nni€ • ROLETE — ŽALUZIJE • VERTIKALNE ŽALUZIJE • PROFILI ZA FASADE • KOVINSKI IZDELKI • SESTAVNI IN NADOMESTNI DELI za rolete in žaluzije • KVALITETA SENČIL JE ... DOK: NOVO MESTO. ŽABJA VAS 47, TEL./FAX: (068) 23-673, ® 323-673 Št. 27 (2342), leto XLV • Novo mesto, četrtek, 7. julija 1994 • Cena: 110 tolarjev DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST iu I- GC Ul >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST termotehnika VEČ KOT TRGOVINA NOVO NOVO NOVO Poleg materiala za ogrevanje, vodovod in elektroinstalacijo vam nudimo tudi belo tehniko iz programa candy. Candy je pojem kvalitete na področju pomivanja posode, hlajenja in camrzovanja živil ter kuhanja hrane. Vse stroje candy je možno kupiti na več obrokov. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenka tega tedna ie 119995 IVANKA ŠILC, BREZE 20, RIBNICA Paič PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax.: 0608/61-450 HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS Nadaljevanje del pri gradnji porodnišnice Do konca leta naj bi bil gradbeni del za preseli-tveno fazo končan - Ni denaija za opremo NOVO MESTO - Pred dnevi so Ministrstvo za zdravstvo, novomeška občina in Splošna bolnišnica Novo mesto s Pionirjem podpisali aneks k pogodbi o gradnji novomeške porodnišnice. Kot je znano, so pred časom dela pri gradnji porodnišnice zaradi usahnilve denarja zastala. Po podpisanem aneksu bo Pionir do konea leta izvršil gradbena dela do preselitvene faze za ginekološko-porodniški oddelek in oddelek ORL. Vrednost teh del je 633,6 milijona tolarjev, zagotovili pa jih bodo minstrstvo za zdravstvo ter novomeška občina iz referendumskega programa. 30 odst. pogodbene vsote za ta dela so dali kot brezobrestni avans, ostala dela pa bodo plačevali po izvršenih fazah. Tako naj bi bila do konca leta gradbena dela za preselitev porodnišnice končana, vendar bi za dejansko preselitev potrebovali še okoli 2 milijona nemških mark za opremo, tega denaija pa za sedaj ni. Izročilo je zapisano v enotnosti S spominsko slovesnostjo so se v Vinici spomnili 75. obletnice ustanovitve viniške republike, 50. obletnice bojev za Bosiljevo in smrti pesnika in pisatelja Boga Flandra VINICA - V soboto je bila v Vinici spominska slovesnost ob 75. obletnici viniške republike ter 50. obletnici bojev za Bosiljevo in smrti partizanskega pisatelja in pesnika Boga Flandra - Klusovega Jože. Slavnostni govornik je bil poslanec v državnem zboru Igor Bavčar. Borcem Cankarjeve in 12. brigade ter drugim gostom je spregovoril še upokojeni general Alojz Hren, predsednik skupnosti borcev Cankarjeve brigade, ter kot borec Cankarjeve brigade udeleženec boja za Bosiljevo na hrvaški strani Kolpe. Kol je dejal Igor Bavčarje tridnevna viniška republika dokazala, da Belokranjci želijo lastno, nevsiljeno oblast in da sojo sposobni pridobiti. In kakor koli naivna in neuka so bila tedanja prizadevanja teh ljudi, tem bolj so dokazala, daje moč z odločno in načelno politiko začeti pomembno akcijo za samostojnost. Od tod je moč potegniti tudi sosledje dogodkov v partizansko bojevanje med drugo vojno in tudi v boje za Bosiljevo s premočnim sovržnikom. Tako viniška najbolj varovati, pa je zapisano v besedi enotnost. Po Bavčarjevih besedah je nedopustno, da v iskanju razlik v preteklosti cepimo narodovo telo, vsajamo vanj sovraštvo in ga slabimo pred dogodki, ko bo potrebno stopiti enotno v vrsto za narodov blagor in svobodo. Zato je predlagal, da s spominske slovesnosti pošljejo sporočilo vsem tistim, ki bi radi napake, ki jih sicer imajo vse države, izkoriščali za ponovno sovraštvo in cepitev slovenskega nar- SPOM1NI - U/tokojeni general Alojz Hren, udeleženec boja za Hosiljevo, je na spominski slovesnosti v Vinici obudil spomine na to uspešno akcijo slovenskih in hrvaških partizanov. republika kot partizanski boji so postavili temelje temu, kar smo izbojevali pred tremi leti. Izročilo teh dogodkov pred tremi leti, ki ga moramo BOGATE POČITNICE NA PREVOLAH PREVOLE - V osnovni šoli na Prevolah bo del svojih šolskih počitnic preživelo kakih 300 otrok iz cele Slovenije. Za počitniški teden so zanje pripravili bogat in pester program. Prvi so letovali v tem lepem delu Suhe krajine mladi dopisniki Radia Ljubljana. Prva izmena, v kateri je bilo 60 učencev od 3. do 8. razreda, je bila na Prevolah od 27. junija do 4. julija, sedaj tam že uživa druga izmena. Za mlade radijske dopisnike so pripravili res lep in prijeten počitniški program. Ogledali so si okoliške vasi, se srečali in pogovorili z ljudmi, poskrbeli so za športno dejavnost, peljali sojih na izlet v Stari trg ob Kolpi, ogledali so si predstavo Jurčičevega Domna na Muljavi, se spustili s čolni po Krki, domačini so jim pokazali, kako delajo zobotrebce in brezove metle, in še in še. Za počitnice na Prevolah se za otroke svo-jjh delavcev zanima tudi ljubljanski Sumi. Postojnsko “Srečanje” uspelo Lepo, a vroče vreme in številni rojaki iz vsega sveta POSTOJNA - Organizatorji in obiskovalci Srečanja v moji deželi, ki je potekalo v petek, soboto in nedeljo v Postojni, so lahko zadovoljni. Potem, ko je srečanje nekaj let zaporedoma gostovalo v Škofji Loki in v Dolenjski Toplicah, je tudi premik na letošnje prizorišče v Postojno, natančneje v Postojnsko jamo in v park pred njo, lepo uspel. Zadovoljivo so uspele tudi spremljevalne prireditve: strokovno posvetovanje o problematiki staranja slovenskega naroda, kije bilo v petek; sobotni pozdravni nagovori s kulturnim programom, v katerem so sodelovali rojaki, živeči po svetu, in srečanja s slovenskimi likovnimi umetniki, organizatorji, poslovneži in društvenimi delavci z vseh koncev sveta, ki so nekateri že stari znanci srečanja, nekateri pa so se ga letos prvič udeležili. Omeniti velja, da je bil med lepim številom nastopajočih skupin tudi pevski zbor Jadran iz Clevelanda, ki smo ga imeli v ponedeljek in torek priložnost na samostojnem koncertu spoznati tudi v Črnomlju in Metliki. leležbe, zadovoljni pa lahko, da so pomembno stopničko k temu uspehu prispevale tudi izkušnje, ki so si jih organizatorji nabrali na Srečanjih v moji deželi v Dolenjskih Toplicah. T.J. oda, ki sta marsikje prizadejala velike krivice. Prepričanje, da obstajajo osnove, ki lahko nerešene probleme na primer s Hrvaško lažje pripeljejo k rešitvam, seveda z voljo, vztrajnostjo * V kulturnem programu na spominski slovesnosti v Vinici sta sodelovala moški pevski zbor iz Črnomlja pod vodstvom Franca Mileka ter dramski igralec Aleksander Valič-Muki, prav tako borec Cankarjeve brigade, kije predstavil nekaj pesmi in zapisov Klusovega Jože. O pesniku in pisatelju, njegovem delu in življei\ju, ki seje izteklo 2. julija 1944 v Drenovcu pri Vinici, je govoril prof. Emil Cesar, urednik Flandrove zbirke proze “V boju za svobodo”, katere ponatis je izšel pred kratkim. in ne nazadnje s spominom na skupne vrednote. Alojz Hren je obudil spomine na bitko za Bosiljevo 30. junija 1944. To je bila skupna akcija slovenskih in hrvaških partizanov, kije popolnoma uspela. “ Med drugo vojno je vstal svobodni duh in živi še danes. Prav to in junijska vojna, ki je dogradila zmago v drugi vojni, nam je prinesla samostojnost in novo razvojno obdobje. Zato je vračanje na delitev na rdeče, črne in še kakšne škodljivo in nasprotujoč vsemu, kar je bilo doslej doseženega,” je dejal Alojz Hren. M. BEZEK-JAKŠE Novi prostori za novoobmocM enoto ZZZS Po hudih bojih je regijska ustanova že zaživela KRŠKO - Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je v petek v prisotnosti direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franca Košiija in številnih posavskih zdravstvenih delavcev tudi uradno odprl nove prostore območne enote v Krškem. Po ogledu 500 kvadratnih metrov novih prostorov sodeč, se bodo v njih na Bohoričevi ulici 9 dobro počutile stranke, 27 sedaj zaposlenih in tudi 5 načrtovanih novih. Otvoritev je bila za Posavje še toliko bolj pomembna, saj je v regijo dokončno prinesla težko izbojevani sedež te ustanove, kot je poudaril direktor enote mag. Stanislav Čuber. Posavski zavarovanci poslej ne bodo več razpleti med celjsko in novomeško * Minister Vo|jč je dejal, daje nova zakonodaja kljub pomanjkljivostim prispevala k temu, da se zdqj računi v zdravstvu plačujejo v rokih, da si zdravstvo več ne izposoja denarja za plače in zanj ne plačuje več visokih obresti ter da danes večina zdravstvenih ustanov posluje pozitivno. Delavcem enote je priporočil, n^j bodo advokati zavarovancev in jim pomagajo, da pridejo do svojih pravic. enoto. S samostojnim delom na sedežu enote ter v brežiški in sevniški izpostavi so pričeli v začetku letošnjega leta. Poleg novih delovnih mest (prej je bilo v izpostavah zaposlenih 15 delavcev) je območna enota 72 tisoč prebivalcem in zavarovancem v regiji prinesla hitrejši način poslovanja, povezovanja in kontakti- VROČINA, DA TE KAP - Že kar nekaj časa termometer v senci kaže krepko čez 30 stopnj. Zdravniki opozarjajo ljudi, naj se nevarnim sončnim žarkom izogibajo, naj na glavi nosijo slamnike in se na debelo mažejo s kremami z največjim zaščitnim faktorjem. Jasno je, da so v tej vročini oživela kopališča. Tudi Krka in Kolpa sta se že dodobra segreli, kopalci se namakajo tudi v potokih. Toplice so seveda najbolj polne, naš posnetek je iz bazena v Dolenjskih Toplicah, ki je tudi ob delavnikih zaseden, saj nekateri tu preživljajo zasluženi letni dopust. Slovenskega morja je ostalo malo, pa še to bodo, kot kaže, zasedli češki in madžarski turisti. (Foto: Janez Pavlin) PRVA NOVA MAŠA VŽVPNUl - Minula nedelja, 3. julija, je bila za novomeško župnijo sv. Lenarta še posebej blagoslovljena, saj so župljani, ki so sev velikem številu zbrali vfručiškanski cerkvi in pred njo, ker noter vsi niso mogli, pnsostvovah redki slovesnosti - novi maši. Bral jo je p. Igor Štamfel, doma s Potov Vrha pn Novem mestu. To je bila prva nova maša v tej mladi župniji. Letos je bilo v vsej državi v duhovniški poklic posvečenih 19 novomašnikov, med njimi z območja širše Dolenjske samo trije. Na sliki: nova maša v novomeški frančiškanski cerkvi. (Foto: MiM) regijsk Posavska je pred kratkim sklenila pogodbe z bolnišnico, s tremi enotami Doma upokojencev Impoljca, s Termami Čatež, s posavskimi zdravstvenimi domovi in z nekaterimi zasebnimi zdravniki ter z družbenimi in dvema zasebnima lekarnama. B. D.-G. Z MOTORNO ŽAGO NAD POLICISTE RIBNICA - 1. julija popoldne je zavrelo v romskem naselju v Goriči vasi pri Ribnici. Nekaj pred 17. uro se je na policijski postaji oglasila Silva Hudorovič in povedala, da je Mjra-lem Zahirovič streljal na Vojka Šarkezija in bi ga ubil, če mu lega ne bi preprečil njen sin Branko. Pri tem je Zahirovič brcnil Vojka in napadel vnukinjo Tanjo. Ko so v naselje prišli policisti, jih je Miralem dočakal s prižgano motorno žago in jim s tem preprečil vstop v naselje, pri tem pa grozil policistom, sebi in ostalim Romom. Takrat se je med Romi vnel silovit prepir. Drug proti drugemu so stekli s koli, letvami in vilami, Zahirovič pa je z motorno žago stekel proti policistom, ki so najprej izstrelili v zrak opozorilne strele z avtomatsko puško in uporabili plinski sprej, kar pa Zahiroviča ni zaustavilo, temveč je še bolj podivjal. Po ponovljenih ojjo-zorilnin strelih so policisti obrnili orožje neposredno v Zahiroviča in ga ranili v noge, kar ga je dokončno umirilo. Takoj so mu nudili prvo |x>moč in ga odpeljali na zdravljenje v Klinični center. O LASTNIŠTVU KRŠKE NUKLEARKE KRŠKO - V Opatiji sta se v začetku tedna sestali slovenska in hrvaška delegacija, ki ju vodita gospodarska ministra dr. Maks Tajnikar in Nadan Vidoševič. Tema pogovora je hila ureditev lastninsko-pravnih odnosov v zvezi z jedrsko elektrarno v Krškem. Kot vemo, je njeno lastništvo ostalo med nerešenimi vprašanji med I državama, zdaj pa je končno prišlo do dogovarjanj o deležu. I Irvaški pogajalci menda želijo imeti jxilovico lastnine, slovenski pa menijo, da sosedom pripada le 30-odstotm delež. Kaj so prinesla pogajanja, ob zaključku redakcije še ni bilo znano. NAŠLI PONAREJEN BANKOVEC ZA 500 DEM BREŽICE - 29. junija ob 12. uri so v Hipotekarni banki v Brežicah na Maistrovi ulici našli ponarejen bankovec za 500 nemških mark. Bankovec so zasegli in ga posredovali kriminalistom. RESEN KORAK K REGIJI - Ob otvoritvi prostorov 10. območne enote ZZZS v Krškem minister dr. Božidar Voljč vsem Posavcem čestital za pridobitev in jim zaželel sreče na še nedokončani jx>ti k oblikovanju regije. (Foto: B. D.-G.) Kakšne barve je zmaj? Seveda nobena oblast v vsaj približno demokratični družbi ni tako neumna, da za nečedne stvari, ki jih hoče izpeljati, ne bi našla nekakšne oblike, ki ji vsaj navzven daje formalno kritje. Eden takih “slepilnih” manevrov je mnenje novomeškega pravobranilca samoupravljanja, ki je “za učinkovito zaščito premoženja ustanoviteljic "predlagal kar izbris novomeške radijske postaje Studio D iz sodnega registra. Tak način “reševanja" problemov je podprlo tudi predsedstvo novomeške skupščine in delegati so predlog takega sklepa dobili z dodatnim gradivom za zadnjo že tako in tako vročo in pregreto sejo skupščinskih zborov. Pa se ni izšlo. Že uvodničarska spikerica skupščinsko-izvršnih interesov ni prišla pred delegate s predlogom za izbris in s tem za evidentno ukinitev in uničenje te najstarejše in najbolj priljubljene novomeške radijske postaje. Je odločilne novomeške politike tik pred tem jx)gubnim korakom kaj spreletelo, se jim je prebudila vest ali kaj? Vprašanje je, katerim se je to zgodilo? Jastrebom, angelom uničenja ali zmerni, tako imenovani naivno-jx>šteni struji? Kakorkoli že, če bi pred delegati vztrajali pri uničenju Studia D, bi pogoreli. Tega pa si očitno ne smejo privoščiti. Ni pa s tem rečeno, da bo konec takih poskusov. Pa ne samo pri Studiu D. Mediji od nekdaj privlačijo njihove zaljubljene poglede. Če pa (jrolaščevalna) ljubezen ni uslišana, sledi tisto: “Ali boš moja ali te bom pa ubil?" Tem velikim malim kombinatorjem za tako pot ne zmanjka ne poguma, ne moči, ne domišljije in domišljavosti. Morda jim bo zmanjkalo časa. Morda se bo končno njihov čas le iztekel. Vzemimo tudi ta bedni napad na Studio D, ki so ga hoteli izvesti preko hrbta skupščinskih poslancev, kot enega zadnjih zamahov z repom boljševističnega zmaja. Slabo pa se medijem in nam vsem skupaj obeta, če so se teh zmajevskih navad navzeli tudi zmajčki drugih barv. Med krvavo rdečim, črnim ali pisanim zmajem ni nobene razlike. Vsi imajo strupeno sapo. ANDREJ BARTEU TEU f; BWUBB& anketa Nova intenzivna medicina Prenovljen odsek za intenzivno medicino na Internem oddelku bolnišnice - Brez donatorstva Krke ne bi šlo NOVO MESTO - Prejšnji četrtek so na Internem oddelku novomeške bolnišnice odprli prenovljen odsek za intenzivno medicino. To je, so poudarjali vsi govorniki, velika, pomembna in potrebna pridobitev za interni oddelek, novomeško bolnišnico in celo Dolenjsko in Belo krajino, od koder je največ bolnikov. Vsega tega pa ne bi bilo brez novomeške tovarne zdravil Krke, ki je za to prenovitev prispevala kar 250.000 mark, s čimer je ponovno pokazala, koliko ji je do domačega okolja in ljudi. S sedanjo preureditvijo, razširitvijo in posodobitvijo odseka za intenzivno nego je število postelj v tem odseku ostalko enako - sedem. So pa skoraj za še enkrat povečali prostore in izboljšali pristop do bolnika, s čimer je olajšano delo medicinskemu osebju, zmanjšala seje možnost okužbe od bolnika do bolnika, izboljšala seje oskrba bolnikov, izboljšal pa se je tudi njihov “zasebni” standard. S preureditvijo prostorov so posodobili opremo m naprave za nadzor življenjskih funkcij bolnikov. Prav nakup te opreme je tako breme, kije novomeška bolnišnica nikakor ne bi zmogla le z denarjem, ki ga dobi od države. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako dolgoročno zagotoviti ljudem primerno zdravstveno varstvo, saj brez ustreznega deleža države to nikakor ne bo mogoče. Prav država pa je danes za to vižo brez posluha in na to uho hudo gluha. Zato je seveda donatorsko dejanje Krke še toliko vrednejše. Generalni direktor Krke Miloš Kovačič je na otvoritvi med drugim dejal, da bo Krka tudi za naprej pri takih stvareh v prvi vrsti gledala na potrebe novomeškega zdravstva. “S Krkino donacijo smo naredili kakovosten premik za delo na našem odseku,” pravi vodja odseka intenzivne medicine dr. Rafko Kapš. “Še približno toliko denaija, kot ga je prispevala Krka, pa nam manjka, da bi nabavili še ostale potrebne aparature, da bi lahko bolnikom nudili oskrbo na slovenski ravni. Zavedamo se, da brez stalne skrbi za nakup sodobnih aparatur in za kakovostno in neprekinjeno usposabljanje strokovnega kadra ne moremo doseči evropske ravni na tem področju.” Potrebno pa bo na tem odseku tudi povečati število zdravnikov in medicinskih sester. A. B. SREČANJE BORCEV IN AKTIVISTOV ČRNOMELJ - V Črnomlju bo 4. septembra v jurjevanjski dragi tradicionalno srečanje borcev in aktivistov NOB, ki ga organizirata pripravljalni odbor za proslavo in predstavniki domicilnih enot. S srečanjem se bodo spomnili na drugo svetovno vojno. V Belo krajino so v začetku julija 1944 vdrle z več strani Hitlerjeve enote, vendar je slovenska vojska uspešno branila to območje. KAPELA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV-S prostovoljnimi prispevki številnih darovalcev in z zavzetostjo direktorice doma Lojzke Potrč je bila v letu 1994 po načtrin inž. arh. Gorazda Cibica in pod nadzorom gradb. inž. Lada Kotnika zgrajena kapela v Domu starejših občanov v Šmihelu. V nedeljo, 3. julija, jo je blagoslovil ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, zbrane je nagovoril novomeški župan Franci Koncilija, v kulturnem programu pa je med drugimi sodeloval moški pevski zbor iz Šmihela. Oltar v kapeli krasita dve sliki novomeškega umetnika Jožeta Kotarja. (Foto: M. Klinc, besedilo R. Skoj) Za izboljšanje družbe Z uporabo tehnike TM zmanjšanje družbenih problemov NOVO MESTO - Včeraj, 6. julija, so v prostorih izobraževalnega centra Krke v hotelu Metropol predstavili zanimiv in nenavaden projekt zmanjšanja negativnosti v družbi, ki ga pripravlja slovenska Zveza za transcendentalno meditacijo v sodelovanju z novomeškim Društvom za naravni zakon, Upravo za notranje zadeve ter Maharishijevimi univerzami iz ZDA in Nizozemske. Gre za prvi projekt takšne vrste v Sloveniji, ki bo hkrati svojevrstna demonstracija transcendentalne tehnike in njenega vpliva na izboljšanje kvalitete življenja ter zmajšanje kriminala. Prvi del projekta bo potekal z mednarodnim zborovanjem od 5. do 15. avgusta v dijaškem domu Kmetijske šole na Bajnofu pri Novem mestu. Sodelovalo bo približno 120 strokovnjakov Maharishijeve tehnologije enotnega polja iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije in Hrvaške. S prakticiranjem razvojno-sprostitvene tehnike transcendentalne meditacije in TM-Sidhi naj bi močno vplivali na dogajanja v okolju, na zmanjšanje zdravstvenih intervencij, padec kriminala, dvig produktivnosti m gospodarske rasti, skratka na izboljšanje družbenih odnosov. Podobne projekte so v svetu že izvedli in po trditvah poznavalcev TM tehnike so bili učinki nesporno dokazani. Še posebej pre- BETINO PERILO ZA BEGUNCE LJUBLJANA - Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca je v teh dneh končala razdeljevanje posteljnine, perila in čevljev beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Sloveniji. V Sloveniji program agencije ECHO izvaja Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Letos je s sredstvi ECI lO za begunce kupila 5.000 kompletov posteljnine z blazinami, 30.000 kosov perila in 10.000 parov čevljev, in sicer pri slovenskih proizvajalcih BPT Tržič in Beti Metlika, čevlji pa so nemški. Gre za program pomoči agencije ECHO v vrednosti 500.000 ecujev. ECHO je agencija Evropske skupnosti za humanitarna vprašanja s sedežem v Bruslju. pričljivje bil lanski poskusv VVashing-tonu, kjer je v projektu sodelovalo 4000 udeležencev, ki so dosegli občuten padec kriminala in izboljšanje vseh vidikov življenja. Novomeški projekt, ki ga je spodbudil predsednik novomeškega Društva za naravni zakon Aleš Lavrič, študent Maharishijeve univerze na Nizozemskem, bodo spremljali domači in tuji znanstveniki ter analitiki novomeškega sekretariata za notranje zadeve. TEČAJ NEMŠČINE FARA - V dolini Kolpe se je v soboto, 2. julija, začel enotedenski tečaj nemškega jezika, namenjen odraslim z delnim znanjem nemščine. Za vse udeležence tečaja so to neke vrste aktivne počitnice. Pouk bo trajal do 9. julija, do 16. ure, po modernem učbeniku in sodobnih metodah pod strogim nadzorom učitelja iz Nemčije. Po pouku bodo proste dejavnosti, zvečer pa bodo udeleženci v nemščini spoznavali kočevske znamenitosti. LEGALIZIRALI VSEH 40 OBJEKTOV ČRNOMELJ - Delegati črnomaljske občinske skupščine so sprejeli predlog za legalizacijo prijavljenih črnih gradenj. V osnutku je bilo sicer predvideno, da bi tri od 40 črnih gradenj v občini porušili, po javni razpravi in reviziji pa so ugotovili, da lahko legalizirajo vse objekte. S tem se ni strinjal novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ker je menil, da v treh primerih ne gre za strokovne odločitve in zato tudi ni dal soglasja za legalizacijo. Kljub temu so delegati dvignili roke za legalizacijo vseh prijavljenih črnih gradenj. pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 V ŠOK SOBI - Po razširitvi in posodobitvi odseka za intenzivno medicino Internega oddelka novomeške bolnice so se delovne razmere na tem odseku močno izboljšale. Brez novomeške Krke, ki je prispevala 250.000 mark, vsega tega še lep čas ne bi bilo. (Foto: A. B.) Izkustvene delavnice na Gorjancih Udeležilo se jih je 20 nadarjenih srednješolcev iz cele Slovenije - Od spoznavanja samega sebe do ljubezni GORJANCI - Od 26. junija do 2. julija so v Pionirjevem domu na Gorjancih potekale tako imenovane izkustvene delavnice. Udeležilo se jih je 20 nadarjenih srednješolcev, Zoisovih štipendistov iz cele Slovenije. To obliko tabora je že drugo leto zapored organizirala novomeška enota Zavoda za zaposlovanje, iz vsake slovenske območne enote pa sta se tabora udeležila po en ali dva nadarjena dijaka. Tako kot lani je tudi letos izkustvene delavnice na Gorjancih vodil psiholog Bojan Pucelj, vodilni strokovnjak na tem področju. “Za razliko od drugih delavnic so te, ki že drugo leto potekajo na Gorjancih, psihološko naravnane,” pravi psihologinja Vlasta Tomazin iz novomeške enote. “Metoda dela so pogovori, igranje vlog, socialne igre. Vsekakor naj bi te delavnice mladim nadarjenim ljudem, ki imajo nemalokrat težave pri komuniciranju z okoljem, pomagale, po domače povedano, znajti se. “Čeloten program delavnic je usmerjen v razvijanje sposobnosti za samostojno razreševanje stisk in problemov ter uresničevanje razvojnih nalog, kijih prinaša življenjsko obdobje odraščanja. Vsebina letošnjih delavnic je bila: spoznavanje, verbalna in neverbalna komunikacija, veščine sporazumevanja, spoznavanje samega sebe, vrednote, morala, ljubezen, starši, DRUŠTVO ZELIŠČARJEV VABI V KOČEVSKI ROG LJUBLJANA - Društvo zeliščar-jev iz Ljubljane organizira v soboto, 9. julija, tradicionalno strokovno ekskurzijo v Kočevski Rog in okolico. Odhod iz Ljubljane bo ob 7. uri izpred Univerze v Ljubljani na Trgu osvoboditve. Udeleženci iz Dolenjske pa se bodo zbrali med 8.30 in 9. uro v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, kjer jih bo čakal vodič Jože Boh. Udeleženci si bodo lahko ogledali destilarno eteričnih olj in nabirali zdravilna zelišča, ogledali si bodo največjo jelko, potem pragozd. V bližini bodo položili šopek cvetja na grobišče, kjer so Nemci leta 1943 zažgali 28 nepokretnih partizanskih ranjencev z bolnico vred. Po želji si bodo lahko ogledali tudi kraj, kjer so bili leta 1945 ubiti domobranci. Ob 13. uri bo na vrhu Roga pri bivši žagi Stanislav Erjavec odgovarjal na vprašanja o zdravilnih zeliščih. Ivan Maršič pa bo skuhal zeliščno enolončnico. Ker bo pohod po gozdu, se primerno oblecite! šola, poklicna kariera, kreativne delavnice. Kdor je želel, je lahko obiskoval tudi tečaj transcendentalne meditacije. Kot je pokazala anonimna anketa, ki so jo opravili na kocu, so bili udeleženci v glavnem navdušeni nad temi delavnicami in bivanjem na Gorjancih in si takega druženja še želijo. V času delavnic so si ogledali Novo mesto in še posebej Dolenjski muzej oziroma razstavo grafike, obiskali so Pleterje in Kostanjevico, skozi gorjanski pragozd jih je mentor popeljal na Trdinov vrh. Za letošnje izkustvene delavnice je Republiški zavod za zaposlovanje namenil okoli 8(X) tisočakov, kot sponzorji pa so sodelovali še Dolenjske pekarne, Krkin Izobraževalni center, Dolenjka, Mercator in trebanjski Trimo. A. B. Hiti počasi Vizija lastninjenja tudi na Dolenjskem, Beli krajini in Posavju NOVO MESTO - Vizija, družba za upravljanje z investicijskimi skladi, kije bila ustanovljena lansko leto, se je v juliju letos dokapitalizirala na 75 milijonov SIT ter tako izpolnila zakonske pogoje glede potrebnega kapitala za pridobitev dovoljenja za ustanovitev pooblaščene investicijske družbe, ki bo lahko zbirala certifikate. Mrzlica lastninjenja oz. vplačevanja certifikatov seje očitno začela, še večji tempo pa bo proces dobil z ustanavljanjem investicijskih družb. Če bo posamezni lastnik certifikata svoj certifikat vložil v investicijsko družbo, bo s tem najbolj razpršil riziko svoje naložbe, saj bo investicijska družba nakupila zelo širok spekter delnic podjetij, ki se lastninijo. Poleg tega ima družba za upravljanje s skladi vse potrebno strokovno znanje, da bo uspešno vodila politiko naložb investicijske družbe.Ob vse pogostejših celostranskih reklamah v časopisih, ki vabijo k vpisu certifikatov na različne konce Slovenije, svetujemo lastnikom certifikatov previdnost in premislek, saj je časa dovolj, posebej še, ker v tem trenutku še nobena investicijska družba ni pridobila dovoljenja za zbiranja certifikatov. Zato je časa za poletni dopust dovolj, medtem pa bodo v Viziji pripravili vse potrebno, da se boste spočiti odločili za naj smoternejšo naložbo svojega certifikata. v petek, 1. julija, popoldne prireditev, na kateri so nastopili otroci begunskega vrtca Zvezdice. Svoje matere, sorodnike in goste so razveselili s pesmimi, plesom in kratko igrico o soncu, ki je pregnalo deževne oblake, da so bel, rdeč in moder tulipan lahko ostali kljub različnim banani skupaj; med dežjem jih njihovi enako-barvni vrstniki niso hoteli sprejeti, vsakdo bi le svojega -kako aktualno sporočilo za bosanske razmere! Vrtec je začel delati letos febntarja, obiskuje ga 15 begunčkov, petkova prireditev pa je bila njihova pna. (Foto: MiM) S krediti ne gre po domače Minili so lepi časi poceni stanovanjskih kreditov, ki ji|i je inflacija že v nekaj mesecih dobesedno požrla in s katerimi sije marsikateri delavec postavil pravo vilo. Danes se vsi krediti revalorizirajo, realne obrestne mere pa so nenormalno visoke. Izjema so le stanovanjski krediti z obrestno mero R + 3, ki so običajno namenjeni mladim družinam in mladim perspektivnim strokovnjakom. Za pridobitev takih kreditov veljajo natančno določena pravila, a se jih prav tisti, ki podobna pravila določajo, niso držali. K sreči so se časi spremenili in oblastniki ne morejo več delati kar po domače, kot je bilo to v navadi v starih časih. Politiki namreč niso več zaščiteni kot kočevski medvedi. So na prepihu demokracije, ki kar mimogrede odnese s sabo tudi kakšnega ministra, če si le-ta slučajno privošči preveč. Politiki sicer imajo pravico do določenih privilegijev, vendar za svoje delo odgovarjajo volilcem in davkoplačevalcem, čigar denaija ne smejo razmetavati, kakor si sami želijo. Tokrat je spodrsnilo LDS-ovskemu pravosodnemu ministru Mihi Kozincu, čigar stanovanjska komisija je kar po domače in mimo zakonov, pravilnikov in razpisov delila službena stanovanja, stanovanjske pravice in kredite z obrestno mero R + 3. JOŽE VRANIČAR, skladiščnik v metliškem Novoteksu: “Naši oblastniki so daleč od poštenosti. Vse bi morali zamenjati! Tisti pri koritu so si razdelili visoke stanovanjske kredite po ugodnih obrestih. Žalostno je, da si po tolikih letih službovanja niso mogli prikrbeti stanovanj na bolj pošten način. Odstop Kozinca je bil neizogiben, drugim pa bi morali zvišati obrestno mero ali pa naj posojila vrnejo. Gotovo ta denar še kdo v Sloveniji bolj potrebuje.” DOLFE PLANINC, upokojenec z Rožič Vrha pri Črnomlju: “Predvsem bi si morali natočiti čistega vina. Čudi me, da se lahko kaj takega dogaja danes, ko imamo novo oblast. V prejšnjem sistemu so leteli očitki, da krade, kar ni res. S poštenim delom in odrekanjem smo znova zgradili porušeno domovino. Vlagali smo v stanovanjski sklad. Danes pa je na * tisoče družin nepreskrbljenih, brez strehe nad glavo, drugi, ki imajo možnost, pa...” IDA GRADIŠAR, kmetica s Štrita pri Bučki: “Če je minister Miha Kozinc res vse to vedel o tej stanovanjski aferi, kot beremo in slišimo, je prav, daje odstopil. Morda bi mu lahko sledil še kdo, kajti to je nesprejemljivo, da lahko tako poceni pridejo do svojih stanovanj in celo hiš tisti, ki imajo najboljše dohodke. Povprečen državljan bi si še ob tako ugodnem kreditu težko omislil “kandidaturo” za kredit, ker ga ne bi bil sposoben plačevati.” VIKTOR BAI^LE, pomočnik šefa bencinskega servisa Petrola v Trebnjem: “Mojega sina samo nakup parcele stane okrog 18.000 mark, za ta denar pa bi si lahko pod tako ugodnimi pogoji omislil morda celo dve “državni” stanovanji. Vse preveč privilegijev imajo ti naši politiki, in res ne vem, kam bo vse to pripeljalo. Še dobro, da so naši ljudje navajeni veliko potrpeti, toda vse ima svoje meje. Stanovanjske kredite R + 3 lahko imenujemo afera!” MARTIN ŽAGAR, upokojenec iz Kočevja: “Zelo sem razočaran nad delom in tudi obnašanjem sedanje državne oblasti. Niso izpolnili vseh pričakovanj. Moti me predvsem to, da skoraj nič ne dajejo na reševanje težav pri zaposlovanju mladih ljudi. Mi smo delali zagnano in ustvarili mnoga jrodjetja, ki danes propadajo. V družbi so se ustvarile velike socialne razlike. Ljudje oblasti in politikom 1 ne verjamejo več. Oblast se preveč ukvarja sama s seboj in počne take stvari, kot f je naprimer zadnja stanovanjska afera.” , IVAN MUHIČ, upokojenec iz Ribnice: “Jezen sem na naše oblastnike. Samo govorijo, naredijo pa nič. Vsepo-vprek se kregajo in mislijo samo na svoje stolčke in pri tem ne pozabijo sebi priskrbeti kakšno posojilo ali druge ugodnosti. Poglejte kaj se je zgodilo z Ri-kom! Veliko ljudi je ostalo brez dela. Trije moji sinovi so bili zaposleni v tem podjetju, sedaj pa so priglašeni na uradu za delo. Kaj bo potem? Ali naj živijo od moje delavske popojnine? Na volitve ne bom šel, saj sploh ne vem, koga naj volim.” FRANC ŠINKOVEC, predsednik gasilskega društva Mokro Polje: “Slovenska vlada si dovoli preveč in mnogi njeni člani so med ljudstvom slabo zapisani. Tudi sam sem prosil za stanovanjski kredit, pa so me dvakrat zapored zavrnili. Mislim da bi nam navadnim državljanom, člani vlade morali dajati zgled, žal pa stvari, ki jih počno, sodijo bolj na strani črne kronike. Še dobro, da imamo na Slovenskem dobre novinarje, ki marsikaj zvrtajo in zapišejo. Novinarji Mladine so pri tem na prvem mestu, saj so kritični tudi do ljudi v lastni hiši.” IVAN PIPIČ iz Brežic: “Splošna ljudi da pred- V vsem stvar državnega aparata, da se or- W ^ ganizaira tako, da kontrolira človekovo j \ početje. Človek je nagnjen k temu, da v izkoristi priliko, to nas uči tudi /godovi- r-r ne na in tudi današnji čas s številnimi afera- I Ti, JHH mi. Po moje drugačne rešitve ni, kot da I zJš ^ \ I država to uredi s svojim sistemom.” ANTONIJA AMON, knjižničarka v Valvasorjevi knjižnici v Krškem: “Politika je taka stvar, ki ljudi, morda nekatere tudi nehote, zavede v kalne vode. Spelje lahko tudi nepokvarjenega človeka, še pogosteje pa se dogaja, da tisti, ki so zelo pošteni, niti ne pridejo daleč, saj jih že prej onemogočijo. Na splošno pa veijam-em v dobro v ljudeh in v to, da obstajajo ljudje s hrbtenico, ki pa jim jo drugi pogosto zlomijo.” 40 let ocenjevanja vin v Ljubljani Mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani je med najbolj cenjenimi na svetu -1.300 vzorcev vin iz 21 držav bo ocenjevalo 45 degustatoijev iz 22 držav - Novost “prvak države” l NOVOMEŠKE TRŽNICE Zaradi vročine na tržnici spet ni bilo posebne gneče ne med prodajalci ne med kupci. Vseeno smo izpisali tene nekaterim stvarem: črni ribez 150, višnje 220, stročji fižol 400, borovnice 500 liter, jajca 16, kumare ; 200, krompir 90, sirček 300, smetana ! 500, med 400, grah 500, redkev 150, domači sir 600 tolarjev. Pri Djeladi-I biju smo zapisali: paradižnik 200, J čebula 200, breskve 180, jabolka 180, : Paprika 300, marelice 200, krompir | 50, banane 140, lubenice 90, česen f 200, orehi 900, naktarine 350 in kumare 180 tolaijev. Pri Sadju in zelenjavi so banane 80, marelice 185, ja-, bolka 126, naktarine 267, orehi 900, f zelje 81, paprika 205, paradižnik 170, cvetača 247, kumare 126 in čebula | 137 tolarjev. LJUBLJANA - Ljubljansko mednarodno ocenjevanje vin sodi v sam vrh vinskih ocenjevanj v svetu. Letošnje, ki seje začelo v ponedeljek in bo trajalo do nedelje, je že 40. po vrsti. Ljubljansko ocenjevanje poteka pod okriljem mednarodnega urada za trto in vino (OIV) iz Pariza, kar mu daje še posebno težo in veljavo. Pod okriljem OIV so na svetu le še ocenjevanja v Barceloni, Bratislavi, turškem Uerguepu in kanadskem Montrealu. Mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani je v svojem uradnem listu novembra 1990 priznala tudi Evropska skupnost in tako uvrstila ljubljansko ocenjevanje med tista, katerih medalje in diplome se smejo uporabljati v propagandne namene pri promociji vin v državah Evropske skupnosti. S tem se lahko pohvalijo le še ocenjevanja v Londonu, Bruslju in Bordeauxu. Letos 45 degustatorjev iz 22 držav ocenjuje okoli 1300 vzorcev vin iz 21 držav celega sveta. Tudi letos je veliko vzorcev slovenskih vin, še zlasti seje povečalo število vzorcev slovenskih zasebnih vinogradnikov. Ocenjevanje poteka v 5 komisijah, ki jih sejmisca BREŽICE - Kljub veliki vročini so rejci na sobotni sejem pripeljali 155 do tri mesece starih pujskov in 100 starejših prašičev. Lastnika je zamenjalo 35 pujskov (po 205 do 275 tolarjev za kilo žive teže) in 90 prašičev (po 225 do 295 tolarjev za kilo žive teže). & .••v*', KMEČKI PRAZN1KV TRŽIŠČU - 9. kmečki praznik v Tržišču, ki ga vsako leto ob pomoči Mercatorja - Kmečke zadruge Sevnica pripravljajo člani društva mladih kmetijcev iz Tržišča, je letos minil v znaku razstave Vse za boljše mleko, na kateri so se predstavili proizvajalci in serviserji hladilne in molzne opreme ter proizvajalci krmil in krmnih dodatkov. Na tekmovanju koscev je med veterani zmagal Karel Simeonov z Zgornjih Vodal, med člani Cveto Aupič z Vrhka, med ženskami pa Marijana Kuhar iz Zabukovja. Najboljša grabljica je bila Fani Simeonov z Zgornjih Vodal, v vlečenju vrvi pa je med osmimi ekipami zmagalo moštvo firme Proles z Spodnjih Vodal. (Foto: I. Vidmar) vice) Inž. M.'L. sestavljajo enolog svetovalec, predsednik komisije in 7 članov. Predsednik prezidija letošnjega ocenjevanja je dr. Dušan Terčelj, njegov namestnik pa dr. Julij Nemanič (oba sta tudi predsednika komisij), poleg njiju pa komisiji predseduje iz Slovenije še mag. Jože Protner. Stari znanec ljubljanskih ocenjevanj in eden najbolj cenjenih svetovnih degustatorjev Švicar Jean Crettenand pa je tudi uradni delegat Mednarodnega urada za trto in vino za strokovni pregled ocenjevanj. Najbolje ocenjenemu vinu v vsaki kategoriji bodo podelili naziv šampion, sledile bodo velike zlate, zlate in srebrne medalje ter pismena priznanja. Letos bodo prvič podelili še naslove “prvak države”, ki jih bo prejelo najbolje ocenjeno vino iz posamezne države. Prav tako bodo letos prvič podelili diplomo Akos Asvany, in sicer v spomin na znanega madžarskega enologa in večkratnega predsednika ocenjevalnih komisij v Ljubljani. Diplomo bo prejelo najbolje ocenjeno vino tokaj. Poleg ocenjevanja vin bo letos po nekajletnem premoru ponovno tudi mednarodno ocenjevanje alkoholnih pijač ter mednarodno ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. A. B. ms* ' * ' 3.”" _ KOŠNJA NA RUTI - Na gorjanskih košenicah samo enkrat kosijo, in to julija. Na prostrani Ruti, ki je v glavnem v lasti Gabrčanov, so košnjo zadnjo soboto začeli Gazvodovi. Martin Gazvoda-Kropar se vedno med prvimi odloči za košnjo na Ruti. “Raje kosimo malo bolj mlado, krave raje jedo tako seno, "pravi podjetni Martin. "Pa kako je ta mrva z Rute zdrava in kako je mleko dobro!" Kako tudi ne, saj je na košenici skoraj več rož in zdravilnih zelišč kot trave. Martin se še spominja, ko so na Ruti kosili kosci. Na njihovi košenici, ki meri dober hektar, je nekdaj kosilo 7 koscev od treh zjutraj do enih popoldan. In najboljše kose suhega so "prišparali"za to opravilo. Pa štruklji so bili zmeraj za malico. Mrvo pa so v dolino vozili na smukah. Danes je vse drugače. Vse Kroparjevo pokosi v dobri uri en sam človek s kosilnico, obračajo strojno, imajo nakladalko, odpeljejo s traktorjem. Vse je narejeno hitro in temeljito. Tako, kot je bilo včasih, pa le ni... (Tekst in foto: A. B.) Grozijo grozdni sukači Nasveti za varstvo vinske trte V juliju EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Bolezni vina Cik je zelo razširjena in nevarna bolezen vina. Povzročajo jo različne bakterije, ki se že v pozni jeseni pojavijo na ranjenih grozdnih jagodah. Najvažnejše ocetne bakterije so: acetobakter xylinum, R. vini acetati in druge. V stiku z zrakom te bakterije spreminjajo alkohol vina preko acetaldehida v ocetno kislino. O acetaldehidu sem že večkrat pisal. Zavohamo ga v oksidiranem, prezračenem vinu. Ta značilni vonj je torej znak, da je vino na tem, da cikne. Čim topleje je v sodu, hitreje teče proces cikanja. Če v prazen prostor nad vinom v sodu dolijemo vino ali ogljikov dioksid, izpodrinemo zrak, ustavimo razmnoževanje ocetnih bakterij in cikanje vina. V zelo kislih vinih, se ocetne bakterije težje razvijajo, zato taka vina tudi težje ciknejo. Tudi vina z alkoholno stopnjo nad 15 vol. % ne morejo cikniti; na srečo tako močnih vin pri nas ne pridelujemo. “Žveplo” zelo zavira ocetne bakterije, vina s 50 mg/l prostega S02 ne morejo cikniti. Toda ne priporočam, da bi se s tako veliko količino S02v vinu borili proti ciku. Iz dveh molekul alkohola (etanola) nastane pri cikanju ena molekula ocetne kisline in ena molekula alkohola, oz. iz 1 g/l etanola 1,3 g ocetne kisline, kar se že občuti v vonju in okusu. Poleg ocetne kisline nastajajo tudi druge snovi, npr. maslena in pro-pionska kislina, ki dajeta vinu raskav priokus. Da bi preprečili cikanje, je potrebno vse postopke od trgatve do vina v sodu izvesti tako, da ocetne bakterije nimajo možnosti za delovanje. Vina, ki pa že kažejo večjo količino hlapnih kislin, recimo nad 0,8 g/l, moramo močno zažveplati. Hraniti bi jih morali pri nižjih temperaturah in tudi kmalu porabiti. Če je tako vino že dobilo neprijeten priokus, svetujem čiščenje s 15 - 20 g/hl aktivnega oglja. Kdor ima možnost, naj tako očiščeno vino prefiltrira z EK-ploščami ali cross-flow-filtrom. Tako razkli-čeno vino (bakterije odstranjene) lahko pomešamo z drugim, zdravim vinom. Drugače so cik-njena vina uporabna smo za proizvodnjo kisa. Destilacija alkohola je sicer možna, toda tak vinski destilat ni primeren za vinski brandy (vinjak). Zelo ciknje-na vina so zdravju škodljiva. Tu pa tam poskušajo reševati cik-njeno vino s kemičnim razkisom ali z dodatkom sladkorja, da bi se omilil ostri okus. Oboje je skregano z znanjem o kletarstvu in vino samo še poslabša. Dodatek Ca karbonata veže najprej vinsko, jabolčno in mlečno kislino, kar samo pospeši cikanje. Do danes še nimamo kletarskega sredstva, ki bi iz vina odstranilo previsoke hlapne kisline. Ni pa težko preprečiti cikanje vina, zato svetujem naslednje: hitro trgatev in varovanje grozdja pred poškodbami; hitro oz. takojšnjo predelavo grozdja in žveplanje belega mošta takoj pod prešo; rdeče drozge takoj po robkanju; takojšen dodatek vrelnega nastavka; žveplanje vina, takoj ko povre, najmanj s 30 mg/l SCL; dotakanje načetih posod, čistočo posode in zidanice. (Nadaljevanje prihodnjič) dr. JULIJ NEMANIČ P>A BO MIZA ČIMBOLJ VABUIVA - Dmštvo kmetic iz Pisec je med najbolj aktivnimi v brežiški občini, zato se po dobrotah, ki jih spečejo in pripravijo Pišečanke, cedijo sline marsikateremu obiskovalcu prireditev, na katerih sodelujejo kar pogosto. Pred kratkim so pripravile pogostitev za udeležence mednarodne delavnice “Človek, upravljanje, obstojen razvoj” in za vse, ki so sodelovali na ruzgovont v Pišecuh. Miza se je šibila pod pladnji z narezki in domačim mesom, košaricami s posebnimi kmlii (največ pohvale je bil deležen ajdov z orehi), krožniki s prostimi in vzhajanimi poticami ter sladkim pecivom. (Foto: B. D.-G.) Kmetijski nasveti V Štajerska protitočna mreža? Slovenska raketna protitočna obramba, ki ima svoj sedež na Lisci nad Sevnico, je po nekajletnem delovanju zašla v slepo ulico. Tega niso krive le peripetije z raketami (glej prispevek v Prilogi DL 23. junija: Bodo na Bizeljskem pred točo le molili?), marveč predvsem nezagre-tost uradne slovenske hidrometeorološke službe, ki trdi, da ni zanesljivih strokovnih dokazov o njeni uspešnosti. Res je, da so raketno Protitočno obrambo iz istega razloga opustili tudi v nekaterih drugih državah, na primer v Švici, m začeli proučevati druge možnosti, pred-vsem zaščito nasadov pred točo s protitočnimi strehami in mrežami. Poglejmo, kako je z njihovo protitočno obrambo v sadjarstvu. Najprej so preizkusili protitočno mrežo v obliki strehe z naklonom do 35 stopinj. Ta možnost seje izkazala za predrago tudi za najbolj intenzivno sadjarstvo. Več obeta zamisel o ravni strehi, ki prihaja iz avstrijske Štajerske in kije v praksi dala že kar dobre rezultate. Govori se o tako imenovani štajerski protitočni mreži, ki jo odlikujejo enostavnejša izvedba, predvsem pa manjši gradbeni m drugi materialni stroški. Obstaja več možnih načinov napenjanja in pritrjevanja mreže, Iti vplivajo na uspešnost obrambe pred točo in seveda tudi na ceno, saj zahteva postavitev konstrukcije kar veliko dodatnih delovnih ur, mreža in njena opora pa tudi precej stane. Kljub temu na Štajerskem in v Švici niso črnogledi in verjamejo, da bo v prihodnje prav ta način zaščite pred ledeno ujmo med vsemi najbolj uspešen in sprejemljiv. Mreža ima sicer tudi še nekaj drugih Pomanjkljivosti (dostop svetlobe do nasada je zavoljo nje za desetino ntanjši, manjša razlika v temperaturi med dnevom in nočjo poslabša obarvanost sadja), vendar bi z boljšo organizacijo dela in zavarovalništva lahko postala sprejemljiva za mnogo širši krog sadjarjev, katerih pridelek bi prenesel njene stroške. Na območjih, kjer toča pogosto pada, je zaščita s štajersko protitočno ravno streho že sedaj rentabilna v najboljših nasadih, ki dajejo obilen in prvovrsten pridelek. Pri *em se kar samo ponuja vprašanje, kdaj se bomo pri nas lotili tovrst-hih raziskav in poskusov, pri čemer pa je treba reči, da imamo že tudi NOVO MESTO - V juliju nam poleg bolezni naredijo škodo tudi škodljivci. Mednje sodijo predvsem kri-žasti in pasasti grozdni sukači. Pri nas imajo dva rodova, križasti pa ima lahko v toplih letih tudi tretji rod. Metuljček pasastega grozdnega su-kača ima rumena prednja krila z modrorjavo prečno liso, gosenica je rdečkastorjave barve, s črno glavo. Metuljček pasastega grozdnega su-kača je manjši, prednja krila ima marmorirana z rumenkastimi, sivo zelenimi in svinčeno sivimi pegicami. Gosenica je sivkastozelene barve in ima rumeno glavo. Škoda, ki jo povzročajo gosenice obeh vrst, je enaka. Prvi rod gosenic dela škodo z zapredanjem in objedanjem kabrnkov in grozdičev pred cvetenjem in med njim. Navadno zapredajo več cvetov skupaj in jih objedajo. Kadar je pojav škodljivcev zelo močan, se nahaja v enem gro-zdiču tudi 6 ali več goseničic. V letih, ko jih je manj, najdemo le tu in tam kakšen zapredek. Na našem področju ta čas prevladuje mišljenje, da prvi rod ni škodljiv, ker gosenice dejansko razredčijo grozd in se preostale jagode lahko lepo razvijejo. Drugi rod pa je bistveno bolj škodljiv, kajti gosenica lahko navrta več jagod, luknjice pa pomenijo vdorna mesta za sivo grozdno plesen. V mokrih letih je ta škoda še bistveno večja. Pasasti grozdni sukač zahteva toplo in vlažno vreme, križasti pa toplo in suho vreme. Za zatiranje grozdnega sul imamo na razpolago več skupin ličnih pripravkov. To so: • regulatorji razvoja insektov (inse-gar v 0,03 odst., konc. 0,4 kg/ha, uporabimo ga v začetku pojava metuljev, čez 14 do 21 dni pa ponovimo škropljenje); • zaviralci razvoja insektov (alsystin WP 25 0,06-odst. konc., 0,6-0,8 kg/ ha), nomolt v 0,1-odst. konc., 11/ha); • bioinsekticidi, pripravki na osnovi bakterije, ki so za okolje najprimernejši (baturad WP v 0,1-odst. konc., 1 kg/ha, foray FC v 0,1-odst. konc., thuricide HP v 1-odst. konc.). (Omenjenim pripravkom za boljše delovanje dodajamo 1 kg sladkorja na 1001.) • navadni dotikalni insekticidi (re- ldan super v 0,1-odst. konc., 1-1,5 1/ ha, zolone lig. v 0,25-odst. konc., 2,5 l/ha). Natančne roke za uporabo insekticidov daje prognostična služba v sredstvih javnega obveščanja. SMILJANA TOMŠE, dipl. inž. agr. ran$| sukača raz- LJUDSKA BANKA V petek, 8. julija ob 11. uri in 30 minut bodo Črnomaljci in cela Bela Krajina priče svečane otvoritve novih, večjih in sodobnejših prostorov LJUDSKE BANKE. V ulici Pod lipo na š tevilki 4a, bo od tega dne še bolje kot doslej LJUDSKA BANKA opravljala usluge na tolarskem in deviznem področju za občane, obrtnike — podjetnike in podjetja. Poleg otvoritve novih prostorov se LJUDSKA BANKA svojim varčevalcem in poslovnim partnerjem dodatno približuje z novim delovnim časom: od 9. 