Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napišejo, druga stran naj bo prazna. r L Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceu ¥elja za celo leto 4 kxone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravnišitra lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXXII. Celovec, 19. malega srpana 1913. St. 29. Klanje in krvava bodočnost Balkana. Bojno klanje. Zmagujoči Srbi. Na Balkanu se slovanski bratje v pravem pomenu besede koljejo. Če se dva brata stepeta, potem zbesnita. Zato je druga balkanska vojska bolj krvava kakor je bila prva — s Turki. Bolgarski vojaki so tako besni, da koljejo, ko se morajo umikati, vse, kar jim pride pod bajonet, niti srbskim ranjencem ne prizanašajo. Če je verjeti poročilom, bolgarski vojaki za vojsko proti Srbiji niso posebno navdušeni. Vojsko proti Srbiji so proti volji bolgarskega ljudstva povzročili bolgarski generali in bolgarski diplomati. Ti imajo to bratomorno vojsko na vesti. Srbska armada se je v tej vojski izkazala; bije se s posebno hrabrostjo, zlasti se odlikuje njihova artiljerija, ki odločuje srbske zmage. Vojni poročevalec »Slovenca« piše o vztrajnosti srbskih vojakov z bojišča na Ovčjem polju: »Vztrajnost srbskega pešca je že kar neverjetna. So oddelki, ki so bili po štiri do pet dni neprestano v boju na pozicijah. Ves ta čas so trpeli glad in žejo in niso nič spali, pa kljub vsemu nečloveškemu trpljenju niso omagali in ostali na celi črti zmagoviti. Boj je obupen. Tako Srbi kakor Bolgari se dobro bijejo. Zato so tudi žrtve ogromne. Vendar so bolgarske žrtve na mrtvih mnogo večje nego srbske, ker je njihova saniteta izpod vsake kritike; nimajo ne prevoznih sredstev, ne zdravnikov in zdravil. V tem oziru Srbi slavno stojijo, dasi se tudi pri njih čuti pomanjkanje zdravnikov. Ježevo polje, del Ovčjega polja, je čez in čez pokrito z bolgarskimi mrliči. Na postojankah, ki so neprestano izpostavljene ognju, leže mrtvi Bolgari že teden dni nepokopani, vsled česar je ves ta kraj okužen z neznosnim smradom.« Naša diplomacija,) Naša diplomacija ima ves čas, odkar se vršijo vojske na Balkanu, žal posebno smolo. Ko je bila napetost med Bolgarijo in Srbijo najbolj huda, je v ogrskem držaVnem zboru izgovoril ministrski predsednik Tisza besede — seveda ne na lastno pest — da je Avstro-Ogrska za to, da se balkanski narodi poravnajo v sporu z mečem in da jih n,e sme nobena sila (Rusija) miriti. Gotovo' je naša diplomacija računala z zmago Bolgarov in je upala, da izide Srbija iz vojske oslabljena. Zato so tudi razni nemški listi izprva objavljali docela izmišljena poročila o bolgarskih zmagah. Toda prišlo je drugače. Srbi so Bolgare na celi črti premagali, in prve čete so že prestopile bolgarska tla, zavzele nekatere postojanke ter se pripravljajo na pohod naravnost proti Sofiji, glavnemu mestu Bolgarije. Če Bolgari ne sklenejo hitro miru, se jim bo težko posrečilo zadržati zmagoslavne Srbe, ki bodo od treh ali štirih strani začeli prodirati proti Sofiji. V Nemčiji Vlada velika nevolja proti naši diplomaciji in je nemški listi ne prikrivajo mnogo. Tako poroča »Wiesbadener Zei-tung«, da se je neki nemški princ zelo nevoljno izrazil o naši diplomaciji, češ, da je vlivala Bolgarom upanje na zmago; očita avstrijskim politikom 'in časopisju, da so javno mnenje zapadne Evrope na korist Bolgarov preslepili, hudo biča grdo politiko Ogrov proti Romuncem in Jugoslovanom. Zanimivo je tudi, da očita naši diplomaciji, da je naredila »albansko vprašanje«, da se je pri nas sistematično poročalo večjidel o neresničnih grozodejstvih Srbov in Črnogorcev, zato da bi zapadna Evropa odobravala albansko politiko Avstrije. Ne bomo preiskovali, ali in v koliko so ti očitki nasproti naši diplomaciji opravičeni, toda branili je tudi ne bomo, ker za to Slovenci nimamo nobenega povoda. To naj le storijo naši narodni nasprotniki, katerim ‘na ljubo je streljala naša diplomacija številne kozle. Sploh se je Nemčija v zadnjem času začela približevati Angleški, posebno pa Rusiji, in je glede Balkana večkrat prišla navskriž — tako bolj na tihem — z našo zunanjo politiko. Je tudi razumljivo. Nemčija hoče izkoristiti našo nepriljubljenost na Balkanu in izpodriniti našo trgovino'. Zato se nemški konzuli na Balkanu, kakor prihajajo poročila, izogibljejo avstrijskih. Posledica te ohlajene ljubezni med Nemčijo in zastopniki naše ljube Avstrije je, da so nemški listi že objavili vesti, da bo naš zunanji minister grof Berchtold odstopil. To se zna tudi zgoditi. Dvomimo pa, da bo dobil boljšega naslednika. Saj pri nas najboljši zunanji minister ne more kaj doseči za našo Avstrijo, dokler bodo Nemci, ki komandirajo v Avstriji, zahtevali nam Jugoslovanom nasprotno avstrijsko zunanjo politiko. Nova nevarnost. Nove težave in skrbi dela državnikom velesil Romunija, ki je posegla! med balkansko vojsko. Njene čete so prekoračile Donavo in zasedle Silistrijo, Tutrakan, Bal-čik in menda tudi Ruščuk, torej kraje, ki jih zahteva Romunija od Bolgarije. To bi še ne bilo najhuje. Toda prihajajo vesti, da je romunska armada na poti proti Sofiji. Če se ta vest potrdi, potem j,e umljivo, da Rusija mobilizira. Rusija je privolila v to, da se trdovratna Bolgarija kaznuje, ali da bi pripustila uničevalen poraz Bolgarije, ki je že itak napol izkrvavela, pač 'ni verjetno. Romunija je v svoji grabežljivosti svetovnemu miru zelo nevarna in če ji velesile ne bodo zaukazale pravočasno: stoj!, bo ravno Romunija dala povod za to, česar se vse boji, svetovne vojske. Za Bolgarijo j,e sedaj edina rešitev, da hitro ponudi Srbom in Grkom spravljivo roko in tako pridobi zase velesile, da bodo romunsko grabežljivost omejile in nadaljnje romunske zavratnosti nasproti oslabljeni Bolgariji ustavile. Uboga Bolgarija! Hrabro bolgarsko ljudstvo res ni zaslužilo tega, kar mu je pripravila vladeželjna njegova diplomacija! Vojska na Balkanu. Usoda vojske med Bolgarijo ter Srbijo in Grško se zdi zapečatena. Bolgari so premagani. Izgubili so vse večje bitke in so se morali umakniti na celi črti. Srbski vojskovodje so se izkazali izza vojske s Turki slavnim bolgarskim vojskovodjem popolnoma enakovredne; še več, to pot so bolgarski 'vojskovodje odrekli. Sedanji boji, če se ne bo sklenilo hitro premirje in potem mir, bodo odločili le, ali bo Bolgarija popolnoma ponižana ali pa bo mogla vsaj svojo staro Podlistek. V Beli akti Sefa 1563. Iz leta 1563. se je našel spis papeževega poslanca Giov. Franc. Commendone, ki je potoval na. Poljsko in se je v Beljaku mudil par dni. To pismo je velezanimivo in lepo razsvetljuje v.erske razmere dobe, ko se je s silo širilo luteranstvo po Koroškem in ko so se luteranstvu upirali — le Slovenci. Pon ročilo je ravnokar objavil koroški časopis za zgodovino, »Carinthia«, v laškem jeziku str. 199 in se glasi: »Včeraj smo prišli v Beljak. Poizkušal sem v kratkem času izvedeti največ ko mogoče o tukajšnjih verskih razmerah, deloma zato, ker je to povsod dolžnost služabnikov Našega Gospoda (papeža), posebno Pa, ker sem že dolgo slutil, da se odtod prenaša kuga (luteranstvo) na Furlansko in Laško. Ker Beljak je trgovsko mesto ob cesti na Laško in le dan hoda je na Furlansko. Heretiki (luteranci) pa si posebno prizadevajo zasesti take ugodne kraje, iz