beograd. Plača uradnika znaša dostikrat le 3000 dinarjev, za stanovanje pa ima plačati 1000 do 1500 dinarjev. Kako s preostankom preživi sebe in svojo družine ter se pri tem še stanu primerno oblači, je uganka, ki se na pošten način ne da rešiti.
pa uradnik ni materielno zasigu-
ail> potem ni čuda, če je dostopen vabi,
do ned°pusten, toda lahek način pride
enaija. V pavperizaciii uradnika ie
gfevni vzrok korupcije, ker kako bi se
voiupcija mogla vršiti, če bi bili vsi urad-
11„U,.na višku svoje dolžnosti. Zato po-
' jamo, da je v interesu davkoplače-
, cev, d;v; uradniki dobro plačani. Ka-
°r se ne izplača banki, če slabo plača
svojega blagajnika, tako se ne izplača
davkoplačevalcem, če slabo plačajo urad-
n‘ka. Zakaj preslabe plačan blagajnik si
Pomaga z blagajne, nezadostno plačan
Ul’adnik pa na drug način. Zato je bila
in vselej v vseh državah, kjer so
uradniki slabo plačani, tudi korup-
J*. Prvi pegoj za odpravo korupcije so zar~ * ’
Lobi-e plače uradnikov.
dar državf^i”1^ uaKlati korupcija, kadar di za\a ne plača svojin, uradnikom
niti tega, kar je po zakonu dolžna. Ni več samo škandal, če uradniki še danes niso dobili plačanih razlik, če profesorji še sedaj niso prejeli nadur, temveč to je že atentat na državno avtoriteto, ker kako aJ država zahteva, da se njeni zakoni ■spoštujejo, če jih pa ne spoštuje sama.
Drug glavni vzrok korupcije leži v Partizanstvu. Korupcije se s-ploh ne preganja iz moralnih vzrokov, temveč samo iz političnih. Visa sedanja gonja proti korupciji je samo navadna strankarska agitacija. Najhujše pa je to, da vidi vsaka stranka korupcijo samo pri drugih, ne pa tudi pri sebi. Javna morala je padla že ko, da mislijo stranke, da so lastne Sgfe oprali, če morejo slične očitati p ^ stranki. Težki očitki so že padli t 1 ^mkcionarjem SDS, pa kljub vsem 11 očitkom so ostali vsi ti funkcionarji svojih mestih. Zato je smešno, če kriči iy, *ies SDS c korupciji radioevcev. Dr. f’n Košutič nista več strankina bo .i0narja in ne postaneta, dokler ne «i;x. ^ afera razčiščena. Kdaj pa je kaj storila SDS?
VŠ* neverjetno je, kako si po li-k°rupci fu° *i,udie medsebojne najtežje Še jj0j. grehe, oblast pa se ue gane. teh afp n,ezas^šano je, da pridejo akti o uitj <1 Pred sedišče, a se niti sodnik g0 1/-avni pravdnik ne zganeta. Pola-a mora tako ljudstvo dobiti vtis, da
0	korupcijske afere dovoljene, če diše 'Dalo po politiki, ker se v takih slučajih sodnija ne gaaie. Toda gorje neprevidnemu, ki bi zinil kako presvobcdomiselno. Tedaj bodo oblasti takoj znale, da morajo biti iniciativne. Je čisto v skladu z razmerami, da se je moral v Beogradu zagovarjati pesnik zaradi verzov, da se pa še ^ftes ni treba zagovarjati ljudem, ka-očita, da so za milione oškodo-države.
Med vojno je nastalo to čisto zgrešeno le,'je, da je zaradi zmage dovoljeno . Najbolj so to misel propagirali Nem-
*	in j;alc tudi vojno izgubili. Tudi danes Vol- 6 dopovedati ljudem, da je vse do-^ Jeno, samo če je ti; stranki v korist, je res ue Hnie biti res. Poneverba ved'e<*110 P01ieverba, besedolomstvo je 110 besedolomstvo in podkupovanje je
Boj med PaSičem in Ljubo Jovanovičem na višku.
Beograd, 24. aprila. Borba za \ odstvo in za nadaljnjo usodo radikalne stranke je v polnem razvoju. Oba stara nasprotnika sta stopila osebno v areno in pričela dvoboj. Včeraj je bil najvažnejši dogodek ne samo dneva, ampak tudi v zgodovini radikalne stranke. Pasic je prešel v ofenzivo proti Ljubi Jovanoviču s svojim senzacionalnim intervjuvom, o katerem pa se sicer zelo dvomi, da bi bil potekel iz peresa ali iz ust Nikole Pašiča. Pašičevi ljudje vodijo borbo neusmiljeno in jim je vsako sredstvo dobro. Vse jim pride prav, sanvo da bi vezali roke poedmim članom glavnega odbora. Toda pristaši Ljube Jovanoviča vendarle gledajo brez strahu v bodočnost. Čeprav njih število ni veliko, so •vendar vsi oni nevtralci, ki dosedaj niso bili jasno r predeljeni, bolj naklonjeni
skupini Ljube Jovanoviča ko pa skupini Nikole Pasica. Danes, torej neposredno pred sestankom glavnega odbora, pričakujejo senzacionalna odkritja z obeh nasprotnih strani. Dasi Pašič osebno for-sira, da bi se Ljuba Jovanovič vrgel iz stranke, je vendar težko reči, kaj bo sklenil glavni odbor.
Na zborovanje radikalov bo zelo vplivala tudi situacija, v kateri se nahaja vlada Nikole Uzunoviča. Njegova vlada se je po novah izjavah St. Radiča tako znatno omajala, da se tu pričakujejo iz-vestna iznenadenja. Ker se poleg tega vme kralj do 25. t. m. v Beograd in ker se z njegovim prihodom spravlja v zvezo razčiščenje splošnih političnih vprašanj, tudi vse te eventualnosti ne bodo ostale brez vpliva na sklepe radikalnega glavnega odbora.
Pašič zahteva izključitev Jovanoviča.
Beograd, ‘24. aprila. Na seji ožjega glavnega odbora radikalne stranke, ki so je vršila včeraj popoldne, se je prečitalo poročilo konference šibeniškega okrožja. V tem. poročilu je govor o pismih, ki jih je pisal Ljuba Jovanovič svojim prijateljem v Dalmaciji. Ožji odbor je smatral, da ni pristojen o tem sklepati, ter je zadevo odstopil širšemu glavnemu odboru.
Nato je povzel besedo Pašič in pojasnjeval svoj odgovor na cbdolžitve, o katerih pravi, da z njimi Ljuba Jovanovič v svejih pismih njega obremenjuje. Pašič je poudarjal, da se je Ljuba Jovanovič pregrešil zeper pravila in zoper strankarsko disciplino, ker da govori tako, kaker da bi bil v opoziciji proti radikalni stranki. S tein se je sam izključil iz stranke. Potrebno je bilo, da smo počakali, ali bo Ljuba Jovanovič zavzel drugačno stališče. Toda s takim držanjem in s takim postopanjem se ruši v stranki disciplina in. sloga, ki je sedaj potrebna bolj, kakor sploh kdaj. Za to mora Ljuba Jovanovič sam izvajati konsekvence.
Po tej seji se je iz Paši če v e okolice zvedelo povsem zanesljivo, da bodo oni predlagali izključitev Ljube Jovanoviča in Volje Vukičeviea. Drugim njunim prijateljem se bo dalo na prosto, da ostanejo v stranki ali pa da hkrati z Ljubo Jovanovičem izstopijo.
PRED RAZKOLOM V RADIKALNI STRANKI.
Beograd, 24. aprila. Včeraj so se Marko Ti ifkovič, Marko Gjuričič in predsednik radikalnega kluba v Pašičevem stanovanju dolgo časa posvetovali. Pretresali so vprašanja, ki naj pridejo na razpravo na seji širšega glavnega odbora •radikalne stranke. Kakor se doznava, so oni tudi obsodili delovanje in držanje Ljube Jovanoviča. Kakor se zatrjuje, je njegova izključitev gotova stvar. Govori se, da bi bil z njim vred izključen tudi Velja VukiCevič. Prijatelji Ljube Jovanoviča trde, da bodo 'imeli za seboj še o() poslancev.
Po te-* konferenci pri Pašiču se je ta
vedno podkupovanje in naj se izvršl j, kakršnega koli namena.
Kakor je nujne potreben boj proti korupciji, vendar bo uspešen le: e« se ne,jja prolelarizacija uraduištva, če bo sodnija prvovrstna in če ne bodo volilci trpeli, da stranka zaradi svoje zmage dela tudi nečastna in nepoštena dejanja.
Bre« teh pogojev pa bo korupcija vedno ostala in se samo še povečala, ker bodo ljudje sčasoma dejali, da je norec tisti, ki ne krade, zakaj ne zgodi se itak nikomur nič.
odpeljal v predšedniŠtvo vlade, kjer se je mudil dalje časa v razgovoru z Uzu-novičem.
Glede na to konferenco se je doznalo, da bi morala dr. Nikič in dr. Šuperina še dalje ostati v vladi, če bi došlo do obnove koalicije RR. Tudi bi se ne smel izključiti noben član vlade, ki pripada radikalni stranki.
Med Uzunovičem in Pašičem se je doseglo popolno soglasje.
ODGOVOR LJUBE JOVANOVIČA PAŠIČU.
Beograd, 24. aprila. »Narodni Glas«, iiezavisen list, ki ga izdaja bližnja okolica Ljube Jovanoviča, je prinesel sinoči odgovor na intervjuv Nikole Pašiča. Za Pašičevo izjavo trdi, da začetnice, ,s katerimi je intervjuv podpisan, odgovarjajo imenu Vladimira Martinca, advokata Radeta Pašiča. Objava pisma Ljube Jovanoviča in naglica Nikole Pašiča, da nanj odgovori, je zelo značilen pojav neposredno pred setaukoin širšega glavnega odbora radikalne stranke. Simptomatično je tudi, da je Politika- odrekla gostoljubnost Dragiši Stojadinovidu.
Pašič je dal objaviti Jovanovičevo pismo v listih, da bi izgledalo, da je bil izzvan v obrambo ženskih članov svoje rodbine. S tem skuša vplivati v svojo korist na člane širšega glavnega odbora.
Da se proces Dragoša Stojadinovič -Rade Pašič vedno odlaga, je moralo končno Dragišo Stojadinoviča prisiliti, da stopi pred sodišče javnega mnenja. Rade Pašič se ni branil pred sodiščem zaradi obdolžilev, pač pa je začel napadati Ljubo Jovanoviča. Pisma Ljube Jovanoviča je vrgel, v javnost po svojih agentih sam Nikola Pašič, ki se trudi, da reši odgovornosti svojega sina. Nikola Pašič se skuša zopet dokopati do moči, da bi preprečil razpravo o korupciji, v kateri nosi zastavo njegov sin.
KRALJ V BOSNI.
Sarajevo, 24. aprila. Kralj se je včeraj z dvornim vlakom odpeljal iz Dubrovnika v Čapljino. Ko je na postaji izstopil, ga je tam čakajoče ljudstvo prisrčno sprejelo iu mu priredilo prisrčne manifestacije.
Iz Čapljine se je kralj z avtomobilom odpeljal v Mostar. Tani se ni dolgo mu-dil. Navzlic teinu pa so bili meščani obveščeni in so ga prisrčno pozdravili ter z balkonov metali nanj cvetje.
. ali je nadaljeval svojo pot do Jajc, kjer si je ogledal slap iu se diviI prirod-»im krasotam.. Iz Jajca je posetil Mrlco-njicev grad in se potem vrnil v Jajce ter lam ostal nekaj časa.
St. Radič zahteva demisijo dr. Nikiča in Superine.
N IKIČEV KLUB V POPOLNEM RAZSULU.
Zagreb, 24. aprila. Včeraj zjutraj je prispel v Zagreb disident HSS Tomo Kovačevič. Šel je takoj k St. Radiču, da ga poseli. Vršila se je daljša konferenca in po konferenci je St. Radič izjavil, da je Tomo Kovačevič došel spontano h. Beograda in mu sporočil, da bo zapustil svoj novoustanovljeni klub in da se vrača tja, kjer je bil prej. Smatra, da se mora osebno vrnitii v Beograd, da svojim dosedanjim tovarišem vse pove. Odpotuje hkrati z dr. Krnjevioem, ki gre v Beograd kot naš politični odposlanec z našimi .-poročili do Uzunoviča. Dr. Krnjevič je tudi pooblaščen, da vse naše bivše tovariše pozove nazaj v stranko, naravno pod pogojem, da oba ministra podasta demisijo. A k o se to zgodi, potem je vse v redu. A ko pa ministra tega ne storita, bo Tomo Kovačevič javil predsedniku narodne skupščine, da ni več predsednik tega novega kluba in bo podal obenem izjavo, v kateri bo točno obrazložil, na kak način sta ga ministra pridobila zase.
Kar se 'tiče misije dr. Krnjeviča,. gre tu za to, da se formalno vzpostavi večina v narodni skupščini. Stvar je jasna. Ako smo že dalje za sporazum, je s tem večina faktično že vzpostavljena. Na ta način ne imore vladi nikdo več očitati, da nima veoine. No, v radikalni stranki jih je nekaj, ki zahtevajo, da se izvrši izpre-memba glede nekaterih članov seljaške stranke.
Uzunovič je dobil jasen mandat za nadaljevanje politike sporazuma s seljaško stranko, ali mogoče je delati kombinacije tudi z dragimi strankami z edino izjemo Svetozarja Pribičevica, ki nikakor ne more priti v vlado. V poštev prihajajo namreč samo tiste stranke, ki so za narodni sporazum. Uzunovič bo zahteval pojasnila k našim sporočilom in ta trnu bo dal dr. Krnjevič. Glavno je in prvo, da se ona dva umakneta, ker ue uživata zaupanja našega kluba, a tudi ne svojega. Vprašanje, ali še lahko ostaneta v vladi, je vprašanje našega kluba. Ni dovolj, ako se reče: Mi smo za politiko sporazuma. Ako ju Uzunovič pridrži, potem znači to, da neče sodelovati s HSS in potem bomo videli, kaj bomo storili. Ako mu je več 6 ko 52, tudi prav. Ako on misli, da sta nap ra m njemu angažirana, ker sta na ta način pripomogla k rešitvi krize, naj mu bo! To je potem druga stvar.
