NASA TEMA
KRONIKA
Koronavirus trka na vrata
str. 12-13
Serija vlomov v Celju str. 14
IV SPORED
"I/I ■ O
Im
ici
im
lo
-r-!r-
novi tednik
Tednik za Savinjsko regijo / št. 9/ Leto 75 / 27. februar 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Maske so preplavile ulice
Tudi letos v mestnih središčih in večjih krajih ni manjkalo mask, ki so predstavljale pravljična bitja, znane osebe ali zanimive predmete. Manjkalo ni niti šegavih kostumov, ki so postavili ogledalo aktualnim oblastem. Očitno je ljudska domišljija še kako živa. V zdravstveno in politično napetih časih so mnogi izbrali humor kot eno bolj učinkovitih in blagodejnih zdravil. Bo učinkoval tudi v prihodnjih dneh? str. 28-31

Foto: SHERPA
INTERVJU
Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje
GOSPODARSTVO
v
str. 26-27
Žage na Gomilskem še ne
bo tako kmalu str. 5
P Ђ
str. 36-37
ГГ	4P	
IN		1 MATURANT
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Stanje je resno, tveganja so velika, absolutno se bo koronavirus pojavil tudi pri nas. Glede na trenutni protokol ne morem reči, da nismo pripravljeni. A takoj ko bo prišlo do tega, da se bo pojavilo več bolnikov, bo to resen izziv za vse.«
Franci Vindišar, strokovni direktor celjske bolnišnice
»V zadnjih letih smo najhitreje rasli na balkanskih trgih, kamor smo tudi zelo veliko vlagali in kjer imamo danes zelo dober položaj.«
Marko Staroveški, predsednik uprave podjetja Ko-vintrade
»V Celju je treba najprej razčistiti, ali bomo obdržali veliko dostopnost klubom in občanom za uporabo športnih objektov, ali bomo obrnili strategijo v smislu več trženja in turizma na račun manjše javne dostopnosti športnih dejavnosti.«
Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje
»Mlade sprejmemo, se z njimi pogovarjamo, družimo in z njimi načrtujemo. Mnogi tega prej niso poznali in pri nas se počutijo, kot da so prišli domov. Ko odidejo, jim ostane v spominu predvsem to, da so bilo lepo sprejeti in da so se počutili dobro.«
Slavko Pajk, direktor zavoda Za vas živim
»Tina je nastopila super. Na tekmi ni pokazala, česar ne sme in določenih tehnik ni delala. Preverjali smo predvsem njeno vzdržljivost.«
Marjan Fabjan o judoist-ki Tini Trstenjak v Düsse-
ldorfu
ČETRTEK 1	1 PETEK	
9 -i	i	( ^ 9 cC^ 2
SOBOTA I	I NEDELJA	
Jf \l/ 12 ^^ -2	✓ 6	
o
Na Celjskem pomanjkanje rejniških družin
Bi bili pripravljeni otrokom odpreti vrata doma?
Na celjskem centru za socialno delo se že nekaj časa srečujejo s pomanjkanjem rejniških družin in so tako prisiljeni ustrezne namestitve otrokom iskati v oddaljenejših krajih. K sodelovanju vabijo vse tiste, ki se čutijo sposobne in bi bili pripravljeni v svojo sredino sprejeti otroka, mu nuditi vso oporo in pomoč ter ljubezen.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Trenutno je v registru CSD Celje, ki dejavnost izvaja v občinah Celje, Vojnik, Dobrna in Štore, vpisanih 22 rejniških družin. V rejništvu trenutno živi 46 otrok, ki jih spremljajo celjske svetovalne delavke. A kot ugotavljajo strokovni delavci, je rejniških družin na Celjskem premalo, zato so prisiljeni ustrezne namestitve otrokom iskati tudi v drugih krajih. »To zagotovo ni najbolje in lahko za otroke predstavlja še dodaten stres,« pravi Nataša Omladič Ograjenšek, strokovna delav-
ka celjskega centra, ki se že več let ukvarja s področjem rejništva. »Kadar družin v okrožju ni oziroma za otroka ne najdejo ustrezne namestitve, to iščejo po vsej Sloveniji. A popolna menjava okolja je za otroka še toliko večji stres, zato se trudim primerno in varno namestitev, kjer se bo lahko otrok normalno razvijal in telesno ter dušno rasel, najti čim bližje kraja bivanja. Pomembno je, da otrok, če se le da, ob menjavi družine ne menja tudi vrtca in šole in da lahko ostane v stiku s prija-
telji.« V Sloveniji je trenutno registriranih 615 rejniških družin.
Težka naloga, ki
veliko zahteva in
veliko da
Rejništvo je inštitucionalna dejavnost, ki skrbi za otroke, ki zaradi različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini. CSD otroka, ki nima ustreznih pogojev doma, namesti v rejniško družino, ki poskrbi za varstvo in vzgojo otroka. Rejništvo naj bi bilo v osnovi kratkotrajno, dokler se razmere v domačem okolju otroka ne uredijo do te mere, da se lahko vrne domov. Otroci v rejništvu imajo praviloma stike s starši in z drugimi svojci. »Naloga rejniške družine je, da deluje kot družina, ki dopolnjuje biološko družino tam, kjer ta ne zmore, z njo sodeluje in ima do nje spoštljiv odnos,« je med drugim
o rejništvu zapisano na spletni Rejniškega društva Slovenije.
Kot je pojasnila Nataša Omladič Ograjenšek, ob namestitvi otroka v rejništvo pristojni center ves čas sodeluje tako z matično kot rejniško družino. »V obliki pogovorov, obiskov in skupnih srečanj, ki jim pravimo individualna projektna skupina, v kateri sodelujejo tako starši, rejniki, strokovni delavec centra, šola oz. vrtec in tudi otrok, seveda odvisno od njegove starosti in sposobnosti razumevanja nastale situacije,« pojasnjuje sogovornica in poudarja, da je naloga centra, da podpira in koordinira izpolnjevanje obveznosti, dogovorjenih z rej-niško pogodbo. »Podpira tako rejniško kot matično družino, to je izjemno pomembno.«
Vsak, ki stopa na pot rejništva, se mora, kot pravi sogovornica, zavedati svojih motivov za opravljanje te de-
Naš sodelavec Peter Zupanc s Kitajske s spodbudnimi novicami
»Število okuženih pri nas upada«
»Načeloma dnevno število okuženih na Kitajskem upada - razen menda v žarišču, provinci Hubei. V mojem mestu, Nanningu, zdaj že nekaj dni nismo imeli novih primerov okuženih, medtem ko tiste, ki so se prej bolni znašli v bolnišnici, dnevno odpuščajo. Načeloma se mesto pripravlja, da bo ponovno zaživelo,« se je tokrat z optimistični novicami s Kitajske oglasil naš stalni sodelavec Peter Zupanc.
ROBERT GORJANC
Kot je še zapisal, mu prijateljica iz Wuhana javlja, da je v tem trenutku njihova največja težava, da so »zablokirani« v stanovanjskih skupnostih in da lahko naročajo hrano iz točno določenih supermarketov. Ti imajo le določeno število izdelkov - ljudje torej težko dobijo, kar želijo. Mnogi, če zmorejo, naročajo hrano po internetu, ta pa je draga (ali spet ne dobijo, kar so naročili). Prav ta prijateljica je recimo za pol kilograma mastne svinjine plačala 176 RMB, to je približno 25 evrov. Cena v Nanningu bi bila za podoben kos mesa več kot pol nižja.
»Sicer smo >zablokirani< tudi v Nanningu in moramo ob izhodu ali prihodu iz stanovanjske skupnosti še vedno skenirati kode ali posredovati osebne podatke, izmeriti temperaturo,
nujno moramo nositi maske ... Toda načeloma nimamo težav ne pri izhodu niti glede nakupa. Tudi cene so se pri nas kolikor toliko normalizirale,« je še sporočil Peter Zupanc.
Opozoril je, da kljub načeloma dobrim novicam nevarnost še ni minila. To opozarja tudi kitajski predsednik Xi Jin Ping. Nanning zaradi relativno pravočasnih ukrepov nikoli ni zares doživel množičnega »mešanja ljudi«. »Ce se bo začelo normalno delo, se bo mešanje množic zgodilo šele takrat. Le upamo lahko, da bodo drugi dejavniki, na primer višja vremenska temperatura, širjenje virusa ustavili. To bo velik preizkus.«
Kot je še sporočil Peter, jih seveda skrbi očitno hitro širjenje virusa drugje, v Evropi, Italiji, blizu naše države. »Skoraj nobenega dvoma ni, da se bo
virus pojavil tudi v Sloveniji. Nekatere napovedi v medijih mi niso ravno zbujale zaupanja na pripravljenost. Da na Letališču Jožeta Pučnika ne merijo temperature potnikom, ki prihajajo v državo, se mi zdi smešno. Res je, da ta način, kot trdi internetna stran nacionalnega inštituta za javno zdravje, ne kaže visoke učinkovitosti, ampak v takšnih primerih je še tako nizka učinkovitost boljša kot nikakršna. Prav avtonomna pokrajina Guangxi, kjer živim, je dokaz, da je visoka pripravljenost način, kako prebroditi vsaj del časa širjenja virusa brez
večjih težkih posledic,« Peter Zupanc še primerja ukrepe na Kitajskem z našimi.
Foto: PETER ZUPANC
NE PREZRITE
Kakšne so in bodo posledice koronavirusa
str. 12-13
if ska
morila španska gripa
str. 40
AKTUALNO
3
javnosti. »Opravljanje naloge rejnika je precej zahtevna naloga, saj rejnik ne sprejme samo otroka, ampak celotno njegovo matično okolje.« Predvsem je pomembno, da je rejnik sposoben velike mere empatije, da zna prisluhniti otroku, zaznati in prepoznati njegove stiske. Pomembno je, da se pri tem osredotoči predvsem na otrokove potrebe in ne na svoje, poudarja sogovornica. Pri tem je treba vedeti, da rejnik sprejme otroka v vzgojo in oskrbo in lahko sam odloča o zadevah, ki so dnevno pomembne. V vseh življenjsko pomembnih zadevah je potrebno še vedno soglasje oz. sodelovanje staršev.
Čeprav naj bi bilo rejništvo pravilom kratkotrajno, izkušnje kažejo drugače, pravi strokovna delavka s CSD Celje. »Z novo zakonodajo naj bi se rejništvo omejilo na tri leta, vendar če razmere v prvotni družini ne bodo urejene tako, da bi zagotavljale varen in ustrezen razvoj otroka ali mladostnika, se ta v to družino zagotovo ne bo vrnil in se bo v tem primeru rejništvo podaljšalo,« zakonske osnove pojasnjuje sogovornica, ki ugotavlja, da otroci pri nas v rejništvu praviloma ostajajo več let.
Zakone je treba
brati v prid otrok
Na celjskem centru za socialno delo se trudijo, da naredijo, kar je v njihovi moči, da otrokom zagotovijo primerne pogoje za odraščanje, tako kar se tiče materialnih kot tudi
Kdo je primeren rejnik?
Najpomembnejše lastnosti, ki jih mora imeti rejnik so sposobnost, želja in smisel za delo z otroki in mladostniki. Odločitev za rejništvo morajo sprejeti vsi člani družine, vključno z otroki.
Potrebni so tudi določeni formalni pogoji, med katerimi so bistveni, da je rejnik lahko polnoletni državljan Slovenije, ki ima končano najmanj poklicno izobraževanje in mu ni bila odvzeta roditeljska pravica. Vse našteto velja tudi za njegovega partnerja.
Poleg splošnih pogojev CSD pripravi še oceno primernosti rejnika glede na njegove motive, zaradi katerih se je odločil za izvajanje rejniške dejavnosti, in glede na dejavnike, ki bi lahko pozitivno oz. negativno vplivali na otrokov psihosocialni razvoj.
psiholoških dobrin. Nataša Omladič Ograjenšek priznava, da ima včasih občutek, »da je zakonodaja pisana za starše in ne za otroke«. Kot pravi, je pomembno, da vsi otroku pomembni odrasli delujejo v
njegovo dobrobit. Čeprav žal ni vedno tako.