katerih morejo napadati in okuževati bližnje dežele. Poslali so sem (v Beljak) že pred nekaj leti iz Švice duhovnika-odpadnika Karola, ki je tukaj, dobil s pomočjo meščanov glavno župno cerkev. S svojimi pridigami je zastrupil ves okraj in zapeljal tudi druge duhovnike, da so se javno poženili; med njimi je celo arhidijakon te provincije, ki stanuje dve milji od tu: tudi ta se je oženil in se proglasil heretikom. Karol in drugi so že začeli upati, da bodo mogli izgnati katolike, in že so napravili na mestno predstoj-ništvo vlogo, v kateri zahtevajo, naj se ne trpi več katoliške božje službe, ki jo te pošasti imenujejo papističnoi. V tej vlogi zahtevajo, da se naj izženeta dva meniha, ki sta ostala še sama: dominikanec v bolnišnici in frančiškan pri frančiškanih, tako da bi katoliki, kar jih je še, ne imeli več ne zakramentov, ne duhovnikov, ne svete maše. Ker četudi je v Beljaku le še malo k a-, toličanov, jih je veliko med kmečkim ljudstvom, posebno med Slovenci. Kakor čujem, teh mnogo prihaja ob praznikih k mašam teh dveh redovnikov v Beljak in od njih sprejemajo sv. zakramente, ker sicer nimajo katoliških duhovnikov, deloma ker jih ni, deloma pa, ker jih gospoda ne pripušča. Pred dvema mesecema je baron D i -trichsteioa javno prepovedal sv. mašo in izpodil iz svojih fara vse katoliške duhovnike, in ni dvojbe, da ta gospod in drugi podpirajo vlogo beljaških heretikov. Če se bamberški škof, ki je gospod tega kraja, takoj ne postavi v bran, je lahko mogoče, da se zgodi, kar nameravajo. Zato naj blagovoli Naš Gospod (papež) naročiti, da se piše imenovanemu škofu in ga pozove, naj naroči svojemu vicedomu (oskrbniku), da nikakor ne pusti prepovedovati v Beljaku, ali kjerkoli na svojih posestvih na Koroškem, da bi se ne smela brati sv. maša! Naj vzdrži dve katoliški cerkvi v Beljaku in naj z vso močjo podpira vero. Jaz upam, da se bo dala preprečiti ta namera, občinski odbor se bo svojega gospoda bal, na duhovno ju-risdikcijo (oglejskega patriarha) se ne ozira nič. Saj zdaj patriarh brez pomoči posvetne oblasti ne zamore ničesar več. Bamberški škof ,naj to stori takoj: tako z ozirom na Boga, kakor z ozirom na dostojanstvo, ki je ima v cerkvi, in na svojo časno oblast, saj ima preveč vzgledov, ki ga naj ponče, kaj se je drugim cerkvenim knezom zgodilo, ko jim je vse ljudstvo postalo heretično. Saj se božja sodba kaže v tem, da prelati, ko se ne domovino zmagoslavno braniti. Ker če se Bolgarom, ki z mrzlično naglostjo utrjujejo Sofijo, celo posreči ustaviti prodiranje srb-sko-grških armad, je vojsko izgubila. Po dosedaj dbšlih poročilih se hočejo Srbi izkazati plemenite zmagovalce. Srbski ministrski predsednik Pašič je rekel, da ne bo stavil do Bolgarije prevelikih zahtev in da hoče ohraniti Bolgarijo močno in jo iz-nova pridobiti za srbsko zaveznico-. Zmagovalec, ki tako govori in ne išče maščevanja in popolnega uničenja svojega nasprotnika, je plemenit. Drugače pa je z Grki. Ti zahtevajo tako veliko, kolikor jim Bolgari ne morejo priznati in spravljajo tako po Rusiji začeta posredovanja za mir v nevarnost; nat-slednja poročila naj natančneje pojasnijo položaj na bojiščih in prve korake za mir: Poraz Bolgarov na srbskih tleh. B e Igra d, 11. julija. Bolgarska armaj da, ki je napadla Zaječar, je štela 15.000 mož. Južna kolona, ki je naskočila Knjaže-vac, je štela 40.000 mož. Obe armadi sta bili odbiti. Generalu Kutinčevu se ni posrečilo vzdržati zvezo med obema armadama. General Kutinčev je bil pri Sv. Nikoli popolnoma poražen. Na bojišču je ostalo 5000 mrtvih in ranjenih. Umikanje bolgarske armade se je izpremenilo v divji neredni beg. Bolgarsko umikanje pjred Grki. Sofija, 15. julija. General Ivanov, poveljnik 2. bolgarske armade, je z neznatnimi oddelki izvršil sijajno umikanje in s tremi brigadami ustavil prodiranje 100.000 mož močne grške vojske. Kakor znano, se je morala grška vojska ustaviti pri Kilkišu, kjer so imeli Bolgari samo šest bataljonov. Grki so rabili deset dni, da so zavzeli planino Be-lašico. Operacije slabih bolgarskih čet proti številno močnejšim sovražnim četam zaslužijo mesto v zgodovini. Bitka pri Krivi Palanki. B e r o 1 i n , 14. julija. »Lokalanzeiger« poroča iz Belgrada: Že tri dni besni silna bitka pri Krivi Palanki, kjer poskušajo Bolgari z obupnim naporom tam stoječo srbsko vojsko potisniti nazaj, da si zasigurajo ogroženo pot v Kjustendil in Sofijo. Do sedaj so Srbi zavrnili vse bolgarske napade. V političnih krogih pričakujejo zelo važne sklepe srbske vlade takoj ko se konča sedaj se vršeča bitka pri Krivi Palanki. Kolera v bolgarski vojski. B e 1 g r a d , 15. julija. Kljub sanitarnim odredbam se kolera vendar širi zlasti med ranjenci v Belgradu in Kragujevacu. Doslej so konstatirali 50 slučajev. V bližini Ovčjega polja leži kakih 1000 mrličev bolgarskih vojakov, ki so umrli za kolero. Zdravniki za Srbijo. Dunaj, 15. julija. Danes dopoldne je odpotovala ekspedicija avstrijskega Rdečega križa, obstoječa iz šestih zdravnikov in 16 usmiljenk v Belgrad. brigajo za tisto, kar bi naj poskrbeli, izgubljajo, kar ljubijo v prvi vrsti: časno oblast in posestva . . .« To pismo je pisal Commendone točas-nemu papeževemu tajniku sv. Karolu Bo-romeju. Pismo je imelo nekaj uspeha. Ko mesto bamberškega škofa ni hotelo ubogati, naložil jim je 5000 cekinov globe. A vendar je luteranstvo napredovalo, ne po prepričanju, marveč po nasilstvu luteranskih baronov in gospodov. V beljaškem poročilu je tudi nekaj opazk o drugih mestih na Koroškem: »VVolšperkuje bamberški vicedom (oskrbnik), ki nastavlja župnika in je katolik. V Š t. V i d u so vsi heretiki luteranci. Oblast je cesarska; že pet let tam ni več svete maše. V Velikovcu je nek kapitelj in so kanoniki, ki jih prezentira nadškof v Sol-nogradu. So katoliki in okraj se še precej vzdržuje katolišk. Celovec. Ker je bilo treba deželi obrambe proti Ogrski, se je tu napravilo glavno mesto; so vsi heretiki. Župnika pre-; zentira dekan iz Gospesvete; tu se časti Mati božja in sem zahaja opravljat svojo pobožnost kmečko ljudstvo.« Rusija posreduje mir. Petrograd, 15. julija. Petrogradski kabinet je predlagal v Atenah sledeči kompromis: Makedonija naj se razdeli tako, da bo tvorila reka Vardar do Gevgelija mejo med Bolgarsko in Srbijo, oziroma Grško, od Gevgelija naprej naj tvori mejo reka Stru-i ma. Mesto Seres naj bo grško, mesto Drama in pristanišče Kavala naj ostaneta v bolgarskih rokah. Diplomatični krogi zatrjujejo, da je grška vlada pripravljena podpisati pr,emirje pod sledečimi pogoji: 1. Bolgarska mora že na bojnem polju podpisati preliminarni mir. 2. Bolgarska vojska izprazni popolnoma Makedonijo. 