Kar se tiče mojega vstopa v vlado, imam za to popolnoma svobodne roke od kluba in to vprašanje bom rešil po svojem najboljšem preudarku. Poseli dr. Krajača pri dr. Nikiču imajo samo obi-ležje strogo resornega poslovanja.
ZNAČILNA IZJAVA UZUNOVIČA.
Beograd, 24. aprila. Ministrski predsednik Uzunovič je včeraj pozno zvečer pri odhodu iz predsedništva vlade izjavil: Iz Zagreba še nimamo nič. Iz resolucije se more sicer nekaj videti. Toda nam je treba stvar sporočiti še na kak drug način. To je vzrok, da se še čaka. 25. april ni daleč, 22. april pa utegne vplivati na 25. april.če so oni mogli ostati celi...« Uzunovič ni končal stavka, temveč je sedel na avto in se odpeljal.
VOJNI MINISTER ODSTOPI.
Beograd, 24. aprila. Posebno se je opazilo, da na včerajšnjem sestanku ministrov ni bil navzoč vojni minister. To se spravlja v zvezo z vestmi, da bo odstopil. Kol nasledniki se že omenjajo: general Uzun Mirkovič, Živkovič in Zečevič, Zadnji pa ima najmanj izgledov.
Ruski muzik — vstaja.
Na Dunaju, 21. apnila.
V članku - Ruski bau-baiu« sem omenil tudi deflacijo in padec červonca in temu sledečo sanacijo potom udeležbe zasebnega 'kapitala v .industriji lin zunanji trgovini. V domači trgovini je zasebni kapital itak že precej močno udeležen, n. pr. v oblačilni trgovini do
85	odstotkov.
Jako značilno pa je tudi poročilo, da bolj-ševikd kličejo zdaj na pomoč — kmeta, naj pomaga Sovjetom v boju proti padcu červonca in za ozdravljenje vsega ruskega gospodarstva. Torej ruski muzik je poistal — glavni rešitelj iz zagate, v katere so prišli boljše-viški utopisti!
Naravno, saj je prebivalstvo nad 90 odstotkov docela kmečko in boljševizem sam mu je pripomogel do prave veljave. V caristični Rusiji je bil muzik — rob, mrtva duša v oblasti malega števila plemstva in carske o>bi-telji. — Boljševizem je proglasil vso zemljo za last države. Od 22,800.000 desjaton plemiške zemlje so razdeliti mužikom 21.8 .milijonov. Ali poskrbeli so tudi, da mužik ni lenaril, da ni' obdeloval zemlje po starih nasladah, marveč da se je poslužil vseh pravil racijonatnega, intenzivnega obdelovanja. Vlada je poskrbela za vsa orodja, za najboljša semena, nakupila je živine in dala kmetom tudi drugače potrebne kredite itd. — V »Narodnem Dnevniku« 3. aprila 1924 sem napisni tudi naslednji odstavek:
skD« bi vlada spodbudila kmete do 'intenzivnejšega obdelovanja, je odpravila konfiskacijo enega dela pridelka za državo ter uvedla davek v denarju. Kmet je zdaj sam gospodar svojega pridelka, samo davek mora 'plačati. Tako je tudi povsod drugod na svetu. Ruski kmet začenja čutiti, da je svoboden gospodau- na zemlji, ki jo je dobil — samo delati mora pridno, da tio zemljo tudi res in pametno obdeluje. — Eto, tu je začetek uoive Rusije, ki so ji postavljeni trdni in vidni temelji! Tu je položen temelj za bodočo borbo kmečkega stanu proti boljše v iški m teorijam. Da ruski kmet prej ali slej zmaga in da bo potem on dajal glavne smernice državnemu življenju, je lahko umljivo.
V nadaljnjih člankih sem še često naglašal, kako eo iboljševtiki na ta način šele ustvarili
—	ruski narod, ki pojde po svojih potih, kajti kmet ne bo nikdar komunist. Pa gorje tist-e-•mm* ki bi se drznil ovirati mužika na poti do popolne svobode! — In v resnici so bolj-ševiki ves čas jako obzirno ravnali z muziki, dasi so jim ti kar po vrsti pobijali davčne iztirjevalce.
Boljševiki so pa poskrbeli tudi za izobrazbo dotlej zanemarjenega ruskega kmeta. Ustanovili iso povsod take šole za silo, v katerih so se celo odrasli ljudje naučili čMati in 'mnogi tudi pisati. Zato se je njihov časopis •Bjediiota«' hitro tako razširil, da so ga že \ prvem letu tiskali — milijon iatisov.
Glejte, po dobrih 8 letih že kličejo »a pomoč — ruskega kmeta, da ta reši potapljajočo se ladijo zadnjih ostankov boljševizma. Da pojde to tako naglo, nisem pričakoval niti jaz, ki sem že pred dvema letoma pisal članke, polne optimizma o razvoju Rusije v moderno demokratično državo.
Zdaj pa ga kličejo boljševiki na pomoč, da redno plačuje davke, ker država potrebuje dohodkov; dalje, da intenzivno obdeluje zemljo ter skupičke za, prodane pridelke nalaga v državne banke. — Bližnja bodočnost pokaže, v koliko bodo znali pridobiti mužika za take .»državne potrebe«.
Voidtelji ruskega kmeta so pametni možje. Vedeli so dobro, kaj je najprej potrebno, t. j. ustvariti neodvisen kmečki stan, in temu dati neko stopnjo naobrazbe. Dosežen je kolosalen uspeh v malo letih.
Ker pa mužik ne more biti nikdar bolj-ševik, kaj je naravneje nego... da se bo hotel otresti komunističnega varuštva ter sam priti do krmila v državi.
In z neverjetno naglico se bližamo časom, ko bo glavni stan v državi imel tudi prvo in odločilno besedo v upravi, v vladi. Organizatorji, voditelji ruskega kmeta so obenem voditelji kmečke internacionale, v kateri so zastopani vsi civilizovani narodi sveta.
Ta organizacija pa ni boljševiška — Kominterna, kakor so jo lani razkričali iz Beograda, da so mogli zapreti Radiča. Ta beo-i grajska čaršija, ki vlada Jugoslavijo, je v svoji centralistiški besnosti slepa in gluha, da ne vidi, kako dere v pogubo ter odbija od sebe in države najboljše zaveznike.
Kakor trdno verujem, da pride ruski kmečki narod na krmilo, tako sem prepričan, da ne bo prelita niti ena kaplja krvi: ves razvoj v Rusiji gre mirnim potom dalje proti cilju, da bo ogromna večina naroda imela v upravi zemlje tudi odločilno besedo. — Danes ga kličejo sami boljševiki na pomoč in pride čas, ko priznajo svoj popolni polom ter povabijo voditelje kmečkega stanu na sodelovanje v vladi. To pa bo začetek konca bolj-šcviške Rusije, kateri bo sledila — Rusija ruskega kmečkega naroda in njegove inteligence! Po bo — slovanska Rusija, naša prijateljica in zaščitnica!
Giuseppe Mazzini je poznal le naš ilirski pokret in že takrat je prerokoval, da med Jadranskim in Črnim morjem vstane jugoslovanska država, — in priduševal je Italijane, naj skrbe, da bodo prijatelji s to mlado državo.
Veliko lažje je prerokovati, da se veliki ruski narod otrese boljševiških utopij ter da ogromna večina bo znala uveljaviti svojo voljo. Zalo je upanje, da ne bo imela slabih posledic naša dosedanja nemarnost in neslovansko obnašanje proti Rusiji. Lansko vpitje proti kmečki internacijonali so- nam sicer zamerili, ali pomirili so se, ker so videli, da je ogromna večina jugoslovanskega naroda prav tako nedolžna, kakor je 90 odstotkov ruskega naroda nedolžnega na boljševiških eksperimentih. Kakor mora ruski narod čakati, da se boljševizem izživi in samega sebe pokoplje, tako mora tudi večina jugoslovanskega ljudstva potrpeti, da postane nemogoča samovlada beograjske čarš-ije.
Ali ruski narod vstaja in se bliža popolni zmagi, tako se bliža tudi vstajenje Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov v močno Jugoslavijo ob Jadranskem, Egejskem in Črnem morju ter prekosi tako celo sen velikega Mazzinija!	A.	G.
.,Jutrov“ članek o korupciji
je na vsak način mojstrovina, kakršne se ne doživi zlepa.
»Glede korupcije smo nekako s ponosom pogledovali čez Savo in Drino, češ, mi smo boljši. •.
Tozadeven ponos mladinov je moral biti res nekako čuden!
»To pot moramo izjaviti, da nas la odkritja (o korupciji Radičeve stranke namreč) samo bole in žgo.
Hinavcev, kakor se vidi, v SDS nimajo, pač pa lahkoumnih teličkov, ki te hinavščine ne vidijo.
»Danes vsakdo ve, da je (vsled korupcije Radičeve stranke seveda) padla senca korupcije n a v s e Hrvat e.«
Torej so vendarle vsi Hrvati za Radiča! Mojstrsko, kako se zna zagovoriti -> Jutro-.
Že samo začetek je impozanten.
»Val težkega razočaranja gre po diža\i ...
—	In ustavil se je v Knaflovi ulici, je pozabilo dostavili deviško čisto Jutro .
In nato slede cvetke, ena lepša od druge:
>A zaradi lega (ker je padla sramota na Hrvate) ni treba obupavati.
Ali je SDS sploh treba obupavati?
Pa niti brez resnic ni »Jutrov« uvodnik. Pravi namreč:
»Kjer se pobija le iz partizanstva in radi demagogije, tnin je bitka izgubljena.«
To samospozmmje dela »Jutru« čast in zato samo čestitamo »Jutru« na bližnjem in sigurnem porazu.
Pa tudi filozofirali hoče »Jutro* in globokoumno vpraša:
»Zakaj pii cvete korupcija?« In potem odgovori: »Gotovo je treba, da se moralno stanje vseh slojev dvigne.«
Odgovor sicer ni bogve kako duhovit, toda od »Jutra človek tega niti zahtevati ne more.
Pač bi bilo dobro, da bi se »Jutro vsaj za sebe vzelo svoj nauk k srcu in pričelo skrbeti za dvig morale v svojih lastnih vrstah. Ker v teh krogih hodi morala na zlasti po-švedranih čevljih, kar je stara resnica.
V	resnici divno je naše Jutro«, kadar po-. bi ja korupcijo. Toda še bolj fletkana je nje-i gcva meditacija o korupciji. Je vendar do-: bro, če kdo v teh resnih časih skrbi za smeh in zabavo, četudi neprostovoljno.
PoUtifeae vesti.
= Bašičev odgovor Ljubi Jovanoviču. V »Politiki« je odgovoril Nikola Pašič v obliki naročenega intervievva na pismo Ljube Jovanoviča. Med drugim je dejal Nikola Pašič, da je bilo vedno njegovo načelo, da vrača tako nazaj, kakor se mu posojuje. Ne more in noče odpustiti žalitve ženskih članov svoje rodbine. (Naši bralci se bodo spominjali, da Ljuba Jovanovič ni omenil nobenega ženskega imena, temveč samo Pašičevo deco. Op. ur.) Ljuba Jovanovič mi zameri, ker nisem preprečil napadov svojega sina, toda sam ni preprečil napadov svojega zeta. (Razlika pa je v tem, da se o krivdi Lj. Jovanoviča lie more govoriti, da se pa o krivdi Radeta Paši ca mora govoriti. Op. ured.) — Z ozirom na svojo starost je dejal Pašič, da je sicer res star, da pa se izborno počuti in mnogo bolje ko kak šestdesetletnic, ki ne vzdrži nobenega politič-Vih<irja. V njegovi rodbini so bili vsi moški stoletniki, ki so vsi umrli duševno čili. Očitke g. Jovanoviča o delovanju vlade zavrača, ker bi morali biti predloženi pred drugim forumom m ne pred radikalnimi volivci v Dalmaciji. A ko so bili ti očitki povedani na pravem mestu, je Lj. Zivkovič preprečil diskusijo. Op. ured.) G. Pašič je nadalje izjavil, da nima ničesar proti temu, ge je njegov sin obsojen, če je kriv. Toda ob-o-jeni morajo biti tudi vsi drugi krivci.. Treba imenovati mešano komisijo, ki bo preiskala vse afere. Če more g. Ljuba Jovanovič še ostati v stranki, o tem je odgovoril g. Pašič sicer indirektno, toda jasno. Pravi, da ga je Lj. Jovanovič izzval in da je s tem sam postavil vprašanje njegovega nadaljnjega bivanja v stranki. Komur ni po volji dosedanje delo radikalne stranke, temu je ved mo na prosto dano, da izstopi iz vlade. — S tem migljajem s kolom je zaključil g. Nikola Pašič svojo izjavo. — Da bo imel na seji širšega glavnega odbora radikalne'stranke g. Pašič večino, je brez dvoma. Dingo vprašanje pa je, kako se bodo odločili radikalni poslanci. Da bi vsi zapustili g. Ljubo Jovanoviča ni verjetno in zato je prav mogoče, Ja bo pomenila nedelja razkol v radikalni stranki.
= Iz Radičevega govora po seji HSS. O od-nošajih med Srbi, Hrvati in Slovenci. Radič je dejal: Govoril sem Pašiču, Uzunoviču in drugim radikalom. Vzemite statistiko, kakor hočete, vedno je na eni strani pet milijonov Srbov, na drugi strani pa pet milijonov Hrvatov in Slovencev. Če pride do boja, potem je 5 milijonov manj 5 = 0, če pa je sporazum, potem je 5 in 5 milijonov 10 milijonov. —
0	svoji udeležbi v vladi je dejal: Kar se tiče sodelovanja St. Radiča v vladi, ima to vprašanje rešiti samo St. Radič. To vprašanje je | odvisno samo od mene in ker pravim jaz, da ne grem v vlado, potem ne gre v vlado St. Radič. Radič sam je dejal, da ne gre v vlado, ni bil pa pognan iz vlade, ker kako naj bo oni, ki more drugega napoditi, z njim enakopraven? — O svoji lojalnosti: Meni očitajo praven? — O svoji lojalnosti: Radikali mu očitajo, da nima manir. Toda, ko je bil v čem in niti z Naistasom Petrovičem, ki sta oba njegova prijatelja. Pa niti ne z zemljo-radniki, samo da mu ne bi mogli radikali očitati, da paktira z drugimi skupinami. Niso pa tako delali radikali, ki so se, dokler je on še bil v vladi, pogajali z njegovimi ljudmi, da jih odcepijo od njega. Jaz kot človek brez manir sem pazil na to, vsa radikalna vlada pa je vedno poskušala, da me razedini z mojimi ljudmi in doseže razkol v HSS, pa ni v tem uspela: ker je Bog na nebu, a hrvatski seljak na zemlji.