Tudi zato, ker želijo »svojim« otrokom, kot imenujejo tiste, s katerimi delajo, nuditi karse-da dobro oporo in jim najti res najboljše možno nadomestno
domovanje v primarnem okolišu, so se odločili, da k sodelovanju povabijo vse, ki bi želeli nekomu pomagati, ki pri sebi čutijo dovolj energije, sposobnosti in zmožnosti.
Foto: splet
Kako postati rejnik?
Oseba, ki želi postati rejnik ali rejnica, poda vlogo na pristojnem centru za socialno delo, kjer se sproži postopek za pridobivanje dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti. Center pripravi oceno primernosti kandidata in njegove družine, ki jo posreduje komisiji pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Če komisija oceni, da kandidat izpolnjuje vse pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti, ga napoti na usposabljanje. Po usposabljanju kandidat pridobi dovoljenje za opravljanje rejniške dejavnosti.
V zlati krof je ugriznil Mitja iz Štor
Več na fb Radio Celje in na www.radiocelje.com
Na pustni torek se je v radijskem studiu navsezgodaj zbralo sedem srečnih izžrebancev, ki so sodelovali v akciji Novega tednika in Radia Celje Ugriznite v zlati krof. Srečo pri žrebu so imeli Jelka s Polzele, Klavdija iz Celja, Janja z Vranskega, Mitja iz Štor, Urša iz Celja, Milan iz Laškega in Urša z Dobrne. Žal se zaključka akcije ni mogla udeležiti Justina iz Celja. V zraku
lja kar poskočil in v istem trenutku povedal, da je vedel, da bo tokrat sreča na njegovi
strani, saj je v isti akciji sodeloval že lani, a mu takrat sreča ni bila naklonjena. Z njim smo se veselili čisto vsi, še posebej ker nam je zaupal čudovito zgodbo. Zlat prstan bo na-
mreč podaril svoji izbranki, s katero sta se skrivaj poročila, zdaj pa je, kot je dejal sam, napočil čas, da naredi pravo »fešto«. Mitja pa ni domov odnesel samo zlatega prstana, ampak še cel pladenj krofov. Seveda tudi ostali udeleženci
niso odšli praznih rok. Pekarna Geršak je vsakemu podarila paket slastnih pustnih krofov. Srečnemu dobitniku zlatega prstana še enkrat čestitamo, obenem pa mu želimo dolg in srečen zakon.
Foto: SHERPA
4
GOSPODARSTVO
Umestitev navezovalne ceste zaustavila gradnjo lesnopredelovalnega centra
Zaga na Gomilskem bo, a ne še tako kmalu
Maja letos bi moralo škotsko podjetje BSW Timber v Šmatevžu odpreti moderen visoko tehnološki lesnopredelovalni center, a tuji investitorji gradnje še niso niti začeli. Tudi v tem letu skoraj zagotovo še ne bodo gradili. Projekt je namreč še vedno v fazi načrtovanja. Strokovne občinske in pristojne državne službe se še vedno, že več kot pol leta, ukvarjajo z umeščanjem trikilometrske navezovalne ceste v prostor. V četrtem poskusu naj bi vendarle našle ustrezno rešitev. Škotov naj čakanje še ne bi odvrnilo od investicije, sočasno se krajani napovedane največje žage v svojem kraju še vedno ne veselijo.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Namesto tega, da bi na Gomilskem čez tri mesece slovesno prerezali trak novega lesnopredelovalnega centra, se bodo občinske službe v prihodnjih mesecih ukvarjale predvsem s pripravo ustrezne dokumentacije za sprejetje spremembe občinskega prostorskega načrta (OPN) in kasneje še občinskega po-
projekta zaščititi lokalno prebivalstvo. »Logistični promet ne more biti speljan po obstoječih lokalnih cestah. Zaradi tega se spreminja tudi občin-
ski prostorski načrt.« Občina je dolgo, več mesecev, čakala na sklep vlade in soglasje za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena
v območju državnih prostorskih aktov. Konec prejšnjega tedna, ravno v času naših poizvedovanj, kako napreduje gradnja 40-milijonskega projekta, je vlada na dopisni seji Braslovčanom to soglasje tudi podelila.
Če je bil Tomaž Žohar le nekaj dni pred podeljenim soglasjem prepričan, da tuji investitor pravnomočnega gradbenega dovoljenja najverjetneje ne bo mogel dobiti pred septembrom 2021, bi se utegnil ta rok vendarle nekoliko skrajšati. »V primeru, da bi prav vsi nosilci prostora v državi, teh je 32, delovali zelo
>proaktivno<, bi lahko dokumentacijo uredili do konca leta ali v začetku prihodnjega,« meni Žohar.
Center bodo
zgradili v letu dni
Žohar se zaveda, da lahko dolgotrajni postopki urejanja ustrezne dokumentacije investitorja odvrnejo od napovedanih vlaganj v občini: »Njegova časovnica vsekakor ne sodi več v okvir, ki ga lahko uresničimo. Z investitorji smo v rednih stikih in so s trenutno situacijo seznanjeni. Kolikor vem, je investicija še vedno aktualna.«
Propadajoči objekti niso nikomur v ponos. Tuji investitorji želijo na tem in sosednjih zemljiščih zgraditi največjo žago v Sloveniji. Lokalna in državna politika projekt podpirata, najbližji krajani o tem dvomijo.
drobnega prostorskega načrta (OPPN). Braslovški župan Tomaž Žohar, ki si ves čas prizadeva za oživitev opuščenega območja propadlega podjetja Biva hiše in je zagovornik projekta, ki bi v občino pripeljal kar nekaj novih delovnih mest, je ponovno poudaril, da je osnovno izhodišče občine v okviru tega
Kovintrade praznuje 30 let delovanja
Od tozda do uspešnega mednarodnega podjetja
Celjski Kovintrade bo sredi aprila uradno odprl svoje novo 7 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče v soseščini podjetja Štore Steel. S tem bo obeležil tri desetletja samostojne poti od tozda Zunanja trgovina, ki je deloval pod okriljem takrat mogočne Kovinotehne, do mednarodnega podjetja, ki se danes na področju trgovanja s črno metalurgijo uvršča med najbolj uspešna v srednji Evropi in na Balkanu. V novih skladiščnih prostorih, ki so stali šest milijonov evrov in naj bi zadostovali potrebam podjetja za naslednjih deset let, bo Kovintrade količine zalog povečal za 20 odstotkov. Ker bo blago v njih lažje dosegljivo, bo lahko naročila svojih kupcev izvajal hitreje in tudi bolj kakovostno, napoveduje predsednik uprave Marko Staroveški.
JANJA INTIHAR
V Kovintradu kot datum svojega »rojstva« štejejo 26. februar 1990. »Izbirali smo med petimi datumi in se na koncu odločili za dan, ko je celjsko sodišče v svoj register vpisalo podjetje Kovinotrade, zunanja trgovina. Tisti »o« na sredini imena smo na zahtevo vodstva Kovinotehne nekaj mesecev kasneje morali izbrisati,« se spominja Marko Staroveški. Kot pravi, so bili začetki zelo težki. Ne samo zaradi takratnih razmer, ki jih je najbolj zaznamoval razpad jugoslovanskega trga, ampak
»Kovintrade je pomemben srednjeevropski in balkanski trgovec za metalurgijo. Ni največji, vendar je pomemben igralec v tej dejavnosti. Teženj, da bi bil največji, vsaj v srednjeročnem obdobju, nima, saj bi bila takšna pričakovanja nerealna. Kaj bo čez trideset let, ne vem. To je vprašanje za naslednje generacije.«
Z gradnjo še enega skladišča je Kovintrade v industrijski coni v Štorah postavil največji »steel center« v Sloveniji. (Foto: GIC gradnje)
tudi Kovinotehna ni mogla kar tako »požreti«, da se je celotni oddelek zunanje trgovine, v katerem je bilo takrat zaposlenih več kot 200 ljudi, na referendumu odločil, da se bo odcepil od matičnega podjetja. »Poslovanje zunanjetrgovinskega oddelka je bilo prej odvisno od Kovinotehne, ki po ločitvi ni hotela sodelovati z novim Kovintradom. Podjetje se je zato moralo postaviti na lastne noge in danes smo zelo ponosni, ker smo edini potomec nekoč velike skupine. Pri tem je tudi zelo pomembno, da smo še vedno v Celju. Letos torej praznujemo 30-letnico podjetja, ki se je rodilo v težkih in tudi ključnih trenutkih,« pravi Staroveški.
Širitve na nove trge
ne načrtujejo
Kovintrade je potreboval približno desetletje, da se je iz komisionarja preoblikoval v trgovca na področju metalurgije, v uvoznika tehnološke opreme ter ponudnika inženiringa in drugih storitev na področju energetike. Ves ta čas je razvijal tudi svojo zunanjetrgovinsko mrežo, ki jo danes sestavlja enajst podjetij v državah zahodne in srednje Evrope ter na Balkanu. »Ta podjetja na leto ustvarijo 100 milijonov evrov prometa, ki je približno enako razdeljen na balkanski in srednjeevropski del. V zadnjih letih smo
najhitreje rasli na balkanskih trgih, kamor smo tudi zelo veliko vlagali in kjer imamo danes zelo dober položaj,« pravi Staroveški in dodaja, da se Kovintrade na nove bolj oddaljene trge ne namerava širiti. »Ostali bomo v državah, kjer delujemo že veliko let, bomo pa v njih z dvigom kakovosti storitev svoj položaj poskušali še izboljšati.«
Marko Staroveški poudarja, da je Kovintrade kljub tridesetim letom delovanja pravzaprav šele na začetku razvoja. »Kar imamo zdaj, so temelji za prihodnost, v kateri želimo svojim partnerjem ponuditi dodatne storitve ter podobne >steel centre<, kakršnega imamo zdaj v Štorah, razviti tudi v tujini.«
Najboljši v Sloveniji
Predsednik uprave Kovintra-da je prepričan, da je bila odločitev o postavitvi osrednjega skladišča v Štorah ena najboljših v tridesetletni zgodovini podjetja. »Kovintrade je v Što-rah lastnik 40 tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča in ima gradbeno dovoljenje še za dve hali, vendar za zdaj gradnjo dodatnih prostorov ne načrtujemo. Prvo skladišče smo odprli pred 15 leti, nova hala naj bi zadoščala našim potrebam za
naslednjih deset let. Ali bo to res držalo, bo odvisno od tega, kakšne bodo v prihodnjih letih gospodarske razmere v svetu. Za zdaj lahko rečemo, da imamo v Štorah najboljši >steel cen-ter< v Sloveniji.«
Z novo zgradbo, ki meri 7 tisoč kvadratnih metrov, je Ko-vintrade, ki ima skladišča tudi v Ljubljani in na Jesenicah, svoje skladiščne prostore v Štorah povečal na 18 tisoč kvadratnih metrov. Približno 30 odstotkov denarja za naložbo, ki v celoti znaša šest milijonov evrov, je podjetje zagotovilo samo, ostalo je posojilo, najeto pri državni SID banki.
Kovintrade v Sloveniji zaposluje 200 ljudi, v tujini število zaposlenih niha med 150 in 170. Kako je podjetje poslovalo lani, Marko Staroveški še ne razkriva. Pravi le, da bodo številke podobne predlanskim, ko je matična družba imela 167 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, celotna skupina pa je ustvarila 206 milijonov evrov prihodkov. Celjska družba največ prihodkov še vedno ustvari na slovenskem trgu, ki zavzema 61-odstotni delež. Med tujimi kupci so na prvem mestu države Evropske unije, na Balkanu je vedno bolj uspešna zlasti na Hrvaškem, v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.
»V preteklosti so bili poskusi, da bi se Kovinotehna in Kovintrade ponovno povezala, ko je Kovinotehno prevzel Merkur, pa je bilo nekaj pogovorov o razdelitvi področij dela. Vendar Merkur, ki je takrat imel zelo široka ramena, predloga Celjanov ni hotel slišati. Še dobro, da ga ni in do takšnih povezav ni prišlo, saj je vprašanje, ali bi Kovintrade preživel propad Merkurja.«
GOSPODARSTVO
5
To je potrdil tudi Janez Ma-zej iz Šoštanja, direktor podjetja LPC Gomilsko. Zagotovil je, da načrti za zdaj ostajajo povesem enaki. »Kar zadeva proizvodno cono, je vse jasno in so bila vsa vprašanja rešena že pred časom. Umestitev navezovalne ceste se je žal zavlekla, ker smo morali trikrat spremeniti traso. Prva je šla preblizu kmetije in je bila s tega vidika nesprejemljiva, drugo traso smo morali odmakniti zaradi bližine plinovodov, tretja se je spopadala s poplavno nevarnostjo. Zdaj smo našli končno rešitev, vendar posegamo tudi v državni prostorski načrt gradnje tretje razvojne osi,« pojasnjuje Mazej in ob tem dodaja, da je umestitev ceste, ki prečka dva državna prostorska načrta in ob tem še tretjo razvojno os, resnično velik zalogaj. Kot je še povedal, bodo investitorji po prejemu gradbenega dovoljenja center predvidoma zgradili v devetih do dvanajstih mesecih.