3. Bolgarska da zadostne garancije za avtonomijo onih Grkov, ki ostanejo pod bolgarsko oblastjo, zlasti da jih ne bodo silili k vojni službi. Bolgarska pred revolucijo. Dunaj, 15. julija. Tu so zopet razširjene vesti o brezupnem notranje-političnem položaju na Bolgarskem. Nad Sofijo je baje proklamirano obsedno stanje. Prebivalstvo ne izve ničesar o dogodkih na bojiščih. Vlada ne pusti niti ranjencev pripeljati v Sofijo. Pisma vojakov se zadržujejo. Z dežele prihajajo vesti o revolucionarnem gibanju. Na deželi je izbruhnila tudi že lakota. Med' Danevom in Savovom je prišlo baje do ostrih nasprotij. Tudi med Savovom in šefom generalnega štaba Fičevom je prišlo do nasprotstva. Kralj se nahaja v palači, ki je ne zapusti. Vesti, da je bolan, niso verjetne. Daneva neprestano stražijo detektivi. Srbija za mir. Belgrad, 15. julija. Ministrski predsednik Pašič je danes ob dveh popoldne odpotoval s posebnim vlakom v Skoplje, kjer se sestane z grškim ministrskim predsednikom Venizelosom in črnogorskim Vukoti-čem, da se določijo mirovni pogoji. Vladni list »Samouprava« izvaja pri tej priliki, da so zavezniki na rusko posredovanje takoj zadovoljivo odgovorili in izjavili, da samo pričakujejo bolgarskih pooblaščencev glede sklenitve začasnega miru. Tem večje začudenje pa vzbuja radi tega postopanje Bolgarske, ki skuša odvrniti krivdo s sebe. Ne-odkritosrčnost bolgarske vlade mora vzbuditi v zaveznikih novo nezaupljivost in vznemirjenje. Dvoumna politika, katero hoče Bolgarska voditi tudi še naprej, je postala sedaj nemogoča. Romunske operacije. Bukarešt, 15. julija. Uradno se poroča: Romunska kavalerija je dne 13. t. m., ob 11. uri dopoldne zasedla Dobrič in Bal-čik, ne da bi naletela na kak odpor. Istočas-v no je oddelek pehote, konjenice in artilje-rije zasedel tudi Turtukajo. Vse ozemlje med staro mejo in linijo Turtukaja—Balčik se nahaja s,edaj v oblasti romunskih čet, ki nimajo zaznamovati nobene izgube. Dunaj, 15. julija. Uradno se javlja: Močni romunski oddelki so danes prekoračili Donavo pri Vidinu in Rahovi. Prodiranje romunske armade proti Sofiji se je že pričelo. Avstrija proti izhodu Srbije na Solun. Belgrad, 15. julija. Avstro-ogrski poslanik je baje izjavil, da bi Avstro-Ogrska morala posredovati, ako bi Grčija Srbiji dovolila svobodni izhod na Solun. Cesar čestital kralju Petru. Belgrad, 14. julija. Listi z zadovoljstvom bilježijo, da je cesar Frati Josip I. poslal kralju Petru ob priliki njegovega rojstnega dneva prisrčno bezojavno čestitko. Državna obrtna šola v Ljubljani. Ker vzbuja državna obrtna šola med obrtništvom in občinstvom vedno večje zanimanje in je sedaj čas, ko se morajo starši že odločiti, v kateri zavod pošljejo prihodnje leto svoje otroke, se nam zdi umestno, da informiramo javnost o ustroju tega zavoda. Prihodnje leto bo obsegala obrtna šola nastopne oddelke: stavbno-obrtno šolo; de-lovodsko šolo za mehanično-tehnične obrte; delovodsko šolo za elektrotehnike; mojstrsko šolo za stavbno in pohištveno mizar- stvo; strokovno šolo za lesno in kamneno kiparstvo; specialne tečaje za obrtnike; javno risarsko in modelirsko šolo; žensko obrtno šolo in strokovni tečaji za izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Stavbno-obrtna šola daje pomočnikom zidarskega, tesarskega in kamnoseškega obrta ono znanje in one spretnosti, ki so podlaga uspešnejšemu delovanju in obrto-vanju, in jih tudi usposablja za mojstrske izkušnje. Stavbno-obrtna šola obsega pripravljalni tečaj in dva strokovna tečaja, ki trajajo za vsakega navedenih obrtov po pet mesecev (od 3. novembra do konca marca). Šolo je potemtakem moči dovršiti v treh, odnosno v dveh zimskih tečajih. Za sprejem je treba prosilcu dokazati, da je star 17 let in da se je izučil onega obrta, v ka-t terem se želi dalje izobraževati. Vpisovanje v stavbno-obrtno šolo se vrši v dneh 29., 30. in 31. oktobra. Stavbno-obrtna šola daje absolventom možnost in podlago, da napravijo izpite za zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega mojstra; poleg tega skrajša odhodno spričevalo tesarjem in kamnosekom predpisano praktično uporabo za eno leto. Absolven-ventje stavbno-obrtne šole dobe tudi službe železniških mojstrov (poduradnikov) pri c. kr. državnih železnicah. Poštno in telegrafsko ravnateljstvo jih sprejema za stavbne pomočnike; ako napravijo potem predpisane teoretične in praktične izpite, lahko dosežejo službo poštnih oficiantov. Delovodska šola za mehanično-tehnič-ne obrte (kovinske obrte) in delovodska šola za elektrotehniko pripravljata obiskovalce s sistematičnim poukom za njihov prihodnji poklic,, da lahko postanejo samostojni mali obrtniki, delovodje, monterji, strojni risarji i. dr. Učna doba traja dve šolski leti. Vpisovanje v ta dva oddelka se vrši 15. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo delo-vodskih šol za meh.-tehn. obrte in za elektrotehniko nadomešča dokaz o pravilnem dovršen ju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja do-tičnega obrta, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomagalec (pomočnik), oziroma tvorniški delavec. Mojstrska šola za stavbno in pohištveno mizarstvo nudi mizarskemu pomočniku priliko, da se v svojem obrtu više izobrazi in se usposobi za preddelavca, delovodjo ali samostojnega vodjo kakega obrtovanja. Daje pa tudi mizarskim mojstrom priliko, da razširijo in izpolnijo svoje znanje v praktičnem, risarskem in obrtno - trgovskem oziru. Pouk traja en cel letni tečaj. Za sprejem je treba dokazila, da se je izučil prosilec pri mojstru ali da je absolviral obrtno učilnico, ki nadomešča mojstrski pouk, nadalje, da je delal najmanj eno leto za pomočnika, oziroma tvorniškega delavca v mizarskem obrtu. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Izpričevalo z uspehom dovršene mojstrske šole za stavbno in pohištveno mizarstvo daje pravico do takojšnjega nastopa in samostojnega izvrševanja mizarskega obrta, ako je dotičnik izpolnil splošno zakonite zahteve. Strokovna šola za lesno in kameneno kiparstvo daje svojim učencem s premišljenim poukom obrtniško, modernim zahtevam primerno izobrazbo v lesnem in kame-nenem kiparstvu. Posebno goji cerkveno smer ter upošteva dotične težnje in navade v deželi. Učna doba traja tri cele letne tečaje. Ob sprejemu je prosilcu dokazati, da je zadostil ljudskošolski dolžnosti, da je dovršil 14. leto svoje dobe. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Odhodno izpričevalo strokovne šole za lesno in kameneno kiparstvo nadomešča dokaz o pravilnem dovrše-nju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do nastopa in samostojnega izvrševanja kiparskega obrta v lesu in kamnu, ako so izpolnjene splošne zakonite zahteve in se obenem izkaže enoletna uporaba kot pomagaiec (pomočnik), oziroma kot tvorniški delavec. Ženska obrtna šola obsega tri oddelke, in sicer za šivanje perila, za izdelovanje obleke in za vezenje. Naloga teh oddelkov je, dekleta in žene v enem navedenih obrtov praktično izučiti, pri čemur se obiskovalke tudi splošno in v gospodinjstvu izobražujejo. Vsak oddelek ima dva letnika, ki tra- nine. Če je oddelek združen z delavnico, je poleg tega vsakemu obiskovalcu za vsak semester poravnati 6 K pristojbine za delavnico. Revnim rednim učencem se šolnina in pristojbina ze delavnico lahko popolnoma ali do polovice izpregleda. O dotičnih prošnjah odločuje c. kr. deželna vlada. Učenci-gostje se ne oproščajo plačevanja teh pristojbin. Inozemci plačajo 50 K vpisnine, vsak semester 400 K šolnine in 50 K pristojbine za delavnico. Teh pristojbin se inozemci nikdar ne oproščajo. Natančnejše podatke je povzeti iz letnega izvestja c. kr. državne obrtne šole ali pa iz programa, ki ga je izdalo ravnateljstvo. - s—1 H Novi modeli jj Vzorne konstrukcije m Iz materiala brez napake gS z nedosegljivim funkcioniranjem || a 7 20 rrp. 13/30 HP. 16/40 KF. ' . Hitri, odprti Sester redclni §9 Nagli, oaprti vozovi z: jo- športni factoni športni vozovi, tovanje, eie- luksus landau- S|| gB kupeji gantni limit- leti in limusini , fa CTj za zdiavnike, sini, landauleli l ulliranovegavft and auleti in j.a vožnjo sestava, z no- CT limusmi p0 mestih tranj. vod tv. «|j H Tovarna v Mladi Boleslavi. !