—	Slepomišenje. Delegatski zbor NSS je sklenil, da postane privesek SDS. Kot viden dokaz tega so bile tudi volitve, ko je bil tudi izvoljen za novega načelnika stranke g. Juvan, dočim je moral g. Deržič odstopiti. Istočasno, ko je bila samostojnost NSS pokopana, pa je bilo tudi sklenjeno, da stranka še naprej ostane. Je to čisto navadno slepomišenje, ki ga povečuje še poročilo o poteku delegatskega zbora v »Novi pravdi . Niti en narodni socialist ne more iz tega poročila Spoznati, za kaj je šlo na delegatskem zboru. Ali so mar hoteli gospodje okoli »Nove pravde« z novim načinom poročanja povedati,,da si ne upajo javno razložiti svojega stališča? Ali so sedaj, ko so v službi SDS, tudi za tajno diplomacijo? Kaj pa so še pravzaprav rešili od ‘svojega socializma?
= Skupen nastop zemljoradnikov s HSS pri občinskih volitvah v Dalmaciji. Zemljorad-niške organizacije »Težačke sloge«, ki so pri prejšnjih volitvah glasovale za listo dr. Angje-linoviča, izjavljajo sedaj, da bodo glasovale
za listo HSS, ker nočejo glasovati za meščanske liste. Na ta način je sigurno, da bo HSS precej pridobila.
= Nova blamaža g. Mussolinija. Italijanski generalni konzul v Gdanskem je pri senatu protestiral, da tisk v Gdanskem tako zelo napada Mussolinija. Protest je bil brez učin-.;-ka, ker je senat izjavil, da z ozirom na svobodo tiska ne more ničesar ukreniti.
Ruska pogajanja s Čangsolinom. Sovjeti 'O se začeli pogajati s Čangsolinom. Kot prvo posledico večje spravljivosti sovjetov je zabeležiti odstop glavnega ravnatelja Vzhodno-kitajske železnice Ivanova, ki je bil Čangsoli-nu zlasti osovražen. Na mesto Ivanova je prišel ^spravljivejši Serebrakov. Obenem so se pričela pogajanja za točno določitev kitajskih in ruskih pravic na železnici.
= Abdelkriinovi mirovni pogoji. Na fraa-cosko-angleške zahteve je odgovorila*»Abdel-Krimova delegacija, da je sicer zelo za mir, da pa ne more sprejeti pogojev v stavljeni obliki, ker jej to ne dopušča nacionalna čast. Zato predlaga, da se naj zahteva od Abdel-krima le, da pri z n a avtoriteto sultana, lie pa, da se njemu podvrže. Tudi zahteve po odstranitvi emira se ne more sprejeti, temveč naj se zahteva le, da se bo emir pozneje sam umaknil. Seveda ne more biti govora o tem, da ne bi smel emir hodili v -muslimansko deželo. Razorožitev pa se more sprejeti le, če se obenem določi, da ima Rit ustanoviti milico, ki bo skrbela za javni red in mir. Ujet- JT niki bi se zamenjali takoj po sklenitvi miru. jf
—	Francozi ne odklanjajo popolnoma rifskS protipredlogov, hočejo pa, da se najpreje sklene premirje. Francoski listi so optimistični in napovedujejo skorajšnji mir.
KRATKE VESTI.
Predsednik poljske republike Wojciecho«;
ski ni sprejel demisije vlade Skrzynskega, ki torej ostane.
Vprašanje francoskih vojnih dolgov Ameriki je urejeno na ta način, da so Amerikanci odpustili Franciji polovico dolga in vse obresti, ostali dolg pa plača Francija v 62 letnih obrokih.
Panika na bukareštanski borzi je nastal^' vsled ponovnega in velikega padca rumunske valute. Vzrok padca valute je v neurejenih notranjih razmerah Rumunije.
Siam in Perzija zahtevata nestalno mesto v Svetu Zveze narodov, Kitajska pa zahteva stalno mesto.
BELEŽKE.
V	stilu »Ponedeljka«-
V	»Novi Pravdi«, najnovejšem glasilu SDS, čitamo to-le rokomavharsko notico:
»V štalah »Delavske politike se parijo debeli biki z mladimi junicami. Slučaj je na- J nesel, da je med nje zašel osel, ki je 'o p opisal »Delavski politiki«.
Če ne bi bila notica tako zgledno surova, ; potem bi dostavili, da se je tisti osel spotoma ustavil tudi v »Novi Pravdi«.
JEZIKOVNA ZGODOVINA IZRAZA »BITANGA«.
Kakor znano, je nedavno prometni minister
Krsta Miletič povodom svoje ostavke imenoval v dotičnem dopisu na ministrskega predsednika Stjepana Radiča med drugimi žaljivkami tudi »bitainga«. V »Slovencu« dne
16. t. m. je nato nekdo poskusil ta izraz razpoznati kot takega mem&kega izvora. Baje eo Hrvati kakor Srbi imenovali one švabske berače, kateri so vedno rabili besede: »Bite, danke,« kot -bitange;, in dostavlja še dotični »jezikoslovec , da la izraz ni turškega izvora, kakor bi si kdo začtkom mislil. — In vendar je temu tako, kajti »bit j# v turščini »uš«,
v madžarščini, t. j. v turščini sorodnem jeziku,	/
je pa »bitang« isto kakor potepuh ali kandidat sa vislice (»bito, bitofa« — vislice). Ka-	\
radžič poudarja v svojem »Srbskem rječniku«, da sta beseda »bitangac in »bitanžili se« izrazito v Vojvodini v rabi, t. j. v onih krajinah, katere mejijo ob madžarsko prebivalstvo, in označujejo potepuha ali klateža odnosno potepati ali klatiti se. Da so ti ljudje tudi ušivi, ker prenočujejo tam, kjer jih ravno noč in sila zaloti, je samo razumevno, in ker imajo navadno tudi kake manjše ali večje zločin? na vesli, so seveda tudi vedno v neposredri zvezi z vislicami.
Izvajanje besede »bitanga iz nemščine n!T
ma torej ni kaka e podlage in je smatrati
»MLADINA. ŠT. 4 -5.
Štev. 4.-5. Mladine se razlikuje od št. 2.-3. zlasti v lem, da vsebuje tudi leposlovne prispevke. V času, loo nameravajo izdajateljski krogi neke ugledne slovenske revije prekiniti z dolgoletno tradicijo in iz te sploh odstraniti leposlovje, čutijo mladi kulturni delavci ravno nasprotno potrebo. Z uvedbo leposlovnih prispevkov v »Mladini«, ki je v začetku prinašala poleg člankov le prevode iz jjntičnih slovstev, je ta mnogo pridobila in se izpopolnila. Nobenega dvoma ni več, da se oglaša v Mladini po dolgih desetletjih zopet enkrat nova in energična kulturno itmei-]liska generacija, kakor je slovenska kulturna javnost že dolgo potrebuje.
'L literarnimi prispevki sodelujejo: Anton Ocvirk, Alfonz Gspan, Vinko Košak in Bratko Kreft.
Anton Ocvik ima ekspresivno pesem »V blaznenj u«. Dasi je pesem se jiod vplivom slovenskega artizma, vendar je že v njej slutnja novega izražanja, za enkrai sicer še instinktivna, ki pa zna postati zavestna. Vsekakor si je Anton Ocvirk že pridobil slovstveno legitimacijo.
Knr Ocvirk samo sluti, to postaja pri A I -fonzu Gspanu in Vinku Košaku že zavestno jasno. Gspanova pesem »Jez in Košakova »Si videl oko« že kažeta notranji odpor proti artističnim predvojnim
pesniškim rekvizitom in njihovi osladni bla-goglasnoeti. Gspanova peeem ima še nekaj več, nekaj česar po Cankarju še nismo slišali, namreč: tendenco, ne vulgarno, nego umetniško podano.
Bratko Kreft objavlja začetek svoje socialne drame »Tiberij Grakh«, časovno pomaknjeno v antično dobo, dasi ima popolnoma modem motiv: borbo med izkoriščevalci in izkoriščanci. Res da je dialog nekoliko dolgovezen, ali novo obliko slovenske socialne drame pomenja »Tiberij G ra k h vsekakor.
Članek Cirila Deklev a :	Ca	n k a r
in Narodno gledališče v Ljubljani vsebuje mnogo važnih konstatacij. Za Cankarjevo petdesetletnico je Narodno gledališče popolnoma nepripravljeno, kar je razumljivo, ko ugotovi član kar, da je gledališče od leta 1900 Cankarja omalovaževalo in so bile skoro vse uprizoritve Cankarja, razen dveh, treh izjem izredno slabo pripravljene. Sezoni 1938/24 in 1924/25 sta bili sploh brez Cankarja Debevec se ne čudi temu, ko vidi, da vodita gledališče gg. M. Hubad in Pavel Golia, čudi pa se, da jima pomaga tudi Župančič.
Petdesetletnici tržaške »Edinosti je namenjen članeK I v a G r a h o r j a »Jubilejno obzorje«. Grahor točno podaja zgodovinsko linijo »Edinosti« in*ugotavlja sedanji položaj okrog . Političnega društva Edinosti v Trstu in splošne politične razmere med pri-
morskimi Slovenci. Danes imamo tani v vseli ozirih politično, gospodarsko, kulturno cepitev. Dualizem je permanenten. Krogi okrog Edinosti« se še vedno igrajo politične reprezentante, ker jim primanjkuje smisla za podrobno delo. To mlajši sodelavci Edinosti tudi občutijo in okušajo temu odpomoči. Do-cim delajo Italijani sistematično in enotno, so Slovenci razcepljeni in brez političnega obrambeoega načrta.
Veleinteresanten in odločno pisan je članek Ka r 1 a Kočija n č i ča : »Ker so mariborskemu gledališču prepovedali uprizoritev Cerkvenikove drame »V vrtincu . — Kocijančič je v tem članku uporabil vse možnosti stila, ironije in sarkazma, samo da do golega osmeši ukrep mariborskih oblasti, ki so upi i-zoritev omenjene drame pripovedale. n vi akt slovenske cenzure je po mnenju K očija i-čiča le humbug in pa prikrito sredstvo, da se gotovi činitelji proslavijo in kar je glavno:
avanzirajo.	,	..	.
Prof F r a n V e b e r nadaljuje svojega »Sokrata«. Tudi y tem članku je prozoren Vebrov namen, dati slovenski inteligenci na podlagi starih antičnih primerov, nova moralna načela in jo etično dvigniti. Vebrovega dela nikakor ne gre podcenjevati, še manj pa ignorirati. V nasprotju z ostalimi mladini, ki hočejo starejšo obliko slovenske kulture nadomestiti 7 novo, jo skuša Veber le nekako reformirati, izboljšati.
hočejo in to jih odlikuje pre<j turnimi in literarnimi pO*“T:!:
kot popolnoma neznanstveno tolmačenje, kakor je v obči rabi, ako se poda prosto ljudstvo na jezikovno polje.	1»-	z.
Članek B r a I k a Krefta J a c k L o n -d o n« podaja duševni profil tega velikega ameriškega proletarskega umetnika. Kreft je
0 Londonu že pisal in je tudi-na Delavski akademiji o njem predaval, o čemer je
Nar. dnevnik« tudi poročal.
Na platnicah objavlja Mladina svoj kulturni in umetniški program ter manifest n" jnlade kulturne delavce. Tu je določno pove' dano, kaj mladi hočejo in proti čemu i-e borijo. Proti govekarjanstvu in proti onim, ki sl’ zamenjali svojo borbenost s hlapčevskim m0*' kom radi ljubih karijer in literarnih progjj^.' mov ter proti mističnemu brezplodnemu.. njarenju, meškobnemu pesimizmu ter
1 jensko zdravi n o v i real* z m. aifoT kaj Sotrudniki »Mladine« se torej “^gjmi kuf-
k.i so se že
—v—;;: .	, u iMlndin« se z vsako
pojavil, m se še bodo. >n w fej usle-
I*. ■'« k kn*
Mladine, edini protiutež vsemu anahronističnemu v slovenski literaturi, gledališč^ vsemu kulturnemu življenje sploh. Samozavest »Mladine je h krat u tudi najboljša ‘Xr rancija za njen uspeli.	^
»Mladina izide v šolskem letu Naročila sprejema upravništvo, Kolodvo - . ulica 7. Revijo toplo priporočamo vsem p jateljem neodvisne besede.
Mo je ustanovil SKSI
V	mladinskih listih in tudi v listih SLS se ! stalno ponavlja trditev da je bila ustanovljena Samostojna kmetijska stranka od J DS, oziroma od g. dr. Gregorja Žerjava.
To je absolutna neresnica in kljub temu,, da se ta neresnica stalno valja po slovenskih listih, si še do danes ni noben politik in noben list potrudil, .da bi to trditev tudi dokazal.