7. 1994 bo odprta vsako soboto med 8. in 11. uro, da posebej ne omenjamo obrtnikom in poslovnežem prilagojenega delovnega časa med tednom: od 7.30 do 11.30 in 14.00 do 16.00 ure. Ta oglas je PLA ČAN, vendar ni klasična reklama temveč samo nizanje dejstev, ki gredo varčevalcem v prid. Zato tudi slogan LJUDSKE BANKE nista prazni besedi: ZA UPANJE ZA VEZUJE LASTNIKI KOSTANJEVIH GOZDOV Kostanjev les se lahko seka tudi poleti. Ves les vam bo odkupil TANIN SEVNICA, če sami nimate možnosti poseka, vam to napravimo mi. Dodatne informacije lahko dobite na tel. številkah 0608/41-349 ali 41-044. HlHfafc IZ MASI H OBČIN HlMfall Mladi o pozabljeni družini Mach Nadaijeni učenci iz Dolenjske in Bele krajine so se ukvarjali s projektom “Družina Mach in Dolenjska” - Jeseni razstava NOVO MESTO - Novomeški kluh za nadarjene učence in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine sta konec prejšnjega meseca pripravila raziskovalni tabor, katerega udeleženci so se ukvarjali z nekdaj znano in danes že pozabljeno družino Mach, kije v prejšnjem stoletju živela na Velikem Slatniku. Svoje izsledke z letošnjega tabora so udeleženci predstavili v soboto dopoldne v dijaškem domu, kjer je bil njihov “bazni tabor”. Te predstavitve in zaključka tabora so se udeležili tudi starši taborjanov. Za to priložnost so pripravili tudi bilten, v katerem so opisali delo in življenje na taboru. Tabora se jc udležilo 15 učencev iz Dolenjske in Bele krajine, pod vodstvom mentorjev pa so delali v biološki, zgodovinski, etnološki, fizikalni, arhitekturni in filmski skupini. Priprave na terensko delo poleti so se aceli ' začele že pozimi, ko so si udeleženci ogledali Veliki Slatnik in Machov hrib, propadajoče nekdanje domovanje Machove družine in tamkajšnje pokopališče. Ornitologi so spomladi že začeli s terenskim delom, metul-jarji pa so v rejo dobili gosenice metulja jamamaja, hrastovega prelca, ki gaje pred 130 leti v te kraje prinesel Johann Mach, ki seje ukvarjal s svilo-prejstvom. ziskovalnega dela, uvajanje v skupinsko in interdisciplinarno delo, v znanstven način mišljenja; spodbujanje zanimanja za ptičeslovje in obujanje metuljarstva na Dolenjskem; vključitev v mednarodni popis štorkelj ter spodbujanje zanimanja za ljudi, ki so na Dolenjskem ustvarjali kulturno dediščino. “Središče našega večmesečnega dela, katerega vrhunec je bil raziskovalni tabor, je bila družina Mach, ki se je pred 130 leti priselila na Veliki Slatnik in tu pustila metulja sviloprejca, ki se je razširil skoraj Projekt “Družina Mach in Dolenjska” je zasnovan interdisciplinarno, njegov namen pa je spoznavanje humanističnih in naravoslovnih strok, ki niso v rednih šolskih programih; nadalje uvajanje v metode in načine ra- ZAKIJUČEK RAZISKOVALNEGA TABORA - Nu zaključku raziskovalnega taboru o družini Mach, ki so sega udeležili tudi starši, so vse skupine predstavile svoje delo. (Foto: A. B.) * ....r'***’' NAJBOIJŠI SPIS O VODI - Ob otvoritvi rezervoarja, črpališča in filtra v Gabrju je direktor novomeške Komunale inž. Marjan Kelvišar izročil nagrade za najboljše spise o vodi, ki so jih učenci brusniške šole napisali na njihov razpis. Tretjo nagrado je dobil Miha Jaklič, drugo Matko Gorazd, najboljši spis na to temo pa je napisala Hermina Sajevic (vsi iz Gabrja). Na sliki: Marjan Kelvišar izroča nagrado Hermini Sajevic. (Foto: A. B.) NOVI PROSTORI ZA KOMPAS ■ Kompas Novo mesto je v četrtek dobil nove prostore na Novem trgu, skoraj na kraju, kjer je v nekdanjem kapucinskem samostanu imela svoje prostore prva Kompasova poslovalnica v Novem mestu. Od takrat se je Kompas nekajkrat reorganiziral, danes pa so njegova podjetja v Sloveniji povezana v skupino Kompas Holidays Group. Poleg novih prostorov so dobili tudi sodobno računalniško opremo in preko te so povezani \ • sistem Ingres, ki omogoča hitro in učinkovito prodajo vseh Kompasovih turističnih aranžmajev, od smučanja, letovanj, izletov in potovanj do obiskov sejmov ipd. Seveda ima Kompas Novo mesto tudi bogato svojo ponudbo. V novomeški poslovalnici prodajajo mednarodne letalske vozovnice, in to tako za lete domače Adiie Aieiways kot za vse večje svetovne avionske prevoznike. Nove prostore Kompasa Novo mesto je odprl predsednik novomeškega izvršnega sveta Boštjan Kovačič, blagoslovil pa novomeški prošt Jože Lap. (Foto: A. B.) njskih deklet. Kljub velikemu prispevku h kulturni podobi Dolenjske je danes Machova družina po krivici pozabljena in prezrta. Njihov nekdanji dom, slatniška graščina, neusmiljeno propada. Z delom raziskovalnega tabora želijo tudi oživiti zanimanje za to družino in njeno dediščino in opozoriti, da je treba pred dokončnim propadom rešiti slatniško graščino m v njej urediti Machovo spominsko zbirko. Jeseni, ko bodo gradivo, ki so ga nabrali s terenskim delom, uredili, bodo pripravili razstavo. Za prihodnje leto pa načrtujejo razstavo o metuljih in metuljarstvu na Dolenjskem. A. B. OTVORITEV VODOVODA - Tako je predsednik novomeške občinske skupščine Franci Koncilija, sam dolga leta uslužbenec Komunale, ki se je ukvarjal z vodovodi, prerezal trak na vhodu v novi gabrski vodovodni objekt, vreden skoraj 45 milijonov tolarjev. (Foto: A. B.) V Gabiju spet več vode kot vina po celi Evropi,” pravi Andrej Hudo-kli 1 klin iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Družina Mach je dala tudi znamenitega fizika in filozofa Ernsta Macha. Z izkupičkom od prodaje Machove posesti je bila ustanovljena gospodinjska šola v Šmihelu, ena prvih, ki je bila namenjena izobraževanju dole- Otvoritev vodovodnega objekta v Gabrju - Končno bo v tem delu Podgorja dovolj dobre pitne vode - Poseben fdter za odstranjevanja železa iz vode GABRJE - V soboto so na slovesnosti, na kateri seje zbralo lepo število ljudi, v Gabrju slovesno predali namenu novi vodovodni rezervoar ter črpališče s filtrom. Celotna naložba v ta gabrski vodovodni objekt (skupaj s povezovalnim cevovodom) je novomeško Komunalo veljala blizu 45 milijonov tolarjev. Vso zadevo so gradili v treh fazah, začeli pa so spomladi 1992. Poslej v Gabrju ne bo več težav pri oskrbi z zdravo pitno vodo, vsaj takih, kot so bile zadaja leta, gotovo ne. da bi vodo najprej hišam v gabrski krajevni skupnosti in apeljali šele potem drugam,” je še dejal Matko, ki je svoj govor zaključil z besedami: “Otvoritev tega vodovoda je sicer za človeštvo majhna stvar, vendar za Gabrje veliko pomeni.” Vodovod imajo v tej podgorski vasi že od leta 1932, vendar kraška izvira, iz katerih se napaja ta vodovod, že lep čas ne zadoščata več. Pred štirimi leti so v Gabrski gori izvrtali 200 m globoko vrtino, katere izdatnost je 2,3 1 vode na sekundo, kar je vsekakor dovolj za oskrbo gabrskega vodovoda. Voda je sicer kakovostna, vendar vsebuje preveč železa. Zato so morali poleg povezovalnega cevovoda Od črpališča do 200-kubičnega rezervoarja ob črpališču zgraditi še poseben filter za odstranjevanje železa iz vode, visok več kot 6 m in premera 1,2 m. Na slovesnosti, za katero so kulturni program pripravili gabrski otroci in tamkajšnji izvirni pevski zbor, je govoril predsednik krajevne skupnosti Gabije Slavko Matko, ki je med drugim šegavo dejal, da je bilo poma- njkanje vode tako, daje bilo v zadnjih sušnih poletjih v Gabrju skoraj več vina kot vode. “Tarnali smo, molili za dež in se jezili na Komunalo, ker nas ni uslišala in napeljala v Gabrje takega vodovoda, ki ne bi presahnil,” je dejal Matko. “Čas, ko nismo imeli vode, je minil, zato ne bomo pogrevali tega, da smo včasih malo zarobantili nad Komunalo, češ vodovod upravljati pomeni tudi vo- dovod popravljati. Zdaj je vode dovolj. Kdo vse jo bo pil, t , ne vem, ker se bo vsak sam odločil, ali bo zvrnil kozarec vode ali čašo vina. Naj jo pije kdor si že bodi, ampak prav bi bilo, ZA IZGRADNJO PORODNIŠNICE NOVO MESTO - Za izgradnjo novomeške porodnišnice so prispevali: družina Granda in sorodniki namesto cvetja na grob za pokojnega Alojza Granda iz Novega mesta - 70.000 tolarjev; vaščani Irče vasi od cvetja na grob pokojnega Rudija Hrvatina - 4.000 tolarjev; Grotex, d.o.o., iz Grosupljega - 15.000 tolarjev in Buch, d.o.o., iz Ljubljane prav tako 15.000 tolarjev. Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke najlepše zahvaljuje. HRUP - Sosednje Krkine tovarne j Izolacije res nimajo sreče. Sprva so j se pritoževali, da se delci izolacijskega materiala vsedajo na njihove hiše, vrtove, da silijo v stanovanja. Sedaj pa jih moti še občasen nenavaden čuden hrup. Gre za nekakšno buča; nje in zamolklo brenčanje, ki se širi od tovarne. Včasih dopoldne, včasih popoldne, včasih pa ponoči. Ko so se pritožili v tovarni, jim je eden vodilnih le nekako obljubil, da bodo opravili meritve. Veliko bolj učinkovito bi bilo, ko bi kar brez meritev odpra- j vili moteči hrup. TROŠT - Če bi odpravili hrup 'j Izolacijah, bi bili sosedje potroštani. Ni pa bil potroštan novomeški prošt Jože Lap, ki ga je voditeljica slovesnosti ob otvoritvi novih prostorov np vomeškega Kompasa k blagoslovitvi povabila kot novomeškega trošta. No, pa je Lap s svojim mogočni!]1 glasom kljub vsemu lepo opravi! obred. “Pa naj bom prošt, trošt ali mošt!” je prošt potroštal zbrane. 1 lONORAR - Lepo potroštan je bil pred dnevi tudi Drago Vovk, lastnik novomeškega radia Sraka. Od 5 ju Slovenskih novic je vrli Drago dobil 37.000 tolarjev honorarja. Kar lepe, j ni kaj, še posebej, če dobiš toliko de- ] narja - za nič. Drago namreč razgla ) ša, da še nikoli v življenju ni za Slo- j venske novice napisal niti vrstice. Ja* j za tak honorar vsak dan nc bi ničj napisal. TABLE - Na Otočcu se sprašujejo, kdo jim je ob avtocesti kar zastonj odstranil vse reklamne table z* njihov Casino. Menda so res bile postavljene na črno, tako kot vse druge. Odstranjene pa so samo njihove. Pa ne, da je kdo od pravičniških odstranjevalcev izgubil na otoški ruleti? 5F* Ena gospa je rekla, da so posebet filter za odstranjevanje železa vode pri črpališču v Gabrju p«' stavili zato, da Podgorci ne bi Zfi'\ rjaveli, če bijim šnmrnico krščevoJ s to vodo. SREČANJE NA TRIGLAVU Spet jih bo varoval sv. Floijan NOVO MESTO - Skupnost borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna vabi na slavje, ki bo ob 9. spominskem pohodu partizanov in mladih naTriglav 15. in 16. julija. Zaključno srečanje bo v soboto, 16. julija, od 13. ure dalje ob Šport hotelu na Pokljuki. Letošnjo vseslovensko triglavsko akcijo namenjajo prireditelji ob 50-letnici vzpona treh partizanskih pa-trol na Triglav, delovanju partizanskega pevskega zbora, ustanovitvi Gorenjskih partizanskih odredov in Gorenjskega vojnega področja. V soboto popoldne bo na Pokljuki govoril obrambni minister Jelko Kacin, nastopili bodo Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, vrsta gledaliških umetnikov in kranjski pihalni orkester. V Šport hotelu bo na ogled tudi razstava likovnih del II. triglavske slikarsko-kiparske kolonije. Osem desetletij gasilstva v Maharovcu - Množični pretep na veselici bi kmalu prekinil delovanje društva v MAHAROVEC - Ta vas blizu Šentjerneja je že od nekdaj veljala za trdno z naprednimi gospodarji, ki so leta 1914 ustanovili samostojno gasilsko društvo in na gmajni sredi vasi postavili leseno barako, ki so ji kasneje rekli gasilski dom. Ohranjen dokument pove, da so bili možje zagrizeni, da so si v hranil- liR 1---- niči izposodili 1.200 kron in za garancijo zastavili kar svoje domačije. Leto po ustanovitvi so že imeli prvo ročno brizgalno in zgradili lesen stolp za sušenje cevi. Vasi Dolenji in Gorenji Maharovec, Dolenje in Gorenje Gradišče, Čadraže, Breška vas, Gomila in Pristavica so bile varovane pred požarom in drugimi nesrečami. Maharovški gasilci so poleg vsako- riji članov je največ točk zbrala ekipa iz Škocjana, za njimi so se uvrstili: domačini iz Maharovca, ekipa Kamene, Soteske II, Stranske vasi, Mirne Peči, Zbur II, Rateža, Zbur, Šmar-jele II in drugi. V kategoriji starejših članov so bili najboljši prostovoljci Industrijskega gasilskega društva Krke, za njimi pa ekpe: Dobindola, Mirne Peči, Maharovca in drugi. V kategoriji članic je največ znanja pokazala ekipa iz Stranske vasi, pred ekipo z Rateža in iz Mirne Peči. J. P. NOVA GENERACIJA ADRIINIH PRIKOLICI OTOČEC - Kot kaže, bo novoj meški Adrii Caravan uspelo sanira1: to podjetje, ki ga je marsikdo *( odpisal. Dolenjska trmoglavost, inih počitniških prikolic, ki jo ime nujejo Unica. Modele iz te generi1] cije so pred dnevi uspešno in odm« vno predstavili za zahodnoevropski trg v Dueseldorfu, v torek pa za sit* vensko, italijansko in vzhodnoevrof sko tržišče na Otočcu. Tudi s pon]1' čjo te nove generacije prikolic račn najo, da bodo v 2. polovici tega lelJ začeli zmanjševati izgubo, v prihod njem letu pa naj bi Adria Čaravan ‘tj normalno poslovala. Več o Adrii ir njenih načrtih prihodnjič. USTVARJANJE Z GRAFIKOMA NOVO MESTO - V sredo in v četrtek, 13. in 14. julija, bosta v Dolenjskem muzeju nagrajenca 2. bienala slovenske gradike 1992 Marija Starič-Jenko in Ivan Mršnik predstavila grafične tehnike suho iglo, jedkanico, akvatinto in mehki vosek. Udeleženci - vabljeni so predvsem učenci višjih razredov osnovnih šol, dijaki in vsi ljubitelji likovne umetnosti - bodo v omenjenih tehnikah lahko tudi ustavarjali. PRISPEVKI ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE letne gasilske veselice poskrbeli tudi ulturno življenje v teh vaseh za kulturno življenje v teh vaseh. Pred drugo svetovno vojno so uprizorili igre in z njimi gostovali tudi po drugih krajih. Takratni dom je kmalu ostal pretesen, zato so se 1938. leta odločili za gradnjo novega, ki so ga ... ff. V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: sodelavke iz ;na, No' VVE Ločna, Novo mesto, namesto cvetja na grob Stankine mame 7.000 tolarjev, sosedje iz Zwittrove ulice v Novem mestu namesto cvetja na grob pokojnemu Franju Šventu 10.000; Marica in Edo Trelc z Mestnih njiv 9 v Novem mestu v spomin prijatelju Franju Šventu 3.000; Anica Obranovič in Nežka Jordan iz Nove- ga mesta namesto cvetja na grob pokojne Julke Bratož 3.000; sodelav- ci upokojenci računovodstva Novo-teks Novo mesto namesto venca na grob pokojnega Franja Šventa 7.500 tolarjev. Občinska organizacija Rdečega križa Novo mesto se darovalcem iskreno zahvaljuje. leto dni kasneje, 16. aprila, tudi slovesno odprli. Boter je bil takratni gradbeni minister iz Beograda dr. Miha Krek. Šentjernejska godba je na slavju igrala do jutranjih ur. Druga svetovna vojna je bila usodna tudi za gasilska društva. Mnogi se niso nikoli več vrnili. Gasilstvo je nekako zaživelo tudi pod novp oblastjo, ki ji pa gasilci niso mogli odpustiti, da so morali iz domov odnesti vse nabožne slike, v Maharovcu pa kip sv. Florjana, zavetnika ognja in gasilcev. V letih povojni seje marsikaj zgodilo. Društvo bi kmalu prenehalo delovati, saj je na veselici junija 1959 prišlo do velikega pretepa, tekla je kri. Stvari so se dodobra uredile šele v letu 1980, ko se je pričela gradnja novega gasilskega doma. 7. avgusta 1984 so ga tudi slovesno odprli. Pet let kasneje je društvo razvilo svoj prapor, ob 80-letnici, ki sojo praznovali to nedeljo, pa so kip svetega Florjana spet postavili na svoje mesto. Nedeljska slovesnost je bila v znamenju gasilskega avtorallyja, kije bil že 24. po vrsti in se ga je udeležilo kar 85 ekip. Na suhih in mokrih vajah iz gašenja v Škocjanu in Zburah ter Beli cerkvi so gasilci pokazali veliko znanja in dobro pripravljenost. V katego- UNION FEST Ob 130-letnici pivovarne UNION bo v petek, 8. julija, na Loki v Novem mestu UNION FEST — novi val zabave. Nastopajo: ansambla ČUKI in 12 nadstropje, BOUTI-QUE MOPED SHOW, Helena Blagne, plesna skupina MAKE UP COELLE, Rado Časi, v programu pa je tudi modna revija UNI COLLECTION in zabavne nagradne igre. Vstopnine ni, bo pa brezplačna degustacija Unionovih pijač. Vabi pivovarna UNION v petek, 8. julija, na •Loko v Novem mestu ob 21. uri! SV. FLORJAN NA SVOJEM MESTU - Pred več kot 50 leti so morali maharovšU j gasilci s svojega gasilskega doma odstraniti kip sv. Florjanu, zaščitnika gasileč in ognja, v nedeljo so ga spet postavili na svoje mesto, rekoč: “Sedaj ga nihče vb ne bo premaknil". (Foto: J. Pavlin) za tč. de Li Nj Jej °r o dj ak ka 9; te Za * 1 Črnomaljski drobir MARKE - Nekateri Črnomaljci so se zelo razhudili, ko so videli, da so v artoteki v Špeličevi hiši cene za najem ali odkup umetniških del v nemških markah. Zatrjevali so, da služijo vsakdanji kruh v Sloveniji še vedno v tolarjih. Nič ni pomagalo niti pojasnilo, da jim bodo izposojo ali nakup že zaračunali v tolarjih, da Pa so cene pač v markah, ki so bolj stabilne. Toda zagovorniki tolarjev se niso dali: “če ne bomo sami spoštovali svoje valute, ne pričakujmo, dajo bodo prebivalci drugih držav!” šobili nepopustljivi. (ZA)DUSITEV - Za pobude in vprašanja, ki jih postavljajo črno-fnaljski delegati je značilno, da jih tnorajo nekajkrat ponoviti, da naletijo na prava ušesa. Delegat, ki je mesece ponavljal, da z odtokom na velikem mostu ni vse v redu, je na zadnji seji dejal, da bo tokrat tiho, ker vidi, da so bili “vloženi napori” lnje potrebno počakati do večjega naliva, da bo viden še uspeh. Spomnil pa je na črnomaljski prometni nered. Mesto se duši v avtomobilih, zlasti parkiranih. Gotovo bi bilo manj “zadušljivo”, če bi pobirali Parkirnino in postavili parkirne ure. . SMETI - Skoraj dva meseca imajo časa v gimnaziji, da se odločijo, kako bodo prihodnje šolsko leto organizirali malico. Doslej so namreč - | jtodili učenci po prigrizek v bližnjo >la-1 Mercatorjevo trgovino in za sabo vse >1°" do šole puščali odpadke. Ker trgovke ne morejo teči za vsakim učencem s košem za smeti, bodo morali pač v šoli odločiti, ali bodo za malice poskrbeli v šolskem poslopju ali pa učence naučili olike. ! Sprehod po Metliki) PRI VSAKI PREDSTAVI SODELUJEJO LJUDJE, kijih na odru ni videti, so pa pomembni za uspeh prireditve. Tako je tudi pri poletnih kulturnih prireditvah na metliškem grajskem dvorišču. Za postavitev sjolov skrbi gospa Ančka, za ozvo-čitev gospod Ivo, razsvetljavo pa je Postavil mojster Jože Pirman s Turjaka. Gostinske usluge je prevzel in J'h opravlja Božo Kopinič, prostovoljno pa dežurajo uslužbenci Belokranjskega muzeja. Večerje za nastopajoče pripravljajo v hotelu “da krajina, ki je tudi pokrovitelj v?čera, na katerem se bodo predstave metliške umetnice Maja Wciss, y*joleta Tomič, Mateja Koležnik in Jožica Brodarič. , Marjana plut-terasima ze več kot dvajset let živi v Osaki na Japonskem - je pred kratkim obiska-a rojstno Metliko. Hitro je ugotovila, daje postala Metlika prijaznejša m lepo urejena. “Presenečena sem nad parki in zelenicami," je razlagala in prav žal ji je bilo, da ni mogla suči v roke gospodu Marjanu Hladniku, ki ima levji delež pri prizadevanju za novi obraz mesteca ob Kolpi. Čestitke pa bi gospa Marjana gotovo izrekla še Občinarjem in Komunalnemu gospodarstvu - za razumevanje in posluh pri urejanju kraja. NEDELJSKA KLEPETANJA, ki so na sporedu Studia D vsakič iz drugega kraja, bodo poleti v glavnem s kopališč. Prejšnjo nedeljo so Črnomaljci in Metličani govorili o Kolpi in (ne)rcdu ob njej. Prostor za pogo-y°re jim je dala semiška Iskra v svo-Jem gostišču na Primostku. Udeleženci oddaje so ugotovili, da je Pri-ntostek prijetni) kopališče, kjer je vsako leto videti tudi kaj novega, svežega. Pa tudi obiskano je iz leta v 'eto bolj. (^Trebanjske iveri LDS - Liberalna demokracija v trebanjski občini se sooča s težavami Po vzpostavitvi nove združene stranke, kajti na slabo obiskanem ustanovnem zboru LDS je bilo ob najšte-v'lnejših demokratih in bolj redkih Socialistih silno malo nekdanjih mladincev” - iz ZSMS oz. liberalnih demokratov. Umanjkal je celo s^nt predsednik bivše LDS Bruno ptičar, ki se mu je, po zelo zanesljivih virih, priskutilo, da bi sedel v isti s,ranki z nekaterimi tipi iz poslej bratskih strank”. Gričarja ni omehčal niti podpredsednik LDS Igor Bajtar, ki sc rad druži s trebanjsko zeleno bratovščino. ZGRAŽANJE - Trebanjska občinska skupščina je sprejela sklep, da se regulira Lakniška dolina. Doslej Pa so posekali le pet jclševih grmov, jc ponazoril počasnost teh del odbornik Marijan Dolenšek in dodal, na se ljudje zaradi tega zgražajo. Molčečnost - Na zadnjem ^sedanju trebanjske občinske skupine je bil običajno zelo zgovoren in nejaven odbornik nenavadno zadržan, kot da bi imel žabnico na ustih. Njegovi politični nasprotniki zatrjujejo, da si njihov kolega še ni dobro npomogel od zadnjega referenduma °,novih občinah, kajti potem, ko v njegovi krajevni skupnosti ni uspela nacija za ustanovitev nove občine, za satero je izgoreval z dušo in telesom, naj bi ga videli celo v črni obleki. Po lem so si razlagali, da možak žaluje *a izgubljeno veliko priložnostjo. Mt&fc I- MASI H OBČIM MK Knjigovodski center je že mrtev Družbeni pravobranilec samoupravljanja pravi, da podjetja ni moč več rešiti -Delavke na zavodu za zaposlovanje - Opozorilno pismo direktorici Sladičevi, ki je še vedno zakoniti zastopnik podjetja 4 ČRNOMELJ - Na zadnji seji tukajšnje občinske skupščine je bilo veliko govora o razmerah v Knjigovodskem centru. Svoje ugotovitve je po ločenih razgovorih s predstavniki izvršnega sveta, direktorico podjetja Marino Sladič in predstavniki območne organizacije svobodnih sindikatov poslal občinski vladi tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja Julijan Češarek. Poudaril je, daje Knjigovodski center svojo pravno organizacijsko obliko uskladil z Zakonom o podjetjih in se februarja 1990 z vpisom v sodni register preoblikoval iz delovne organizacije v podjetje v družbeni lastnini. S tem je pridobil popolno pravno in opravilno samostojnost, kar pomeni, da samostojno odloča o svojem po- • Družbeni pravobranilec samoupravljanja je poslal opozorilno pismo direktorici in zakoniti zastopnici Knjigovodskega centra Marini Sladič. V njem jo je ponovno opozoril, da dokler podjetje pravno formalno obstaja, obstaja tudi njena zakonita odgovornost za njegovo poslovanje in sredstva. “Kot direktorica podjetja ste v drugačnem položaju kot ostale delavke, ki jim je 1. junija prenehalo delovno razmerje. Izvršni svet meje opozoril, da nanj letijo pripombe glede načina zaprtja Knjigovodskega centra. Pripombe gredo predvsem na račun prostorov, ki so sicer zaklenjeni, vendar my bi vsaka bivša delavka imela svoj ključ, na račun pošte in strank, ki jim niste predali njihove dokumentacije,” pravi v pismu Češarek. Zato je direktorico ponovno opozoril, naj v skladu z načelom dobrega gospodarja poskrbi, da bo vsaj za ostala sredstva podjetja do zakonskega prenehanja podjetja ustrezno poskrbljeno. slovnem življenju, družbenopolitične skupnosti pa se ne morejo več vmešavati v njegove poslovne odločitve. Zaposlene v Knjigovodskem centru so prejele odločbe, da so trajni tehnološki presežek in jim je 1. junija letos po zakonu prenehalo delovno razmerje. Družbni pravobranilec samoupravljanja ni dobil glede postopka ugotavljanja trajnih presežnih delavcev nikakršne pritožbe ali informacije ne od delavcev ne od sindikata, zato domneva, da je bil postopek zakonsko korektno izpeljan. Nadalje Češarek ugotavlja, daje iz razgovora z direktorico Sladičevo in vpogleda v nekatere dokumente moč zaključiti, da je podjetje od ustanovitve opravljalo knjigovodske storitve za vnaprej znane stranke. S spremembami, nastalimi z uveljavitvijo Zakona o podjetjih in drugimi zakonskimi spremembami, ki so gospodarske subjekte pahnile v tržno poslovanje na podlagi ponudbe in povpraševanja, so tradicionalni komitenti tega podjetja bodisi prenehali obstajati - kot na primer sisi - ali so začeli iskati podobne storitve pri konkurenci. Kot je v poročilu zapisal Češarek, Knjigovodski center na ta tržni izziv ni pravočasno reagiral. Zasebna podjetja so ga s cenami neusmiljeno zlomila. Po njegovem mnenju delavke seveda lahko postavljajo vprašanje odgovornosti, vendar žal prepozno. Poleg tega odgovor na vprašanje, zakaj se takšno podjetje, ki mu je poslovno fizionomijo izoblikovala vnaprej odrejena klientela, brez dinamične selekcije trga, v spremenjenih razmerah ni znašlo, presega pooblastila družbenega pravobranilca samoupravljanja pa tudi: skupščine občine. Hkrati ugotavlja, da je bil takrat, ko se je v reševanje Knjigovodskega centra vključil izvršni svet, podjetje poslovno že mrtvo oz. v fazi, ko bi začelo poslovati z veliko izgubo. Tako je družbeni pravobranilec samoupravljanja lahko zaključil, da v Črnomelj le dobil postajo? Po operativnem načrtu naj bi bila nova avtobusna postaja odprta konec prihodnjega leta ČRNOMELJ - Ko seje lani jeseni tukajšnji izvršni svet zopet lotil problematike v zvezi z novo avtobusno postajo v Črnomlju, je menil, da bi morali ljudem predstaviti obe varianti. Torej avtobusno postajo v bližini obrtnega doma, kjer sojo predvideli že pred več kot dvajsetimi leti, ter nasproti gasilskega doma. Ko bi zbrali tudi mnenja ljudi, pa bi se odločili za eno od lokacij. Znano je namreč, da Črnomelj še kako potrebuje novo večjo avtobusno postajo. Pripravili so tudi operativni načrt postopkov za pridobitev dokumentacije in gradnje postaje, vendar se je izvršnemu svetu zdel triletni rok predolg. Zahteval je, da rok ni daljši od dveh let, vendar so ga z oddelka za lokalni razvoj opozorili, da je to mogoče le, če bi pridobili zemljišča za avtobusno postajo in bi spremembe planov in lokacijski ali zazidalni načrt sprejemali hkrati, brez variantnih rešitev. V začetku junija so imeli predstavniki občinske skupščine informa- tivni razgovor z lastniki zemljišč na potencialni lokaciji avtobusne postaje nasproti gasilskega doma. Vsi so dejali, da so za primerno ceno pripravljeni odprodati zemljišča za avtobusno postajo, ker je takšen javni interes. Iz razgovora so občinski možje poteg- GOVORILNICE V KAMPIH BELA KRAJINA - V poslovni enoti RIT Novo mesto so za letošnjo poletno sezono poskrbeli za postavitev avtomatskih telefonskih govorilnic v kampih ob Kolpi, ki spadajo pod telefonsko območje te poslovne enote. Avtomatske govorilnice so namestili tudi pred pošte, ki so v bližini kampov, in sicer v Metliki, Črnomlju, Gradcu, Adlešičih, Vinici in Starem trgu ob Kolpi. Telefonske zveze je moč vzpostaviti na žetone, ki so na voljo v bližini govorilnic. Govorilnice so postavljene na dostopnih mestih, telefonirati pa je moč ob katerem koli času, tudi ponoči, ko je telefonsko omrežje nabolj razbremenjeno. Zagotovili bodo tudi redno odpravljanje okvar, medtem ko telefonskih imenikov po govorilnicah ni, ker so preobsežni. Pač pa je iz vseh govorilnic moč poklicati službo telefonskih informacij 988, ki nudi podatke o telefonskih naročnikih. nili tudi sklep, daje več možnosti, da bi avtobusno postajo zgradili nasproti gasilskega doma kot v bližini obrtnega doma. Ne nazadnje lastniki zemlje ne stanujejo tik ob njej in je ne potrebujejo za stanovanjske potrebe, vrtove ali njive. Zato so izvršnemu svetu tudi predlagali, naj bi odslej za avtobusno postajo obravnavali le to lokacijo, hkrati s sprejemanjem zazidalnega načrta pa bi morali tudi odkupovati zemljišča. Zato so spremenili operativni program dela, po katerem bi hkrati sprejemali spremembe planskega akta zaradi avtobusne postaje in mestne obvoznice ter zazidalnega načrta za avtobusno postajo, saj odslej za lokacijo postaje ne bi obravnavali več dveh variant. Takšne spremembe predlagajo zato, ker bo po mnenju oddelka za lokalni razvoj pridobivanje zemljišč nasproti gasilskega doma predvidoma lažje, postopek pa bistveno hitrejši. Po sedanjem načrtu naj bi tako avtobusno postajo predali namenu decembra 1995. Vendar so na seji izvršnega sveta pretekli teden poudarili, da je še vedno odprto vprašanje, kod bo potekala mestna obvoznica, zato se bo začetek del gotovo nekoliko zavlekel. M.B.-J. BOLJ KONKRETNO O ROMIH TREBNJE - Odbornik zbora krajevnih skupnosti Božo Kravcar (SLS) iz Praproč na zadnjem zasedanju trebanjske občinske skupščine ni bil zadovoljen s presplošnim odgovorom Centra za socialno delo (CSD) Trebnje in je ponovno zahteval, naj CSD konkretneje odgovori na vprašanja, ki jih je zastavil že na 25. zasedanju vseh zborov SO Trebnje, in sicer: ali je CSD dal Romom naročilnico za nakup motorne žage; ali CSD plačuje Romom kazni za njihove prometne prekrške in ali CSD plačuje Romom teoretični del za pridobitev vozniškega dovoljenja. Kar zadeva žage, je verjetno ne le Kravcarja strah, da poslej ne bo več mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so bili v gozdovih posestnikov na delu po svoji “tehnologiji” črne sečnje dobro prepoznavni Romi ali kakšen “dober sosed”. Kravcarja je podprl tudi njegov strankarski kolega Marjan Jevnikar iz Dola pri Trebnjem. Doklej še tak pingpong? Knjigovodskega centra ni moč več rešiti in da njegovega propada ne morejo preprečiti niti sklepi skupščine občine, ki za podjetje niso obvezujoči, niti drugačni sklepi pravobranilca samoupravljanja. Če pa obstaja utemeljen sum nezakonitega ravnanja z družbenimi sredstvi ali druge oblike nezakonitosti, zaradi katerih se je podjetje znašlo v takšnem položaju, je to potrebno javiti organom pregona ali pravobranilcu samoupravljanja z ustreznimi dokazi, ki takšen sum vsaj potrjujejo. Vendar Češarek pravi, da na nezakonitosti ob pregledu ni naletel. M.BEZEK-JAKŠE A SKUPNO “ZA GRIZU” V ZID - Čeprav ponekod zatrjujejo, da danes niso več časi za udarniško delo, za Lokvičane in Trnovčane to gotovo ne velja. S skupnimi močmi so se lotili že močno načetega kamnitega zidu okrog cerkve na Lokvici in ga v približno treh tednih postavili tako rekoč na novo. (Foto: M.B.-J.) Veliki načrti za nekaj sto ljudi V krajevni skupnosti Lokvica imajo še veliko dela pri komunalnem urejanju naselij - Velik problem je neurejena kanalizacija - Pomoč krajanov in občine pri obnovi zidu okrog cerkve LOKVICA - Krajevna skupnost Lokvica, v kateri so Gornja in Dolnja Lokvica ter Trnovec, spada z okrog 400 prebivalci med srednje velike krajevne skupnosti v metliški občini. Načrti, kijih imajo, pa so za nekaj sto ljudi več kot le srednje veliki, zlasti še, “ENCIBENCI NA KAMENO” ČRNOMELJ - Zavod za izobraževanje in kulturo pripravlja v sredo, 13. julija, ob 17. uri v črnomaljski knjižnici uro pravljic za otroke z naslovom Enci benci na kamenci. Predstavili bodo šaljive ljudske pemi za otroke. POBRATENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV VINICA - Združenje šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Črnomelj-Metlika organizira v počastitev 13. julija, svojega stanovskega praznika, v soboto, 9. julija, ob 16. uri v kampu v Vinici srečanje vseh članov gorenjske in dolenjske regije. Pozdravil jih bo predsednik ZŠAM Čmomelj-Metlika Ciril Kuzma. Ob tej priložnosti bo tudi pobratenje med ZŠAM Črnomelj-Metlika in ZŠAM Bled. Na srečanje, ki bo v vsakem vremenu, vabljeni vsi stanovski kolegi, njihovi svojci in prijatelji. MAGNIFICO V METLIKI METLIKA - V soboto, 7. julija, bo ob 22. uri na metliškem grajskem dvorišču gostoval pevec Roberto Magnifico s svojo skupino. Prireditev bo v okviru metliškega kulturnega poletja pod naslovom “Pridi zvečer na grad”. Na nastopu bo tudi žrebanje vstopnic. Vabljeni! ker se zavedajo, da vse breme pade v glavnem nanje same. Industrije, na katero bi se morebiti lahko oprli, v tej krajevni skupnosti namreč m. Lokvičani in Trnovčani načrtujejo ureditev avtobusnega postajališča z nadstreškom na Lokvici, asfaltno prevleko skozi Gornjo Lokvico, napeljavo javne razsvetljave v vse tri vasi, ureditev ceste Lokvica-Krvavčji Vrh in najmanj asfaltno prevleko do zadnje hiše na Lokvici. Velik problem je tudi neurejena kanalizacija. Omenili so jim že, da bi morda lahko uredili naravno čistilno napravo - kako se bo vse skupaj izteklo, pa v krajevni skupnosti še ne vedo. Upajo tudi, da jim bo končno uspelo urediti športno igrišče pri gasilskem domu, za katerega imajo že nekaj časa odkupljeno zemljo. Zagotovo paje največji zalogaj Lokvičanov in Trnovčanov obnova PREMALO ČASA ZA JAVNA DELA METLIKA - Na metliški Komunali, ki vodi javna dela na komunalnem področju opozarjajo, daje vedno težje dobili ljudi, ki bi poprijeli za to delo. Tako sojih letos poklicali na razgovor 70, prišlo jih je 35, izbranih je bilo 9, a še vedno kdo odide. Sicer pa imajo v letošnjem letu v načrtu dograditev vodovoda Metlika-Slamna vas in dokončanje drašiškega vodovoda za Mrzle drage. Uredili bodo mesto, postavili del javne razsvetljave ter po parkih ponovno postavili klopi. Vendar opozarjajo, da jim bodo morali na republiki za javna dela odobriti več delovnih ur, predvsem za urejanje grajskega parka v Gradcu ter za podaljšanje del pri Rdečem križu. kamnitega zidu okrog cerkve Janeza Krstnika na Lokvici, ki je dolg kar sto metrov, v povprečju pa visok tri metre. Del zidu je bil namreč popolnoma porušen, kar je močno kazilo podobo vasi, del, ki so ga obnovili leta 1942, pa delno še stoji. “Z deli smo začeli sredi junija, zaključili pa naj bi jih te dni. V vodstvu krajevne skupnosti smo seveda računali na pomoč krajanov, po pravici pa priznam, da Mirko Kambič nisem pričakoval takšnega odziva in enotnosti,” pove predsednik KS Lokvica Mirko Kambič. Vsako gospodinjstvo je namreč prispevalo za obnovo zidu po 8 tisoč tolarjev ter oddelalo po dva 10-urna delovna dneva. “Na srečo smo naleteli na posluh tudi na občinski skupščini, ki je priskočila na pomoč. Po predračunu je vrednost del 3,5 milijona tolarjev, če bi imeli tujo delovno silo. Predvidevamo pa, da naši stroški ne bodo dosegli niti polovice te vsote,” pravi zadovoljno Kambič. Toliko bolj, ker je bila obnova propadajočega zidu v načrtih že nekaj let. M. BEZEK-JAKŠE Voda iz Vejaija boljša od vodovodne Zanimivi izsledki tabora mladih raziskovalcev trebanjske občine - Geografi, biologi in kemiki raziskovali potoka Sotla in Vejar - Lep zaključek šole MIRNA - Potok Sotla je rahlo onesnažen, voda pri lesenem mostu čez potok Vejar in v bližini bazena ter majhnega potočka, ki se v bližini mosta izliva v Vejar, pa ni onesnažena. To sta verjetno najbolj razveseljivi ugotovitvi mladih raziskovalcev iz trebanjske občine. Kar 23 osnovnošolcev z Mirne, iz Mokronoga, Šentruperta, Trebnjega in Velikega Gabra je sodelovalo na letošnjem taboru na Dcbcncu nad Mirno, ki sta ga ob pomoči številnih sodelavcev spet skrbno pripravili Ana Nahtigal in Olga Pust. Mladi geografi, biologi in kemiki so vsak iz svojega zornega kota raziskovali potoka Vejar in Sotla. Geografi so vpogovoru z domačini zvede-li, da na Sotli že 250 let ni bilo večjih sprememb. Tudi mladi raziskovalci jih ne pričakujejo v naslednjem obdobju, napovedujejo le, da se bodo meandri še povečali. V strugi prevladujejo Skrilavci, veliko paje tudi mivke. Ob potoku so opazili dve manjši divji odlagališči, predvsem starega železa in avtomobilskih delov. Žal pa je tudi grmovje ob Sotli že preveč “okrašeno” s polivinilom in krpami. Mandljevi predniki so energijo Sotle izkoriščali za mlin in kovačijo, na Sotli pa so bili še mlini pri Zidarjevih, Grandovčevih, Petjetovih in pod Za-bukovjem, kjer so imeli tudi žago. Pri Vejarju, za katerega je značilen močan, hiter rečni tok, so nadobudni raziskovalci opazili veliko možnosti za razvoj turizma, celo za raf-ting. V laboratorijih Dane in Kolinske narejene analize kemikov so pokazale, da je poraba kisika v Sotli pri Mandljevi kovačiji prekoračena. Zanimiva pa je primerjava vsebnosti kisika v vodi iz Vejarja in v pitni vodi. Ugotovili so namreč, da spada voda iz Vejarja v I. kakovostni razred, pitna voda pa v II. kakovostni razred. Ocenili pa so, da po teh rezultatih Mirenčani ne pijejo slabe vode, ampak so rezultati le odraz trenutnega stanja vode. Ob kvalitativni analizi prisotnosti strupenih amonijevih, nitratnih, sulfatnih in kloridnih ionov, niso ugotovili nobenega od teh ionov, zato sklepajo, da voda ni onesnažena z industrijskimi odplakami. Zoran Remic: “Tabor mladih raziskovalcev je prijetno in koristno doživetje!" Večina mladih raziskovalcev je ob koncu 3-dnevnega tabora menila, da so se jim izpolnila pričakovanja, da jim je bilo lepo, ker so se čutili povezane z vsemi in ker so zvedeli marsikaj novega. Drugim spelje bilo ne-jjozabno doživetje spanje v šotorih in usmerjeni prosti čas, ogled znamenitih fresk na Vihru, klepet o nadarjenosti z dr. Jožetom Ramovšem itd. Podobno kot osmošolec Zoran Remic z mirenske šole so tudi njegovi novi prijatelji menili, daje bil tabor prekratek in da bi lahko trajal vsaj en teden. Prijetno pa zveni zahvala učencev mentorjem in sponzorjem tabora: trebanjski občini, Trimu, Tomu, Iskri, Akripolu, KŠ Mokronog, Mirna in Trebnje ter obrtnikom Ku-laševiču, Kotarju, Kovaču, Tomažu Vovku in Otisku iz Trebnjega, ker so jim omogočili sodelovanje in polepšali zaključek šole. ZAHVALA MAJDI IVANOV TREBNJE - Predsednik trebanjske občinske skupščine Ciril Pungartnik je na zadnji seji skupščine predlagal, naj bi se Majdi Ivanov, ki je zadnje 3 do 4 leta vodila nekatere odgovorne resorje v občinski upravi - pred svojim odhodom v novo službo v TEM Čatež je bila tudi podpredsednica trebanjske vlade - zahvalili za uspešno delo in ji podelili spominsko darilo, umetniško sliko v vrednosti 300 do 400 mark. Odborniki so Pungartnikov predlog sprejeli. ttMM IZ M ASI H OBČIM HMUfe V Sest odličnjakov LOŠKI POTOK - Ko smo zadnji dan šolskega leta obiskali učitelje in učence osnovne šole dr. Antona De- beljaka, jena šoli in okoli nje kar vrelo. Pripravljali so zaključne prireditve, učenci so nestrpno pričaki ovali ) nestrpno pr; nagrade za svoje bolj ali manj uspešno celoletno delo. Na šoli deluje vrsta krožkov. Nekateri so tekmovali v znanju iz matematike, nemščine, kemije in slovpnskeja jezika. Občinski prvak v mfttematiki je postal Uroš 1 Rus, medtem kt> izidi ostalih tekmovanj še niso znani. Ob podelitvi bralnih značk se je učencem predstavila animatorka Jana Stržičnik s svojo lutkovno igrico Povodnjak in makov škrat. Izmed 18 osmošolcev jih je 6 končalo šolo z odliko, Mateja Mišič pa je bila odličnjakinja vseh let ~ osem let. Osmošolci so na testu iz slovenskega jezika in matematike dosegli slovensko povprečje. Po ne- kaj letih pa so bili četrtošolci spet v ali v naravi šoli v naravi v Savudriji. Okolica šole je pravo gradbišče. Obnavljajo pročelje stavbe in prenavljajo telovadnico, ki je bila takega posega zares potrebna, saj je bil pouk v njej za učence že nevaren. Obnova telovadnice bo stala 3,5 milijona tolarjev, kolikor znaša ves del občinskega proračuna, namenjen obnovam šol. A. KOŠMERL Za vse ne bo denaija Začetek obnove cest LOŠKI POTOK - Novomeško cestno podjetje razšiija ozko grlo na regionalni cesti Loški potok-mejni prehod Podplaninu v vasi Travnik 'in utrjuje banki* np. Vsa pprta škozi.vasbi bita potpebnaT temeljite rekonslmk-cije. Verjetno pa bo mpr&B po* ■čakati boljše čase. ''**• Prav tako obnavljajo lokalno cesto Hrib-ftetj-e v dolžini 85Š) m. Predvsem so dotrajane mul-de in kanali in bo lakospopravi-lom odpravljena nevdrnost dokaj prometnega odseka ceste. Obenem bodo položili nekaj deset metrov asfalta na vaških uličicah v vasi Hrib. V tem primeru gre za investicijo štirih milijonov tolaijev. Polovica zneska gre iz občinskega proračuna, drugo polovico pa financira KS Loški potok. Kako bo v bodoče z nujnimi investicijami, zlasti na lokalnih cestah, pa ta trenutek ne ve nih- CC' A KOŠMERL JUBILEJ RIBNIŠKE GODBE - Prihodnje leto ho Ribniška godba na pihala praznovala 20-letnico uspešnega delovanja. Med tem časom so godbeniki nastopali na vseh prireditvah v občini in tudi izven, saj so med drugim redni udeleženci vsakoletnega srečanja pihalnih godb v Straži pri Novem mestu. Pred leti jim je bilo delo nekako lažje, saj so del sredstev za dejavnost dobivali iz tako imenovanega godbenega denarja. Tega ni več, tako da se prizadevni člani znajdejo po svoje. Velike težave imajo pri nakupu inštrumentov in uniform. Kljub temu pa so kadrovsko dobro zasedeni, med člani je veliko mladih. (Foto: M. Glavonjič) CESTE, DA SE JIH BOG USMILI KOSTEL - Večina cest, ki so v oskrbi KS, je v slabem stanju, še najhuje pa je na cesti proti Štajerju. Kdor krene na to pot, bo kmalu pomislil, daje na mo-tokrosistični progi. Pa še ta je verjetno v boljšem stanju, saj na njej ni toliko prepadnih jam in blata. Komaj je še prevozna, a predsednik KS se navto požvižga. Tudi cesta proti Žagi ima klavrn izgled, čeprav je asfaltirana. Vzrok temu sta visoka trava in grmovje, ki se močno nagibata nad cestišče. Turistična sezona se je začela, promet je močno povečan, a vzdrževalec počiva nekje v senci. r. C. KOČEVSKI ZUPAN V DELNICAH KOČEVJE - Sodelovanje med občinama Delnice in Kočevje se je na- “SEVNISKO POLETJE 94” LEPO USPELO daljevalo tudi po osamosvojitvi obeh ‘ " bcin držav. Ob občinskem prazniku delniške občine (praznujejo po patronu cerkve sv. Janezu Krstniku), ki sedaj meri okoli 200 kv. kilometrov in ima 6 tisoč prebivalcev, jih je obiskal dr. Mihael Petrovič, predsednik kočevske občinske skupščine. Povedal je, da se v sosednji občini ukvarjajo z enakimi težavami kot oni v Kočevju. Gozdove v Gorskem kotarju so prevzele “Hrvatske šume”, se pravi država, tako da se ves denar steka v državno blagajno. Občinski svet pa zahteva svoj “delež", toda Zagreb je za to gluh (podobno, kot se Ljubljana ne odzove na zahteve iz Kočevja za urejanje tovrstnih težav). Del-ničani vidijo svojo prihodnost v pospešenem razvoju ekološkega kmetijstva, računajo tudi na zaslužek od turizma. Hkrati se zavzemajo za umiritev strasti, ki občasno izbruhnejo v Kolpski dolini, in poudarjajo pomembnost sožitja ljudi na bregovih reke. Gostitelji so povedali še, da bodo morda že v tem letu asfaltirali cesto od hrvaškega Kuži;:: do mosta pri Mirtovičih. SEVNICA - Na petkovem upravnem odboru GD Sevnica so ugotovili, da so prireditve ob Sevniškem poletju 94 lepo uspele, od jubilejne 15. revije gasilskih pihalnih orkestrov Slovenije do nastopov domačih in zabavnih ansamblov. Zahvalili so se nastopajočim, sevniškemu izvršnemu svetu, zvezi kulturnih organizacij, osnovni šoli Ane Galetove, SGP Posavje, tržanom in ostalim krajanom, ki so prišli na Glavni trg in prispevali k prijetnemu vzdušju. Predvsem pa gre zahvala vsem tistim obiskovalcem, ki so prostovoljno prispevali za nabavo nove gasilske avtocisterne (zanjo so zbrali okroglih 123 tisočakov!) in za društvo Sožitje. V imenu tega se je prirediteljem Sevniškega poletja (to pa so sevniški gasilci ob podpori sev-niške vlade in ZKO!) zahvalila predsednica Berta Logar. • Več ko je lažnikov, laže iz\’eš resnico. (Slovenski pregovor) m Veliko naših poslancev je neponovljivih. Nikoli več ne bodo izvoljeni. (Jurič) r. A Praznik najmlajših 99 malih šolarjev seje poslovilo iz ribniškega vrtca -Hvala za pomoč in darila RIBNICA-Minuli petek, 17. junija, je bil pravi praznik za ribniške male šolarje, ki jim pravijo že kar mali maturanti. Letosjih je malo šolo končalo natančno 99. Mali šolarji so začeli s poslavljanjem od delavcev vrtca in ostalih vrtcarjev že v petek dopoldne in to z maturantsko pesmijo, ki so jo nato prepevali še po ribniških ulicah, in drugimi pesmimi. Zaključna prireditev z bogatim kulturnim programom, namenjena staršem in vzgojiteljem, pa seje začela ob 17. uri v dvorani družbenega središča v Dolenji vasi. V programje bilo vključenih več družabnih iger in srečelov, za zabavo pa je skrbel še ansambel Impulz. Za pomoč se mali šolarji in vzgojitelji zahvaljujejo staršem in vsem pokroviteljem iz ribniške in kočevske občine, ki so prispevali za srečelov. Zahvali se pridružujejo tudi ostali varovanci vrtca, saj je bil to praznik vseh otrok. O. G. in D. Š. NEKAJ PODRAŽITEV VITA MAVRIC NA SEVNIŠKEM GRADU SEVNICA - V okviru prireditev Grajsko poletje bo v soboto, 9. julija, ob 20.30 na sevniškem gradu nastopila šansonjerka in kabaretistka Vita Mavrič. Njen ustvarjalni opus sega v področje, ki je v slovenskem gledališču izredno redko, saj manjka igralcev, ki znajo dobro peti, še manj pa je pevcev, ki bi znali igrati. Ravno zaradi tega je Vita Mavrič svetla izjema, ki jo poznamo že od musicala U slovenačkim gorama pa vse do kabaretnega večera Ježkovih songov Ne smejte se, umrl je klovn, znana pa je tudi po petju del slovenskih pesnikov Fritza, Jesiha, Menarta in še koga. Vito Mavrič bo na klavirju spremljal Borut Lesjak, pred njenim koncertom bo ob 18.30 na sevniškem gradu predstavitev dela v poletni šoli “Posavje -skupno ognjišče”, v času obeh prireditev pa degustacija posavskih vin. RIBNICA - Na zadnji seji občinskega izvršnega sveta so med drugim razpravljali in odločali o novih, višjih cenah nekaterih komunalnih storitev. Tako bosta poslej odvoz smeti in centralno ogrevanje dražja za 2,7 odst., prispevek za priključek na javni vodovod pa bo veljal 9,2 odst. več. PLINOVOD IN KOMUNALA JAVNI PODJETJI v Jeseni o Skrabcu Varčevanje pri počastitvi spomina na velikega jezikoslovca S. Škrabca RIBNICA - Občinska skupščina je potrdila odbor za pripravo svečanosti ob 150-letnici rojstva jezikoslovca in slavnega ribniškega rojaka Stanislava Škrabca. Za predsednika je imenovan predsednik občinske skupščine France Mihelič, za us-klajevalko in organizacijskega vodjo pa znana kulturna delavka Vesna Poštrak, ki je na vprašanje, zakaj ni nič slišati o prireditvah v spomin na Stanislava Škrabca, povedala: Letos je bila doslej le ena prireditev, in sicer ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju. Na njej so nastopili učenci osnovne in glasbene šole. Vse pa kaže, da bodo glavne prireditve jeseni. Za poletje, verjetneje pa jesen, je predvidena v Ribnici razstava o Škrabcu in njegovem delu, ki je zdaj v Novi Gorici. Tudi načrtovano poimenovanje Trga Stanislava Škrabca (med Oničevo hišo, cerkvijo, župniščem in zavarovalnico) poteka počasi, saj nekateri zahtevajo, da se to poimenovanje obravnava skupaj s preimenovanjem trgov in ulic, s čimer pa so veliki zapleti. Novogoričani so predlagali, da bi tudi Ribničanje sodelovali pri izdaji faksimila Škrabčevih del. Žal je naš odgovor negativen, ker bo to drago in nimamo denarja za ta namen. SEVNICA - Sevniška skupščina je prejšnji četrtek na skupni seji vseh treh zborov sprejela osnutka odlokov o preoblikovanju Komunale Sevnica in podjetja Plinovod vjavni podjetji. Na isti seji so delegati sprejeli predlog za podaljšanje veljavnosti sklepa o uvedbi prispevka ob ceni komunalnih uslug za potrebe razširjene reprodukcije v komunalnih dejavnostih. Z do sedaj zbranim denarjem so bistveno izboljšali oskrbo z vodo v Sevnici, za gradnjo prepotrebnih čistilnih naprav pa naj bi denar zagotovili iz drugih virov, predvsem iz občinskega proračuna. BREZPOSELNOST PADA SEVNICA - Po podatkih sevniške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje se je v maju število registriranih brezposelnih oseb v sevniški občini v primerjavi z lanskim decembrom zmanjšalo za 9,9 odstotka, vendar je še vedno za 8,6 odstotka večje kot v lanskem maju. Glede na indeks rasti zaposlovanja med lan-skintin letošnjim majem, ki znaša kar 275,5, se sevniško gospodarstvo znova prebuja. V maju je namreč dobilo zaposlitev 146 oseb, 138 se jih je na novo prijavilo na zavodu za zaposlovanje, 10 oseb pa so iz različnih razlogov črtali iz evidence. OTROCI SPOZNAVAJO SVET OKOLI SEBE - Otroci iz sevniškega vrtca Ciciban so deležni precejnje skrbi vzgojiteljic in varušk, da bi preživeli urice v varstvu, ko čakajo na svoje očke in mamice, čim bolj prijetno in pestro. Tako malčke seznanjajo tudi s svetom, ki jih obdaja in v katerem se bodo že čez nekaj let morali sami znajti. 