--------------------------- § Dnevne novice in dopisi Potovanje v Lurd. Prevzvišeni g. kne-zoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič se poda dne 28. t. m. z absolventi zavoda sv. Stanislava v Lurd. Veselimo se z mladeniči, ki jim višji pastir izkazuje tako čast in želimo nadpastirju ljubljanske škofije, da bi ti prvenci škofovih zavodov v Št. Vidu bili časten sad nadpastirskega truda. Naj bo le-ta sad posvečen Brezmadežni in v njem naj bo posvečena vsa škofija. Stare zastave, pod katerimi so naši dedje krvaveli in zmagovali za domovino, bodo v posebni skupini v slavnostnem sprevodu katoliškega shoda. Slovenci in Hrvatje bodo navdušeno pozdravljali te priče njihovega junaštva. Na adreso okrajnega sodišča v Celovcu. Piše se nam: Slavno c. kr. okrajno sodišče v Celovcu prosimo, da bi imenitne j še publikacije, ki zadenejo slovenski del sodnega okraja, objavljalo tudi v »Miru«. Od pošte. Razpisano je mesto poštnega ekspedienta za Galicijo na Koroškem. Popačena mladina. V Celovcu se je dne 16. t. m. poizkusil umoriti mesarski vajenec Janez Pollak. Z nožem si je zadal tri sunke v desno sence. Vzrok so menda v trgovini napravljene nerednosti. Odlikovanje. Dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne bo odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono orožniški stražmojster g. Jakob Rumpolt, ki je prideljen deželnemu orožniškemu poveljništvu št. 14 v Celovcu. Vlak v nevarnosti. Železniški čuvaj Anton Haberl v Podkloštru je našel pri Podkloštru ponoči na progi, malo prej ko je privozil brzovlak, 50 cm v premeru velik kamen. Zločinca iščejo. Celovški kolodvor. V soboto, dne 12. t. m., zopet ni prejela mlada ženska-potnica voznega listka na slovensko zahtevo k jutranjemu vlaku v »Sinčovas«. Za večjo ne- okusnost železniškega ženščeta govori še to, da je postregla poleg stoječe Slovenke, kojo je pustila stati, trem raznim strankam na desno in levo od nje — torej tudi v smeri odhoda od okenca. Prav resno vprašamo železniško vodstvo: Kdaj bo vendar konec uradniških izzivanj na celovškem kolodvoru napram slovenskim potnikom? Kdaj, kdaj??I Slovenci, pozori Znana p. d. Mežnarjeva gostilna v Dolini, ki nudi vsakemu podjetnemu možu vrl in stalen zaslužek, se bo prodala na javni prisilni dražbi dne 30. julija dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču štev. 81. O letošnjih vojaških vajah. Pešpolk št. 17 in lovski polk št. 19 odkorakata iz Celovca k letošnjim manevrom v okraju Malošče dne 13. avgusta zjutraj. 11. infan-terijska brigada, to je 7. koroški pešpolk, 2. bosanski pešpolk in lovski bataljon št. 17 v Judenburgu korakajo preko Št. Vida in Solkovega proti Mautnu. Konec vojaških vaj bo dne 30. avgusta med Mautnom in Koljem. Drobne vesti. Na Ogrskem so velike povodnji, ki so napravile ogromno veliko škode. Utonilo je več ljudi in živine. Mnogo krajev je popolnoma preplavljenih. Voda je mostove in mnogo hiš porušila, samo v enem kraju 30 hiš. Žetev je popolnoma; uničena. — Na vlaku med Prago in Brnom je bila nekemu plemenitašu iz Nemčije ukradena denarnica in dva bisera v vrednosti več tisoč kron. — Na vlaku med Dunajem in Celjem je izginilo pismo, v katerem je bilo 30.000 K. Oblast je opozorila, da se pazi na osebe, ki bi menjale 100-kronske bankovce. — V Ptuju so imeli pi-jonirski vojaki dne 10. julija razstrelilno vajo na Dravi, ki je vsled dežja silno narasla. Razstreliti so morali most, ki so ga pred nekaj dnevi postavili. Deset pijonir-jev je v dveh čolnih lovilo še uporabni les od mostu. En čoln se je pri tem prevrnil in je utonilo pet vojakov. Dva Dalmatinca pred deželnim sodiščem v Celov&u. Kakor smo svoj čas poročali, je državno pravdništvo dvignilo obtožbo proti markiju Boni in dr. M. Mičiču v Dubrovniku, češ da sta s svojimi govori povodom novemberskih manifestacij v proslavo balkanskih zmag v Dubrovniku ščuvala proti državnim organom. Najvišje sodišče je proti tema dvema obtožencema delegiralo celovško deželno sodišče. Obravnava se vrši prihodnji ponedeljek, dne 21. julija. Počen zvon. V Beljaku je počil drugi zvon pri farni cerkvi. Sneli so ga iz zvonika in prepeljali v Ljubljano, kjer ga bodo prelili. »Zasluge« nemčurskega učitelja. Že par- krat je pisal »Mir« o renegatu Fleifiu, učitelju v Kazazah, ki bi tako rad zasedel nadučitelj skl stolec šole v Globasnici in katerega »Volksrat« z vso silo tišči v ospredje. K njegovim »zaslugam«, ki si jih je pridobil za šolstvo, recto »Volksrat«, na Koroškem, naj bo pridjana še sledeča, da se otme pozabljenosti: Predlanskem je FleiB, kakor že prej enkrat, zopet razdeljeval »Štajerca« otrokom v šoli, da so ga nosili domov, nenaročenega seveda, ter tako grešil ne samo zoper kolportažo, ampak tudi zoper šolski zaj ■ kon. Ko ga je tedanji domači provizor odloč-; no opomnil, da to ne gre in da bo storil primerne korake, če tega ne opusti, mu je drzno odgovoril: »Gospod Kukačka niso nič opravili proti meni in tudi vi ne boste « Tako očitno in drzno torej grešijo nemčurski učitelji na Koroškem zoper državni zakon, in v plačilo za to naj se jim dajo najboljša nadučiteljska mesta, vkljub osebni nesposobnosti. Takih in enakih »zaslug« FleiBo-vih ima »Volksrat« že več zabelježenih v svoji knjigi, zato je njegov ljubljenec. C. kr. deželni šolski svet v Celovcu, kaj pa ti praviš k temu? Tujci med nami. »Slovenski Gospodar« poroča: Nemško - napadalna Sudmarka naznanja, da je naselila med Slovenci dva Vir- jata po deset mesecev, vrhu tega ima vsak oddelek tudi enoletni ateljerski tečaj za ab-solventinje. Za sprejem je treba dokazila, da je prosilka zadostila ljudskošolski obveznosti in da je dopolnila 14. leto. Vpisovanje se vrši 15. in 16. septembra. Izpričevalo oddelka za šivanje oblek in oddelka za vezenje nadomešča dokaz o pravilnem do-vršenju učne dobe (pomočniško pismo, oziroma pomočniški izpit) in daje pravico do izvrševanja krojaškega, na izdelovanje otroških in ženskih oblek omejenega obr-ta, oziroma do obrta zlatega, srebrnega in bisernega vezenja. Javna risarska in modelirska šola daje absolventom zavoda,, obrtnim pomočnikom, samostojnim obrtnikom in sploh vsem interesentom priliko, da se vadijo in izpopolnjujejo v risanju in modeliranju. Javna risarska in modelirska šola se začne dne 1. oktobra in se konča zadnjo nedeljo meseca maja. Specialni (posebni) tečaji za obrinike. 1. Tečaj za obrtnike, ki nimajo zadostne spretnosti v prostoročnem risanju, v geometrijskem in projekcijskem risanju. 2. Tečaj za strojeznanstvo in strojno risanje za pripadnike mehanično - tehničnih obrtov. 3. Tečaj za strokoznanstvo in strojno risanje za les obdelujoče obrtnike, zlasti za stavbne in pohištvene mizarje in za modelne mizarje. 