Tudi subvencija še
čaka
Visokotehnološki lesnopredelovalni center v Šmatevžu pri Gomilskem, katerega vrednost je ocenjena na 40 milijonov evrov, vključuje največjo žago v Sloveniji z zmogljivostjo razreza 300 tisoč kubičnih metrov lesa letno. Celotna
investicija, ki bo po napovedih skupaj prinesla 170 novih delovnih mest, obsega proizvodne obrate na treh mestih. Poleg centra v Šmatevžu so v načrtu še paletarna in koge-neracija na lesno biomaso v Šoštanju ter proizvodnja palet in lesene embalaže v Letušu. Ze ob predstavitvi projekta maja 20l8 sta takratni kmetijski minister Dejan Židan in gospodarski minister Zdravko Počivalšek zatrdila, da bo država projekt finančno podprla. Vrednost subvencije še ni bila določena, znašala naj bi od 15 do 20 odstotkov, torej do največ 8 milijonov evrov.
»Omenjena investicija predstavlja krepitev primarne lesne predelave in zaradi mul-tiplikativnih učinkov veliko priložnost za krepitev celotne slovenske lesnopredelovalne industrije,« so še vedno prepričani na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. »Po podatkih statističnega urada letno izvozimo skoraj tri milijone kubičnih metrov kakovostne hlodovine, kar je skoraj polovica vsega letnega poseka v naših gozdovih. Za hitrejšo rast slovenske lesnopredelovalne industrije bi morali čim več te hlodovine predelati doma in to v proizvode s čim višjo dodano vrednostjo,« so zapisali. In dodali: »Iz tega vidika je takšna investicija zagotovo korak v pravo smer.«
Bo žaga moč razvoja ali krvnik doline?
Medtem bližnji krajani gradnji centra, ki se bo skupno razprostiral na 14 hektarjih, nasprotujejo. Prepričani so, da je nedopustno, da se gradnja širi na velike površine kmetijskih zemljišč v tako majhnem naselju, kot je Šmatevž. Žohar na to odgovarja, da je treba slediti želji večine in da se občina trudi zavarovati interese ljudi. »A pri izvedbi večjih projektov ni mogoče vsem ustreči,« zaključuje župan.
Arhitektka Mateja Kričej, tudi članica združenih civilnih iniciativ Savinjske doline in nasprotnica gradnje tretje razvojne osi po trasi F2-2, pravi: »Če bi se uresničila namera gradnje žage in hitre ceste v tej rodovitni dolini, Spodnje Savinjske doline v desetih letih ne bi bilo več in tudi Logarska dolina ne bo več, kar je. Takšna je volja lokalne skupnosti oz. tistih, ki v zmernem kmetij stvu in turizmu ne prepoznajo razvoja kulturne krajine in svoje uspešne prihodnosti ter jih očitno tudi ne skrbi za prihodnost naših otrok.«
Krajani o trenutnem stanju niso obveščeni, pri čemer se med ljudmi širijo najrazličnejše govorice. Tudi o tem, da naj žage pri njih sploh ne bi bilo.
Foto: arhiv NT (SHERPA)
novi tednik	rad	io celje	sport@nt-rc.si
Jože Sadar bo čez približno teden v Laškem odprl prenovljen Hotel Hum, ki po novem nosi ime Špica.
ssstE -1® -rS^m
Laško dobilo nov Hotel Špica
Pravzaprav hotel ni nov, saj gre za nekdanji Hotel Hum, ki ga je lani kupil domačin Jože Sadar mlajši in ga v nekaj mesecih temeljito prenovil. Prepričan je, da bo prenovljeni hotel Laškemu v ponos, saj predstavlja, kot pravi, vse vrednote družinskega hotela in se ponaša s prijetno notranjostjo in ponudbo. Hotel Špica bo odprl vrata 7. marca.
Jože Sadar oziroma njegovo družinsko podjetje Jotas se z gostinstvom ukvarja že več kot četrt stoletja. Do zdaj je bil znan predvsem po Piceriji Špica, ki jo je v središču Laškega odprl leta 1993. Pred štirimi leti se je odločil, da bo picerijo obnovil ter ponudbo razširil še s kavarno in slaščičarno, a je potem načrte spremenil. V času, ko je čakal na potrebne dokumente, so se namreč gradbena dela zelo podražila. Ko je
ugotovil, da bi bil znesek, ki bi ga moral vložiti v Špico, zelo visok, se je raje odločil za nakup hotela, ki je bil v lasti Pivovarne Laško Union.
Pivovarna je Hotel Hum kupila leta 1999 in ga nato ves čas oddajala v najem. Leta 2007 ga je temeljito obnovila in naslednja štiri leta je bila njegova najemnica Thermana. Po Ther-mani se je zvrstilo še nekaj najemnikov, kar je pustilo posledice na zgradbi in tudi v njej. Dela pri obnovi je bilo zato veliko. Jože Sadar napoveduje, da bo Hotel Špica ponujal nočitve v 28 sobah z 58 ležišči. V restavraciji in piceriji, kjer bo nadaljeval 27-letno tradicijo peke pic v novi krušni peči, bo 105 sedežev, še 35 jih bo v posebni sobi, na zunanji terasi bo prostora za 86 gostov, v pivnici bo gostil zaključene skupine z največ 60 gosti.
JI, Foto: RG
* јГ
Cuprablau Z
Zaradi previsokih temperatur v zadnjem obdobju je potrebno koščičasto sadje čim prej poškropiti, vsekakor pred prvimi padavinami, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni). Tudi, če bo prišlo v prihodnjem tednu do znižanja temperatur, to ne bo zmanjšalo nevarnosti okužb z brestovo kodravostjo, v primeru padavin.
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophiia).
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk. Gliva (Venturia inaequaiis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Za preprečevanje primarnih okužb uporabite pripravka Cuprablau Z 35 WP v odmerku 3 kg/ ha, [30g/10 L) vode ali Cuprablau Z 35 WG v odmerku 1,6 - 2,1 kg/ha, [21g/10 L vode) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59).
Pripravka Cuprablau Z 35 WP in Cuprablau Z 35 WG delujeta tudi: Proti jablanovemu raku (Nectria galligena), proti navadni sadni gnilobi/skladiščni moniliji (Monilia fructigena), proti gnilobi koreninskega vratu jablan in hrušk (Phytophthora
cactorum) proti bakterijskemu hruševemu ožigu (Erwinia amylovora). Predviden čas prvega škropljenja jabolk in hrušk s pripravkoma Cuprablau Z bo v drugi polovici meseca marca.
www.cinkama.si
hh
CINKARNA
6
IZ NAŠIH KRAJEV
CELJE - Sanacija Bukovžlaka predvidoma prihodnje leto
Kdo in kdaj bo saniral kupe nevarne zemlje?
Sanacija šest hektarjev velikega območja v Buko-vžlaku pri Celju, ki je tudi predmet tožbe Evropske komisije proti Sloveniji, se bo predvidoma začela v začetku prihodnjega tedna, je na zadnji seji celjskega mestnega sveta napovedala predstavnica okoljskega ministrstva Bernarda Podlipnik. Ocenjena vrednost sanacijskih del znaša približno štiri milijone evrov. Kdaj bodo odgovorni poskrbeli za sanacijo kupov nevarne zemlje, ki so nastali ob obnovi železniške proge, še ni znano.
LEA KOMERICKI KOTNIK
Po besedah Podlipnikove morajo biti dela v Bukovžla-ku, kjer so v preteklosti večinoma nelegalno nasuli 150 tisoč kubičnih metrov nenevarnih odpadkov, končana do konca julija prihodnje leto. Doslej je okoljsko ministrstvo za različne analize in izdelavo idejnega projekta sanacije Bukovžlaka porabilo 1,5 milijona evrov.
V Mestni občini Celje so ob tem ponovno poudarili, da si že vrsto let prizadevajo za celovito sanacijo Celjske
kotline. »Že večkrat smo državo opozorili, da je sanacija potrebna in da lokalna skupnost sama tako obsežnega okoljskega projekta finančno ne bo zmogla. Postopki sanacije tal na onesnaženih območjih so namreč kompleksni in poleg velikih finančnih vlaganj zahtevajo vključitev različnih strok, medresorsko usklajevanje ukrepov in tudi izvedbo zahtevnih administrativnih postopkov različnih državnih ustanov.« Da je sanacija
degradiranih območij Celjske kotline resnično zapletena, je ocenila tudi Podlipnikova, ki opozarja, da območje Stare cinkarne, ki je onesnaženo z nevarnimi odpadki, zahteva poseben način sanacije.
Do kdaj še
»okrasni« kupi?
Celjski župan Bojan Šrot je na zadnji prejšnji teden izkoristil prisotnost predstavnice okoljskega ministrstva in jo povprašal, do kdaj bodo Celjani še morali gledati s folijo pokrite velike kupe nevarne zemlje. Gre za 30 do 40 kubičnih metrov lomljenca, ki so ga odstranili pri prenovi železniške proge Celje-Zida-ni Most.
Podlipnikova je dejala, da je to vzorčen primer, kako se v Celju ne sme graditi in obnavljati. »Gradnja je v Celju specifična. Za vsako gradnjo oziroma gradbeni poseg je treba predvideti, da lahko pri tem naletimo na nevarne ali
nenevarne odpadke. Zato je treba predhodno imeti pripravljen načrt ravnanja s tem -kam, kako in na kakšen način se bo te odpadke pravilno in zakonito ter na okolju prijazen način odstranilo.« Poudarila je, da je pri tovrstnih zadevah zakonodaja jasna in da določa, da mora za odpadek poskrbeti investitor. V tem primeru je to država oziroma v njenem imenu direkcija za infrastrukturo (DRSI), ki je železniške tire obnavljala s pomočjo evropskega denarja. DRSI je sicer že leta 2018 izbrala najugodnejšega ponudnika za predelavo odpadkov, in sicer podjetje, ki je pred leti le streljaj stran že saniralo 15 tisoč kubičnih metrov zemeljskih izkopov, ki so bili zaradi visokih vsebnosti onesnažil uvrščeni med nevarne odpadke. A zaradi spremembe zakonodaje naj ta tehnološki postopek ne bi bil več ustrezen.
Foto: SHERPA
Ozaljšana pot do in okrog Šmartinskega jezera
CELJE - Režijski obrat Mestne občine Celje je pred časom odstranil poškodovane lesene dele ograje na poti ob Koprivnici proti Šmartinskemu jezeru in jih nadomestil z novimi. Dela bodo stala približno tri tisoč evrov, sicer pa ima obrat na tem območju v načrtu tudi večja vzdrževalna dela.
Dela zajemajo čiščenje blatnega nanosa proti drstišču, ureditev odvodnjavanja, nasutje gramoza, čiščenje odvodnikov in zamenjavo poškodovanih pohodnih desk. Pred dnevi so tako v režijskem obratu obnovili tudi enega »najbolj blatnih delov poti«, in sicer v zalivu Loče.
RG
Foto: FB Celje - knežje mesto
Delavci režijskega obrata MOC so očistili blatni nanos, uredili odvodnja-vanje in nanesli novo plast gramoza na delu okrog Šmartinskega jezera, to je v zalivu Loče.
Janko Hartman je novi častni meščan
CELJE - Mestni svet je na prvi seji v tem letu soglasno potrdil štirinajst nominirancev za letošnje celjske grbe, priznanja Mestne občine Celje. Izbrala jih je komisija mestnega sveta za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade.
Naziv častnega meščana Celja je prejel Janko Hartman za izjemen arhitekturni prispevek pri razvoju knežjega mesta. Prejemnik zlatega celjskega grba je Tomaž Ben-čina za dolgoletno uspešno vodenje Cinkarne Celje in prispevek pri razvoju celjskega gospodarstva.