'Ule otroci so se, povezani z vrvijo, sprehodili po stari Sevnici in nekaterim malčkom je bil resna ovira že robnik pločnika. Tako kot njihovi vrstniki seže veselijo obiska pri sevniškili gasilcih in še na nekaterih kratkih vntes-nih postajah svojega odraščanja. (Foto: P. P.) Nekaj gasilskih , „ apnil m, jr 'i'.. . NOVA ČUJj/iLKA - V naselju Gornje Ložine v kočevksi občini so 29. junija odprli novo črpalko podjetja OMV Istra, d.o.v., iz Kopra s sodobnim minimar-ketom v velikosti 70 kv. metrov. Investicija je stala 126 milijonov tolarjev. Objekt je v najemu zakoncev Mirjam in Franca Tuška. Črpalka bo odprta od 6. do 24. ure, na njej bodo točili najboljša evropska goriva in, kar ni nepomembno, njihova cena je za 0,30 tolarja nižja kot na črpalkah v Ribnici in Kočevju. Ob odprtju sta spregovorila dr. Mihael Petrovič, predsednik kočevske občinske skupščine, in Janko Kosmina, generalni direktor podjetja OMV Istra. (Foto. M. Glavonjič) KOČEVJE - GD Kočevje je skupaj z GD Stara Cerkev za gasilski podmladek organiziralo izlet v Metliko. Ogledali so si slovenski gasilski muzej in od kustodinje zvedeli marsikaj novega. Po kosilu v hotelu “Bela krajina” so nadaljevali pot proti Novemu mestu, kjer so bili gostje tamkajšnje Gasilske reševalne brigade. Ogledali so si tehnično opremo za gašenje in reševanje ter, kurje bilo za otroke posebna zanimivost, dvignili so jihOTSSBmetrov vjtUcttt ItfštVah. KOČEVJE, - Na nedeljski j%5ča-nostiv Kočevskem Ritgu so pridni 'gasilci iz Šalite vasi in Starc Cerkve tako kot prejšnja leta pomagali pri postavljanju požarnih.straž. Svečanosti seje udeležilo tudi poveljstvo (KV/.. ' KOČEVJE - Vodstvo OGZ se do bro zadeva, kako pomembno je za potrebe vseh gasilskih društev v ob čini delo z mladimi. Zato so v zad njem času kljub nekaterim težavam storili vse, da bi delo na šoli nemoteno potekalo, čeprav včasih naletijo pri učiteljih na nerazumevanje. Gasilci so s prostovoljnim delom usposabljali učence za bodoče gasilce. Pri tem jim je veliko pomagal učitelj Vilko Ilc, gasilski mentor v OŠ Zbora odposlancev, ki si je vedno - tako tudi Franc Gornik, ravnatelj šole -vzel čas za intenzivno delo z mladimi. KOČEVSKA REKA - Gasilci iz Kočevja in Kočevske Reke so priskočili na pomoč s preskrbo pitne vode, potem ko so prepovedali krajanom uporabo njihove vode. V bližini vrtine se je namreč zrušil vojaški helikopter in obstajal je sum, daje vrtina onesnažena. Gasilci so vozili od srede 22. junija po sto kubičnih metrov vode na dan, čeprav je bila dnevna poraba vode pred nesrečo 240 kubičnih metrov. Vodo so vozili do včeraj, do srede 29. junija, ko je inšpektor dovolil ponovno uporabo vode iz vrtine. M. G. NABOR PO RIBNIŠKO - Prejšnji ,c'h'n, 29. junija, je bilo živahno na ribniških ulicah. Vtradicionalnem lepo okrašenem vozu so se namreč prevažali naborniki, bodoči vojaki slovenske vojske. Na “štelngi" je bilo prijetno vzdušje in vse bolj se zopet uveljavljajo stare navade, ki so bile ob takih prilikah v navadi. (Foto: M. Glavonjič) Letovanje skupine prizadetih otrok podprla podjetja Zahvala OŠ Ana Gale Sevnica SEVNICA - Tukajšnja osnovna šola Ane Galetove se že več let trudi, da omogoči letovanje oz. šolo v naravi čim več učencem. Nekajkrat je uspelo, da so letovali vsi, letos pa se trudijo, da bi to izvedli za 15 učencev, varovancev oddelka delovnega usposabljanja in predšolskih otrok, ki so obravnavani v mobilni službi. V teh letih seje po besedah socialne delavke na omenjeni šoli Ivanke Žibert nabralo mnogo pozitivnih izkušenj. Letovanje poteka po skrbno pripravljenem programu. Sola skuša pridobiti denar za letovanje iz več virov, tako da bi starši prispevali čim najmanj. Letovanje pa je zaradi padca življenjske ravni, posebno za starše s prizadetimi otroki težko uresničljivo. Prispevek za letovanje pa še zdaleč ni edini izdatek staršev ob odhodu otroka na morje. Zato so bili na šoli toliko bolj veseli, ker seje nekaj podjetij prijazno odzvalo prošnji s prispevki v obliki svojih izdelkov. To so Jutranjka, Kopitarna in Izbira PE Mera Sevnica, Kora Radeče in Fructal Ajdovščina. Zelo prijetna je zavest, da kljub vsemu ostaja humanost in razumevanje do te populacije, ugotavlja Žibertova. t Drobne iz Kočevja JEZERO SAMUJE - Kočevci! [ imajo nekaj zanimivih turističnih! točk, ki bi lahko privabile tudi najbolj Ve^ zahtevne obiskovalce. Med te sodi ln Rudniško jezero, ki še posebej zaživi' pre v zimskem in letnem času. Te dni je na na vodni površini veliko kopalcev it drsalcev na deski. Ustrezni občinski organi so se nekajkrat že ukvarjali* jezerom, toda za zdaj ni nobenih rešitev. Lastnik je podjetje Itas, kije* stečaju, to pa najbolj moti tiste pri' vržence, ki se zavzemajo za vključite* jezera v širšo turistično ponudbo. GNEČA OB KOLPI - Varuhi na- do\ 1 prc se rave so lani opozarjali na neurejene razmere, v dolini reke Kolpe, predvsem od Fare do Dola. Gneča na| ^ slovenski strani te reke je posledica' ^ nKHoftjnip ljudi, da svoj prosti časj za -pTežtvijb v domačih togih. Vse lepe in j»3^*>tkomur pa niv čast, da pc odhodu4 enodnevnega oddiha pusti za seboj (včasih) pravo razdejanje ju| (smeti, smečiščen prostor na travni- ta|( kih). Čeprav so turistična društva* j^, op; zač Spi (loč Vil obkolpskih vaseh veliko storila z* zaščito tega prostora, pa na občini I* ni jasne strategije, ki bi predvsem vzp zaščitila reko od množičnih obiska |(e valcev. ju ŠE ENA STRANKA V RDEČI p|0 HIŠI - Kočevske politične stranke sej gos “stiskajo” v prostorih nekdanje “rde-1 gaj če” hiše na Ljubljanski cesti, danes ^ znane kot “hiša demokracije”. Te j, dni seje od družbe drugih strank poj irrti slovila SLS, na njeno mesto pa ho hre prišla druga opozicijska stranka- tUc SDSS. Za vse “sostanovalce”, čepra* Do je lastnik stavbe občina, pa veljajo (j ( ista pravila glede plačevanja na-jemninc in drugih stroškov. j rih pril Ribniški zobotreba . J J\Z JUBILEJ VITRE - Nonet Vitra, ki ga vodi prof. Bernarda Kogovšek f je praznoval 20-letnico delovanja Nastopal je na številnih prireditvak doma in v tujini in povsod požel lepe uspehe. Repertoar obsega ljudsko in i rJnmooA rsoco m ■ r» <■■,11 rsm-ni ■ žulili usperic. isepcrioaronscga ijuusku -domačo pesem in tudi pesmi tujih; skladateljev. Izdali so tri kasete,* ■ .................;jo odi iz-uuit au ti t Mtaci skupini so tri članice, ki delujejo samega začetka. ■ BREZ ČESTITK - Na evropskem prvenstvu v show danceu v Grenob-lu je Slovenijo zastopala 13-letna učenka 7. razreda Tina Opeka i*' Ribnice, članica plesne skupine Dl ki jo vodi Diana Drobnič. Njen do; , «... .. L-rvin ni sežek pa očitno v rojstnem kraju i ,iv«,vn I UVIIIIU T IUJJIIIVIII IVIUJU - zbudil velike pozornosti, saj ni bila deležna nobenih čestitk z “vrha” ! Izjema je bil poslanec državnega! zbora Benjamin Henigman, ki je Tini in njeni učiteljici osebno čestital. OGLASNE DESKE - V svetu KS nam povedali, da bodo te dni *i au umil |iuvvuuii, ua uviuu ib um - mestu začeli postavljati oglasna deske. Pet jih bodo postavili na najbolj prometnem kraju. Že sedaj ojXk 7;iri;iin n;i ncnHofwnrnnQt nncnmeZ' izczij piisiiibiiibiu Mitju. svuaj up« zarjajo na neodgovornost posameznikov, ki so prejšnje oglsne deske če* noč vandalsko uničili. Sevniški paberki Kr; ___________________________________ kit: I sic PLAČE JIH MOTIJO - Delegati pt), sevniške skupščine sicer nimajo ta- sac jih nit: nit Ni daj naj val kih plač kot njihovi kolegi v dr- se j žavnem zboru, so pa zato podobno ni, kot oni občutljivi, če ima visoke plača [ na kdo drug. Tokrat so se spotaknili oh zaslužke sevniškili lekarnarjev in jim za kazen naložili stalno dežurstvo, za katero pa občina ni več pripravljena nameniti dodatnega denarja, kot ja bilo v navadi še nedolgo tega. Tenu1 seje s srce parajočim govorom uprla direktorica sevniškili apotekarjev, | ki je svoje delavec na vso moč zagovarjala in obenem tarnala nad pre; sežkom delovne sile. Zadevo bi -lahko na zelo eleganten način rešilo I s tem, da bi otlvečne farmacevte zaposlila v svoji privatni lekarni, ki jp bo odprla v kratkem. Iz zanesljivih vi- j rov smo izvedeli, da tega ne namerava storiti. Konkurenca je pač kon-! kurcnca, prednost v konkurenčnem boju pa sije dobro zagotoviti, še preden do njega sploh pride. KORENOVA VOJSKA SE REDČI - Vojska brezposelnih SeV-ničanov se počasi, a zanesljivo zrna- [ njšuje. Če gre verjeti optimističnim 1 napovedim nekaterih politikov, ki sc f na te reči menda dobro spoznajo, bodo ostali brez dela le delavci sev-1 niškega zavoda za zaposlovanje. Za posel njihovega šefa, priljubljenega Tonija Korena, sc ni bati, saj bo imel j še dolgo dovolj dela s pripravo ana-: liz, ki jih vsak mesec posreduje svo: jim nadrejenim in tudi na ogled jav- j nosti. Številke so pač številke, tudi če so same ničle, jih je mogoče premetavati po raznih tabelah, kijih tako in tako nihče ne prebere do konca. Na žalost pa izpraznjena mesta v Kore; 61 jal Pr Pe Pr os ko va za- vai trč Po ok škt novi vojski pridno polnijo novi član] j y in Toni bo imel do upokojitve dovolj j ga dela, poem pa sc bo lahko v mird i j. posvetil svojim gasilcem in malčkom - u na Debelem Rtiču. j po pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu (068)26-005 i*i 'U s vc g Novo v Brežicah DOPISNIK - Delegat Milan ■S Medvešček se je odločil, da ne bo J3I yeč hodil na “take” seje skupščine, 'n to tudi javno povedal. Poslej predsedniku le še pošilja vprašanja na papirju. Temu se po novem Pravi “pisno poslovanje s skupščino”. Morda pa tega početja sploh ne |re obsojati, saj bi se ga dalo porabiti *ot najnovejšo idejo za zagotovitev sklepčnosti. Če IS sklepa na ; tet ^P^ol^kih (korespondenčnih) se-1D | Pit, zakaj se ne bi po njem zgle-5' “ovala tudi skupščina? ,n(| KULTURA - Ob otvoritvi novih red ! Pros,orov pošte na Bizeljskem so f n# Se “8'ednt gostje tako predano tiču' u^e'ez'li osvežitve s pijačo in 1 j okrepitve z narezki v globoki senci časi °'treP'tve z narezki v glol za vogalom stavbe, da niso niti opazili šolaijev, ki so na drugi strani začeli s kulturnim programom. Spozabili so se in pozabili, kaj je kultura, če so to sploh kdaj vedeli, jako da je prva točka programa 'zzvenela v prazno. Ker otroci niso dočakali aplavza, se je njihov mentor vilko Urek znašel po svoje in otroke vzpodbudil, “ta stare” pa opomnil. Ker je vešč umetnij na sitetizator- J (J la Uliaaa MaMAAil a 1 a Irf nArinl/zv .ai J JU, je hitro sprožil elektronsko •TT Ploskanje. Še vedno prežvekajoči e*[ Bost j e so se nato vendarle primi-* kali na sonce in prisluhnili progra- ^ . MODA - Med zgoraj omenjen-P\ [ ‘uti gosti niso bili samo predstavniki ., | brežiške občine in pošte, ampak k>'r ludi republiški funkcionarji. 'rai Domačinke niso mogle spregleda-al j ji državnega sekretarja za ceste na Marjana Dvornika v poletno modrih hlačah, rjavi srajci in k ničemur —J Prilegajoči se kravati. “A takšna je ■m j visoka moda, pri nas pa smo še '~J' vedno tako staromodni, da gledajo na to, da so barve usklajene,” trt,, so momljale in vpraševale po ime-:efct nu drznega modnega svetovalca. 3 Krške novice . VABLJENI - Komunalno pod-‘ 1 Mje KOSTAK iz Krškega je pretek-u teden predstavilo sistem daljinskega upravljanja in informacijski sistem na mestnem vodovodu. Na 'id 3 pcm na mestnem vodovodu. iNa lokalnem programu krške kabelske tna televizije so na predstavitev povabili j jd občane, kar je silno prestrašilo Dl, Rektorico podjetja Silvano Moser, jo' k za §oste pripravila prigrizek. Še i ni i . Hje jo je stisnilo, ko je enako vabi-:|J pozneje slišala še na valovih Stu-a« “ia Brežice. Njeni strahovi, da bodo ,„a j upravo Kostaka navalili Krčani, Ti ' ,“režičani in še kak sevniški sosed, so al hili povsem odveč. Vabilu sta se KS btlvzvala le dva zavedna občana: i vi '>eter Žigante in Franc Jenič. nc, JABOLKO-Krčani so se skrbno aj- Pripravili in se odločili sodelovati na 'grah brez meja, da bi se v tujini in eZ. j “uma slišalo ne samo za Slovenijo, <£l\ utripak tudi za njihovo mesto. Za j Jriaskoto so si izbrali prikupno rdeče I Jubolko z dvema zelenima lističema, jja njem je na eni strani pisalo Krško, na drugi strani pa je jabolko kazalo zobe in se smejalo. Krčani .i s'cer niso razglašali, da gre za al1 j Posavsko jabolko. Pridelovalci tega rt' sadež;, pa so lahko vendar veseli, saj lf seje njihov sadež spet pojavil v tuji-P® m, čeprav tokrat še ne v zabojčku in ‘bf' "a prodajni polici, p” . MIMOGREDE - Nekateri (naj in' Jih razire zloba!) so prepričani, da bi ti niorali na drugi strani jabolka odtis-Pa “rit namesto imena Krško znak za ic IMfiK ali za radioaktivnost. Roko nU 1 bujejo v ogenj, da bi tako v tujini še ,r'| bajhitreje vedeli, od kod so tekmo-'v’| valci in navijači doma. NENADOMA JE ZAVILA V LEVO PREKOPA - 2. julija ob 17.45 seje Pl-letna Antonija Z. iz Krškega pel-J:|la s kolesom iz smeri Šentjerneja Doti Kostanjevici na Krki. Ko je pri-Puljala izven Prekope, je po istem Prometnem pasu za njo pripeljal z bsebnim avtomobilom 58-letni Ni-;g kolaj L. iz Ljubljane. Začelje prehite-,v. Va,i kolesarko, ki pa je nenadoma Bavila na levo proti dvorišču stano-!„ i ',;b'jske hiše, zaradi česar je prišlo do se j r“enJa- Pr* tem se je Antonija hudo 0. Poškodovala, nastalo pa je tudi za P.krog 100.000 tolarjev materialne r»\ Sk°de. % a-Or je V času od 22. junija do 1. julija so e. ^.brežiški porodnišnici rodile: Lidija in k ririč iz Gor. Skopic - Tino, Jožica i roždan iz Mrtvic - Miho, Elvira Pre-6. “anič iz Brežic - Alena in Roberta, pj j . ernurdti Pečnik iz Vel. Mulenc -,lj! 'alentino, Zdenka Zajec s Senove-ru - Mateja, Marjeta Tihole iz Leni Klne - Petro, Marjanca Bromše iz ! “restanice - Marušo, Tatjana Zalo-Kar iz Krškega - Luka, Erna Kerin iz Podbočja - Klemna, Metka Lubšina ? Dramelj - deklico, Marija Žveglič j !* Reštanja - deklico, Sonja Zupančič ? Podlipe pri Raki - Julijana, Brigita ?°golin iz Dol. Skopic - Matica in j vesna Kolarič iz Podvinj- Ano. Čestitamo! MŠtŠ IZ NAŠIH OBONiSfii Priložnost zamujena ne vrne se. Namesto industrije se ob meji razvija Poslovno titovski center Slovenska vas - Kdo bo odpeljal stare stroje in odslužena vojaška vozila, ki ovirajo najemnike? SLOVENSKA VAS - Tik ob slovensko-hrvaški meji je nekdaj stal vojaški Tehničnoremontni zavod, v katerem je bilo zaposlenih 890 civilnih oseb. Brežiška občina je po osamosvojitvi upala, da bo v izpraznjene prostore naselila industrijo z raznovrstno prozvodnjo in pridobila izgubljena delovna mesta. Zdaj seje izkazalo, daje to območje bolj vabljivo za poslovne in trgovske storitve, zato so kompleks iz Gospodarske cone Slovenska vas preimenovali v Poslovno-trgovski center. Pravo proizvodno dejavnost v bivših vojaških prostorih imata samo podjetje Spektri in Orodjarna Šinko. O-stali prostori so skladišča, poslovni prostori in gostinski lokali. Imajo celo galerijo in pričakujejo veliko trgovsko hišo tipa graškega Metroja z raznovrstnim blagom domačega in po večini tujega porekla. Po besedah Vojka Omerzuja, direktorja podjetja CRP, ki vodi posle in išče najemnike, je zdaj oddano 26.800 kvadratnih metrov površin ali 32 objektov, kar pomeni, da so oddani vsi razen dveh, praktično neuporabnih. Med največjimi težavami Omerzu omenja stare stroje, nekatere iz let pred 2. svetovno vojno, kijih je Jugoslavija dobila kot vojno odškodnino. Stroji se še vedno nahajajo v prostorih in ovirajo nove najemnike. Vojska je odpeljala, kar je bilo uporabnega, ostalo ropotijo pa pustila in se zanjo ne meni kaj dosti. Ker precej najemnikov ne more nemoteno uporabljati prostorov, tudi nočejo plačevati najemnine. Državi je očitno vseeno, saj ji polovica najemnine, kiji pripada po pogodbi z občino Brežice, dobesedno pade z neba direktno v državni proračun.Morda je ravno tu vzrok, da občina in CRP v pogovorih z ministrstvom in z državo zelo težko napredujeta. Pogovarjata se namreč z ministrstvom za obrambo, medtem ko gre najemnina neposredno v državni proračun. Če računamo povprečno najemnino 2 marki od kv. metra, naj bi vsak mesec zbrali 50.000 mark, od katerih polovico dobi dr“ava, drugo polovico pa si razdelita občina (35 odst.) in ČRP (15 odst.). Slednjima vsekakor ni vseeno, če ne dobita najemnine, saj imata z urejanjem NA SAPOLAH BODO POKAZALI, KAKO SO ŽELI NEKOČ Š A POLE PRI ZDOLAH - Vaška skupnost Šapole in zdolski odbor za projekt Celovitega razvoja podeželja in obnovo vasi vabita v soboto ob 15. uri v Šapole pri Zdolah, kjer bodo prikazali žetev s srpi, vožnjo pšenice v kozolce in vlaganje snopov v rante. Mlatiči bodo nekaj snopov tudi omla-tili s cepci in nato žito še očistili. Po končanem prikazu žetve bo veselica z ansamlom Francija Ocvirka, pripravili bodo nagradne in zabavne igre ter s ponudbo jedače in pijač poskrbeli za dobro počutje v lepem kmečkem okolju. POSAVJE SPET POSKUS SODELOVANJA BREŽICE - Predsednik sveta posavskih občin Teodor Oršanič je po daljšem premoru in po neuspelem dogovarjanju za sodelovanje med tremi posavskimi občinami za včeraj spet sklical sejo tega regijskega organa. Poleg članov sveta je na sejo povabil tudi poslance v državnem zboru: Franca Černeliča, Branka Janca in Marjana Šetinca. O tem, kako uspešni so bili pogovori o sodelovanju v Posavju, bomo poročali naslednjič. Vsekakor že zdaj lahko rečemo, da je zadnji čas za tesnejše sodelovanje, kajli ne glede na to, kdo je izgubil boj v Posavju, ta regija že izgublja boj z državo. V POSAVJU SINDIKAT UPOKOJENCEV POSAVJE - Tudi posavski upokojenci so se odločili ustanoviti Sindikat upokojencev pri območni organizaciji Svobodnih sindikatov Slovenije. Kot je povedal Adam Vahčič, bo včlanjevanje v to nestrankarsko organizacijo prostovoljno. Poudaril je tudi, da ne gre za konkurenco Društvom upokojencev, v katerih se združuje polovica slovenskih upokojencev. Osnovna zamisel te organizacije temelji na sodelovanju med društvi in sindikatom za dosego skupnih ciljev. Sindikat se bo zavzemal za pravice upokojencev, predvsem na področju pokojnin, aktivno pa se bo vključeval v oblikovanje stanovanjske politike, politike zdravstvenega zavarovanja iti davkov. poslovnega in trgovskega središča tudi stroške. V kratkem nameravajo namestiti pred vhodom tablo, na kateri bodo napisani vsi najemniki, cesto skozi center pa bodo opremili s smerokazi. Center ima telefone, ogrevanje (ne vsi objekti) iz lastne, lani prenovljene kurilnice, cesto, kanalizacijo in vodo. Slednji dve sta še problematični, vendar naj bi najemniki že v kratkem končno dobili neoporečno vodo iz vrtine pod Mokricami, medtem ko za kanalizacijo, kije speljana na hrvaško stran, še ne bo tako kmalu rešitve, vsaj do takrat ne, dokler se ne bo urejal mejni prehod. Razen 4 ha pokritih objektov (1 ha jih še vedno uporablja vojska), je v • Ves kompleks bivšega remontnega zavoda je še vedno v lasti države, oziroma ministrstva za obrambo. To pomeni, daje ministrstvo upravljalec za prostor, ki nima najemnika. Ker to ni dorečeno, sedaj zunanjih površin nihče ne čisti. Na občini pravijo, da bi oni rade volje upravljali z zemljiščem in infrastrukturo, če bi ministrstvo preneslo pravice nanje. Tako pa vse ostaja neurejeno in nedogovorjeno. kompleksu še ogromno travnatih površin, za katere bi bilo treba skrbeti. Zdaj je še veliko površin zaraščenih. Tako se okoli zgradb, kijih najemniki še ne morejo uporabljati, bohoti visoka trava in plevel. Poslovno-trgov-skemu centru tudi ni posebno v ponos velika ograda, za katero se med visoko travo nahajajo odslužena vojaška vozila, ki naj bi jih skupaj z odsluženimi stroji že zdavnaj prodali na licitaciji, če bi to dovolila vojska. Zelo veliko je zanimanje za novogradnje na tem območju, predvsem na delu od mejnega prehoda do prvih stavb centra. “Težava je v tem, da je cel kompleks še vedno ena sama parcela, ki tudi ni razdelana v urbanističnih načrtih. Ministrstvo za obrambo se sicer strinja z odkupom, ministrstvo za finance pa mu nasprotuje,” pravi Omerzu. Najemniki vlagajo v ureditev objektov (verjetno si zamišljate, kakšni so pusti vojaški objekti), vendar so zaskrbljeni, kako bo z njihovim vložkom. Zanimajo se za odkup objektov zdaj, ko so neurejeni in imajo nizko ceno, saj ne vedo, kako bo s ceno pozneje. Ministrstvo za obrambo sicer zagotavlja, da bo ob morebitni prodaji osnova za ceno prvotno stanje, a kdo ve, kako bo v resnici. Poslovno-trgovski center ob meji vsekakor ima prihodnost, kar so začutili tudi številni poslovneži, vendar pa je zdaj, tri leta do vojni že čas, da dokončno zaživi. Če se bodo lastniki še obotavljali, bo spet izgubljena še ena velika priložnost, občina Brežice pa bo še enkrat, potem ko je že izgubila posle zaradi meje in delovna mesta zaradi odhoda vojske, ostala praznih rok. Glede na izkušnje z vojsko in na prazne obljube o uporabi velikega dela cekljanskega letališča v civilne namene, ni odveč bojazedn, da se bo stvar zaradi birokratskega ravnanja Ljubljane ponovila še v Slovenski vasi. B. DUSIČ-GORNIK Poosebljena demokracija Brežičanom spet ni uspelo zbrati na seji dovolj delegatov, da bi skupščina lahko sklepala. Prejšnjo sejo so zaključili šele po osmih sklicih, če se bo to ponovilo ludi novi seji, lahko pričakujemo, da jo bodo zaključili šele pozno jeseni, če jo sploh bodo v tem letu. Najbolj absurdno pri vsej stvari je, da ravno tisti, ki ne pridejo na sejo, opozarjajo na nedemokratičnost in da delegati, ki načrtno povzročajo nesklepčnost, po drugi strani očitajo, da ima IS čedalje več pristojnosti. Pri tem pozabljajo, da je po zakonodaji, ki je v veljavi, ravno skupščina tista, ki kontrolira delo izvršnega organa. Skupščina je tudi edino mesto, v katerem se lahko na legitimen način izrazi nezadovoljstvo, se vprašuje, postavlja zahteve in terja odgovore. Morda mnogokratni učinkovita, vendar je še vedno bolje, če deluje, kot če ne. Sistem odločanja na občinski ravni ni najboljši, če povzamemo besede brežiškega župana, lahko rčeemo, da je neživljenjski in nemogoč. Če nekoga ni, če umre ali se odseli, bi človek pričakoval, da bo njegovo mesto v skupščini avtomatsko zasedel naslednji po listi, a žal ni tako. Brežičani so že izpeljali volit\’e za zbor združenega dela, največ vrzeli pa je nastalo v družbenopolitičnem zboru. Če bi zanj hoteli izvoliti nove delegate, bi bile potrebne občinske volitve z aktiviranjem vseh volišč. Nesklepčnost skupščine je tudi tesno povezana z uvajanjem nove lokalne samouprave. Delegati so v evforiji razbijanja na male občine pozabili, da so skupaj močnejši, in začeli zapirati svoje razmišljanje zgolj v meje svoje nove občine. Še pred meseci se je zdelo nekaj najbolj nujnega tesno povezati celo Posavje, zdaj je dovolj povezava dveh ali treh vasi. Brežičani so nasedli politiki, ki se jim že maščuje. Koliko so za nesklepčnost krivi delegati? Nekaj gotovo že. Nekateri so se pustili izvoliti, ne da bi se zavedali, kakšne dolžnosti jih čakajo. Večina delegatov še ni dojela, kaj je demokracija, in jo meša z anarhijo ali nekontroliranim sproščanjem energije. Za mnoge je pojem nedemokratičnosti prav vse v prejšnji družbi in celo vsako mišljenje ljudi, ki so v njej živeli, delali in bili na funkcijah. Zdaj, koso prišli novi časi in novi ljudje, pa so oni sami poosebljena demokratičnost. B. DUŠIČ-GORN1K KRČANOM 5. MESTO KRŠKO - Krška ekipa, ki jo je vodil Hinko Uršič, se je v nedeljo pomerila še z ekipami osmih drugih držav v Igrah brez meja, ki so bile na Madžarskem, v mestu Pecs. Po napornih pripravah in predhodnih vajah, na katerih so dosegli lepe uspehe, so se na večer, ko je šlo zares, uvrstili na 5. mesto. Zmago so tokrat slavili domačini. Krško ekipo je med fizično izredno napornimi igrami bodrila skupina navijačev, ki se je udeležila iger na Madžarskem. Več o dogodku v naslednji Prilogi. VOJSKA JE VOJSKA - V kompleksu ne gre prezreti še nekdanje galvame, ki je ostala po vojni taka, kot je bila. V njej so še vedno proizvodne linije, duh po kislinah, pod njo pa kdove koliko strupenih snovi. Malo naprej se nahaja stara bencinska črpalka s tremi muzejskimi enotami, ki je neuporabna, a še vedno stoji in pod njo pospešeno rjavijo tri velike cisterne. Prej našteto bi bilo nujno odstraniti in sanirali, vendar to ni v rokah podjetja CRP ali občine. (Foto: B. D.-G.) Nadzor vodovoda zdaj iz Krškega Z daljinskim upravljanjem in informacijskim sistemom do neoporečne vode, zanesljive oskrbe in gospodarnega črpanja - Upravljanje sistema Rore prevzema Kostak KRŠKO - V teh dneh bo vodovodni sistem Rore prevzel v upravljanje krški Kostak in z njim štiri vrtine, ki dajejo 87 litrov kakovostne pitne vode iz globin vsako sekundo. To sicer ni dovolj za popolno oskrbo 12 tisoč prebivalcev, kolikor jih je odvisnih od vodovodnega sistema Krško, vendar pa zagotavlja kakovostno neoporečno vodo in zanesljivost. Do leta 1990 je imel krški vodovod, ki je le eden izmed petih sistemov v upravljanju Kostaka, na razpolago le 8 litrov na sekundo neoporečne pitne vode. Vse ostale količine iz 157 izvirov studencev in 14 vodnjakov so oporečne. Prebivalci krške občine so do nedavnega uporabljali samo vodo iz podtalnice na Krškem polju, ki pa jo vse bolj ogrožajo različni obstoječi in potencialni onesnaževalci (občasno je onesnažena z nitrati). Poleg tega je k odločitvi za naložbo v boljšo pitno vodo prispevala tudi suša. Zaradi nje je imelo v letu 1992 moteno oskrbo z vodo kar 12 odst. prebival- cev, tako da so na območju občine morali vsak dan razvoziti 60 kubikov vode. V zadnjih treh letih so tako za izboljšanje preskrbe s pitno vodo vložili kar 8,4 milijonov mark, pri čemer je občina zagotovila približno tretjino, ostalo pa so pokrili s krediti pri Mednarodni banki za razvoj iz sredstev za sanacijo škode po poplavah. V tem obdobju so zgradili štiri črpališča, vodarno v Rorah s strojno in elektro opremo za prečrpavanje vode v smeri Trška gora in Gora ter sodobno postajo za kloriranje, trafo postajo, skoraj 9 km povezovalnih cevovodov, vodohrana na Trški gori (600 kubikov) in v Narplju (250 kubikov) ter uvedli avtomatizirano daljinsko vodenje vodovodnega sistema Rore iz sedeža Kostaka, ki ga bodo postopoma razširili na celoten vodovodni sistem Krško. Z novima vodohranoma se je povečala možnost shranjevanja pitne vode od 750 na DALJINSKO VODENJE NA PREIZKUŠNJI - Krčani preizkušajo daljinsko vodenje in informacijski sistem vodovodnega sistema Rore, nato pa ga bodo razširili na cel vodovodni sistem Krško. Vodja projekta avtomatizacije Slavko Pirc (na sliki) razlaga, kaj vse prinaša avtomatizacija v zaplet sistema oskrbe z vodo v Krškem. (Foto: B. D.-G). 1600 kubikov, kar zadošča za več kot 10-urno zalogo. Krčani so še posebej ponosni na daljinsko vodenje in postavljeni informacijski sistem, za katera je poskrbelo podjetje Al’ (avtomatizacija procesov) iz Grosupljega. Za sistem, ki omogoča sprotni nadzor nad vsemi • V informacijskem centru imajo stalen nadzor nad stanjem in dogajanjem. Delavec v centru lahko daljinsko posega v sistem ali pa vključi avtomatiko na posameznem objektu ter po potrebi spreminja parametre zanjo. Informacijski sistem je še v fazi preiskušanja, njegovi cilji pa so zagotoviti kakovost vode, ekonomičnost porabe in črpanja vode ter zanesljivost dobave. Tako na primer sistem nadzira, ali teče voda v vodohran ali iz njega, kakšen je vodostaj po posameznih vrtinah in kakšna je poraba vode. Dežurni vodovodar lahko posega v sistem in mu pri tem ni treba iti do določenega objekta. S sistemom skrbi, da se vodohrani polnjjo, kuje cenejša tarifa električnega toka, kombinira črpanje iz različnih vrtin, tako da je črpanje npjcenejše (črpanje iz globin je enkrat dražje), ter izklopi črpališče, če je v njem oporečna voda. Podatki so na razpolago vedno, poleg tega pa jih lahko najdejo tudi po pregledu zapisov na disketi in tako npr. odkrijejo nepravilnosti in približno mesto napak. Sistem vključuje tudi dodatno zaščito in sprožanje alarma, kar dopolnjuje osnovno zaščito, ki je vgrajena že na posameznih elementih.____________________ objekti, so pridobili posebno frekvenco preko repetitorja. Povezuje 7 vodnjakov, ki polnijo 3 vodohrane v precej zapletenem krškem vodovodnem sistemu, zaradi česar je še toliko bolj potreben. B. DUŠIČ-GORNIK Računalniki v smeteh Delavci Kovinarske v Krškem se vprašujejo, zakaj je računalniška oprema končala v smeteh KRŠKO - Ker pri veliki razprodaji družbenega premoženja delavci večinoma ostanejo praznih rok, so postali nekoliko bolj previdni. Tako so nas pred kratkim poklicali delavci iz krške Kovinarske in nam sporočili, daje nekdo v kontejner na dvorišču tovarne zmetal kup računalniške opreme. “Ali gre res za staro kramo ali pa si kdo hoče na račun te opreme kaj prislužiti?” so se vprašali najditelji nenavadnih smeti. Da so računalniki res končali v smeteh, smo se prepričali sami. Žal se na računalniško opremo ne spoznamo, da bi lahko ocenili njeno vrednost, zato smo za pojasnilo zaprosili g. Muleja, glavnega direktorja Kovinarske. Po njegov- NENA VADNE SMETI - Direktor Kovinarske je zatrdil, da odsluženih računalnikov niso mogli prodati, zato so končali v smeteh. (Foto: B. BJEGOVIČ) ih besedah gre za opremo, ki sojo že dvakrat prodajali na licitaciji, in ker je nihče ni želel odkupiti, saj nima nobene uporabne vrednosti, sojo zmetali med smeti. Delavec, ki je poklical uredništvo, je še pripomnil, da se premoženje Kovinarske v zadnjem času razprodaja (omenil je počitniške kapacitete in zemljišče v neposredni bližini), medtem pa delavci že 3 leta dobivajo zajamčene plače. O slednjem direktor Mulej ni želel dajati izjav, saj pravi, da zadeve niso tako enostavne. Kaj več bomo torej pisali o tem, ko bo direktor pripravljen za daljši pogovor. B. B. Knjiga ob življenjskem jubileju Pri založbi Erro so izdali povest Afrika Afrika pisateljice Marjete Dajčman iz Novega mesta in tako počastili njen 60. rojstni dan - Projekti predstavitve Slovenije Ambasador znanosti Prof. dr. Slavko Splichai Ambasador Republike Slovenije v znanosti Slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo vsako leto podeli najbolj zaslužnim znanstvenikom, ki v svoji stroki pomagajo pri mednarodnem uveljavljanju naše mlade države v svetu, priznanje Ambasador Republike Slovenije v znanosti. Letos so priznanje prejeli akademik prof. dr. France Bernik, prof. dr. Zvonko Fazarinc, prof. dr. Dušan Keber, prof. dr. Stane Pejovnik in prof. dr. Slavko Splichai, No-vomeščan po rodu. Splichai je maturiral na novomeški gimnaziji in nato študiral na šoli za politične vede in novinarstvo, kjer je diplomiral s področja novinarstva in opravil tudi doktorat. Zdaj je redni profesor za področje komunikologije in sociologije informacijskih procesov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Doma in v svetu, predvsem v Angliji in ZDA, je poznan kot pisec znanstvenih študij, je član mnogih uredništev mednarodnih komunikoloških revij, opravlja več pomembnih mednarodnih funkcij, veliko sodeluje na mednarodnih konferencah ter predava v tujini. Velja za enega vodilnih svetovnih komunikologov. RAZBORE - Na Vovkovi domačiji-vikcndu v odmaknjenem zaselku za Trško goro so minuli petek ponovno praznovali izid nove knjige, kijih v zadnjem času precej dejavna založba Erro iz Novega mesta vse pogosteje pošilja na knjižni trg. Tokrat je po uveljavljenem običaju, ki velja za predstavitve Er-rovih knjig, iz kleti vzela predstavitveno steklenico vina pisateljica Marjeta Dajčman in nazdravila vsem zbranim. Steklenico je bila vložila v klet, ko je založniku Toniju Vovku oddala rokopis svoje povesti Afrika Afrika, časa da bi se vino postaralo, pa ni bilo, sgj je bil rokopis kaj hitro pripravljen za izdajo in minuli petek tudi natisnjen v tiskarni Hinka Grduna. Knjiga je izšla ob podpori podjetja Velema in Sekretariata za družbene dejavnosti SOB Novo mesto. Z avtorico, ki bo čez nekaj dni praznovala 60. rojstni dan in je znana predvsem kot pisateljica knjige za otroke “Marjetka ve, kaj je vojna”, se je o njeni novi knjigi pogovaijal Rudi Škof, za to priložnost oblečen v be- lokranjsko narodno nošo. Pisateljica je namreč za osnovo svoje pusto-lovsko-ljubezenske povesti vzela resnične dogodke, in sicer doživetja in prigode svoje tete Neže, doma z belokranjskega Suhorja, ki so jo hrepenenja po velikem svetu odvedla v Afriko. Seveda je pisateljica prepustila krila svoji domišljiji in je resnično osnovo pripovedi literarno precej pre- delala in vanjo vpletla svoja razmišljanja in čutenja. Ljubezen in hre-peneje po svetu sta osnovni gonilki pripovedi, ki je napisana tekoče, vendar pa ponekod le premalo premišljeno in oprto na resničnost, zaradi česar bralec nima vtisa, da bere povest o resničnih dogodkih, ampak precej domišljijsko in romantično zgodbo. Povest je zastavljena dobro in pisateljica bi lahko pripoved o belokranjski Lepi Vidi speljala tudi drugače, manj naivno, kar bi njeni knjigi dalo nekaj več teže, kot je zdaj ima. Najbrž pa ji bralcev ne bo manjkalo, saj imajo ljudje radi tudi lahkotno branje za sprostitev. USTVARJALNO VZDUŠJE - Nekaj počitniških dni so mladi Novomeščani izkoristili tudi za preizkušanje svojih umetniških sposobnosti. 28. in 29. junija so v Dolenjskem muzeju ustvarjali v monotipiji in v lesorezu. (Foto:I. Tanko) Krčani na mednarodno tekmovanje V Španijo odpotujejo v ponedeljek - Ne obetajo si visoke uvrstitve, temveč se veselijo mednarodnih izkušenj - Jutri zvečer koncert v Krškem v zahvalo sponzorjem KRŠKO - Okrog 90 članov Pihalnega orkestra Videm iz Krškega odhaja v ponedeljek v špansko Valencio, kjer bo vse do petka potekalo mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov. Na španskem državnem tekmovanju z mednarodno udeležbo bo sodelovalo 40 skupin (približno polovica tujih) in med njimi letos prvič tudi dve slovenski, poleg krškega orkestra še Pihalni orkester KUD Pošta Maribor. Pihalni orkester Videm bo tako kot vsi ostali udeleženci moral zaigrati obvezno skladbo F. T. Fayosa Ensuenos, sami pa so izbrali še dva stavka Belokranjskih pisanic Danila Bučarja, ker se jim je zdelo primerno predstavi- ti skladbo z narodno motiviko. “Obvezna skladba je zelo zanimiva avantgardna resna skladba z nekoliko španskega melosa. Najprej sem mislil, da TONE FABJAN DOBIL MEDNARODNO PRIZNANJE PREDSTRUGE - Peščica slovenskih razumnikov in raziskovalcev je prejela mednarodna priznanja Diplome de Maitrese, kijih podeljuje mednarodna korporacija Red. sv. Fortunata. Med redkimi dobitniki priznanj za prispevke h kakovosti življenja je tudi dolenjski rojak Tone Fabjan, znani čebelar in oče zdravilnih preparatov Endovital - tako medu kot pesinega ekstrakta - ki o svojem delu in uspehih redno predava tudi v zdravilišču Šmarješke Toplice. • Vsak orkester bo moral poleg obveznega programa odigrati še dva 80 minutna koncerta v Španiji. Krčani imajo program že sestavljen, vse, kar so se naučili na intenzivnih vajah po sekcijah in zadnje čase tudi na vsakodnevnih skupnih vajah, bodo jutri pokazali tudi v Krškem. Ob 20. uri namreč vabijo na koncert orkestra v veliko dvorano krškega kulturnega doma, na katerem se bodo zahvalili tudi vsem sponzorjem. Udeležba na tekmovanju bo orkester stala kar 50.000 mark, del te vsote bodo poravnali z lastnimi sredstvi, za pomoč pa so zaprosili tudi obrtnike in podjetnike. Mnogi med njimi so sc odzvali in potrdili, da čutijo z godbo. je ne bomo zmogli, saj zahteva inštrumente, ki jih nimamo v naši sestavi orkestra. Pomagali smo si z zunanjimi sodelavci, tudi z nekaterimi profesionalci, brez katerih na takih tekmovanjih ne gre. Potrebovali smo violončelo, kontrabas, oboo in angleški rog. Pri učenju smo veliko pridobili in prvič poskusili zvrst, ki jo bo treba začeti tudi pri nas,” je povedal pred odhodom na tekmovanje dirigent orkestra prof. Drago Gradišek. Nastop v mednarodni konkurenci bo vsekakor vzpodbuda in hkrati velika izkušnja za vse člane. Krški orkester seje v Sloveniji že potrdil, saj je leta 1990 v Portorožu prejel zlato odličje v prvi kakovostni skupini in pozneje posnel tudi kompaktno ploščo. “Na tekmovanju ne pričakujemo veliko, smo predvsem orkester, ki hoče napredovati, zato je nujno, da se primerjamo tudi s tujimi orkestri,” meni prof. Gradišek. B. D.-G. KLAVIRSKI KONCERT NA OTOČCU OTOČEC - Jutri, v petek, ob 21. uri bo v gradu Otočec koncert tečajnikov klavirske delavnice prof. Alenke in doc. Igorja Dekle leve, ki se udeležujejo te poletne izpopolnjevalne šole na Otočcu. Nastopila bo tudi 11-letna Maja Fuerst, lanska evropska prvakinja v igranju na klavir v svoji starostni skupini. ZAČELE SO SE POLETNE KULTURNE PRIREDITVE - V soboto so se na dvorišču metliškega gradu začele poletne kulturne prireditve pod skupnim naslovom “Pridi zvečer na grad". Zagnani odbor za prireditve pri metliški Ljudski knjižnici je za dva poletna meseca pripravil enajst prijetnih kulturnih večerov, na katerih bo lahko vsak našel kaj zase. Kot je ob otvoritvi kulturnih večerov dejal predsednik občinske skupščine Branko Matkovič, so prav te prireditve dokaz, da Metlika, vsaj kar se kulture tiče, ni zaplankana provinca, čeprav tej dejavnosti po o odmerjajo denar. “Toda prav poletne prireditve so dokaz, da se da z mačehovsko odmerjajo denar. _____,—t--------,------------------------- malo denarja veliko narediti. Občina je zagotovila le zagonska sredstva, vse dntgo pa je uspelo zagnanim organizatorjem in sponzorjem, "je dejal Matkovič. Na prvem kulturnem večeru se je s pestrim programom predstavila metliška mestna godba, ki je s 144 leti med najstarejšimi v Sloveniji. (Foto: M.B.