4. Tečaj za elektrotehniko. Ti specialni tečaji dajo obrtnikom priložnost, da se udeležujejo risarskega pouka, strokovnih predavanj in eventuelno pouka v delavnici ter razšmjo svojo izobrazbo in porabnost v obrtu. Sprejemajo se mojstri in pomočniki, ki so zadostili zakoniti šolski obveznosti, in vajenci, ki so že uspešno dovršili obrtno nadaljevalno šolo. Šolsko leto se prične dne 1. oktobra in se konča dne 30. aprila. Vpisovanje se vrši zadnje tri dni pred začetkom šolskega leta. 5. Tečaj za opravnike pri parnih kotlih. 6. Tečaj za opravnike pri parnih strojih. 7. Tečaj za strojevodje (vlakovodje). Namen pod 5 do 7 navedenih tečajev je, dati obiskovalcem za njih poklic kot oprav-nikom pri parnih kotlih, kot opravnikom pri parnih strojih in strojevodjem potrebno strokovno znanje in jih usposobiti za predpisane izkušnje, ki jih lahko delajo, ko so izpolnili zakonita določila. Tečaj za opravnike ^pri parnih kotlih se začne dne 1. oktobra in traja 4 mesece, poučuje se pa po tri ure na teden. Tečaj za opravnike pri parnih strojih in za strojevodje se začneta dne 1. februarja; prvi traja tri mesece, drugi pa tri in pol meseca. V vsakem tečaju se poučuje po tri ure na teden. Čas vpisovanja se objavi vsakokrat posebej. Tečaji se vrše le, ako se oglasi najmanj 15 udeležnikov. Strokovni tečaji za nadaijno izobrazbo učiteljstva na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ti strokovni tečaji obsegajo: 1. Strokovne tečaj(e za izobrazbo učiteljev risanja (dva delna tečaja po tri mesece) ; 2. strokovne tečaje za izobrazbo učiteljev obrtno-trgovskih predmetov (s tritedensko učno dobo). Ucenci vseh oddelkov z rednim dnevnim poukom so ali redni učenci ali učenci-gostje (hospitantje). Redni učenci so oni, ki so zadostili sprejemnim pogojem, predpisanim za do-tično kategorijo učencev, ter redovito obiskujejo vse po^ učnem načrtu predpisane predmete. — Učenci-gostje so oni frekven-tantje, ki za svojo izobrazbo obiskujejo le posamezne predmete. Šolske pristojbine. Vsak novovstopajo-či učenec plača 2 K vpisnine. Ta pristojbina se ne pregleda nikomur. Na vseh oddelkih z rednim dnevnim poukom, kjer traja pouk najmanj en semester, plačajo redni učenci in učenci-gostje za vsako polletje 5 K šol- vedno preseneči kak slučaj, na katerega niso bili pripravljeni in ki jih spravlja v zadrego. Posebno sitno je to, če gre za nenadne obolelosti, za influenco, nabod, ka- šelj, stiskanje v prsih, naduho in bodenje v plečih. Za take slučaje imajo previdni ljudje pripravljen FeSIerjev zeliščni esenc-fluid z zn. „Elza - fluid", ki razkraja in lajša. 12 steklenic tega preizkušenega domačega zdravila odpošilja za 5 kron franko lekarnar F. V. Fellei’, Stubica, Elza trg št. 67, Hrvatsko. Obenem se lahko naroči Feller-jeve odvajajočerabarbara-kroglice z znamko „Flza-kroglice". 6 škatlic za 4 krone, da jih imamo doma zoper zapekanje, tiščanje v želodcu, utrujenost čreves, če nimamo teka, če bruhamo itd. Ma...... temberžana, enega Saksonca, štiri Nižjeav-strijce, dva Nemca iz Češkega, enega Tirolca in enega nemškega Moravana. Slovenski ljudje morajo za težake, hlapce in viničarje, nemški tujci pa zasedajo njihova posestva. Kmečko ljudstvo, ali ne vidiš svojih sovražnikov ? Ali spada celovški kolodvor že res v nemško državo?! Piše se nam: V nedeljo, dne 13. julija, sem se vozil z brzovlakom ob tri četrt na 12 dopoldne iz Celovca v Sinčovas. Kakor vedno, zahteval sem tudi tokrat vozni listek v slovenskem jeziku. Dosedaj se mi je vedno brez ugovora ugodilo. Zadnjo nedeljo pa je blagajničarka, najbrže po nemškem »Volksratu, bila obveščena, da je Celovec s kolodvorom vred priklopljen že k nemškemu rajhu; kajti ženšče je stalo in me po najnovejši maniri boljših »frajlic« fiksiralo. Ko jaz svojo zahtevo ponovim, se frajlica zadere: »Re- den sie deutsch, ich versteh’ nix« (govorite nemško, jaz nič ne razumem). Jaz nato blagajničarki obrazložim, da sem ji enkrat iz prijaznosti kraj v nemščino prestavil in da je že čas, da bi si bila zapomnila, kje da leži Sinčavas. Naduta blagajničarka pa je nato, namesto da bi mi bila, kakor se to spodobi, takoj ustregla, začela v službi politikovati, kakor sledi: »Hier sind sie vor einer deutschen Kassa, hier imis-sen sie deutsch sprechen (tu ste pri nemški blagajni, tu morate nemško govoriti). Jaz nato: »Nisem pri nemški, ampak pri blagajni c. kr. avstrijske železnice,« nakar pa je blagajničarka s posebnim naglasom ponovila in me hotela prepričati, da stojim res pred prusko blagajno. Ker se mi je zdelo nevredno, da bi se prerekal s slabotnim ženščetom, sem blagajničarki zagotovil, da se bo kmalu lahko prepričala, kakšno blagajno da ima preskrbovati in sem storil tudi že potrebne korake, da se tej nacijonalni »frajlici« dà potrebno »pojasnilo«, da služi pri c. kr. avstrijski železniški blagajni, pri kateri bo morala upoštevati hočeš nočeš tudi pravice zatiranih Slovencev. Za avstrijske in zlasti koroške razmere pa je ta nastop slabotne ženske res značilen in vpije po remeduri. Kam pa neki pridemo, če nas bo že vsaka kikla, ki je slučajno v javni službi, smela na tak nezaslišan način izzivati in nas v našem narodnem čutu žaliti!? Dotična blagajničarka je imela razen tega za pasom cel šopek plavic, in to v službi. Kako se to neki strinja z načelom, da bodi uradnik v uradu kakor tudi izven urada nepristranski Naša delegacija bo morala železniškega ministra vprašati, če je tako izzivanje dovoljeno! o- Drug Redi. Oblast je izvohala drugega Redla, prvega inženirja pri zgradbah najvažnejših trdnjav ob tirolsko - laški meji, Peyerja. Peyer je s svojo družino živel zelo razkošno in zato so ga začeli sumiti in so dognali, da je že več let prodajal Lahom načrte naših trdnjav. Njegova družina je živela v Brnu, kamor se je Peyer vsak mesec vozil iz Rovereta. Svoji ženi je pošiljal vsak mesec po 2600 K. Njegovo ženo, ki je sokriva, so v Brnu aretirali. Peyerjev sin je pa z najvažnejšimi dokazi izginil. Vrednost pohištva Peyerjevih znaša 60.000 K; vrhtega so našli 40 hranilnih knjižic, na katere je bilo vloženih 40.000 K. Škoda, ki jo je povzročil Peyer s svojim izdajstvom, znaša mnogo milijonov — brez ozira na nevarnost, ki bi bila v slučaju vojne z Italijo pretila življenju tisočev vojakov. V vojaških krogih smatrajo trdnjave, ki jih je gradil Peyer, za najvažnejše, najnedostop-nejše in nezavzetne. Lahko si je misliti, kakšno vlogo so igrale te trdnjave v stra-tegičnih načrtih avstrijskih generalov. Sedaj so te trdnjave najbrž brez pomena in doživeti znamo gališki slučaj, kjer se morajo prezidati trdnjave z neštetimi milijoni stroškov. — Čudna usoda! Med najbolj patriotičnim narodom, med Slovenci sp iskali veleizdajalcev, našli so jih pa pri narodu, ki je Slovence sumničil! Redlcv dnevnik. Iz Prage poročajo listi: Tukaj je policija ponovno preiskala Redlovo stanovanje in je imela pri tem precejšen uspeh. Našli so Redlov dnevnik in sedaj imajo natančne podatke o špiono-vem delovanju. Lahko se reče, da ve Rusija večinoma vse skrivnosti avstrijske armade. Pri dnevniku so dobili tudi dozo strupa, na kateri je stala letnica 1902., kar dokazuje, da je bil Redi vedno pripravljen na smrt, v slučaju, da bi mu prišli na sled. Vojaški dostojanstveniki pravijo, da v avstrijski armadi kar mrgoli špionov, ki so v zvezi z rusko in italijansko vlado. Trapasto poročanje »Štajerca« o vojski. »Štajerc« ni samo naj zlobne j ši, ampak je tudi najbolj trapast list na svetu. V zadnji številki, ko je n. pr. naš list objavil poročila o srbskih zmagah in v trenotku, ko ni bilo nobenega drugega lista na svetu, ki ne bi bil vsaj poročal, da se je vojska začela za Bolgare zelo neugodno razvijati, je »Štajerc« z debelimi črkami kot najnovejšo vest poročal tako-le: »Po krvavem boju zavzeli so Bolgari srbsko utrdbo Sultantepe. Srbi bežijo proti Egri-Palanka. Nadaljne velike uspehe dosegli so Bolgari pri Kamenica, Česni in Retkihuki. Grozoviti boj je divjal pri Patarfci; obupani Srbi so bili zopet poraženi. Bolgari napredujejo viharno proti Istipu. Od vseh strani so srbsko armado obšli. Pot proti Kumanovi je za Bolgare odprta. Proti srbski trdnjavi Pirot gromijo že bolgarski kanoni; vsak trenotek zamore ta velevažna trdnjava pasti. Pri Doiranu dosegel je bolgarski general Ivanov veliko zmago čez Grke. Povsod zmaguje Bolgarija.