Nasprotno je res, da je kmetsko gibanje, kakor ga je predstavljala in kakor ga še predstavlja SKS, nastalo iz kmetov samih in ■sicer ne šele po vojni, temveč tudi že pred vojno. Kmetje so pač čutili potrebo po lastni stanovski stranki, toda preobloženi z dnevnim delom niso uspeli, da bi svojo politično organizacijo tudi izvedli. Poskusi pa ®° se izvršili in najbolj, znano in pomembno Je bilo v lem oziru gibanje goriSkih kmetov, "j je izšlo iz čislo gospodarskega momenta. P.a se rešijo goriški kmetje prekupčevalcev, so odjedli kmetu skoraj ves dobiček pri , ronipirju, je bila ustanovljena v Vrtojbi tD>ettjska zadruga, iz katere se je polagoma iszvihj močno politično gibanje. Bilo je žo ba tisoče kmetov organiziranih, toda manjkalo je pravili vodnikov in zato je innogoobe-tajoče gibanje propadlo.
na Goriškem, po vsej Slovesne ■	me<l	kmeti nad vso močno na-
SLs f,Z? us‘anovitev isamo kmetske stranke, km t -ie ve<ino dobro poznala dušo našega in b *■ za^° Judi ustanovila Kmečko zvezo etrl dosegla, da ni bilo kmetsko giba-nrAri*?^J?jei110, ljro!' niei- ka tudi med na-•'kazBll,na^nieti se Ie Pla vsakih volitvah po-vLi‘a -vo^a do rt i kmetskih kandidatov :n ko ,v 1Zfnz volje so bili tudi razni listi, Vinjet-, iu drugo.	.	.
l	llla ie kmetsko misel znova oživila ui -j- leta 1917 se je piičelo med kmeti govo-
11	<y potrebi kmetske stranke. To spoznale je nato stalno radio iu privedlo 1. 1919 p, as«novitvo Samostojno kmetijske slran-hinko so ustanovili po večini bivši pri-
•	asi SLs ter nekateri napredni kmetje. SDS lina pri tej ustanovitvi prav nobenega deleža in tedaj je imela SDS še svoj kmetski odsek iu kot njegov reprezentant je bil tudi g. Ivan Pucelj podpredsednik JDS.
L Predolgo Li bilo, če bi hoteli podrobno poročati, _ zakaj je kmetski odsek propadel in zakaj je^ g.. Ivan Pucelj zapustil SDS, zado-tivc vilaj suuio ta konstatacija, da je imela “118 že ob ustanovitvi SKS svoj poseben kttjetgki odsek, ker-ta konstatacija najjas-priča, da ni bila SKS ustanovljena od
pa je to, da so pozneje gospodje od ko so videli, da se nova kmetska stran-t„, °®očno bori proti SLS, ki tedaj ni bila ko dalekovidna, da bi sklenila z novo dui-
Pino
lian kompromis, upali, da bodo mogli nape-]<e. ^0l^0 na svoj mlin. To so upali tembolj, ,v Je bila nova stranka vseskozi uspešna, itak .volitve 1. 1920 jasno pokazale.
Sisffiffr1S?
pri SKs Edino korekten način bi seveda bil
da se obrnejo naravnost‘na vodstvo stranke!
Tega pa seveda niso storili in so z najbolj prijaznimi besedami vsiljevali nekaterim vodilnim možem denar za agitacijo. Pa niti ta denar ui bil njihov, temveč Jadranske banke, kakor so to poznejši dogodki odkrili.
Na ta način so gospodje mislili, da so si SKS že popolnoma pridobili. Pa so se te-meliito urezali in ponudba esdesarsldh prvakov,” da kandidirajo na listi SKS in da sprejmejo program SKS, je bila odločno odbita.
Zastopniki SKS so ta sklep stranke tudi vsebno sporočili dr. Žerjavu, ki je nato izjavil, da bo vse objavil. Tega pa dr. Žerjav ni storil, ker so mu zastopniki SKS po pravici izjavili, da bo objava samo njemu v škodo.'
Iz vsega tega je jasno razvidno, da nimajo naši sedanji esdesarji pri ustanovitvi SKS nobene druge zasluge, ko to, da so hoteli pristaviti k cvetoči stranki svoj piskerček. Pa še ta namera jim je temeljito spodletela že leta 1920 in vsa leta kasneje. Odtod tudi vsa jeza na »zelene generale . in one idejne ljudi, ki se niso dali premotiti.
Še bolj jasno j.a izvira iz vsega delovanja SDS, da ta stranka nikdar in nikoli ni mogla biti za kmetsko gibanje.
Kmetsko gibanje sloni predvsem na gospodarskem momentu. Kmetje Kihtevajo prost izvoz poljedelskih produktov in živine, in prepoved uvoza živine ter poljedelskih produktov, zahtevajo prost uvoz poljedelskih strojev, so kratkomalo odločno na produktivnem in no na konsumentskem stališču.
Kaši esdeesarjl pa so bili vedno strogo na konsumentskem stališču in sicer na tako pretiranem, da so bile njih odredbe vsemu narodnemu gospodarstvu v škodo. Še na znani kronski seji v Ljubljani je dr. Žerjav dosegel, da je bil prepovedan izvoz živine in žila, dovoljen pa uvoz ameriške moke iu masti. Ustanovitelj kmetskega gibanja takega sklepa ne bi mogel nikdar zagovarjati in če ga je, potem je z njim dokazal, da nima niti pojmu o kmetskem gibanju.
idilo je to enako kardinalno nepoznanje gospodarskih zahtev kakor je bilo preganjanje trgovcev pod firmo boja proti draginji, kar so tudi zakrivili esdeesarski ministri. Da so mogli nekateri trgovci na to žalostno dobo pozabiti, jim res ni v čast. Še bolj v nečast pa bi Lilo kmetom, če bi ti pozabili, na kak način so jih hoteli esdeesarji kupiti in jih s pretirano kousumentsko politiko gospodarsko uničiti.
Ne samo neresnica, temveč neznvisel je trditev, da je JDS ustanovila SKS. Zakaj naši esdeesarji so imeli vedno, tudi že davno pred vojno, zmisel le za politiko mandatov, nikdar pa za politiko delovnega ljudstva.
In ker niso imeli nobenega zmisla za zahteve delovnega ljudstva, zato nišo znali niti izbrati gesel, katerim bi moglo ljudstvo slediti. Zato je bila alfa in omega njih idejne mizerije boj proti klerikalizmu, pa še tega niso znali voditi drugače ko s podedovanimi iu že stokrat obrabljenimi frazami.
Ne, taki ljudje niso mogli ustvariti nobenega gibnaja. oni so mogli le eksploatirati že obstoječe gibanje.
Pri SKS pa se jim ni niti to posrečilo!!
Pirova zmaga protideklarašev.
(Odgovor na notico v »Jutru z
, Res je, da je »zmagal« klub sam. demo Stekih učiteljev z listo svojih delegatov ra
dne 18. t. nr.)
učiteljev z listo svojih delegatov za Pokrajinsko skupščino UJU na •zborovanju društva učiteljev ii>n šolskih prijateljev za ljubljansko okolico z 20 glasovi večine. Kakšen pa je bil način agitacije, naj podamo javnosti sledeča dejstva, Ikaterih bi se moral sramovati vsak pošten človek, k. 1. kista delegatov-dektarašev je bila izdana jfej »b njenem rojstvu In nasprotniki so uporabili ostudno osebno gonjo proti kandida-deklaraške liste. pDl Upravitelji posameznih šol so izvajali tgllkpdmejši tenor naipram podrejenemu uči-kai	8a	osebno vodili pred skrutiinj,
F* Pastil' svojo čredo v stajo, bon 'rozili so, da se povrne PP režim in da VlQ,® brezobzirno obračunati z vsakim, ki bo ‘“listo dekla,rašev.
Č(a' V(xllle so cele družine obstoječe iz 2—4 5 i 'izvzemši služinčadi. . dočika. V()'išče so <spravili vse svoje pristaše, tila iy 1® «ab nad 40 članov deklarašev dolilo. ktzni maščevanja, ki se jim je gro-
in enakimi sredstvi so si izvoje-zmago :.
ppneirte 0«9.'i'tna v učiteljstvu najhujše eks-’ Uh in	sam. demokratske stranke,
stva ujtj re*®i 'PP s pomočjo bivšega vod-■ toni ali sPravil večinoma nezakonitim po-ttdobii., l)l®to.m proslulega paragrafa 71. na liohUn t!tosta z irauienotn, da bodo klerikalno Dm "s okolico .pomladimilir. Ne čudii-
o	se marsikateremu učitelju in učiteljici,
*	jo glasovalo zn protideklraaško listo če pomislimo na strah in grozo DP režima s katerim so operirali v agitaciji. Protideikla-n e nimajo kaj ponašati z zmago, pridob-
ljeno z ljudmi, ki so že izdali našo organizacijo s pristopom v Slomškovo zvezo :in nato po prevratu zopet izdali Slomškovo zvezo s pristopom v UJU. Zato naj bodo pripravljeni, da bodo lepega dne li vzor značaji, s katerimi se klub sam. demokratskih učiteljev ponaša y javnosti, 'izdali tudi njih same. Tudi teror je najnevarnejše sredstvo v dosego svojega Cilja. Takega sredstva se poslužujejo le brezidejne organizacije v svoji trhli razpadlosti, da rešijo svoje zadnje postojanke.
Deklaraši pa no lahko ponosni z izidom, kajti kdor je glasoval za dekbrniško listo, je glasoval brez vsakega pritiska in kar je glavno po svojem prepričanju, ki mu ga narekujejo zdravi možgani. To so značaji, (ki se niso ustrašili nikakih groženj kluba sam. demokratskih učiteljev in ki so pripravljeni se žrtvovati ne za osebna korita, ampak za skupno korito organizacije, iz katerega naj vsi člani enakomerno zajemajo. Vi, protidekla-raši, se ne morete najmanje ponašati s svojimi pristaši v teli čednostih in samo majhna sapica zamere vaše vrste razredčiti za vedno Tudi grozečo nezaupnico bodo deklaraši z lahko vestjo, in ne da bi se njih čast najmanje okrnila, preboleli od hlapcev, tuje 'komande in izdajalcev svojega lastnega stanu. Gotovi pa smo da vas zapeljanci bodo prej ko slej spoznali in vas zapustili.
Vedite pa, da se deklaraši predobro zavedajo, da edini izhod je naprej za skupno stanovsko strokovno organizacijo vsega poštenega in nesebičnega slovenskega učiteljstva, kajti pošteni UJU-jevci in pošteni Slomškarji se bomo našli skupaj, dočim se bodete vi n* vam enaki, še naprej tidajali svojim zastarelim in (In mozga uglajenim tradicijam — h." bcralccv in klcrikalcdv.
Zahteve stanovanjskih najemnikov v Mariboru.
•	Na velikem protestnem shodu stanovanj-jfc^ajemrtikov za mesto Maribor in bližajo Im1'00 'l 18- aprila 1926 leta m bile spre-' 6 sledeče zahteve.
Ministru za socialno skrbstvo.
Stanovanjski najemtribi odobravamo in s»i • ? P^lvžka pridružujemo resolucijam, iiL- *’.m ,Kl kongresu Saveza sianovaiijskih j^l^aikov v Zagrebu z dne 21. marca 1926
'eči k’1'«testi ramo najodločneje zoper nečlo-loz/jf '^ložacije tel* nujno zahtevamo, da se n(„i,vrl? določbe stanovanjskega zakona giboma ukinejo.
Zahtevomo podaljšanje stanovanjske za-
ščito najmanj do leta 1930 in l-zprememho daj veljavnega zakona v smislu zalrtev kon-gresa Saveza stanovamjakih najeannikov v Zagrebu dne 21. marca 1926.
4. Protestirainno ponovno in najodločneje zoper postopanje vlade, ki doslej za »miljenje stanovanjske 'bede mi še mič storila in niti ni nakazala v\ gradbo stanovanj za državne nameščence določenih kreditov.
5. Zahtevamo, da se drž. nameščencem današnjim razmeram primerno zviša stanarina, dočim naj <se drž. starim vpokojencem, ki se jim je 'Stanarina svojčas sploh ukinila, zopet prizna ;in naknadno nakaže. Z ozirom na izredno bedni položaj vojnih invalidov, vdov
in sirot ter kronskih vpokojencev zahtevamo, da se jih potom stanovanjskega zakona še prav .posebno zaščiti pred izkoriščanjem in navijanjem najemnine.
6. Zahtevamo, da država preskrbi »obči na m in stavbenim zadrugam cenena odnosno brezobrestna posojila za zgradbo malih stanovanjskih hiš, ker je edino le na ta način mogoče omiljen je in pobijanje vladajoče stanovanjske 'bede.
7. Zahtevamo, da država za svoje urade in' drž. nameščence končno enkrat zgradi potrebna poslopja in opusti dosedanjo ediozno prakso nakupovanja obstoječih . privatnih stanovanjskih hiš za uradne prostore, ker s lem država sama, ki je v prvi vrsti poklicana, da omili obstoječe pomanjkanje stanovanj, stanovanjsko bedo le še povečuje.
8. Stanovanjska bedi v minulih letih ni niti najmanj pojenjala, temveč je baš vsled enostranskih določb stanovanjskega zakona dosegla vrhunec, kar najjasnejše dokazujejo vedno bolj se množeče deložacije. Ker je sedanji stanovanjski zakon radi svojih nečloveških in nesocialnih določb vladajočo stanovanjsko bedo le še poostril, pričakujemo, da merodajni faktorji našega skupnega klica ne bodo preslišali in da bodo storili svojo dolžnost po vzgledu drugih evropskih držav. Že. danes pa aaglašamo, da odklanjamo vsako odgovornost za vse zle posledice, ki bi jih rodila ukinitev stanovanjske zaščite odnosno nadaljevanje dosedanje prakse deložacij in demantiranja stanovanjske zaščite.
TL
Velikemu županu mariborske oblasti v Mariboru.
1. Pozdravljamo započeto gradbeno akcijo mestne občine, vendar pa ugotavljamo, da je Osrednji načrt nezadosten, ker občina dejansko nič ne prispeva, dasi bi bila to baš sedaj ena najpoglavitnejših njenih nalog in dolžnosti. Le z dejansko podporo in prispevanj m mestne občine bi bila zapečeta akcija dostopna tudi širšim slojem, dočim je sedaj samo nekaterim.
■Nismo sicer nasprotni nameravani zgradbi novega rotovža, zdi se nam.pa, da je spričo vladajoče stanovanjske bede ta akcija še pre-uvanjena.
Zahtevamo od občine, da-se v večji meri pobriga za deložiranre, jim spravi na občinske 'stroške vsaj pohištvo pod streho, jih v njihovi stiski gmotno podpre ter .da jim tudi sicer gre v vsakem oziru na roko.
*2. Obenem naprošamo g. velikega župana, da zastavi vse svoje sile, da se nečloveško deložacije, ki se v Mariboru vedno bolj mno-že preprečijo in naši tozadevni zahtevi ugodi.