-J.) LUTKOVNE PREDSTAVE ZA KONEC TEDNA OTOČEC - Jutri, v petek, 8. julija, pričenja Lutkovno gledališče ZOOM serijo poletnih lutkovnih predstav v paviljonu Jurček na Otočcu. Predstave oziroma lutkovne delavnice v okviru poletnih kulturno-izo-braževalmh delavnic na Otočcu bodo vsak petek in soboto z začetkom ob 16. uri. Program je sestavljen iz dveh delov. V prvem bodo otroci pod vodstvom mentorjev izdelovali lutke in jih po predstavi, ki bo vedno ob 18. uri, odnesli domov. Drugi del pa je lutkovna predstava. Program je primeren za otroke od 4. leta starosti naprej. Cena paketa, ki vsebuje vodeno delo v lutkovni delavnici ter lutkovno predstavo gledališča ZOOM, je 1.700 tolarjev. V ceno sta všteta mentorsko delo in material za izdelavo lutk. Samo cena lutkovne predstave pa je 300 tolarjev. Jutri bo na sporedu lutkovna igrica Kam pa kam, kozle? Založnik Toni Vovko je napovedal skorajšnji izid še dveh novih knjig, Talala Hadija in Ivanke Mestnikove, predstavil pa je tudi akcije, ki tečejo v okviru založništva. Založba se je namreč okrepila z računalniško tehnologijo in tako so popolnoma samostojni pri grafični pripravi, s čimer so sposobni izdati knjigo tudi v tednu dni, če bi bila taka potreba. Za promocijo Slovenije in Dolenjske so izdali serijo šestih razglednic in majice s slikami Novega mesta, Šmarjeških Toplic in Otočca. Zanimiv je tudi projekt predstavitve Slovenije z dolenjsko etnologijo Slovenska hiša, ki je poskusno stekel že lani, zdaj pa gre setev že v klasje. Posebej uspešna je akcija “kmečki stol”; kar 20.000 jih bodo izvozili v Avstralijo. M. MARKELJ fl AVTORICA IN ZALOŽNIK - Rudi Škof v belokranjski noši je predstavil! najnovejšo knjigo Afrika Afrika, s katero je novomeška pisateljica Marjeta j Dajčman proslavila svoj 60. rojstni dan, založnik Toni Vovko pa je spregovorilo načrtih založbe Erro. (Foto: MiM) N/ Četrti zvezek priredb Silvester Mihelčič je v samozaložbi izdal zvezek priredb koroških ljudskih pesmi za harmoniko V Se en kulturni spomenik ČRNOMELJ - Potem ko sta izšla dva zvezka priredb belokranjskih ljudskih pesmi ter zvezek priredb prekmurskih ljudskih pesmi, je Silvester Kapela sv. Družine v Ziljah razglašena za kulturni spomenik Mihelčič, mojster igranja na elektronsko harmoniko iz Črnomlja, pred ne- ZILJE - Na predlog Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto je oddelek za družbeni razvoj črnomaljske občinske skupščine aprila lani izdal odločbo o začasni razglasitvi kapele sv. Družine v Ziljah pri Vinici za kulturni spomenik. Ker pa je s tako odločbo moč varovati spomenik največ eno leto, v tem času pa mora pasti odločitev, kakšno bo nadaljnje varstvo spomenika, so se na občinski skupščini odločili, da ima kapela takšne vrednote, da jo je potrebno razglasiti za kulturni spomenik. S tem so se strinjali tudi delegati občinske skupščine. Tudi prebivalci Zilj in lastnik parcele, na kateri kapela stoji, so zainteresirani, da se ohrani in obnovi. Zavedajo se namreč, da bo urejen kulturni spomenik prispeval k splošni urejenosti kraja, kar je v prid tudi razvijajočemu se turizmu ob Kolpi. Kapela sv. Družine je bila pozidana v začetku 20. stoletja. Njena bogato členjena arhitektura kaže neogotske stilne prvine, značilne za začetek tega stoletja. Z odlokom bodo obvarovali predvsem dekorativno okrasje na fasadah ter poslikavo, barvna stekla in oltarno plastiko, predvsem kipe sv. družine, ki jim za kuliso služi na steno naslikana oltarna arhitektura. Kapela je med redkimi materialnimi ostanki, ki spominjajo na močno izseljevanje Belokranjcev v Ameriko. Napis, vklesan v kamnito spominsko ploščo nad portalom sporoča, da sojo postavili starši v spomin na sina izseljenca. Seveda pa bodo morali kapelo obnoviti. Predvsem bodo morali popraviti razpokane zidove, zamenjati dotrajane lesene okvirje oken in vrat, obnoviti fasado in notranjščino. prav tako pa bodo morali urediti okolico kapele. M.B.-J. davnim v samozaložbi izdal četrti zvezek skladb za harmoniko. Tokrat se je odločil za priredbe desetih koroških ljudskih pesmi, ki jih je sicer ustvaril pri Majzljevih v Stoney Crecku v Kanadi, v času svojega kulturnega poslanstva in dela v KUD cerkve sv. Gregorija Velikega leta 1990. Mihelčič namerava pripraviti priredbe skladb za harmoniko iz vseh slovenskih pokrajin. Ko bo delo zaključeno, naj bi obsegalo deset zvezkov. Kot sam pravi, je to njegov dolgoročni dolg slovenskemu ljudskemu glasbenemu izročilu. Tokratne priredbe koroških ljudskih pesmi pa kot je v posvetilu zapisal mojster Bojan Adamič, zanimive in privlačne predvsem zaradi načina, "kako jih skuša avtor približati izvajalcu in poslušalcu. Vse so opremljene z origi' nalnimi Mihelčičevimi uvodi in medigrami, ki se v večini primerov v svoji motiviki naslanjajo na narodno [rešeni: „o ter s tem popestrijo priredbo, tako da, se pesem ne ponavlja enolično kot pri na petju. | uli Sicer pa Mihelčičeve priredbe niso j ga zapletene, tako da so tehnično inj ta muzikalno dostopne tudi manj pod- da kovanim izvajalcem. Po Adamičevih! besedah je zelo razveseljivo, da se v v današnji poplavi rock glasbe in vsa- Va kovrstnih razbijanj po nedolžnih in- 1“ strumentih in ušesih pojavi takšna ‘d zbirka. Ne nazadnje nas namreč spomni, kdo smo in od kod smo do- "7 ma, ter da poleg modnih muh obsta; j ja tudi glasba, ki ji pravimo ljudska ali 0j narodna in ki bo preživela vse čase in bo obstajala, dokler bo narod dal kaj nase, na svojo preteklost in kulturo. M.B.-J- 8IMLONIKI ZNOVA NA VDUSIL1 - Vsakič, ko se novomeški simfonični orkester pod taktirko Zdravka Hribarja predstavi domačemu občinstvu, je njihov nastop za Novomeščanc pravi praznik. Na koncertu v sklopu novomeških poletnih večerov so se v atriju kapiteljske proštije v prvem delu predstavili s Serenado Benjamina Ipavca in skladbami F. Schuberta, I. Sihe-liusa ter W. Hofeldta. Kot ponavadi je bil drugi del njihovega koncerta zaigran v lahkotnejših ritmih, skladbe, kot so Moscow Niglits, Broadway Toniglit ali pa odlomki iz IVebrovega musicala Fantom iz opere, gredo dobro v ušesa in vedno navdušijo tudi zahtevnejše poslušalce. (Foto: 1. Vidmar) v_________________________________________________________________/ Naprej, čez in bas pod gradom Na sevniškem gradu je nastopilo 20 skupin - Nekateri še obvladajo petje na stari ____________troglasni ljudski način - Prva prireditev Grajskega poletja SEVNICA - Skoraj tisoč poslušalcev seje v nedeljo popoldan zbralo na dvo- skupin sili organizatorje, da bodo risču sevniškega gradu, kar dokazuje, da je srečanje ljudskih pevcev, ki sta naslednje leto prireditev pripravili v j ga Zveza kulturnih organizacij Sevnica in Odbor za ljudske prireditve letos več delih in morda v dveh ali Ireh pnpravdaze četrtič, doseglo svoj namen ohrapjati in širiti ljudsko pesem. Med različnih krajih. Medtem ko so na dvajsetimi nastopajočimi skupinami je bilo precej družin, med starejšimi pevci sevniškem srečanju ljudskih pevcev do i pa m manjkalo niti mladih. Za uvod v prireditev je Peter Ašič na citre zaigral sedaj nastopale predvsem skupine iz venček narodnih, program pa pryctno povezoval dramski igralec Jože Logar. —:-------• * * v• ■ •' Letošnja prva prireditev Grajskega ■ 1 ■ svoje pesmi zapeli troglasno na star ljudski način, ko eden izmed pevcev poje naprej, drugi čez in tretji bas. Čedalje večje število nastopajočih poletja je potekala pod geslom “Družina - zibelka petja”, saj je prav od družine v veliki meri odvisno, v kakšni meri se bo pri otroku razvila kultura petja in veselje do ohranjanja ljudskega izročila. Visoka kakovostna raven nastopajočih dokazuje, da ljudsko petje v Posavju in Mirenski dolini ne izumira. Medtem ko so nekatere skupine ljudsko pesem predstavile na zborovski skupin, smo na srečanju lahko slišali kar nekaj pevcev, ki so vasi domače in sosednjih občin, bi radi I v prihodnje na prireditev povabili tudi ljudske pevce iz drugih koncev Slovenije, pa tudi doma imajo še nekaj dobrih pevcev, ki bi jih zelo radi povabili pred mikrofone. I. V. KRATKA DRAMA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - V soboto, 4. julija, ob 21. uri bo v Kulturnem domu v Črnomlju gledališka predstava z naslovom Bregarica in ljudska oblast > ali krompir. Kratko dramo je režiral K- n‘3lt M Andrej Stojan. To je enodejanka, v LJIjBj K kateri nastopata igralca Jerica Omrzel in Iztok Valič. Dogajanje drame sega v povojno obdobje v Savinjski dolini, lahko pa bi se godilo kjerkoli na slovenskem podeželju v tistem času. t' NAPREJ, ČEZ IN BAS - Med ljudskimi pevci iz Posavja in Dolenjske so kot gostje nastopil tudi Fantje z Vitanja pod Pohorjem, ki so svoje pesmi zapeli na star IjiuLski naun. Večina pevcev je na sevniškem gradu prvič zbrala korajžo in javno nastopilo, vendar za mnoge to gotovo ne bo zadnji nastop. (Foto: I. Vidmar) rDT/A B ST£ % . UKRADEL lovsko PUŠKO - 2. julija jc neznanec v Šmihelu v Novem roestu pred gostinskim lokalom iz osebnega avtomobila ukradel lovsko puško 'er s tem M. S. iz Novega mesta oškodoval za 20 tisočakov. V GARDEROBO PO DENARNICO - L julija je neznan storilec prižel v 8nrderobo fitnisa na novomeški gimna-2,ji in ukradel denarnico z dokumenti in B denarjem. P. S. z Malega Slalnika je ,e oškodoval za okrog 20 tisočakov. ld3l OB KOLO Z MOTORJEM - V noči Prl nn 3. julij je nepridiprav v Cankarjevi j ul*c> v Črnomlju iz kleti stanovanjske-iis0| ga bloka ukradel kolo z motorjem in s i in tem D. S. oškodoval za okrog 30 tiso-od' tJakov. vihj IZGINILO JE OTROŠKO KOLO -,e v V noči na 2. julij je nekdo izpred stano-sa- Vi*njskega bloka v Metliki ukradel ot-in- nuško kolo in s tem D. V. oškodoval za •na uO tisočakov. reč TUDI OB KOLO Z MOTORJEM j0. j " 24. junija je neznanec pred avtobusno i;1. j Postajo v Trebnjem ukradel kolo zrno-a|j 'orjem in s tem S. P. z Dolenjega Vrha »škodoval za okrog 20 tisočakov. OB ČELADO - 27. junija zvečer je peznan storilec pred avtobusno posta-i jo v Trebnjem ukradel čelado, ki jo jc '■ Z. iz Dolenje Nemške vasi pustil na kolesu z motorjem. S tem ga je oško-| “oval za okrog 20 tisočakov. ! SE EN OB KOLO Z MOTORJEM ' 29. junija je nepridiprav na Rimski | cesti v Trebnjem pred stanovanjsko uišo ukradel kolo z motorjem in s tem 'Ustnika A. P. oškodoval za okrog 40 tisočakov. OB DENAR, URE IN KASETE -v-junija je neznanec izven Šmihela pri Žužemberku iz osebnega avtomobila 1 ukradel denar, moško uro in dve žen-ski uri ter 4 kasete. J. Š. je s tem oškodoval za okrog 28 tisočakov. UKRADLA NAJ BI AVTOMOBILSKE DELE . NOVO MESTO - 36-letni M. M. Meniške vasi in 33-letni I. D. iz Novega mesta sta osumljena, da sta v Revozu s proizvodnega traku ukra-dele motornih vozil in podjetje škodovala za 16 tisočakov. Na VESELICI STA SE HUDO SPRLA _ MOKRONOG - 3. julija sta se na Rpsilski veselici v Mokronogu sprla j Ž3-Ietni J. Z. iz Straže in 27-letni M. U-s Svetega Vrha. M. G. je med pre-! Ptfont J. Z. z nožem porezal po trebuhu in ga lažje poškodoval. - ponoči je razgrajal . BREŽICE - I. julija nekaj po dru-[ S' tiri ponoči so brežiški policisti Pridržali do izlreznitve 29-letnega |o ""risa Ž. iz Brežic, ker je prišel do-v htov vinjen in kalil nočni red in mir. I, ! žoner Borisa bodo policisti napisali ia ludi predlog sodniku za prekrške. Gostilniški pretep dobil epilog Na novomeškem temeljnem sodišču so končali sojenje zoper Jožeta, Antona in Borisa Retla, ki so pred tremi leti v Rojčevi gostilni v Laščah izzvali velik pretep NOVO MESTO - S sojenjem Borisu Retlu seje prejšnji teden na novomeškem temeljnem sodišču končal proces proti trojici obdolžencev, ki so julija 1991 v gostilni Rojc v Laščah pri Dvoru izzvali pretep, v katerem jc bil težje poškodovan Miran Vesel. Gostilna Rojc je bila 22. julija 1991 ob 1.30 uradno že zaprta, v njej pa so se nahajali še gostilničar Rojc, natakarica in približno 12 gostilničarjevih zasebnih gostov, ko so vanjo vstopili Anton, Jože in Boris Retel s še dvema spremljevalcema, ki pa kasneje nista sodelovala v pretepu. Fantje so prosili za pijačo in natakarica jim jo je z gostilničarjevim dovoljenjem tudi natočila. Tedaj so Retli začeli začeli izzivati. Natakarico so ogovarjali z neprimernimi izrazi, hoteli sojo otipavati in ji podstavili nogo, ko je šla mimo njih. Žalili so tudi gostilničarja Rojca ter mu hoteli strgati verižico. Rojc jih je hotel pomiriti s tem, da jim je še sam natočil pijačo, vendar so z žalitvami nadaljevali, nakar je Rojc zahteval, naj lokal zapustijo, kar je Retle razbesnilo. POSLOVNEŽ SOVRAŽI UNIFORMO RIBNICA - 30. junija je L. P. ribniškim policisto sporočil, da sta mu pri gostišču Dallas v Gornjih Lužinah izsilila prednost voznika osebnih avtomobilov in tako močno ogrozila njegovo varnost. Omenjena avtomobila sta se zaustavila pred Miklovo hišo v središču Ribnice, kjer so k njima pristopili policisti, ki so ugotovili, da je Anton Z. močno vinjen. Ko so ga povabili na preizkus vinjenosti, je test odklonil in jih začel žaliti, pridružil pa se mu je tudi voznik drugega vozila, ki pa se ni pustil legitimirati. Ko so tudi njega povabili v službeno vozilo, da bi ugotovili, kdo je, je Valentin, kakor so kasneje ugotovili da mu je ime, prijel enega izmed policistov za genitalije in mu pri tem raztrgal hlače do kolena, drugega pa udaril v levo nadlaktnico. Policisti so ga vklenili in pridržali do iztreznitve. Med pogovorom na policijski postaji so izvedeli, da sta se veseljaka po uspešno opravljenem poslu vračala iz Kočevja, eden izmed njiju pa naj bi bil strojni inženir in direktor večjega podjetja. Svoje nasilniško vedenje je Valentin opravičil s sovraštvom do uniforme. (mig) PO DOLENJSKI DEŽELI • Kadar jc vročina, kakršna je sedaj, večini ljudem hrana manj tekne, popije pa se seveda več pijače. Dolgoprstnežu, ki je pred kratkim v prostorih podjetja Novoles na Račjem selu delavcu I. M. z Vrha pri Trebnjem ukradel iz delovne halje bone za malico, pa očitno brana tekne tudi v vročini. Ker so bili boni vredni 16 tisočakov, si bo nepridiprav lahko privoščil kar nekaj malic. • Tal, ki je konec junija vlomit stanovanjsko hišo F. R. z Go-lušnika, je svoj “pohod” kaj hitro zaključil. Še sreča t' nesreči, da ga je pri iskanju denarja zalotil lastnik. • Ž manj sreče pa se je prav tako konec julija končalo za I. Ž. iz Bereče vasi. Od doma je odšel, ne da bi zaklenil vrata, v tem času pa je v hišo prišel zmikavt in mu ukradel 100 nemških mark in 8.000 tolarjev. ZBILA JE PEŠCA - 29. junija je 14-"dni Peter Menger iz Novega mesta šel P° pločniku od centra Novega mesta Proti Seidlovi ulici. Pri stavbi novomeške občine na Ljubljanski cesti je Prečkal cesto. V tem trenutku pa je po Ljubljanski cesti pripeljala 22-letna Mojca Pelko iz Novega mesta, kije zaorala, vendar je kljub temu pešca zbila- Hudo poškodovanemu fantu so Pomoč nudili v novomeški bolnišnici. „ motorist obležal na cesti - 1. julija se je 23-lelni Robert Jezoyšek iz Oločca peljal z osebnim avtomobilom od Mačkovca proti Šma-'ješki cesti v Novem mestu. Pri stano-V;|njski hiši št. 34 je začel zavijati v levo, v lem trenutku pa se je iz nasprotne *theri pripeljal z motornim kolesom 29-letni Aleksander Jesih iz Mačkovca, ki Kljub zaviranju nezgode ni mogel preprečiti. Pri trčenju je Jesih padel na avtomobilsko vetrobransko steklo, nato Pa obležal na cesti hudo poškodovan. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Začeli so razbijati po točilnem pultu in hoteli obračunati z Rojcem. Vpitje je k točilnemu pultu privabilo ostale goste, ki so do tedaj sedeli za mizo nekoliko odmaknjeni od kraja dogajanja. Prvi se jim je približal S. Škufca, Boris Retel pa ga je s pestjo udaril po desnem očesu, nakar je Škufca v spremstvu J. B. zapustil lokal. Iz gostilne je hotel oditi tudi Miran Vesel, ki Retlov in ostalih ni poznal, saj ni domačin, in se je bal, da se mu ne bi kaj zgodilo. Za njim je stopil Jože Retel in ga od zadaj s stolom udaril po glavi, daje padel na tla, kjer ga je Jože še brcnil v glavo. Tedaj je k Jožetu Retlu pristopil B. Primc, ga potegnil stran od Vesela in ga položil na tla ter ga nekaj časa držal, dokler ga ni Boris Retel brcnil v glavo, po tem pa je v gostilni prišlo do vsesplošnega pretepa, ki se je nadaljeval tudi pred gostilno, kjer so Retli pograbili kole in začeli razbijati po stranskih vratih gostilne, kamor se je zatekel Rojc, napasti pa so hoteli tudi Rojčevo ženo. Ker so se gostje razbežali, so se Retli odpeljali proti Novemu mestu, kmalu za njimi pa so se v isto smer v avtu, ki gaje vozil J. Blatnik, odpeljali ludi Rojc, B. Primc in Škufca, ki so ranjenega Mirana Vesela peljali na pregled v novomeško bolnišnico. Na Dvoru jih je zaustavila policijska patrulja, ki je tedaj že kontrolirala vozilo, v katerem so bili Retli s spremljevalcema. Retli so tudi vpričo policistov še naprej grozili, vendar do ponovnega pretepa ni prišlo. Ko so odpeljali naprej, so Retli v Dolenjem Kotu počakali v zasedi in z mahanjem hoteli ustaviti Blatnikov avto, vendar jim Blatnik ni ustavil, zato je Jože Retel z jekleno vrvjo zamahnil proti vetrobranskemu steklu njegovega vozila in pri tem razbil zadnje levo steklo. Ker so jih Retli po tem srečanju začeli zasledovati, je Blatnik zapeljal z glavne ceste in se v Dolenjskih Toplicah skupaj s sopotniki zatekel na policijsko postajo, od tam pa so nadaljevali pot v novomeško bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovi- • Senat temeljnega sodišča v Novem mestu je Jožetu Retlu zaradi sodelovanja v pretepu in zaradi poškodovanja tuje stvari izreklo enotno kazen 8 mesecev zapora. Antonu Retlu in Borisu Retlu je sodišče ob upoštevanju olajševalnih okoliščin izreklo pogojno kazen 3 mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Pritožbo zoper obsodbo Jožeta in Antona Retla je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo, zato je sodba pravnomočna, medtem ko so Borisu Retlu sodili kasneje in sodba zoper njega še ni pravnomočna. li, da ima Vesel zlomljeno lobanjo s premikom ulomkov. SODČKI S KISLINO V KORUZI - Prevelika hitrost je bila vzrok za nesrečo, ki je hudo ogrozila okolje. 30. junija ob tri četrt na eno zjutraj je Ervin O. s tovornjakom s priklopnikom iz ljubljanske smeri pripeljal do odcepa proti Novemu mestu v Mačkovcu. Zaradi velike hitrosti je teža tovora v ostrem desnem ovinku odtrgala levo stranico, in sodi z ocetno kislino ter kalijevim hidroksidom so se razsuli po cestišču in po njivi s koruzo pod cesto. Večja količina nevarnih snovi je iz razbitih sodov iztekla v zemljo in popolnoma uničita pridelek na površini približno enega ara. (Foto: i. Vidmar) V OVINKU OPLAZIL MOTORISTA - 2, julija okrog 12. ure je 16-letni Franc Lenarčič iz Sevnice vozil kolo z motorjem po lokalni cesti od Sevnice proti Gorenji vasi. Ko je pripeljal po klancu navzgor v nepregledni levi ovinek, mu je iz nasprotne smeri po levi strani ceste pripeljal neznan voznik osebnega avtomobila in oplazil Lenarčiča, kije zaradi lega izgubil oblast nad kolesom z motorjem in padel. Pri padcu se jc hudo poškodoval in se zdravi v novomeški bolnišnici. OTROK JE PRITEKEL NA CESTO - 2. julija ob 21.30 se je 27-letni Zoran N. iz Sevnice peljal z osebnim avtomobilom po Cesti na grad v Sevnici. Ko je pripeljal v neposredno bližino stanovanjskega bloka Cesta na grad št. 15/a, je z njegove desne po kamnitih stopnicah stekel na cesto 10-letni Stipe D. iz Sevnice. Kljub temu daje Zoran N. zaviral, mu trčenja ni uspelo preprečiti. Otrok je obležal na cesti z zlomljeno nogo. UPORABLJAL TUJ POTNI UST OBREŽJE - 28. junija ob 16.30 se je na mednarodni mejni prehod Obrežje pripeljala z osebnim avtomobilom nemške registracije 26-letna Ja-senka H., državljanka BiH, ki je začasno na delu v Nemčiji. Pri kontroli je pokazala svoj potni list in potne liste treh sopotnikov. Med postopkom so policisti ugotovili, da je 32-letni državljan Bil I Nurif M., uporabljal tuj potni list, ki seje glasil na hrvaškega državljana Jurico K. Nurifa so vrnili na Hrvaško, Jasenko pa prijavili sodniku za prekrške. VOZNICA OSTALA UKLEŠČENA V AVLOMOBILU DRNOVO - 3. julija ob 20.40 se je 43-letna Jožefa J. iz Ljubljane peljala z osebnim avtomobilom po magistralni cesti iz smeri Obrežja proti Ljubljani. Izven Drnovega je zapeljala na neutrjeno travnato bankino, prek nje pa po nasipu v gozd, kjer seje zaletela v drevo. Voznica je ostala ukleščena v avtomobilu. Po intervenciji krških poklicnih gasilcev sojo odpeljali v novomeško bolnišnico. V nezgodi seje vozniett huje poškodovala, na avtomobilu pa je nastalo za okrog milijon tolarjev škode. AKCIJA POLICISTOV NOVO MESTO - V petek zvečer bodo policisti UNZ Novo mesto izvedli prometno akcijo, med katero bodo ugotavljali psihofizično stanje voznikov, predvsem vožnjo pod vplivom alkohola, uporabo varnostnega pasu in druge prekrške, ki sodijo med najpogostejše vzroke prometnih nesreč. Zoper hujše prekrške bodo dosledno ukrepali, za lažje prekrške pa bodo izrekali le opomine. NAŠLI SO GA POD SEDEŽEM DOBOVA - 3. julija ponoči so policisti mejnega prehoda Dobova pri pregledu vlaka odkrili pod sedežem v kupeju Romuna, 22-let-nega Fanela C. B. Po končanem postopku so ga vrnili na Hrvaško. NAPAD NA POLICISTE RIBNICA - 26. junija okoli ene ure zjutraj so poklicali policiste v diskoteko Jutro v Goriči vasi pri Ribnici, ker je nekdo poškodoval parkirano vozilo. Policisti so ugotovili, da sta se pred tem sprla in stepla Dušan R. iz Kočevja in Aleš M, iz Črnega Potoka. Dušan je z roko odtrgal registrski tablici in ogledalo z Aleševega avtomobila. Ker je bila v diskoteki gneča, so policisti povabili osumljenca, naj z njimi zapusti lokal. Dušan se je temu uprl in skušal enega izmed policistov udariti. Takrat je iz lokalo stopilo več oseb, med njimi tudi Dušan R., Mile R. in njun prijatelj Pero P. Prišlo je do pretepa, v katerega se je vključilo okoli 20 Dušanovih pristašev. Ker policisti niso mogli napraviti reda niti z gumijevkami, so poklicali pomoč, eden izmed policistov pa je za opozorilo trikrat ustrelil v zrak. Red med vročekrvneži je naredila šele druga patrulja, ki je uporabila plinske spreje, Dušana, Mileta in Pera so odpeljali na policijsko postajo, kazensko ovadbo pa so napisali še za nekatere druge udeležence pretepa, Dušan pa se bo moral zagovarjati tudi zaradi poškodovanja tuje stvari. Na osnovi preiskave je bilo ugotovljeno, da so policisti upravičeno uporabili strelno orožje. (mig) PO TRČENJU STA VOZILI ZGORELI OREHOVO -1. julija po 13. uri se je 63-letni Pavel H. iz Sevnice iz dovozne poti na Orehovem vključeval na lokalno cesto v smeri proti Sevnici. V tem času pa je po lokalni cesti Breg - Sevnica pripeljal z osebnim avtomobilom 54-letni Jože B. iz Sevnice. Pavel je v Jožeta trčil tako močno, da je slednjega odbilo na travnik, nato pa je s ceste zapeljal še Pavel. Ko sta avtomobila obstala na travniku, seje najprej vnel Pavlov avtomobil, požar pa se je nato razširil tudi na Jožetov avtomobil. Vozili sta pri tem popolnoma zgoreli, nastalo je za okrog 2.700.000 tolarjev škode. V ODSOTNOSTI GA JE OKRADEL NOVO MESTO - 27. junija je J. U. iz Novega mesta pripeljal s tovornjakom v Revoz izdelke, nato pa odšel v pisarno. Tovornjak je pustil odklenjen, kar pa je izkoristil neznanec in iz poslovnega kovčka vzel denarnico, v kateri je imel lastnik devize in vrednostne bone. Nepridiprav ga je oškodoval za 240.000 tolarjev. Kočevska stranpota OPREMA V OGNJU - Kljub pravočasnemu posredovanju gasilcev je leseni objekt v podjetju Oprema, ki je zagorel 27. junija zvečer, pogorel do tal. Škode je za 500.000 tolarjev. IZTOČIL MLEKO - V noči na 29. junij je neznanec na farmi podjetja Snežnik v Gotenici iztočil rezervoar, v katerem je bilo med 50 in 100 litri mleka. OTROKA NA KOLESU - L julija ob 15. uri je Z. M. vozil po Ljubljanski cesti za otrokoma, ki sta se skupaj peljala na kolesu. Otroka sta izgubila ravnotežje in zavila v levo proti pločniku. Kljub zaviranju je Z. V. otroka zbil na tla. POOSTREN NADZOR - Policisti UNZ Ljubljana so skupaj s policijskimi postajami Vič - Rudnik, Ribnica in Kočevje poostrili nadzor na magistralni cesti Škofljica - Brod na Kolpi. Posebno pozornost namenjajo predvsem prekoračitvam dovoljene hitrosti, ki so bile letos na tej cesti vzrok za prometne nesreče s sedmimi smrtnimi žrtvami. Akcija bo trajala dva meseca in jo bodo po potrebi še podaljšali. (mig) NA MEJI NAŠLI OD GUMIJEVK DO NABOJEV OBREŽJE-29. junija zjutraj seje na Obrežje pripeljal 56-letni Hrvat Franjo D. Pri kontroli vozila so policisti v prtljažniku našli gumijevko z plinskim vložkom ter dodatni plinski vložek, ki je bil v predalu voznikovih vrat. Predlagan je bil v postopek pri sodniku za prekrške. - Istega dne zvečer pa je na Obrežje pripeljal 44-let-ni Davorin D. iz Hrvaške. Med pregledom vozila so v predalu na vratih našli 30 ostrih dolgih nabojev znamke Para FLB 93, kal. 9 mm, ter v predalu armaturne plošče naboj znamke Makarov, kal. 9 mm. Tudi njega so predlagali sodniku za prekrške. VOZILI AVTOMOBILE S PONAREJENIMI ŠTEVILKAMI SASU OBREŽJE - 29. junija dopoldan seje na Obrežje pripeljal z mercedesom 250 D 49-letni Halil G. iz Hrvaške. Pri kontroli vozila je bilo ugotovljeno, da so številke šasije ponarejene. Vozilo, prometno dovoljenje in kontaktne ključe so zasegli in predali kriminalistom v nadaljnji postopek. - Naslednji dan se je na Obrežje pripeljal z audijem 80 TD, ki je last Brodogradilišta Viktor Lenac Rijeka, 44-letni Davorin D. iz Hrvaške. Pri kontroli vozila so ugotovili, da so številke šasije ponarejene. Vozilo so zasegli in predali kriminalistom. Strela je spet zažigala Zagorela kozolec in župnišče LOG PRI SEVNICI, RAJEC, VELIKA DOLINA - Prejšnji leden je strela po Sloveniji upepelila kar nekaj poslopij, nekaj škode je povzročila tudi v Posavju. 28. junija ob 23.30 je prometnik železniške postaje Breg obvestil sevniške policiste, da je strela udarila v električni drog na železniški progi Dobova - Zidani Most izven Loga pri Sevnici. Zaradi strele je prišlo na levem tiru do prekinitve električnega toka. Zato je železniški promet potekal po desnem tiru do pol štirih zjutraj. Še iste noči ob 3.30 je prišlo zaradi strele do požara na kozolcu 67-let-nega Franca Muniča iz Rajca v brežiški občini. Strela je udarila v dvojni leseni kozolec, ki je bil od stanovanjske hiše oddaljen le 20 metrov. Kozolec je bil takoj v plamenih in je kljub posredovanju gasilcev popolnoma pogorel. Zgorelo je m3 smrekovih plohov, 0,5 m3 hrastovih plohov, ponjava avtomobilske prikolice, krožne brane, plug, 3 cevi puhalnika za seno, 2 nakladalki slame in nakladalka stelje. Pri gašenju požara je poleg domačinov sodelovalo 23 gasilcev iz Obrežja, Velike Doline in Brežic. Po nestrokovni oceni je nastalo za okrog 200.000 tolarjev škode. Ob 4. uri zjutraj pa je zagorelo tudi v župnijskem uradu na Veliki Dolini v brežiški občini. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje prišlo do požara zaradi udara strele v električno napeljavo. Ogenj je zajel fotelje, sedežno garnituro, zavese in oblačila, ki so se nahajala v sobi v prvem nadstropju. Ogenj so poskušali pogasiti prisotni, vendar jim to ni uspelo, pogasiti gaje uspelo šele gasilcem z Velike Doline. Tudi tu je po nestrokovnih ocenah nastalo za okrog 200.000 tolarjev škode. Pritožujejo se nad prometno varnostjo Na Opekarski cesti je obvoznica kot labirint RIBNICA - Številni občani in ludi člani predsedstva ribniške skupščine občine že dalj časa sprejemajo pritožbe glede ogrožanja prometne varnosti na Opekarski cesti zaradi gradbišča, potem na križišču Opekarske ulice - Ceste na Ungar in Urbanove ulice ler na magistralni cesti v okolici gostišča “Ribenčan” v Goriči vasi. Vendar se stvari kljub številnim posredovanjem in rotenju občanov in poslancev do sedaj niso izboljšale. Predvsem na Opekarski cesti je že en mesec takšen prometni režim, da se reševalna in zdravniška vozila izgubljajo v označenem “labirintu” obvoza. Da bi predsedstvo in skupščina občine dobila popolnejšo in strokovno oceno stanja so za oceno prometne varnosti na teh odsekih zaprosili oddelek za notranje zadeve ribniške občine, ribniško policijsko postajo ter Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik, ki izvaja dela na Opekarski cesti v Ribnici. Poročila bodo obravnavali na predsedstvu in skupščini in potem z njimi seznanili tudi občane. NA ČRNO V SLOVENUO OBREŽJE-29. junija ob 12.30 je policijska patrulja v Obrežju v bližine gostilne Kalin zalotila pri poskusu prestopa državne meje izven mejnega prehoda 19-letnega Maria Š. iz Obrežja. Predlagali so ga v postopek pri sodniku za prekrške. - Istega dne ob 13. uri pa je policijska patrulja mejnega prehoda Dobova legitimirala 35-letnega Abdulaha L iz BiH. Policisti so ugotovili, da se je z vlakom pripeljal iz Zagreba do železniške postaje Sutla na Hrvaškem, od tam pa seje napotil peš proti Ključu Brodovačkemu na Hrvaškem in po mostu čez Sotlo ilegalno prestopil mejo in peš nadaljeval pot skozi Rig-once do Dobove, kjer so ga policisti ustavili. Prijavili so ga sodniku za prekrške. ZAPELJAL JE NA NASPROTNI PAS ROV1ŠČE - 3. julija ob 22.30 se je 20-letni Roman K. iz Sevnice peljal z osebnim avtomobilom iz smeri Ro-višč proti Zavraten in zapeljal na nas-protni vozni pas. V tem trenutku pa je nasproti po svojem voznem pasu pripeljal 54-letni Janez O. iz Sevnice. Pri trčenju je Janeza vrglo prek krmila na cesto. Pri tem se je huje poškodoval. Na vozilih je nastalo za okrog 70.000 tolarjev škode. DVA GOLOSEKA DOBRNIČ - V januarju in februarju je M. M. z Otavnika v svojem gozdu Dobrnič na golo posekal okrog hektar bukovih dreves in s tem povzročil za okrog 700.000 tolarjev škode. V tem času je v svojem gozdu Dobrnič na golo posekal okrog 30 arov bukovega gozda tudi J. M. z Luže in s tem povzročil za 350.000 tolarjev škode. ZARADI KAMNA JE OMAHNIL Z LESTVE SENOVO - 27. junija ob 14.45 se je v senovskem rudniku rjavega premoga zgodila delovna nezgoda. Tega dne naj bi 26-letni Mirjan P. iz Mežice in 37-letni Rade T. iz Črne na Koroškem napravila preboj v rovu. Oba sta se začela vzpenjati po leseni lestvi z namenom, da bi ob koncu rova oz, jaška postavila najprej varnostni ter zatem delovni oder, zvrtala, nastavila eksploziv in zminirala. Po lestvi je šel prvi Rade, za njim pa Mirjan, in ko je Rade prišel na okrog 15 m višine, seje umaknil z. lestve. V tem trenutku pa seje izza lestve sprožil večji kamen in padel na Mirjana, ki je zaradi tega omahnil z leslve in padel v 13 m globok jašek. NE SPUŠČAJTE NEZNANCEV V STANOVANJA NOVO MESTO - UNZ Novo mesto sporoča, da je konec junija in v začetku julija na območju Žužemberka, Trebnjega in Novega mesta obravnavala tri rope. Neznanci so ponoči vlomili v stanovanja ali pa vanje prišli skozi okna ali odklenjena vrata, med spanjem napadli stanovalce in od njih zahtevali denar. Nekaj občanov so poškodovali, tako da se zdravijo v bolnišnici. UNZ Novo mesto opozarja občane, naj bodo previdni, naj ne spuščajo neznancev v stanovanja in naj se ponoči skrbno zaklepajo. Obenem prosijo vse, ki bi karkoli vedeli o neznanih roparjih, naj o tem obvestijo operativno - komunikacijski center na telefon 92. Ze prva zmaga je ostala doma Na prvem tekmovanju v preskakovanju zaprek v Novem mestu je bil za najboljšega jahača proglašen domači trener Zoltan Kiss - Uspešen nastop mladih novomeških jahačev TRETJI V MAČKOVCIH MAČKOVCI - Na 4. dirki za državno prvenstvo v motokrosu v Mačkov-cih je v razredu do 125 ccm član novomeškega Mela Ludvik Mežnar zasedel 3. mesto, dva tedna pred tem pa sta v Orehovi vasi pred mednarodno dirko za veliko nagrado Slovenije na predzadnji dirki podmladka uspešno nastopila Popovič in Može. Popovič je zmagal, Može pa je bil drugi. NOGOMETNI TURNIRJI • DOLŽ - Športno društvo Dolž sporoča, da bodo turnir v malem nogometu, ki so ga želeli pripraviti v nedeljo, 10. julija, organizirali kasneje, o čemer vas bodo še obvestili. • ŠKOCJAN - Nogometni klub Polana bo 9. julija s pričetkom ob 20. uri na igrišču Ljudski vrt v Škocjanu pripravil nočni turnir v malem nogometu. Prijavite se lahko na telefon 76 515 ali najkasneje uro pred pričetkom turnirja na igrišču. ROVAN OB REKORD BREŽICE - Mlademu atletu brežiškega Fita Juriju Rovanu je konec minulega tedna na odprtem prvenstvu Budimpešte njegov večni konkurent Mariborčan Tine Lorenci odvzel mladinski in članski državni rekord v skoku ob palici. Lorenci je v Budimpešti preskočil 530 cm, kar je za 20 cm več od prejšnjega rekorda, Rovan pa bo kljub temu zagotovo nastopil na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu v atletiki. NOVO MESTO - Dobro izpeljano tekmovanje in uspešni nastopi domačih tekmovalcev so najlepši obet, da sc bo preskakovanje ovir kot športna panoga uveljavilo tudi na Dolenjskem. Kljub veliki vročini seje nedeljo na Bajnofu zbralo kar precej gledalcev, ki so jim organizatorji, člani konjeniškega kluba Novo mesto, skupaj s tekmovalci pripravili lep dan. Na Bajnofu je v štirih kategorijah nastopilo 60 jahačev in konj iz 15 slovenskih in hrvaških klubov. Najmlajši so se pomerili v skupini A 1, kjer sicer niso proglašali zmagovalcev, temveč so vsem, ki so uspešno opravili nalogo, podelili diplome. Disciplina A 1 je namreč namenjena mladim konjem in mladim jahačem, ki se na 1 m visokih zaprekah na pogoje tekmovanja šele privajajo. Prva disciplina, kjer je šlo zares, je bil parkur kategorije A 2, kjer so Novomeščanr žc takoj na začetku dokazali, da so preskakovanje zaprek vzeli zares. Od vseh tekmovalcev je svojo nalogo na 110 cm visokih zaprekah najbolje opravil novomeški trener Zoltan Kiss z Lordom, marsikoga pa je presenetil mladi Klemen Šušteršič, kije s kobilo Cico zasedel odlično 7. mesto. Zoltan Kiss je z Lordom nastopil še enkrat in v kategoriji L na 120cmviso- TURNIR MEŠANIH PAROV V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH ŠMARJEŠKE. TOPLICE - Na teniških igriščih v Šmarjeških Toplicah bodo v nedeljo, 10. julija, ob lO.uri pripravili zanimiv teniški turnir mešanih parov. Pari bodo pred tekmovanjem izžrebani tako, da zakonci ne bodo mogli nastopati skupaj. Za turnir, ki bo obenem tudi prijeten družabni dogodek, saj bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo, se lahko prijavite uro pred začetkom tekmovanja, vse informacije pa dobite na telefon 73-230. kih Zaprekah osvojil drugo mesto, zmagal pa je Maks Riosa na konju Devon. V najvišji kategoriji Ma z višino zaprek 130 cm je Kiss nastopil s konjem Milana Osolnika Faraonom in se znova uvrstil na drugo mesto. Tokrat ga je premagala Velenjčanka Maja Novak z Gitanom. Najboljši štirje jahači in konji so se uvrstili za tekmo jack pot, kjer jahači, ki so brez napak opravili osnovni parkur v baražu po lastni izbiri višajo posamezne zapreke za 10 cm. Tekmovanje traja toliko časa, dokler ne dobijo zmagovalca, to pa je jahač, ki je v zadnjem baražu svojo nalogo opravil brez napak. In prav na tekmovanju jack pot, ki zmagovalcu prinese največji pokal in najbogatejšo nagrado, sta bila Zoltan in Faraon nepremagljiva. Edina sta opravila baraž, v katerem jc bila najvišja zapreka visoka 160 cm. I. V. GENERALKA JE USPELA - Konjeniški klub Novo mesto je kljub manjšim težavam pri naknadnih prijavah in odjavah tekmovalcev nalogo organizatorja opravil zelo dobro, s tekmovalnimi uspehi in dobrim jahanjem najmlajših jahačev pa dokazal, da se bodo kmalu lahko enakovredno merili z najboljšimi v Sloveniji. (Foto: I. Vidmar) Soulman vodil od začetka do konca Nov rekord kasaške steze na Bregah pri Krškem - Figar As diskvalificiran zaradi galopa - Utrujena Pelizona dvakrat med zadnjimi - Maraska druga KRŠKO - Konjeniški klub Posavje iz Krškega je v nedeljo na hipodromu na Bregah pripravil veliko kasaško prireditev, na kateri bo nastopilo 82 najboljših slovenskih konj, med njimi pa bo tudi 10 najhitrejših uvoženih kasačev, med katerimi je bil najhitrejši Soulman z novim rekordom krškega hipodroma. Osrednja točka prireditve je bila dirka za Lipejev memorial, kjer je nastopalo 12 najboljših slovenskih konj, prvo mesto pa sta si po dveh dirkah razdelila Kolt in Leona II. Lanski zmagovalec memoriala Ivana Lipeja, šestletni žrebec Figar As, last Ivana Humka iz. Dobove, letos ni imel sreče, saj je bil že na prvi dirki zaradi galopa diskvalificiran. Prvi tek je dobila Leona II na vajetih Slavka Makovca iz Ljutomera, drugi tek pa Kolt na vajetih Mira Božiča iz Ljubljane. Ker sta bila oba konja enkrat prva in enkrat druga, sta si prvo mesto delila, pokal pa so podelili na osnovi žreba. Domačo čast je rešil petletni žrebec Firos na va- jetih Mira Kovačiča iz Krškega, kije v prvem teku osvojil 5. mesto. Šentjer-nejčani so zelo veliko pričakovali od Pelizonc, ki je zadnje čase tekmovala zelo uspešno in na zadnji dirki tekla osebni rekord 1:18,K ki jo je uvrščal v ožji krog favoritov. Žal sc šentjernejs-ka kobila v tako močni konkurenci ni najbolje znašla in je v obeh tekih prispela na cilj povsem na repu. Po mnenju strokovnjakov je slabi rezultat Pelizonc vzrok utrujenosti ali pa nevajenos- VELIKA PREDNOSTSOULMA NA - Da bo v nedeljo padel stari rekord krškega hipodroma je bilo jasno že pred začetkom 7. dirke, na kateri so nastopili vsi najboljši tuji in uvoženi kasači, ki letos tekmujejo v Sloveniji, med njimi pa so bila tudi tako znana imena, kot so stara rekorderka Sandy Caprice, Meudow Mer-itimepa Cltarlie Sommolly in domači Keystone Tornado. Vendar ni zmagal nihče od njih, kajti Soulman, potomec Marka Sixa in Amine Closter, last Janka Makoterja, je bil tokrat nepremagljiv. Vodil je od stana do cilja in postavil rekordni čas krškega hipodroma 1:16,0. (Foto: 1. Vidmar) ti tekmovanja s tako hitrimi konji, kakršni so nastopili na Memorialu Ivana Lipeja. Sicer pa so krški in šentjernejski kasači na tekmovanju dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Na prvi dirki je bil Krčan Jože Krainer z Marasko drugi, Šent-jernejčan Božo Ratkovič z Belinko pa četrti. Na tretji dirki jc bil Šentjerncjčan Rudi Govek z Indo četrti, za mesto višje pit sc je na 4. dirki uvrstil njegov klubski kolega Ivan Košak s Fin Kcycm. I. V. VELIKO ZANIMANJE ZA BADMINTON „ ČRNOMELJ - Na srednji šoli v Črnomlju so v okviru šolskega športnega društva letos ustanovili badmintonsko sekcijo, ki je že pripravila prvenstvo v srednji šoli, občinsko prvenstvo osnovnošolcev ter prvo prvenstvo športnikov in športnih delavcev iz črnomaljske občine. Po besedah mentorja Braneta Adlešiča je zanimanje za badminton zelo veliko, zato razmišljajo o ustanovitvi sekcij po osnovnih šolah. S pomočjo Zelenih Črnomlja, Demokratske stranke, Kolinske, Ekija, območne organizacije zveze svobodnih sindikatov Bele krajine in delavnic srednje šole jim je uspelo nabaviti tudi aparat za napenjanje loparjev, za kar se vsem najlepše zahvaljujejo. OPRAVIČILO V prejšnji številki Dolenjskega lista je prišlo do neljube napake, ko smo zapisali, daje Vladimir Rovan postavil nov državni rekord v metu kladiva. Gre seveda za Vladimirja Keva, ki sc mu za napako opravičujemo in mu obenem želimo še veliko rekordnih metov. VZLETNA RAMPA PRI MIKLAVŽU NOVO MESTO - Klub za prosto letenje Novo mesto je konec minulega tedna pri Miklavžu na Gorjancih odprl novo vzletno rampo za jadralne zmaje. Ob otvoritvi se jc spustilo v dolino 8 domačih jadralcev in 4 gostje iz Zagreba. Nova vzletna rampa jc zelo varna, ker pa jc dolga kar 11 m in ima ugoden naklon, je z nje možno vzleteti tudi v brezvetrju in omogoča daljše prelete v smeri Novega mesta in Kostanjevice. Vzletna rampa je zgrajena z dovoljenjem zavoda za spomeniško varstvo in javne gozdarske službe ter v soglasju z. lastniki gozdov, z denarjem pa je članom kluba priskočila na pomoč tudi tovarna zdravil Krka. • NOVO MESTO-Trgovina Roni bo v nedeljo, 17. julija, ob 8. uri na igrišču v Žabji vasi pripravila celodnevni turnir v malem nogometu. Nagradni sklad znaša 140.000 tolarjev. Prijave zbirajo na telefon 068 324 449 vsak dan od 9. do 20. ure, do 14. julija, ko bo ob 18. v bifeju Rezelj žrebanje. ► H A* POMEMBNEŽI Z LOPARJEM • Minulo soboto so na peščenih igriščih 'eniškega kluba Boby na Lutrškem Selu vihteli loparje vodilni delavci Dolenjske, med katerimi ni manjkalo direktorjev bolj ali manj pomembnih podjetij, pridnižili na so se jim tudi Mojmir Ocvirk (LDS), politik in predsednik teniške zveze Slo-enije Ciril Ribičič (Na sliki med žrebanjem parov) in profesor z ljubljanske fakultete za šport dr. Oto Kugovnik, ki je med drugim tudi direktor velikega teniškega turnirja v Domžalah. Največ sreče in znanja sta imela Ciril Ribičič in Dušan Ilovar, ki sta v finalu premagala B. Šepetavca in Borisa Ilovarja. (Foto: I. Vidmar) IZŠLA JE DVOJNA ŠTEVILKA REVIJE jviem Obilo zanimivega branja za vroče poletne dni. Nekaj naslovov: — Marko Milič, mladi up slovenske košarke najraje »zabija« — Aljaž Pegan se je veliko naučil tudi od kengurujev — Intervju z najboljšim slovenskim lokostrelcem Samom Medvedom — Kako dolgo še primat zeleno-belih? — Velikani športa: Borut Petrič — od plavalca do podjetnika — Ekskluzivni intervju z Joaom Havelagnom, predsednikom — Se bo Michael Jordan vrnil v NBA? — Formula L zamenjava generacij narekuje spremembe — Poslovnež: Franc Premk, direktor prijaznega podjetja Petrol — Fotoreportaža: maraton Treh src, Giro dTtalia Sodelujte v nagradnih igrah, morda sreča čaka prav vas. REVIJO E-ŠPORT DOBITE PRI VAŠEM PRODAJALCU ČASOPISOV! SKB BANKA D.D. ZAKAJ CERTIFIKAT ZAUPATI ATENI? Z vašim certifikatom bomo kupili deleže dolgoročno uspešnih slovenskih podjetij in nepremičnine ter s tem povečali vaše in naše premoženje. KJE BOMO ZBIRALI CERTIFIKATE? PREDVIDENA VPISNA MESTA Enote SKB BANKE d.d.: Ljubljana, Ajdovščina 4, BTC, Šmartiska 152a, Slovenska 56, Šiška, Celovška 264, Zupančičeva jama, Robova 14, WTC, Dunajska c. 156, Bled, Ljubljanska 4, Brežice, Prvih borcev 33, Celje, Vrunčeva 2a, Cerknica, C. na Jezero 11, Črnuče, Dunajska cesta 399, Domžale, Ljubljanska 88, Gornja Radgona, Partizanska 42, Grosuplje, Kolodvorska 2, Kamnik, Titov trg 9, Kočevje, Trg zbora odposlancev 18, Koper, Ferrarska 6, Kranj, Koroška c. 5, Staneta Žagarja 30, Krško, Krških žrtev 51, Lendava, Partizanska 20, Litija, Jerebova 14, Maribor, Ljubljanska 9b, Metlika, Kidričevo naselje, blok 4, Mozirje, Na trgu 19, Murska Sobota, Kocljeva 14, Nova Gorica,Tolminskih puntarjev 4, Novo mesto, Novi trg 3, Glavni trg 10, Ormož, Ljutomerska 7, Postojna, Ljubljanska 5a, Radovljica, Šercerjeva 18, Ribnica, Kolodvorska 9a, Sevnica, Glavni trg 28, Škofja Loka, Novi svet 22, Trebnje, Rimska 6, Vrhnika, Cankarjev trg 8, Zagorje, Cesta zmage 1, Zalog, Agrokombinatska 2, Žalec, Savinjska c. 12, Enote POSAVSKE BANKE d.d., KRŠKO: Krško, Trg M. Gubca 1 Brežice, C. prvih borcev 31, Sevnica, Trg svobode 6 Enote SAFE INVESTa SL: Ljubljana, Šmartinska 13o, Celje, Kidričeva 3, Idrija, Vojkova 8a, Koper, Pristaniška 14, Krško, C. krških žrtev 132b, Murska Sobota, Slovenska 42, Nova Gorica, Vipavska c. 13, Novo mesto, Novi trg 5a, Ptuj, Potrčeva c. 65, Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 1, Velenje, Efenkova 61 Enote PTT Slovenije Sedež ATENE, Ljubljana, Slovenska 56 Sedež SILVI, Ljubljana, Slovenska 56 in v “potujočih uradih" zgoraj navedenih pravnih oseb. 101 DOLENJSKI LIST ATENA Pooblaščena družba za upravljanje investicijskih skladov Ljubljana, Slovenska cesta 56 Telefon: 061 323 672 MODROST, KI SE OBRESTUJE Št. 27 (2342). 