« — Take traparije požirajo nemškutarji in jih verjamiejo seveda bolj kot sveti evangelij. Vrhtega pa še slovenščina, da se je Bog usmili. Oj ti ljuba »naprednost«, kako si nazadnjaška in trapasta! Prusi pridejo. Da naši nemškutarji res delajo za protestantske Pruse, glejte dokaza! Okoli 15. septembra pride, kakor poročajo nemški listi, posebna družba Prusov v slovenske in dvojezične kraje, da si ogledajo napredovanje nemštva in protestant-stva. Pridejo pa v Št. Ilj, Maribor, Celje, Ljubljano, Kočevje. Postojno, Opatijo, Pulj, Trst, B](ed, Belopeč, Trbiž, Beljak, Celovec, Rož, Železno Kaplo. Nemškutarji se že pripravljajo za sprejem. Menda ne bo škodilo, da se tudi Slovenci pripravimo. Za naše nemškutarje mora biti ta obisk poniževalen, ker sedaj, ko jih prihajajo njih gospodje inšpicirat, lahko uvidijo, da SO' res sami hlapci — protestantovskih Prusov. Kapla v Rožu. (Podivjanost nemškutarjev.) O smrti poštenjaka, podo-mače Špaha, je treba še nekoliko pripomniti: Tičan H. iz Št. Janža je peljal rajnega od Zajčeve gostilne proti domu, čeravno se ga je ta branil, češ, da je Tičan preveč pijan; a ni se dal odgnati. Ko se je starček izpodtaknil in padel, se je vzleknil pijani Tičan s koleni ha njegov trebuh in tako pospešil njegovo smrt. Pri pogrebu Špaha so pri sosedu Zecu napajali nekega pijanega Korelna, ga čudno ostrigli, prižgali okoli njega sveče in pred njega kot škropilnico postavili steklenico piva in ga v njega zalivali. Kakor se govori, mu je tako čast napravila tudi neka gospa. Ta pogreb je občutno plačal Boltižarjev Toni iz Št. Janža, ki se bo tega še enkrat grenko spominjal. Take izvanredne slavnosti se morejo obhajati le pri gostilničarju Zecu, ki pri vsaki priložnosti zasramuje vero, duhovnike in črti iz globočine srca Slovence. »Štajerc«, zakaj o vseh grdobijah nemškutarjev molčiš? Criinje. (Slavnost.) V nedeljo, 3. avgusta t. L, obhajamo pri Cinglcu na Trati 251etnico Hranilnice in posojilnice v Glin-jah, združeno s proslavo stoletnice rojstva buditelja koroških Slovencev msgr. Andreja Einspielerja. Odbor posojilnice je že na delu, da se ta slavnost čim slovesneje izvrši. Opozarjamo slovensko javnost na to znamenito slavnost, da se je čim naj obilneje udeleži. Glinje, (Občinski posredovalni urad) se je sklenilo ustanoviti za našo občino pri zadnji seji občinskega odbora. Izvolilo se je iz vsake vasi nekaj zaupnih mož, katerih naloga bo, poravnati mirnim potom spore med občani in reševati druge, v delokrog tega urada spadajoče stvari. Želeli bi, da bi bilo delovanje tega urada vedno uspešno. Žalmice. Pri nas se je začelo zopet življenje. Dosedaj smo že imeli precej delavcev, ki so gradili in popravljali jezove v višar-skem grabnu. Sedaj jih je pa zopet prišlo precej novih, da nam napravijo vodovod. V jeseni bo delo že dokončano. Koliko bodo potem naše ženske manj trpele, ko ne bo treba hoditi tako daleč po vodo. Spali bomo pa tudi bolj mirno, ker se nam ne bo treba tako bati ognja. — Letos imamo nesrečo v Žabnicah. Prašičev je polno že poginilo. Da bi nam vsaj kdo mogel kaj pravega svetovati, da bi se rešili te nesreče! Žihpolje. (Slovence bi radi požrli, — v »k a s i« pa denarja manjka.) V nedeljo, dne 6. julija, je rogovilil naš župan in državni poslanec L uč o v n i k p. d. Scavnik na hemško-nacionalnem »Bauem-tagu« pri Hofmanovi gostilni v vetrinjski občini. Udeležba ni bila povoljna; par nemšku-tarskih kmetov iz okolice in nekaj frakarije iz mesta. Znani renegat Lučovnik je;seveda zopet udrihal po nas Slovencih, da se moramo »spametovati« in le v nemški rog trobiti. Svetujemo županu, da naj raje pouči spretnega sina, da bolje uraduje v nemški »Vorschusskassi« na Žihpoljah; pred par tedni se je prišlo na sled, da primanjkuje menda 600 kron. Kam je izginil denar? Tukaj se govori, da sinko zahaja pridno po gostilnah in nočuje cele noči s svojimi mlečnozobimi tovariši. To seveda stane mnogo denarja. Zopet cvet nemčurske mladine! O tem seveda je gospod ata tih; bolje pred svojimi nemškutarskimi durmi pometati — in potem šele čez »bindišarje« zabavljati. — Letoviščar. Slov. Plajberk. (Poboj — sad nemčurske h u j s k a r i j e.) V soboto, 5. t. m., zvečer so tudi pri nas goreli kresovi v čast slovanskima apostoloma, kar je gotove ljudi tako razburilo, da se niso sramovali naj-podlejšega sredstva — poboja, da so si tako ohladili svojo nemčursko jezico. Ko so kresovi dogoreli, zbrali so se nekateri fantje in dekleta v neki kmečki hiši, kjer je domači sin obhajal svoj imendan, ter se tamkaj kratkočasili. Okrog polnoči je šel p. d. Pod-narjev hlapec Janez Klančnik, nič hudega sluteč, iz hiše ; kar naenkrat ga udari nekdo s kolom s tako močjo po glavi, da je bil naenkrat ves v krvi. Nemčurski razbojniki, so namreč hišo obstopili in tako prežali, kdo se prvi prikaže, da ga pobijejo. Po tem razbojniškem činu jim je sosed, kateri je bil menda ž njimi dogovorjen, odprl svojo hišo, kamor so šli in od tam prežali da bi še koga pobili v temni noči. Imena napadalca še za danes zamolčimo, da vidimo, kaj dožene orožništvo in sodnija. A človek že res ne bo več varen stopiti pred vrata, da ga kdo ne pobije? Če si gotovi ljudje že vse smejo dovoliti, da niti živine v hlevu in na paši ne puste več pri miru, in jo pobijajo, in se jim nič ne zgodi, kaj čuda, da bodo zdaj že ljudi začeli pobijati. A skrbeli bomo, da zdaj pride cela reč v javnost; menda bo za Slovence tudi še kje pravica na svetu! Vrata, Pri nas hočejo biti večina prebivalcev »bindišarji«, torej ne Slovenci in ne Nemci. Ali god sv. Cirila in Metoda je pokazal, da živijo tukaj še zavedni Slovenci. Goreli so štirje kresi in slišalo se je iz dveh strani lepo in navdušeno slovensko petje. Ni bilo gotovim po volji, ali »kaj nam pa morejo« ! Bilčcvs. (f Antonija Maierhofer.) Žalost,no sta pela zvončka podružniške cerkve v Velinjivasi dne 9. julija. Od vseh strani so se pomikali v tihi žalosti k Miškov-niku. Pet malih otrok — najstarejši je začel šele hoditi v šolo — se krčevito stiska k svojemu očetu in plaka: »Ata ata, kje pa so mama?« In mati, komaj 27 let stara, leži mrtva na parah. Ganljivi prizori, veličasten pogreb, solze in čvič na grobu . . . Bog Te tolaži, dragi Jaka! Bodi mož, mož vere in zaupanja, in bodi zapuščenim siroticam ne le oče, ampak tudi mati! — Naše sožalje spoštovanemu gospodarju Jakobu Maierho-ferju k bridki izgubi! Sožalje tudi znani in ugledni Maierhoferjevtt družini Podjerber-gom, katere ud je omenjeni Jakob. Pogreba se je udeležil poleg domačega gospoda župnika in župnika Janka Maierhofer, brata Miškovnikovega, tudi č. g. Arnuš iz Kotrna-revasi. Srčna hvala bodi pevcem, ki so pn konduktu in pri maši kar očarali mnogoštevilne udeležence iz tujih krajev. Pozor! 