Srebrni celjski grb je pripadel mag. Marijani Kolenko za ustvarjalno delo na področju izobraževanja in kulture ter dolgoletno prostovoljno humanitarno delo, Ekonomski šoli Celje za predanost vzgoji in izobraževanju številnih generacij ter vključenost v širše družbeno okolje in Nogometnemu klubu Celje za bogat prispevek pri ohranjanju tradicije nogometa v knežjem mestu.
Prejemniki bronastega grba so dr. Borut Batagelj za promocijo arhivske dejavnosti in raziskovanje zgodovine s posebnim poudarkom na zgodovini športa, Lenart Horvatič za igralsko upodobitev Hermana II, s katero je prispeval k prepoznavnosti zgodovine Celjskih grofov, in Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje za več kot 50-letno uspešno nudenje podpore obrtnikom in podjetnikom.
Mestna občina Celja ob svojem prazniku tudi šest kristalnih grbov za odličnost v celotnem študijskem obdobju: letošnji prejemniki so Lucija Dežan, Hana Fideršek, Sara Jeromel, Lea Kukovičič, Nuša Ofentavšek in Hana Šrot.
Celjske grbe bodo nagrajenci prejeli 11. aprila na tradicionalni slavnostni prireditvi ob prazniku Mestne občine Celje.	RG
Knežje mesto potrebuje nove turistične vodnike
CELJE - Vsako leto mesto obišče več turistov, predvsem tujih, ki raziskujejo izjemno zgodovino in si ogledujejo znamenitosti. Ker se veča turistični obisk, se povečujejo tudi potrebe po lokalnih turističnih vodnikih in vodenih ogledih v tujih jezikih.
Največ turistov prihaja iz Nemčije, Avstrije, Italije in s Hrvaške. V Zavodu Celeia Celje (ZCC) beležijo tudi porast števila obiskovalcev iz Španije, z Nizozemske in iz Francije. »Večino vodenih ogledov naročajo šole in avtobusne skupine, ki si v Celju največkrat ogledajo Stari grad, staro mestno jedro in oba muzeja. Večje je tudi povpraševanje tujih agencij, ki za ogled Celja pripravljajo enodnevne izlete, in manjših skupin,« je povedal Kristijan Erjavec, predstavnik za odnose z javnostmi ZCC.
V zavodu imajo trenutno 40 lokalnih vodnikov z licenco, vendar vsi niso dejavni, zato želijo pridobiti več kakovostnih in dejavnih vodnikov z znanjem tujih jezikov in večjo časovno prilagodljivostjo. ZCC bo zato marca pripravil strokovno usposabljanje za nove lokalne turistične vodnike, ki bo namenjeno komunikativnim osebam z zanimanjem za zgodovino mesta, ki želijo pridobiti osnovno o turizmu, načinu vodenja ter znamenitostih knežjega mesta. Udeleženci, ki bodo uspešno opravili izpit, bodo pridobili licenco lokalnega turističnega vodnika, s katero bodo lahko opravljali vodene turistične oglede na območju Mestne občine Celje.
Število udeležencev izobraževanje je omejeno na največ 25 prijavljenih, sicer pa je podrobnejše informacije mogoče najti na spletni strani ZCC.
RG
Kje letošnja dela na avtocesti?
Na našem območju načrtuje Dars za letošnje poletje dela na viaduktu Žepina in na mostu Bolska. Gre za viadukt med avtocestnima priključkoma Dramlje in Celje - vzhod ter za most med Vranskim in predorom Ločica.
Na viaduktu Žepina bodo zamenjani asfaltna prevleka, hidroizolacije in dilatacije. Slednje bodo zamenjane tudi na mostu Bolska. Dilatacije so gradbeni presledki na začetku in koncu objekta, ki omogočajo tako njegovo raztezanje kot tudi krčenje. Na obeh mestih bodo trajala dela predvidoma dva tedna, promet bo urejen po polovici avtoceste. Dva pasova bosta torej urejena v smeri povečanega, to je koničnega prometa, en pas pa bo na voljo v nasprotni smeri. Ostale podrobnosti bodo znane po izvedbi javnega razpisa oziroma sklenitvi izvajalske pogodbe.
BJ
IZ NAŠIH KRAJEV
7
»Stara občina« ne bo več samevala
MOZIRJE - Prvi projekt, kjer Remont ne bo zgolj izvajalec
Po skoraj desetletju in pol se bo v stavbo nekdanjega sedeža mozirske občine in upravne enote vrnilo življenje. Poslopje v središču kraja, ki je samevalo od leta 2006, je pred dnevi kupila celjska družba Remont. V njej bo uredila stanovanja. Od leta 2006 je bila »stara občina« prodana že tretjič.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Da bodo morali razmišljati o razširitvi, se je nakazovalo že zadnjih nekaj let, saj so gostili pretežno prehodne goste, ki so po prespani noči in dobrem zajtrku nadaljevali pot. A ker je bilo v preboldskem hotelu premalo postelj za prenočitev vseh potnikov enega turističnega avtobusa, so morali del skupine napotiti drugam, razlaga direktorica hotela Janeta Mihelak. Kot je povedala, so lani zabeležili približno osem tisoč nočitev. »Kar za kraj, kot je Prebold, ni slabo,« doda. A z novo pridobitvijo bo ta številka letos zagotovo višja. »Če le ne bo preveč odpovedi zaradi širjenja virusa,« doda in pove, da so zaradi trenutnih svetovnih zdravstvenih razmer že zabeležili odpovedi.
Prav Azijci so bili redni gostje pri njih. »Ti sicer do-
datno ne zapravljajo ne v hotelski kavarni ne v kraju, a v trenutku napolnijo ves hotel. To so enodnevni gostje, ki naš hotel izberejo za prenočitev,« pojasni direktorica. Pod svojo streho sprejmejo tudi poslovneže, predvsem v času večjih sejemskih prireditev v regiji. Z novimi prostornejšimi sobami in dvema apartmajema so postali zanimivi tudi za družine.
V hotelu so uredili in opremili tudi eno večjo in eno manjšo dvorano za različne priložnosti in izvedbo seminarjev, konferenčno sobo in kabinet za poslovne sestanke. V kletnih prostorih sta urejeni fitnes dvorani, ki ju večinoma uporabljajo lokalna društva za športno udej-stvovanje otrok in mladine. Prav tako je v hotelu urejena
soba za vadbo golfa s simulatorjem igrišč in nadzorom udarcev.
Za nakup
ukrajinski denar
Hotel Prebold je leta 1976 zgradilo podjetje Hmezad. Po stečaju podjetja je hotel več let sameval, nakar ga je leta 2000 od investicijske družbe Triglav kupilo podjetje Tempo v lasti ukrajinskega poslovneža Valentyna Isaka. Nov lastnik je hotel obnovil, danes z njim upravlja preboldska družba GSH, ki je v lasti podjetja Corsin, katerega lastnik je Ivo Bračun.
Kot je povedal Bračun, so za prizidek in moderno opremo v novem delu hotela namenili pol milijona evrov, investicijo so financirali delno s kreditiranjem in delno z lastnimi sredstvi. Sogovornik načrtuje, da se jim bo investicija povrnila v desetih letih. Goste so v novem delu hotela prvič sprejeli lani septembra, ko so tudi prejeli uporabno dovoljenje, tako da so večji del leta poslovali še v omejenem obsegu. Ustvarili so približno 240 tisoč evrov prihodkov in ob koncu leta zabeležili pozitivno ničlo, je še povedal Bra-čun. »V prihodnje, če ne bo nadaljnjih težav in odpovedi zaradi epidemij, pričakujemo letno 70 tisoč evrov ali več dobička.«
Foto: GrupA
BRANE JERANKO
Na prelomu stoletja so se Zgornjesavinjčani odločili, da bodo zgradili novo stavbo Upravnega centra Mozirje. Stara občinska stavba je postala premajhna, saj so želeli vse javne ustanove na enem samem mestu. To naj bi bilo za uporabnike bistveno ugodneje. V novem upravnem centru so tako našli svoje mesto občina, upravna enota ter različne javne službe in zavodi. Z boljšimi delovnimi pogoji so bolj zadovoljni tudi zaposleni.
Stavbo tako imenovane »stare občine« je nato kupil zasebnik, ki je nameraval v
njej urediti varovana stanovanja. Kmalu se je pojavila svetovna gospodarska kriza in načrta ni uspel uresničiti. Nov lastnik je postalo podjetje Mapros iz Horjula, od katerega je zdaj odkupil staro občino celjski Remont. Preureditev stare mozirske občine bo prvi Remontov projekt, kjer družba ne bo zgolj izvajalka. Kupnino za stavbo mora po pogodbi plačati v mesecu dni. »Trenutno zaključujemo pogovore s projektantom. Predvidena je sprememba namembnosti v večstanovanjski objekt,« je po sklenitvi pogodbe o nakupu
stavbe povedal Remontov direktor Matjaž Pavčič. »Predvidevamo dvajset oziroma največ petindvajset manjših stanovanj, predvsem enosob-nih in dvosobnih. Mogoče bo katero primerno tudi za dopustnike,« je dodal Pav-čič. Večina stanovanj naj bi služila za prvi dom mladih družin iz Zgornje Savinjske doline. Remont naj bi začel po pridobitvi gradbenega dovoljenja delati letos jeseni. Če bo vse po načrtih, naj bi se Remontova stanovanja pojavila na trgu v drugi polovici prihodnjega leta.
Mozirje, ki je prestolnica gospodarsko posebej uspešne Zgornje Savinjske doline, je za graditelje stanovanj zelo privlačno. V zadnjem obdobju so bili v Mozirju zgrajeni kar trije novi stanovanjski bloki. Dva sta nastala tudi v sosednjih Nazarjah.
Foto: arhiv NT, GrupA
V hotelu imajo danes devet sodobno opremljenih in prostornih sob ter dva prestižna apartmaja.
Podjetje GSH, ki upravlja hotel v Preboldu, se je prijavilo na razpis za sofinanciranje obnove starega dela hotela. S pomočjo tega denarja želi obnoviti dotrajana okna in urediti fasado. Ali je na razpisu uspelo in bo lahko letos izvedlo še to investicijo, naj bi izvedelo v prihodnjih tednih.
PREBOLD - Prve posledice svetovne viroze
Po dograditvi še prenova
Potem ko so lastniki preboldskega hotela končali investicijo v prizidek, naj bi letos poskrbeli še za delno prenovo starega dela hotela. Po polmilijonski naložbi, s katero so v hotelu pridobili devet nadstan-dardnih sob in dva prestižna apartmaja, lahko zdaj brez težav sprejmejo nekaj več kot 50 gostov. Glavni del sezone se sicer še ni začel, a so se že srečali z nekaj odpovedmi azijskih gostov, ki so posledica hitrega širjenja novega virusa.
Stavba nekdanjega sedeža mozirske občine in upravne enote sameva od leta 2006. Po tretji prodaji je postala njena lastnica celjska družba Remont.
Več za pomoč na domu
ŠTORE - Občinski svet je na zadnji seji soglašal s povišanjem cene storitve pomoči na domu. Za uporabnika znaša nova cena 5,5 evra na uro, kar je petdeset centov več kot doslej.
Izvajalec storitve Dom ob Savinji Celje je namreč predlagal novo ekonomsko ceno pomoči na domu, ki jo upravičuje z višanjem minimalne plače, napredovanji zaposlenih v višji plačilni razred, višjimi dodatki za letni dopust in prehrano ter za nedeljsko in praznično delo. Nova ekonomska cena tako znaša od 21,34 evra do 28,29 evra na uro, odvisno od dneva, ko je storitev opravljena. Razliko med ceno za uporabnika in ekonomsko ceno pokriva občina. Nove cene bodo veljale od začetka marca.	BJ
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Kdo bo vodil slatinski turizem?
ROGAŠKA SLATINA - Glede na statut javnega zavoda za turizem in kulturo po petih letih občina spet razpisuje prosto mesto direktorja. Doslej je zavod vodil Saša Kopinč, ki je v sicer skopi izjavi potrdil, da se bo za vodenje zavoda potegoval tudi v novem mandatu.
