* iUtrlbatod! mmdar yanmH No. 728) uritior. ij Ht Ac! of OetoK« •, 1917, oa ru« m* ti« fort Offic« of CkwelmW, Ohio. By order of the Ft Mildeat, A. 9. Bvleton, Portm##t#r Gem. ONLY ILOVENIAN DAILY NEW YORK AND CHICAGO ®EST medium TO REACH 180.000 ^O^IANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGLVNCE TO„ OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATIf»N INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." V—LETO V. 3c. cleveland, o., sreda (wednesday) april 26., 1922. št. (no.) 97, Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879 Posamezna številka 3c. ^lOCNOSTJO % IJ^nGEINPOinESTASI •USEH; ZAHTEVE RUSIJE RADI ministrski predsednik je z vso rostjo nastopil proti franciji ije in nemčije. — francoski mo-cljt zahtevajo vojno proti nem-poc'ojj^^usija dolži poljake, da kršijo ! ^etlOVfl 9C ^ M aprila. Q aprila. — Angleški ministrski predsednik SiJieijg danes odločno nastopil proti politiki %VgVQ. ^ Rusije in Nemčije, kot jo je začrtal Poin-Lloy^^^ govoru, ki ga je držal včeraj v Bar le Due. 'očevgj^i se je danes izjavil pred časnikarskimi "^vargj,' položaj v Evropi danes nadvse delikaten Sv: ki ^ pred prenagljenimi izjavami, posebno taiki-Tio ustvariti napačen vtis glede angleškega "jjj Rusiji. Geor niti Nemčije niti Rusije," je dejal Pfeprgv.^^' 'toda storili bomo vse, kar je v naši moči, "•^ko ^°vo evropsko klanja." P i ^postavi mirovnih razmer, ako se Rusijo ^ v -osamljenosti in revščini, tedaj bo ne-ta, da se bo med dvema narodoma g(kle-^J^teljska vez, ki bo naperjena napram vsej da ^ ^)%leškega ministrskega predsednika po- in angleškim nazira- Post^j med fraincoskim i I širok, in da je upanje na enoten na- konference bolj oddaljen kot kdaj prej. orij I,* ga je držal Poincare včeraj v Bar le Due, ^oltlj koncesijam, na,pram Rusiji,..zagrozil A bo ^^ancoske delegacije iz Genove, ter izja-^lej^v.^^'^^cija podvzela neodvisno vojno akcijo na-^1. maja ne izpolni svojih odškodnin- ijt. n> o 9*1 Hi |h^ja 2aL+ [ %^Gva od zaveznikov posojilo treh bilijonov P^' da se ji dovoli 30 let odloga za izpla-. Sa dolga Hi K, zahtevajo vojno proti Nemčiji. ^PHla. — Francoski monarhisti so silno . dogodkov v Genovi ter so nabili staro T d plakati, zahtevajoč pohod na Berlin, zapusti konferenco? ~ zanesljivih virov se javlja, ^aro^j] fr&ncoske delegacije v Genovi dobil brzo-da nai vztraja na stališču, ki ga je označil Kot gg ®®dni'k Poincare v svojem včerajšnjem go-bo francoska delegacija zahtevala, Velika goljufija v armadi razkrita. VISOKI ARMADNI URADNIKI SO ZAPLETENI V GOLJUFIJE Z GASOLINOM, GUMIJASTIMI OBROCi IN MOTORJI. New York, 25. aprila. — Pomožni zvezni pravdni'k M. C. Maitituck je danes tukaj naznanil, da se je v zvezi % zaislišanjem slučaja stotnika George K. Thomlpsona, kj je obtožen veli- Nasipi diiiamitirani, 17 mrtvih v po-vodnji,. Fort Worth, Ter., 25. aprila.— Tu go se danes nenadoma podali nasiipi Qb rekah Trinity, Marine, Sycamore, Clear Forks, nakar je nastqpila silna povodenj, v katb-ri je ifeguibilo življenje 17 oselb, medtem ko ipovzročena škoda znaša nad $1,000,000. John j. McCain, (predsednik odbora, ki ..... . , ,, irna v oskrbi nasipe, ie danes i'z-kih goljuiij pn armadnem SKla- ; - rio x- -j t i-vv -r. ,1 -v, , javii, da se tu gre očividno za di- dišču v Broaklynu, prišlo na dan veliko obte&ilnetga materijala na. pram številnim^ visokim armad-nim častnikom, ki go pri,goljufali na stotisoče dolarjev s tem, da so iz vladnega skladišča ,pokradli velike količine ;gasolina„ motorjev in avtcmobilskih obročev, na kar gO ukradeno blago ipoprodali, denar pa sami v žep vtaknili. Aretiralo ge je že bivšega po-točnika W. G. Drake, medtem ko je .proti nekemu stotniku, katerega ime se še ni dalo v javnost, najperjena dbtožba, da je poneveril velike svote denarja. Iz armadnih garažov se je jemalo tudi čisito nove obroče,"'"«^ jih zamenjavalo za stare, ter profit spravljajo v žeipe. V kratkem se pričakuje še nadaljnih dbtožib. amerikanci se pogajajo z obregonom. Mexico City, 25. aprila. — Da. nes se je vršila prva konferenca med predstavniki ameriških oljnih interesov in mdiikansko vlado. Po končani konferenci niso ameriški oljni magiiatje hoteli dru'zega iizjaviiti, kot da je bila konferenca ''nadvse prisrčna''. namitiranje, in da se bo v stvar takoj pričelo s preiskavo velike porote. Ko se danes zjutraj nenadoma podali nasipi, je deroča voda mo_ čno naraslih rek dvignila in ponesla s seboj številna domovanja, tako, da je danes brez doma najmanj 1500 oseb. Ko se je prevrnil neki čoln, ki je reševal ljudi, k j so splezali na strehe svojih domovanj, sta utonili dve ženski 'in en moški. ■Med -0. uro sinoč pa do 10. ure daneis dopoldne je padlo tu za 9 palcev vode, kar presega vse dosedanje deževne rekorde za tako kratek čais, medtem ko so bile VSe struge že pred novim nalivom silno narasle. Pri reševanju nesrečnikov* ka terim je poveden j v zda domovanje, so na delu vsi ambulanci jn številni privatni avtomrtbilisti« so tudi dali na razipola'go svoje sodelovanje. delničarjem ameriško-jugoslovanske tiskovne družbe naznanje. clevelandCan izvršil sa moumor v detroitu. V sredo dne 7. junija ob 7:30 izvečer se vriši v prostorih tiskar ne izvanredna delničarsika seja. Zadnja izredna delničarska seja je formalno sklenila, da se carter amendira in da dohi vsaka delnica glas. Zategadelj se vas Obvešča, da pridete gotovo na to Obravnava proti rudarjem v W. Va. zagovorniki rudarjev so dosegli delno zmago v urvem spopadu s prosekucijo. Pomanjkanje navadnih delavcev? da i Ije 48-uren ultimatum, v drugačnem sg v fr&Hcoska delegacija zapustila Genovo. ' govor Poincareja povzročil v konfe- potrtsst in vznemirjenje. ..S 0^ aprila. annadnega štaba, je danes v govoru Detroit, 25. aiprila. — Včeraj se je ustrelil sko'zi srce v sc^l hotela Tuller neki Clevelandčan, ki se je retgistriral kot Mike Ju-, rak. Hotelska služkinja ga je na. ° glasujete. V sluča- šla sedečega na stolu z revolver- zadrkeni in se vam ne bo mogoče oseibno vdeležiti seje, pooblastite kakega dru'zega delničarja, da vas zastopa. jem na tleh. Njeg^ovo truplo je bilo poslano v okrajno mrttvaiš-■nico. (Po imenu bi se sodilo, da e samomorilec Hrvat.) Direktor! j. človek, ki vidi položaj, v kakršnem se SOvi Svet ne more verjeti, da bo mir dolgo časa dele^ac ^25. ije , »e f| ce Ta načrt so Rusi odločno zavrnili. Po mnenju sovjetske delegacije bi se na ta način kršilo suverenost ruskega naroda. V predlogih, katere so predložili ruski delegatje na Feldmaršal Sir Henry Wilson, .seji ekspertov, se prejšni odgovor Rusije na zavezniški 