30 — SO kron pite pri meni izvrstno kolo ali šivalni stroj. Popravila in pnevmatike po nizki ceni. Matija Planko, Celovec, Šolska ulica št. 5-6-7. Glasnik Slov. kršc. socialne zveze. Prireditve. Dobrlavas. Letno zborovanje tukajšnje podružnice »Slovenske Straže« v nedeljo, dne 13. t. m., je bilo nepričakovano dobro obiskano. Pod staro košato lipo, ki stoji pred Mežnarjev© gostilno v Kokju, se je zbralo 300 do 400 ljudi, članov in nečlanov, ki so z velikim zanimanjem poslušali govornika g. dr. Jesenka iz Celovca in preč. gospoda župnika Poljanca iz Škocijana. Govornika sta poudarjala, da je posebno koroškim Slovencem potreba več narodne samozavesti. Proč s hlapčevsko ponižnostjo! Zavzemajmo se povsod z vso odločnostjo za svoje narodne pravice! Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Povsod gre Slovan na dan; tudi koroški Slovenci smo siti do grla sedanjih razmer. »Slovenska Straža« nam kaže pot do boljše prihodnjo-sti. Srčna hvala obema govornikoma! Ob koncu je bila tudi tombola. Zborovanje se je vršilo ob naj lepšem vremenu. Dal Bog, da bi bila udeležba tudi prihodnje leto tako sijajna! Gorenče. V nedeljo, dne 13. t. m., so nas vrli Go-renčani iznenadili kar z dvema dobro uprizorjenima igrama: »Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček« ter »Trije tički«. Kako neprisiljeno in neustrašeno so nastopali ti priprosti domači fantje na odru, kako urno so se kretali, da jih je bilo veselje gledati! Naravnost občudovali smo slugo Štipka Tička in piskroveza Štrmenceljna, pa tudi ostale vloge so bile v prav spretnih rokah. No, Gorenče se probujajo in že vrlo napredujejo. Treba bo le še izobraževalnega društva in na konju bomo. Le škoda, da je po-učljivi govor izostal. Vogrče. Ciril-Metodova slavnost. Tudi pri nas smo na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda prižgali na naši vogrški gori kar pet kresov, ki so med gromenjem topičev mogočno plapolajoč oznanjali celi Podjunski dolini, kakor Slovencem onstran Drave slavo slovanskih blagovestnikov. V nedeljo navrh smo pa popoldne v župnijskih prostorih obhajali Ciril-Metodovo slavnost, oziroma 10501etnico prihoda solunskih bratov v slovanske dežele, združenfl z občnim zborom podružnice »Slovenske Straže«. Govornik nam je v primernih besedah naslikal življenje, pomen in zasluge slovanskih apostolov in povdarjal, da tista dva kresova, ki sta gorela v srcih sv. Cirila in Metoda, namreč vera katoliška in ljubezen do materinega jezika, morata goreti neprestano tudi v srcu vsakega Slovenca. Vsak Slovenec stoj ha straži za svojo domovino in podpiraj z vsemi močmi »Slovensko Stražo«. Po govoru se je ponovila lepa igra »V tem znamenju boš zmagal«. Da so igralci vseskozi zopet dobro rešili svoje vloge, ni treba posebej omenjati. Udeležba pa je bila topot le bolj pičla, menda zato, ker je bila igra, dasiravno le na zahtevo, že v drugič uprizorjena. Pač se kaže pri nas tudi veliko premalo zanimanja za »Slovensko Stražo«. Slovenci, malo več ognja in dejanske ljubezni do svoje domovine! Društvena naznanila. Slovenci, Slovenke! Na vojskol V so- boto, dne 19. t. m., ob 8. uri zvečer se vrši v hotelu »Trabesinger« ustanovno zborova-nje »Svete vojske«, to je protialkoholnega društva za koroške Slovence v Celovcu. Komur je mar mladina, komur je mar blagor, sreča in bodočnost Slovencev na Koroškem, naj se pridruži novi četi — sveti vojski, ki bo šla v hud boj za naj svetejše in najvišje svetinje in dobrine, za srečo in bodočnost našega naroda. Vsi Slovenci in Slovenke, brez razlike,, dobrodošli v voju svete vojske. Vsakdo lahko sodeluje in pomaga v boju — proti kralju alkoholu, če tndi ni abstinent. Spored zborovanja: 1. oz d ravni govor (g. dr. Valentin Rožič). 2. ^°vor o namenu in pomenu svete vojske c' f: Ulbing). 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. -- Celovec, dne 16. julija 1913. — Za pripravljalni odbor: Dr. Valentin Rožič 1. r., sklicatelj. Šmihel pri Pliberku. Naše Katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 20. t. m., v stari šoli abstinenčno predavanje s skioptičnimi slikami in sicer dopoldne po drugi maši za šolarje, popoldne ob 3. uri za odrasle. Odbor. Velikovec. Slov. katol. izobraževalno društvo »Lipa« priredi v nedeljo, dne 20. julija, mesečno zborovanje v »Narodnem domu« v Velikovcu. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Na sporedu je: Govor (govori g. Smodej), tamburanje, petje in igra. Ker obhajamo tudi odhodnico društvenega konzu-r lenta i,n ustanovnika č. g. Jož. Dobrovca, vabimo vsa društva iz okolice, da se polnoštevilno udeležijo in da počastimo svojega največjega dobrotnika. Sodelovali bodo tudi pevski zbori iz Št. Petra, Šmarjete in Velikovca. — Odbor. Ruda. V nedeljo popoldne, dne 27. julija 1913, po blagoslovu napravi izobraževalno kmetsko društvo za Rudo, Št. Peter in okolico zborovanje pri Zledku pod Lisno. Dekleta predstavljajo igro: »Skrivnostna.za-roka«. Ob ugodnem vremenu se vrši zborovanje na prostem. — Odbor. Glinje. Vabilo na proslavo 251etnice Hranilnice in posojilnice v Glinjah in 100-letnice našega nepozabljivega buditelja msgr. Andreja Einspielerja dne 3. avgusta 1913 pri »Cingelcu« na Trati. Spored: Ob 3. uri popoldne: Pozdrav. Slavnostni govori. Ljudska veselica s tamburanjem in petjem. Vstopnina prosta. — Odbor. Sfieckenpferd- lililnomlečsiafo milo prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. p0 80 h povsod. Cerkvene vesti. Obolel je č. g. Viljem Brožek, seme-niški duhoven, ter dobil dvamesečni dopust. Radi tega ostaneta gg. kaplana Vauti Alojz in Starc Ivan na svojih mestih, medtem ko ostane kaplanija Šmihel pri Pliberku začas,-no nezasedena. Za opata benediktinskega samostana v Št. Pavlu je bil izvoljen o. Odilo Franki, goreč dušni pastir in učen mož. Slov. katehetsko društvo uljudno vabi na sestanek, ki bo v četrtek, dne 24. t. m., ob 2. uri popoldne pri Trabesingerju. Na sporedu je referat: Katehet — otrokom dušni pastir (g. Teul), in poročilo o Pichlerje-vem bibličnem katekizmu (g. Rudi). Ali ste že pridobili „Miru“ -- novega naročnika? Gospodarske stvari. Zakaj je v čebelarskih rojih tako malo trotov? To vprašanje rešiti bo gotovo zanimalo široki svet. Zato so najuljudneje pro-še,ni vsi velecenjeni in prespoštovani čebelarji in naravoslovci, da najpozneje do dne 5. avgusta svoje tozadevne, a kratko zapo-! padene obravnave dopošljejo na naslov: Iv. Weixl, nadučitelj v p., Maribor, Zofijin trg št. 3. Skupnost cenj. nazorov oziroma prepričanj p. n. udeležencev bo objavljena v avgustu ali v septembru t. 1. Mlekarstvo. (Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.) (Dalje.) Hlev Hlev je po svoji uredbi lahko kravam mlekaricam koristen ali škodljiv. Pravilno urejen hlev mora biti opremljen z ventila-cijami, ki dovajajo dober, zdrav in odvajajo slab, škodljiv zrak. Ako ni zadostno število omenjenih ventilacij, je hlev zaduhel, vlažen i)n nalašč pripraven za razvoj