Lokalno turistično organizacijo je občina ustanovila z namenom spodbujanja razvoja turizma. V sodelovanju z ostalimi turističnimi ponudniki izvaja tudi turistično promocijo na širšem Kozjanskem in v Obsotelju. Pod okriljem
zavoda delujejo turističnoin-formacijski center, Anin dvor, Kulturni center Rogaška, Paviljon kaktej ter informacijsko središče Boč. Poleg programov turističnih ogledov, izobraževanja vodnikov, izdajanja brošur in prospektov ter spletnega in sejemskega predstavljanja de-stinacije, med dejavnostmi zavoda zagotovo najbolj izstopa organizacija Aninega festivala. O ostalih dosežkih zadnjega mandata in morebitnih načrtih direktor Kopinč za zdaj ni želel govoriti. Prijave za delovno mesto z določenim časom petih let sprejemajo do 4. marca.
StO
JAVNI VRTCI Mestne občine Celje
obveščamo, da bo
VPIS OTROK NOVINCEV
za šolsko leto 2020/21
od 2. do 13. marca 2020
Starši lahko vpišete otroke v vrtce:
VRTEC ZARJA CELJE
vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI:
ŽIŽ ŽAV, Zagajškova ulica 8 telefon: 426 64 00 E-naslov: vrtec.ce-zarja@guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-zarja.si
VRTEC TONČKE ČEČEVE CELJE
sgr
vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI:
GABERJE, Mariborska cesta 43/a telefon: 425 70 36 E-naslov: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletne strani: www.vrtec-toncke-ceceve.si
VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE_
vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI:
SONCE, Kajuhova ulica 5 telefon: 428 64 57 E-naslov: vrtec.anice-cernejeve@guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-anice-cernejeve.si
LAŠKO - Podjetje Rune Enia bo jeseni začelo graditi širokopasovno omrežje
Podeželje do sodobnih digitalnih storitev
»Začetek gradnje ultra hitrega širokopasovnega omrežja v podeželskih predelih občine Laško v okviru projekta Rune (Rural Networks) je predviden za jesen. Že v teh dneh bo podjetje Rune Enia končalo projektno dokumentacijo in pripravilo vse za podpis pogodbe z Občino Laško.« Tako je Dominik Šalamon, predstavnik podjetja, na zadnji seji občinskega sveta predstavil aktualno stanje v zvezi z izvajanjem projekta Rune v občini Laško.
ROBERT GORJANC
Z uresničitvijo tega projekta bo tako tudi prebivalcem na podeželju omogočen dostop do sodobnih širokopasovnih storitev s hitrostmi, večjimi od enega gigabita na sekundo (1Gbit/sec), s kasnejšo možnostjo nadgradnje do višjih hitrosti. Kot je še povedal Šalamon, bo dostop do omrežja v večjem delu laškega podeželja, in sicer približno 2.500 gospodinjstvom, omogočala centrala, ki bo postavljena v Breznem, še 200 gospodinjstvom bo dostop omogočila centrala v šentjurski občini. »Načrti, katera gospodinjstva bodo prišla do priključkov, še niso povsem končani, pravo sliko bo mogoče ugotoviti na terenu, ob gradnji. Vsi, ki se bodo nahajali dovolj blizu
omrežja, bodo predvidoma tudi lahko naknadno prišli do priključkov,« je še povedal Dominik Šalamon.
Kljub vzpostavitvi omrežja Rune bo nekaj t. i. belih lis še ostalo, kar pomeni, da vsi na laškem podeželju še ne bodo imeli dostopa do širokopasovnega omrežja. Končni seznam belih lis bo znan, ko ga bo objavilo ministrstvo za javno upravo, ki načrtuje razpis za sofinanciranje gradnje širokopasovnega omrežja na območju belih lis (Gošo 4), za kar je iz evropskih strukturnih skladov namenjenih skoraj 30 milijonov evrov.
Dominik Šalamon računa, da bo tudi v tem projektu sodelovalo njihovo podjetje, saj bo ta projekt zanimiv predvsem za ponudnike, ki bodo na tem
Dominik Šalamon, predstavnik podjetja Rune Enia, je na seji občinskega sveta Laško predstavil aktualno stanje projekta Rune.
območju že imeli zgrajeno omrežje.
Podjetje Rune Enia bo predvidoma jeseni začelo gradnjo primarnega voda. »Projekt
Rune teži k temu, da pri gradnji uporablja vso ustrezno obstoječo infrastrukturo, se pravi, da ne bo nepotrebnega razkopavanja tam, kjer infrastruktura že obstaja. Prav tako je naša namera, da je čim več sočasne gradnje, kar je smotrno tudi z ekonomskega vidika. Nekaj mesecev pred začetkom gradnje omrežja bomo tako pozvali Občino Laško, naj nam posreduje podatke o večjih infrastrukturnih projektih v prihodnjem letu dni,« je še pojasnil Dominik Šalamon.
Mag. Andrej Flis, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v Občini Laško, je povedal, da še vedno veliko občanov povprašuje v občini glede gradnje tega omrežja, za katerega računa, da bi na podlagi projekta lahko bilo v celoti zgrajeno v približno dveh letih.
Občani Laškega lahko sami na spletni strani ruralnet-work.eu preverijo, ali je njihovo gospodinjstvo predvideno za vključitev v projekt Rune. Cena priključka na gospodinjstvo bo znašala 150 evrov. Omrežje Rune je odprtega tipa in bo omogočilo vsem telekomunikacijskem operaterjem, da bodo v njem ponujali internetne, televizijske, telefonske in druge storitve. Podjetje Rune Enia bo v okviru projekta Rune v Sloveniji zgradilo približno pet tisoč kilometrov omrežja, ki ga sicer gradi tudi na podeželskem območju Hrvaške.
Nov lastnik stare glasbene šole
ŠENTJUR - Občina je prodala stavbo z naslovom Ulica Dušana Kvedra 29, v kateri je pred selitvijo v Zgornji trg delovala Glasbena šola skladateljev Ipavcev.
Občina Šentjur je prijave zbirala do konca lanskega no-za nakup stare glasbene šolo vembra. Za nepremičnino je
bilo precej zanimanja, vendar nihče razen kupca ni ponudil zahtevane razpisne cene, so sporočili iz občinske službe za odnose z javnostmi. Nov la-
stnik stavbe je Jožef Kolar, ki je zanjo odštel 181.100 evrov, kar je bila tudi izhodiščna cena stavbe. Po neuradnih informacijah, ki jih imajo v občini, naj bo stavba še naprej služila za poslovne namene.
TS
Oliver Tič po ropu za kratek čas doma
SLOVENSKE KONJICE - »Če lahko iz vsega skupaj potegnem nekaj dobrega, se zelo veselim, da bom po skoraj letu in pol ponovno videl svoje prijatelje,« je v čustvenem videonagovoru dejal svetovni popotnik oziroma pohodnik Oliver Tič. Potem ko so ga nepridipravi pred dnevi oropali, se danes ponoči za kratek čas vrača v domače Konjice.
Kot je znano, se je Oliver namenil peš prehoditi najdaljšo pot na svetu. Od skrajne južne točke Južne Amerike do skrajne severne točke Severne Amerike bo predvidoma pešačil tri leta. Približno na polovici poti se mu je pred dnevi v Kolumbiji zgodila prva hujša stvar, ki bi se lahko končala tudi usodno. Oboroženi roparji so ga napadli sredi noči. »Dva sta imela nož, eden verjetno mačeto.« Ukradli so mu dokumente, telefon in približno 150 dolarjev gotovine. Glede na skromen popotniški finančni proračun in izgubo dokumentov je Oliver v prvem šoku nadaljevanje poti postavil pod vprašaj. »Imam sicer kopijo potnega lista in policijsko potrdilo, da
so mi ukradli dokumente. S tem lahko zaprosim za začasni potni list za vrnitev domov, ne morem pa naprej potovati po začrtani poti,« je še v šoku razlagal Oli. Glede na izjemno podporo njegovih sledilcev na družbenih omrežjih in prijateljev iz domovine se je njegov optimizem počasi vračal. Kot kaže, bo Konjičan čez približno dva tedna s svojim vozičkom in psičko Carlitos spet nazaj na svoji poti proti Aljaski.
Deset dni med
prijatelji
Začasno potno listino so mu izdali na avstrijskem veleposlaništvu v Bogoti. V naslednjih dneh bo potni list in vize urejal v Sloveniji. Psičko Carlitos, ki jo je pred časom posvojil in je v trenutku osvojila srca Oli-jevih sledilcev na družbenih omrežjih, je v vmesnem času pustil v pasjem hotelu. »Letalska karta zanjo je strošek, ki si ga ne morem privoščiti. Po drugi strani bi bila takšna pot za psa velik in nepotreben stres. Čeprav sva se zelo navezala drug na drugega, bova pač morala prenesti nekaj dni
ločitve,« se je nasmejal Oli. V dneh, ki jih bo sam preživel v Sloveniji, mu družbe ne bo manjkalo. Ze jutri, v petek, zvečer bo v konjiškem Patriotu pripravil potopis dosedanje
poti. V Kolumbijo se bo vrnil 9. marca. Po tem datumu bo misija ostala enaka. Prepešačiti želi dve celini. Doslej ima za seboj že 11 tisoč kilometrov. Roparji mu načrtov niso sesu-
li in na splošno mu niso vzeli vere v dobroto ljudi. »Vedno pa se kje najdejo tudi izjeme in s tem je treba živeti,« je bil realističen Oli. Posledice tega dogodka vseeno čuti. Kampi-
ranje na prostem ni več tako brezskrbno in če je le mogoče, raje prespi v hostlih. Druženje v domačih krajih in kratek predah na poti mu bosta, kot pravi, koristila tudi zato, da si bo zbistril glavo. Po Carlitos in voziček se bo zagotovo vrnil s še večjim zagonom.
StO, foto: osebni arhiv
^ Л
Za vse, ki bi želeli popotnika materialno podpreti:
IZ NAŠIH KRAJEV
9
ŠENTJUR - Ideje za obnovo priljubljene planinske točke
Za svežo podobo Doma na Resevni
Dom na Resevni, ki planincem zavetje in gostoljubje uradno nudi od leta 1981, bo v prihodnjih letih najverjetneje dobil svežo podobo. Planinsko društvo (PD) Šentjur, ki je njegov lastnik, je naročilo idejno zasnovo obnove. Kmalu pričakuje projektno dokumentacijo. Nato bo, da bi uresničilo naložbo, vredno približno 150 tisoč evrov, skušalo sofinanciranje pridobiti na katerem od razpisov.
Dom na Resevni lahko trenutno v gostinskem prostoru sprejme 50 gostov, na voljo je tudi 35 prenočišč. Po obnovi, ko bo dom prijaznejši tudi družinam, si Planinsko društvo Šentjur obeta več zanimanja tudi za prenočitve. (Foto: Vili Ofentavšek)
TINA STRMČNIK
PD Šentjur, ki je bilo ustavljeno leta 1951, je deset let po ustanovitvi začelo graditi planinski dom na Resevni. Leta 1963 je bil pod streho, uradno odprtje je bilo leta 1981. »Pri gradnji so sodelovali prostovoljci, material so donirali številni podjetniki. To je spoštovanja vredno. Je bila pa gradnja žal manj kakovostna, kot če bi bilo delo takrat organizirano drugače. Prav to je eden od razlogov, da smo naročili idejno zasnovo za obnovo celotnega doma,« je pojasnil predsednik PD Šentjur Peter Jevšnik.
Od kleti do
podstrešja
Podstrešni del doma je nedokončan in trenutno neiz-
rabljen. V idejni zasnovi, ki jo je pripravilo podjetje Vilija Ofentavška, je predvideno, da bi tam uredili skupna ležišča. V prvem nadstropju sta predvideni dve apartmajski sobi in še dve posamezni manjši sobi. Z ureditvijo omenjenih prostorov bi dom po prepričanju predsednika društva postal prijaznejši družinam, da bi v tamkajšnjem okolju lahko preživele nekaj dni. Obnove in posodobitev bo deležno tudi nadstropje, kjer planinci zdaj poiščejo okrepčilo in se osvežijo. Tam je načrtovana še obnova sanitarij. V kleti šentjurski planinci želijo ureditev predavalnice oz. sejne sobe, ki bi jo lahko po potrebi spremenili v prostor za druženje in kjer bi lahko gostje uživali v gostinski dejavnosti.