Zahtevamo tudi, da se vsa izpraznjena stanovanja razpišejo že ob pondeljkih in razglase v vseh 'tukajšnjih časopisih, ker je na ta način dana prosilcem možnost, da si izpraznjena stanovanja pravočasno ogledajo in zanje za ali ne zaprosijo. Obenem zahtevamo, da se razprave pri stanovanjskem sodišču m dodelitev stanovanj vrše javno, kot se to prakticira ipo drugih mestih.
Pričakujemo, da se našim upravičenim zahtevam ugodi.
JAPONSKA MORNARICA.
Sedanji japonski proračun je najvišji, kar ga pozna Japonska. Je defieiten in sicer predvsem vsled velikih izdatkov za mornarico. Finančni minister zahteva, da se znižajo mornariški izdatki vsaj za 100 milijonov jen. toda mornariški minister je pristal na kvečjemu 50 milijonov. Kako velik je proračun mornariškega ministra, se vidi najlepše iz celotnega proračuna, ki znaša v tisoč jenah:
pred tekmovanjem, ki mora njeno gospodarstvo uničiti. Ista nevarnost pa preti tudi vsem ostalim državam, če ne pride do pametnega sporazuma, ki bo tako blazno tekmovanje preprečil.
Zaenkrat pa plava Japonska še čisto v imperialističnih vodah. Pred kratkim 'je bil -prejet zakon o obvezni vojaški cbuki vse šolske mladine. Na ta način bo imela Japonska za tnal denar — 4 milijone jen bo to veljalo — vse prebivalstvo vojaško izvežbano. S tem je japonska vojska popolnoma pripravljena, s povečanjem mornarice naj postane še japonsko brodovje.
Država vzhajajočega solnca si lioce priboriti še lepši prostor na vzhodnem solncu.
Dijaški vestnik.
Delo Sveta slušateljev ljubljanske univerze.
(Iz okrožnice SSLU.)
Pred Veliko nočjo je bil predsednik SSLU z delegatom medicin, društva v Zagrebu, Ikjier sta preučila inštitucijo akademske bolniške blagajne, o čemur bosta še poročala na skupni seji vseh akademskih društev.
Ob priliki poseta v Zagrebu je predsednik navezal stike z ondotnimi akademiki v svrho osnutja reprezentance na ostalih univerzah.
O	tej zadevi se bo vršila koncem maja konferenca v Zagrebu. Na kongresu mednarodne stud. .pomoči v Sremskih Kaatovcih bodo Ju-j gcslovanii najbrže nastopali enotno. Društva naj za razstavo statistike, ki se bo ob tej priliki vršila, privede svoje statistike. Kongresa klubov za Zvezo narodov se bo SSLU .udeležil kot opazovalec po (pooblaščenem zastopniku.
Ferijalui Savez priredi 13. maja izlet v Postojnsko jamo. Za izlet je dašlo že do sedaj mnogo prijav, organiziran bo v velikem obsegu.
I	Akademija na učiteljišču. Na ljubljanskem
1	učiteljišču se je 21. t. m. vršila lepo uspela ; akademija, iki etn jo priredila abstinenčna ! krožka 'obeh učiteljišč pod pokroviioljsivom prot. Verbiča. Na sporedu so bili govori, ’ koncertne točke, recitacije .iu en telovadni nastop. Posebno se je odlikoval dijak Vidmajer s svojim Violinskim sporedom; uspelo je dudi petje’ženskega zbora in solo Golobove. Dobre so 'bile zlasti recitacije Železnika »n nastop telovadne vrste. Akademijo je poselilo mnogo odličnega, občinstva, med drugimi tudi prosvetni šef dr. Lončar.
kraljeva lista
zunanje zadeve
notranje zadeve
finance
vojna
mornarica
justica
prosveta
poljedestvo
trgovina
železnice in pošte
4.500
18.102
238.900
338.710
1991833
239.028
32.489
123.593
44.916
12.122
340.039
Skupaj 1,598.232
tisoč jen. (Ena jena približno pol dolarja.)
Dohodki Japonske pa so pvoračunjeni le na 1.529,000.000 jen in znaša deficit Japonske torej nad 69 milijonov jen. K temu pa pridejo še naknadni krediti v znesku 17 milijonov jen in znaša torej celokupen deficit nad
86	milijonov jen ali preko 40 milijonov dolarjev. Kljub temu j>u mornariški minister noče dovoliti znižanja proračuna za mornarico.
Deloma je to razumljivo, ker pozicija Japonske je na Daljnem Vzhodu nedotakljiva, dokler ima Japonska močno mornarico.' Niti veliko večja ameriška ali angleška mornarica ne bi mogla Japonski ničesar storiti in v slučaju vojne bi bila Japonska takoj gospodar Filipinov, Hongkonga in kitajske obale.
Po vvashingtonskem dogovoru bi moralo biti razmerje med ameriškimi, angleškimi in japonskimi velikimi bojnimi ladjami ko 5:5:3. Ta dogovor je bil za Japonsko največja sreča, ker Japonska ni bila v finančnem stanju, da bi mogla tekmovati z bogato Ameriko in Angliio. Ce bi ostalo so naprej pri svobodnem tekmovanju, bi spravili Angleška in Amerika Japonsko na kolena.
Ker ni treba Japonski graditi več velikih bojnih ladij, ie začela z vso vnemo graditi podmornice, tu jo podpira vsa javnost, celo komunisti in pacifisti, ker v-i ti mislijo, da bodo mogli na podlagi podmornic preprečili gradnjo drugih bojnih ladij. Govori se, da grade Japonci 3000 ton velike podmorske križarke. Japonska vlada to sicer odločno taji, ni pa verjetno, da bi njem demantiji koga prepričali. In tako se pričenja tekma v gradnji podmornic, kar bo sigurno povzročilo, da bodo velike podmornice, ki veljajo danes po 8 milijonov jen, v kratkem se tako povečale, da bo za eno treba plačati od ~o do 35 milijonov jen. la k o je Japonska zopet
priznanega gospodinjskega
mila ()Gazela" se nahaja zlatnik za 19 frankov.
Pomnite, pa tudi, da je to milo
malDoltše rn-m
—	Ki	Je	po	svoji kakovosti ae-
prekosl)ivo, v ceni pa nič dražje kot druga mila.
MILO GAZ EIA
ANEKDOTE FRANCOSKIH IGRALK BROHAN.
O	sestrah Rohan, Avguštini in Madelcini kroži v Parizu cela vrsta anekdot, od katerih prinašamo par zlasti posrečenih.
Avgustino opozore na nekega zdravnika: »Sijajen človek, je to. Če bi vedeli, kako lahko vzame življenje!«
— Seveda, življenje drugih.
*
Avguština je v gledališču z Darnasom mlajšim, ki kadi slabo cigaro.
— Preveč kadite.
»Moj oče je šestdeset let star in vedno kadi.«
— če ne bi kadil bi bil sedaj star najmanj 70 let.
*
Bila je noseča. Vprašana po očetu, odgovori: Moj Bog! V resnici ne vem, ko sem pa tako kratkovidna!
*
Napisala je neko igro in pozvana je bila, da jo igra.
— Imam preveč (talenta, da bi igrala vsako figo.
Sploh so bili v rodbini Brohan zelo prijazni. Madeleine, mlajša sestra Avguštine, se je imela poročiti. Zavistna prijateljica ji reče: Tvoj bodoči! O tega poznam že davno. Saj je moja preteklost.«
— Kaj misliš mogoče, da sem pričakovala, da najdem moža, ki te že ni poznal?
*
Govorica je bila, da se bo njena mati, ki je bila 87 let stara, poročila s stoletnim starcem.
—• Iz tega pa Vseeno nič ne bo, ker ne bodo njih starši dovolili te poroke.
*
Madeleino zasleduje na cesti neki gospod. Nagovori jo in ponudi svoje spremstvo. ^
Besna ga nahruli:	Jaz	sem poštena žen-
ska, kaj pa mislite?«
Ko pa vidi, da je gospod »fejst fant«, pa dostavi:	Ampak	verujte mi, da ml je ne-
skončno žal.«
Dnevne vesti.
REVOLVKRŠKA ŽURNALISTIKA.
Pri tajnih volitvah predsednika Trgovske in obrtniške zbornice je kandidat SDS propadel. Ljudje z ozkim obzorjem in majhno dušo običajno ne morejo preboleti tudi najbolj zasluženega poraza in zato se nismo čudili, če mladinski tisk ni mogel prikriti svoje jeze.
Čisto mladinsko pa je, če je samostojno demokratski tisk mislil, da pokaže svojo pravo jezo le, če postane prav neverjetno n e s rani e n. Zakaj nesramnost prve vrste je, če si upa napadati samostojno demokratski tisk svetnike Trgovske zbornice zato, ker so v tajnem glasovanju volili po svojem prepričanju. Že lani se je dogajalo, da so bili volilci od revolverskega tiska SDS napadeni, ker niso volili tako, kakor je bilo domišljavi SDS po volji. Zgodilo se je lani tudi to, da je oblast to očitno kršitev votivne tajnosti trpela. Mislimo pa, da gospodje od Trgovske zbornice ne bodo sledili primeru oblastva, temveč da bodo znali proti taki revolverski žurnalistiki tudi nastopiti.
Ta bi bila lepa, da bi moral vsakdo vpraševati v redakciji »Jutra«., kako naj voli, ali da bi svetovni list za »trač in kvač« teroriziral ljudi, ki so pač nekaj več storili za slovensko gospodarstvo, ko pa ves tisk SDS, ki ima samo to zaslugo, da je n a j v e č j o slovensko ban k o uniči 1.
Tipičen primer revolverske žurnalistike je napad »Jutra« in »Slovenskega Naroda« na volivce novega predsednika Trgovske in obrtniške zbornice in zato upamo, da bo ta revolverski napad tudi tako zavrnjen, kakor treba.
— Glavna zborovanja Zveze slovenskih vojakov izza svetovne vojne (Z. S. V.) Prvo veliko zborovanje ima letaš Zveza 25. julija v Šmartnem ob Pafkii (Savinjska dolina), ko se bo tam odkril veličasten spomenik; tega bratskega sestanka in odkritja naj se- prav posebno udeleže naši tovariši iz mariborske oblasti, zlasti krajd: Celje, Gornji grad, Slo-venjgradec.' Občni zbor in glaven sestanek pa je zopet določen po izrečni želji pretežne večine m«ož vseh strank na Brezjah 8. avgusta 1926. Ondi ;je 'utelešena duša našega naroda, ondi na belem dvorišču Gospe miru in sprave naj se odpočtne s trpljenjem pre-nasičena duša mož trpinov iz vojne. Tovariši! Mi smo tolmači naše odločne volje, zato na svidenje dne 8. avgusta v tem ljubkem kraju naše divne Gorenjske! Vse žo pravočasno, zlasti polovično vožnjo uredimo. Zaupniki aglašajte se in naročajte znake Zveze! — Glavni odbor Z. S. V. v Ljubljani.
— Pritožbe koroških Slovencev. Ko so prevzele po plebiscitu na Koroškem upravo avstrijske oblasti, se je zgodila tamkajšnjim Slovencem marsikatera krivica, zlasti v zadevah vpokojitev in nastavitev uslužbencev. Xe*kaj teh krivic je bilo pozneje 'popravljanjih, nekaj jih pa -čaka še danes rešitve. Direkcija zveznih železnic v Beljaku na hotela sprejeli po plebiscitu 27 železniških uslužbencev^ — Slovencev ter Jim tudi ni hotela izplačati penzije, dasi so služili že pred vojno ter vplačevali v penzijski fond. Sedaj je pristala železniška uprava na pavšalno izplačilo vplačanega deleža, pod pogojem, da se odpovedo vsem nadaljmim tarjatvam.
— Izenačenje zakonodaje v ministrstvu za narodno zdravje. V ministrstvu za narodno zdravje so izdelane določbe za ustanovitev strokovnega sveta za preizkušnjo in cenitev zdravil. Določbe stopijo v veljavo v. dnevom, liio -bodo objavljene v »Službenih uovinah«. Daljo 'rervidiira že nekoliko dni posebna komisija lekarniške takse. Z novim tarifam se zenačijo te takse m vtso državo ter se znižajo za ‘20 do 30%. Cim več se kakega zdravilnega sredstva potrebuje, temibolj 'bo znižan njegova cena. Tako se zniža cena kiini.ua za 60 do 70%. Komisija je sestavljena iz kakih 30 strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev, praktičnih lekarnarjev, zdravnikov in zastopnikov ministrstev.
— Slavi red v ministrstvu prosvete zopet
v	postavljen. Minister za prosveto Miša Trifunovič je uskinit naredijo, ki jo je izdal svo-ječasno Radič, glasom katere ne sme brez dovoljenja šefa kabineta nihče v prosvetno ministrstvo. Trifunovič je uvedel zopet stari red, tki je Običajen tudi v drugih ministrstvih, tako da se sprejem® sedaj tudi v prosvet-neim ministrstvu vsak dan od 11. do 12. ure dopoldne.
— Izmenjava dijakov med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Ministrstvo za šume in mde namerava poslati letos večje število učencev gozdarskih šol v svrho praktičnih študij v razne slovanske države, predvsem na Češkoslovaško. Enako število učencev se pošlje iz dotiSnih držav k nam.
— Reorganizacija meteorologižne službe. Poljedelsko ministrstvo namerava meteorolog ičn o službo v vsej državi reorganizirati.
V	kratkem se ustanovijo pri vseh kmetijskih družbah imeteorologiene postaje.
— Evangeljska škofija za Slovenijo. Evangeljske sinode v Vrbasu so se udeležili tiudii verniki evangeljske kOnfesije .iz, Prekmurja, ki so jih zastopali njihovi duhovniki in nekoliko' lajikov. Kot se čuje, je nameravana ustanovitev evangeljske škofije. Kompaktno žive evangeljski kristijani samo v Prekmur-
snmezno.
— Kougres rezervnih oficirjev. Za udeležence kongresa rezervnih oficirjev, ki se vrst dne 23. iin 24, maja v Zagr#bu je naknadno podaljšan roko za brezplačno .vožnjo aa vse vlako razen luksuznih od 20. do 28. maja. V Zagrebu je dosedaj rezerviranih 2000 brezplačnih postelj. Kosilo in večerja staneta iikiupno 20—25 dinarjev. Prijave za udeležbo sprejema do 1. maja osrednja uprava Udru-ženja v Beogradu.