'memorandum povsem ignorira, ter se zahteva popolno iz-brisanje ruskih vojnih dolgov. Opozarja se, da je Nemčija storila isto v rapallski pogodbi, in da je najbolje, da tudi zavezniki sledijo njenemu zgledu. Temu so posebno nasprotovali Francozi, katere je silno razkačilo, ko so Rusi utemeljevali svoje stališče na podlagi rusko-nemške pogodbe. Sledil je jako buren prizor, nato pa se je sporočilo Rusom, da bodo formalen odgovor dobili jutri. Rusi dolže Poljsko, da krši mirovno pogodbo. Genova, 25. aprila. — Sovjetska Rusija je danes ustvarila novo senzacijo v konferenčnih krogih, ko je poslala na poljsko delegacijo noto, v kateri se protestira proti akciji pdljske delegacije, ki se je pridružila 'zavezniškim državam v protestu proti rusko-nemški-pogodbi. Rusija pravi, da mirovna pogodba med njo in Poljsko krije vse razmerje med obema državama, da bi se Poljska kot posledica ne smela vdeleževati konferenc, tikajoči h se ruskih vprašanj, in da je Poljska s svojo akcijo fatticno prelomila mirovno pogodbo, ki je bila podpisana 18. marca preteklega leta v Rigi. Rusija ima na poljski meji precejšno armado, vfle česar se protest v nekaterih krogih smatra skoro za vojno grožnjo. Nota nosi podpis zunanjega ministra Cičerina. „. — Danes so se zavezniški eksperti ik I fiL- ^Vp J^^^otrivajo novo krizo, ki so jo povzročile ftdK i tovariši so zdaj, ko je ozračje radi zopet očiščeno ,prišli na dan s po-i^K^olg^ J ^^vami. Hočejo namreč, da se izbriše rus-Pfiz dovoli 30-leten odlog za one obvez in pa mednarodno posojilo. ^^logi pri komisiji ekspertov so izjavili, da" L izven vprašanja, in da bi bilo bre? h Se (.-v ® o njih razmotrivati. l^O'sojila, so zavezniki takoj odgovorili, da V gj. ^ičivtjziuivl L-etivuj uugUVUiiiij ua dovoliti, predlagali pa so drugačen potrebuje novo železniško pro-i Moskvo. Zavezniki bi bili priprav-&tm' Wnice in vagone, ter bi gledali, da bi se ^ Porabilo. Oharle&town, W. Va., 25. aiprila. — Sodnik Wood je dane« zavrnil priziv odvetnikov, ki aa-govarjajo obtožene rudarje, glasom katerega naj bj se tož,bo proti onim, ki so obtoženi izdajstva, uničilo, toda sprejel zahte^ vo odvetnikov, glasom katere bo 'morala dnžaivna proisekucija v vsakem slučaju navesti vse posamezna dejanja 24 rudarjev, obtoženih izdajstva, o katerih se trdi, da upravičujejo Obtožbi radi [zdaj'sitva, in prosekucija bo morala naveisti tudi čas in prostor, kjer se je kako tako dejanje izvršilo. Prvi je prišel na vrsto radi iz-dajisi^vene dbtožlbe William Blizzard, unijski predsednik 2. pod-okrožja. Odvetniki :za rudarje so že naprej pričakovali, da bo on prišel na vrsto prvi, kajti on je eden izmed malo'stevilnih obtožencev, ki sam priznava, da se je za časa rudarsikega pohoda nahajal v ''vojni zoni". Biiiazard se sedaj nahaja na svobodi pod $33,000 varščine. Poleg izdajstva je obtožen tudi umora, seveda ''konstruktivnega" umora. jKa je bil Blizizard da pi-vič zaslišan, je Sila navzoča v,^6dni dvorani tudi njeigova žena, ki pa ni kazala nikakov znakov skrbi. Blizzard sam je na formalno obtožbo odgovoril, da ni kriv. "Kot ,se mi izd i, vsi tniislite, da sem velik tepec," se Je izrazil Blizizard smejoč 'napram časnikarskim poročevalcem po odgo-ditvi sodni je. "Jaiz sem bil za časa pohoda najibrže edini unijski uradmik v državi, ko sem nasproti delavski armadi v posikusu, da pohodnike ustavim in pregovorim, da se vrnejo odmov. Storil sem 'vse, kar je bilo v moji moči, da preprečim nadaljne ne-prike, in to je moje plačilo." Danes poipoldne je bilo formal 'no obtoženih tudi ostalih 23 rudarjev, ki aa obtoženi izdajstva. 'Na obtožbo sO vsi i'zjavili, da iste niso krivi. Vlada ima nov načrt. Washington, 25. aiprila. — Iz Bele hiše se poroča, da se delu-' je na novem načrtu ^a poravnavo premogarskeiga štrajka, ka-' terega se bo predložilo v kratkem podjetnikom in delavcem v raamotrivanje. Načrt, na katerem delu je Harding, je baje takega (značaja, da bi se našlo pot tudi za poravna Vo nadaljnih sipo. rov v rudarski industriji. Illinoiski rudarji sklenejo separatno pogodbo? Springfield, 111., 25. aprila. — Frank Parrington, predsednik illinoisikilh rudarjev, je danes izjavil, da ne bo doligo, ko bo med illinoiskimi rudarji in podjetniki sprejeta nova delovna pogodba. Indanalpolia, 25. aiprila. — Wil liam Green, tajnik rudarske organizacije, je danes izjavil z o-zirom na poročilo o izjavi Far-rinigtona, da mu ni nič znanega o kakih pogajanjih tza separatno delavno ,pogodbo. Antracitni rudarji in podjetniki se ne morejo sporazumeti. New York, 25. aprila. .Skupni pod-odsek tukajšnje konference I - jeklarska industrija bo občutila pomanjkanje navadnih . delavcev, ko se prične delo s polno paro. Younlgstown, 25. aprila. — v tukajšnjih jeklarskih krogih se izraža prepričanje, da foo po končanem rudarskem štrajku obrat jeklarskih delavnic in plavžev v Ohio in Pennsylvaniji s polno pa ro jako oteškočen radi pomanjkanja navadnih delavcev. Kot se poroča, imajo plavži v Mahoning in Shenango dolinah že sedaj upolsljene vse neizvežbane delavce, kar jih je na razipolaigo. Tekom zadnjega leta, ko ni bi. lo dela v jeklarski in železni industriji, se je na tisoče navadnih delavcev izselilo v druge kraje, ali pa so ge vrnili v Evropo. Tovarne v yougisitownskem jeklarskem dilstriktu, ki obsega Mahoning, Trumlbull in Columbia o-kraje v Ohio in pa Lawrence in Mercer okraja v Pennsylvaniji, potrebujejo, kadar delajo s polno paro, 50,000 mož. Zvezni zakon, ki omejuje naseljevanje na tri procente v razmerju g vsako narodnostjo, ko. liko jo je bilo tukaj leta 1910, je skoro popolnoma ustavil tok e-vroipakih delavcev v Ameriko. Je klarski in želeizninski interesi pra vi j o, da ibo treba ta %akon popraviti nli .ipa celo uničiti, k^akc^ hitro se prične delati s polno paro. Obnovitev obrata v stavbinski industriji v Younigstownu in po bližnjih mestih je t#o hitro potegnila naše navadne delavce, tako, da je za jeklarske tovarne o-stala na razpolago jako majhn«. rezerva. Tekom jeklaiiskega štraj ka v letu 1919 se je sicer impoi'-tiralo i^ juiga velike množine črn cev, toda "zelo veliko od teh se je v zadnjih dveh letih, ko je nastopila industrijalna kriza, zopet izselilo nazaj na jug. Kot ge poroča ife jeklarskih krogov je i z,učenih delavcev veliko več na razpolago kot pa navadnih težakov. Irski uporniki ubili načelnike vladne armade. Dublin, 25. a;prila. — Danes je bil ustreljen v bližini glavnega stana irskih republikanskih u-pornikov v Aithlone brigadir general Adamson, načelnik irskih vladnih čet v Athlone. Uradno poročilo irske regularne armade se glasi: "Ko ge