7. julija 1994 r 3 L č> r z> L CD Nov« mesto, "7. Julija 1994 Kostanjevica je poznana po tem, da je najmanjše slovensko mesto, da leži na otoku, poznana je po formi vivi in bogatem likovnem dogajanju med zidovi starodavnega cistercijanskega samostana, slovi pa tudi po naravni znamenitosti, lepi kraški jami, ki so jo iz Studene prekrstili v Kostanjeviško jamo in s tem potrdili njeno osrednje mesto v turistični ponudbi dolenjskih Benetk. S Kostanjeviško jamo je tesno povezano delovanje kostanjeviških jamarjev, saj so kot klub zrasli in se razvili ob nji in z njo. Letos so kostanjeviški jamarji zaokrožili leta svojega delovanja na okrogla tri desetletja, na prehojeno pot pa se ozirajo s ponosom in zadoščenjem. Prav gozdno jaso pred to jamo, ki leži kak j kilometer od Kostanjevice na koncu za-•fepne doline pod dvajset metrov visoko [ skalno steno, so izbrali za prizorišče | letošnjega dolenjskega jamarskega tabora, j 19. srečanja slovenskih jamarjev in praznovanje 30-letnice Kluba jamaijev Kostanjevi-I ca na Krki. V prijetnem hladu, ki ga dihajo ! gorjanski gozdovi in tam izvirajoči potok Studenc, so se konec prejšnjega tedna za tri j clni zbrali slovenski jamarji in skupaj delovno ! ter tekmovalno počastili kostanjeviški jamarski jubilej. , Program srečanja je bil pester in bogat. Že prvi dan so izvedli izpite za mlade jamarje, naslednji dan so predstavili dela sloven-j skih jamoslovnih enot, pripravili so okroglo ! mizo na temo o tujih jamarskih odpravah v i Slovenijo, slovenski nacionalni svet upravl-jalcev turističnih jam je imel sejo, člani, članice in mladinci so se pomerili v hitrostnem i Plezanju, v posebnem šotoru so imeli pred-j stavitve diapozitivov, multimedijskih prikazov in filmov, zvečer pa je bila na sporedu i slovesnost v počastitev jubileja kostanjeviških jamarjev s krajšim kulturnim ; Programom in podelitvijo nagrad in Priznanj. Ob tabornem ognju, ki ga je prižgal “oris Malinger, predstavnik glavnega | Pokrovitelja Zavarovalnice Triglav iz I iškega, so novopečeni jamarji doživeli krst, skratka bilo je veselo in zabavno. Naslednji j Ban so jamarji obiskali še nekatere zanimive | jame, od brezna Pekel do Levakove vodne jame, ves ta čas pa so si lahko navadni obiskovalci ogledali kostanjeviško jamo, za kat-' erc turistični del nista potrebno ne jamarsko znanje ne posebna oprema. Začelo seje s sekcijo Jamarska sekcija Kostanjevica na Krki je Bila ustanovljena 1. marca 1964 na pobudo Jamarskega kluba Vinko Paderšič-Batreja iz Novega mesta. Novomeški klub je bil tis-[ tokrat zelo aktiven in je pomagal pri ustanavljanju še več drugih jamarskih sekcij. Za Kostanjevico so bili šc posebej zainteresirani, da bi tam stalno delovali jamarji, saj je kostanjeviška jama s svojim sistemom rovov 'n brezen z jamskim potokom na dnu ter nekaj dvoranic vabila k stalnemu delu. Od-■ kar je 1937. leta hudo neurje odprlo vhod v jamo, je klicala k raziskovanju. Sem ter tja je kdo zašel vanjo, naredil tudi kaj škode z lomljenjem kapnikov, a predvojni poskusi, da bi jo odprli za obisk, o čemer so pričali leseni ostanki v jami, niso bili uspešni. Načrtno so jamo začeli raziskovati šele leta 1961 novomeški jamarji. Novoustanovljena sekcija je imela potem še veliko dela z njo, tako da je bila jama ves čas središčna točka kostanjeviškega jamarstva. Peščica jamarskih zanesenjakov in šolarjev, ki jih je vodil Martin Boltes, je začela Urejati jamo. Ob pomoči občine, krajevne skupnosti in jamarjev iz drugih klubov jim je uspelo, da so 1. maja 1969 v jami prvič Zagorele električne žarnice, vendar jama s tem še ni bila povsem pripravljena za turistični ogled. Ker je članstvo v tem času kar krepko naraslo so 25.maja 1969 na rednem občnem zboru sekcije sprejeli sklep, da se sekcija osamosvoji in naprej deluje kot Klub jamarjev Kostanjevica na Krki. Na tem zboru so tudi sklenili, da jamo, s katero je bilo kostanjeviško jamarstvo tako tesno povezano, preimenujejo iz Studene v Kostanjeviško jamo. Klub je za svojo jamo še naprej veliko Kostanjeviški jamarji so za svoje uspešno delo v minulih treh desetletjih prejeli znak občine Krške. Predsedniku Kluba jamaijev Kostanjevica Branetu Čuku (desno) ga je izročil Janez Abram. naredil. Prenekatero uro so kostanjeviški jamarji prebili na prostovoljnem delu pri urejanju jame, dokler ni bila avgusta 1971 odprta za turistične obiske. “To je bil velik dogodek, ki je članom dal novih moči,” je povedal Brane Čuk, predsednik kostanjeviškega kluba Brane Čuk in eden najbolj prizadevnih organizatorjev minulega srečanja slovenskih jamarjev. “Število članov je naraščalo, mladi jamarji pa so se poleg urejanja jame udeleževali tudi raziskovalnih akcij. Pod vodstvom prvega in dolgoletnega predsednika Martina Boltesa je delo v klubu lepo napredovalo in leta 1974 je naš klub med prvimi v Jugoslaviji razvil svoj prapor. Ta čas je turistični obisk jame narasel že na 400 obiskovalcev letno, kar je bilo za tedanje razmere veliko.” Kasneje so našteli tudi do 5.000 obiskovalcev letno. Pod jamo je zrasel Jamarski dom Kmalu so se pojavile tudi težave. Poplave v v jami so pogosto razdejale poti in lesena stopnišča, ki so v neprijaznem jamskem okolju hitro propadala, voda pa je uničila tudi dele električne napeljave. Zaradi vsega tega je bila ogrožena tudi varnost obiskovalcev in ker denarja za temeljito obnovo poti in stopnišč v jami poleg tega pa še za urejanje dovozne ceste ni bilo dovolj, so jamo za nekaj sezon zaprli za obiske. Vendar to ni pomenilo, da so kostanjeviški jamarji vrgli puške v koruzo. Ne, znova so stekla akcije za popravila; na pomoč so priskočili občina, krajevna skupnost in delovne organizacije in ob tej podpori ter ob prostovoljnem delu so bile poti očiščene, izdelane nove zaščitne ograje, opravljena so bila zahtevna betonska dela. 21. oktobra 1984 so prenovljeno kostanjeviško jamo ponovno odprli za turiste. In kot da bi jim jama dala novih moči, so kostanjeviški jamarji sprejeli še en izziv. Po več kot dveh desetletjih gostovanja po raznih Na jasi pod Kostanjeviško jamo v hladu gorjanskih gozdov so jamarji preživeli tri prijetne dni pod šotori. Na slavnostni večer so se poveselili ob tabornem ognju, ki ga je prižgal Boris Malinger, predstavnik glavnega pokrovitelja Zavarovalnice Triglav. I .j ■. “ ~v;.' Da je bilo na praznovanju tridesetletnice delovanja jamarskega kluba bolj veselo, so poskrbele brhke Kostanjevčanke iz plesne skupine Harlekin, ki so zaplesale vroči pariški kankan. družbenih in zasebnih prostorih so se odločili, da si zgradijo lastno streho. 1. maja 1985. leta so zabetonirali temelje novega jamarskega doma blizu jame, novo leto pa so že pričakali pod njegovo streho. Čez dve leti, ko je smrt iz jamarskih vrst iztrgala dolgoletnega predsednika Martina Boltesa, je dom dobil tudi ime: v spomin na svojega vzornega člana so ga preimenovali v Jamarski dom Martina Boltesa. Zgradbo so dograjevali vse do današnjih dni, ko dobiva končno podobo. Posodobitev je deležna tudi jama; letos so generalno obnovili električno napeljavo, na novo postavili luči, ob tem pa skupnost za zdravljenje zasvojenecev na planini? M® rac užUUlU jJLJ o A1 i Pred tremi meseci je bila v Semiču okrogla miza, na kateri so predstavili terapevtsko skupnost Srečanje, ki jo je osnoval znani italijanski duhovnik don Pierino in v kateri pomagajo zasvojencem zlasti z mamili vrniti se v normalno življenje. Semičani so takrat dobili vsestransko ustno informacijo, zagotovo pa si mnogi še vedno ne morejo predstavljati, kakšna taka skupnost v resnici je in kako deluje. Res, da je bila aprilska okrogla miza v Semiču predvsem informativnega značaja. Vendar gostje, ki vsi na različne načine pomagajo zasvojencem, niso pozabili omeniti, da bi bila zelo primerna za terapevtsko skupnost Srečanje tudi Planina pod Mirno goro v semiški krajevni skupnosti. Reakcije na ta njihov predlog so bile takrat različne: od odkritega nasprotovanja do odobravanja in različnih pomislekov. Končno besedo o tem, ali naj bi se v nekdanjo kočevarsko vasico pod Mimo goro zopet vrnilo življenje - sedaj ima namreč Planina le enega stalnega prebivalca - naj bi izrekli prebivalci semiške krajevne skupnosti. Vendar se doslej še niso odločili. Ogled skupnosti v Italiji Pretekli teden pa je slovenska Karitas pripravila obisk centralne skupnosti Srečanje v italijanskem mestecu Molino Silli, nekaj deset kilometrov oddaljenem od Rima. Iz Bele krajine se je tega obiska udeležil le Vlado Starešinič, tajnik občinskega odbora slovenskih krščanskih demokratov iz Črnomlja. Vtisi, ki jih je prinesel z obiska, so po njegovih besedah izredno lepi. Še pred približno desetletjem so dolino, kjer je danes centralna skupnost, imenovali dolino strahov. V njej so po pripovedovanju nekdaj sežigali čarovnice. Prva misel, ki pride na um obiskovalcu danes, ko zagleda skupnost, pa je, daje prišel v mondeno letovišče. “Na treh do štirih kvadratnih kilometrih, na katerih se razprostira skupnost, je vse urejeno do najmanjše podrobnosti. Poleg skupnih stavb, v katerih je tudi bivališče don Pierina, je še vrsta bungalovov, v katerih prebivajo skupaj po dva ali trije fantje. V skupnosti, ki je od 124 v Italiji največja, je 160 fantov, vendar se še vedno širi,” pripoveduje Starešinič. Sicer pa je v skupnosti zelo veliko cvetja, tako da spominja na botanični vrt, pa vodometov. Imajo svoj vzorno urejen živalski vrt, nogometno igrišče, prav zdaj gradijo bolnišnico. Za vse to v glavnem skrbijo nekdanji zasvojenci sami. Pomaga jim le nekaj prostovoljcev. Poleg tega obdelujejo še pol- Vlado Starešinič ja. Hrano si pridelajo sami, na pomoč pa brezplačno priskočijo tudi bližnjim kmetom. V delovnem dnevu, ki traja od pol sedmih zjutraj do enajstih zvečer, ima vsak natančno določene dolžnosti. Osem ur na dan delajo v prid skupnosti, sicer pa čas koristno porabijo za pogovore in druge podobne terapije. Planini bi prinesla življenje Očitno je, da skupnost ni izolirana od okolja. Okrog nje ni nikakršne ograje. Mesto Amelia, ki je tako veliko kot Črnomelj, je le dva kilometra oddaljeno od skupnosti, imenovane Molino Silla. Tudi sicer so v centralni skupnosti zainteresirani, da čim več seveda opravljali jamarske raziskave in podvige, ki tej zanimivi dejavnosti dajejo poseben mik. Odkrivanje lepot in skrivnosti podzemnega sveta, vračanje v znane, a ob vsakem srečanju ponovno vznemirljive jame, odkritje podzemnih prostorov, kamor še ni posvetila luč, premagovanje ovir in odkrivanje novega, vse to je tisto, ob čemer pravemu jamarju zadrhti srce - v Kostanjevici in njeni okolici pa takih nikoli ne zmanjka, zato lahko pričakujemo še kakšen lep jubilej kostanjeviškega jamarstva. MILAN MARKELJ ljudi spozna njihovo delo in življenje, zato štirikrat na leto pripravijo dan odprtih vrat, in sicer o božiču, veliki noči, sv. Petru in Pavlu ter veliki maši. Takrat so vrata na stežaj odprta nekaj tisoč obiskovalcem: zdravljenim zasvojencem iz ostalih skupnosti v Italiji in njihovim staršem ter ljudem, ki so pripravljeni pomagati v takšnih skupnostih. Slovesnosti o sv. Petru in Pavlu, ki se je je pretekli teden poleg še okrog petdesetih Slovencev udeležil Starešinič in ki jo je vodil don Pierino, je nanj naredila še poseben vtis. Trije pari ozdravljenih nekdanjih zasvojencev so se na tej slovesnosti poročili, nekaj deset jih je bilo krščenih, okrog petsto birmanih. Na nekaj kvadratnih kilometrih okrog centralne skupnosti je še osemnajst manjših terapevtskih skupnosti Srečanje, ki štejejo od trinajst do petnajst ljudi. Torej takšnih, kot naj bi bile v Sloveniji. “Po vsem tem, kar sem videl in spoznal v Molino Silli, lahko rečem, da bi skupnost Srečanje tudi na Planino pod Mirno goro lahko znova prinesla življenje. Ne želim vplivati na odločitev Semičanov, a tisti, ki takšni skupnosti nasprotujejo - morda tudi zaradi slabše informiranosti - delajo krivico našim nekdanjim zasvojencem, ki bi želeli iz italijanskih skupnosti priti v slovenske. Negativni postranski učinki niso ob vsem dobrem, kar naredijo v skupnosti dobrega, niti omembe vredni. Tega se očitno dobro zavedajo tudi v slovenski Karitas, saj so se v primeru, da bi na Planini začeli s terapevtsko skupnostjo Srečanje, pripravljeni s pogodbo zavezati, da bi skupnost, če bi bilo v njej karkoli narobe, v dveh tednih razpustili ter objekte podarili lokalni humanitarni organizaciji,” pravi Vlado Starešinič, ki je po najnovejših izkušnjah prepričan, da do tega zagotovo ne bi prišlo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE na kraju samem: krematorij EoDamflcggic, \s BsaGoc® Po slovenskih pokopališčih je marsikje precejšnja stiska, kljub temu pa se upepeljevanje, razen v glavnem mestu, nekako ne more prav uveljaviti Za vso državo še vedno zadošča en sam krematorij v Ljubljani, kamor pa se Dolenjci bolj redko obrnejo za žalostne, a nujne storitve. Novo mesto je še brez novega mestnega pokopališča in si pogosto zastavlja vprašanje, kje bo našlo prostor za nove grobove. Tudi številnim drugim krajem ni jasno, kam bodo pokopavali svoje umrle. Ko zmanjkuje prostora, bi pomagala širitev na nove površine, problem pa nastopi, ko ni kam širiti in je potrebno za povečanje pokopališča žrtvovati njivo, travnik ali gozd. Temu se ne bo moč izogniti tudi v prihodnje, saj bodo v našem kulturnem okolju ljudje še naprej pokopavali mrtve na nam običajen način. Ljudem je za zdaj prepuščeno za katerega od dveh uveljavljenih načinov “pokopavanja” se bodo odločali, ali za pokop trupla ali za upepelitev. Verjetno je manj poznano upepeljevanje in o slednjem bo govor v temle zapisu. Za zdaj edini krematorij ima Slovenija v Ljubljani. Slovenska upepeljevalnica je prav v teh dneh zamenjala eno od dveh krema-cijskih peči, vendar naj to ne zveni kot reklama za sežigalnico. Po naključju je zapis nastal v času zamenjave. Sicer je bila nova sežigalna naprava nujna. Naprave v krematoriju namreč redkokdaj izključijo in so močno obremenjene, kot je povedal Franc Pristovšek, direktor ljubljanskih Žal, javnega podjetja, ki upravlja z ljubljanskim krematorijem. Sto let pozneje Če so prvi krematorij na svetu res zgradili Nemci v Gothi leta 1878, potem je Slovenija tudi v tem pogledu daleč za Evropo, saj je v Ljubljani postavila sežigalnico natanko 100 let po otvoritivi omenjene upepeljeval-nice. Ali je Slovenija za Evropo tudi z naše korenine načinom kremiranja, pa je vredno razmisleka, h kateremu silijo tudi Pristovškove besede. “Ko je Slovenija delala krematorij, se je zgledovala v zahodnih državah, toda skupaj s tehnologijo ni sprejela zahodnega načina žarnega pogreba. V krematoriju v Ljubljani je kremiranje v nečem specifično. Pri nas se svojci poslovijo od žare, medtem ko se v tujini poslovijo od trupla. Ko se od trupla poslovijo, sledi upepelitev, in pogreba žare ni. V začetku so bili tudi v Ljubljani poskusi, da bi delali tako kot na Zahodu, vendar ni šlo. Prihajali smo v situacije, ko so se ljudje hoteli poslavljati najprej od trupla in potem še od žare. To bi pomenilo praktično dva pogreba in zato je naše kremiranje drugačno od drugih, kot rečeno,” pojasnjuje direktor Žal. Ker ni predpisa o tem, ali se v Sloveniji pokopava trupla ali se mrtve upepeljuje, se ljudje odločajo po lastni presoji. V študiji pred začetkom gradnje krematorija v Ljubljani so predvidevali, da bodo v 10 letih v slovenskem glavnem mestu dali upepeliti 30 do 40 odstokov umrlih. Toda to se ni zgodilo. Že v prvem letu obratovanja krematorija je bilo namreč skoraj 30 odstotkov pokojnikov kremiranih, po desetih letih pa je bilo kremacij že 70 odstotkov. Trenutno upepelijo nekaj več kot 70 odstotkov umrlih Ljubljančanov. Skoraj tretjina za upepeljevanje Statistično gledano se Slovenija manj navdušuje za kremiranje. Od vseh, ki umro v naši državi, jih upepelijo v Ljubljani približno 28 odstotkov; nekaj jih kremirajo tudi zunaj države, tako da je odstotek nekaj višji. Kremiranje je regijsko obarvano. Najpogosteje se za kremacijo odločajo ljudje iz ljubljanskega, mariborskega in celjskega območja, medtem ko je upepelitev pokojnikov iz drugih delov Slovenije, torej tudi z Dolenjske, malo. Raziskav, s katerimi bi se dalo stvarno napovedati prihodnjo prakso, ni. Franc Pristovšek pa misli, da delež kremacij v Ljubljani ne bo presegel 80 odstotkov in v Sloveniji ne 50 odst. Svoje bo odigralo dejstvo, da je Slovenija v kulturnem pogledu pestra družba, v kateri prihajajo posebnosti do izraza tudi v zvezi s pogrebi. Muslimani se na primer ne dajo kremirati. “Zdaj s katoliško Cerkvijo ni problemov. Cerkev ne nasprotuje upepeljevanju. Mi z njo dobro sodelujemo. Dejstvo je, da tu pri nas s Cerkvijo nikoli ni bilo problemov v zvezi s kremiranjem,” pravi direktor Pristovšek. O odnosu Cerkve do sežiganja mrličev nam je povedal dr. Rafko Valenčič, profesor pastoralne teologije na ljubljanski Teološki fakulteti, naslednje: “Cerkev je nekoč nasprotovala in tudi danes nasprotuje sežiganju mrličev, če je s tem izraženo nasprotovanje verskemu nauku bodisi s strani pokojnega bodisi svojcev. Sedanji Zakonik cerkvenega prava pravi, da “Cerkev zelo priporoča, naj se ohrani pobožna navada pokopavanja teles rajnih, vendar ne nasprotuje sežiganju, razen če bi bilo izbrano iz razlogov, ki so nasprotni krščanskemu nauku” (kanon 1176; podobno tudi kanon 1184). Takšni razlogi bi bili na primer prezir telesa, zanikanje posmrtnosti in vstajenja mrtvih ipd. Drugi razlogi, kot so npr. zdravstveni, ekološki, kulturno in zgodovinsko izročilo, so lahko povsem upravičeni. Sicer pa Cerkev s pogrebnim opravilom, bodisi klasičnim bodisi žarnim, skazuje spoštovanje pokojnim in njihovim telesom, ki so posvečena s svetimi znamenji in določena za vstajenja, živim pa prinaša tolažbo upanja. Tudi Jezus, božji Sin, se je s svojim učlovečenjem in zemeljskim življenjem na neki način združil z vsakim človekom in s tem potrdil dostojanstvo človeka in njegovega zemeljskega življenja.” Stroga pravila Ne glede na statistične podatke in hipoteze bo krematorij v Ljubljani deloval tudi v prihodnje. Menda obstajajo zamisli za gradnjo še ene upepeljevalnice nekje v Sloveniji in čudno bi bilo, če ne bi zasebniki v Sloveniji pokazali interesa tudi za to delovno področje. V vsakem primeru v tej dejavnosti niti v prihodnje'ne bodo mogli delati po domače. O sedanjem delovnem režimu v krematoriju v Ljubljani pravi Franc Pristovšek: “Pri delu se ravnamo po strogih pravilih, tako da se delo krematorija ne more izroditi. Ko imamo vse potrebne zdravnikove izjave in listine, ki potrjujejo smrt, vzrok smrti, pokojnikovo identitetojn kar je še potrebno, krsto zaplombiramo. Šele ko je vse to opravljeno, truplo kremiramo. Žari s pepelom priložimo šamotno ploščico, katere številka je identična s pokojnikovo številko v ustreznih dokumentih, tako da je odveč vsakršen dvom o identiteti.” Ljubljanski krematorij sicer upepeljuje trupla, njegovi zaposleni pa so med delovnim časom nekako “živi pod zemljo”. Dejstvo je namreč, da so načrtovalci postavili objekt s sežigalnimi pečmi tako globoko v zemljo, da v delovne prostore krematorija ne seže dnevna svetloba in ne dospe zemeljski zrak in je ozračje zaradi tega nekako neobičajno in večini nepoznano. Zaradi takega načina gradnje poslopja so delovni pogoji v upepeljevalnici vse prej kot lahki, o čemer se je med sicer kratkim obiskom prostora s pečmi prepričal v petek tudi vaš pisec. Po že omenjeni zamenjavi peči zdaj vodstvo Žal razmišlja o preureditvi objekta. Če ne bo ugovorov z različnih strani, bodo upe-peljevalnico, ki dokaj neopazna in nevsiljiva ždi na obrobju Plečnikovih Žal, nekoliko predelali in v njeno podzemeljsko “delovno halo”, kjer stroji delujejo tudi po 24 ur na dan, naposled spustili sonce in zrak, ki diši po rožah, po pomladi, po nevihti, skratka po naravi in življenju. MARTIN LUZAR izleti: veliki Slivnica Krematorij v Ljubljani Ko Cerkničani pravijo: “Gremo k coprnicam!”, vsakdo ve, da imajo v mislih Veliko Slivnico, občutki spominja zgodbe svojega življenja. Mnogo lepih trenutkov je v njej pa tudi trpljenja in grozot, ki so razburkali življenje v tej mirni vasi na rodovitni dobrepoljski ravnini pod Kovccm. Odkar pomni, je bila vas za slovenske razmere kar velika, saj je štela okoli sedemdeset hišnih številk. Mladi Pri Žgajnarjevih v dobrepoljski vasi Cesta ni nikoli dolgčas. Ko se oglasim pri njih, v obeh prostorih čevljarske delavnice prijetno diši po usnju in čevljarskem lepilu. Večina družinskih članov je zbranih v njej: najstarejši v družini, 89-ietni Jože, sedi za šivalnim strojem, snaha Breda in vnuka Aleš ter Damjan se sklanjajo vsak nad svojim čevljem, ki ga imajo v delu, mala pravnukinja Sara pa se igra z ostanki usnja. S čevljarstvom je pri hiši pred sedemdesetimi leti začel Jože. Takrat se je žačel učiti pri čevljarskem mojstru Antonu Mikliču. Ni mu bilo treba daleč, saj je ta imel delavnico že v vasi. Vsako mojstrovo kretnjo in besedo so morali vajenci strogo ubogati, sicer je bilo joj. Vajenske plače takrat ni bilo, ampak so morali starši mojstra celo plačevati, da je njihove fante spravil k poklicu, zato je bil čas drajgocen. No, Jožetov sin Tone, ki zdaj vodi Zgajnarjevo čevljarstvo, je imel še več sreče, saj je imel mojstra kar doma. In ta mojster ima še sedaj častno mesto v delavnici, kajti čevljarskemu delu se, kljub temu da mu le eno leto manjka do devetdesetih, ni odpovedal. “Vsega se še lotim, le uspeha ni pravega,” pravi. Dovolj čevljev je v svojem življenju že popravit. Zdaj hitrosti ni več, vid pa mu k sreči še dobro služi: “Ravno danes mi je ta mlada prinesla šivanko in me prosila, naj ji vtaknem sukanec, da bo prišila gumb. Vidite, tako je. Včasih smo mladi pomagali starejšim vtikati sukanec, zdaj je pa obratno,” pravi Jože. w Rodil se je okoli božiča petega leta. Oče ^ Tone - zato se je doma rSklo pri Tončkovih p - in mati Marija sta bila kmeta. Devet otrok q se je rodilo pri hiši, odraslo šest. Sedaj je od £ vseh živ le se Jože. “Ta žlehni ostane, so “■ včasih rekli,” se pošali Jože, ki se z mešanimi so se poznali med sabo, se zbirali pri družabnih igrah in prireditvah, ob večerih so se radi zbirali na vasi in prepevali. Tudi Jože je rad prepeval, kar je nasploh značilno za ljudi v tej ravnini. Še sedaj so znani dobrepoljski pevci, a petja je bilo v tistih časih, ko je bil Jože še mlad, veliko več kot sedaj, ko sta radio in televizija otopela mlade in jim odvzela pobudo. A mladostjo pomenila tudi trdo delo na kmetiji, zlasti med prvo svetovno vojno, ko je cesar poklical Jožetova starejša brata Lojza in Toneta na fronto in je bilo delavcev doma malo. Ko sta prišla na dopust in ko sta se vrnila, pa je še dostikrat ob večerih poslušal napete zgodbe o njunih doživetjih, o strašnih zimah v Tirolah, o dolgih tunelih, ki do jih skopali v globoki sneg, o topovskem grmenju v neprijaznih gorah, morečem železju, ranjenih in mrtvih. Marsikaj se mu je trdno usidralo v spomin. Jože seje poklica sicer izučil pri sosedu, a kot pomočnik je moral za kruhom v svet, kajti v dobrepoljski dolini je bilo čevljarjev preveč. Za nekaj časa se je ustavil pri Grilcu v Novem mestu in pri nekem čevljarskem mojstru v Naklem na Gorenjskem, nekaj pred drugo vojno pa seje vrnil v domačo vas, Jože Žgajnar s Ceste v čevljarski delavnici se oženil z domačinko Ano Meglen, si pričel postavljati lasten dom in pričel z obrtjo na svoje ime. Vojna, ki je kmalu zatem izbruhnila, je mlado družino močno prizadela. Jože se je nekaj časa sicer izmikal vsem, ki so ga hoteli spraviti pod orožje na tej in na oni strani, toda v nedogled to ni šlo. Da bi odmaknil odločitev, jo je popihal na varno v Ljubljano. Vendar je bila varnost kaj varljiva. Bili so časi, ko človek ni mogel obstati ob strani. Končno se je našel nekdo, ki mu je potisnil puško v roke. Tako je naneslo, da sta se dva Zgajnaija s Ceste, torej Jože, ki se je umaknil v Ljubljano in so ga v svoje vrste mobilizirali domobranci, in najmlajši brat Ivan, ki so ga mobilizirali partizani, znašla vsak na svoji strani. Med bratoma ni bilo sovraštva in Jože je imel Ivana rad, saj njegova slika še danes visi v Jožetovi delavnici. Le usoda je tako hotela. Ivan ni bil dolgo partizan. Kmalu po mobilizaciji se je znašel v strelnem ognju pri Uncu in padel. Jože je imel več sreče. Doživel je konec vojne, vendar se s poraženo stranjo ni umaknil na Koroško, od koder so zavezniki večino poslali nazaj, da jih je mnogo končalo na raznih moriščih po Sloveniji, ampak se je iz Ljubljane skrivoma prikradel domov in ostal skrit v bližini doma do amnestije. Ko mu resnično ni grozila več nobena nevarnost, se je javil novim oblastem in končno lahko spet zaživel s svojo družino. Jože je po vojni nadaljeval s svojim poklicem v vasi Cesta. Dolina, v kateri je bilo mnogo družin s tragičnimi ranami iz druge svetovne vojne, je počasi okrevala in ponovno vzcvetela. Jože je bil tej rasti priča in je k njej tudi sam nekaj pripomogel. Iz sina Toneta je naredil čevljarja, ki nadaljuje družinsko obrt, usnje pa ne smrdi nikomur v družini. Tone je napravil novo hišo, kjer je sedaj delavnica, staro Tončkovo hišo, v kateri je bil Jože pred devetinosemdesetimi leti rojen, pa so tudi obnovili. V njej sedaj stanuje Jožetov vnuk z družino. Tudi na zunaj kaže shiša arhitekturne značilnosti iz prejšnjega stoletja, lepi stari portal pa mika marsikaterega Ljubljančama, da bi se z njim postavljal na svojem vikendu. A Žgajnaijevi ga ne dajo. Prav tako kot Jože jih spominja na rod, iz katerega izvirajo njihove korenine. TONE JAKŠE trriuju v rriiMirt vctiKU ^uvrucu, kopasto 1114 m visoko goro nad Cerkniškim jezerom. To je primeren cilj za izletnike in tiste, ki dopust izrabijo za spoznavanje domačih lepot. Čudovit je občutek, kose povzpnete na togoro, ki se več kot 500 m pod vami utaplja v jezero. Vsa okolica je poraščena z gozdovi, sam vrh Slivnice pa je bolj gol, na njem so pašniki in vzimskem času lepa smučišča. Tu imajo tudi zmajarji in jadralni padalci svoja vzletišča, ugodni vetrovi pa jim omogočajo dolge polete. Razgled seže vse tja do Ljubljane, na Primorsko in dolenjske griče, posejane s pisano paleto večjih in manjših naselij. Ja, to je Notranjska, pa vendar izrazito povezana z večjim delom Dolcjske. Vezi so stare stoletja, saj je znano, daje vsa trgovska menjava potekala proti morju na južno železnico. Navade in drugi običaji so podobni dolenjskim in razen administrativne ni druge ločnice med pokrajinama. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske mnogo prostora namenja tem krajem, zlasti takrat še neraziskanim kraškim pojavom. Po njegovem sc na Slivnici zbirajo coprnice in coprniki. Ni naključje, da ima Cerknica za svojo maskoto coprnico, letečo na brezovi metli. “Dokazano” je, da so na Slivnico letele tudi dolenjske coprnice, saj je bilo bližje kot na Klek, kjer so zborovale imenitnejše, na Slivnici pa je našlo svoje mesto in veljavo vsako babše. Učinek sklepov pa ni bil nič manjši. Če so se dogovorile, komu bodo zavdale, kje bo tolkla toča, kje bo povodenj, kje suša, kateremu skopemu kmetu bodo noč za nočjo molzle krave, je tako tudi bilo. Coprnico ali dve pa je imela vsaka vas, tako da je moralo biti na Slivnici kar živahno. Pa so menda konec osemdesetih let ali še prej coprnice močno ponagajale Slivnici in celo zamajale občinsko vlado. V petdesetih letih zgrajeni mogočni planinski dom je začel propadati. Najemniki, pretežno slabi, so se trumoma menjavali in nikakor niso našli skupnega jezika z Občinarji. Pravijo, daje vsak še kaj odnesel, pred dvema letoma pa je vihar odnesel še del strehe. Na pritiske javnosti je občina le segla v mošnjiček in streho temeljito prenovila. Danes je gora spet polna turistov, z domom pa gospodari Franci Fras, ki je v začetku leta prevzel dom, sicer dodobra oropan, Franci je zadevo resno vzel v roke, dom najel za dvajset let in z občinsko vlado vzorno sodeluje. Težave ima z vodo, ki jo mora včasih celo dovažati, a pravi, da ima dogovorjeno, Planinski dom na Slivnici da bo to uredila občina, o kateri govori v presežnikih. Zanimivi izleti v okolico Seveda ima Fras z gostinstvom in podjetništvom nasploh bogate izkušnje, prav tako tudi vsa njegova družina. Kar nekaj let je imel v Pineti v Istri svojo restavracijo, pa so mu jo lansko jesen zasedli hrvaški vojaki in je tako rekoč čez noč ostal na cesti. No, svoje izkušnje je presadil na coprniško Slivnico. Njegova ponudba se ne razlikuje od znanih gostišč in je, če ne cenejša, pa vsaj enaka kakor v dolini. V spodnjih prostorih je uredil disko, v gornjih pa prijetno restavracijo, posebno sobo in kuhinjo ter prenočišča. Po zadovoljnih obrazih gostov očitno ni zgrešil cilja.Tisti, ki v domu ostanejo večdni, imajo možnost prostičaszapolnitizizleti vzanimivookoli-co. Le skok je treba in že se namakate v Cerkniškem jezeru, nekaj kilometrov od tod je znamenita Križna jama in grad Snežnik v Loški dolini, od tam je le skok preko prelepih gozdov v Loški potok, kjer si lahko ogledajo znameniti Tabor, v bližini je znana partizanska bolnica Ogenjca, streljaj od nje planinski dom Travna gora, od tam pa ni daleč po prelepi cesti do Sodražico, od koder je le še skok preko Boncar-ja, znanega po rokovnjačih, na Bloško planoto. Če vas daje vročina, se okopljete v Bloškem jezeru. No, Bloke pa so že pod Slivnico. Seveda je to le ena inačica, kako zapolniti dan. Gostitelj Franci vas bo napotil tudi drugam, na primer na Kurešček ali Rakitno, ki tudi ima prijetno urejeno jezero in zdravilišče. Gostje, ki radi pešačijo, imajo uro hoda iz Cerknice in nekaj več z Blok. Se najbolj je vesel večjih skupin med tednom, ki se na goro lahko pripeljejo tudi z avtobusom iz Cerknice. Če se prej najavijo (0609-6 Če se prej najavijo (0609-619-489), imajo posebne ugodnosti in popuste, dom pa je zanje odprt podnevi in ponoči. Vsekakor je Slivnico vsaj enkrat v življenju vredno obiskati. Zaradi čistega zraka, rekreacije, prelepega razgleda, kjer so se nekoč (morda se tudi še danes) zbirale coprnice in v ljudski domišljiji kovale usodo Notranjski in Dolenjski. ALBIN KOŠMERL o* -ppii NAGRADI V BREŽICE IN METLIKO Žreb je izmed reševalcev 24. nagradne križanke izbral TONETA JESENKA in SONJO ŽNIDARŠIČ iz Metlike. Jesenku je pripadla denarna nagrada, Žnidaršičeva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 18. julija na naslov: Dolenjski list, Glavni trg_24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 26. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 24. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 24. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPLAV, TROBA, ROKOBORBA, MIŠA, IRIAN, MIGETALKAR, ATOL, KIBO, LIE, silak, VO, SF, MAR, UD, RECIFE, AS, PRESTRANEK, ROUSSEAU, LEART, ASPIK, DS, ISA. prgišče misli Vse pade naposled v žrelo isti strašni Haribdi, veliki dosežki nič manj ko bogastvo. SIMONIDES Ves čas nikdo srečen ni na svetu. BAKHILIDES V umetnosti je odločilna umetnikova osebnost. J. VIDMAR Ni še vse, če se rode iz naroda v nekih časih talenti; treba je, da se narod tega tudi zave in spozna dolžnosti, ki jih ima do njih in do samega sebe. R. JAKOPIČ Ljubezen je božja skrivnost in mora biti prikrita vsem tujim očem, pa naj se dogaja kar si že bodi. F. DOSTOJEVSKI vesolje NAGRADNA KRIŽANKA 26 MARKO BOKALIČ GLOBINA MIŠLJENJA DOHODEK 00 POSOJE- NEGA DENARJA LETOVIŠČE V JUŽNI DALMACIJI VELJKA AZUSKA ZVER VEDA O ZGRADBI TELESA SREDIŠČE HERCEGO- VINE TELESNA OKROG- LINA VLAČILNA MREŽA ZA RIBOLOV IME VEČ VERSKIH VODITELJE HO DZ ZENA TE BAN. KRALJA SORTA JABOLK GLASBENI ZNAK POLITIČARKA BUTO HRVAŠKI OTOK VIOLINIST ŠISKOVIČ OMAMA PRED OPERA- CIJO NAPRAVA ZA KOPANJE VISOKA ZGRADBA NIHAJ TELOVADCA NA DROGU DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST SKOPJE BREZPRAV- NO LJUDSTVO GRŠKA BOGINJA MODROSTI LEPO- SLOVNI SESTAVEK IGRALNA KARTA Z ZENSKO PODOBO IME VEČ ATLETSKIH PANOG OBIČAJNA PADAVINA BABICA V MESTNEM OKOLJU SALOMONOV UGANKAR GRŠKI BASNO- PISEC LANA TURNER MOŠKA SPOLNA ZLEZA FILOZOF. NAZOR, KI ODKLANJA PRIZNANE VREDNOTE TURČIJA OBORO- ŽENO VARSTVO glasba ^žoOBOsB Gfffc Sredi julija bosta trčila Jupiter in velikanski komet Shoemaker-Levy. Takšno srečanje bi bilo za Zemljo usodno. Dnevi so vroči in šele ponoči se malo shladi, zato mnogi radi posedijo zunaj pozno v noč, da se ohlade in nekoliko lažje zadihajo. To je lepa priložnost, da se človek ozre v nebo in si ogleda svetleča svetovja. V teh dnevih na nebu najsvetleje sveti Venera, ki je v tem času sploh najsvetlejša “zvezda” na nebu, takoj za njo pa je po svetlosti na južnem nebu Jupiter. K temu planetu se kdaj pa kdaj ozrite in sc pridružite množici astronomov z vsega sveta, ki so uprli teleskope prav v ta planet; pričakujejo namreč velik nebesni dogodek, kakršnega človeške oči še niso videle. 16. julija naj bi namreč prišlo do trka med kometom Shoemakcr-Levy 9, ki nosi ime po astronomih, ki sta ga odkrila, in Jupitrom. Kaj se bo dogodilo, nihče natanko ne ve, vsekakor pa bo trk izreden. Komet Shoc-maker-Levy 9 je sicer razpadel na več kosov, vendar je največji še vedno ogromen, v premeru meri blizu 17 kilometrov, torej gre za res velikega nebesnega popotnika. Cc bi denimo prišlo do trka med njim in Zemljo, bi se to za naš planet končalo zelo tragično. Pomislimo, daje desetkrat manjši komet, ki je priletel na Zemljo pred 70 milijoni let, povzročil strahotno opustošenje, med drugim so takrat izumrli dinozavri in številne druge živalske in rastlinske vrste. Posledice trčenja Zemlje s Shoemaker-Levyjem bi bile še bolj katastrofalne in človeštvo tega dogodka ne bi preživelo. Z Jupitrom bo drugače. To je pravi gigant in je daleč največji med vsemi planeti v Sončnem sistemu. Njegov ekvatorski premer znaša 142.700 km, se pravi, da je več kot 11-krat večji od Zemljinega, njegova masa pa je zaradi manjše gostote “samo” 317-krat večja od Zemljine, medtem ko je njegova prostornina 1400-krat večja od prostornine našega rodnega planeta. Okoli Sonca se vrti po skoraj krožnem tiru, za pot pa potrebuje kar 11 let in 315 dni. Ker se okrog svoje osi zavrti v 9 urah in 50 minutah, traja leto na Jupitru okrog 10.000 dni. Planet ima močno magnetno polje, njegova vidna značilnost pa so proge in pasovi na površini. Gre za gmote plinov amoniaka, metana in vodika, ki se občasno spreminjajo. Posebnost planeta je tudi tako imenovana rdeča pega na južni polobli, ki sčasoma zbledi in skoraj izgine, potem pa se ponovno pojavi. Jupiter je mrzel planet s temperaturami pod - 120 stopinj Celzija. Lahko bi rekli, da planetu, ki nosi ime po starorimskem bogu neba, gospodarju bliska in groma, ni dolgčas, saj okoli njega kroži kar 16 lun. Prve štiri Jupitrove satelite je odkril že pred več stoletji slavni Galileo Galilei, vesoljske sonde, ki so letele mimo planetnega velikana pred leti, pa so odkrile, da Jupiter obkrožajo tudi kolobarji, ki jih tvori množica krožečih drobcev. Trk s takim nebesnim junakom ne bo katastrofičen, kot bi bil z Zemljo. Znanstveniki menijo, da bo Jupiter lepo pogoltnil veliki komet v svojih oblakih, drugi pa si obetajo bolj burno dogajanje in napovedujejo eksplozijo, kakršne še ni bilo. Vsekakor pa “prometna nesreča” na cestah našega osončja za nas ne bo nič hudega. Mirno glejte v nebo in občudujte veliko nebesno predstavo, ki traja že milijone in milijone let! MILAN MARKELJ Letošnje leto je za jazziste nekaj posebnega. Mineva namreč okroglih 100 let od smrti Adolpha Saxa in 150 let, odkar je izumil povsem nov glasbeni inštrument, krstil ga je po preoblikovanem svojem priimku v saksofon. Dandanes si težko predstavljamo jazz ansambel brez tega inštrumenta. Saksofon se je uveljavil tudi zunaj zabavne glsbc, saj ga v svoje skladbe vključujejo tudi skladatelji tako imenovane resne glasbe, znan je predvsem Hcc-tor Berlioz. Adolph Sax se je rodil leta 1984 v Belgiji, umrl pa je v Parizu 1894. leta. Veljal je za posebneža, danes pa ga imajo za glasbenega genija, saj je izumil celo vrsto pihal in piskal. Od njegovih izumov sta se trajno obdržala le saksofon, ki je nedvomno osrednji jazzovski inštrument, in sakshorn, ki je še danes nepogrešljiv v godbi na pihala. Saksofon je svet prvikrat videl in slišal pred 150 leti na pariški industrijski razstavi leta 1844. Za svoj izum je Adolph Sax prejel srebrno medaljo, v obrazložitvi pa je pisalo, da ima “basovski klarinet, ki se imenuje saksofon, neverjetno čist in lep zvok”. To je bil oče vseh saksofonov in prvi tenorski saksofon na svetu. Izumitelj ga je namenil predvsem vojaški godbi za fanfare, vendar je “basovski klarinet” krenil v življenje povsem drugače. Nov inštrument so sicer začeli uporabljati v ameriških vojaških orkestrih v poznih 40. letih, vendar se v vojaških godbah ni uveljavil. Na prelomu stoletja je postal priljubljen v zabavni glasbi, veliko pa je k temu pripomogel sekstet bratov Brown, ki je igral več uspešnic, med njimi sc je v zgodovino zapisal rag Otožni saksofon. Najbolj pa sc jc saksofon uveljavil v jazzovski glasbi, kjer sta kot pionirja novega inštrumenta blestela Adrian Rollini in Barney Bigard. Žal izumitelj saksofona teh časov ni dočakal in nikoli ni slišal, kako čudovito poje njegov inštrument, ko nanj zaigrajo takšni mojstri, kot so Coleman Havvkins, Illinois Jacquet, Bcnny Carter, Lester Young in drugi- Včeraj so stopetdesetletnico saksofona in stoto obletnico smrti njegovega izumitelja počastili tudi na ljubljanskem jazz festivalu z nastopom zvezdniškega septeta Roots, ki je nastal pred tremi leti v spomin na Adolpha Saxa. Ansambel je s svojim programom Pozdrav Adolphu Saxu nastopil na vseh pomembnejših jazzovskih festivalih v Evropi. zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda Prehrana pri boleznih jeter in žolča Shujšamo najhitreje in za organizem najbolj prizanesljivo s pomočjo redukcijske diete. Na dan ne smemo použiti več kot približno 6000 do 7200 kJ (1500 do 1800 kkal). Že po nekaj tednih občutno shujšamo. Preden začnemo hujšati, moramo ugotoviti, koliko sploh pojemo na dan. Vedeti moramo tudi, katera živila so bolj in katera manj hranljiva, katera imajo več oziroma manj joulov (kalorij). To znanje si najbolje pridobimo tako, da nekaj časa, približno dva tedna, vse, kar na dan pojemo, zapišemo in preračunamo v joule (kalorije). Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na košček čokolade, dva oreha, kos kolača, drobne prigrizke, ki jih mimogrede vtaknemo v usta. S tem zapisnikom in s pomočjo tabele hranilnih vrednosti ugotovimo, koliko joulov (kalorij) použijemo na dan. Torej črtamo z jedilnika vse, kar je odveč; na primer: kos čokolade pred spanjem, kos kolača v slaščičarni, smetano v kavi! In kar na lepem ugotovimo, koliko jedi lahko pogrešamo. Ob tem se nam tudi razodene, kako smo si pridobili prekomerno telesno težo. Pri boleznih žolčnih poti ima dieta še poseben pomen, ki ga pri boleznih jeter nima. Kadar pridejo maščobe v črevo, se namreč žolčnik skrči, kajti le tako pride iz mehurja iztisnjen žolč v črevo, kjer sodeluje pri presnovi maščob. Pri veliki količini maščob se žolčnik zelo močno skrči. Če je žolčnik že okvarjen ali so v njem kamni, lahko to povzroči težave. Zato žolčni bolniki slabo prenašajo mastne jedi. Nasveti za žolčno dieto Bolniki s kroničnim obolenjem žolča naj jedo redno, toda ne preveč hkrati. Dnevno količino hrane naj razdelijo na zajtrk, dve vmesni malici in dva glavna obroka. Čim manj naj uživajo sladkorja in sladkarij. Upoštevati je potrebno, da je zelo veliko sladkorja v limonadah, sladkem moštu, torticah in pecivu, sladoledu. Jedo naj predvsem polnovreden črn kruh in samo izjemno bel kruh, jedi iz polnovrednih žitnih kosmičev in svežega žitnega zdrobljenega zrnja. Uživajo naj neoluščen riž. Omejiti je potrebno porabo dnevne količine maščob na 60 do 70 gramov. Izogibajo naj se mastnih jedi, pazijo naj na skrite maščobe v živilih, na primer v mesu, mastnih ribah, klobasah, v raznih vrstah sira in orehih. Na dan lahko použijejo 70 do 100 gramov beljakovin in sicer v sirotki, jogurtu, kefirju, posnetem mleku, nemastnih sirih, pustem mesu, pusti perutnini in ribah. Vsak dan naj jedo sadje in solate. Pijejo naj sveže pripravljene sadne in zelenjavne sokove. Dobro začinjene jedi so bolj okusne, razen tega začimbe in zelišča spodbujajo prebavo. Pravilna priprava jedi Če upoštevamo omenjena navodila, se hranimo energijsko uravnoteženo. V naših dnevnih obrokih so vsa hranila in balastne snovi, kar jih potrebuje telo. Žolčni bolniki teže prenašajo različna živila kakor jetrni bolniki.Omenili smo, da ne prenašajo maščob. Zato pazimo tudi na način priprave hrane. Pečenje na žaru, dušenje in kuhanje v različnih posodah brez maščobe so najustreznejši načini priprave. Kadar moramo uporabiti maščobo, jo odmerimo čim manj. Pri taki pripravi jedi se okus posameznih živil v celoti ohrani. Če pri tem kake vrste zelenjave ne prenesemo, jo preprosto nadomestimo z drugo. (Se nadaljuje) praktični KI praktični KRIZ praktični A . praktični Ž > ‘Nadležni” nakit /\ IeBeI Dogaja se, da so nekateri ljudje občutljivi na nakit. Največji krivec za takšno alergijo je nikelj, ki je sestavni del kovinskih spojin. Zaradi stika s kožo in znojenja prehajajo namreč ioni niklja v kri, kar povzroča alergične reakcije. Alergijo pa lahko zakrivijo tudi druge neplemenite kovine, na primer baker ali paladij. Najpogostejše žrtve takšne alergije so ženske, ki imajo preluknjane ušesne mečice. Zato nc čudi, da zdraviki priporočajo, naj bi otrokom luknjali mečice šele po 14. letu starosti, ko imajo že dovolj uravnotežen imunski sistem. Sicer pa drži, daje verjetnost, da pride do alergije, tem manjša, čim bolj plemenita je kovina. Zato ne razmišljajte preveč, ko kupujete prve uhane: ti morajo biti zlati, platinasti ali iz kirurškega jekla. Tortelini z ________zeliščno omako Za 2 osebi potrebujemo: 250 g tortelinov s sirovim nadevom, sol, 1 čebulo, 2 stroka česna, 1 žlico masla ali margarine, 1/8 litra sladke smetane, šopek peteršilja, 50 g topljenega sira, sol, poper, mleto sladko papriko. Torteline skuhamo v slani vodi do mehkega. Medtem sesekljamo čebulo in česen. V kozici segrejemo maslo ali margarino. Na maščobi prepražimo čebulo in česen, da se zmehčata. Pražimo na majhnem plamenu in pazimo, da čebula ne zarumeni. Ko je čebula mehka, prilijemo smetano, dodamo narezani topljeni sir, solimo, popramo, začinimo s papriko in segrevamo, da se sir razleze. Med segrevanjem mešamo z metlico za stepanje. Dobimo gosto tekočo omako. Dodamo ji sesekljan peteršilj. Torteline odcedimo, stresemo jih v kozico s sirovo omako, premešamo, pregrejemo in ponudimo z zeleno alj mešano solato. Ce se pojavi || kloroza Listje tovarna hrane, zato ni vseeno, če je bolan ali če ga napadejo rastlinski škodljivci. Tudi ni vseeno, če nima dovolj listnega zelenila ali klorofila, kar se zgodi, če rastlino zajame bledica ali kloroza. Teh primerov zlasti v poletnem času ni tako malo, prepoznamo pa jih po razvidnih zunanjih znakih. Bledica je znak, da v rastlini primanjkuje železa, k sreči pa obstajajo učinkovita pomagala, kot na primer pripravek fe-kelat, izdelek Unichema iz Ljubljane. Uporaben je na več načinov, pomembno je vedeti, da ga potrebujemo 15 g na kvadratni meter površine zemlje in tam rastoče rastline bodo varne pred nadlogo. Vendar pa velja reči, da je uporaba železnih spojin za odpravo kloroze skrajna možnost, saj je v tleh običajno železa dovolj, le vezan je preveč in rastlini nedostopen, če jc zemlja alkalna ali, drugače rečeno, če vsebuje preveč apna. Popravimo jo z dodajanjem kislih rudninskih gnojil. Kampi v Sloveniji Še en katalog je izšel, ki bo postal nepogrešljiv spremljevalec popotnikov na počitnikovanju v Sloveniji. To jc katalog kampov v Sloveniji. Izdalo ga je Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarsrvo. Katalog je natisnjen v slovenskem in štirih tujih jezikih. Podrobno opisuje 36 kampov v Sloveniji, njegov sestavni del pa je tudi cenik za leto 1994. Cene so navedene v nemških markah, kar je za tuje goste seveda praktično, za domače pa je potrebno malo matematike. Ti so ponekod deležni tudi nekaterih ugodnosti, za katere, morebitne popuste in pavšale, pa je najbolje, da se sami obrnejo neposredno na uprave kampov. Katalog je članom AMZS na voljo brezplačno v turističnih pisarnah AMD, v njem pa so tudi naslovi, kjer lahko dobijo podrobnejše informacije glede počitnikovanja. flHlJ Toplotna črpalka Toplotne črpalke so naprave, ki hladijo okolico (zrak, vodo, zemljo) in z odvzeto toploto ogrejejo medij do temperature 55 stopinj. Uporabne so za ogrevanje tako sanitarne vode kot bivalnih prostorov. Razmerje med energijo, ki jo moramo vložiti (električna energija), in pridobljeno (toplotno) jc v povprečju 1: 3, kar pomeni, da za ogrevanje s toplotno črpalko porabimo (plačamo) le tretjino tiste električne energije, ki bi jo porabili v električnih kotlih ali grelnikih. Konstrukcijsko je to v bistvu hladilnik oziroma obrnjen toplotni stroj: sestavljen je iz uparjalnika, ki odvzame toploto; v njem se vplini freon, ki potuje do kompresorja, kjer ga ta stisne, nato se kondenzira v kondenzatorju, kjer odda izparilno toploto. Po mediju, ki ga hladijo ali ogrevajo, poznamo toplotne črpalke: zrak - zrak, zrak -voda, voda - voda. 3Q02>&/7 § 9. ZASTAVA NOVOMEŠKE MEŠČANSKE GARDE - Na novomeškem Glavnem trgu, takrat še pred staro mestno hišo iz leta 1720, so 26.6.1875 blagoslovili zastavo novomeške meščanske garde. Na slavnost so se temeljito pripravili. Mestni trg je bil ves okrašen, slavnosti se je udeležila vsa pomembnejša novomeška gospoda. Na dogodek spominjajo zapisi, fotografije in tudi zastava. Svetlo rjavo svileno podlago obroblja rob iz belih in modrih trikotnikov. Na sredini zastave je ročno izvezen grb Novega mesta z osrednjo podobo nadvojvode Rudolfa IV. Vladarje upodobljen v viteški opravi, ogrnjen s škrlatno rdečim ogrinjalom in vladarskimi znamenji. Krona je zna-menje vladarja in njegove oblasti, žezlo ponazarja pravično vodenje oziroma vladanje, krogla - pogosto imenovana cesarsko jabolko - pa simbolizira vladarstvo nad svetom. Za zastavo novomeške garde je bila namensko narejena tudi omara z letnico 1875, ki se pojavi tudi na trakovih ob zastavi. (Pripravila zgodovinarka Majda Pungerčar iz Dolenjskega muzeja) Ravsajo že otroci - Mali otroci se tod že kavsajo pogostoma. Učitelj prečertski mi pravil, da je en deček ongavil jih 9, vse imele še le od 9 -12 let. Drugkrat je deček izgubil se v žito s punico 12-letno (on le 9-leten). Ko ne more učitelj nič zvedeti, naznani to reč popu. Poklicavši dečka ne izve ničesar, ko jame izpraševati deklico, kaj sta delala v žitu, reče, nekoliko časa molče od sramu: Fukala sva se. In tretjikrat izvedelo se da ongavi mnogo punic in fantov. To je bilo v Toplicah in Škocijanu tudi enako. Nek deček kavsal je tolikokrat ljubico čisto malo, da se jima to delo ni zdelo nič več kaj posebnega ali grdega. Soseda dobi ju enkrat na cesti fukajoča. Ta deček postal je pozneje naj poštenejši mladenič in ni hotel celo oženiti se, da snaha ne skali lepega miru in sloge, ki sta vladala v domači hiši med očetom in vso rodovino. (finsmbtt Komaj sem dočakala konec tedna. Tako sem se veselila tega popoldneva, kar naenkrat pa mi je postalo dolgčas. Spomnila sem se, da ima moj prijatelj glasbene vaje. Pot me je vodila do cerkve, kjer je vadila skupina, pri kateri je igral. Že zunaj sem zaslišala glasbo. Na bobne je igral Zobi - še fantič, toda njegovo mojstrsko igranje me je presenetilo. Na basovsko kitaro je igral Korč. Tretji član ansambla je bil Duci, ki je pel in igral na električno kitaro. Igrali sc/znane slovenske in angleške popevke. Proti koncu vaj mi je Duci dejal, da skupina iščf novo ime, in me vprašal, če imam kakšen predlog. Doslej so imeli že več imen, a so jih zamenjali. Bili so Valovi ljubezni, potem Valovi in podobno. Nekajkrat so se celo malo skregali, potem pa spet prišli skupaj. Zvedela sem, da nastopajo včasih v cerkvi, kjer igrajo cerkvene pesmi, včasih pa še kje drugje. Ozvočenje je bilo namreč od cefkve, fantje pa so imeli samo kitare. Še veliko vprašanj se mi je fnotalo v glavi, toda oni so nada-/Ijevali z igranjem. Po končanih vajah smo se razšli. Še bom prišla, sem sklenila, čeprav so mi dejali, da se jih bom kmalu naveličala. Postala sem stalen poslušalec njihovih vaj in nastopov. Njihova glasba mi je bila zelo všeč. Pogostokrat sem jim rekla, da igrajo dobro, vendar mislim, da mi niso verjeli. Po nastopu na šolskem dvorišču za pusta pa je bilo vsega konec. Duci mi je na obisku pri nas povedal, da so nehali igrati. "Kaj?” nisem mogla skrila presenečenja in razočaranja. ",Nehali smo igrati!” “Kako? Zakaj? Upam, da ste vsaj še prijatelji?" “Ne." “To ne more biti res... Kje boš pa sedaj igral?” “Nehal bom... ” Nisem mogla verjeti da so res nehali igrati. Ob petkih nisem več hodila na vaje, prosti čas sem preživljala drugače, na manj zanimiv način. Najbolj me je motilo to, da fantje niso bili več prijatelji. Obnašalisose, kot da se ne poznajo. Pogosto sem se spraševala, kako lahko vse veselje ob igranju, ure in ure skupnih vaj kar naenkrat pozabijo in se delajo, kot da ni nikdar nič bilo. Želela sem sl da bi imela nadnaravno moč in bi jih združila, da bi spet igrali skupaj in bili ponovno prijatelji. Ta drobna dogodivščina mi je pokazala, kako dragocena sta prijateljstvo in ljubezen. db KNJIŽNA POLICA Sfpofj/t ®OLfarW AOLKf) Danes naj bi bil poseben dan. Zbrali smo se otroci in vnuki, da bi skupajpraznovali. Pogovori se sučejo okoli običajnih stvari, na trenutke pogovor zamre... Spomini mi uidejo v otroštvo. Veliko je biloprepirov, hudih besed, ki jih čas nekako ne more izbrisati. Veliko je bilo prizorov, ki jih otroške oči ne bi smele videti... Pomislim, kako zelo smo zaznamovano z življenjem, ki je minilo, in kako še spomin boli. Moj oče mi vse otroštvo nikoli ni rekel, da me ima rad. Tega mi tudi pokazal ni nikoli. Tega zdaj, ko imam svoje otroke, še toliko bolj ne morem razumeti. Tako neizmerno rada jih imam! So stvari, ki jih je treba izreči, stvari, ki povezujejo ali razdvajajo. Če se naseli v družino preveč molka, to družino odtujuje. In tako zelo boli, čeprav je samo molk... Augsburg Založba Mihelač je ponovno dokazala, da se zna izredno hitro odzivati na dogodke. V zgolj tednu dni je pripravila in izdala knjigo štirih izbranih pripovedi Draga Jančarja, med njimi seveda tudi pripoved Augsburg, zaradi katere je knjiga sploh tako hitro zagledala beli dan. Augsburg je namreč besedilo, za katero je pred kratkim Jančar prejel ugledno evropsko nagrado za kratko prozo, ki jo podeljujejo v nemškem mestu Arnsberg. Po mnenju založnika tako pomembne mednarodne nagrade doslej ni prejel še noben slovenski literat. Jančarjev tekst je mednarodna žirija izbrala izmed 37 besedil evropskih pisateljev. Kot so zapisali v utemeljitvi, so slovenskega pisatelja odlikovali z nagrado za pripoved o grozečem vračanju vseh strahov preteklosti, njihovega nasilja in njihovih vojn, ker je po mnenju žirije “redek primer politične pripovedi, ki na literarno suveren in samosvoj način iz perspektive Slovenije, jugovzhodne Evrope, imaginira v sugestivnih zaznavah, spominih in asociacijah neko današnjo realnost, ki nam vse tiste strahove spet približuje, še več, jih dela za kos vsakdanjika”, besedilo je “redek primer pripovedi tiste intelektualne intenzivnosti in poštenosti, ki tehta vseevropski tek stvari”, gre za delo pripovednika, “ki piše za ceno svojega življenja”. Augsburg je doslej pri nas izšel le v Novi reviji, evropska nagrada pa je bila prava priložnost, da je izšel tudi v knjižni obliki in je tako dostopen širši javnosti. Ker je besedilo kratko, se je avtor v dogovoru z založnikom Mihelačem odločil, da nagrajenemu besedilu doda še tri krajše proze. Tako so v knjigi AUGSBURG IN DRU GE RESNIČNE PRIPOVEDI natisnjeni še Krila nad Panevropo, Dve sliki in Ogenj. Vse pripovedi v izboru zaokrožuje njihova povezanost z resničnimi dogodki, tematika in način pisanja, namreč prepletanje resničnega z imaginacijo oziroma imaginiranje resničnosti. MILAN MARKELJ Čas duše, čas telesa Založba Mihelač je v zbirki Brevir izdala novo knjigo Toneta Pavčka ČAS DUŠE, ČAS TELESA, ki jo je uredila Marjeta Novak-Kajzcr, opremil pa Jurij Kocbek. Gre za zbirko 24 esejev, v katerih Pavček s svojo značilno pesniško senzibilnostjo obravnava dva pola našega življenja: duševnega in telesnega. Prvi del knjige je namreč posvečen duhovni razsežnosti človeka, v drugem pa govori o telesnosti. Ta delitev je nekoliko nasilna, saj knjigo lahko beremo tudi kot lok nekega življenja, kot iskanje sožitja duše in telesa. Pavček seveda ne bi bil Pavček, če ne bi knjige začel s hvalnico Dolenjski (Bajanje o Dolenjski). “Samo eno besedo zapišeš in si tam - v neki srečni nezmožnosti še reči karkoli. Ta beseda je Dolenjska. Kraj mojega doma, dom sredi naše vasi, vas sredi sveta. In vse, zmeraj in spet in znova sredi srca. Dolenjska!” V prvem delu opisuje čas otroštva v rodnem Šentjurju, šolanje v Ljubljani, začetke pesnjenja, prevajanje, spregovori pa tudi o vprašanju jezika, sloga, svobode, stanja v današnji kulturi. Življenjski lok se izteče v besede in misli o samoti. “Samota je človeku nemalokrat dobra družba.” Pavček preseneti z zadnjim esejem o smrti (Temna in svetla stran gozda). Gozd mu predstavlja izhodišče razmišljanj o svetlih in temnih polih človekove duše. Na predstavitvi knjige je avtor povedal takole: “Najpomembnejše je, da bi radi živeli in da bi nas tudi življenje imelo rado. Zato je potrebno združevati temno in svetlo plat v dih večnosti, ki je cilj in smisel tega bivanja.” LIDIJA MURN Soška fronta Pred dobrim tednom dni (28. junija) je minilo sto let od usodnih strelov v Sarajevu, ko je srbski terorist Gavrilo Princip ubil avstrijskega prestolonaslednika in njegovo ženo. Dogodek je sprožil velikansko morijo, kakršne v človeški zgodovini dotlej še ni bilo - L svetovno vojno. Vanjo je bilo vpletenih 36 od tedanjih 54 držav sveta, bojevalo se je 70 milijonov vojakov, kar 10 milijonov pa jih je padlo. Slovenci se niso bojevali kot avstroogrski vojaki le na tujih frontah, morijo smo imeli tudi na lastnih tleh. Po pristopu verolomne Italije k antantskim silam se je odprla soška fronta, ki je zvečine potekala po naših tleh. Vojna sc je končala s porazom centralnih sil, za Slovence pa je bila posebej tragična izguba nacionalnega ozemlja, nova zahodna meja je presekala narodno telo in del naših ljudi je za vedno ostal onkraj meje. Čeprav je vojna pustila globoke in boleče sledove v narodovem zgodovinskem spominu, pa je bilo to obdobje iz različnih vzrokov dolgo zanemarjeno, ponovno ga vrednotimo in spoznavamo šele v novejšem času, ko kot samostojen narod nismo zavezani beograjskim pogledom nanj. Med najnovejšimi knjigami, ki govore o tej temi, velja pozornost SOŠKI FRONTI, ki jo je napisala Petra Svoljšak. Knjiga je pred kratkim izšla pri Čankarjevi založbi. Avtorica je v nji na strnjen in pregleden način v besedi in sliki predstavila dogajanje na soški fronti. Po splošnem uvodu sledi potovanje po krajih prve svetovne vojne, od Vršiča do Štanjela, kjer so posejane različne ostaline, strelski jarki in položaji, bunkerji, kaverne, vodni zbiralniki, trdnjave, ostanki vojaških poti in podobnega. Vse to priča o davno minulih dogodkih, spominja na preslano trpljenje in smrt ter opominja. Pripoved spremljajo številni citati iz domače in tuje literature, posebej bogata pa je likovna oprema z obiljem barvnih slik. MILAN MARKELJ ■' . . , , ■, jilij '¥A’-'3ČH‘ l "M MTarsikaj o bližnji preteklosti je ohranjen I %/■ ega v pisanih virih, še več pa je živih izročil, -L ▼ -Mjki se prenašajo iz roda v rod. Marsikaj zelo pomembnega in važnega lahko zapisovalec še dobi od starejših ljudi. Tako je o fratarjih, prvih gozdnih delavcih, ki so bili stalno naseljeni po gozdovih, zlasti v Rogu in gozdovih okoli Plešivice in Frate, ohranjeno bogato živo izročilo. V omenjenih gozdovih je živelo mnogo naših ljudi, nekateri so bili tam rojeni, drugi so prišli v širne roške gozdove s trebuhom za kruhom. O njih pa o tesačih, furmanih in žagarjih bo tekla beseda v tem podlistku. Vir za pisanje so mi bili pogovori s številnimi (judmi, med njimi so mnogi zdaj že pokojni, in Kočevski zbornik 1938. Rog je izrazito gozdna pokrajina. Razprostira se med Krko in črmošnjiško okolico. Na vzhodu meji na Kočevsko polje, na zahodni strani na Suho krajino, na jugu pa njegovi gozdovi segajo v osrčje Bele krajine. Kot pravijo, je bil gozd v Rogu nekdaj tako gost, da iz njega nisi videl neba. Sonce ponekod sploh sploh ni prodrlo do tal. Kaj vse se je takrat dogajalo in kaj vse se je pozabilo! Marsikaj seje resnici tudi dodalo kot plod žive ljudske domišljije. Slovenski človek se je sicer zgodaj naselil ob roške hoste, vendar so minila dolga stoletja, predno so frataiji, tesači in gozdni delavci temeljiteje posegli v gozdove in naredili frate z golosekom, ostalo pa z redčenjem. Do takrat so se gozdovi razvijali brez človeškega posega in bili nedotaknjeni naravni čistilci zraka, zadrževalci vlage, domovina mnogih rastlin in živali. Mi smo potomci tistih, ki so nekoč prvi začeli redčiti in načenjati to ogromno naravno bogastvo in ga s pridom uporabljati za gradnjo naselij, v obrtništvu in pozneje v industriji. Žal ne vedno s pravo mero. Po drugi svetovni vojni je bila z velikimi poseki v roških gozdovih narejena ogromna škoda. Ko bi vsaj vso posekano lesno maso spravili iz h i Tone Virant: Jž% & Delavci v roških ijozdovili z 1 gozda! Vemo pa, da so zgnile kar precejšnje zaloge posekanega drevja. Kjer so nekdaj stala mogočne stoletne smreke in ostala drevesa, je danes le podmladek in les manjšega premera, ki bo šele čez več let koristil človeku. Lešje bil in bo ostal najplemenitejša naravna surovina. Brez gozdov bi bil naš planet podoben mesečevi površini. Staroselci so bili Slovenci Slovenski rodovi so od naselitve v te kraje s pridom uporabljali les za vse mogoče, tudi za gradnjo bivališč. Pred divjadjo, ki je je bilo tiste čase sila veliko, so se zavarovali z lesenimi okopi, ki so kasneje služili za obrambo pred tujimi plemeni, vdirajočimi v naše kraje. Bolj so uporabljali les kot kamen, čeprav je obojega tu več kot dovolj. Lesene koče so bile pozimi bolj tople, poleti pa prijetno hladne. Tako je bilo pri starih lesenih kočah vse leseno razen morebitnih kamnitih temeljev in zidu ob peči in ognjišču. Prve koče so bile vse iz razpolovljenih brun, na zunanji strani izbočenih, znotraj pa plosko obtesanih. Vse je bilo iz lesa, tudi žeblji. Prvotna koča je imela dva prostora in vežo, povezano z dimnico, saj dimnikov takrat niso poznali. Slovenski rodovi so živeli v vaških in rodovnih skupnostih, kjer so poleg svojega osebnega upravljali tudi skupno premoženje po načelih skupnega izkoriščanja. V okolice Soteske je v vasi Drenje še vedno v vaški skupnosti in upravi tako imenovana vaška gmajna, ki jo skupno upravljajo, odkar pomnijo. Več takšnih skupnosti je tudi drugje. Ko so se Slovenci začeli naseljevati v 6. stoletju na gozdnate obronke okoli Roga, so zaradi življenjskih potreb začeli prodirati tudi v njegovo osrčje. Rog je bil prvotno obkrožen in naseljen s Slovenci, kot pričajo imena slovenskih vasi v okolici Kočevja ali pa v Topliški in Črmošnjiški dolini. Šele pozneje so prišli nemški Kočevarji, v 30-ih letih 14. stoletja. To so bili predvsem koroški Nemci, ki jih je sem pripeljal grof Ortenburški. Kasneje so v naše kraje začeli naseljevati še uporne nemške kmete, vendar nobena listina ne govori, od kod so prišli. Ogromni gozdovi Roga s stranskimi legami so spadali pod kočevsko in nemško gospodstvo. Tako je ortenburško gospostvo segalo prav do Krke, na jugovzhodu pa mu je pripadala še Poljanska dolina. Ortenburška gozdna uredba v 20. maja 1406 je grof F. Ortenburški izdal gozdno mi uredbo, ki je povzročila pogoste prepire in tepeže med bilo tudi mnogo podložniki. V uredbi govori in se izrecno določuje, da spominskih dre-gozdovi so in ostanejo lastnina zemljiške gospode. Gos- ves, ki jih niso poska si je z zatiranjem služnostnih pravic kmetov pris- posekali, čeprav vojila tako še sam gozd. Kar pa so pravic podložniki še so že davno do- imeli, so bile zelo omejene in pogojene z velikimi dajat- zorela. Takih dre- vami. Pred to uredbo je veljalo, da gozd priposestvuje v ves ali pomnikov svoboden užitek, kdor ga nemoteno uživa devet let in en mnogih ujm in vi-dan. Kdor hoče svoje pravice prodati ali pa komu izročiti, harjev je bilo v mora to storiti pred sodnikom, da se sestavi pismo, roških gozdovih Gozdni deleži in pravice, ki so se prepustili podložnikom, zelo veliko. Tudi se svobodno dedujejo v moški in ženski vrsti. Svoj gozd- razne divjadi je ni delež izgubi tisti, ki se iz gospostva izseli. Vsak posest- bilo po roških in nik gozdnega deleža mora gospostvu javiti, koliko kočevskih goz-sokoljih gnezd se v njem nahaja. Ulovljeni plen, ki je dovih zelo veliko. določen v pismu, mora dati v zakup gospostvu. Dalje mora od vsake polšje jame v dobrih polšjih letih dati po pet polhov. Na te gozdne pravice, posebno na priposestvovane so sc podložniki sklicevali v 16. in 17. stoletju, ko seje njihov položaj znatno poslabšal. Pozneje so morali za tesarski in stavbni les posebej prositi. Prepovedano je bilo že takrat vsako nadaljnje krčenje gozda. Auerspergovi gozdovi Po prenehanju turških vpadov na naše ozemlje so nastopili mirnejši časi. Tako so grofje, zlasti Auerspergi, začeli v svoje ogromne roške in druge kočevske gozdove nastavljati za upravitelje gozdne posesti svoje ljudi, Nemce. Kot drugod so bili tudi gozdovi last in posest deželnega kneza. Kadar je ta dajal zemljo v najem, je bil gozd izvzet. Nesporno je vsekakor, da je dal knez Auersperg urediti gozd na takrat modernih znanstvenih zasnovah. Ogromne gozdne lege in površine je razdelil po revirjih in za vsak revir nastavil nameščenca ali upravitelja. Uprava knezovih gozdov je izločila več delov gozda, katerem ni smela sekira nikoli zapeti smrtonosne pes-V gozdovih je ^ \ | [ $ Pragozd v Kočevskem Rogu PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV » PISMA BRALCEVi Upokojenci javnosti in oblasti Izjava, sprejeta na srečanju 29. junija na Rogli lahko zagotavljale primerno socialno varnost tudi z dodatnim zavarovanjem, kar sedanjim upokojencem in tistim delavcem, ki bodo upokojeni v naslednjih letih, ni bilo omogočeno. • Vznemirja nas neprestano očitanje, kakšna sredstva gredo za pravice upokojencev, kakšen je delež le-ten v BDP, pri tem pa se pozablja, zakaj in po čigavih odločitvah je v zadnjih letih tako skokovito rastlo število novih upokojencev, zakaj se je zniževalo število zaposlenih, BDP stagniral ali se celo zmanjševal. S polno odgovornostjo se upamo zatijevati, da smo vsega tega upokojenci najmanj krivi. • Večkrat smo že povedali, da smo pripravljeni prispevati svoj delež za ozdravitev osiromašenega gospodarstva in njegovo ponovno oživitev, da pa ne moremo biti pri tem prvi in najbolj prizadeti. Pri vseh potrebnih ukrepih, naj dajo prvi in največji delež tisti, ki imajo največ. Upokojenci in nezaposleni to zagotovo niso. • Od vseh, ki kakorkoli sodelujejo pri tem, predvsem pa od vlade RS in poslancev Državnega zbora, odločno zahtevamo, naj vendar že enkrat pustijo pri miru sedanji sistem usklajevanja pokojnin po gibanju plač, ki je edino pošten in realen za ohranitev prave vredno- Upokojenci, zbrani 29. junija na Rogli na vseslovenskem srečanju upokojencev Slovenije, organizirani v 410 upokojenskih društvih in povezani v Zvezi društev upokojencev Slovenije, smo se ob bogatem kulturnem in športno-rekrea-tivnem doživetju dotaknili tudi nekaterih problemov, ki nas prizadevajo in vznemirjajo. Ponovno smo - več kot deset tisoč nas je bilo - potrdili našo trdno povezanost in neomejeno odločnost, da se z vsemi legalnimi sredstvi borimo za svoje dosežene pravice in interese. Zato se obračamo na vlado Republike Slovenije, na Državni zbor, poslance in na njihove klube s temile stališči in zahtevami: • Sedanji slovenski upokojenci smo v najtežjem in najusodnejšem obdobju slovenske zgodovine po svojih močeh in sposobnostih dali svoj prispevek k temu, kar danes imamo, k materialnemu in kulturnemu razvoju pa tudi k uresničitvi slovenske državnosti. Zato upravičeno zahtevamo, da se naš delovni prispevek k temu ustrezno upošteva pri odločanju in varovanju naših z zakoni ugotovljenih pravic in interesov. Zahtevamo takšno socialno varnost, ki nam bo na starost zagotavljala dostojno preživetje. Nasprotujemo kakršnemukoli omejevanju ali celo ukinjanju doseženih upokojenskih pravic. • Novi sistem pokojninskega zavarovanja naj se pripravlja skrbno, strokovno in dolgoročno ob upoštevanju slovenskih možnosti in posebnosti za nove generacije zavarovancev. Nove generacije si bodo sti pokojnin. Za svoje pravice smo se borili do zdaj, se bomo v prihodnje in tudi na voliščih. Zveza društev upokojencev Slovenije P V ospredju čudne politične igrice O kočevski skupščini, kjer ni volje za dialog Vsem je poznano, da kočevska skupščina v vseh štirih letih funkcioniranja ni bila kdove kako uspešna. To pa, kar se dogaja v zadnjem letu, je milo rečeno en sam obup. Ni točke dnevnega reda, kjer ne bi v ospredje prišli osebni konflikti jn čudne umazane politične igrice. Še posebej se je to pokazalo pri stalnih pobudah o nezaupnici izvršnemu svetu. Siti najrazličnejših razlag, obtoževanj in glasovanja, so člani IS odstopili z namenom, da se razreši nastala situacija. Žal se je pozneje še bolj zapletlo. Višek poigravanja s poslanci pa je bilo dvakratno predlaganje istega mandatarja in članov za nov IS. Vsa ta pojasnjevanja in glasovanja so bila sila mučna, za kar je po mojem veliko kriv župan, ki se gre v zadnjem času nekam čudne, meni nerazumljive igrice. Vodenje sej, vsaj zadnjih, je kriminalno in njegova krivda je, da se pri vsaki točki zaplete. Naj samo spomnim na glasovanje o melioracijah. Nerazumljivo je tudi njegovo početje v zvezi s tako razvpito gradnjo ceste od Pelrine do Mirtovičev in naprej. Krajani, ki smo se zavzemali in se še zavzemamo, da bo ta cesta čim-prej zgrajena, mu ne moremo zaploskati, saj njegova dejanja niso bila v prid gradnje. Ta moja opažanja potrjujejo tudi pisma, ki jih je pisal predsedniku IS, saj onadva med seboj ne komunicirata, a vse to močno škoduje občini kot celoti. Moram nekatere spomniti, med njimi tudi župana, da je gradnja te ceste postala popolnoma legalna. Napadi na tistega, ki dela V zadnjem času spet napadi na dr. Stanka Nikoliča v sredstvih obveščanja - Ni znano, da bi kritiki naredili kaj koristnega Verjetno bo tako stanje ostalo do kraja leta, saj pripravljenosti in volje za iskren dialog ni. Čeprav so mnogi odloki, sklepi in proračun ostali nesprejeti, to ne vznemirja, vsaj nekaterih ne. , FRANC CIMPRIČ Srečanje domov starejših občanov Bilo je v Vinici 28. junija V torek, 28. junija, smo se izpred Doma starejših občanov v Novem mestu odpeljali z avtobusom in domskim kombijem na srečanje domov starejših občanov Dolenjske in Bele krajine v Vinico. Na avtobusu so bili pokretni oskrbovanci, v kombiju pa vozičkarji. Po enourni vožnji smo na mejnem prehodu v Vinici zavili v avtokamp, na mesto srečanja. Namestili so nas pod veliko štirioglato šotorsko streho. Poleg nas so bili oskrbovanci iz DSO Kočevje, Metlika, Črnomelj, Grosuplje in Ponikve; okrog 250 nas je bilo. Program prireditve se je začel okrog 11.30 z glasbo ansambla Verder-ber in nastopom folklorne skupine v narodnih nošah iz Bele krajine. Predstavljena je bila tudi izdelava vezenin in značilnih vzorcev na prtičkih ter slikanje pisanic, ki jih je bilo moč kupiti. V kulturnem delu so nastopili oskrbovanci iz posameznih, in sicer s pevskimi zbori, recitacijami, igranju skečev ipd. V tekmovalnem delu med domovi so med ostalim tekmovali v Obešanju perila (direktorji), v metanju žogic na koš, metanju krogov na klin, v podiranju kegljev in pod. Prvo mesto so dosegli oskrbovanci DSO Črnomelj in dobili prehodni pokal. Zvedeli smo, da bo prihodnje srečanje drugo leto v Kočevju. JOSIP BEVC ZBRANIM SPREGOVORIL PREDSEDNIK DRŽA VE - Kakih dvajset tisoč slovenskih, madžarskih, hrvaških, italijanskih in avstrijskih upokojencev pa tudi veliko mladih se je 29. junija zbralo na Rogli, na tradicionalnem srečanju. V govorih - posebno odmeven je bil govor predsednika države Milana Kučana - je bilo iz vseh čutiti predvsem zahtevo, naj se proračunska kopja ne lomijo na plečih upokojencev. Svoje pravice upravičeno branimo, borili se bomo še naprej in na prihodnjih volitvah resneje pomislili, koga bomo volili, in ne bomo nasedali obljubam. Tak je bil smisel poslanice, naslovljene slovenski vladi in še posebej parlamentarcem. Na posnetku: M. Kučan med upokojenci. (Foto: Albin Košmerl) OSILNICA, FARA - V zadnjem obdobju seje spet zgrnilo na dr. Stanka Nikoliča, predsednika KS Osilnica in predsednika Turistično-šport-nega društva Kostel, več napadov v sredstvih obveščanja. “Kritiki” mu očitajo srbsko poreklo (zdaj je slovenski državljan), neznanje slovenskega jezika in uničevanje narave (gradnja ceste ob Kolpi) itd. Večina ljudi v zgornji Kolpski dolini kljub takim kritikam posameznikov podpira Nikoliča, saj vedo, da dela tako, kot želijo oni, kot hoče večina prebivalstva tega območja, in da je prav Nikolič največ naredil za razvoj tega dela Slovenije. Kritiki so tisti, ki doslej niso nič naredili za ljudi na tem območju oz. so delali in delajo celo proti njihovim interesom. Res pa je, da sicer govore lepše slovensko in da jim nasedajo predvsem sredstva obveščanja in drugi, ki razmer v zgornji Po novih cestah v korak s časom O hotenjih in prizadevanju obkolpskih ljudi pa o gospodih, kijih nočejo razumeti Skoraj dveletna besedna vojna med zagovorniki in nasprotniki gradnje obkolpske ceste se umirja. Stroji zapuščajo traso, utrditi je potrebno le še bankine in od Grivca do Kužlja se lahko pripeljemo po asfaltni cesti. Tudi vsi glasni in nezadovoljni domačini so boljše volje. Cesta je odprla nove možnosti za razvoj in dolino približala drugim krajem. Tudi do vasi Srobotnik lahko pridemo po makadamu letos prvič z avtomobilom. Doslej je bila ta vas kot oaza sredi neprevoznega ozemlja. Dela so začasno ustavljena, a trdno upam, da le začasno. Naj povem vsem tistim, ki mislijo, da v Sloveniji ni več vasi brez električne energije, da to ne drži. Srobotnik je še vedno brez elektrike. Trenutno je to zares mrtva vas, saj domačini prihajajo le občasno. Pred dvema letoma sta se odselila zadnja prebivalca. Elektrike ni, pod vasjo je bil možen prehod le po visečem mostu čez Kolpo na Hrvaško. Tudi krajani naselij Laze in Ograja pri Kužlju so posodobili prejšnjo strmo vaško pot. Vsako močnejše deževje jo je razjedalo in potrebna so bila večkratna letna popravila. Domačini skupno popravljajo pot. Poldrugi kilometer asfaltne ceste je bilo možno pridobiti tudi na račun gradnje ceste Grivac-Kuželj, saj je bila vsa strojna mehanizacija v bližini, asfaltiranje hkrati in s tem izvedba mnogo cenejša. Krajani so se zavedali te možnosti in prav vsi skupno prispevali polovični delež (2 milijona tolarjev). Ostalo polovico pa naj bi dali občina Kočevje in KS Kostel. Gradnjo te ceste omenjam zaradi neke posebnosti in zato, da bi bralci Odprto pismo predsedniku vlade Združenje lastnikov razlaščencev trdi, da vlada RS zavira in onemogoča izvajanje zakona o denacionalizaciji V PACIFIKU VROČ POLETNI PROGRAM - Obiskovalcem diskoteke Pacifik v vročih poletnih nočeh res ni dolgčas. Trenutno za dobro glasbo in razpoloženje skrbi d.j. Peter Plešec - Pero, že za prihodnji vikend obljubljajo med mladimi zelo priljubljene karioke in obilico nagrad. Na Studiu D imajo vsak petek zvečer lesKico Top pop, v kateri lahko glasujete za tri najboljše glasbene predloge. Na fotografiji sta pred kratkim nastopajoča popularni d.j. Bobo in njegova spremljevalka Tanja, ki sta požela prisrčen aplavz. (M. L.) Združenje lastnikov razlaščenega premoženja ugotavlja, da vlada RS ne podpira izvajanja Zakona o denacionalizaciji, temveč uresničevanje določil tega zakona zavira in onemogoča. Najnovejše stališče vlade, da nasprotuje sprejemu zakona o jamstvu RS za obveznosti, ki naj bi jih upravičencem do denacionalizacije poravnal Slovenski odškodninski sklad, d.d., kaže na nezaupanje vlade v lastno početje, saj opravlja vlogo skupščine sklada prav vlada. Po zakonu o denacionalizaciji je denacionalizacija vrnitev podržavljenega premoženja v naravi. Šele če vrnitev premoženja ni mogoča, obsega denacionalizacija plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Odškodninski sklad, ustanovljen kot finančna organizacija pri vladi, naj bi razlaščencem vrnil samo tisti del podržavljenega premoženja v obliki obveznic, ki ga ni mogoče vrniti v naravi ali drugačnih oblikah. Jasno izražena želja razlaščencev po vračanju v obliki nadomestnega premoženja, kadar vrnitev v naravi ni mogoča, vedno pogosteje zadeva na odpor zavezancev za vrnitev podržavljenega premoženja. Združenje ugotavlja, aa izvira ta nepripravljenost iz vse močnejše podpore uradnih institucij takšnim rešitvam, po katerih naj se nesorazmerno velik delež obveznosti za vračanje iz premoženja prevali na odškodninski sklad, ki postaja zavajajoče odlagališče zahtevkov upravičencev. Omenjeno zavajanje razlaščencev, državnega zbora ter domače in svetovne javnosti tiči namreč v sami funkciji sklada, kije kot delniška družba samo pomožni organ za tehnično izvedbo izplačil dejanskega zavezanca za denacionalizacijo, torej RS in njene vlade kot izvršilnega organa. Toda zaradi zviševanja obveznosti odškodninskega sklada tudi na subjekte, ki niso upravičeni po zakonu o denacionalizaciji (npr.: najemniki v denacionaliziranih stanovanjih), in ob usihanju z zakonom predpisanih sredstev v sklad (neizvajanje 10-odst. pritoka kupnine od prodaje družbenih stanovanj) sklad vedno bolj spominja na prazno blagajno. RS in vlada obravnavata zadeve v zvezi z jamstvom na način, kot daje sklad popolnoma samostojen subjekt in names- to RS zavezanec in dolžnik po zakonu o denacionalizaciji, njegovi vrednostni papirji pa ustrezno nadomestilo za vračanje podržavljenega premoženja upravičencem; Združenje lastnikov razlaščenega premoženja izjavlja: da lastniki razlaščenega premoženja prav tako kot RS in vlada ne zaupajo v uspešnost 'poslovanja odškodninskega sklada in njegovo sposobnost, da bi lahko kadarkoli lahko poravnal obveznosti RS upravičencem, od RS in vlade zahtevajo dosledno uresničevanje Zakona o denacionalizaciji in vračanje podržavljenega premoženja, kot jih predpisuje zakon, brez ustanavljanja nekakšnih bypass skladov. Lastniki razlaščenega premoženja ugotavljajo, da je poslovanje sklada zaradi načrtnega zavlačevanja postopkov in vnašanja pravne zmede pri določanju odškodnin že povzročilo nepopravljivo škodo, zato združenje predlaga vladi RS, naj sklad v sedanji zasedbi in funkciji čimprej v celoti ukine. Lastniki razlaščenega premoženja sporočajo vladi RS, da se bodo za zaščito svojih pravic odslej dosledno obračali tudi na mednarodne forume in redno obveščali svetovno javnost o brezpravnem dogajanju v svoji državi. Od vas, spoštovani gospod predsednik vlade RS, pričakujemo najkasneje v desetih dneh razgrnitev stališč vlade do omenjenih spornih zadev, predvsem pa jasna zagotovila za ukrepe vlade, da bi se uresničevanje zakona o denacionalizaciji premaknilo z mrtve točke in v pravo smer. ZLRP Slovenije predsednik: FRANC IZGORŠEK PRIJATELJSTVO PEVSKIH ZBOROV Društvo invalidov občine Trebnje je pripravilo izlet na Notranjsko in ga izkoristilo za obisk koncerta trebanjskega okteta in cerkniških pevcev. Doživeli smo prav lep večer. Oba zbora sta se izkazala z ubranim petjem. Moramo priznati, daje trebanjski oktet zelo napredoval, saj ima novega vodjo in še nekaj mladih pevcev. Ob trebanjskem košu so cerkniški fantje spet nastopili z našimi v Trebnjem. R. M. videli, kaj vse se še dogaja v nekaterih KS. Med take sodi KS Kostel s svojevrstnim predsednikom, magistrom g. Južničem. Omenjeni predsednik, ki sicer sam “vlada” KS (svet je namreč odstopil), ni imel posluha za posodobitev te ceste, zagovarjal je le asfaltiranje ceste do vasi Ajbelj. Ni mu mar, da bo njegova KS bogatejša za še en del asfaltirane ceste, KS pa rešena vsakoletnih prispevkov za popravila ceste. Predstavniki vaškega odbora Laze so bili pri njem s prošnjo, z jasnimi obrazložitvami, z vso dokumentacijo, vendar niso uspeli. Razgovor je trajal štiri ure, in po desetih dneh so prejeli za ta pogovor račun v višini 13.000 tolarjev (zaračunan pogovor in uporaba prostorov). Ali je kaj takega možno še kje drugje, da predsednik KS zaračunava razgovor svojim občanom? Kljub načrtnemu oviranju od strani predsednika in njegovih tihih zagovornikov je cesta dograjena, krajani pa skupno urejajo bankine, sekajo ob cesti in so zadovoljni, da se niso pustili “povoziti”. Podobno je bilo v vasi Grivac, kjer je g. Martin Černe jasno in javno nasprotoval gradnji in vsem vaščanom, ki so bili za cesto. G. Černe ne živi stalno v Grivcu, zato se čudim, kako je možno, da toliko nasprotuje svojemu kraju in ljudem. Pred kratkim (28. maja 1994) je objavil prispevek v Delu Pisma bralcev), kjer omenja tudi moje ime. Pravi, da mi je zaradi sorodstvenih in drugih zvez uspelo, da se je gradila ta cesta. Žal brez vsakih zvez, zastavila sem le pošteno besedo. Kostelska dolina je res svojevrstna, idilična, s skromnimi ljudmi, ki so bili vajeni potrpeti. Nihče noče, da bi postala Kolpa pregrada med ljudmi, ki so do osamosvojitve živeli zares v sožitju na tej in oni strani Kolpe. Žal pa je politika naredila svoje in ne moremo več govoriti o popolnoma pristnih odnosih s hrvaškimi prebivalci. Kostelska obkolpska prijazna dolina naj postane odprta za vse, ki jo ljubijo, ki jo bodo spoznali in cenili s' prebivalci vred. Kostelci morajo v korak s časom z ostalimi, pa čeprav je bil doslej ta korak upočasnjen. ANICA PETRIČ Kuželj 26 Kolpski dolini ne poznajo. Dr. Nikoliča smo zaprosili, naj odgovori na nekaj vprašanj o teh sporih. Odgovori so bili taki: “Najhuje so se spori zaostrili po slovenski osamosvojitvi, ko sta območje KS Osilnica in del območja KS Kostel in KS Draga ostala z državno mejo odrezana od Slovenije, saj lahko potujejo ljudje na sedež matične občine oz. v Slovenijo le prek Hrvaške in so tako izpostavljeni raznim nevšečnostim, ki so bolj ali manj običajne pri prehodu državne meje. Predvsem Osilničani so zahtevali cestno zvezo s Slovenijo po slovenskem ozemlju, kar jim je bilo pred osamosvojitvijo obljubljeno, a po osamosvojitvi pozabljeno. Zalo smo sami začeli pripravljati posodobitev nekdanjih kolovozov ob Kolpi. Takrat pa so se vmešali nekateri posamezniki, naščuvali so nekatere poslance in začeli so se spori, zaradi katerih so bila dela celo začasno ustavljena, češ da je potrebno najprej pridobiti vsa soglasja in dovoljenja, ki so potrebna za gradnjo, ker sama priglasitev del ni dovolj. Zanimivo pa je, da so le s priglasitvijo del zgradili obmejne carinske postaje, da tako so gradili in še gradijo nekatere regionalne ceste v kočevski občini in da so s priglasitvijo gradili večje in širše ceste, tudi avtoceste, tako rekoč v vsej državi. Tudi napadanje znanja slovenščine je umetno, saj smo se tu razumeli in uspešno sporazumevali kar okoli 30 let. Domačini so z glasovanji tudi že večkrat pokazali, s kom se razumejo, sporazumevajo in komu zaupajo. To pa nekaterim, ki ne spoštujejo interesa ljudi, ampak gledajo le na lastne koristi, ne gre v račun. Pravzaprav apr; hkrati, ko delajo proti koristim ljudi ob Kolpi in Čabranki, delajo tudi proti svojim, a se tega ne zavedajo. Ljudje so mi zaupali dolžnost predsednika KS Osilnica, predsednika Turistično-športnega društva Kostel in me izvolili tudi za občinskega delegata. V vseh teh in drugih organih delam tisto, kar smo se dogovorili v KS oz. turističnem društvu. Menim, da je to moja dolžnost, pa čeprav to ni v skladu z željami nekaterih redkih posameznikov.’ JQŽEpR1MC DUŠAN UJEL ŠČUKO VELIKANKO - Na dan slovenske državnosti se je novomeški ribič Dušan Gajič odpravil na ribolov. Z ribiškim “vajencem" Tomijem Redkom sta kmalu okusila “debelo" ribiško srečo. V Krki pod železniško postajo v Bršljinu je že po nekaj metih umetno ribico naskočila ščuka velikanka, ki je neprevidnost plačala z življenjem. Na sliki: ribič i' ščuko, ki je merila 98 cm, tehtala pa "komaj” 5,45 kilograma. (Foto: Jože Grlica) VRTEC NA KMETIH - Na začetku vročega poletja so starši in vzgojiteljice iz novomeškega vrtca v Kettejevem drevoredu otroke odpeljali na izlet. Najprej z vlakom do Mirne Peči, potem peš skozi gozd, polja in travnike do velike kmečke mize v Jelšah. Otroci so posedeli na konjskem hrbtu, videli krave, prašiče, zajce in kokoši. Osvežili so se v Zijalu na izviru Temenice in se na kmečkem vozu odpeljali do vlaka. Same oči so jih bile in spraševali so, kdaj bodo spet šli na tak izlet. (Tekst in foto: Franci Bačar) Odgovori in popravki po § 9, Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, kije začel veljati 23. aprila, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke bomo poslej objavljali pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § vsi pa bodo opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne bomo objavili prispevka, ki bo napisan žaljivo in z namenom zaničevanja, ali če bo nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanaša (13. člen). Kam plove zadruga Črnomelj? Dol. Ust št. 26, 30. junija Na članek, ki ga je pod naslovom Kam plove Zadruga Črnomelj? v Dolenjskem listu 30. junija objavil g. Alojz Šterk, dajemo naslednji odgovor: Poslovno poročilo za leto 1993 z rezultati in problematiko poslovanja Zadruge so bili obravnavani na rednem občnem zboru članov, 24.4.1994. Članom, ki na zboru niso bili prisotni, je bila nato poslana pismena informacija. Ni v praksi, da se rezultati poslovanja objavljajo v sredstvih javnega obveščanja, navsezadnje je to poslovna tajnost. Članek g. Šterka je po našem mnenju namenoma objavljen tik pred sklicanim izrednim občnim zborom. Iz vsebine članka ni razbrati dobronamernosti, temveč klasično kriti-zerstvo, ki naj bi zbudilo pri bralcih, med njimi pa tudi pri članih Kmetijske zadruge in poslovnih partnerjih nezaupanje do Zadruge in njenega vodstva ter doseglo, da bi podatke, ki jih navaja članek, sprejeli kot alarmantne. To nas preseneča, saj so podatki nepopolni in nepravilni, še posebej iz obdobja, ko je bil pisec sam v zadrugi soodgovoren za izkazovanje rezultatov. G. Šterk je bil v Kmetijski zadrugi Črnomelj vsega skupaj zaposlen štiri letu in pol: od 5.1.1960 do 29.2.1960 na delovnem mestu referenta; od 1.4.1962 do 31.10.1963 na delovnem mestu vodje obrata in od 1.2.1990 do 22.11.1992 na delovnem mestu namestnika direktorja in vodje splošne službe. G. Šterk je tudi član Zadruge. V članku v DL se sklicuje na 40-letno materialno, delovno in čustveno vezanost na Zadrugo. Verjetno je dobesedno razumel obdobje mirovanja pravic iz delovnega mesta, ko je odhajal na politične funkcije. Na izrednem občnem zboru članov Zadruge v nedeljo, 3.7.1994, je tekla razprava tudi o objavljenem članku. Dane so bile dodatne informacije o poslovanju zadruge za preteklo in tekoče leto z namenom, da se na zboru razčistijo morebitna odprta vprašanja in odpravi vsakršen dvom o pravilnosti ali sposobnosti vcidenja Zadruge. Člani so zato od g. Šterka zahtevali pojasnila o vsebini članka, predvsem pa konkretne primere v zadevah, ki jih je v članku nakazal, vendar je g. Šterk to odklonil, češ da občni zbor ni mesto za takšno razčiščevanje in da se bo o tem pogovarjal preko Dolenjskega lista. V Zadrugi si ne želimo v Dolenjskem listu ali drugih oblikah javnega obveščanja odpirati rubrike za razčiščevanje podobnih vprašanj, ki jih je načel ali jih še bog. Šterk, ker smatramo, da to ni plodno delo. Dobronamernim članom Zadruge so vrata vedno odprta, tu lahko dobijo vse potrebne informacije ali informacije preverijo, lahko se s svojimi pripombami, predlogi in vprašanji obrnejo na vodstvo zadruge ali na njene organe. Vedno so bili in bodo dobrodošli. Način, ki ga je izbral g. Šterk, obsojamo kot neprimeren, Zadrugi škodljiv in za delo zaviralen. Verjetno bo imel svoje posledice. Upravni odbor Mercatorja Kmetijske zadruge Črnomelj Nas je sram državnosti? Dol. list št. 25, 23. junija V 25. številki Dolenjskega lista je bil na prvi strani objavljen sestavek z naslovom “Nas je sram državnosti?” Marsikdo bi rekel, da nas je res lahko sram, saj so nam vsi govorili, da nam bo lepše in bolje, ko bomo samostoj- ni. Vendar vidimo, da ni tako. Država bi delavcu najraje vzela še tisto, kar si je ustvaril prej. Včasih si je skoraj vsak preprost delavec zgradil hišo ali kako drugače prišel do stanovanja, danes marsikdo ne more vzdrževati več niti hiše. Obdavčili so vse od kraja, tudi brezposelne in delavce z minimalnimi dohodki, da imajo komaj za kruh. Moj primer: Lani sem bil precej na bolniški, potem sem bil invalidsko upokojen, vendar moram vseeno plačati dohodnino. Žena je bila celo leto priglašena na zavodu za zaposlovanje in je prejemala od 12 do 13 tisočakov denarnega nadomestila, od letošnjega februarja naprej pa ne dobiva več niti tega, vendar mora tudi ona plačati dohodnino. Prej so govorili, da gre denar v Beograd, a se je vseeno doma precej naredilo, danes pa se podjetja prodajajo. Delavci in upokojenci smo mislili, da smo solastniki podjetij, a ne bomo dobili nič od tega. Naši politiki pa govorijo več kot prej, naredijo pa manj, najrajši bi se med sabo “požrli”. Armada brezposelnih pa se veča in še bi lahko pisal, pa kaj, ko nič ne pomaga! A. KRIŽNIK Veniše Razstava posavskih osnovnošolcev Dol. list št. 25, 23. junija Spoštovani gospod Konec! Iz organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Novo mesto, kamor ste na ime Jožeta Škufce, predstojnika enote, tudi naslovili svoj prispevek v zvezi z “razstavo posavskih osnovnošolcev” (objavljen v Dolenjskem listu 23. junija), so mi poslali vaš protest in me prosili, naj nanj odgovorim. V svojem prispevku se ne strinjate s formulacijo naslova razstave. Zato naj razložim, kako je do razstave prišlo. Na srečanju študijske skupine likovnih pedagogov z osnovnih šol krške, brežiške in sevniške občine, ki ga je 23. marca 1994 pripravil Zavod RS za šolstvo in šport, smo se s prisotnimi likovniki dogovorili za predstavitev likovnih del učencev iz posavskega konca v razstavnih prostorih Zavoda RS za šolstvo in šport v Ljubljani. Likovniki, ki so želeli sodelovati na razstavi, so za katalog vnaprej poslali nekaj del učencev. Dela je poslalo pet likovnih pedagogov s šestih osnovnih šol. Tako smo v začetku junija razstavo tudi svečano odprli. Zamislili smo si razstavo, pri kateri se nismo osredotočili na likovno temo, motiv ali tehniko. Želeli smo torej predstaviti ustvarjalne dosežke skupine osnovnih šol iz Posavja. O srečanju študijske skupine za likovno vzgojo (Krško, Brežice, Sevnica) ste bili pravočasno obveščeni, tako da ni bilo ovir za vašo udeležbo. S svojo prisotnostjo bi lahko prispevali svoj delež h kvaliteti srečanja, poleg tega pa bi dobili tudi informacijo o pripravi razstave. Ne glede na vašo odsotnost bi se morali naslednje dneve pozanimati pri kolegih likovnikih o vsebini srečanja. Tako bi tudi vi in učenci vaše šole imeli v mesecu juniju priložnost predstavljati Posavje. V prihodnje vas vabim na vsa strokovna in pedagoška izpopolnjevanja, kijih organizira Zavod RS za šolstvo in šport, kjer boste dobili vsa potrebna navodila in obvestila za pedagoško delo v šoli. Glede naslova pa: večina sodelujočih šol je iz Posavja. Za kakršnokoli pomoč se lahko