— Napredovanje rezervnih oficirjev. Po statistiki ministrstva vojne iin mornarice ima nad 3000 rezervnih oficirjev pravico do na-
predovanja. Povodom kongresa in blagoslov-Ijenja zastave lldniž. rez. oficirjev v Zagrebu bo podpisan večji ukaz o .imenovanju. Kdor p;i hoče bili imenovan, mora vložiti preko Udruženja ali po kaki. drugi kratki poti ra-port, brez raporta ne bo nihče imenovan.
Ravnateljstvo državnega zdravilišča Rogaška Slatina razpisuje v kritem šetališču
1	lokal pripraven za 'trgovino ali obrt ob pogojih, ki so razivklni v Uradnem listu z dne 15. aprila i. 1. št. 34, na strani 215. — Termin za vložitev ponudb je podaljšan do vpljučno 5. maja 1926.
— V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo je nanovo vpisan dr. Alojzij Krautber-ger, zdravnik v Žalcu.
— I/, državne službe. Vpokojen je pisar-adjunkt oddelka za socialno politiko v Ljubljani Silvin Pečenko.
— Dve zdravniški mesti sta razpisani na tuberkuloznem oddelku beograjske državne bolnice.
— Deficit avstrijskih železnic. Avstrijske zvezne železnice tso prišle v resne materialne težkoče, ki so posledica nazadovanja prometa in porasla bremen. Komercializacija se ni obnesla. Celokupni deficit za leto 1926 je proraeunjen na 1175 milijard, torej na več kot en bilijon avstrijskih (kron. Avstrijske zvezne železnice niso niti v stanu, da bi plačale državi prometni davek, vsled česar je država znatno oškodovana.
— Sovjetsko poslaništvo v Angori. Te dni je bilo otvorjeno v Angori sovjetsko poslaništvo. Sovjetski poslanik .in Tevvfik Ruždi sta izrazila upanje, da bo zasaguran odslej meo obema državama mir in prijateljstvo.
— Bojkot piva na Nižjcavslrijskem se prične v pondeljek. Te dni se je vršila na Dunaju iseja gostilničarske zadruge, na kateri je bil izvoljen centralen akcijslki odbor, ki bo vodil bojkot. Akcijskim komitejem bodio prideljenli odelfci kolesarjev, ki bodo kontrolirali izvajanje bojkota od strani gostiln. Formirani bodo tudi stražni oddelki. Organizacija namerava namreč gostilne, ki bti točile kljub sklenjenemu bojkotu pivo, nemudoma zasesti. Konkurenca je med dragim tudi sklenila, da bo .izplačevala organizacija gostilničarjem, ki bi prišli vsled bojkota piva v finančne težkoče, podpore. Bojkot velja tudi za inozemsko pivo. Kaj pomeni ta bojkot, si lihko predstavljamo, če pomislimo, da se komsaranira na Dunaju vsak teden nad 200.000 hi piva, ki reprezentirajo vrednost okrog 1500 'milijard avstrijskih kron.
— 14IMI opremljenih sob neoddanih. Mestni stanovanjski urad v Dresdenu poroča: Dočim vlada v mestu še vedno Občutno pomanjkanje samostojnih stanovanj, narašča število neoddanih mebliranih sob za podnajemnike vedno -bolj. V prvem četrtletju t. 1. je bilo prijavljenih pni mestnem stanovanjskem uradu neoddanih 1400 mebliranih m 129 praznih sob za podnajemnike ter 164 postelj. Pri sdfeah za podnajemnike gre večinoma za posamezne sobe, prijavljene so bile pa tudi po dve, tri, da celo štiri sobe, ki se oddajo skupaj v podnajem. Tudi število prostih trgovskih lokalov vedno ibolj narašča.
— Četrt milijona brezposelnih na Angleškem. Število brezposelnih v Angliji je zadnji teden zopet padlo ter znaša sedaj samo še 1,240.000.
— Zvišanje železniških tarif v Avstriji.
Kot poročajo z Dunaja, namerava direkcija avstrijskih železnic s 1. julijem t. 1. tarife za prevoz blaga za 5% zvišati. Za iziprememfoo tar.ilov je treba odobrenja parlamenta.
— Amunilsencv polet na severni tečaj. Kot poročajo iz Mostove, je dobil poročniik Lar-sen od Amu.iMtse.na poročilo, da so (pripraive na Spitzbergen-u za .sprejem zrakoplova gotove ter da odpotuje J-Norge- najpozneje v pondeljek iz Trocka. Polkovnik Nobile se še ni odločil, če poleti zrakoplov preko \Vard-zoe ali pa naravnost preko Arhangelska na Spitahergen.
— Velik požar v Tokiu. Iz Tokia poročajo:
V	raznih delih mesta je izbruhnil te dni požar, ki je uničil 2 tovarni in nad 500 hiš. Kaj je požar povzročilo, še ni ugotovljeno.
— Silen vihar na Japonskem. Te dni je divjal po vsej zapadni obali Japonske silen vihar, ki je povzročil veliko materielno škodo ter zahteval številne človeške žrtve. Izginilo je kakih 100 oseb.
— Močan potres v sovjetski Rusiji. Kot poročajo iz Moskve, so čutili .te dni po vsem kubanskem ozemlju močan potres, ki je porušil mnogo poslopij. Človeških žrtev ni bilo.
— Zopet tihotapec ustreljen. Obmejna finančna straža je ustrelila te dni pri Repn-i na avstrijski meji v Prekmurju nekega tihotapca, čigar identiteta se še ni dala ugotoviti. Kljub vsemu preganjanju se tihotapstvo vendar še ne da zatreti.
— Poizkušen beg zaprtih špionov. V beograjskih policijskih zaporih sedita roparja in madjarska špiona Joca Antonič in Fehim Baljkotvič iz Bosne. Oba imata na vesti ne številne zločine, roparske napade, umore in tatvine. Ko i3o jima postala tla prevroča, sta pobegnila na Madjarsko ter stopila v madjar-sko špionažio službo. Že po šestih mesecih sta bila aretirana. Te dni je prišlo do zanimivega raakritja. Lopova, ki sedita v dveh ■sosednjih oslicah, sta se sporazumela s trkanjem na »id ter pričela istočasno kopati s svojini® žlicama v zid luknje. Obenem sta žagala dan za dnevom z navadnim nožem zj. kruh svoje okove. Naporno delo je trajalo 5 mesecev. Te dni je 'dozorelo 'tako daleč, da
. sta nameravala pobegniti. Da bi si olajšala beg, bi bil moral simulirati neki tretji jetnik blaznost, s tem da bi bil začel strašno tuliti. Toda policija je bila o njimi nameri pravočasno obveščena. Ko je potegnil eden oo stražnikov prav rahlo za njune okove, so razpadli, ko je Ibrcniit z nogo v zid, je nastala velika luknja. Sedaj sta dobila lopova nove solidne okove, noža in žlici sta-jim bila odvzeta in tako lahko temeljito premišljujeta o neuspehu svojega 5 mesečnega napornega »dela ...
—	Zlatnik so našle v »Zlatorog« terpenti-novem milu: Marija Kregar, Ljubljana, Sv. Petra cesta; Marija Hvala, Ljubljana, Jenkova ulica; Janša Vida, Ljubljana, Akacijeva ulica; Marija Bajželj, Ljubljana, Beethovnova ulica 16; ga. Merjasec, Ljubljana, Aljaževa ulica, kupila v trgovini V. Škander, šiška; Angela Vrtačnik, Šinkov turn pri Vodicah nad Ljubljano; Marija Špan, Laško; Tončka Buikovec, Semič; Stanko Kušljan, posestnik i.n žagar, Št. Jernej, kupil v trgovini Maks Vale v št. Jerneju; Frančiška Volile, Ljubno, kupljeno pri tvrdki F. K s. Petek, Ljubno; Josipina Zupančič, Papreče pri žužembenku, kupila v trgovini Franjo Pirc, Žužemberk; ga. Centrih, Trbovlje, kupita v trgovini V. Pavlin, Trbovlje; Ana Trstenjak, Zagreb, Je-lisavina ulica 4, kupila v trgovini Dragutin Jureša, Kaoičeva ulica 21; Ljubica Strmecki, Zagreb, Paromlinska cesta 2, kupila v trgovini Josip Špoljar, Vlaška ulica 24.
—■ Živinska razstava. Podružnica kmetijske družbe v Novem mestu naznanja: Živinska razstava se vrši 30. maja t. j. v nedeljo «1
9.	ure zjutraj do 16. ure popoldne. K .razsta-
vi	bodo pripuščene: 1. enobarvne (sive, pšenične In rujave) krave ki tetice, breje ali s teleti, enobarvni biki 'od 1 leta naprej. Biki, krave in telice, ki vozijo, naj se mapre-žejo. 2. Žrebci od 1 leta naprej, ‘toplo in mrzlokrvni, kobile od 3 let naprej, toplo in mrzlokrvne, breje ali z žrebeti, mlade kobilice 1 in 2 letne. 3. mrjasci od tri četrt lela naprej (požlalitnjenih pasem)^ svinje breje alii s praseti. Kmetovalci poslužite se prilike, razstavite svoje lepe živali. Zato naj se vsak, kdor misli kako žival razstaviti, obvezno priglasi do 15. majnika t. 1. pri podružnici kmetijske družbe v Novem mestu. Kdor se do tega časa ne priglasi, ne bo pripuščen k razstavi. Lepe živali bodo dobile primerne nagrade. Za toolj oddaljene živali preskrbimo hleve in tudi krmo. Kmetijski strokovnjaki Slovenije, 'ki se za razstavo zanimate, seva-bite da jo poselite. Na razstavo bo povabljeno ministrstvo poljedelstva v Beogradu mi bode dana možnost živali prodata.
  Poziv gospodarskim krogom. Letošnji
VI. mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani se vrši od 26. junija do 5. julija, institucija Ljubljanskega velesejma je postala stalna. Z milijoni dinarjev za propagando jo privabila stotisoče obiskovalcev na vsakoletno prirdeuitev, kjer se je nazorno dokazovalo, da je obstoj Slovenije omogočen samo z razvito in uspevajočo industrijo, obrtjo in trgovino. Udeležba kot razstavljale« ni samo v največjo moralno in tudi materijelno korist poedine tvrdke, marveč tudi'dolžnost vsakega zavednega gospodarja. Uprava velesejma naproša vse one tvrdke, ki se še niso prijavile, da to nemudoma store. Da se zamorejo udeležiti velesejma tudi manjša podjetja, je cena za razstavne prostore znižana na 40%. Vzorno izvedena organizacija in propaganda za obisk odvisi od pravočasno zbranih prijav. Naprošamo vse, da so pc/.urijo.
  Zlatnike ho dobili v »Ga*ela«-miln: J-oze
Vavpotič, Ljubljana, milo kupljeno pri tvrdki Trdina, Ljubljana; Frančiška Breskvar, Bizovik, milo kupila pri tvrdki Anton .Mencinger, Ljubljana; Frančiška Knapič, Stražišče pri Kranju, kupila milo pri tvrdki Anton Križnar, Stražišče pri Kranju; Marija Rebernik, Sotlsko pri Vidmu, kupila milo pri tvrdki Anton Vahčič, Videm pri Krškem; Sovčič t. Dovje kupila milo pri tvrdki Jakob Koz-iek Mojstrana, Gorenjsko; Marija Ajdnik, j Se la Cerkev, kupila milo pri tvrdki Brata Belec Bela Cerkev; Marija Blekne, Recica ob Savinji, milo kupila pri vrdki Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji.
L]«bl]a»a.
,1 — Umrl je včeraj po daljši bolezni vpoko-jeni strojnik Blasnikove tiskarne Franc Čarman. Pokojnik je bil marljiv in vesten mož. kar najbolje dokazuje dejstvo, <la je službovat na enem mestu, v Blasnikovi tiskarni, celili
I	37 let. Pogreb bo jutri ob pol 4. uri popoldne, j iz pokojnikove hiše, Ižanska cesta 27, na pokopališče pri Sv. Križu.	v
1— Prošnja. Po dolgotrajnem deževnem vremenu si Ljubljančani že silno žele lepega vremena, če že ne med tednom, pa ™al nedeljo. Vremenska hišica v Zvezdi sicei nekaj namiguva na lepše vreme, se temeljitejši vremenoslovci so tudi našli v koledarju iz-premembo meseca, lcar je tudi dobro znamenje, silno pa so se prestrašili, ko so videli im Bonačevem koledarju zapisano: 24. april J. sv. Jurij! In vzdihnili so obupno: »Za Boga svetega, še bo dež! Jurjevanje bok V svojem hrepenenju po uživanju naravnih lepot 'in v svojem obupu nad slabim vremenom so sklenili za vse dobro in leko vneti planinci poslati na slavnostni jurjevski ali jurjevanjslu odbor udano prošnjo, naj preloži v interesu ljubljanskih ljubiteljev, prirode in ljubiteljev salate, ki tudi žo krvavo potrebuje nekaj milih solnčnih žarkov jurjevanje enkrat na zimo, ko itak nihče nič ne vidi zunaj kot meglo in sneg. Prošnja bo gotovo dosegla svoj namen, ker jo je toplo priporočil tudi tros vet z besedami: »Pa nej bo, de bo ze enkrat gimah!«
1— Cvetlični dnevi. Lansko leto so razna društva prirejala po ljubljanskih ulicah ob ponudbi cvetlic nabiranje prispevkov za razne namene. — Z ozirom na tozadevne upravičene pritožbe občinstva objavlja pohaijsKa direkcija da bo dovolila take prireditve samo v slučajih, kjer bo v tozadevnih pr • J* nedvoniljivo dokazano, da se ib® f'ht' tek uporabljal le v dobrodelne m humanitarne namene. Prošnje, v katerih ta oko nosi ne .bo na verjeten način dokazana, se bodo
zavrnile.	„	...
I— Ekskurzija kemikov ljubljanske univerze v Italijo Kemiki ljubljanske univerze so priredili v'drugi polovici aprila ekskurzijo v Italijo. Iz Ljubljane so odšli dne 15. t. ni. ter dospeli preko Benetk v Florenco, kjer iiti je sprejel gospod Ripasteri, honorarni konzul naše kraljevine. V Benetkah iso si ogledali historične znamenitosti benecanske kulture, benečansko industrijo stekla. V Florenci pa kulturno historične znamenitosti m
toskansko keramično industrijo. Italijanske oblasti jim gredo v vsakem oziru dalekosež-110 na roko, kar se je predvsem zahvaliti gospodu generalnemu konzulu kraljevine Italije, marchese Gavottiju v Ljubljani. Ekskurzija se 21. t. m. nadaljuje v Rim in Nea.pol.