je igeneral Adamson vračal v vojašnico, ki se nahaja blizu hotela, v katerem je nasta. njen glavni stan uporniških čet, mu je nenadoma stopila nasproti skupina oboroženih mož ter mu ukazala, da dvigne roke. General, ki je bil gam, je storil kot mu je bilo ukazano, nakar so ga naipadalci premišljeno ustrelili^ Več uporniških častnikov je bilo aretiranih." Umor gen. Adamsona je javnost zelo razburil, in kaže, da uL tra-republikanci, katerim nače. ljuje de Valera, pri ljudstvu vsled svojih terorističnih dejanj izigu'bijajo vse simipatije. Adamson je začetkom vojne stopil v angleško armado, in je bil radi svoje hrabrosti večkrait odlikovan. Pozneje se je pridružil irski armadi, in je bil v bojih z angleškimi četami na Irskem dvakrat ranjen. Neki član irske provizorične vlade se je še pred prejemom'poročila o (umoru Adamsona izja-^4 vriafco novo teroriJflWb dejanje republikancev prinaša večje število rek? utov za provi-zorično vlado. za ureditev valute. Genova, 25. aprila. — Angles ki finančni, minister Sir Robert Horn, se je danes izjavil, da se bo pov&bilo upravo ameriškega izveznorezervneiga bančnega sistema, da ipošlje na konferenco svoje zastopnike, da se razpravlja z njimi ureditev evroipskega valutnega proibleina. O--- Napadalec deklet obsojen, Charles Matriene, 45, 4716 Hough Ave., je bil oibsojen včeraj od šest do 35 let v zapor, ker je bil obtožen in spoznan krivim, da je napadel dve deklici, katerih ena je bila stara I 3, druga pa 14 let. — Velikanska razlika. Fred V. Cole-ju, 2217 Covington rd. je bilo ukradeno po njegovem računu iz kleti za $100 najboljšega zganja, ko pa je obvestil policijo o tem, je precenila ta celo zalogo na $3.00. Ukradenega je bila namreč 12 kvartov. Old Crow in en kvart Gordon brinjevca. med trdo-fpremogovnimi podjetniki in uniljskimi zastopniki, ki je imel v rokah ra'zmotrivanje nove mezidne laistvice, je začasno prekinil svoje geje, ker ne more priti do nikakeiga sporazuma. Datuma za pribodnjo. sejo se še tudi ni določilo. Jugoslavija potrebuje obročev %a avtomobile. New York. — (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Ameriški vi-cekonzul v Zagrebu, M. W. Van Sickel naznanja — glasom vesti v "Commerce Reports" — da je področJi-A lt|a|molšnj'e,fea Jtoliis'iu.fata v področju tamošnjega konzulata (Hrvatska in Slovenija) potreba po gumijevih obročih za avtomobile (tires), ker se večina nemških in avstrijskih avtomobilov prodaje brez njih in si jih kupec 'mora posebej pribaviti. Nadalje število tamošnjih ameriških avtomobilov znaša 50. Avtomobili, izdelani na Avstrijskem, niso opremljeni z gumijevimi obroči, ker avstrijske tovarne za gumasto blago niso v stanu izdelovati niti zadostne zaloge za domačo vporabo, tako da mora Avstrija sama importirati gumijeve obroče iz Italije in v manjšem obsegu iz Nemčije. Radi tega, ako se v Avstriji opremijo avtomobili z importiranimi obroči, mora kupec v Jugoslaviji plačati dvojno uvozno carino na gumijevih obr'očih. Teh malo nemških avtomobilov, ki se je tu proda-dalo, je bilo opremljenih z obroči, ali — kakor se glasi — nemški tovarnarji gumijevih obročev so bili po vojni le v zadnjem času v stanu tekmovati z italijanskimi tvrdkami. Glede mere oKročev treba ra-zun pri ameriških avtomobilih vpoštevati metri črni sistem. -o- —Viktor H. Intihar si je izbral Miss Josephine Gorišek iz West Parka za svojo nevesto. Mlademu paru naše iskrene čestitke. Bilo srečno I STB^AN 2. "ENAKOPKAVNOSr' V" **£]nak:opra-vnos^i'^ ISSUEi^ EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJ A VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and PnblUhed by: fHE AMERfCAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bvwineu Place of the Corporation — 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 Clcyeland, Colliuwood. Newburch by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 mo. $2,00 Surope and Canada .......................... 1 year $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 8c. Lastuie In izdala sa Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne noravniitvo. CLEVELAND, O., SREDA (WEDNESDAY) APRIL 26., 1922. JESENSKE VOLITVE. To jesen se bodo vršile zopet kongresne volitve. Republikanci, ki so pri zadnjih predsedniških volitvah zmagali z večino sedmih milijonov glasov, so silno zaupni, in pričakujejo zotpet novih zmag. Oni so danes še takorekoč pijani zmage, ki so jo dosegli v jeseni 1920, in v tej svoji pijanosti doprinašajo reči, ki jih bodo brez dvoma veljali precejšno število glasov. Eno je, na kar republikanci v prvi vrsti pozabljajo, in to je, da so prišli na krmilo v prvi vrsti kot posledica nezadovoljstva ameris'kega ljudstva z zunanjo politiko Wil-sonove administracije. Versaillesfka pogodba in Liga narodov sta bila tista dva vzroka, ki sta zadala tako silno klofuto ameriškim demokratom, da je trenotno izgledalo, da si stranka sploh nič več ne opomore na noge. Kdor zasleduje ])ostoipanje republikancev, odkar so prišli na krmilo, vidi, da so mandat naroda pred dvemi leti jako slabo razumeli. In da bodo demokratje to priliko izrabili v svojo korist, ni dvoma. , Kot že večkrat v zgodovini Zedinjenih držav, bo tudi letos nastopal pri volitvah ponekod tretja stranka, namreč farmersko-delavska. Toda napačno bi bilo, in sami sebe bi varal tisti, ki bi pričakoval, da bo nova stranka dosegla kak velik uspeh. Konferenca farmerskih in delavskih elementov, ki se je vršila nekaj mesecev nazaj v Chi-cagi, namreč še ni pokazala tistega duha solidarnosti in enotnosti cilja, ki bi^ bila potrebna za uspešno kompeticijo z močnima mašinaiiia,' kakršni ]jpsedata stari meščansl^i stranki. Več reči je, ki govore, da si bodo demokratje jeseni zopet precej pomagali na noge. S tem sicer delavstvu ne } o nič pomagano, ampak treba je gledati na položaj tak ■kot je, brez ozira na to, če nam je všeč ali ne. Republikanci so stari zagovorniki visokih tarif o v, to se pravi, oni zahtevajo "protekcijo"' za ameriško industrijo. Bi! je čas v zgodovini Zedinjenih držav, ko so imeli republikanci z ozirom na tarifne postave čisto prav. To je bilo v prvi polovici preteklega stoletja, ko se je amerišlca industrija ravno pričela razvijati. Ni dvoma, da je bila takrat protekcija od tujezemskih fabrikantov dobra, ker se je s tem pomagalo postaviti na noge domaČo industrijo ter na ta način zasigurati gospodarsko neodvisnc^t mljide države. Toda tisti časi so minuli, in danes ne pomenijo tarifne postave, kakršne se ravno zdaj kuje v kongresu, prav nič druzega, kott da je vlada ])ripravljena izročiti ljudstvo popolnoma milosti