Dom naj bi dobil tudi novo fasado.
»Glede na prostorske danosti in druge možnosti se mi predlog obnove zdi res smiseln. V marcu pričakujem projektno dokumentacijo, nato bomo člani društva pre-
dlog predstavili javnosti in se začeli prijavljati na razpise,« je dejal Jevšnik. Planinsko društvo bo možnosti sofinanciranja skušalo pridobiti na razpisu Planinske zveze Slovenije, če bo ta za obnovo planinskih domov kmalu
ponudila nepovraten denar. Evropsko sofinanciranje bo skušalo pridobiti tudi na razpisu Lokalne akcijske skupine od Pohorja do Bohorja. Podporo bodo šentjurski planinci iskali tudi pri podjetnikih in posameznikih, saj
društvo samo takšnega zalogaja ne bo zmoglo.
Za neoporoečno
vodo
Člani šentjurskega planinskega društva že doslej niso sedeli križem rok. V zadnjih letih so poskrbeli za obnovo strehe in kuhinje ter menjavo oken, pred letom je planinski dom dobil čistilno napravo, postavljen je bil avtomatski defibrilator.
Letos je glavni cilj planincev dokončanje napeljave javnega komunalnega vodovoda, za kar skrbi Občina Šentjur. Planinski dom namreč trenutno uporablja lastno vodo. Slednje v sušnih mesecih primanjkuje, zato jo do doma vozijo gasilci. Predlani so gasilci vodo na Resevno vozili od oktobra do januarja. Lani so bile pri oskrbi z vodo nekatere težave zaradi oporečnosti, zato so morali v društvu oskrbi z vodo posvetiti dodatno pozornost. Z dokončanjem javnega vodovoda, zgraditi ga je treba še tri kilometre, bo po besedah Jevšnika iz pip pritekla nadzorovana in neoporečna voda.
Izbrali projekt za nov dom na Okrešlju
CELJE - Na nedavnem izrednem zboru Planinskega društva Celje - Matica so člani potrdili idejni projekt za novo kočo na Okrešlju. Na mestu pogorišča Frischaufovega doma, ki so ga ognjeni zublji uničili lani jeseni, bo stala nova sodobna koča iz kamna in lesa.
Člani so izbirali med tremi predlogi in izbrali projekt celjskega arhitekturnega biroja Kultivator in arhitekta Roka Bordona. Mnenja so bila različna in tudi izbran projekt vsem ni všeč, kot je bilo mogoče razbrati iz komentarjev na FB-strani. Nova koča bo sodobnejša, a kot pravi predsednik društva Brane Povše, bo to še vedno planinska koča in ne hotel	Idejni načrt nove-
V tem času si v	ga Frischaufovega
društvu priza-	doma na Okrešlju
devajo pridobiti	(Foto: Kultivator)
vse papirje, da bi lahko začeli dela, ko bo sneg skopnel. Najprej bo treba odstra
niti ruševine pogorišča in pripraviti delovišče za gradnjo. »Če bo šlo po načrtih, bo letos koča pod streho in zaprta, naslednje leto pa bi jo dokončali,« pravi Povše in dodaja, da je ocenjena vrednost naložbe med 800 in 900 tisoč evri. Nekaj denarja je društvo dobilo od zavarovalnine, del bo prispevala PZS. Poleg tega je vsak član zveze lani daroval evro in tudi letos naj bi bilo tako. Nekaj denarja je obljubila tudi država.
Društvo čaka še en velik zalogaj, in sicer novogradnja na Korošici, kjer je koča pogorela že pred leti. Za novogradnjo v društvu pridobivajo papirje in če bo šlo po načrtih, naj bi letos uredili vsaj temelje. »Odločili smo se, da bo imel Okrešelj prednost, ker je ta koča bolj obiskana in tudi za nas bolj pomembna,« pravi Povše in dodaja, da je na Korošici še dodatna težava, ker je tam gradbena sezona krajša in ker helikopter za dovoz materiala po zahtevah zavoda za varstvo narave ne sme leteti pred 1. avgustom. Zaradi vsega tega bo ta projekt še nekoliko dražji kot gradnja na Okrešlju.	TC

Srebrni certifikat na Zlatem kamnu
ROGAŠKA SLATINA - Na konferenci Zlati kamen je občina Rogaška Slatina pridobila srebrni certifikat ISSO razvojne odličnosti. To pomeni, da se je občina uvrstila v zgodnjo tretjino slovenskih občin z visoko ravnjo kakovosti življenja.
Gre za strokovno srečanje na področju lokalne samouprave, ki se ga vsako leto udeležijo številnih predstavniki slovenskih občin ter pomembna imena iz gospodarstva in javnega življenja. Konferenca je vrhunec večmesečnega raziskovalnega dela o razvojnem napredku slovenskih občin. Ocenjevanje v
projektu Zlati kamen je sestavljeno iz različnih kazalnikov, izvedenih iz statističnih, finančnih in gospodarskih podatkov o občini. Meri doseženo stopnjo razvitosti občine. Spremlja demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti. Priznanje za razvojno najbolj razvito občino je letos prejela Idrija. Priznanje za občino zdravja je dobil Tolmin. Za lokalni skupnosti najbolj prijazno podjetje so razglasili Plastiko Skaza iz Velenja.
StO
O Platnu v kolažu
REČICA OB SAVINJI - V kraju je na ogled razstava, kjer so predstavljena dela članov zgornjesavinjskega društva likovnih ustvarjalcev Gal. Svoja dela razstavlja enajst ljubiteljskih likovnikov. Naslov razstave je Platno v kolažu.
Gal pripravi ob vsakem začetku leta razstavo, na kateri predstavi, kaj so njegovi člani ustvarili preteklo leto. Člani so tako slikarji kot kiparji. Društvo zgornjesavinjskih likovnikov, ki ima sedež na Rečici, deluje že dve desetletji. Razstava je v njegovih prostorih.
BJ
Ob 50-letnici podelili zahvale in
priznanja
ŽALEC - Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Žalec je 50 let delovanja obeležilo s slovesnostjo minulo soboto v dvorani II. slovenskega tabora Žalec. Ob tej priložnosti so na ogled postavili tudi razstavo ročnih in likovnih del njihovih članov.
MDI Žalec združuje več kot tisoč članov iz občin Spodnje Savinjske doline, ki so dejavni na številnih področjih. Med najbolj dejavnimi so športniki in pevci društvenega pevskega zbora. Slednji so s pesmijo popestrili tudi slovesnost ob jubileju. Zbrane v dvorani je pozdravil dolgoletni predsednik društva Janez Meglič in izpostavil požrtvovalno delo vseh članov in številnih podpornikov. Med najbolj znanimi prireditvami je
vsakoletni jesenski koncert Človek človeku, s pomočjo katerega društvo zbira sredstva za nakup pripomočkov in opreme za člane. »Na ta način smo v zadnjih letih pomagali že več kot sto invalidom,« je ponosno dejal Meglič in že povabil k letošnjemu, že 18. koncertu, ki ga bodo izvedli oktobra.
Ob jubileju je žalskemu društvu čestital tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Drago Novak, ki je pohvalil predvsem delo društva za spodbujanje lokalnih skupnosti, da pristopijo k projektu Občina po meri invalidov. Ta naziv že imata občini Žalec in Prebold.
V MDI Žalec so ob 50-letnici izdali tudi zbornik, v katerem so zajeti vsi pomembnejši dogodki v njihovi bogati zgodovini.
LKK
10
KULTURA
Pred začetkom 29. Dnevov komedije v Gledališču Celje
Raznolika ponudba obilnega smeha
V Gledališču Celje bodo od 11. do 22. marca pripravili že 29. festival Dnevi komedije, na katerem si bodo obiskovalci lahko ogledali osem tekmovalnih predstav iz skoraj vseh slovenskih gledališč. Nagrado žlahtno komedijsko pero, ki jo v gledališču podeljujejo v okviru festivala, bo letos prejel Rok Vilčnik rokgre za črno komedijo Pravi heroji.
ROBERT GORJANC
Festival Dnevi komedije vsako leto prikaže najboljše komedijske uprizoritve slovenskih gledališč in je edini tovrsten festival v regiji in Sloveniji. »Za nas gledališke ustvarjalce je to prav posebna priložnost, da na svojem odru gostimo številna gledališča iz vse Slovenije, se srečujemo s kolegi ustvarjalci in z zvestim občinstvom. Naš festival je eden tistih, ki ga s pomočjo celjske občine in sponzorjev ohranjamo na kakovostni ravni, pri čemer ne krčimo obsega programa. Pri tem si ne moremo privošči-
ti spremljajočih dejavnosti, okroglih miz, predavanj in drugih dogodkov. Proračun festivala je namreč bistveno nižji od podobnih festivalov v tujini ali v primerjavi z domačima festivaloma - Tednom slovenske drame v Kranju in Borštnikovim srečanjem v Mariboru,« je povedala upravnica Gledališča Celje mag. Tina Kosi in poudarila, da bo festival še bolj strnjen kot doslej in ga bodo izpeljali v manj kot štirinajstih dneh.
Letošnja selektorica festivala je Alja Predan, ki je izbirala med 14 prijavljenimi predsta-
Predstave na Dnevih komedije
Tekmovalni program bo odprl muzikal Addamsovi v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, sledile bodo komedija Vsak glas šteje (Gledališče Celje), komična drama Popolni tujci (Drama SNG Maribor), komedija Odhodi vlakov (Mestno gledališče ljubljansko), družinski muzikal Obuti maček (Slovensko mladinsko gledališče in Gledališče Koper), »zabavna mafijsko-emancipacijsko-transspolna veseloigra s petjem in živo glasbo« Tutošomato (SNG Nova Gorica in Gledališča Koper), veseloigra Razbiti vrč (SNG Drama Ljubljana), namizni muzikal Živela vulva! (Zavod Imaginarni in Mini teater), festival pa bo sklenil koncert za kozarce in robčke benda Los Hermanos muy simpäticos.
Z novinarske konference Gledališča Celje pred festivalom Dnevi komedije: (z leve) Alja Predan, Tina Kosi, Rok Vilčnik rokgre in Barbara Petrovič.
vami in jih je v tekmovalni program uvrstila osem, kot je praksa zadnjih let. »Predstave so tematsko in žanrsko zelo raznolike. Kot značilnost moram izpostaviti, da so kar tri predstave narejene na osnovi novih slovenskih besedil. Tudi predstava Vsak glas šteje, s katero se bo na Dnevih komedije predstavilo domače Gledališče Celje. Izpostaviti moram še, da so kar štiri predstave narejene kot glasbeno-scen-ske, v žanru muzikala in z živo glasbo na odru.«
Sicer pa si bo na Dnevih komedije mogoče ogledati predstave, ki smešijo medčloveške odnose, družbene in politične prekucije, teža-
ve med partnerji, seksistične izpade, in tudi komedije, ki so iskale navdih v klasiki, pravljicah, stripih in filmih.
Na festivalu bodo tudi letos podelili nagrade za žlahtno predstavo, žlahtnega režiserja, žlahtno komedijantko in komedijanta. O nagrajencih bo odločala žirija, ki jo bodo sestavljali pedagoginja in vsestranska gledališka ustvarjalka Jera Ivanc, režiserka in gledališka pedagoginja Mateja Kokol ter gledališki režiser Luka Martin Škof. Gledalci bodo tudi na letošnjem festivalu lahko vsak večer izbrali komedijantko ali komedijanta večera in glasovali za najboljšo komedijo festivala.
Žlahtno komedijsko pero za Prave heroje
Kot je že običaj, so na novinarski konferenci pred začetkom Dnevov komedije predstavili tudi prejemnika žlahtnega komedijskega peresa za leto 2020. Strokovna žirija - Tina Kosi (predsednica), Tatjana Doma in Alja Predan - je soglasno odločila, da ta naziv letos prejme Rok Vilč-nik rokgre za »šarfno« komedijo Pravi heroji. »Avtor je dogajanje komedije Pravi heroji postavil v Maribor, v okolje, ki ga dobro pozna. Spretno napisana komedija preseže lokalne okvirje in avtorju uspe napisati
V Gledališču Celje so tudi letos pripravili štiri različne abonmaje, dva Mala, Srednjega in Velikega. Vpis abonmajev bo od 25. do vključno 29. februarja. Posamezne vstopnice po ceni 20 evrov bodo na voljo od 3. do 22. marca.
avtohtono slovensko komedijo, ki neprizanesljivo smeši sodobno slovensko stvarnost,« je med drugim strokovna žirija zapisala v obrazložitvi.