I— Jurjevanje na ljubljanskem gradu. -Šentpeterska in š en t jakobsko -1 rn o vska podružnica. družbe sv. Cirila in Metoda priredita dne 9. majnika, v slučaju slabega vremena dne 13. majnika običajno -Jur j tavanje’’ na ljubljanskem gradu. Ob 9. uri zjutraj bo 'brala v grajski kapili sv. maša. Po mas} pa se prične veselica, ki bo imela .res pravi narodni značaj. Obe -podružnici se resno trudita, da bo letošnje Jurjevanje« prekosilo vse prireditve prejšnjih let. Sodelovali bodo razni pevski zbori in več prvovrstnih godb. Videli bomo gorenjske fante in dekleta v pravih narodnih nošah, razveseljujoč se Ob zvokih našega narodnega glasbila: harmonike. Poleg srečolova je na programu s® mnogo razvedrila in zabav, kar bo posetm-Jiom razveseljevalo srce in uho; toda danes ne sinemo še vsega Sadati. Preskrbljeno je tudi za izlborno pijačo an jedačo po zmenil ceni. Z ozirom na najblažji namen te prireditve, je vsak ljubljanski rodoljub, kakor tu- . di okoličan moraiično dolžan posetitii 'to na--,| rodno veselico. Vsi izgovori glede odsotnosti so prazni. Slavlje traja ves dan do poznega večera. Vsakdo, kdor ima retsno voljo, naj žrtvuje par uric in poseli to prireditev. Ne bo mu žal! " Vsa društva in korporacije j>a opozarjamo in prosimo, naj se ta dan vzdTŽe vseh prireditev, ter se korporativno udeleže »Juirjevanja«.	.	j
1— Angleško čajanko s plesom priredi v soboto, dne 24. aprila 1926 -ob 18. uri v dvo-, rani Mladike, Bleivveisova cesta, v korist ekiskunzijskega fonda za akademski poučni izlet v Anglijo, pod pokroviteljstvom angleškega konzula G. H. Bulloelia s soprogo, rektorja univerze in predsednika J. D. P. A. prof. dr. L. Pitamica iin lektorice angleščine F. S. Copeland Jugoslovansko društvo za proučavanje angtlešlkega jeailka. Prostovoljni pniispevki se hvaležno sprejemajo.
I— Člani in prijatelji društva »Trežnnsf se obveščajo, da se vrše društveni sestanki M zanaprej v učiteljišču, odborove seje pa kol-" doslej v brezalkoholni točilnici v Latenna-navem drevoredu, kjer je dobiti tudi Vsa p°c. jasnila, tičoča se društva.
Maribor.
m— Umrla je dne 22. t. m. v Mariboru gospa Žunkovič, soproga znan^, f.VJ?18« |!?V l>olkiovuika v p. in ravnalfotudijske knji’-nice v Mariboru gospoda Davorina Žunko-
vij^
m‘_ Xe naslavljajte mladih deklet v samotnih kmečkih krajih. Da je to zelo neumestno dokazuje slučaj neke mlade gospodične, ki’je bita nastavljena v Veliki Nedelji. Seznanila se je s 40 letnim lesnim agentom Karlom Vernikom. Ker je imel miož dobro namazan jezik, -sta postala kmalu intin**®-Pustolovec je nalagal neizkušeno deklico, da je iznašel uspešno sredstvo zoper raka 'ter jo pregovoril, da si je izposodila pri nekem denarnem zavodu 5500 dinarjev ter izročila denar njemu, češ da ga rabi za patentiranje svoje iznajdbe. Vernik je denar zapravil Razven tega mu jo izročila gospodična nekoč naikaziilo za svojo mesečno plačo ter ga prosila, naj denar zanjo dvigne. Vernik je denar res dvignil, ni ga j>a izročil svoji žrtvi, temveč ga je pognal, pravtako kot posojilo, po grlu. Vrhu tega je deklico pretepava! tel' ji. povzročil vsakovrstne neprilikc. Te dni ie bil obsojen radi teli in drugih deliktov pred mariborskim okrožnim sodiščem na 1-1 mesecev težke 111 poostrene ječe. Da deklica ni bila mlada in neizkušena, bi sleparju go. tovo ne bi bila nasedla. Ker slučaj ni osamljeni, bi bilo bolje, če bi se nastavljali \ motnih krajih po deželi moški ali pa 'saj starejše ženske.
111— Hipotekarna bunka, (podružnica v Maribora prione poslovati s 1. junijem. Dela hitro napredujejo.
m— Mariborčanke v moški obleki je za sačila policijska straža minuli pondeljek i'1 sicer dve gospodični, ki sta šetali v poznih večernih urah po Slovenski ulici. Oko p^ stave, je napravilo svojo dolžnost ter odvedi0 obe »freilice« na policijo, kjer sita uibogi deklici izpovedali, da sta s tem junaškim n«* stopom v moški obleki na cesti, dobili ne«0 stavo. Bila je le nedolžna šala.
mi— Občni asbovi: V nedeljo 25. 't. m. obJ>-dopoldne se vrši v Gamibriniavii dvoram ob«---ni zbor podražnice mariborskega lldrazenja vojnih invalidov. ToSke dnevnega reda: Zakaj je bil pravilno izvoljeni odbor razpuščen. Zaupnica. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Potrebna je polnoštevilna udeležba.  Ob 7. uri zvečer se vrši v Kolodvorski restavraciji na Pragerskem iobčni zbor železniških uradnikov mariborske sekcije. P« volitvah se vrši družabni veečr, na katerega se valbtijo visi prijatelji. — V pondeljek 26. t. 111. ob pol. 8. uri zvečer je v mariborskem Narodnem domu občili zbor Olejiževalnega društva.
In— Stanovanjska beda v Dravogradu l0
kakor v vseh obmejnih krajih jako občutni’ ker se je naselilo v trg lepo število Ijencev. Kakor se pa doznava odide obm^J^
12. četa 39. pešpolka k svoji garniziji Ije. Bila je dosetiaj nastanjena^ v
c..,	ker	bo'	s
ukrepa vojaške oblata tem stanovaiijsk’1 oeni v	&
''nT^ Mariborska nemška pivovarna Got* se namerava, kakor se nam poroča, fuzijovi-rati z ljubljansko d. d. Union v d. d. Združene slovenske pivovarne s sedežem v Ljubljani. Do tega koraka je privedlo dosedanjo lastnico mariborskega podjetja dejstvo, da mi ikonzum Gfrtzovega piva v nika-kem razmerju z možnostjo produkcije. Vzroki za nazadovanje konzuma so zadostno 'inte-resantni, da se jih mogoče dotaknemo P11 hodnjič v posebnem članku,.
Crospoil*rgt¥o.
LJUBLJANA BREZ VELESEJMA.
Do leta 1921 Je bila ideja velesejma popolnoma neznana. Se za časa prve prireditve ni nihče mislil, teke važnosti !bo ta institucija v.a naše gospodarstvo. Koristila je iv veliki meri celi državi, še bolj pa Sloveniji i«_njeni prestoltoi. Ljubljanski velesejmi že šesto leto javno dokumentirajo, da je obstoj Slovenije aasigm-an samo z raevito industrijo, obrtjo 'ih trgovino. Šest let je naš velesejem ozko spojen z Ljubljano. Brez velesejma si danes Ljubljane ne moremo več 'predstavljati, 'velesejma, ‘ki požrtvovalno spremlja raSivoj našega gospodarstva. Ljubljanski velesejem je stal našim gospodarjemob strani v dobrih časih, stoji pa <todi v današnjih slabih se bori za zboljšanje.
Milijone dinarjev, ki so Mi potrebni za vspešno reklamo .in propagando v tu- in ino-zemstMu je preskrbel m žrtvoval velesejem. K M 'lo storila mesto njega kaka druga institucija? Velesejem je v naši novi dižavi SeznaniI producenta s trgovcem in konsumen-Joni. Nismo se poznali medsebojno noivi državljani, neznane so naim bile ekonotmsike raaimere. Velesejem je bil listi faktor, ki je nazorno ipredooil stanje gospodarstva Jugoslavije, on je opozoril’ inozemstvo na Slovenijo in Ljubljano. Pridobil je gospodarskim krogom kupčijske zveze. Gez 100.000 ljudi 0«seti vsakoletni velesejem. Če od računamo &«***> domačinov, ostane še vedno če« fcjfrr Jtthcv. Ali ibi drugače Ljubljana imela gostov?
ži ki It v'semu temu se najdejo malod.ušne-skfian mij° o'na daljnem obstoju Ljubljan-kri'?a y*'esejma. Govori se, da je današnja stoj v®ndar preostra, da bi omogočila ob-
man^J današnjem času je	vetesej-
{-»epatrebe,, On zastavlja >vse svoje moda 9(	-	•	-	’
?4®- Ne
LiivK,. e Horemio si predstavljati Slovenije in inotjan® ibrea. velesejma, ko je ikupec in in-
da se stagnacija amili‘.in poveča koai-
JV.«.   _ •	in t i C1 AUm n i 1Q 111
luBtrijaiee že navajen, da se ga udeleži, ko • o velesejmu že govori in raduje, kot ibi to 0lJ praznik Slovenije. Pa tudi ije praznik, namreč, praznik gospodarstva po enoletnem Inudu, ustvarjanju, boju za obstanek.
Ljubljanskemu velesejmu so dani predpogoji, da se bo držal naprej še desetletja, kot nekaj prepotrebnega. In se bo tudi držal, še '‘®dao bo za 14 dni v letu vzdramil Ljublja-10 ra njenega spanca in jo pretvoril v živahno in vrveče velemesto polno tujcev.
Zelo težka je današnja kriza: aa naše gospodarstvo, ‘težka pa je tudi za velesejem', ki njim v najožji zvezi. Zato mora vpsalodo s Podvojeno močjo podpirati Ljubljanski velečem, ki je sicer mednarodnega značaja, je Pa vendar naš, slovenski.
, .Tudi oni industrijalci, obrtniki .in trgovci, 5 se poprejšnja leta velesejma niso udeleževali, llaj razstavijo svoje proizvode letos. “rugi: pa, ki kot razstavljale! ne pridejo-v p'0-ipa maj propagirajo za čim večji obisk. *“ slasti na ljubljansk-o trgovstvo,
15.3475, Milan 20.82, Dunaj 73.40, Berlin 123.275, Bukarešta 2, Soiija 3.75, Budimpešta 0.007250.
Prosveta.
Sobota in nedelja v dramskem gledališču. V soboto, dne 24. t. m. proslavi drama obletnico smrti Borisa Putjate z vprizoritvijo »Idiota« v njegovi prireditvi, režiji in inscenaciji. Glavne vloge igrajo gospe Nablocka in Šaričeva, gospodje Levar in Rogoz. — \ nedeljo, 25. t. m. se ponovi Golarjeva komedija »Vdova Rošlinka«. Vprizoritev »Desetega brata« zavoljzo obolelosti g. Danila odpade. Za predstavo »Vdova Rošlinka« veljajo zni-ž:ene cene.
Šport.
TVilkinsova ekspedicija na severni tečaj. Veliki, s tremi motorji opremljeni enokrov-ni motor »Detroiter« je že pripravljen za polet kapitana W il kinsa. W.ilk4iis se je izraz.il o 'svojem letalu, da je močnejši in boljši kakor kdaj, da so se motorji znova preizkusili in napravili 1600 obratov v minuti. Fred nesrečo v prošlem letu, ko je silen vihar zelo poškodoval propeler, so imotorjii dosegli samo 1400 obratov na minuto. Dalje je Wilk.ins odredil, da se popravi radio-postaja in postavi nov Evinrude-motor, ki bo to postajo o-onil. Med poletom bo miotor na veter poganjal oddajno postajo in generator. Med tem se je Wiileins že tretjič podal 'v Rarrnnv in otovoril aeroplan z 4200 funti raznega blaga, med lem tudi 400 galon bencina. Ker je že
prej spravil v Barro\v 700 galon ibeni-ina, bo j ta množina zadostovala, da spravi Fokker j 2000 milj daleč.	j
Pri nogometnem turnirju Neinčija-Holand-ska, ki je končal iza -Nemčijo 4 : 2 (1 : 1), je prišlo do velikih škandalov. Vodstvo je namreč izdalo 65.000 vstopnic, dočim ima arena prostora samo za 40.000 ljudi. Ko je imela pričeti igra, je v areni nastala taka gnječa, da so množice vdrle celo na igrišče. Šele policiji na konjih se je po dolgem trudu posrečilo napraviti red, da se je mogla- igra nemoteno izvršiti.
Nova amerikanska zvezda. Zjedinjene države so dežela sprinterjev na kopnem 'in v vodi. V New Havenu je preplaval Bronson, kapitan Yaie-m oš tva, 50 y v 22.2 sek. Vendar pa ta čas ne bo priznan kot svetovni rekord, ker je Bronson to progo preplaval v štafetni tekmi. Isti dan je Bronson aboljšal tudi ameriikanski vseučiliški rekord na 100 y na 53.4 sek. Dosedaiiiji čats je znašal 53.9 sefe. in ga 'je imel itudi Bronson.
Najnovejše vesti iz lahke atletike. Olimpijski zmagovalec Barnes je dosegel v Baltimore v skoku ob palici višino 4.11 m, Har-rington pa 3.99 m. — Pri amerikangkih šolskih mojstrskih tekmah je skočil dijak Eve-irard 1.86 m. visoko.
Letošnjo nogometno mojstrstvo Vel. Britanija je dobila Škotska, ker je premagala vse svoje nasprotnike. Tabela se glasi: 1. Škotska 6 točk, 2. Inska s 3 t., 3. Wales z 2 in 4. Angli ja z 1 točko.