milijonarskih trustov, ki hočejo na račun domačega Iconzumenta dobiti v roke svetovno tržišče. Tarifna predloga, ki jo kuje sedanji kongres, določa tako velikanske pristojbine na živež in tovarniške produkte, da je vsaka kompeticija tujezemskih trgovcev in industrijalcev z ameriškimi povsem izključena. To pomeni da bodo ameriški trusti imeli absolutno kontrolo nad cenami in da jih bodo navijali za domačega odjemalca do tolike višine, da jim bo mogoče prodajati ostanek ameriškega produkta v inozemstvu po nižjih cenah, kot pa jih morejo staviti trgovci in industrijalci evropskih držav. To se pravi: ameriški Icapital se je zavzel, da dobi kontrolo nad svetovnimi tržišči, a račun za to pa naj plača ameriški konzument, delavec in farmer Drugo vprašanje, ki bo pčividno igralo tudi precej važno vlogo pri volitvah, je prohibicija. Da prohibicijskih zakonov ni mogoče izvajati, o tem danes že vrabci čivkajo po strehah. Toda i-epublikanska stranka kot laka vendar še vedno vztraja na tem, da se nadaljuje s "strogim" izvajanjem Volsteadovega in drugih zakonov, in to navzlic temu, da poročila o primarnih in raznih postranskih volitvah jasno kažejo, da ljudstvo zahteva spremembe, oziroma da se prohibicijski zakon modificira vsaj v toliko, da bo dovoljena izdelava in prodaja lahkih vin in lave. Tfčinek republikanske trmoglavosti v gornjih dveh vprašanjih se bo brez dvoma pokazal že jeseni, še bolj pa 1924. Akp se do takrat farmersko-delavska koalicija ne poda na resno delo, se zelo lahko zgodi, da bodo demokrati želi sad republikanskih napak. Jugoslovansko priseljevanje in odseljevanje. New York. — (Jugoslovanski Oddelek F. L. 1. S.) Uradne statistike o priseljevanju Jugoslovanov v .Združene Države in izseljevanju iz istih nudijo nekaj jako zanimivih in poducnih podatkov. ali inozemske izseljence. "Non-imniigiant alien" pa so oni ino-zemci, ki prihajajo v Združene Države le začasno na obiak; vsi inozemci, nastanjeni v Združenih Državah, ki odpotujejo v stari kraj na začasen obisk, so klasificiram ob svojem odhodu kot "Non-emigrant alien" in ob svojem povratku kot "Non-immigranl alien." Sledeči podatki se torej tičejo le inozemskih priseljencev oziroma izseljencev in se ne tičejo onih inozemcev ki prihajajo le na kratek obisk, niti onih inozemcev ki «T, »■IHIIIlHIWlllWIIMHWItlWII'.flHHI'IWmWI'WI" Spodaj navedene številke so vzete -iz uradnih poročil General nega J^iynaisarja. fa Priseljtvaiyt in . se tičejo le priseljencev oziro-j odhajajo v stari kraj na obisk in ma izseljencev v ožjem zmislu be-j se zopet vračajo. Ameriški dr-sede. Priseljeniške oblasti namreč i /avl j an! seveda tudi niso všteti, razlikujejo med "ImmigrantI Iz podatkov Generalnega Pri-aliei^' in "Non-immigrant alien" j seljeniikega Komisarja je razvid-oziroma med "Emigrant alien" in j no, da od začetka tekočega fiskal. "Non-emigrant alien." Inozemci, | nega leta (I. julija 1921) do ki so bili poprej nastanjeaii v ino- j konca letošnjega februarja se je zemstvu in prihajajo z namenom, j priselilo v Združene Države iz da se za stalno ijanelijo v Združe- j Jugoslavije 6,005 ljudi, dočim se nih Državah, spadajo med "Immi-jjih je izselilo iz Združenih Držav grant alien" ali inozemske prise-jv Jugoslavijo 8,226. Izselilo se Ijence; oni inozemci pa, ki so bili jih je torej tekom teh osmih me-stalno nastanjeni v Združenih Dr secev 2,221 več kot se jih je pri-žavah in odhajajo z namenom, da [selilo. se za stalno naselijo v inozemstvu. Priseljeniške oblasti ne poraz-spadajo med "Emigrant alien" rejajo priseljence in izseljence le po deželi, iz katere prihajajo oziroma kamor odhajajo, ampak tudi po narodnosti. Glede Jugoslovanov se uradna poročila zalihog držijo še vedno neke jako zastarele in neznanstvene metode; porazdeljeni so v tri skupine: I) Biilgarji, Srbi in Črnogorci, 2) Hrvati in Slovenci, 3) Dalmatin ci, Bosanci in Hercegovci. Razdelitev v Srbe, Hrvate in Slovence bi bila jako bolj umestna; ra-zu tega so v prvi skupini prišteti tudi BuJgarji. Aka smatramo za Bulgare po narodnosti vse one priseljence, ki prihajajo iz Bolgarske, oziroma one izseljence, ki odhajajo v Bulgarsko, bomo — odštevši ist" — dognali priseljevanje in izseljevanje Srbov, Hrvatov in Slovencev po narodnosti, j Seveda to ni popolnoma natanč- j no, ker je morda tudi nekaj bul-' garskih priseljencev izven Bul- I garske, ali bulgarsko priseljevanje j je sploh tako malenkostno, da bi eventualna razlika komaj prišla v poštev. Od I. julija 1921 dokonča februarja 1922 Oi2 je priselilo v Združene Država 1 ) Bulgarov, Srbov in Črnogorcev 1,320 (med temi iz Bulgarske 294) in izselilo 4,901 (med temi v Bulgarsko 598): 2) Hrvatov in Slovencev priselilo 3,675 in izselilo 3,632; 3) Dalmatintev, Bosancev in Her-ceorovcev priselilo 251 in izselilo | 393. Skupaj vseh Jugoslovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne pa Bulgarov) se je priselilo v tej dobi 4,952 in izselilo 8,328, torej 3,376 več izselilo kot priselilo. Skrajno zanimivo je, ako primerjamo podatke po državi in one po narodnosti. Razvidimo iz njih, da je v tej dobi prišlo 6.005 priseljencev iz Jugoslavije ali le 4,952 Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ta more le pomenjati, ako so ti uradni podatki zanesljivi, da se iz Jugoslavije priseljuje precejšnje število ljudi, ki niso Jugoslovani jpo.narodnosti, katero število mora biti še večje kot rnzlTka med obema podatkoma, ako pomislimo na priseljevanje Jugoslovanov, ki niso vključeni v Jugoslavijo. Glede izseljevanja pa je ravno narobe: v Jugoslavijo se jc izselilo 8,226 ljudi, a Jugoslovanov po narodnosti 8,328. Izmed evropskih držav, glede katerih je bilo v navedenih os-1 mih mesecih izseljevanje večje koi priseljevanje, naj navedemo razun Jugoslavije: Bulgarsko, Grško, Italijo, Poljsko in Portugalsko; priseljevanje je bilo znatno večje kot izseljevanje glede Avstrije, Ogrske, Cehoslovakije, Francoske, Nemške, Rurmnxske,! Ruske, Švedske, Norveške, Švi-' ce. Turške in Angleške.Skupno pri sel je van je iz celega sveta v Združene Države je znašalo, tekom osmih mesecev 226,841 in izseljevanje 152,649. Izmed priseljencev je bi! ženski spol v znatni večini (119,694), dočim le četrti del izseljencev so bile ženske. Moških se je več izselilo kot priselilo. Kar se tiče jugoslovanskega priseljevanja v fiskalnem letu 1920-21 (od I. julija 1920 do 30. junija 1921) — torej pred vzako-nitvijo sedanjega omejevalnega priseljeniškega zakona, — je isto daleč presegalo izseljevanje. V tem letu je prišlo iz Jugoslavije 23,536 priseljencev in izselilo se jih je tja le 1 3,034. Po narodnosti pa (vzevši v poštev gori navedene tri narodnostne skupine in odštevši Bulgare) se je priselilo 19,-080 in izselilo I 1,232 .Srbo,v, Hrvatov in Slovencev. V fiskalnem letu 1919-20 pa je zopet izseljevanje daleč presegalo priseljevanje. Bila je pač doba navala nazaj v domovino po vojni. Iz Jugoslavije se je v tem letu priselilo 1,888 in izselilo tja 28,474; po narodnosti se je priselilo 1,5 30 in izselilo 29,271 APRIL2GthJ^ Srbov, Hrvatov in Slov«""^ Od 1. julija 1919 d"' bruarja 1922 se je torej^ iz Jugoslavije 31,429 1)" selilo tja 49,734. Po priselilo 25,562 in izselil® Srbov, Hrvatov in Slo^'^ Za fiskalno leto mamo seveda podatkom ^ seljevanja iz Jugoslavi)'' le nastala ravno sred' Pač pa imamo statistik« nosti, iz katerih bi hil" ' , da se je v tej dobi 2 I O in izselilo 506 Srb®*' tov in Slovencev. . V fiskalnih letih števši 1919, torej v 1. julija 1909 do 30 j""' je priselilo 230,!'