vedno obrnete na moj službeni naslov: Marjan Prevodnik, pedagoški svetovalec za likovno vzgojo, Zavod RS za šolstvo in šport, Poljanska 28, Ljubljana, tel. št.: (061) 1333-266. MARJAN PREVODNIK Se država res izmika? Dol. list 26, 30. junija Zaradi pravilne in objektivne informacije glede izterjave denarnih kazni v Republiški upravi za javne prihodke - izpostava Metlika (o čemer je bilo podano poročilo sodnice za prekrške ge. Garilovič na zadnji seji metliške občinske skupščine), in v zvezi s člankom, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu 30. junija, dajemo naslednje pojasnilo: RUJP - izpostava Metlika je prejel od 1.1. do 30.6.1994 137 zahtevkov za uvedbo prisilne izterjave denarnih kazni. Od tega jih je izterjanih 37,23 zahtevkov pa je bilo zavrnjenih kot neizterljivih (vsi storilci prekrška so izključno Romi - nimajo premičnega ali nepremičnega premoženja, niso zaposleni, zato je izterjava ob- jektivno onemogočena). Štirje zahtevki so bili preklicani, ker so storilci pred uvedbo postopka za izterjavo sami plačali denarno kazen. Trenutno je 73 zahtevkov v postopku pri pristojnem referatu za prisilno izterjavo; od tega je 54 storilcev dijakov, kmetov, nezaposlenih, fiktivno prijavljenih tujcev, tranzitnih tujcev. Na podlagi 19 zahtevkov je RUJP-izpostava Metlika izdal sklep o prisilni izterjavi iz plač (na podlagi 219. člena Zakona o davkih občanov, Ur. list SRS št. 36/88 in 8/89 ter Ur. list RS št. 48/90). Nanaša se na vse zaposlene, obrtnike in pri njih zaposlene ter upokojence. Iz navedenega je razvidno, da se davčna uprava Metlika ne izmika izterjavi denarnih kazni. Svoje naloge opravlja vestno in skladno z davčnimi predpisi. JOSIP FAKINA, dipl, iur. Vodja RUJP, izpostava Metlika Slabo plačani in brez pravic Dol, list št. 26, 30. junija V sestavku Slabo plačani in brez pravic je trditev, daje v Labodu, natančneje v tovarni Libna, uvedena kolektivna kazen 5 odst. za nedoseganje plana. K temu želimo dodati nekaj pojasnil, ki naj to navedbo postavijo v pravo luč. Labod izpolnjuje kolektivno pogodbo stoodstotno, delavci pa prejemajo plače redno, nakasneje do 18. v mesecu. Kot pri vseh tekstilcih so tudi v Labodu pogodbeni roki odpreme zelo kratki in temu primerno je planirana proizvodnja. Zaradi zelo velike odsotnosti, ki onemogoča doseganje planiranih rezultatov, seje vodstvo odločilo za dodatek 5 odstotkov, ki gre nad pravice iz kolektivne pogodbe. Torej gre za dodatek, ki so ga zaposleni deležni, če so polno prisotni na delu, v proizvodnji pa, če dosežejo plansko obveznost (določeno število minut). V nobenem primeru pa ni nič odvzetega. O zviševanju norm ne moremo govoriti, ker so v veljavi že od leta 1975, navesti pa moramo tudi, da je strojna oprema posodobljena in omogoča boljšo produktivnost in lažje delo. Ne moremo pa mimo dejstva, da so nalogi - naročila vse manjša, torej bolj razdrobljena, kar seveda tudi vpliva na rezultate, in da so v tekstilu pogoji za delo težki. Ul hod, Novo mesto služba za stike z javnostjo Pod cesaijevim pokroviteljstvom Dol, list št. 26, 30. junija Pri tiskanju članka Karla Bačerja Pod cesarjevim pokroviteljstvom (Dolenjski list 30. junija 1994, št. 26, str. 12) je po pomoti izpadel zadnji odstavek; avtorju se opravičujemo, odstavek pa se glasi: (Viri: Pol stoletja društva “Pravnik”, str. 194-5. Slovenski pravnik 1889, str. 352. Dolenjske novice 1919, str. 126. Delo 10. junija 1993, str. 15: Miroslav Slana-Miros: Mariborska stroka zanemarila važne podatke.) Uredništvo DL DOMAČE TRNJE • Čudno, da Slovenci ne ustvarimo dobrega fdma, gradivo za odlično kriminalko imamo “na pladnju • Komisije lajajo, mafijska karavanu gre dalje. *Kot vse kaže, nas bodo izčrpni pogovori - finančno izčrpali. • Ne brigamo se za konkurenčno proizvodnjo, ker nas bolj zanima konkurenčna mafija. MARJAN BRADAČ Glosa današnjih dni Vse v brezupnost se podira, vendar čutim dih jasnine. Zgleda, kot da vse umira, čas prebuja korenine! Da bi mogel zdaj dojeti, kakšni naši so obeti: da resnica nam dokaže, da še ta grdo ne laže. Ker preveč smo že razgreti, pod nogami se udira in v sovražnosti prepira goltamo umazanije in po pameti zlo bije. Vse v brezupnost se podira. Strankarski veljaki naši pevci so pri črni maši. Ta beseda je premila, da bi prav jih ocenila. Saj prihodnost spet nas straši, gnusa goltamo spet sline, saj en dan nam več ne mine, da se nismo opljuvali. Mar se bomo kdaj oprali? Vendar čutim dih jasnine. Dih jasnine še nas mami! In še speti smo z željami, naj kaj novi dan obeta, ko resnica prah pometa in si služi kruh s solzami; ko požrešnost paradira in nas lahko laž prezira, lakomnost pa golta lačno in v tem, ko tako je mračno, zgleda, ko da vse umira. Enodnevne ve mušice, ki živite iz gnojnice, naši klopi zajedljivi, vi smradu sovraštva krivi, nataknili ste plašnice, da ne zrli bi v daljine, in ne videli globine. Čas obrača in zavrača, je dolžnik, ki vedno vrača, čas prebuja korenine! JANEZ KOLENC Z BALONOM V VIŠAVE - Posadka novomeškega toplozračnega balona, Milan Rotar, Gorazd Kosmina in Matjaž Malenšek, se je minuli konec tedna udeležila državnega prvenstva v Murski Soboti. To je bila za naše ba-hnarje zadnju večja preizkušnja pred evropskim prvenstvom, ki bo septembra na Ptuju. Tudi tam bo zastopala Aeroklub Novo mesto. Sicer pa imamo v Novem mestu že dva balona Na nedavni otvoritvi padalskega prvenstva v Prečni se je predstavil tudi srečni dobitnik balona v akciji Podarim-dobim. (Foto: M. Vesel) ARHEOLOGI VABIJO NA SPREHOD NOVO MESTO - Vse, kijih zanima ogled arheoloških izkopavanj in nekaterih drugih znamenitosti mesta, vabi Dolenjski muzej na sprehod z arheologom. Odhod na sprehod na Marof bo z muzejskega vrta v torek, 12. julija, ob 10. uri. I SKB BANKAM, SKB BANKA, d.d., ponuja gospodarskim družbam ugodna kratkoročna in dolgoročna posojila za nakup deviz pri banki, namenjenih za potrebe uvoza. Kratkoročna posojila z izhodiščno obrestno mero R + 10,5% in vračilnim rokom do 6 mesecev so namenjena za uvoz repro-materiala, trgovskega blaga in za plačilo storitev za tujino. Dolgoročna posojila z izhodiščno obrestno mero R 4- 11% in vračilnim rokom do 3 let so namenjena za uvoz opreme. Posojilo je možno pridobiti v višini do 100% predračunske vrednosti, odvisno od posojilne sposobnosti komitenta. Podrobnejše informacije lahko dobite v SKB banki, d.d., poslovni enoti Novo mesto in Kočevje (tel. št. 061/855-222). VAM NUDI — kemično čiščenje in pranje vseh vrst oblačil — izredno ugodne cene zaves INDUPLATI — dekorataivnih zaves — prtov in blaga za prte — šotorska platna —■ platno za ležalne stole Obiščite nas (nasproti Cestnega pod.) vsak dan od 7. — 19. ure, v soboto od 8. — 12. ure. A tOBOkum ,,, iijlll erport-import H TRGOVINA S KMETIJSKO MEHANIZACIJO Zastopstvo VESNA MARIBOR TRAKTORJI UNIVERZAL VINOGRADNIŠKI: takojšnja dobava GOLDONI 45: 3% popusta ZETOR: vsi tipi UNIVERZAL VSI TIPI TRAKTORSKE PRIKOLICE IN TROSILCI GNOJA OBRAČALNIK IN ZGRABUALNIKI SAMONAKLAALNE PRIKOLICE, PUHALNIKI BCS: kompletni program kosilnic in 12 delov NAMAKALNI SISTEMI AKUMULATORSKA DELAVNICA — BLAŽ TASEV BREZPLAČNI PREGLEDI AKUMULATORJEV - pred dopusti — Prodaja vseh tiov akumulatorjev — Odkup starih akumulatorjev in svinca v__________________________________________J traDislIf^Dra AVTOHIŠA PIONIR AVTOHIŠA SPC NOVO MESTO d.d. Novo mesto, Pod Trško goro 83 (Ločna) objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo: — stružnica POTISJE ADA Tip PA 631 P letnik 1983 izklicna cena 300.000,00 SIT — delavniško dvigalo 4 steberno »Beli Manastir« izklicna cena 50.000,00 SIT — delavniško dvigalo 4 steberno »Beli Manastir« izklicna cena 50.000,00 SIT — delavniško dvigalo 4 steberno »Beli Manastir« izklicna cena 50.000,00 SIT — delavniško dvigalo nekompletno izklicna cena 15.000,00 SIT — vozički z orodjem (10. kompl.) »Unior Zreče« izklicna cena 11.500,00 SIT po kom. — vozički za plinske jeklenke (3 kom) izklicna cena 5.000,00 SIT po kom Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe. Vsak udeleženec mora pred javno dražbo plačati varščino v višini 10% izklicne cene. Varščino lahko plačate pri blagajni družbe z oznako »VARŠČINA ZA JAVNO DRAŽBO«. S potrjenim blagajniškim potrdilom se mora udeleženec izkazati pred začetkom javne dražbe. Varščino bomo uspešnemu udeležencu računali v kupnino drugim pa jo brez obresti vrnili v roku 3 (treh) dni po končani javni dražbi. Predstavnik pravne osebe mora imeti veljavno pooblastilo za udeležbo. Dražba bo potekala v skladu s pravili. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 8 dneh po končani držabi in plačati celotno kupnino in prometni davek v nadaljnih 8 dneh po sklenitvi po-godbe. V primeru, da uspešni ponudnik ne bo sklenil kupo-prodajne pogodbe po teh pogojih, se prodaja razveljavi, plačana varščina pa pripada družbi. Kupec poleg vseh stroškov prodaje in davka krije tudi stroške demontaže in transporta osnovnih sredstev. Javna dražba bo 12.7.1994 ob 12. uri na sedežu družbe v Novem mestu, Pod Trško goro 83 (Ločna). Ogled opreme bo 12. 7.1994 od 8. do 10. ure. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 7. Vn. SLOVENIJA 1 10.15- 0.10 TELETEKST 10.30 VIDEOSTRANI 10.40 TEDENSKI IZBOR 10.40 TUDI TO JE AMERIKA, 1/3 11.10 TAM JE VRTEC, TAM JE GRAD 11.20 KRONIKA, 35. del kanadske dok. serije 11.45 DOBRA VOLJA, švedska nadalj., 2/4 13.00 POROČILA 17.25 PORABSK1 UTRINKI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM ZMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 3/8 18.40 ŽE VESTE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nadalj., 3/13 21.05 TEDNIK 21.50 POLETNI NAVDIH, turistična oddaja 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA 22.40 TO JE LJUBEZEN, angl. naniz., 18/19 23.10 DELO NA ČRNO, 21. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 10.15- 1.00 Teletekst 10.30 Video strani - 11.05 Kinoteka: Sončenje (amer. film, ČB) -13.00 Euronews -15.20 Tedenski izbor: Svet poroča; 15.50 Iz dobrega gnezda (nemška nadalj., 1/13); 16.45 Osmi dan -17.35 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 17/22); 18.05 Delo na črno (20. epizoda amer. naniz.) - 18.55 EP v košarki do 22 let: Slovenija-Finska - 20.30 Poslovna borza - 20.40 Krila nad svetom (kanadska dok. nadalj., 1/9) - 21.30 Slovenija tostran in onstran ekvatorja - 22.20 Umetniški večer: Mojstrovine (angl. dok. oddaja); 23.20 Gisellc (Cull-berg balet) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 203. dela amer. nadalj.) - 13.15 Call selcction (ponovitev) -13.50 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.25 Na velikem platnu -16.50 Album show (ponovitev glasbene oddaje) - 17.40 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -18.10 Bcvcrly Mills 90210 (ponovitev 9. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (201. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.40 Drakula (19. del. amer. serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Izgubljeni bratranec (grozljivka) - 23.00 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 23.50 Na velikem platnu - 0.15 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 IV spored - 755 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade - 11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila - 12.05 TV koledar - 12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Elitne bojne enote (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humor, serija) -1455 Dokazi (serijski film) -15.20 Mož v sivi obleki (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 lz tujskega življenja - 21.00 Nocoj z vami (zabavnoglasbena oddaja) - 21.45 Poročila - 21.50 Poslovni klub - 22.35 S sliko na sliko - 23.20 Večer ob glasbi - 0.20 Poročila v nemščini - 0.25 Sanje brez mej HTV 2 15.50 Videostrani -16.00 TV spored -16.05 TV koledar -16.15 Varaždin: mednarodni mladinski atletski miting -16.35 Skrivnosti (serijski film) - 17.25 Vrnitev v liden (serijski film) -18.15 Oddaja o kulturi -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.50 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.45 Propad hiše Ushcr (amer. film) 13.00 Split: melodije hrvaškega Jadrana (posnetek) PETER, 8. VD. SLOVENIJA 1 9.45- 1.20 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.20 TEDENSKI IZBOR 10.20 PASJA PRIPOVED ALI KAKO JE BILO..., Češka naniz., 5/6 10J0 IZBIRA, amer. film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 15.50 OMIZJE, ponovitev 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM VRTILJAK, mehiška nadalj, 2/28 18.40 ZNANJE ZA ZNANJE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 KORENINE SLOVENSKE LIPE, 6. oddaja: TRŽAŠKA POKRAJINA 20.50 LJUBEZEN, LAŽ IN USPAVANKA, amer. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2255 SOVA 22.55 LJUBEZEN DA LJUBEZEN NE, 10. epizoda amer. naniz. 23.20 DELO NA ČRNO, 22. epizoda amer. naniz. 0.10 BRANE RONČEL IZZA ODRA SLOVENIJA S 12.35 - 22.45 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -16.15 Teden- m ski izbor: Film tedna: Namišljeni nasprotnik (amer. film) -18.00 Sova (ponovitev): To je ljubezen (angl. naniz, 18/19); 18.30 Delo na črno (21. epizoda amer. naniz.) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Podeželski utrip (angl. naniz, 2/10) - 21.00 Koncert ob 300-letnici Tarttinija A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 204. dela amer. nadalj.) - 13.15 Magnetoskop (ponovitev) -13.55 Spot tedna -14.00 CMT -14.30 Borza dela -14.45 CMT - 15.55 Na velikem platnu -16.20 Ameriških deset - 16.50 Drakula (ponovitev 19. dela amer. naniz.) - 17.20 Izgubljeni bratranec (ponovitev filma) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (205. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Bcver-ly Hills 90210 (10. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Teden na borzi - 21.40 Alžir (amer. film) - 23.25 Devlinova zveza (7. del am. naniz.) -0.10 Album show (glasbena oddaja) -1.00 Erotični film HTV 1 7.30 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.25 Elitne bojne enote (dok. serija) - 14.20 Murphy Brown (humoristična serija) -14.45 Dokazi (serijski film) -1530 Droga (franc, film) -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Latinica - 21.00 Split: melodije Jadrana - 22.40 Poročila - 22.45 S sliko na sliko - 23.45 Split: melodije - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 G abriela (brazilski film) -1.40 Sanje brez mej HTV* 16.20 Videostrani -16.00 TV koledar -16.45 Serijski film -17.35 Vrnitevv Eden (serijski film) -18.25 Vojne v miru (dok. serija) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Bevcrly Hills (serija za mladino) - 21.00 Turizem, svetovna sila (dok. oddaja) - 21.45 Peta prestava - 22.20 Shanonova igra (serijski film) - 23.10 Hit depo SOBOTA, 9. VB. SLOVENIJA 1 9.45 - 1.40 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.30 TEDENSKI IZBOR: 10.30 RADOVEDNI TAČEK 10.40 COBI IN PRIJATELJI, španska risana serija, 2/13 11.00 ŽMIGAJ SE!, športna oddaja za mlade, 3/8 11.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 12.00 KLEMENTINA, franc, risana serija 13.00 POROČILA 13.05 TEDNIK 15.50 LJUBEZEN, LAŽ IN USPAVANKA, ponovitev amer. filma 17.25 BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 3/20 18.00 DNEVNIK I 18.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 19.00 RISANKA 19.14 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.30 PRED DRUGIMI IGRAMI BREZ MEJA 21.35 KARAOKE 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA: DELO NA ČRNO, 23. epizoda amer. naniz. 23.50 SMRTNA POROKA, franc, film SLOVENIJA S 7.35 - 0.25 Teletekst 7.50 Video strani - 8.00 Euroncws -14.00 Mladi virtuozi -14.15 Tedenski izbor: Poletni navdih; 14.35 Gozdarska hiša Falkenau (nemška nadalj, 3/ 13) -16.25 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (10. epizoda amer. naniz.); 17.00 Delo na črno (22. epizoda amer. naniz.) - 17.50 Športna sobota: SP v nogometu; 21.20 SP v nogometu - 23.20 Sobotna noč: Ritmi sveta: Kuba, I. del A KANAL 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Slavni fantje (ponovitev 3. dela agl. naniy.) -12.00 Devlinova zveza (ponovitev 6. dela) -14.30 Borza dela -16.50 ITV - Begunska televizija -17.20 Alžir (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Risanke -19.55 Vreme - 20.00 Moto dirke v Sloveniji na prelomnici (oddaja o motociklizmu) - 20.30 Učna leta (21. del amer. naniz.) - 21.00 Usoda (amer. komedija) - 22.35 Vreme - 22.40 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 11. dela angl. naniz.) - 23.40 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.45 TV spored - 7.50 TV koledar - 8.00 Poročila - 8.05 Film za mladino -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.10 Prizma (večnacionalni magazin) -13.55 Poročila -14.00 Usode (dok. oddaja) - 14.30 Me je kdo iskal? -15.15 Planetarij - 16.30 Hišni ljubljenci -17.00 Beverly Hills -17.45 TV razstava -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Klic po svobodi (angl. film) - 22.45 Poročila - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v nemščini - 23.55 Sanje brez mej HTV* 16.25 Videostrani -16.55 TV koledar -17.05 To je ljubezen (humoristična serija) - 17.35 SP v nogometu - 20.10 Ljubezen in vojna (humor, serija) - 20.35 Naravni svet (dok. serija) - 21.20 SP v nogometu - 23.15 Nočna izmena: Življenje na severu; Zona Somraka (serijski film) - Pot groze (amer. film) NEDELJA, 10. VD. SLOVENIJA 1 8.15-0.40 TELETEKST 8.30 VIDEOSTRANI 8.45 OTROŠKI PROGRAM 8.45 ŽIV ŽAV, ponovitev 9.35 ČUDOVITA LETA, amer. naniz, 1/8 10.05 MAMA IN OČE ME NE SLIŠITA, angl. oddaja 10.55 MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 BOJ ZA OBSTANEK, ponovitev angl. poljudnoznan. serije, 3/20 13.00 POROČILA 13.05 PODEŽELSKI UTRIP, ponovitev angl. naniz, 2/10 15.30 PELJI ME NA TEKMO, amer. film 17.00 CIA, ponovitev angl. dok. nadalj, 6/6 18.00 DNEVNIK 1 18.10 JEEVES IN WOOSTER, angl. naniz, 5/11 19.05 RISANKA 19.20 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 3/12 21.00 IGRE BREZ MEJA 22.30 DNEVNIK 3, VREME 22.50 SOVA VELIKI BATALJONI, angl. nadalj, 6/6 DELO NA ČRNO, 24. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA S 7.35 - 1.25 Teletekst Opomba: 14.50 F-l za VN Vel. Britanije; 17.50 SP v nogometu; 21.20 SP v nogometu 7.50 Videostrani - 8.00 Euronevvs -12.00 Sova (ponovitev): Delo na črno (23. epizoda amer. naniz.); 12.50 Križkraž -13.50 Slovenski magazin - 14.20 Športna nedelja A KANAL 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Risanke - 8.20 Male živali (oddaja o hišnih ljubljencih) - 8.40 Koala (risanka) - 9.00 Notredamski zvonar (risani film) - 9.55 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.25 Usoda (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -12.30 Moto dirke v Sloveniji na prelomnici (ponovitev) —18.05 Notredamski zvonar (risani film) -19.00 Bcvcrly Hills 90210 (ponovitev 10. dela) - 20.00 Vreme - 20.05 Ulica rumene nevarnosti (12. del angl. naniz.) - 21.00 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.45 Zdrava video glava (glasbena oddaja) - 22.40 Tropska vročica (5. del amer. naniz.) - 23.35 CMT HTV 1 8.20 TV spored - 8.30 TV koledar - 8.35 Poročila - 8.40 Napoleon (franc, film) -10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mlade -12.00 Poročila -12.05 Plodovi zemlje -12.55 Oddaja narodne glasbe in običajev -13.25 Mir in dobro -13.55 Duhovni klic -14.00 Poročila -14.05 Film za otroke -15.35 Opera Box - 16.05 Samostrel (serijski film) -16.30 Poročila -16.40 Custer z Zahoda (ameriški film) - 18.55 Risana serija - 19.15 TV fortuna - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Po vrnitvi (serjski film) - 21.00 Otvoritev Dubrovniškega poletnega festivala - 21.40 Poročila - 21.45 Ladja trdnjava - 22.05 Ples v modrem (zabavnoglasbena oddaja) - 22.45 Šport - 23.00 S sliko na sliko - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 Sanje brez mej HTV* 14.30 Videostrani -14.45 TV koledar -14.55 F-l za VN Vel. Britanije -17.35 SP v nogometu - 20.05 Juhny Angel (amer. film) - 21.20 SP v nogometu - 23.15 Leteči cirkus Montyja Pythona (humor, serija) PONEDELJEK, H. VD. SLOVENIJA 1 9.45 - 24.00 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR 10.15 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj, 13/26 10.40 KORENINE SLOVENSKE LIPE 11.00 ZNANJE ZA ZNANJE 11.30 IGRANI FILM 13.00 POROČILA 14.50 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.40 4X4 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 INTERVJU 21.15 POTOVANJE V GROZO, koprod. nadalj, 4/4 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 SOVA NA DRUGI STRANI MAVRICE, angl. naniz, 3/8 DELO NA ČRNO, 25. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 12.35 - 0.40 Teletekst 12.50 Video strani -13.00 Euronews ■ 15.25 Tedenski izbor: Igre brez meja, Forum, Utrip, Zrcalo tedna; 17.35 Sova (ponovitev): Veliki bataljoni (angl. nadalj, 6/6); 18.25 Delo na črno (amer. naniz, 24/ 27) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Indijanska ozemlja (brazil. drama) - 21.05 Po sledeh napredka - 23.00 Brane Rončel izza odra A KANAL 7.00 Borza dela • 12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 205. dela) -13.15 Pozitiv + (ponovitev) • 14.30 Borza dela -14.45 CMT - 16.15 Na velikem platnu -16.40 Poslovni dosje (17. del amer. serije o managementu) -17.15 Zdrava video glava (glasbena oddaja) -18.05 Tropska vročica (ponovitev 5. dela amer. naniz.) -19.00 Poročila -19.10 Luč svetlobe (206. del am, nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.40 Brlog (20. del španske serije) - 21.10 Poročila - 21.20 Čharlie prihaja ponoči (amer. grozljivka) - 22.45 Ameriških deset (glasb, oddaja) - 23.20 Na velikem platnu - 23.45 ČMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Oddaja za otroke in mlade -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.10 Elitne bojne enote (dok. serija) -13.55 Murphy Brown (humor, serija) -14.20 Dokazi (serijski film) -15.05 Formula (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Hrvaška in svet - 21.00 Filmski ciklus Resnične zgodbe (amer. film) - 22.30 Poročila - 22.40 S sliko na sliko - 23.40 Poročila v nemščini - 23.45 Sanje brez meja HTV* 16.20 Videostrani -16.30 TV program -16.35 TV koledar -16.45 Skrivnosti (serijski film) -17.35 Po vrnitvi (serijski film) -18.25 Naproti prihodnosti (dok. serija) -18.55 Humor, serija -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.10 Vzpon in padec angleškega Montreala (dok. film) - 22.05 Klub Raj (serijski film) - 23.00 Jazz TOREK, 12. VD. SLOVENIJA 1 9.45 - 0.25 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.05 MAMA IN OČE ME NE SLIŠITA, angl. oddaja 11.554X4 12.25 MEDNARODNO BALETNO TEKMOVANJE 13.00 POROČILA 15.55 TEDENSKI IZBOR SOBOTNA NOČ 16.50 SLOVENSKI MAGAZIN 17.20 MOSTOVI 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM 18.40 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 OSMI DAN 21.05 IZ DOBREGA GNEZDA, nemška nadalj, 2/13 22.00 SVET POROČA 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA ZAKONCA FIELDS V FRANCIJI, angl. naniz, 16/18 DELO NA ČRNO, 26. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 12.35 - 23.25 Teletekst 1250 Video strani -13.00 Euronews - 1650Teden-ski izbor: Ljudje in zemlja; 17.20 Obzorja duha - 17.50 Sova (ponovitev): Na drugi strani mavrice (angl. naniz, 3/8); 18.15 Delo na črno (amer. naniz, 25/27) - 19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Dobra volja (švedska nadalj, 3/4) - 21.25 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov - 2115 Videošpon A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 206. dela amer. nadalj.) - 13.15 Popspot (ponovitev) 13.55 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.40 Na velikem platnu -17.05 Brlog (ponovitev 20. dela šp. naniz.) -17.35 Charlic prihaja ponoči (ponovitev filma) -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (207. del) - 20.00 Rodco (glasbena oddaja) - 20.40 Državnik novega kova (15. del angl. satirične naniz.) - 21.10 Poročila - 21.20 Ponovno zaljubljena (amer. drama) - 22.55 Dan po jutrišnjem (8. del amer. dok. serije) - 23.30 Na velikem platnu - 23.55 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Elitne bojne enote (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humor, serija) -14.35 Dokazi (serijski film) -15.20 Gospod oče (franc, film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče - 18.35 Santa Barbara (serijski film) - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ddok. oddaja - 20.50 Znanost in mi - 21.35 Poročila - 21.40 Večer ob glasbi - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v angleščini - 23.55 Sanje brez meja HTV* 16.15 Video strani -16.25 TV program -16.30 TV koledar -16.40 Skrivnosti (serijski film) - 17.30 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.20 Vzpon in padec angleškega Montreala (ponovitev) 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 V večernem hladu (humor, serija) - 21.49 Od pola do pola (dok. serija) - 22.35 Poirot (serijski film) SR£DA, 13. VD. SLOVENIJA 1 9.15-0.20 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.00 OTROŠKI PROGRAM 10.00 SKOK MED ZVEZDE, angl. naniz, 2/4 10.30 TEDENSKI IZBOR 10.30 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVUENJE 11.00 PO SLEDEH NAPREDKA 11.30 ZGODOVINA 12 EVROPSKIH DRŽAV, angl. dok. serija, 3/12 12.00 INDIJANSKA OZEMLJA, braz. drama 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY 18.00 DNEVNIK 1 18.10 OTROŠKI PROGRAM COBI IN PRIJATELJI, španska risana serija, 8/13 18.40 KRONIKA, 36. del kanadske dok. serije 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 IZ PARLAMENTA 20.35 FILM TEDNA: POTNI LIST ZA PIMLICO, angl. film (ČB) 22.05 GLASBENI UTRINEK 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.55 SOVA POPOLNA TUJCA, amer. naniz, 18/22 DELO NA ČRNO, 27. epizoda amer. naniz. SLOVENIJA 2 12.35 - 1.20 Teletekst Opomba: 21.50 SP v nogometu: polfinale 12.50 Video strani -13.00 Euronevvs -16.05 Tedenski izbor: Potovanje v grozo (koprod. nadalj, 4/4); 16.55 Intervju -17.55 Sova (ponovitev): Zakonca Fields v Franciji (16. epizoda angl. naniz.); 18.25 Delo na črno (amer. naniz, 26/27) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Omizje - 21.50 Športna sreda -1.20 SP v nogometu: polfinale A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.25 Luč svetlobe (ponovitev 207. dela) -13.15 Rodeo (ponovitev) -14.00 CMT -14.30 Borza dela -14.45 ČMT -15.25 Na velikem platnu -15.50 Elizije (oddaja o duhovnosti) -17.00 Državnik novega kova (ponovitev 15. dela angl. naniz.) -17.30 Ponovno zaljubljena (ponovitev filma) -19.00 Poročila - 19.10 Luč svetlobe (208. del) - 20.00 Call selcction (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Beverly Hills 90210(11. del amer. nadalj.) - 21.20 Poročila - 21.30 Album show (glasbena oddaja) - 22.20 Elizije -Somrak jezuitov (oddaja o duhovnosti) - 23.00 Državno prvenstvo v kartingu reportaža) - 23.35 Na velikem platnu - 0.00 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Program za otrokein mlade -11.00 Poletni šolski program -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Monofon -13.15 Elitne bojne enote (dok. serija) -14.10 Murphy Brown (humor, serija) -14.35 Murphy Brown (humor, serija) -14.35 Dokazi (serijski film) -15.20 Jutro potem (amer. film) -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Usode (dok. oddaja) - 21.00 Politični magazin - 21.45 Poročila - 21.50 Oddaja o kulturi - 22.50 S sliko na sliko - 23.50 Poročila v nemščini - 23.55 Sanje brez meja HTV* 16.10 Video strani -16.20 TV program -16.35 TV koledar -16.45 Skrivnosti (serijski film) -17.35 Vrnitev v Eden (serijski film) -18.25 Od pola do pola (dok. serija) -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Zakonca Fields v Franciji (humor. serija) - 20.45 Vrnitev v Eden (serijski film) - 21.35 SP v nogometu - 23.45 Občutek svobode (angl. film) -1.20 SP v nogometu 94,6 MH2 radio 15.00 Godec v studiu: Franc Potočar in Podlipiški fantje -16.00 Sraka ima dolgi rep - 18.00 Obisk: Franc Korbar - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica NEDEUA, 10.7. 8.00 Dobro jutro - 9.30 Oddaja za vrtičkarje - 10.00 Mali oglasi - 11.00 Vinogradniška oddaja: Vino in hrana -12.00 Čestitke in domača glasba -19.00 Cinca Marinca: slovenske popevke- 22.30 Ves ta jazz PONEDUEK, 11.7. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja -19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert: Afričan Jazz Pionners-Montreux festival TOREK, 12.7. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.50 Nagradni kviz: Vsi znamo vse - 18.00 Otroška oddaja “Kalimero” -19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III SREDA, 15.7. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Glasbene oddaje studio 2^ 103 MHz ČETRTEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 11.00 Avtotimcs - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -13.30 Vreme in mi - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Minute s klasiko -17.30 Planinski količek -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, oddaja o filmski glasbi PETEK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, oglašanje s terena - 12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje -14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, lestvica diskoteke Pacific SOBOTA 7.30 Začetek, horoskop - 8.30 Glasba ie življenje - 9.30 Neznano o znanem -10.00 Kuharski recept -11.00 Evropa ta teden -11.45 - Na sončni in senčni strani Gorjancev -12.00 BBC, osmrtnice -13.30 Čestitke -15.30 Dogodki in odmevi - 17.30 Voluhar ekspres -18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Večerni program NEDEUA 7.30 Začetek - 7.45 Horoskop - 8.00 Duhovna misel - 8.30 Kmetijska oddaja - 11.00 Mali oglasi -12.30 Čestitke -19.00 Glas evangelija - 19.30 - 24.00 Večerni program, oglašanje s terena PONEDEUEK SRAKA ČETRTEK, 7.7. 5.30 Domača glasba -10.00 Državno prvenstvo v padalstvu -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Obrtniki in podjetniki -19.00 Rockovnik - 22.00 Hard & Hcavy - 23.00 Portret glasbenika PETEK, 8.7. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 15.30 Grmski vulkan -17.00 Srakin TV izbor -18.0013 groznih -19.00 Ne joči, petek! (kviz z evergreeni) SOBOTA, 9.7. 5.30 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12 30 1 sivci v studiu - 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved, priložnostne oddaje -12.00 BBC, osmrtnice - 12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -17.30 Zdravstvena oddaja - 18.20 Kronika - 19.30 - 24.00 Rezerviran čas TOREK 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 8.30 Svetovalna oddaja - 9.30 Minute s klasiko -12.00 BBC, osmrtnice -12.15 -13.00 NZ želje - 14.00 - 15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi -16.30 Oddaje S. Mihelčiča - 18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, Rock studio, Altcrgodba, MKC SREDA 4.30 - 8.00 Jutranji program - 8.00 Napoved - 9.30 Kulturni pregled -10.30 Glasbena oddaja z gosti-12.00 BBC, osmrtnice- 12.15 -13.00 NZ želje - 14.(X) -15.00 Zabavne želje -15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Čestitke -18.20 Kronika -19.30 - 24.00 Večerni program, ponovitev glasbene oddaje gl AS b* iihJiNjt Vse oči so zadnje tedne uprte v Ameriko, kjer poteka svetovno prvenstvo v nogometu. Pravijo, da bodo porodnišnice čez devet mesecev prazne, saj se moški posvečajo tudi seksu na nogometni način: ali so v prepovedanem položaju ali pa igrajo z roko... V sobotni oddaji Glasba je življenje bom imela v gosteh legendo slovenskega nogometa Braneta Oblaka, kije sedaj nogometni trener. Povedal nam bo kakšno o glasbi, s katero se nogometaši srečujejo na tekmah - petje in dretje navijačev in sodnikovi žvižgi. : V nagradni igri ob 130-letnici : Pivovarne Union bomo ob koncu avgusta izžrebali dobitnika gorskega kolesa. Simona F120 MANA1 . ■ ... •. Kandijska 30, Novo mesto tuučucncz (ZcfenctjCL Tei. 068/342-136,321-115 Malta 7 dni letalo NZ 578 DEM Španija 7 dni letalo POL 645 DEM Grčija, Ciper, Turčija, Tunizija... Hvar, Brač — letalo ob četrtkih in nedeljah Umag 7 dni POL 254 DEM Poreč 7 dni POL 282 DEM (popusti za otroke do 14.leta, tudi brezplačno) Medulin 7 dni POL 268 DEM Rabac 7 dni POL 246 DEM popusti za otroke do 50% SLOVENIJA, OTOKI... &' m MARUTI Prodaja: EMINENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. (068) 323-902 Partizanska 21, Novo mesto, tel. (068) 28-950 Belokranjska 16, Črnomelj, tel. (068) 51-379 Pooblaščen servis in prodaja rezervnih delov AVTOSERVIS MURN Resljeva 4, Novo mesto tel.: (068) 24-791 AVTOSERVIS Aleš PETERLIN Novo mesto Pod Trško goro 90 vam nudi * športne vzmeti za vse tipe vozil Na zalogi so vzmeti za vozila: Alfa 155 1.8 TS 22.946 Sit BMW 3161 / 318i 26.257 sit Golf lil 1.4 18.215 sit Golf II 15.298 Sit Opel Calibra 26.336 sit Fiat Tlpo 1.4/ 1.6/ 1.7 D 22.946 sit Fiat Uno 17.506 sit . * športne zračne filtre JMMBC; s tem filtrom vaš avto pridobi okoli 3 Kw, menjava filtra pa je potrebna le na vsakih 60.000 km | * športne izpuhe Sebring J I Informacije na telefon 322-364. ArJIpi/' d.o.o. ATI/C* Smrečnikova 45 (vrtnarija) Belokranjska 16, Črnomelj Novo mesto Tel.: 068/51 -378 KIA SEPHIA1,6 SOHN SLX, 1600 ccm, 60 kW (82 KS), EUROGARANCIJA od 19.990 DEM do registracije — posebna ponudba: model s centralnim zaklepanjem in el. pomikom stekel za samo 20.590 DEM — za 600 DEM doplačila dobite model z ABS — najugodnejši kredit s fiksno obrestno mero (brez R) na 3 leta (primer: 8300 DEM pologa + 36 obrokov po 460 DEM) — najugodnejši leasing v Sloveniji NOVO! Opel omega od 52.000 OEM Fiat punto 55 S 18.000 DEM, dobava 14 dni Rover 214 i od 25.000 DEM Rover 620 i od 38.000 DEM Renault LAGUNA, dobava 14 dni je popolnoma sintetično motorno olje za najzahtevnejše bencinske in dieselske motorje. Nižja viskoznost olja pri nizkih temperaturah omogoča lažji zagon motorja in manjšo porabo goriva ter olja. Izjemna kvaliteta olja dovoljuje menjave na daljše roke. PROTON Avant 15W-40 je motorno olje, primerno za vse bencinske in dieselske motorje v osebnih in dostavnih vozilih. Uporabljamo go lahko tudi za mazanje motorjev, ki so opremljeni s turbinskimi polnilniki in katalizatorji. PROTON Diesel T5W-40 je motorno olje za dieselske motorje s turbinskimi polnilniki ali brez njih. Olje ustreza tudi API specifikaciji za bencinske motorje in je zelo primerno za mešane vozne parke. PROTON Turbo Diesel 15VV-40 je motorno olje najvišjega kakovostnega razreda in ga uporabljamo v najbolj obremenjenih dieselskih motorjih s turbinskimi polnilniki. Zagotavlja izredno zaščito motorjev pred obrabo in korozijo ter dovoljuje podaljšane roke za zamenjavo. PROTON motorno olje novih dimenzij PETROL BLAGOVNO TRGOVINSKI CENTER NOVO MESTO Ljubljanska_2_7 —Bršljinu, Novo mesto Tel .s Of >68/322-337 ALPSPORT d.o.o. tel.: 068/322-337 # trgovina za bodoče mamice m dojenčke tel.: 068/321-956 BENE I5W INTERNATIONAL tel./fax. 068/323-558 sa-as;-, tel.: 068/323-560 diskonta DVOJKA tel.: 068/65-316 r°do* PRODAJALNA GORENJE tel.: 068/25-210 FORTUNA d.o.o. tel.: 068/322-024. int. 224 tel.: 068/321-956/213 OKREPČEVALNICA MARI POTOČAR Irpnni ti—h —Mg PCP PUREBER d.o.o. 1 tel.: 068/322-337, int. 220 DANEKS ART trg. darilni boutique tel.: 068/322-337 Trgovina In lanopitvo pondtvo . M irnmu • Mull.u tel.: 068/321-970 ffeS tel.: 068/322-690 PODGORJE tel.: 068/322-337, int. 215 RVR trgovina, storitve in gostinstvo tel.: 068/322-337, int. 242 comeRce tel.: 068/321-034 •! vod >, omorika tel.: 068/321-076 tel./fax. 068/324-071 TEOL NAGRADNA IGRA BTC Obiskovalci trgovin blagovno trgovinskega centra BTC z izpolnjenim kuponom sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki bo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Podeljenih bo 20 vrednostnih bonov po 5.000 SIT. Izpolnite kupon in ga oddajte na blagajni katerekoli naštete trgovine. Imena nagrajencev bodo objavljena vsak prvi četrtek v Dolenjskem listu. Ime in priimek: Naslov:........ SEZNAM izžrebanih kupcev v trgovinah BTC dne 5. 7.1994 Priimek in ime Našlo* 1. Lunder Anton Dol 16, Šmarješke Toplice 2. Ana Koncilja Dvor 67, Dvor pri Žužemb. 3. Papež Majči Muhaber 51. Novo mesto 4. Edita Špoier-Krieger C.K.Ž. 31, Krško 5. Jeršin Marija Vel, Budna vas 2, Novo mesto 6. Dučič Ksenja Westrova 40, Novo mesto 7. Perko Andrej Kresetova 22, Trebnje 8. Tidar Klavdija Ob Težki vodi 38, Novo mesto 9. Jerman Mojca Lebanova 27, Novo mesto 10. Teropšič Marija Črešnjice 21, Otočec 11. Verstovšek Biserka Volčičeva 43, Novo mesto 12. Venta Tadej Marjana Kozine 62, Novo mesto 13. Sintič Kirn Ul. Slavka Gruma 76, Novo mesto 14. Vesna Židan Ul. Stare pravde 1, Novo mesto 15. Kure Pavlina Gubčeva 34, Novo mesto 16. šterk Rado Smolenja vas 7d, Novo mesto 17. Bartelj Magda Gotna vas 45, Novo mesto 18. Vidmar Nada Prečna 86, Novo mesto 19. Aksentijevič Marija Zalog 16, Novo mesto 20. Staudohar Nada Na Lazu 18, Novo mesto Ponoči in za vikend nižje cene pogovora d 7a vse\.k' P^rebujejo Mobitel predvsem .poš&či in za vikend, naročniški paket MOBITEL 2 ■< hffiftri'; •'*< Vis* «• ?,!#?!& 3 krat nižja naročnina 2 krat nižja cena pogovora ponoči in za vikend dražja dnevna cena pogovora Poslovna enota: MOBITEL d.d., PE Ljubljana, Valjhunova 8, Ljubljana, tel.: 061 1323 010, fax 061 1311 110 Pooblaščeni zastopnik: KOBRA team d.o.o., Šmarje 13, Šentjernej, tel!fax 068 42 118, mtel: 0609 612 612 Mobitel d.d., Dunajska 22. Ljubljana, tel.: 061 1313 033. fax 061 1321 144 1 5 milijonov golfov po cestah širnega sveta ff|: M . - ; GOLF j GOLF Golt CL 1.4 23.950 Golf CL 1.6 26.063 Golf CL 1.8 26.328 Golf GL 1.4 26.527 Golf GL 1.6 27.895 Golf GL 1.8 28.159 Golf CL D 1.9 27 452 Golf CL TD 1.9 29.879 Golf CLTDI 1.9 32.179; GOLF VARIANT Golf Variant Gl J .8 29.0« ■ G9IL VariantG.L t.8 ‘ ,30.87« Golf Variant CL.R 1.9 ' 3C234' GdrVariaoTCfm^, ' 3'!*324 GSffVgriOBt^L TD), l,r '3^961 VENTO Venfo CL 1.8 _. Vemo G l 4 8 ~ 32.371' V9 ' Vento CL TD 1.9 31 514 31.797 Venlo CL TDI 1.9 36.241 PASSAT Passat CL 1.8 35.322 Passat CL 2.0 42.895 Passat GL 1.8 36.502 Passat GL 2 .0 44.162 Passat CL TD 1.9 37.744 Passat CL TDI 1.9 40.130 1 PASSAT VARIANT 1 Passat Variant CL 1 8 36.994 | Passat Variant CL 2.0 44.691 j Passat Variant GL 1.8 38.175 ■ Passat Variant GL 2.0 45.957 1 Passat Variant CL TD 1.9 39.468 | Passat Variant CL TDI 1.9 41.853 AC RADANOVIČ, BREŽICE, (0608) 61-273, 62-470 AVTOHIŠA BERUS, NOVO MESTO, (068) 25-098 SERVIS RANDEU, KOČEVJE, (061) 851-488 SERVIS WEISS, ČRNOMEU, (068) 51-770 /Q\ Volkswagen - ko veš, kaj imaš. ^ iv:* i Wi JLZJL. {” m ? r : 5 • Finančna moč in neposreden dostop do vseh potrebnih informacij zagotavljata, da varnost vaše naložbe ni zgolj - obljuba, temveč dejstvo." zgoy i' ■ Iacionalna Finančna Družba ■ ...........................1 • ptiipr ' ! Tsife.*®8* Družbeniki in vpisna mesta: arivišrt!^ O banka celje Dolenjska banka Banka Celje d.d., Celje Dolenjska banka d.d.. Novo mesto mm i t. 7rWZ- ’ 4Tf1 Stanislav Valant, direktor^&be MEDNARODNO PODJETJE ZA RAZVOJ IN TRGOVINO Mfe § tel. 068/45-693, 45-694 fax. 068/44-548 Ul. XV. divizije 9, Trebnje Razpisujemo delovno mesto ELEKTROTEHNIKA za servis in montažo telekomunikacijskih in računalniških naprav Pogoji: — vozniški izpit B kategorije —■ poznavanje osnov računalništva — poznavanje elektronskih vezij Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 8 dni po objavi na naslov firme. TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Klima naprave za ohlajevanje posameznih ali tudi več prostorov vam od priznanih svetovnih proizvajalcev dobavimo in montiramo po dostopnih cenah. Tel.: 068/322-550 323-903 323-933 Fax: 068-322-050 SVET \ OSNOVNE ŠOLE DOLENJSKE TOPLICE DOLENJSKE TOPLICE Pionirska cesta 35 objavlja na podlagi 56. člena Statuta šole in 37. člena Zakona o zavodih razpis za imenovanje RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje iz 137. člena Zakona o osnovni šolj ter imeti strokovne in organizacijske sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Začetek dela je 1. 9.1994. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa na naslov šole z oznako »za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. j Zastavljene Posegel Bom I MMJŽBA 1A UMAVUANJI D.D. I ■ »otFomrufA s, lhjsuama I BONPOOVITSKA I, LJUBLJANA Kot moder gospodar bom svoj certifikat vložil v investicijsko družbo, ki jo upravlja S HRAM. Iz dobrega semena bo pognal bogat sad. In ob trgatvi se bo srce smejalo. V družbi S HRAM bodo moj certifikat oplemenitili. V S HRAMU certifikat vrednotijo kot kapital, s enim samim namenom - povečati vrednost moje naložbe in s tem mojega premoženja. Zaupam družbi S HRAM in njenim ljudem. Informacije dobite: 8 HRAM, Ooapoevetaka 6 tel. 061/ 133 40 20; SVEMA, IJubUana teL 061/ 126 62 03; Medvešek PuSnlk, Ljubljana teL 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, IJubUana teL 061/ 126 80 01; Consulting Koper teL 066/ 61 600, 67 272, 67 273; ABE Marketing, TrbovUe teL 0601/ 24 066, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer teL 060/ 83 116 NOVO . VECTRA CDX VELIKO ! VEČ! VSE ! Ozrite se okrog sebe v novi Vectri CDX. Kaj vidite ? Vse, kar vam poželi srce: klimatsko napravo brez freona, električni pomik stekel, z usnjem prevlečen volan, električno sončno streho, aplikacije iz plemenitega lesa na notranji strani vrat, stereo radiokasetofon z električno anteno. Pa to še zdaleč ni vse. Mnogega ni videti, a je vredno poželenja: ABS, zaščita proti tatvini Immobiliser, izredno veliki zračni blazini za voznika in sovoznika, dvojna jeklena ojačitev v notranjosti vrat. Pri novem Oplu Vectra CDX je preprosto vse razkošno. Razen cene. Pohitite in rezervirajte najugodnejšo Vectro vseh časov! Naša ponudba je avto po meri. pogovori o družini ob ponedeljkih na telefonu 26-005 Pogodbeno zaposlimo 3 svetovalce na področju Dolenjske za ponudbo mlinov organskih odpadkov po domovih in gostinskih lokalih. ANIMA M.G.S.S. NAZORJEVA 5, Lj. Tel.: 061/215-502 NOVO NOVO NOVO Cenjene stranke obveščamo, da smo se s 4.julijem 1994 preselili na novo lokacijo. NAŠ NOVI NASLOV IN TELEFON NOVO MESTO Ulica talcev 2 tel./fax:068/323-444 v centru Novega Mesta nasproti parkirne hiše ^ OKNA,VRATA,SENČILA STANOVANJSKE HIŠE P JELOVICA Škofja Loka Kidričeva 58. tel.:064/631-241, fax:064/632-261 NOVO NOVO NOVO SOVOTEHM o z > l> B D DOLINAR BENZ V avtomobilskem salonu Kruno vas čaka več kot 30 različnih modelov avtomobilov. Običšite nas! TRGOVINA MARKETING ŠPEDICIJA Kruno Pooblaščeno zastopstvo Opel vozil Bizeljska cesta 59, 68250 Brežice Tel.: 0608/61 592, 62 624, Fax.: 060S/ 6.1 107 Čardakv24 68340 Črnomelj tel./fax. 068/52-878 prodaja: kurilno olje in druga goriva industrijska olja in masti OPEL-©- DOLENJSKI LIST t. 27 (1342), 7. julija 1994 S O L A IT 24-413 Pl GLAVNI TRG 30 (nad slaščičarno) NOVO MESTO Vpisuje: v pospešeni in izmenski tečaj iz cestnoprometnih predpisov za voznike motornih vozil A, B, C in E kategorije, ki se bo pričel v ponedeljek, 11. julija, ob 10. uri dopoldan ali ob 15. uri popoldan. Prijavite se lahko tudi ob začetku tečaja! ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, stric in očim JOŽE LAVRIČ iz Straže pri Šentrupertu Zahvaljujemo se vaščanom za nesebično pomoč, dr. Tratarjevi, g. župniku in g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste pokojnega pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN Prerani grob tvoj obiskujemo, ki telo premlado v njem trohni, in z bolečino v srcu pričakujemo, da srečamo se v večnosti. 