kali, ki povzročajo razne bolezni. Hlev bodi zadosti svetel, to pa zato, da se delo lahko opravlja v njem in da solnčna svetloba pride do svojega blagodejnega vpliva. Staje in jarki naj bodo toliko pripravno urejeni, da pada gnoj v nje in se gnojnica, iz katere se i*azvijajo škodljivi plini, takoj odteče v gnojnično jamo. Starost ima tudi svoj vpliv na mlečnost krav; tò posebno pri boljših mlekaricah. S starostjo ne pojema morda le množina, ampak tudi dobrota mleka. Krava postane s tretjim teletom najboljša mlekarica, ter s sedmim ali osmim z mlekom polagoma nazaduje. Imamo pa tudi krave, ki tudi v nekoliko večji starosti dajo dosti dobrega mleka. Pasma. V vsaki pasmi krav se nahajajo dobre in slabe mlekarice. Izjeme so pa povsod. Planinske pasme dajajo nekoliko manj, zato pa mast ne j še mleko. Krave od žlahtnejših pasem dajejo več mleka. Ta lastnost se lahko vzgoji s pametnim izbiranjem za pleme, ker se mlečna lastnost prenese po kravi in biku na zarod. Zato je izbirati vedno plemenjake in telice od dobrih mlekaric za pleme. Dobre mlekarice so: pinegavska, al-gajska, montafonska, marijadvorska, simo-dolska, slabe j ši muricidolska in pomurska pasma. Kakor sem že omenil, se da mlečnost polagoma, s pravilno molžo in skrbno plemensko odbiro izdatno izboljšati. Naši uspehi so zelo odvisni od naše zunanjosti. Nežna, fina koža na licih, dobro negovane roke in rast naših las so v tej zadevi velikega pomena. Zato moramo skrbeti za lasišče, da se obranimo izpadanja las, hitre osivelosti, tvorbi luskin itd. in pri tem ne moremo pogrešati Fellerjevega oživljajočega čistilnega fluida z zn. „Elza-fluid“. Ravnotako dobro služi v negovanju kože, pri glavobolu, nas varuje proti infekcijam itd. — 12 steklenic za 5 kron pošilja franko E. V. Feller, Stubica, Elza trg štev. 67, Hrvatsko. Učenca, zmožnega obeh deželnih jezikov, sprejme takoj tapetnik Josip Hofer v Celovcu, Živinski trg 3. Loterijske številke. Gradec, 9. julija: 35 33 71 43 13 Brno, 9. julija: 67 49 26 23 45 Line, 12. julija: 63 28 44 17 15 Tržne cene v Celovcu 10. julija 1913 po uradnem razglasu: Blago 100 kg 80 litrov (biren) od do K V K V K V Pšenica.... _ Rž 20 62 22 12 18 Ječmen .... — Ajda 26 80 28 — 13 70 Oves 21 12 22 78 7 70 Proso .... Pšeno .... _ 32 16 20 - Turščica . . . » — Leča Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . . 6 — — — 2 60 Deteljno seme . • , . — Seno, sladko . . 8 50 10 — — — „ kislo . . 6 — 8 50 — — Slama .... 4 — 5 — — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • — — — — — — Mleko, 1 liter . . — 24 — 28 Smetana, 1 „ . . . — 60 1 20 Maslo (goveje) . . 1 kg 2 80 3 40 Sur. maslo (putar), 1 2 60 4 — Slanina (Špeh), pov. 1 fl 2 10 2 30 „ „ sur. 1 2 — 2 20 Svinjska mast . . 1 2 20 2 40 Jajca, 1 par . , — 13 — 18 Piščeta, 1 par . • • 2 80 3 60 Race Kopuni, 1 par . . a — — — — 30 cm drva, trda, 1 m*. 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 „ . 2 50 3 20 100 kilogr. iugi ez, živa zaklana 'a Živina a ai od do od do od do So •FH O v kronah a, Pl, Konji Biki Voli, pitani . . — — 94 96 — — 6 6 „ za vožnjo . 360 440 — — — — 18 12 Junci 220 300 — — 180 12 6 Krave .... 260 520 70 74 180 60 32 Telice .... 300 — — — 2 2 Svinje, pitane . — — — — — — — Praseta, plemena 16 54 — — — — 310 260 Ovce — — — j— — — — — Koze — — — — — — — — -i ^ za poletni čas dobite jvinei je^ .. po najnižji ceni .. dobro in Pri Ivanu Hoch- naravno Y mUllerj Be]jak; PeraustraBe št. 1. Hranilno inposojilno društvo v Celovcu uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne. Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike. v. - F. P. Vidic & Komp., Ljubljana tovarna zarszanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani strešnik-zakriuač t s poševno obrezo in priveznim nastavkom $ Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami! : Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. : Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo. Za doMkanosno kmetijo v bekštanjski občini na Koroškem se išče zmožen in resen najemnik. V najem se da prihodnje leto na več let za skrajno nizko najemnino in pod ugodnimi pogoji. Kdor ima nekaj kapitala in zmožnosti, naj ne zamudi prilike! — Posredovalci dobe 15% provizije. — Naslov posestnika se izve pri upravništvu „Mira“ štev. 28. je oddati v Selah pri Borovljah. Služba je primerna. Znanje obeh deželnih jezikov potrebno. — Pojasnila daje županstvo v Selah, p. Borovlje, Koroško. O Vipavsko belo, Istrski v 1.Ì.TL teran, Opolo, Tirolec, rdeč, sladka vina, Muškato, Refoško, krvna vina. Pr&d&adraobno?10 IVAM HOCHMULLER, Beljak, Peraustr. 1. □i 0 □ n D n o D n □ D D 0 8 D □ D a ca jcacacas lili je nanovo izšla knjiga: Življenje svetnikov in svetnic božjih. Spisala dr. J. Rogač in M. Torka r. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K S1—, za družnike K G'—, po pošti franko K 1*— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12-—, za družnike K 8-80, po pošti franko K 1‘— več. icacacan D D D □ 0 D D D D D D D D D D 0 □ scac^scacaca ca caca cacai Odda se takoj Najugodnejša za oženjenega rokodelca, ki bi lahko izvrševal tudi trgovinsko obrt. Prosto stanovanje, kolektura sena in žita. Plača po dogovoru. Več pove župnijski urad Javorje, pošta črna pri Prevaljah, Koroško. Znamka ! Trgovska hiša na Gorenjskem v zelo prometnem kraju, stoječa ob križišču glavnih cest, prikladna za vsakovrst. trgovino, tudi za zasebno bivanje se proda vsled premenitve življenskega poklica pod lastno ceno. Naslov pove uprava tega lista štev. 27. □i D D D D D D D D D D D D D D 0 D D n □C2C3C3 C3C3E JC3C3C3C3C3ICaC3CaC3n ja v Celi je nanovo izšla knjiga: Q D D D D Q D D D D □ □ 0 n D G D D 3C2C3C2CaC3C3C2C3C3CaC3C3C3D Poleg Gašparja Erbarda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6’—, za družnike K 4'40, po pošti franko K P— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9'20, za družnike K 6'80, po pošti franko KI-— več. Važen oglas »Slovenske Straže". Čilajte! ČifajteE V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! 1 urška srečka je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 400 000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov, ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. @ Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. avgusta 1913! « Glavni dobitek 400.000 frankov! Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah. ITažmi! Sprejemajo se tudi priplasila k nakupu srečk avstrijske drl razredne loterije. Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo11 g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*- Mzm vìnse na knjižice se olire- 4 0 od dneva vloge do dneva vidiga. Kenini davek glada banka sama. Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje In eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vlnkuluje In devlnknluje vojaške ženltninske kavcije. Eskompt In incasso menic. Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celja in ekspozitura v Gradožu. Denarne viene v tekočem računu obrestujejo se: priti so teni C oj proti GO dnevni onnoveiii na J lo i o Lastnik in Izdajatelj : Gregor Einspieler, proSt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Mo Škorc v Ljubljani. Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.