^''^ se 82,761 Srbov, Hn-ato^ j vencev. To priseljc"®"!' Ijevanje je bilo skor®' izbruhom vojne. r"" k 7:5^1 — Jutri zvečer 1 -J redna seja Slov. Nar. Clevelandu. Članstvo s'1 se v polnem številu v I 1 C ii4i> KAMPANJA S. N. Naročajte # SLOVENSKI <0.900 NARonNI Sf.000 39.000 bi.000 3#.000 ss.coo 34.000 33.000 32.000 50.COD LA.OOJ se.000 27.000 Z6.C00 25.000 24.000 22.000 EKOCO 20.000 19.000 111.000 n .000 16.000 15.000 14.000 U .000 11.000 10.000 s .ooo o.ooo r.ooo 6.0C0 4.C''0 ?.000 1.000 Nadaljna vplačila na delnice: Društva: Lovsko podporno društvo S^-$101.00, Cleveland, št. 23 Z. S. Z. $50 00, Žagar $18.00, Anton Prime, Jakob rieml in Rosa Schmidt po SIO.OO, Ivana Smuk in Thom Petrovich po $5.00, Frank ^ J Frank Markovich in Blaž Dolinar po $1.00. S-č;'na svota znaša .S27.822.00. NOTARJEVA SABLJA ! SPOMINI STRAHOPETNEGA JUNAKA. @: Francoski spisal ' Louis D'Hurcourt Preložil: Vladimir Svetelc. gtaiiflmmiUEi! niai iiMiMWiimii ■IIIIBIIIIIlilllBlIlIH II VIM ■»■III ■iinaiM — Verujte mi, sem dejal, da me to zelo žalosti. Jutri bom izrazil gospodu abbeju Potencielu...... — Tiho! Tiho! je dejal smeje se gospod Lefoulon de la Rate, Ne imenujmo imen. Sicer bo pa oseba, o kateri govorite, zapustila Noisy-le-Bar ter bo šla v majhno fora na deželo premišljevat o neprilikah, ki jih povzroči predolg jezik. Kar pa se tiče Vas, se nudi baš momen'taino prilika, da javno manifestirate svojo vdanost do obstoječih raznier. Formujejo se stotnije nacijo-nalne garde v celi severni Franciji. .Sestavljene morajo biti i? dobromislečih državljanov in na visokem mestu bi Vas 7 veseljem videli sprejeti poveljstvo ene izmed njih po Vaši lastni izberi. Ponudba me je tako iznenadila, da sem zamogel samo zajecljati nekaj opravičilnih besed o malenkost-nosti mojih vojaških dispozicij, miroljubnem značaju svojega opravila i. t. d. — Premislite resno, je rekel podprefekt, ko me je zapuščal, z i$?ko gotovo hladnostjo. Ne odklonite lahkomiselno; utegnili bi bridko obžalovati. Sicer pa Vam ne bo treba delati nikaks resne službe, ker ne boste nikdar poklicani v vojno. Prišel sern domov .trdno odločen, da ne sprejmem. K nesreči pa sem storil nesmisel, da sem sporočil svoji foprogi ponudbo, ra'.sleč, da se bo smejala kakor jp.z. V moje veliko začudenje pa se je nasprotno takoj pri prvih besedah vnela, rekoč, da je treba sprejeti z navdušenjem in prosili podprefekta za stotnijo grena-dirjev. — Grenadirski stotnik — naš sosed, odvetnik Rai-trecy, ki si toliko domišljuje, ker je farni cerkveni ključar, bo poginil od zavisti; in kožuhovinasta čepica ti bo tako lepo pristojalal To je gorko in komodno pokrivalo, izborno za te. ki se tako hitro prehladiš. To pot sem se jezil ter ji zapovedal, naj me pusti v miru. Začela se je kujati. Prihodnji dan je bila voda za raziranje mrzla; čcv-zaj. Vse jedi so bile pokvarjene; ogenj ni hotel goreti Iji slabo nami^zani; na srajci so mi manjkali gumbi in sobarica je imela preveč opravila, da bi jih bila priSila na-itd. Razumel sem in priznal sem se premaganim. Sel sem k podprefektu in na njegovo ponovno zatrdilo, da se nacijonalne garde ne bodo nikdar uporabne zunaj Francije, sem sprejel poveljstvo kompanije gre-nadirjev. Takoj mi je naročila soproga uniformo in treba jo je bilo videti, kako pouosno je stopala ob moji Veki, kadar sva šla 15. avgusta, na Sv. Napoleona dan, skupaj k maši ali pa delala oficijelne obiske. Sicer pa v prvem času to imenovanje ni prineslo velikih izprememb v moje življenje. Stotnija sc jr zbirala jako poredkoma, ker ni imela orožja za vežbanjc. Meseca junija smo izvedeli skoro istočasrto o napovedi vojne Rusiji in o tem, da je prekoračilo 600,000 mož velike armade Njemen. Oskar Blaimisset. moj prvi pisar,' ki som ga dal imenovati sergent-majorjem, ali narednikom svoje st&l-nije, se je prijel od tega dneva dalje najbolj divjih alir. Pustil si je brke rasti, trdil je, da ne more več govorili, nc da bi pri tem preklinjal kakor kak voznik, in delal poskuse v kajenju pipe, ki pa so bili k sreči venčani z največjim neuspehom. Medtem so po&tele novice o armadi manj ugodne. Kljub krvavim bitkam pri Vitebsku, Smolensku in pri Moskvi, se je vojaka zavlekla. Blaimisset je motil zvečer naš boston s tem, da je udarjal ? pestjo pomizi ter izjavljal, da česar spi: da je treba pasti kakor blisk po starem Kutuzovu in ga nakle-stiti kakoix zasluži. Vraga! je kričal, zakaj Napoleon ni poelal k veliki armadi grenadirjev stotnije Bourdonnois? Nujno sem ga prosil, naj ne razširja te vrste govoric, ob katerih mi je pretresal mraz mozek in kosti. N.aposled, meseca decembra 1812, smo izvedeli iz 29. buletina o nesrečni retreti iz Rusije. Sledila so novačenja en masse leta 1813, in saška vojska. Gospod Lefoulon de la Rate je pospešil formiranje nacijonalne garde. Vsi premožnejši ljudje v Noisy ju so morali vstopiti v mojo stotnijo, ki je štela nad dvesto mož. Oblekli so se na lastne stroške in vežbali smo se bolj pogostokrat kakor preje. Vendar pa nismo mnogo napredovali. KriVo temu je bilo naše smešno orožje. Zakaj, bodisi, da je primanjkovalo pušk, bodisi, da nam ni.so zaupali, izročili so nam samo pike. Pa še te so bile najrazličnejših modelov! Helebar-dc, pertviznne, espontoni, korseke, ronkone, volovski jeziki, bojne kose, bojne vile in vsakovrstno drugo mo-rilno orodje je štrlelo v pisani raznoličnosti nad mojo četo ter ji dajalo precejšno podobnost z monstraoznim ježom. Kar se tiče Blalmisseta, je bil ambulantna zbirka o-ložja. Iztaknil je, nc vem kje, bakreno espingolo z razširjeno cevjo, za pasom je im|sl vsepolno vsakovrstnih pištol in bcdal, po petah pa mu je bila dolga, sablja. Poleg tega si je prisodil kot narednik bojni bič, ali svinčeno kroglo na verigi, ki nam jo je bil poslal Vincenski arsenal. Ta ljubki instrument, sestavljen iz kratkega, z železom okovanega ročnika in verige, ki je nosila veliko svinčeno iViaso, iz k.