Team dunajske igralske unije je bil dne 21. aprila poražen od praške igralske zveze s 4 : 3 (2 : 0). Gledalcev je bilo 20.000, ki so vstrajali na igrišču kljub slabemu vremenu.
v*.-	»riuaša	velesejem	velikih	koristi.
rediiK-f'	IVl'k*?	'letošnjega	termina	pri-
i edi't\ e, od 26, junija <do 5. -julija:
LJUBLJANSKA BORZA, v petek, dne 23. aprila 1926.
Vrednote: Merkantilna banka, Kočev-f den. 100, bi. 102. zklj. 102. »šešir«, tovar-«_ klobukov d. d., Škofja Loka den. 110, bi. j \»Kakij- HO. j— Blago : Deske 20 min, in« 1 ^ 1,1 dolž. fco Ljubljana 2 vag., den.
,(A bi. 500, zaklj. 500.
BORZE.
Zagreb, 23. aprila. Devize: N-ewy ork ček 56.644—56.944, London iapl. 275.975—277.975, ček 275.988—277.188, Pariz 190—192, Praga 168.125—169.125, Cunih 1095.57—1099.57, ček 1095.54« - 1099.548, Dunaj 800.53 - 804.53, Berlin 1351.5—1355.5, Budaipešta 0.0793— 0.0797.
Curih. 23. aprila. Beograd 9.125, Ne\vyork “16, London 25.17, Pariz 17.2625, Praga
MODNO PISMO.
Vsled letošnjega nenavadno dolgotrajnega prehoda od poletja na zimo je letos spomladanski plašč, kostim in še 'topla promenadna obleka prav posebnega pomena. Promenadne obleke z jopicami ali plašči so v tej sezoni posebno priljubljene. Vsaka elegantna dama jih rada nosi, kajti -te obleke omogočajo neizčrpno variacijo od preproste poklicne Obleke do podjetne športne An »chic« popoldanske.
Splošno priljubljena volnena trikoobleka triumfira še vedno ter je, kombinirana z nagubanim krilom iz crepe — de — C Ivine, avansirala celo do popoldanske obleke. Velika pomladanska moda pa je: Kasha, ka-rirana kasha, dvobarvna kasha, kasha z bor-dirnim nakitom. Slednja je posebno .pogosta ter zelo podjetna noša. Moda resnih, mirnih ban', ki je ‘Oblačila naše dame več let temnomodro, ujavo dn črno, spada v pi-etek-lliost. Sedaj se iščejo neprenehoma nove, presenetljive kompozicije barv. Črna večerna toaleta brez barvastega nakita- je danes pravtako nemogoča, kot promenadna obleka, lci ne razveseljuje očesa* z dvema ali celo več barvami. Da se je zadostilo tej novi zahtevi po pisanosti, so se kreirali vzorci z bor-du-ami. Bordire pa se nahajajo ali samo ob robu krila -in na rokavih, ali pa 'tudi drugje. Bordire so ena -od najfinejših in -najlepših novosti pomladanske mode, bordire naprav., jo obleko primerno za vsako priliko ter nudijo tudi udejstvovanju osebnega Okusa — ki mu atami moda na žalost marsikatere dame pogosto prav ozke m e1 je — najdalekosež-nejše možnosti.
UP
11. Smoking - kostim.
7. Kasha s pisanim bordimim nakitom. 9. Karirana kasha. 10. Moderna srajca iz crepe de Chine.
barvne trakove, ogljeni povoščeni kopirni papir, hektografični zavitki in druge potrebščine pri
LUD. BARAGA,
Selenburgova ulica št. 6/1.
Telefon št. 980.
London:
G6
Morski vrag.
takoj iz počečka sem si odrl konce prstov in sem j‘.1 Ovijanju jader delal /. velikimi bolečinami, da so ineS0lze tekle P« tičih. Ko pa je bilo vse dovršeno, so slc-a^stHe moči kakor žensko in izmučen, utrujen do Jn^U sem se zgrudil na krov.
Pod ' ^em so Povlekli Mugridga. kot utopljeno str ?ano i*Pod oglavja sprednjega dela, kamor se je bil d n-petno skril. Videl sem, kako so ga vlekli v ka-l)resenečeu sem opazil, da je bila kuhinja izgnala. I razen det krova je kazal, kje je bila stala.
lovce;	r	lTattVk t T"’	itt
*r PH Žg?nie 7 SaSStre1^ It'
v	ZlvllenJO mi ni bil živež tako dobr^et
Nikdar ni lca\a ta K'o dobro dišala, Ladija se je tako silno dvigala, zibala in premetavala, da se celo mornarji l*iso mogli gibati ne da bi se oprijemali. In ko je večkrat A^nel klic: Zdaj se zopet pogrezne! srno zleteli vsi 119 enem kupu ob steno kabine, kakor da bi bila krov. , »Nobenega opazovalca!« sem slišal, Wolfa Larsena, 0 sm« utešili glad in žejo. »Na krovu ni mogoče 110-etie reči delati. Ako nas kdo povozi, pa naj nas; umak-
11	bi se mn itak ne mogli. Vsi v posteljo, da se malo ^spite.«
Mornarji so se splazili na sprednji del ladije in potoma razpostavili stranske luči. Lovca pa sta ostala kabini, ker ni kazalo, da bi odprli zapornico do stop-
nišča v medkrovju. Z VVolfom Larsenoni sva odrezala Kerfootu zmečkani prst in zašila ostanek. Mugridge, ki je ves čas moral kuhati, streči s kavo in vzdrževati ogenj, tožil, da ima notranje poškodbe, se je sedaj zaklinjal, da ima zlomnjeno rebro, dve. Ko sva ga preiskala, vsa našla, da ima tri zlomljena. Vendar sva njegov slučaj odložila za drugi dan; pred vsem zavoljo tega, ker jaz nisem imel nobenega znanja glede zlomljenih rebe-T 111 sem moral poprej pogledati v knjigo.
Mislim, da ni vredno, da smo ga dobili,« sem dejal NVolfu Larsemi, »razbit čoln za Kellvjevo življenje.«
»Kelly itak ni bil dosti vreden,« je bil odgovor.
»Lahko noč.«
Po vsem, kar se je bilo zgodilo, in ker sem terpel silne bolečine na koncu prstov in smo pogrešali tri čolne, da ne omenim divjih skokov, ki jih jo delala ladija, bi mislil, da je nemogoče spati. Vendar so se mi morale zapreti oči v tisteni hipu, ko se je glava dotaknila blazine in skrajno izmučen sem spal vso noč. Duh pa se je sam in brez vodstva boril z viharjem in vozil svojo pot.
Osemnajsto poglavje.
Ko se je drugi dan vihar polegel, sva z VVolfom Larsenoni hitro malo pogledala v anatomične in rauo-eelniške knjige in uravnala Mugridgu rebra. Ko pa je vihar polegel, je Wolf Larsen križaril po onem delu oceana, kjer nas je vihar dohitel, in nekoliko zapaduo odtod. Mornarji so med tem popravljali čolne, delali ter pritrjevali nova jadra. Srečali smo več drugih lovskih
-	kunerjev, ki so iz večine iskali izgubljene čolne in ki s', ve‘5ji del imeli na krovu čolne in moštvo, katere so rešili, ki pa niso bili njihovi. Največji del teh morske pse lovečih ladij je bil namreč zapadno od nas, 111 na dolgo in na široko razkropljeni čolni so se v divjem begu obrnili proti najbližjemu zavetju.
Dva naša čolna in vse njihovo moštvo smo zdravo dobili na skunerju Cisco, Dimača z Nikonom in Leacliem na je Wolf Larsen v veliko svoje veselje našel na ladiji San Diego. Na ta način smo ce<z pet dni našli, da smo izgubili samo štiri ljudi: Heudersona, Holyoaka, Willi-amsa in Kellyja — in iznova smo bili na lovu na krilih črede morskih psov.
Ko smo vozili za njo proti severu, smo namerili na strahovite megle. Dan za dnevom so se spuščali čolni v morje in so izginili v megli skoraj isti hip, ko so se je dotaknili vode; mi na krovu pa smo v rednih trenutkih dajali znamenja z rogom in vsakih petnajst minut vstrelili z bombno puško. Venomer so se izgubi vali čolni in zopet našli. Bil je! namreč običaji, da je izgubljeni čoln z deležem na dobičku lovil pri onem skunerju, h kateremu se je bil zatekel, vse dot le, dokler ga ni našel lastni skuner. Toda Woll Larsen, ki je imel en čoln manj, se je takoj polastil prvega, ki se je izgubil v megli in dospdl do njega; prisilil je moštvo, da je lovilo z Duhom, in jim ni dovolil, da bi se vrnilo na lastno ladijo, ko smo jo ugledali. Spominjam se, kako je z nastavljeno puško nagnal lovca in njegova dva mornarja v spodnji del ladije, ko je njihov kapetan vozil tako blizu mimo Duha, da bi mu lahko prepečenec vrgel, ter nas izpraševal, če nam je kaj znanega o njih.
Tri-soda
prednosti nudi
TRI
™rny-kroji <;im o<l sebe vso nesnago ier vsled tega olajša pranje.
TR| |»rišteili 30% mila in 50% časa.
Tftj podaljša za 30% trpežnost perila, mencanje in drgne I K' lije. Iti pokvari perilo, poslane nepotrebno
1*1%k je za najfinejše perilo neškodljiv, zajamčeno liri ne razjeda tkanin, ker je produkt nafte!
TVORNICE ZLATOROG, Maribor,
Najboljša, najcenejša kolesa in Šivalni stroji
so edino
Petelinčevi
Blizu Prešernovega spomenika za vodo.
znamke	Od dobrega
Gritzner, Adler, Phonix
švicarski
za dom, obrt in industrijo. Pouk brez- pletilni stroj plačen, ugodni plačilni pogoji • Tudi (DUB1ED' na obroke. ■ Večletna garancijo.
Josip Peteline, Ljubljana
Damam in
gospodom
•e nudi lep zaslužek z razpečavanjem parfumerije. Potreben kapital 200 Din za vzorce. — Pismene ponudbe pod »Postranski zaslužek« na Propaganda, d. z o. z., Ljubljana, Selen-burgova ulica 7/11.
Edina strokovna delavnica za popravila in predelavo pletilnih strojev vseh vrst za ročni in motorni pogon
Grgurevič i Barta, Ljubljana
Oledallikn stolba 3, (zraven Kina Matica) Zastopstvo najboljših tova-cn xa pletenine in šivalne stroje za pletenine. Slroji vedno na zalogi, kakor tudi igle in sestavni deli.
Pri nakupu strojev pouk bre»pla£en-Tovarniike cene, solidna in ločna postrežba.
MALI OGLASI
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda 50 par.
uiiw n,wrnp=tfassss
Oglasite v ,!larodnsm Dnevniku*
Postranski
zaslužek
primerno za vsakogar. — Pojasnila proti znamki 1 dinarja. Propagandna reklamna družba z o. z., Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11.
Inštruktorja
matematike za VIII. gimnazijo sprejmem. Ponudbe i. navedbo honorarja na
»Vesten*
upravn. pod:
Uradnica
s prakso, vešča knjigo vodstva, korespondence, strojepisja ter vseh pisal-niških del išče službe za takoj ali pozneje Ponudbe na urpavo dnevnika pod Šifro »Agilna 50<.
Trgovski pomočnik
7, večletno prakso, išče službe, najraje v Ljubljani. _ ponudbe prosi im iisira vo i ista pod »Marljive.
družba z o. z.
Javna skladišta
Ljubljana, Dunajska C 33 (v nekdanjih prostorih tvrdke Balken)
tvakMiš&iije 'blago po najugodnejših kondicijah, izvršuje v&e špedicijafe-e poste (mednairodne transporte, lokalne prevoze, prevoze pohištva), daje lariine informacijo in izvršuje revizijo voznih lito v in železniške rekla-tnacije. Cene ikulantne.
Brnojavni naslov »Skladižta«.	Telelon	štev.	866.
JSrajce,
Tužnega srca 'javljamo pr&bridiko vest, da nas je naš srčno dobri in iskreno ljubljeni soprog, oče, ded, brat, tast, svak in stric, gospod
FRANC ČARMAN
dolgoletni strojnik v Blatnikovi tiskarni, sedaj v pokoju,
iI:mci3, dne 23. aprila 1926 po daljšem in hudem trpljenju ter vdan v božjo volijo v 63. letu svoje starosti, m vedno zapustit in »e preselili v večnost.
Pogreb Nepozabnega ,nam pokojnika bo v nedeljo, 25. aprila 1926 ob pol 4. uri popoldne iz. liiše žalosti, Ižanska cesta; 27, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zudušnica se bo darovala v farni cerkvi pri *v-kobu v ponedeljek.
V Ljubljani, dne 23. aprila 1926.
Neža roj. Rušnov, soproga
Franc in Josip, sinova.
Josip Čarman,
brat.
Pavel KoIIvvitz, zeit.
lin vsi ostali sorodniki.
Frančiška KolUits, Emilija in
Anica, hčerke.
Ivanka roj. Jančič, sinaha.
Poisebna obvestila se ne razpošiljajo.
DOSLO!	DOŠLO!
Vrtnice, dalije,
gladiole ravnokar doSle » različnih barvah. Lepotička grmovja, sadike cvetlic in zelenja d i priporoča Ivan Šimenc, vrtnar, Ljubljana, Gradišče 12.
promenadne, bele in barvaste, „	,	ovratnike	vseh vrst in
fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebSJSine, svilene trakove, čipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri
JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika ob vodi
** tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
najtlnejši In najokusnejši namizni kis las -vinskega kisa.
O DT ZAHTEVAJTE PONUDBO 1	-»C
Tehnično In ItlgiJenlCno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna: IJublJana, Dunaltka cesta it. In, II. nadstropje.
Narodnega Dnevnika
makulaturni
papir
Din
TRG. 1ND. D. D.
Tiska knjige, pravila, cenike, račune, letake, Caso* Dlse. lepake, brošure, posetnice m razglednice. I*v£&u1e vsakovrstne trgovske kakor vse druge uradrte Uskovlnc^ ----- Lastna knjigoveznica.
fJL sfc
uradne tiskovine. -----	ucm*«*«*	knjigoveznica.
EtUBl-JAN* * SIMON OBEOOHČIČEVA. UL. 13. - TBItEFON 5
IilaJttttJ ta ^v^mi »mtntk ALffltBANDBH	-	Z-	»Morirur«	*	**“*■