4. julija je minilo tri leta, odkar nam je usoda prekrižala načrte in nam za vedno vzela našega /M/S' FRANCIJA URŠIČA iz Prečne 28 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Posebno smo hvaležni Teritorialni obrambi Novo mesto, ki ga še ohranja v spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Izgubili smo najdražje, kar smo imeli, ljubega moža, očeta, sina in brata inž. BOJANA CIMERMANA Pokopali smo ga v soboto, 25. junija, v ožjem družinskem krogu na pokopališču sv. Roka v Metliki. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nudili pomoč, izrekli sožalje, prinesli cvetje, ter g. župniku za obred. Prosimo tihega sožalja. Žalujoči: vsi njegovi RP' v--/ *\ t ZAHVALA V 30. letu nas je nepričakovano zapustil dragi sin, brat, vnuk, nečak, bratranec in prijatelj IGOR KAVŠČEK Školova 7, Novo mesto Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, podarili cvetje, sveče, ter vsem, ki ste našega dragega Igorja pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, DSO, nekdanjim sodelavkam pralnice DSO, Avtotranspčrtu Miro Kovačič, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke ter g. duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi Market Gazela Kolodvorska 1 68270 Krško razpisuje delovno mesto — prodajalke živilske stroke Pogoji: za delovno mesto se zahteva ustrezna izobrazba. Zaželjene so delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Gazela, d.o.o., Kolodvorska 1, 68270 Krško. ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica ALOJZIJA KOVAČIČ Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, pevskemu zboru upokojencev iz Škocjana za lepo zapete žalostinke, govornici ge. Slavki Janežič za besede slovesa, g. župniku za lepo opravljen obred ter Janiju za zaigrano žalostinko. Vsi, ki smo jo imeli radi Zloganje, 19.junija 1994 ZAHVALA Mamici Težko na svetu bilo ti je trpeti, a v večnosti lepo ti bo živeti. Hči Mojca Vsem, ki ste jo poznali in ki ste jo imeli radi, sporočava, da naju je po hudi bolezni zapustila najina zlata mamica MARIJA SIMIČ -MERI rojena ZUPAN Z bolečino v srcih se zahvaljujeva vsem, ki so nama v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče in najino mamico pospremili do preranega groba. Neutolažljiva: hči Mojca in sin Martin ZAHVALA V 87.letu nas je po dolgi in težki bolezni zapustila naša najdražja mama, babica, prababica, sestra in teta VERA KAVŠEK roj. Bobnar iz Gotne vasi Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno se zahvaljujemo Travmatološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto za skrbno nego in lajšanje bolečin, vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali toliko cvetja, pevcem in duhovniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Življenje celo si garala, za nas otroke vse si dala, a sedaj sami smo ostali, le praznina za teboj je ostala. V 81. letu starosti nas je zapustila naša draga mama in stara mama MARIJA LUZAR iz Dol. Vrhpolja 31, Šentjernej Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje. Posebna zahvala patronažni sestri in ZD Šentjernej ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi otroci z družinami, vnučki in vsi ostali KRI REŠUJE ŽIVLJENJE! TRANSFUZIJSKI ODDELEK NOVO MESTO ODVZEM VSAK TOREK IN ČETRTEK od 6. ure do 9.30 ZAHVALA Iščemo tvoj glas, pa ga ni in ni, ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. V 66. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA NOSE iz Gabrja, Trdinova pot 18 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, Jožici Moravec, sodelavcem Revoza in Krke, pevcem in pevkam za lepo zapete žalostinke, govorniku Martinu Luzarju, dr. Šuštaričevi, osebju Visceralnega oddelka novomeške bolnišnice ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in jo imeli radi, še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšla si brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. 6. julija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila naša draga METKA STROJIN z Mestnih njiv, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate svečke na njenem preranem grobu. Vsi njeni ZAHVALA Ljubil si zemljo, ljubil družino in dom, a v tihem poletnem večeru odšel si v večni dom. Nenehno si za nas skrbel, zlato si srce imel. V 87. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata, stric in pradedek ALOJZ PRIJATELJ iz Ravnika pri Šentrupertu Z bolečino v srcu se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sv. maše, ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bojani Tratar, duhovnikoma za poslovilne besede in lepo opravljen obred, govorniku Jožetu Ramovšu ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Ani, Olga, Tončka, Lojzka, sin Lojze z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 57. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric, nečak, svak in bratranec JANEZ ROMŠEK iz Vel. Lahinje 3 Z neizmerno žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, oporo in razumevanje v najtežjih trenutkih preizkušnje, za podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD Butoraj za organizacijo pogreba, govornikoma Dušanu in Janezu za besede slovesa, pevkam z Otovca in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Mimica z družino, sin Tine, brat Jože z družino ter ostalo sorodstvo V TEM TFI1NII lf 7ANIMA tedenski koledar — kino - službo iSCe — službo dobi - stanovanja - motorna vozila - kmetijski stroji -icm ICUKUVHO PRODAM-KUPIM-POSEST-ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE Četrtek, 7. julija - Metka Petek, 8. julija - Špela Sobota, 9. julija - Veronika Nedelja, 10. julija - ljubica Ponedeljek, 11. julija - Olga Torek, 12. julija - Mohor Sreda, 13. julija - Evgen LUNINE MENE 8. julija ob 23.37 - mlaj kino BREŽICE: 7.7. (ob 20.30) komedija Moj očkajejunak. 8. in 11.7. (ob 20.30) ter 9. in 10.7. (ob 18.30 in 20.30) avanturistični film Krik stene. 13. in 14.7. (ob 20.30) drama Schindlerjev seznam. ČRNOMELJ: 8.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška glasbena komedija Waynov svet 2. 10.7. (ob 19. uri) film Čudežni vrt. KRŠKO: 8.7. (ob 16. uri), 9. in 10.7. (ob 18. uri) ameriški mladinski film Willy. v METLIKA: 7. in 8.7. (ob 19. uri) film Čudežni vrt. 10.7. (ob 19. in 21. uri) ameriška glasbena komedija Waynov svet 2. NOVO MESTO: 7.7. (ob 10. uri) matineja s komedijo Kungfu klinci. Od 7. do 10.7. (ob 19. in 21. uri) ter od 11. do 13.7. (ob 19. uri) komedija Gola pištola 3. Od 11. do 13.7. (ob 21. uri) ameriška komedija Žlahta. 12.7. (ob 10. uri) matineja s slovenskim filmom Tistega lepega dne. • GOLA PIŠTOLA 2112 (Dom kulture v Novem mestu, komedija; morda najbolj smešna parodija v zgodovini filma) Vse tri ",Pištole ” imajo tri velike skupne značilnosti: glavni igralec je vedno Leslie Nielsen, producent, režiser in scenarist je David Zucker (od ene do treh vlog), v kino dvoranah pa vsi solidarno “cepamo’’ od režanja. Vendar je uspeh “Pištol" po mnenju (tokrat) koscenarista in producenta Zuckerja prav presenetljiv, saj so nastali po tv seriji Police Squad, ki so jo po šesti epizodi ukinili. Gola pištola 21/2 je med vsemi filmi z ulomkom v naslovu prinesla največ izkupička in je pustila za seboj prejšnjega rekorderja, Fellinijev 81/2. Film, ki ga boste gledali, po uspehu vemo sledi predhodnjemu. Nova “Pištola "pripoveduje zgodbo o neustrašnem upokojencu, bivšem policaju Franku Drebinu, ki odkrije pošastno teroristično spletko. Kot najbolj premeten in neusmiljen detektiv vseh časov poskrbi za “zapleten zaplet hudo zapletenega zapleta ”. Idejni oče “Pištol” in gonilna sila celotne serije je D. Zucker. Prva dva filma je sam režiral, za vse tri je pisal scenarije in bil tudi producent ali izvršni producent. Pred tem je z Jerajem Zuckerjem, ki je njegov brat, in Jimom Abrahamsom, ki ni njegov brat, napisal in režiral Airplane! in Top Secret; režiral Ruthless People; ustvaril izredno priljubljeno in hitro ukinjeno TV serijo Police Squad. Leslie Nielsen je v književnih krogih znan kot soavtor knjige 'The Na-ked Truth (Gola resnica), zbirke lažnih avtobiografij slavnih osebnosti. V prostem času igra golf, snema reklame za izposojevalnice avtomobilov in se ukvarja z igralstvom. Do zdaj je nastopil v 62 filmih. Včasih je bil strelec pri kanadskih zračnih silah. TOMAŽ BRATOŽ kmetijski stroji KMETOVALCI! Agroizbira, trgovina Kranj, vam nudi ugodno iz svoje prodajalne rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Fiat Štore, Univerzal IMT, Zetor, kosilnice BCS, program Sip Šempeter, gume Barum, vse akumulatorje Vesna in Topla. Primer: 12 V 100-8.050 SIT. Pošiljamo tudi po pošti. Pokličite nas ali nas obiščite na Smledniški c. 17 v Kranju! * (064)324-802. 4979 ŽETVENO NAPRAVO za BCS ugodno prodam. « 49-459. 5694 ŽETVENO NAPRAVO za BCS ugodno prodam. * (068)73-687. 5699 MLATILNICO in kravo sivko, brejo 7 mesecev, s petim teletom, prodam. Mirko Gospodarič, Dol 14, Trebnje. 5725 ŽITNI KOMBAJN Djuro Djakovič, rabljen 5 sezon, ugodno prodam. * 40-005. 5726 KOSILNICO ROTAX, avstrijsko, in zapravljivčka na dva sedeža prodam. Nemanič, Stopiče 75, Novo mesto. 5740 PUHALNIK Tajfun z jermenico za kar-dan prodam. * 73-104. 5759 TRAKTOR FERGUSON, angleški, 47 KM,.s koso in nakladalko Mengele, 20 m3, prodam. * 341-529. 5761 KOMBAJN Klas Evropa 220 prodam.« 56-666. 5766 PAJKA, samonakladalko, balirko, silo-kombajn, prevozni hladilni bazen za mleko, trosilec hlevskega gnoja in puhalnik z elektromotorjem prodam. * (068)75-196 ali (068)73-336. 5778 SNOPOVEZALKO v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. * (061)47-381. 5783 POTOPNI prevozni hladilnik z bazenom za mleko prodam. « 23-487. 5787 BCS, petrolej - bencin, dobro ohranjeno, prodam. * (068)84-870. 5790 ŽITNI KOMBAJN Klas, širine 2.20 m, prodam. * 50-060. 5795 TRAKTOR DEUTZ 4008, kot nov, letnik 1988, prodam. * (068)42-527. 5805 BCS KOSILNICO, starejši letnik, ugodno prodam. * (0608)89-251. 5825 TRAKTOR Ursus 335 ugodno prodam. Dominik Sotošek, Vojsko 3, Koprivnica. 5827 KOSILNICO GOLDONI, 8 KM, dobro ohranjeno, in 126 P, letnik 1989, lepo ohranjen, prodam. * 43-748. 5838 DOLENJSKI UST Vaš četrtkov prijatelj KOMBAJN ZMAJ 133, letnik 1984, prodam. * 87-606. 5849 Razprodaja kosilnic BCS — Roto 404, Gaspardo Roto 165, SIP Roto 165, 170 disk, silokombajnov Silo 80 B, kiper prikolic 2 t, 2,6 t, 3 t in 4,5 t. «064/622-575. Izredno ugodne cene trosilcev TG 28 in Orion 40, nakladalk 12, 15 in 20 m3, škropilnic 220, 340 in 400 litrov, plugov in sejalnic za žito. * 064/622-575. PRODAM Deutz 55 A s kabino, 1. 1989, in BCS Diesel, 1. 1991. « 064/622-311. kupim 10 DNI staro tele kupim. * 84-805. 5732 ATX 50 L ali APN 6, od letnika 1989 dalje, kupim. * (0608)82-395. 5770 motorna vozila JUGO 55, letnik 1989, prodam. * (068)86-264. 5695 R 4, letnik 1990, registriran do 7/95, prodam. ® 24-221, po 19. uri. 5696 126 P, letnik 1983, neregistriran, vozen, poceni prodam. Lidija Nemanič, Stopiče 75, Stopiče. 5701 126 P, letnik 12/85, 45.000 km, registriran za celo leto, prodam. * (0608)82-917. 5702 ŠKODO FAVORIT, letnik 2/94, bordo rdečo, prevoženih 1100 km, prodam. Anton Žarn, Velika vas 20, Leskovec. 5704 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 3/95,30.000 km, vlečna kljuka, prodam. * (068)26-167. 5705 Z 750, letnik 1981, prodam. * 49-098. 5708 R 5, letnik 1990, registriran do 20.6.1995, desna stran rahlo karambolirana, prodam. Lukšič, Verdun 10, Uršna Sela, po 20. uri. DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200. tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št. . 52100-620-970-25731-728-4405/9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (šf. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. _________________________________________ 126 P, letnik 1988, ohranjen, prodam. Kočar, Birčna vas 38. 5710 GOLF JX D, letnik 1986, registriran do 2/95, dobro ohranjen, z nekaj dodatne opreme, prodam. Martin Turk, Mali Orehek 4, Novo mesto. 5711 APN 6 prodam. * 45-086. 5712 MOTOR APN 6, letnik 1989, temno rdeče barve, in cisterno za olje, 3900 litrov, prodam. Slak, Vel. Cikava 11, Novo mesto. 5715 JUGO 1.1 GX, letnik 1987, registriran do 6/95, prodam. Majda Glavan, Resa 28, Straža. 5716 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam za 1800 DEM. Uroš Glavan, Resa 28, Straža. Z 101, letnik 1987, registrirano do 6/95, garažirano, vredno ogleda, zelo dobro ohranjeno, prodam. * (068)52-167, Črnomelj. 5718 GOLF, letnik 1979, prodam za 2500 DEM ali menjam za Z 101, letnik 1986. Andrej Nadu, Malkovec 1, Tržišče. 5719 Z 750, letnik 1985, registrirano do 3/95, prodam. * 65-724. 5721 ALFO 33 1.5 SL, letnik 1986, registrirano do 11.8.1994, prodam. * (068)24-569. 5723 Z 101 COMFORT, registrirano do konca leta, prodam. * (068)85-881, v službi (068)58-105, Turk. 5724 Z 750, letnik 1980, v dobrem stanju, prodam. « 86-279. 5727 ŠKODO FORMAN, letnik 12/92, pro-dam. Kusič, Dole 12, Suhor. 5728 Z 101 GTL 55, letnik 1986, rdečo, prevoženih 82.000 km, registrirano do 4/95, ugodno prodam. V (068)50-314. 5735 R 4 GTL, letnik 1992, registriran do 20.1.1995, rdeč, dobro ohranjen, nikoli ka-ramboliran, prvi lastnik, prodam. * (068) 85-756. 5737 Z 101, letnik 1986, prodam. Berk, Vav-potičeva 2. 5739 126 P, letnik 1990,45.000 km, registriran do 2/95, prva lastnica, prodam za 2700 DEM. * 342-022. 5741 JETTO, letnik 1987, registrirano do 5/95, prodam. * (068)45-175. 5742 Z 101, letnik 1988, prodam. * (068)25-373, po 16. uri. 5749 126 P, letnik 1988, prevoženih 46.000 km, registriran do 11/94, rumene barve, prodam za 1600 DEM. « (068)43-719. 5751 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 12/94, bel, prodam za 3600 DEM. « (068)43-719.mv 5752 Z 101 komfort, nove gume, avtoradio, vlečna kljuka, motor brezhiben, registrirano do 10.7.1995, prodam. « (068)51-397. 5755 Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volksvvagen — Audi • Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah AUDI 80 1,6E (101 KS) Ze od 34.400 DEM dalje. R 4 GTL, letnik 1989, registriran do 3/95, prodam. ® 85-863. 5756 BMW 613 I, registriran do 10/94, z veliko dodatne opreme, prodam ali zamenjam za manjši avto. « 43-633, Jenič. 5763 FORD S1ERRA 20 i LX avtomatik, letnik 11/88, 43.000 km, registriran do 4/95, bordo, primeren za invalide, ugodno prodam. * (061)777-479. 5768 Dolenjska banka d.d. Novo mesto_______________________ Obrestovanje deviznih sredstev občanov a) Vpogledne vloge Država Oznaka valute Devizni tekoči račun Devizna varčevalna knjižica Avstrija ATS 2,00% 3,50% Italija ITL 4,00% 5,00% Nemčija DEM 2,00% 3,50% Švica CHF 2,00% 3,00% ZDA USD 1,00% 1,50% Ostale valute 1,00% — b) Vezane vloge Oznaka Depoziti,vezani nad valute Znesek 1mes. 3mes. 6mes. 12mes. Nemčija nad 1.000 do 10.000 5,30% 5,75% 5,85% 6,00% nad 10.000 do 50.000 5,40% 5,88% 5,92% 6,09% nad 50.000 do 100.000 5,55% 5,90% 5,95% 6,17% nad 100.000 do 500.000 5,80% 6,05% 6,10% 6,26% nad 500.000 do 1.000.000 5,90% 6,10% 6,15% 6,34% nad 1.000.000 6,00% 6,15% 6,20% 6,43% T udi za ostale valute je višina obrestne mere odvisna od zneska vezanih sredstev in znaša: Avstrija ATS od 5,30% 5,75% 5,85% 6,00% Italija do 6,00% 6,15% 6,20% 6,26% ITL od 6,05% 7,15% 7,35% 7,40% Švica do 6,95% 7,45% 7,50% 7,75% CHF od 4,15% 4,80% 5,00% 5,10% ZDA do 4,75% 5,05% 5,10% 5,45% USD od 2,25% 2,40% 2,50% 2,55% do 2,55% 2,55% 2,55% 2,80% OBVESTILO Cenjene stranke obveščamo, daje zaradi adaptacije in prenove od 4.7.1994 dalje zaprta agencija Kandija. V tem času bodo varčevalci agencije Kandija lahko opravljali vse posle na sedežu ban-^ ke, Seidlova 3, v Novem mestu. Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina oglasa (do 15 besed) Ime in priimek:.......................................... Ulica in kr ® in MLAJŠA UPOKOJENKA nudi pomoč v gospodinjstvu dopoldan. ® 24-531. 5745 ELEKTROINSTALACIJE vseh vrst izvajam. Montiram spuščene strope tipa Armstrong, Kanuf in Dampa. « (068)25-706, fax: 85-882. 5747 V CENTRU Novega mesta kupim lokal. * 21-704. 5754 STROKOVNO in kvalitetno polagamo električne inštalacije v stanovanjskih in industrijskih podjetjih. * (068)85-342. 5796 ČAS DOPUSTOV JE. Na Bledu odda-mo udoben apartma (do pet oseb). * (064)78-197. 5818 j BARVANJE NAPUŠČEV, žlebov in | druga višinska dela ugodno opravljamo z vašim ali našim materialom. Možnost plačila na obroke. * (068)27-519. 5831 V KRŠKEM oddamo gostinski lokal s teraso. * (0608)21-407. 5847 KOZJE MLEKO dostavimo na dom. Živali so kontrolirane in hranjene z domačo krmo. * 40-280. 5852 službo dobi DEKLE za strežbo honorarno zaposlim. * 43-852. 5722 BISTRO takoj zaposli natakarico. * 28-860. 5757 VEČ ZIDARJEV, delavcev in tesarjev zaposlimo. * (068)27-076. 5764 DEKLE za delo v bistroju redno ali honorarno zaposlimo. * (0608)21-407. 5846 PODJETJE redno zaposli moškega, starega nad 25 let, za delo v igralnici v Novem mestu. * (068)341-246. 5854 Restavracija in pizzerija v centru Novega mesta vabi k sodelovanju mlade komunikativne sodelavce gostinske stroke — smer kuhar — natakar — pizzopak. Pisne ponudbe na naslov: Gostilna Novljan, Trg 50, Mirna Peč. CLtm graf d.o.o. posredujemo pri prodaji in nakupu nepremičnin. Tel. 068/60-667, od 8. do 12. ure. Partizanski trg 5,68330 Metlika / \ UMETNI KAMEN ZA OBLAGANJE FASAD PO NAJUGODNEJŠIH CENAH svetlo siv_ 550,00 SIT temno siv z belimi odtenki.......650 SIT bel...........750 SIT Izdelujemo tudi druge barve in barvne kombinacije, mogoča dostava na dom in polaganje. KOŠMRLJ s.p. MENIŠKA VAS 7 DOL. TOPLICE Tel.: 65-557 V / LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: hiše: v Novem mestu, na Otočcu, v Rumanji vasi, Soteski, na Dvoru, v Žužemberku, Dol. Toplicah, Gradišču, Trebnjem, Gazici, Šentjerneju, Telčah - Križu, Zaplazu pri Čatežu, Jarčjem Vrhu, Smo-ienji vasi, Malem Slatniku, Vavti vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu, Rebri, Klečctu, Mirni, Vrhu nad Šentrupertom, Mar-tinji vasi pri Šentlovrencu, Gradi-šču-Primskovo, Kopru, Brežicah, Radni vasi, Stopičah, Lutrškem selu, Rosalnicah, Gor. Kamnju; stanovanja: v Novem mestu, na Mirni, v Krškem, Trebnjem, Črnomlju, Žužemberku; lokale: trgovino in bife, oboje v obratovanju, v Novem mestu, trgovske lokale: v centru Novega mesta, Črnomlju in na Mirni, slaščičarno in trgovino na Mirni; poslovno-trgovsko stavbo v Kostanjevici in Mirni; poslovne prostore za pisarne ali storitveno dejavnost: na Trdinovi ulici v Novem mestu; stavbe za poslovno dejavnost: v Novem mestu, Vrhpeč ob Temenici, Kopru, Črnomlju, Brežicah, Vavti vasi; vikende: v Semiču, na Osojniku, v Soteski, Tanči Gori, Brezovici pri Metliki, Zaplazu, Šmavru, Malem Riglju, Trški Gori, Gabrju, Vinici, Zagradu pri Škocjanu, Gornjem Zabukovju pri Trebelnem, Kopru, Gačah; parcele za gradnjo: v Dol. Maha-rovcu. Novem mestu, Žužemberku, Trški gori, Gor. Laknicah, Šentvidu pri Stični, na Jarčjem Vrhu pri Bučki, na Vrhu nad Šentrupertom, v Trebnjem, Selih pri Dol. Toplicah, v Mihovcu pri Podgradu; kmetijska zemljišča in gozdove ter kmetic na Dolenjskem; v najem oddamo: stanovanja, gostimo, diskoteko, trgovino z živili, poslovne prostore za pisarne, trgovino in storitve, prodajalno mesa. TeUfax 068-322-282, od 8. do 19. ure. stanovanja GARSONJERO, 36 m2, v Krškem, ugodno prodam. «(061)341-500. 5707 V ŽUŽEMBERKU prodam enosobno novejše stanovanje, 40 m2, za 40.000 DEM. Možno tudi na kredit do 10 let. V (069)32-948. 5729 DVOSOBNO STANOVANJE na Cesti herojev prodam ali zamenjam za manjše. S (068)20-374. 5746 STANOVANJE oddam. * 76-508. 5758 DVOINPOSOBNO STANOVANJE, 63 m2, prodam. * (061)777-226. 5802 V NOVEM MESTU prodam garsonjero, 32 m2. * 26-640. 5810 GARSONJERO na Seidlovi c. 24 prodam. * 25-352. 5839 • OBVEŠČAMO naročnike { Ž malih oglasov, da se mali j • oglas, ki presega 15 besed, # S DOPLAČA, in sicer vsaka J S nadaljnja beseda 100 SIT. • PRENOVA OKEN Nova okna v stare okvirje po novem sistemu brez poškodb fasade in ometa ter druga mizarska dela po naročilu izvaja MONTLES BOŽIČNIK, tel.: (0608) 82-945 — — ■ GRADITEUI — IZVAJALCI GRADENJ Po ugodnih cenah vam v mesecu juliju ponujamo iz našega proizvodnega programa: stropne nosilce vseh dimenzij, okenske in vratne prekade od 1 — 3 m Ugodna ponudba: SKOK OPEKE, POLNILA, MIVKA V VREČAH. Naredimo vam izračun potrebnega materiala po vašem načrtu. BETOMAL d.o.o. Zg. Polskava Tel./Fax: 062/836-668 'v_____________________S vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED POSLOVNI PROSTOR — LOKAL v Kandiji — Kandijska c. 36 oddam v najem najboljšemu ponudniku. Svoj naslov oz. telefon pustite na telefonskem odzivniku na tel. št. 342-170. S m o L E SERVIS IN TRGOVINA S KOLESI JOŽE SMOLE Žabja vas Novo mesto Tel.: 068/21-952 Kolesa na 6 obrokov. Za gotovinsko plačilo 10% popust. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 9. julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 7. do 19. ure: Samopostrežba, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gmma od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 16. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 16. ure: trgovina Sabina, Stopiče od 8. do 20. ure: Pako, market v Šentpetru od 8. do 18. ure: Urška, Uršna sela • Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Rog • Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba • Straža: od 7. do 13. ure: Dolenjka, Market V nedeljo, 10, julija, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 11. ure: samopostrežba Glavni trg, market Ragovska, market Drska, market Kristanova, nakupovalni center Drska, samopostrežba Mačkovec od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 830 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12 ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 14. ure: trgovina Sabina Stopiče od 8. do 18 ure: Perko, market v Šentpetru od 8. do 12. ure: Urška, Uršna sela TERMOACTIVE GEL - odlično odpravlja celulitis, poporodne strije. Navodilo za uporabo priloženo. Cena 1.600,00 SIT za eno kuro. Dobava po pošti po povzetju. Naročila sprejemamo vsak delovnik od 7. do 15. ure po tel. & fax: (062) 222-205. •HONEY MOON- S I m JT Izdelovanje jr In sposojanje Jr* poročnih 1L in maturantskih oblek ter oblek za birmo in obhajilo. Novi trg 1, etaža C, Novo mesto tel.: 068/324-222 ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. ®(061) 57-18-75. NOVO - NOVO - NOVO POROČNE OBLEKE Prodaja in izposoja poročnih oblek, dekliških oblek za prvo obhajilo in krst. Salon Diana Cankarjeva 6, Ljubljana tel./fax: (061)210-836 y .j/er/vr/rf DOLENJSKE TOPLICE tel.: 65-510 Delovni čas: od 8. do 23. ure, nedelja od 10. do 23. ure I Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo RENATA ŠTIH tel. 068/28-138 Jedinščica 18, Novo mesto pogovori o družini ob ponedeljkih od 18. do 20. ure na telefonu 26-005 f A MERCATOR-KZ KRKA z.o.o. Novo mesto Cesta komandanta Staneta 10 68000 Novo mesto objavlja prosto delovno mesto; POMOČNIK DIREKTORJA PE Agroservis za veleprodajo Kandidati morajo poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje: da imajo končano šolsko izobrazbo VILali VLstopnje ekonomske ali organizacijske smeri, da vsaj pasivno obvladajo dva tuja jezika in da imajo 3. oz. 5 let delovnih izkušenj na področju trženja. Kandidat bo sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in š-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne vloge z dokazili o končani šolski izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo obvestili v 30 dneh po končanem roku za zbiranje prijav. V___________________________________________________J KRKA ZDRAVILIŠČA, d.o.o. Germova 5, NOVO MESTO ODDAJA V NAJEM GOSTINSKI LOKAL • PIVNICO KEGLJIŠČE V GERMOVI ULICI V NOVEM MESTU Gostinski lokal je opremljen s potrebno gostinsko opremo. Premična gostinska oprema bo izbranemu ponudniku odpro-dana. Od ponudnikov za najem lokala pričakujemo, da izpolnjujejo predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti in da predložijo program opravljanja gostinske dejavnosti v tem lokalu. Izbor med ponudniki bo opravljen na podlagi predloženega programa in višine ponujene najemnine. Pisne ponudbe s programom in dokazili pričakujemo v 15 dneh po objavi, izbor med ponudniki pa bo opravljen v 15 dneh po končanem razpisnem roku. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 322-330. POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Leopold Oklešen K Roku 77 Novo mesto tel.: (O68) 323-193 mobitel: 0609-615-239 • prevoa' pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, £e kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10% popust ob takojšnjem plačilu • možnost pla6la na 3 čeke ali 3 obroke • pesek beli marmor u posip grobov in froa zemlja V žalosti sporočamo, da nas je zapustila naša nanika MARIJA BERGER rojena KUNEJ Pokopali smo jo v najožjem družinskem krogu Žalujoči; Irena z Bojanom, Miro z Alenko, Danica, vnuki Matjaž, Boštjan, Andrej, Alenka, Marko, Aleš ter drugo sorodstvo Novo mesto, 30. junija 1994 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama MARIJA MERVAR iz Boričevega 4 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za tako številno spremstvo pokojne na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župnikoma za lepo opravljen obred, osebju Doma starejših občanov Šmihel, Krki Zdravilišča, PE Otočec, in Železnici Novo mesto. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka. Ob mnogo prerani izgubi drage žene in mamice MILENE SAJE iz Šegove 9 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni Novoteks - Konfekcija, gradbeništvu Franc Krnc, sostanovalcem, pevcem za zapete ža-lostinke, govornici za besede slovesa ter vsem, ki ste pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta JOŽETA VIDMARJA iz Podstrma se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala Upravnim organom občine Novo mesto, sodelavcem SNZ občine Novo mesto in Iskre Kostanjevica, Društvu upokojencev Kostanjevica, g. župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnega pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Vera, hčerke Jožica, Slavka in Mihelca z družinami portret te (/a tedna v p. Igor Stamfel Morda med vsakodnevnimi službenimi opravki niti ne pomislimo, da opravljati poklic pomeni veliko več kot zgolj opravljati neko delo. Kot pove beseda sama, je človek za neko delo, če ga opravlja z vsem žarom in polnostjo svoje osebnosti, pravzaprav poklican, njegovo življenje je s tem klicem globlje osmišljeno. Takih ljudi, ki bi svoj poklic doživljali tako polno, ni zelo veliko, lahko pa si mislimo, da so v izpolnjevanju svoje poklicanosti notranje bogati in srečni. Igor Štamfel, eden od 19 slovenskih fantov, ki so bili letos posvečeni v zahtevni duhovni poklic in ta čas berejo nove maše širom domovine, je skoraj gotovo med njimi. Svoj poklic je nedoločeno slutil od otroštva naprej, vendar vse do zrelih fantovskih let ni vedel, kako se mu bo življenje v tem pogledu zares obrnilo. Rodil se je na Potov Vrhu pri Novem mestu v kmečko-delavski družini. Vzgajali so ga v tradicionalnem slovenskem krščanstvu, neposrednih zgledov odločitve za duhovne poklice pa v ožjem sorodstvu ni imel, zato bi težko bi rekli, da ga je okolje sililo na poti k duhovnosti. Ta temeljni življenjski vzgib je moral biti vsajen vanj z rojstvom kot poseben dar in milost. K oltarju je pravzaprav stopil že v mali šoli, ko je ministriral v podružnični cerkvi na Potov Vrhu, kot šolar pa je redno ministriral pri patrih v no- vomeški samostanski cerkvi. Tu je prejel tudi vse svete zakramente, od krsta do birme. Iz dečka se je naredil fant, kot so mnogi drugi, a vendar drugačen, s posebnim semenom, vsejanim v najglobljo gredo srca. Šolanje je nadaljeval na srednji ekonomski šoli v Kamniku, ves čas šolanja pa je bival v tamkajšnjem frančiškanskem samostanu in spoznaval redovno življenje. Skrito seme je že poganjalo, a klasje še ni dozorelo. Igor je šel služit vojaški rok v Sarajevo, po končani vojski pa je odločitev dokončno dozorela. Pred njim se je jasno odprla njegova prihodnja življenjska pot. Odločil se je, da bo stopal po nji, kot je s svojim zgledom pred davnimi 800 leti pokazal sv. Frančišek “Bog, tu sem in porabi me!” je bil klic njegove duše. 21-letni fant je stopil v noviciat in sprejel habit, se pravi, da je oblekel frančiškansko kuto in začel prvo leto poskusnega obdobja, v katerem novic preskuša trdnost svojih odločitev, hkrati koga enako skrbno in zavzeto meri in oceni tudi bratovščina. Kar štirikrat po eno leto traja, predno je odločitev za redovniško živjenje dokončna. Takrat so trije vozli na cingulu, beli vrvi, ki jo frančiškani nosijo okoli pasu, zavezani za vse življenje, pomenijo pa tri temeljne redovne obljube: uboštvo, pokorščino in čistost. Igor Štamfel je kot novic vpisal študij teologije na ljubljanski teološki fakulteti in ga letos dokončal. Dolga in zahtevna priprava na duhovni poklic se je končala, ne samo v njegovi notranjosti, ampak tudi z zunanjimi formalnostmi. Na dan sv. Petra in Pavla je prejel mašniško posvečenje in minulo nedeljo je že bral novo mašo. Poslej je v službi Boga in ljudi, na tem svetu, ki je zanj je prehodna domovina, je kot tujec in popotnik, pravi njegov dom pa je v nebesih. M. MARKELJ Gudalo je lahko spominek Vera Vardjan iz Velikega Nerajca je svojo domačo obrt pričela z gudali, ljudskimi inštrumenti, ki v Beli krajini vse bolj dobivajo veljavo - Meh iz kozje kože - Še veliko izvirnih idej ŽUPANOVA TORTA: Robi Fajdiga (banjo), Otmar Zajc (kitara, orglice), Marjan Dovič (violina), Tomaž Koncilija (bas), Tomaž Maraš (kitara), pojejo pa kar vsi. temelji na ameriški tradicionalni izvirni glasbi. Sorodni newgrass vključuje še elemente jazza, funka in rocka. Tisti, ki poznate Županovo torto v prvi postavi (1988-1990), se gotovo še spomnite radijskih uspešnic Stari moj kraj, Jože, Jožek in Restantska, ki jih slišimo še danes. Skupina je v novi sestavi začela nastopati jeseni 1993. Povsod so naleteli na dober odziv občinstva, saj izvajalcev tovnitne glasbe v Sloveniji skorajda ni. Županova torta je zanimiva Županova torta ponovno na sceni Zanimiva popestritev klubov in diskotek NOVO MESTO - Že kar nekaj časa ponovno deluje novomeška skupina Županova torta. Fantje izvajajo predvsem bluegrass in nevvgrass skladbe različnih glasbenikov (Bill Monroe, New Grass Revival, Ken-tucky Collonels), vrsto tradicionalnih skladb, seveda pa se posvečajo tudi lastni ustvarjalnosti. Glasba, ki jo igrajo, npr. bluegrass, je v celoti izvajana z akustičnimi inštrumenti in VELIKI NE RAJEC - Očitno je, da se je začela Bela krajina potem ko so jo po vojni v Sloveniji znova odkrili slovenski turisti, tudi sama vse bolj turistično prebujati. Mnogi razmišljajo, kako bi gostom ponudili čim več, bodisi to, kar nudi belokranjsko ljudsko izročilo, kulturna zakladnica ali zgolj tisto, s čimer je to deželo ob-darila narava. Ena takih mlajših Belokranjic, kije letos registrirala svojo domačo obrt, je Vera Vardjan iz Velikega Nerajca pri Dragatušu. Ko je Vera pred nekaj leti razmišljala, kaj bi postavila na polico v novi hiši, se je spomnila na gudalo, inštrument - če bi mu lahko tako rekli - na katerega je včasih zagnano igral njen stric. Po pripovedovanju in po lastni iznajdljivosti se je lotila izdelovanja “lončenega basa”, ki ga uradno imenujejo drgalni boben. V resnici gre za glinast lonec, preko katerega je napeta opna iz živalskega mehurja z vgrajeno palico. Z drgnjenjem z vlažnimi prsti ali dlai ' palico nastaja značilen zvok. popestritev za pogosto že kar enolič- palico nastaja značilen zvok. Ko s na prizorišča klubov in diskotek. Fa- prijatelji videli inštrument, ki je bil ntie so se novezali tudi z ameriškimi Beli krajini že precej pozabljen, a e ntje so se povezali tudi z ameriškimi bluegrass klubi in prejeli povabilo za nastope v ZDA, kjer nameravajo nastopati v naslednjem letu. TOMAŽ BRATOŽ njem z vlažnimi prsti ali dlanjo ob . Ko so ii krajini že precej pozabljen, a ga Črnomaljček z vrečo smeha Spominek akademskega slikaija Lozarja je osvežitev v belokranjski turistični ponudbi ČRNOMELJ - V črnomaljski občini so letos razpisali natečaj za turistični spominek mesta Črnomelj. Med tistimi, ki ne le da so se nanj odzvali, ampak je bil njihov izdelek celo nagrajen, je bil tudi Črnomaljec Rober Lozar, sicer akademski slikar. Toda njegov spominek bolj kot na slikarsko spominja na kiparsko delo. Poimenoval gaje Črnomaljček, prvič pa javno predstavil na nedavnem jur-jevanju. Črnomaljček je prvi tipični črnomaljski spominek. Po avtorjevem prepričanju je to.tudi edina možna varianta na ime Črnomelj. Lozarjev Črnomaljček je namreč škrat, zaščitnik mesta Črnomlja in vsakega doma, v katerem prebiva. Po pripovedovanju je bilo v davnih časih v tem f Razočaran nad nadškofom in proštom - Grofova matije pobegnila z nemškim oficirjem - Jurjevanje: pijanci ne sodijo za mikrofon - Konji so onesnažili Trebnje mestu veliko mlinarjev. Tako tudi Črnomaljčkov davni prednik, ki pa je bil na slabem glasu, saj je prevaral vilo in ji namesto bele moke podtaknil črno. Za kazen je od tedaj mlel le črno moko. Od tod tudi ime Črnomelj. “Toda Črnomaljček je drugačen. Ljudem prinaša srečo in blaginjo, polne vreče smeha in veselja, prežene temne oblake in vse uroke. Hkrati želi vsem, da bi bilo njihovo življenje kot kruh iz dobre moke,” pravi Robert Lozar. Vendar Lozar zatrjuje, da s tem njegov projekt, imenovan Črnomaljček, še ni zaključen. Razmišlja, da bi ga naredil v različnih velikostih, a tudi iz drugačnih materialov. Sedanji je, razen preste, narejen iz naravnih materialov in pri tem naj bi tudi ostalo. l.ahko bi ga naredili tudi iz moke, gline in morda še iz česa. Za začetek je gotovo najpomembnejše, da so bili prvi odzjvi ljudi zelo pohvalni. Sicer pa bo Črnomaljčka, ki zagotovo pomeni prijetno osvežitev v belokranjski spominkarski ponudbi, moč dobiti povsod po Beli krajini, kamor prihajajo tudi turisti. M. BEZEK-JAKŠE Vera Vardjan z gudali in mehom iz kozje kože zadnje čase znova vse več uporabljajo, sojo navdušili, da ee je resneje lotila dela. Prva gudala je podarila, letos pa jih je začela izdelovati tudi za prodajo. Toda Vera noče nič prepustiti naključju, ampak hoče, da je vsaka stvar, ki se je loti, dobro narejena. Tako je tudi gudalo, potem ko je že dodobra “izpilila” tehniko izdelovanja, dala v oceno komisiji za preveijanje izdelkov domače in umetne obrti pri obrtni zbornici Slovenije, kije menila, daje ta izdelek domače obrti odlično izdelan. Vardjanova ima tudi deset koz, vendar bo čredo kmalu povečala na 20 do 23 živali. Tudi z njimi ima velike načrte, saj se da poleg okusnega mesa koristno uporabiti še koža. Sedaj namreč že testira meh iz kozje kože, ki jo je ustrojila sama po naravnih metodah. V takšnem mehu je moč shranjevati vodo, vino, slivovko, predvsem pa je primeren za staranje pravega kozjega sira. “Iz kož bi se dalo narediti se marsikaj in imam veliko idej. Vendar pa je moje vodilo, naj imajo spominki, ki morajo biti čim bolj izvirno belokranjski, uporabno vrednost. Seveda bom dala vse izdelke oceniti komisiji pri obrtni zbornici,” pravi Vera, ki svoj dom počasi usmerja v turistično kmetijo, saj je prepričana, da so ob robu krajinskega parka Lahinja za razvoj turizma velike možnosti. M. BEZEK-JAKŠE KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 341-304 lahko pokličejo otroci in starši, ki inuyo kakršnekoli težave. Ta četrtek med 19. in 21. uro bo na vaš klic čakala pedagoginja Jožica Kapš. Ob ponedeljkih od 18. do 20. ure pa na telefon 26-005 lahko pokličejo vsi, ki jih zanima karkoli o družini. TREBNJE - Na vprašanja otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. Dogodki na Otočcu, ki ga je pred kratkim v družbi plemenitašev obiskal nesojeni graščak grof Villavicen-cio-Margheri, niso ostali brez odmeva niti v naši telefonski rubriki. Z njimi v zvezi nas je poklical Novo-meščan, ki je bil razočaran nad mašo v nemščini, predvsem pa nad dvema velikima razumnikoma in poštenjakoma, nadškofom Šuštarjem in proštom I-apom, ki se po njegovem ne bi smela družiti z ljudmi tako sumljivega slovesa, čeprav so le-ti modre krvi. “Sicer pa je grof dobil pravega spremljevalca - takega, ki grajske pospravlja - in z njim grof Villavicen-cio-Margheri gradu verjetno ne bo dočakal. Dušan je svoje mnenje že povedal, in če bo treba, bomo grofu pripravili še kaj. Niti bogatejši narodi ne delijo gradov kar tako in tudi mi tega ne bi smeli početi.” Novomeščan nam je povedal tudi zanimivo zgodbo o nekdanji otoški gospodi. Mama grofa Villavicencia-Margherija je bila menda zelo lepa in vesela ženska, a kar 15 let mlajša od svojega moža, ki je bil zelo vesel, če mu je pustila, da se ji je približal. Kasneje je ušla z nekim nemškim oficirjem in se šele na stara leta vrnila k možu. Pa tudi sicer je Novomeščan povezan z “našim” grofom, ki je z njegovo mamo hodil skupaj v šolo. Ob neki pri- Halo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. ložnosti je njeni mami rekel, da je lahko vesela, ker živi v nemški državi. Maša v nemščini je motila tudi Maksa iz Gabrijel, ki sc sprašuje, ali smo res pozabili na prve borce za slovenski jezik Pohlina, Trubarja, Levstika in smo še vedno Cankarjev narod hlapcev, ki seje komaj otresel jarma gospodarjev z juga in že rine v novo hlapčevstvo. Lojzeta iz Šentjerneja boli dejstvo, da dneva državnosti ne proslavljamo tako svečano, kot smo še pred nekaj leti dan republike. V Šentjerneju je videl le nekaj zastav, pa še od teh je bila marsikatera narobe obrnjena. Kot bi se norčevali iz praznika, je bila na dela prost dan odprta marsikatera trgovina, imeli so celo sejem. Dobro se še spomni leta 1941, ko so zastave s kljukastim križem visele na vsaki hiši, vsaka vas pa je imela tudi mlaj. Med glavnimi organizatorji naj bi bili takrat komunisti, ki so se na pravo stran postavili šele po nemškem napadu na svojo dotedanjo zaveznico Rusijo. Lojze nam je povedal, da se še spomni vseh imen in da bi bilo dobro take stvari raziskati, dokler so priče še žive. Sicer pa je zadovoljen, da nova slovenska oblast ni ponovila maščevanja, kakršno seje zgodilo po drugi svetovni vojni, zato bi morali' Slovenci svojo mlado državo bolj spoštovati. Lojze Vrtačič s Pristavice se čudi, kako so mogli novinarji tako različno oceniti število udeležencev slovesnosti na Rogu. Televizijci so namreč našteli 2.000 ljudi, novinar Slovenca jih je videl 5.000, pisec članka v Dnevniku pa 8.000. Ker je bil na Rogu tudi sam, pravi, da seje tam zbralo 5.000 do 8.000 ljudi. Podobno kot njegov soimenjak je tudi Lojze s Pristavice razočaran nad tem, kako malo cenimo največji državni praznik. Za njim se je oglasila ogorčena Čmoma(jka, ki zaradi jurjevanja tri noči ni mogla spati. Nič nima proti kulturnim prireditvam, celo glasno glasbo pozno v noč bi še lahko prenesla, neslanih šal, ki so jih po ozvočenju pripovedovali pijani obiskovalci jurjevanja v soboto okoli četrte ure zjutraj, pa njeni živci niso prenesli. Če je organizator od občine že dobil dovoljenje za prireditev, bi moral poskrbeti, da se ozvočenje izključi takoj, ko se konča glasba. Kje so borci proti mučenju živali, da se vsaj enkrat zavzamejo tudi proti mučenju človeka? Franc Golob iz Stranske vasi nas je opozoril na napako v članku o odprtju mrliške vežice v njegovem kraju. Pokopališče je namreč v Stranski vasi in ne v Birčni vasi, kot je pomotoma zapisal naš novinar, res pa je, da vse skupaj spada v krajevno skupnost Birčna vas. Povedal je še, da je Dolenjski list enkraten in da ga pri njih vsi radi berejo, če pa se vanj prikrade napaka, se jo vedno da popraviti. Dragica iz Cegelnice je pohvalila novomeško komunalo. Ko so v četrtek ostali brez vode, so njeni prijazni fantje cel dan s cisternami razvažali vodo od hiše do hiše, kar je prebivalce Cegelnice in Prečne prijetno presenetilo. Moti pa jo, da ob praznikih vidi precej narobe obešenih zastav. Novomcščanka Anica P. meni, da so krivični tisti, ki grdo govorijo o novomeški bolnišnici. Pred kratkim je v njej prestala težko operacijo. Med okrevanjem so zanjo zelo lepo skrbeli. Pravi da imajo do vseh bolnikov enako prijazen odnos, pa naj si bodo stari ali mladi. Počutila seje kot človek in ne kot številka, kakor menda obravnavajo paciente v Ljubljani. A. K. iz Trebpjcga je zmotil ko-čijaž, kije na trebanjskem košu s konje onesnažil in zasmradil ulice. Kon- • jskih fig ni pospravil, čeprav je z vožnjami zaslužil lepe denarce. A. K. meni, da bi ga morali zaradi onesnaževanja okolja primerno kaznovati in da konji ne sodijo na tako imenitno prireditev, kot je trebanjski koš. I. V. UNION FEST NA LOKI NOVO MESTO - Ob 130-letnici Pivovarne Union bo jutri, v petek, 8. julija, ob 21. uri na Loki v Novem mestu Union fest, ki mu pravijo tudi novi val zabave. Nastopajo ansambli Čuki in 12. nadstropje, Boutique Moped show, Helena Blagne, plesna skupina Make up Coselle, Rado Časi; na programu so še modna revija Uni collection in zabavne nagradne igre. Vstopnine ni, bo pa brezplačna degustacija Unionovih pijač. Vabljeni na Loko! £ studio mmmm Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MIMICI SITAR iz Velikega Podloga. Nagrajenki čestitamo! Lestvica,kije na sporedu vsak jioncdcljek od 16.15 do 17. ure, je ta tci 1(4) Srečen le s teboj-ANS. SIBOVNIK 2(1) Divji lovec - ANS. NIKA ZAJCA 3 (2) V vinu so vse skrivnosti - PLANIKA 4 (3) Dan pri mami - ŠTIRJE KOVAČI 5 (7) Medved na obisku - ANS. PETRA FINKA 6 (5) Na morje - ANS. TONIJA VERDERBERJA 7 (6) Voščilo Francetu - NAGELJ 8(10) Svetli mesec - VIGRED 9 (-) Srce - ANS. SIMONA LEGNARJA 10 (8) Pesem slavčka - SLAVČEK Predlog za prihodnji teden: Henčkov Abraham - ANS. HENČEK KUPON ŠT. 27 Glasujem za__ :den takšna: Moj naslov ZAŠČITNIK ČRNOM1JA - Črnomaljček, kakor je Robert Luzar poimenoval “svojega "škrata, naj bi bil ne le zaščitnik Črnomlja, temveč vsakega doma, v katerem ho prebival. (Foto: M.B.-J.) Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68(XK) Novo mesto Bravo, Pilatuž! Po Črnomlju in še daleč naokrog je debela toča vse potolkla. Poklapani in obupani meščani sedijo v kotu gostilne pri majsteriišu (mojstrski mizi) in žulijo vsak svojo merico. Jezni nase, na Boga in ves svet. Pa privihra v sobo še župan Josip Doltar, se ves besen ozre na razpelo in Boga, ki je dopustil točo, in užaljeno zakliče: “Bravo, Pilatuž!” Izginite! Novomeščan Jovo Vasič, kije po vojni poučeval na gimnaziji na Bledu, je v poletnem jutnt lovil ribe v blejskem jezeru. Mimo je prišel nemški letoviščar in zviška vprašal Vasiča: "(Vas machen sie, junger Mcnsch?" Jovo, ki je bil res bolj drobne postave, je prišleca bežno ošinil z očesom, nakar je prav po soldaško udarilo iz njega: “Erstens: Ich bin kein junger Mensch, ich bin Professor! Zweitens: Ich bin cin Ofizier Titosarmee! Und drittens: Abtreten!" Za svetega očeta ne! Duhovnik v metliški cerkvi: “Molimo še očenaš za svetega očeta Pija enajstega!" "Jaz ne!" zavpije pod korom stari Guštin, ki mu je toča na njivi tako sklestila pridelek, da je skoraj prazno snopje zmetal na kup in ga ves jezen zažgal. Ibralt Bojan Ajdič Pomaga naj ji Pred semaforom, ki kaže rdečo luč, stoji starejša ženska in pravi mladeniču poleg sebe: “Pomagajte mi, prosim, priti čez cesto. Zelo se mi mudi. " "Ali ne vidite, da je na semaforju rdeča luč?"pravi mladenič. “Seveda vidim, seveda! Toda takrat, ko je na semaforju zelena luč, grem lahko sama čez cesto." Kaj bo pil Starejši natakar je v restavraciji dokaj blizu opazoval, kako sta se mlada zaljubljenca spogledovala, in čakal, kdaj ga bosta poklicala ter kaj naročila. Pa je slišal natakar, kako je fant rekel dekletu: "Veš, tako te imam rad, da bi te kar pojedel..." Natakar, ki je bil blizu, je stopil k fantu in ga vljudno vprašal: “Kakšno pijačo pa boste pri tem pili?"