^tcre so štrlele železne osti, je bil strah njegovih .sosedov. Sicer pa sem vedno upal, da nas potrebovali, in nove zmage pri Bautzenu i** me krepile v tem prepričanju. Toda nesr'^'' mi je meseca oktobra 1813. odprla oči- jj| letu se je Napoleonova vojaška sila jen sem bil, da bo delal sedaj, v svrho ne, pušice iz vsakega lesa. ■ pr Mislil sem na svojo 'demisijo, toda dah, ki sem jih izpregovoril o tem de la Rate, je ta marljivi uradnik nanU"®'^. ^ dal razumeti, da bi zamogel cesar istoV® . sanje z dezertacijo pred sovražnikom ter ^ d P"' nemu sodišču. V najboljšem slučaju in bi bila moja demisija sprejeta, bi bil ostati v nacijonalni gardi kot prostak Zaofl sem razumevati, v kako srŠe"" vO' se dal vtakniti, in uporabljal sem svoj P' meljito ,toda brezuspešno premišljevanj" " se mogel izvleči. I"- Mobilizacija stotnije Bourdo" ^ V tem duševnem razpoloženju ^|»i je nekega^ jutra meseca novembra 1^'^], ril, kakor bomba v mojo pisarno ter | - Zivio, gospod stotniki (ta jj Ijala v svoji prifrknjenosti tako celo V ^ , j)" Zivio! Topot bo pa pokalo. Mi smo na v'®'' krvavi ples. Naj se le pripravijo! v onem momentu sem sedel v iP" Ijen v pazljivi etudij procesa Pestila"^ ^ (med dvopičji. — Počasi sem dvignil Ijenimi naočniki okrašeni nos, in z n«)® som, ki sem ga mogel najti, sem pro.'iil .'".arja (dopadlo se mi je, imenovali orožjem, ki ga šc nismo imeli), naj nric P — Mir! O! D?., da, gospod stotn' je izprideni pisar, torej niste'čitali sena'"® (Dalje prih.) 26th, 1922. "ENAKOPRAVNOST" STRAN 3, t?8 * raJ li* Vabilo na lesno zabavo ki jo priredi "^GOS. ŽENSKI KLUB JOSIP JURCIC: MED DVEMA STOLOMA. IZVIREN ROMAN v WEST PARK, OHIO. soboto zvečer, dne 29. aprila 1922 ' ^AR. DOMU, OB 7. URI ZVEČER cenjeno občinstvo iz West Parka, ss okolice, da nas obiščejo ker poleg rej druge zanimive šaljive igre. To- P^^idite vsi na to izvrstno zabavo. \ JUG. ŽENSKI KLUB. 11#»#*##»*#»###*#*###'*' "»#»*##**##*#*########*###*«#»#****#####,###»« I«#*#/'« ' A Slovenski Dom, COLLINWOOD, seje se vi-še vsak drugi petek, delničarske pa vsak drugi četrtek v mesecu. Priporoča svoje krasne in prostorne dvorane društvom za sejo, za veselice, igre in razne druge prireditve. Cenjenemu občinstvu jih priporočamo ob priliki ženitovanj, botrij, za iiko ^^kave kakor tudi za shode, ker so dvorane za take in enake prireditve. Slovenski ,^v jako izvrstno urejeno kegljišče, katerega Val rojakom v obilen poset. Slovenski Dom naj bo središče vsega društvenega in ^'^Upnja. Slovenski Dom naj bo kakor dru-Jer se bomo spoznavali in delovali v lepi procvit in napredek naše collinwoodske V!.i' ""k. ti ^Iki OoBt; ine. V "ENAKOPRAVNOSTI "Vem, vem. Ali tudi vi veste, da jaz niisem nikdar ,poželenj a i-mel, vrednim spoznan Ibiti, da (bi mi ženske gvoj e muhe in skriv-n'oisti zaupale. Res vam ne morem postreči... Kaj pa pri vas novega? A propos, je li vam vse zgorelo, do tal?" Nikolaju je 'bilo v tem hipu, ko ga je taik^ malost vpraševal z najV'gakdanje.j'sim glasom, ka-ikor da 'bi ga bil g pestjo v prsi butnil. Naglo Vzame klobuk in se poslovi. I Ddlj spodaj ,ga je čakal zvesti spremljevalec, kateri je bil med tem najel že prevoščeka. Sede k njemu na odprti voz, ki glasno oddrdra po. mestnem tlaku, ' Kam sedaj ?" vpraša doktor. "Kamor ti drago," odgovori Nikolaj pobit. "Si li zvedel? In kaj so ti rekli ?" "Zvedel. Odpotovala je. Ti nisi resnice vedel, ko si mi rekel, da je gotoVo še tu." "Resnico vedel, brate, in jo še zdaj vem; samo da zidaj vem še nekaj včč, namreč, da so jo tebi pritajili, in to mi vse raizjasnju-je. Ja'•««111 '">iniiinii;!iiiui;iiuiiiui[]uiiiiiiMi:n'iiiiinii—!vi„. 1 . " -- si-.v«»neL. ..........t.o Ar. ob času petletnice svojega obstan- ka. Da to ni nikak ''april fool",; temveč je kulturno delo, za izobrazbo in povzdigo slov. naroda, priporočamo vsej širni javnosti, da poseti ta koncert. Bodi nam Zelišča v podobah ...............25! pesi o "Iz naroda, za narod". Jetiki-boj .......................25 p, , Kako si ohranimo ljubo zdravje, \rodpiraimo kulturna društva, da 1., 2. in 3. snopič, po ...... .25, ^a^n čisto ne zamre duh bratstva Spolne bolezni z ilustracnami .. .501. Dojenček, njega negovanje in m solidarnosti. hranitev ....................50 ______________.. .. 251 slovenski slovar ............55 GO Čiganova osveta^ Povest.""!!!!'.'. "35] Doi««či zdravnik-Kneip-p s sU- QK preriji. Povest .....'........ .35'r. MPL .'....................7^ Potovanje v Liliput. Povest .... 35!gomaci zivinozravnik ...........75 Pri VrbČevem Grocri. Povpsf . 'aft i Nasa zdravila .............. Malenkosti. Roman .............("G' Elizabeta hčV sibirskega! ietnik« 'ok , Slovensko-angleški in angleško Junaštvo in zvestoba. Roman, vez. p® ® f ^ ' J""'««' 3''I „i-----~i----- Znamenje štirih. Povest ..... ^ra^lJice. Povest .... Iz dnevnika malega poredneža vez.................... Kresalo duhov. Roman, vez......95 V deveti žeželi. Povest ......... 95 ^ vez.......................l!l6 Gruda umura. Povest ...........60 Zadnji dnevi Jeruzalema. Roman v dveh zvezkih, zvezek vez. .95 Gozdovnik. Povest, 1. zv.......45 _ 2. zv.......................35 Gozdovnik, 1. m 2. zv. vez......95 Zajedale:. Povest, vez..........1.75 Zakon biogenezije. Vez.........1^50 Smisel smrti. Povest........... 55 Salamonovi rudniki. Povest ..!! ^95 vez.......................1*20 Višnjeva repatica. Roman, 2 zv. „ /ez........................120 Svetovna vojna, 18 zv.; zvezek .. .20 Svetovna vojna, 18 zv., vez ____4 00 Slovenski fantje v Bosni in Her- ' cegovini, 2 snopiča, vsak po .85 Pod Hvob5 »opek samotarke ...............50 ^ vez ........................05 Dolga roka. Povest .............60 Prelepa Vasiljica ...............45 Miklova Zala. Povest iz turških časov .......................50 Plebanus Joannes ...............85 Zmaj iz Bosne. Povest...........75 Marjetica. Povest ...............75 Ljudske povesti .................60 Patria. Povest...................30 Besi. Roman 1 zvezek ...........90 2 zvezek ...................80 oba zv. vez. v eni knjigi ....2.00 Podobe iz sanj .................90 vez .......................1.10 Pingvinski otok. Povest ........1.25 Dvonožec in druge zgodbe.......90 vez ........................1.10 Golem. Roman .................85 vez . .. .....................1.00 Tri povesti .....................50 vez .........................70 Vladar .........................55 vez .........................75 S poti ..........................60 vez ........................ .85 Mimo življenja ..................80 vez .......................1.20 Tri novele ......................45 vez .........................651 Slike iz revolucije . ^.............60 j Pri VrbČevem Grogi. Povest.....30 Viljem Hauffove pravljice ...... .40!„, Maksimiljan I., cesar Mehikanski .30! Zdravilna zelišča Šopek lepih pravljic ............ .so Eri. Povest .................... .30 Erazem Prcdjamski. Povest .....30 Vojska na Turškem od 1875-1878 .40 Car in tesar. Povest ...........35 Zaklad na kozjem ostrovu. Povest .25 Bitka pri Visu 1. 1866 ...........40 Poslednji Mehikanec. Povest .35 Jaromil. Povest .................26 Avstrijska ekspedicija v Severnem ledenem morju.............. .35 Stezosledec. Povest ..............35 Naseljenec. Povest ............. ;35 Cas je zlato. Povest .............35 Narodne pripovedke za mladino .35 Pripovedke za mladino ......... .30 Vojnimir. Povest ............... .35 Hudo brezdno. Povest .......... .35 Vesele povesti ................. !s6 Povesti in slike ................3t) Študent naj bo .................35 Nihilist. Črtice iz ruskega.......35 Na valovih južnega morja. Povest .30 Hubad pripovedke 1. zv..........30 Kon Kišot iz la Manche, vitez o- tožnega lica. Povest.........25 Vstajenje. Povest ...............25 Stric Tomova koča. Povest.......45 Rinaldo Rinaldini. Povest .........45 Cvetina Borograjska. Povest.....45 Robinzon. Povest s slikami ......75 Turki pred Dunajem 1. 1683 .....45 Na indijskih otokih. Povest .....40 Beneška vedezevalka. Povest.....35 iSuneški invalid. Povest .........35 ' Skozi širno Indijo, Povest ...... .-40 Zadnji dnevi nesrečnega kralja .. .75 Fra Diavolo. Roparska novest .. .40 Revolucija na Portugalskem ____ .25 Kraljevič in berač. Povest.......25 Cvetke. Šopek pravljic ..........25 Barvaste črepinje. Povesti .......35 Ribičev sin. Povest ..............25 Krištof Kolumb in odkritje Amerike . ..................30 Na različnih potih. Povest.......25 Pravljice, H. Majer ............ .30 Godčevski katekizem ........... .25 .55 .75 .35 .50 .. RAZNE KNJIGE IN SPISI: Zgodovina slovenskega naroda. 1., 2., 3., 4, 5, 6. zvezek, vsaki po .75 Umor v Sarajevu ...............10 Spominu Iv. Cankarja ...........20 Slovanske besede v slovenščini .. .25 Knjiga o dostojnem vedenju.....35 Sto ugani k .....................20 Sanjska knjiga .................45 Nova velika sanjska knjiga, vez. 1.00 Veliki Vsevedež. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ..' .75 Ptički brez gnezda. Povest.......451 Spisovnik ljubavnih in ženitvo- Krpanova kobila ...............451 vanjskih pisem ...............80 Razkrinkani Habsburžani .......60, Zrinjski in Frankopan ...........10 Svitanje. Roman elegantno vez.. .2.00 Voščilna knjižica. Zbirka voščil k Suha roba. Črtice s slikami, vez. .1.251 godovom, novemu letu itd. .. .50 Babica. Črtice iz dežele .........70 i Pogled v novi svet .............10 Bilke. Povest ...................35 Hitri računar ...................60 Kratka povest o antikristu.......20 Naš jezik ......................45 Genovefa. Povest ...............35 Sadno vino ali sadjevec .60 Kurent. Povest .................45 Jugoslavija, zemljepisni pregled .1.20 Vzori in boji. Vez.............1.00,Koroška Slovenija...............20 Denar za naročene knjige je poslati po poštnem ali ekspresnem money ordru ali pa v priporočenem pismu. Nasveti za hišo in dom ........ .75 vez.......................1.00 Postrežba bolnikom, s slikami • • 85 Spretna kuharica ..............1.50 Učna knjiga za babice. S 60 slikami; nebroj koristnih in neobhodno potrebnih nasvetov za noseče in matere, vez......2.00 PESNITVE: Lira. Pesmarica za pevce- začetnike ........;......... Narodna pesmarica. Zbirka naj bolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi .......... Narodne pesmi, Zirovnik ........45 Poezije, S. Gregorič.............75 Iz raznih stanov ................10 Primorske pesmi .................25 Pesmi, S. Jenko .............. .45 Koroške slovenske narodne pesmi .85 Slovenske narodne pesmi Iz ziljske doline ................35 Stritarjeva antologija, vez. ......95 Soince in sence .................45 vez.........................60 Slutnje .........................35 vez.........................50 Narcis ..........................40 vez.........................55 Malčki in palčki ................35 vez.........................50 Bob za mladi zob, vez. .55 Pesmi, F. Bevk .............60 vez.........................80 IGROKAZI: (Rimske številke značijo dejanja, arabske pa število oseb.) Stari in mladi. Igra lV-10.......35 Krivotprisežnik. Igra III-23 .....50 Kakršen gospod, tak sluga, Burka 1-8 ..................35 Naša kri. Igra IV-13; vez.......1.20 Beneški trgovec. Igra V-20; vez; .90 Razvalina življenja. Drama III-7 .75 Volkašin. Igra 1-17 .............30 Andrej Hofer. Igra V-22 .......35 Turški križ. IV-18; Tri sestre . in-9 ..................... Za križ in svobodo. Igra V-7 ... Divji lovec. Igra III-23 — Oče in sin ubita od električne žice. Včeraj popoldne sta skušala Heni-y Braun, 1210 E. 146 St. star 1 5 let in njegov prijatelj Harland Leber, 1162 E. 145 St. v naglici zgotoviti brezžičen telefon ali "radio". Pri delu jima je pomagalo še par drugih dečkov. Nesreča pa je hotela, da je prišel pri delu Braunov sin v dotiko z žico, ki je vsebovala 2,300 voltov električne sile in je bil na mestu mrtev. Njegov oče, ki je prihitel iz hiše je istotako obležal mrtev, ko je poskušal sina oteti smrti, medtem ko je Harland Leber le obžgan po rokah in po telesu. Prepeljali so ga v East Cleveland bolnišnico, kjer pravijo zdravniki, da bo navzlic hudemu živčnemu pretresu še vseeno okreval. — Splošna trgovska depresija in delo za združenje Bell in Ohio State telefonov je poslabšalo tudi postrežbo Bell telefonske družbe. Tako je poveclpl družb in pod-predseidnik, Charles P. Cooper, preiskovalnemu odboru mestne zbornice, katerega je pooblastila zbornica, da preišče položaj in na-ledi zaključke, na podlagi katerih se bo stavilo zahtetvo za nižjo telefonske pristojbine. Odbor je nato svetoval Cooperju, da napravi seznamek vseh družbinih .40 .30 našel, da devlje barvilo v krušno testo, je moral plačati $200 kazni, navrh pa je dobil še 30 dni v prisilni delavnici. Horwath ima pekarno na 8709 Buckeye Rd. in se je bal, da bi ne prišla vest, da devlje barvilo v kruh na ušesa njegovim odjemalcem. — Iz Central policijske postaje se poroča, da so