»Ideja za komedijo izhaja iz tega, da bi nekdo lahko imel zasebno pokopališče, čeprav sem najprej preigra-val možnost, da bi lahko nekdo imel tudi svoj zasebni mejni prehod. Ampak bi mogoče preveč zašel v polje absurda, na katerem sem se gibal v zadnjih letih svojega pisanja. Zasebno pokopališče mi je bilo zelo intrigantno in kaj vse bi se lahko tam dogajalo. Ko se zgodba razvija, se izkaže, da je treba to zasebno pokopališče prestaviti na drugo mesto, ker so na njem odkrili množično grobišče, tudi ne drugem mestu se zgodi isto in kot kaže, v tej naši zemlji ni več metra, kjer ne bi kdo že bil,« je Rok Vilčnik rokgre opisal vsebino črne komedije, ki je napisana v pristni mariborščini in slavi malega človeka, pravega heroja v boju za vsakodnevno preživetje.
Prestreljene sanje
Življenje Karla Destovnika - Ka-juha je v knjigi Prestreljene sanje opisal Vlado Vrbič, urednik, avtor, soavtor in prevajalec nekaterih monografskih del ter direktor Knjižnice Velenje. Njegovo delo o slovenskem pesniku, prevajalcu in narodnemu heroju je uvod v niz dogodkov, s katerimi bodo v Šaleški dolini obeležili stoletnico Kaju-hovega rojstva, ki bo čez dve leti.
»Že nekaj desetletij sem navijal, da bi Kajuha predstavili v filmu ali drugem delu, saj je njegovo življenje samo po sebi zgodba,« je pojasnil Vr-bič. Nato je sam dobil nalogo, da Ka-juhovo življenje opiše v knjigi. Čeprav je bil nad idejo najprej presenečen, je v svoje poslanstvo začel trdneje verjeti, ko je pripravil dve poskusni poli.
S Kajuhovim življenjem se Knjižnica Velenje ukvarja od leta 1993 in 1994. Leta 1994 je bila med drugim proslava ob 50-letnici Kajuhove smrti. Takrat so v tej ustanovi pripravili simpozij, razstavo in izdali fotomono-grafijo, kjer je sodelovalo več avtorjev. »Šlo je za nekakšen upor temu, da so bili takoj po osamosvojitvi pesniki iz obdobja druge svetovne vojne zapostavljeni in zanemarjeni. To smo želeli spremeniti,« je povedal sogovornik. Dodal je, da so naslednji pomembnejši dogodki sledili ob 70-letnici smrti Karla Destovnika - Kajuha. Takrat so v velenjski knjižnici prvič izdali njegove zbrane pesmi, po državi je v tem času izšlo še nekaj knjig o tej osebnosti. Pri Mladinski knjigi so leta 2012 izdali knjigo Enaindvajset pesmi
za enaindvajset let življenja, ki sta jo napisala Matjaž Kmecl in Mihael Gla-van. Slednji je dve leti kasneje izdal še delo Ljubimca iz Vošnjakove ulice, kjer je zbral pisma med Silvo Poni-kvar in Kajuhom. Več knjig o njem je izdal tudi Emil Cesar.
Literarni opis narodnega
heroja
Prav to, da je bilo o tem narodnem heroju napisanih že veliko strokovnih del, je Vlada Vrbiča nagovorilo, da je v novi knjigi želel narediti literarni opis Kajuhovega življenja. »Nisem literarni zgodovinar ne zgodovinar. Nisem želel pisati strokovne knjige, saj so to že storili drugi. Moj cilj tudi ni bila knjiga, ki bi obležala na polici.«
Mnogo zanimivih informacij iz obdobja druge svetovne vojne je našel ob obiskovanju zgodovinskega arhiva. Pomagal si je še z odlično ohranjeno korespondenco med Kajuhom in tedanjim urednikom Slovenske mladine, veliko informacij je našel v dopisovanju z njegovo prvo ljubeznijo Miciko in z njegovo drugo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Avtor dela Prestreljene sanje se je veliko pogovarjal tudi z ljudmi. Kadar so ga mučila vprašanja, je brskal globlje. Tako je med drugim prebral knjigo Franceta Novšaka Dečki: roman iz dijaškega internata. Delo iz leta 1938 je bilo prva ho-moerotična knjiga v Sloveniji. Med informacijami, ki so Vrbiča med raziskovanjem Kajuhovega življe-
Knjiga Prestreljene sanje, ki jo je kot literarni opis življenja Karla Destovnika - Kajuha napisal Vlado Vrbič, je pri založbi Litera izšla v 1.500 izvodih.
nja najbolj presenetile, je bilo na primer razmerje s sošolcem v celjski gimnaziji Francem Primcem, ki je leta 1939 naredil samomor. Poleg tega je v arhivu druge svetovne vojne našel zapisnik plave garde. Slednja je zasledovala Kajuha in med drugim zapisala njegovo izjavo iz leta 1942, da bo Slovence vzel vrag, saj smo se razdelili na partizane in belogardiste.
Mož, ki je sanjal o
svobodi
Vlado Vrbič je v knjigi zajel obdobje od Kajuhovega otroštva, odraščanja, pisanja, ilegalnega dela ter vstopa v partizane in ilegalnega dela. Kako na njegovo osebnost gleda po vseh drobcih, ki jih je zbral in izvedel o njem? »Bil je komunist, a mislim, da je prevladala njegova človečnost, torej odnos do človeka v stiski.« Prva predstavitev knjige je bila v Kulturnem domu Šoštanj, v Kajuhovem rojstnem kraju, kjer je tudi umrl. Ustreljen je bil tri ure hoje stran do svojega doma, potem ko doma ni bil že dve leti in pol, je pojasnil avtor knjižnega dela. Iz tragične smrti je črpal tudi navdih za naslov knjige. »Imel je sanje, bil je idealist. Govoril je o tem, kaj bo, ko bo prišla svoboda. Šele takrat bi lahko zaživel polno. Te njegove sanje so bile končane z dvema streloma človeka, ki ni bil na pravi strani.«
Izdaja knjige je uvod v stoletnico Kajuhovega rojstva, ki bo čez dve leti. Knjižnica Velenje z občinama Šoštanj in Velenje pripravlja še več povezanih dogodkov. V eni knjigi namerava izdati vsa Kajuhova dopisovanja. Izdala bi rada vse Kajuhove pesmi, prevedene v tuje jezike. V sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico želi v obdobju dveh let digitalizirali še preostalo gradivo o Kajuhu, ki doslej še ni bilo digitalizirano. Šlo bo za prvi primer popolne digitalne obdelave del določenega ustvarjalca, je povedal Vrbič. Do leta 2022 bo izšel strip, ki ga pripravljata Marijan Pušavec in Zoran Smiljanić. Morda bosta ob obletnici Kajuhovega rojstva izšla še priložnostna znamka in kovanec.
TINA STRMČNIIK
V glasbenem svetu živali
Hiša kulture Celje je svoj glasbeni abonma ta mesec nadaljevala v duhu »živalskih« pripovedi, povezanih z glasbo.
Če smo lahko januarja prvič v Sloveniji spremljali izvedbo Tedescove uglasbitve Jimenezovega besedila Sivček in jaz za pripovedovalca in kitaro, smo na tokratnem koncertu doživeli pravi živalski karneval. V glasbeni podobi se niso predstavili le osli, pač pa tudi levi, sloni, kokoši, različne ptice ... Gre za najslavnejše komorno delo francoskega skladatelja Camilla Saint-Saensa. Med pripovedjo Kristiana Koželja je prepoznavne skladbe o posameznih živalih zaigral Komorni ansambel Hiše kulture Celje pod umetniškim vodstvom Davorina Morija, v Avstriji delujočega pianista in dirigenta. Starejši poslušalci so lahko občudovali skladateljeve domislice in virtuo-znost glasbenikov. Mlajši so prepoznavali živali, saj vsako od glasbil v zasedbi predstavlja eno od njih. Skladba je zato priljubljena v šolah, da lahko otroci spoznavajo glasbila in klasično glasbo. Poleg abonmajskega koncerta so zato glasbeniki pripravili tudi nastopa za otroško občinstvo.
Za uvod je zasedba izvedla Zgodbo o Babarju, majhnem slonu. Gre za eno najpogosteje izvajanih skladb za glasbenike in pripovedovalca. Napisal jo je pisatelj Jean de Brunhoff, uglasbil pa Francis Poulenc.
Aprila naj bi v glasbenem abonmaju Hiše kulture Celje slišali tenorista Matjaža Stopinška.
TC
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
11
Anica Podergajs, udeleženka Akademije zdravega življenja
»Sklepi zdaj manj bolijo, kilogrami pa plahnijo!«
/AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
V Akademiji zdravega življenja smo tik pred zadnjim mesecem projekta. Če kdo od sodelujočih po do zdaj prejetem znanju na področju prehrane in vadbe pri sebi še ni zaznal korenitih pozitivnih učinkov, to kaže, da ne upošteva vseh navodil in nasvetov, ki jih dobi v projektu. Ampak kot kaže, so učinki pri vseh zelo dobro vidni.
SIMONA SOLINIC
»Lažje hodim, sklepi zdaj manj bolijo, kilogrami plahnijo. Tudi bolj vesela sem in bolj razgibana, kar mi veliko pomeni,« pravi 59-letna Anica Podergajs. Je tudi ena tistih, ki se je akademije izredno resno lotila in zelo pozorno srka znanje s področja teorije in vadbe. Pravi, da si ciljev, za katere ve, da so nedosegljivi, sploh ne postavlja, zato na vprašanje, koliko kilogramov morda želi izgu-
biti, odgovori, da točne številke nima. Do zdaj je izgubila malo več kot pet kilogramov. Kar je pokazatelj, da upošteva pravila, ki jih vsem v akademiji položi na srce strokovna ekipa 24alife. Akademija je namreč naravnana na to, da je hitra izguba kilogramov negativna, saj pomeni, da bo višek kilogramov hitreje »prišel nazaj«. Počasna sprememba življenjska sloga vodi v dolgoročne cilje.
Dolgoročno znanje
»To, da nas učijo počasnega in pravilnega postopka uvajanja sprememb, mi ogromno pomeni. Ker vidim učinke in se pojavljajo rezultati. Tudi ko bo akademija končana, vem, da bom vztrajala in zmogla sama naprej. Predvsem ta postopen pristop k spremembi načina življenja za človeka pomeni zavestno odločitev in potem ni težko iti naprej. Do zdaj sem spremenila določene stvari v prehrani. Doma prej nikoli nisem telovadila, zdaj to počnem redno. In te navade bom obdržala do pozne starosti,« pravi Podergajsova.
V preteklosti je imela tudi kar hude zdravstvene težave. »Boleli so me sklepi, zelo hude bolečine sem
imela. Nisem mogla telovaditi, zdaj zmorem. Niti poklekniti nisem mogla, danes lahko, celo sedem lahko na
pete. In to so zame velike spremembe. Da, vztrajala bom, ker se zavedam, da če ne bom, bo šlo spet vse
nazaj. Tega ne bom pustila,« še dodaja Podergajsova. Bravo, Anica!
Foto: GrupA
Piši! Zapiski bodo, ko se bo sezona akademije končala, še kako pomembni. Ko bo prišel trenutek, da bo motivacija Strokovni vodja vadbe v Akademiji zdravega življenja mag. kineziologije Matevž Klevže in Anica Podergajs. Vesela padla in bo kakšna podrobnost šla v pozabo, bo v zapiskih vse.	zaradi pozitivnih učinkov.
Ta teden je Akademija zdravega življenja začela s sklopom delavnic s področja psihologije. Velik poudarek bo predvsem na motivaciji, tako individualni kot v skupini. Samo približno mesec je še do izteka letošnjega projekta. Za skupino imamo še eno presenečenje, vendar o njem zaenkrat še ne smemo na glas govoriti. Saj veste, drugače ne bo presenečenje ...