zlili včeraj 50 galonov rozinovega jaketa v kanal takoj za postajo, ki pa je bil tako močan, da je pričel kasneje goreti in se je dvigal nad kanalom 75 čevljev visok plamen. Najbrže se je jaka od same jeze vnel, da bi zažgal policajem njih postajo, ker ga tako nezarensko preganjajo. — Včeraj opoldne je nastopila na St. Clair Ave. med E. 6 St. in Ontario St. voda do kolen globoko ko je počila neka 35 inčev široka vodna cev. Voda je drla na cesto kar skozi tlakovanje. Ko je pričela voda naraščati preko tratoar-ja, je morala policija s silo odganjati radovedno množico. Avtomobili, ki so stali ob kraju ceste, so bili odpeljani proč in policija je napeljala vrv okrog celega prostora. St. Clair Ave. kare bodo morale za nekaj časa zaviti na E. 3 St. ter voziti po Superior Ave. Kot se pričakuje, bo cev popravljena že do danes zvečer ali pa še preje. — Unija foremanov kritizira Koblerja. Unija formanov za tla-I kovanje cest je podala včeraj v javnost izjavo, da je napravil župan napako, ko je odslovil vse formane, ki so bili uposljeni kot nadzorniki pri tlakovanju cest, ter postavil na njih mesta "bose". O pozarja se ga, da mora biti pri vsaki stvari človek, ki samo nadzoruje posebno pa pri tlakovanju. Biti mora oseba, ki gleda, da imajo vedno potreben materijal na svojem mestu, delati mora poročila, vsako reč mora pravilno zmeriti, ghxlati, da je cement zmešan pravilno, da je smola ravno prav vroča, kadar se zliva in predvsem je važno, da pazi, ako delajo delavci svoje delo pravilno. Kot pa je naredil Kohler sedaj, baje ni nikogar, da bi pazil na vse to. "Bosi", katere je nastavil, marajo opravljati delo ravno tako kakor ostali delavci. Unija opozarja Kohlerja, da mora vedeti to, da se tlakuje eno cesto lahko samo za eno leto ali pa za pet. Ce je delo pravilno izvršeno, bo trajalo tlakovanje dalj časa, če je površno bo trajalo manj časa. Opozarja se ga, da se tlakuje danes luknje po cestah katere bo treba na jesen zopet tlakovati, ker niso pravilno tlakovane. MALI OGLASI %OBE ZA FANTE. Opremljene sobe ge oddajo po. sameanim fantom na 511 E. 152 St. (99) DELO DOBI DOBER KROJAČ. ZGLA-SITI SE JE PRI FRANK SPENKO, 15410 CALCUTTA AVE. (97) SLOVENSKO DEKLE DOBI TAKOJ SLU2B0. ZGLA-SITI SE JE NA 5802 ST. CLAIR AVE. (98) IIMMIBlil Gospo če 0uudoq belo P buli Bil' ŽENSKA, pripravna za hišna opravila, ddbi delo za 3 do 4 ure vsako dopoldne. Vprašajte pri B. B. Leustiig, 6424 St. Clair Ave. (98) GROCERIJA NAPRODAJ. PRODA SE GROCERIJA IN POSESTVO. VPRAŠAJTE NA 15235 SARAiNAC RD. (97; IŠCE SE IZUCEN MESAR, ZNATI MORA ANGLEŠKO. ZGLA-SI NAJ SE V URADU E- ' NAKOPRAVNOSTI. (97) POHIŠTVO NAPRODAJ. Oprema za jedilnico, postelj, gugalniki, itd. se proda poceni. Pokličite po telefonu, Eddy 5640 W. (98) HIŠA ZA DVE DRUŽINI se proda; električna luč, plin, for ne® in vse moderno izdelano. Gotovine za prvo viplajčilo je treba $2,500. Cena n?zka. Zglasiti se je takoj na 866 E. 75 St. spodaj. Fox, lastnik. (97) JT e r r y vr ^ u - T\ TTT nr •t2|tfiškoč ter ga predloži na prihod-Na smrt pbsojeni. Drama III-25. .551 .. , . Bpgunjka. Drama III-13.........40. niestne zbornice. Martin Krpan. Igra V-26 .......601 . . Mati, Drama III-9 ..............60 i —Unijski "steamfiterji" so do- Trenutki oddiha. Igra ...........55 j segli zvišanje plače in sicer za šest Tekma, Drama III-6 ............551 . . Lovski tat. Igra ............... .25! centov pn uri. Dosedaj so preje- Kasija. Drama 111-14; vez. ......801 mali po $1.04 na uro od prvega Pohujšanje v dolini sentflorijan- | . ski. Farsa 111-15 ............60, maja pa do I. marca 1923 pa bo- Enodejanke .....................do plačani po $1.10 na uro. Pri- Tonckove sanje .................46, , . GaudeamuB. Komedija IV.-15 ... .25 zadetih je okrog 400 mož. Izmed Vseh stavbinskih strok je to edina, ki je dosegla v letošnjem sporazumu zvišanje plače nad staro lestvico. — Ker je ponudil John Hor-vath, po poklicu pek, $100 podkupnine nekemu preiskovalcu, naj ga ne naznani, ko je ta pro- A 1 e S h, Cleveland, OHio Slovenska Banka Zakrajšek & Cešark aaumiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiuiiiimiiriiiiiiiiniiiuiiiiiuiiiiiuu 70 Ninth Ave. New York. N. T pošilja denar v stari kraj potom svojih lastnih direktnih zvez z zanesljivimi bankami in pošto, kar ji omogočuje tačno postrežbo in nizke cene; prodaja parobrodne listke za vae važne linije za v Evropo in od tam sem; opravlja vse druge posle, spadajoče v to področje. Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na zgoraj navedeni naslov. PRODA SE FARMA 20 akrov, hiša, ter druga poslopja, nelkaj živali ter vse orodje. Nahaja se v bližini mesta ob tlakovani cesti. Proda se naravnost od lastnika; poTovico se plača takoj, drugo na obroke. Naslov vam pove uprava tega lista. (97) Rflising I cimuy- Mathougntu was Gideon instead of poor Elwnodl euwooos so xouo eensn. • cvr.l ^ is oo ickte elw HONCX BlRG* en'. INTERNATIONAL CARTOON CO. N. Y Fishei V 9 %rf 60SH. ' WHtAno tue (vttlc. SOKOLSTVO! Telovadni odsek Slovenskega Sokola opozarja stari'se dečkov in deklic, ti so se vipisali v telovadni naraščaj, da jih bolj redno pošiljajo k vajam ki se vrše vsa. ko sredo, četrtek in sdboto. Meseca junija priredi naš Sokol javno telovadbo na Kasteličevih farmah ob priliki 251etnice svojega obstoja. Sokol ge je namreč ustanovil meseca junija, 1. 1897. Obenem velja ta poz.iv za bolj. še vdeleževanje telovadnih vaj tudi odraslim telovadcem. Dosedaj šteje naš odseik 36 rednih telovadcev. Natenanja se tudi, da se bodo dali delaiti za mladino mali znaki z imenom "Sokol", da se bodo raizdelili med dekliški in iješlki naraščaj. Člane, kateri so zaostali iz ases mentom, se tudi prosi, da isteiga vplačajo, kajti knjige se zaključi 28. aprila, ob 8. zvečer. Na zdar! FRANK HUDO VERNIK, tajnik. Naročajte dnevnik Btsr—^rf co»iocl«"> Zelo gosto plavilo. * nejše kot navadno- i' in načrt po perilu. ^ DOSEDAJ ŠE NAJ^ Treba je le P®' BULL DOG Po vseh groc« ClrcUt-je boljai navaden modre. ^ I mo nataknete I preko ({lave, I ob pasu in pod duho pa se vas prime. — Ce g,,,. ~ trgovec nima, P® in te nam vaSe $1. Poslali vam o® SU,»34to4'- > Nemo Hyglemc-F^>^ 120 Eut 16lhSt..n*" fi gimaiiiiiiiiiiiiiiimiumiiiiiiii««™®'"""'''' ^ i SLOVENSKA , i NICA AVTOj^^j I Ml varimo vrst Joloene 1" mete mijerlh ooruv«. I trebsain. Ako " kličite nas PO *' CETON 1372. reS** 0512 St. CI'" PB ».inununiiiiiiiiuuiiniiaiiiiiJIl^ ■■■■■■■■■■■" »oloene 1" Zaloga jrJ ih obroBe* 1'rrojN lai«- _ tj# Odprto tudi * . ELYRIAAUTO one«"'''., Enako0« zic^l odjema'®' * K Oglas dospe na ^*j t# I ceno mesto| grem.