<0
Sodelujoči v akademiji imajo dostop do posebne Mayo diete, ki so jo v Sloveniji izvajajo strokovnjaki 24alife na podlagi sodelovanja z ameriško Mayo kliniko, ki je to dieto tudi zasnovala. Gre za dieto, ki ne izključuje nobenih živil in vzporedno uči ljudi pravega življenjskega sloga. Program je zasnovan na dveh ključnih točkah: na odstranitvi slabih navad in pridobivanju novih. Ob tem imajo
Aa I ife
vsi v skupini dostop do posebne aplikacije, kjer niso le vadbe in nadzor nad posameznikom, ko vadbe izvaja tudi sam doma, ampak jih aplikacija s posebnimi posnetki tudi dnevno motivira. Zato je pomembno, da se vsak v skupini zaveda in projekt vzame resno. Tu namreč, če se vsak natančno drži tega, kar mu akademija ponuja, vrnitve na stare poti ni.
12
NAŠA TEMA
Koronavirus trka na vrata
Slovenija je pripravljena.
Mar res?
»Slovenija je pripravljena,« je v teh dneh najpogostejši stavek v povezavi s širitvijo koronavirusa. Hrvaška na nekaterih mejnih prehodih postavlja zabojnike za zdravnike epidemiologe. Avstrija zaustavlja železniški promet z Italijo, kjer so izolirali več kot deset mest. V obeh državah so okužbe že potrdili. Slovenija je pripravljena. Mar res? Kakšen je sistem obveščanja ljudi? Ko smo o dveh primerih suma, da gre za koronavirus v Celju preverjali na različnih naslovih,
SIMONA ŠOLINIČ, TINA STRMČNIK, LEA KOMERIČKI KOTNIK, ROBERT GORJANC
nihče o tem v ponedeljek ni vedel ničesar. Najprej niti na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, čeprav se je kasneje izkazalo, da sta bili v Celju že dve testiranji (obe z negativnimi rezultati), eno od teh že pred dnevi. Glas je povzdignila tudi Zdravniška zbornica RS, ki je na ministrstvo za zdravje naslovila dopis, da zdravniki niso seznanjeni z jasnimi navodili, kako ravnati ob morebitnem primeru koronavirusa. Na ministrstvu pravijo, da so dopis o tem že poslali, a iz zdravstvenih krogov dobivamo različne informacije. Predvsem, da niso jasna navodila o komuniciranju v primeru sumov oziroma okužb. Zato so se marsikje
interno organizirali na vseh področjih ukrepov, če bo prišlo do pojava okužbe. Mimogrede, v hrvaškem javnem zavodu za zdravstvo vsakodnevno za javnost objavljajo vse podatke, vključno s tem, koliko testiranj so v državi izvedli in kakšni so rezultati. Kako je na koronavirus pripravljena policija, ki ima dnevno stike z ljudmi na terenu, na mejah in v notranjosti? K nam prihajajo tujci, ustavljajo na počivališčih, ponekod skupine tujcev kradejo po hišah in stanovanjih ... Ali to predstavlja tveganje? Tudi. Koronavirus trka na vrata. Zaenkrat pa od zunaj že »udarja« po turizmu in gospodarstvu.
i
Strokovni direktor SBC Franc Vindišar: »Stanje je resno, tveganja so velika. Takoj, ko bo prišlo do tega, da se bo pojavilo več bolnikov, bo to resen izziv za vse.«
Na Brniku (še) brez dodatnih ukrepov
Na brniškem letališču za zdaj veljajo priporočila, objavljena konec januarja, ki se nanašajo predvsem na potnike, ki prihajajo s Kitajske, iz Južne Koreje in Irana. Glede na evropsko žarišče virusa letališče naj ne bi bilo najbolj »problematično«.
Kot je povedala Brigita Zorec, vodja korporativnega komuniciranja, za zdaj novih ukrepov in priporočil ni. Potnike, ki so v Slovenijo pripotovali z območij, kjer je razmah virusa velik, naprošajo, »da se v primeru vročine in kašlja ali občutka težkega dihanja v 14 dneh po vrnitvi s potovanja iz omenjenih predelov po telefonu posvetujejo z zdravstveno službo.« Pri tem naj upoštevajo nadaljnja navodila.
Zorčeva dodaja, da glede na žarišče izbruha v Evropi, ki je v sosednji Italiji, letališča niso najbolj nevarna točka za raznos virusa.	LKK
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je napotke poslalo vsem vzgojno-izobraževalnim zavodom v Sloveniji. Pozvalo jih je, naj skladno z lastno presojo primerov ocenijo tveganje in prilagodijo dejavnosti.
Na počivališčih polno tujcev, poostrenih ukrepov še ni
Zanimalo nas je, kako na avtocestnih počivališčih poskrbijo za higieno, morebitno dezinfekcijo, saj se tam dnevno zadržuje več tujcev, tudi iz Italije, kjer število okuženih raste. Pri Petrolu so odgovorili, da spremljajo uradna sporočila in skladno z njimi tudi ukrepajo. »Zaposleni preventivno uporabljajo sredstva za dezinfekcijo rok in izvajajo pravilno higieno rok. Strožje ukrepe bomo uvedli glede na priporočila NIJZ in oceno tveganja, in sicer skladno s sistemom neprekinjenega poslovanja.« Podobno odgovarjajo tudi pri OMV: »Prav tako je bil pred kratkim poslan letak, ki so ga pripravili v ZVD Ljubljana za samoukrepe pri prodajnem osebju. Na ravni korpora-cije smo že prejšnji teden prepovedali potovanja v države, ki jih je bolezen najhuje prizadela.«
Države s potrjenimi okužbami koronavirusa: Kitajska, Macau, Tajvan, Afganistan, Avstralija, Avstrija, Hrvaška, Hongkong, Bahrain, Belgija, Kambodža, Kanada, Egipt, Finska, Francija, Nemčija, Indija, Iran, Irak, Italija, Izrael, Japonska, Kuvajt, Libanon, Malezija, Nepal, Oman, Filipini, Rusija, Šrilanka, Singapur, Španija, Švedska, Tajska, Južna Koreja, Združeni arabski emirati, Velika Britanija, ZDA, Vietnam, Švica.

Policija: »Zaposleni so zaščiteni«
Policisti so dnevno v stiku z ljudmi, med drugim tudi s tujci, ki prihajajo iz tujine, nenazadnje preiskujejo tudi kazniva dejanja in prekrške, ki jih storijo tujci tudi v notranjosti Slovenije. Velikokrat poročamo, da policija za številne vlome sumi Bolgare ali Romune, ki prihajajo iz Italije in nato po dejanjih odidejo takoj v druge države. Ali je zato povečano tveganje v policiji? »Vsem policistom smo 23. februarja dali dodatno pojasnilo, naj pri mejnem nadzoru oziroma izravnalnih ukrepih obvezno uporabljajo zaščitne rokavice. V primeru postopkov z osebami, ki prihajajo z območij s potrjenimi okužbami, tudi zaščitne maske. Tudi pri vseh postopkih z ilegalnimi migranti morajo obvezno uporabljati zaščitno opremo,« so nam odgovorili z Ministrstva RS za notranje zadeve.
Mask ni, razkužila dovolj
V lekarnah ni več mogoče kupiti zaščitnih mask. Te so v veliki meri pošle že zaradi gripe. Ob pojavu novega virusa pri naših sosedih, pa je mask dobesedno zmanjkalo.
Lilijana Grosek, direktorica Celjskih lekarn, pravi, da je v tem trenutku največja težava, da mask nimajo niti dobavitelji. Dodaja, da se s pristojnimi službami trudijo, da bi jih lahko čim prej zagotovili. Imajo pa za zdaj v lekarnah še dovolj razkužilnih sredstev, teh naj bi bilo dovolj tudi pri dobaviteljih. Kot so sporočili iz Zavoda RS za blagovne rezerve imajo na zalogi zaščitne maske in drugo opremo za kolektivno zaščito. Količine so tajen podatek.
Iz Južne Koreje v karanteno
Precej razprave je v začetku tedna povzročila spletna objava slovenskega deskarja Roka Marguča, ki se je po vrnitvi iz Južne Koreje odločil za samokaranteno. Kot je dejal, s tem ni želel ustvarjati panike, je pa želel opozoriti na resnost situacije.
Marguč je v domači karanteni preživel tri dni, nato je odpotoval v Kanado, ki bo konec tedna gostila nove tekme Rok Marguč pravi, da v Južni Koreji vsi nosijo deskarskega sve- zaščitne maske. tovnega pokala.
Celjski deskar je sicer že pred potjo v domovino iskal informacije o preventivnem vedenju v povezavi z virusom covid-19. »Napotki so bili precej skromni. Poudarek je na umivanju rok,« pripoveduje. »Na letališču sem si nenehno razkuževal roke, vsakih 20 do 30 minut.« Kot je povedal, ga na poti iz Južne Koreje v Slovenijo niso posebej preverjali. Je pa stanje v Južni Koreji precej bolj dramatično kot pri nas, pravi. »Na letališču vladajo posebne razmere. Vsi potniki, ki pridejo s Kitajske, morajo na posebno mesto, kjer jim najprej izmerijo temperaturo. Nenehno po zvočnikih opozarjajo tudi, da vsem, ki bi zamolčali morebitno slabše zdravstveno stanje, grozi zaporna kazen,« pripoveduje in prizna, da je zaradi zavedanja o virusu in hkrati skopim napotkom potovanje precej boj nelagodno.	Foto: Facebook
NASA TEMA
13
V bolnišnici tudi scenarij za rdeči alarm
OB ROBU
V Splošni bolnišnici Celje so do zdaj opravili dve testiranji zaradi suma okužbe s koro-navirusom. Rezultata sta bila negativna. »Stanje je resno, tveganja so velika, absolutno se bo koronavirus pojavil tudi pri nas,« pravi strokovni direktor SBC Franc Vindišar.
»Glede na trenutni protokol ne morem reči, da nismo pripravljeni. A takoj ko bo prišlo do tega, da se bo pojavilo več bolnikov, bo to resen izziv za vse. Interno smo pripravljeni tudi na drugo in tretjo fazo, na rumeni in rdeči alarm,« dodaja Vindišar. Torej na povečano število bolnikov, ki jih bodo zdravili v Celju. Zaenkrat je protokol takšen, da v bolnišnici osebo s sumom, da gre za koronavirus sprej-
mejo, ji odvzamejo kužnine in jih pošljejo v laboratorij na Inštitut za mikrobiologijo v Ljubljani. »Analize so znane v treh ali štirih urah od trenutka, ko laboratorij kužnino prejme,« pojasnjuje Vindišar. Ce bi sum potrdili, bi zaenkrat bolnika odpeljali na ljubljansko infekcijsko kliniko.
Sestanek s
predstojniki
V	ponedeljek je bil v SBC tudi sestanek z vodstvi vseh
V	Zdravniški zbornici Slovenije predlagajo vzpostavitev mreže vstopnih točk po državi, kamor bi osebe s sumom koronavirusa lahko poklicali in odšli na pregled.
oddelkov. »Vodjem smo med drugim predstavili protokol, po katerem bomo ukrepali, in tudi to, kaj posamezna faza znotraj ukrepov vključuje. Imamo priporočila NIJZ, ki vključujejo predpisane rokavice, zaščitne maske, zaščito za oči, osebni varovalni plašč. Vse to v bolnišnici imamo, resda v omejenih količinah in na tistih točkah, kjer je predviden prvi stik z bolniki. V stiku smo bili tudi z zdravstvenimi domovi, bolnišnica je oblepljena z navodili o
Panika
V SBC sporočajo bolnikom, da zaradi situacije s koronavi-rusom ni potrebe po odpovedovanju naročenih pregledov. Je pa bolnišnica ta teden uvedla vsakodnevno interno obveščanje zaposlenih o stanju in ugotovitvah na področju razmer zaradi koronavirusa, da bodo le-ti imeli prave podatke in da bodo seznanjeni z vsemi postopki.
SIMONA ŠOLINIČ
ravnanju in dobro bi bilo, da si ljudje ta navodila tudi preberejo,« še pojasnjuje Vindišar.
V zadnjih dneh se je v javnosti razširilo mnenje, da zaščitne maske niso ustrezna zaščita pred koronavirusom. »To je napačna informacija. Virus se širi kapljično, torej s kihanjem in kašljanjem. Če oseba, ki je v stiku z bolnikom, uporablja masko pravilno in če ima maska predpisano stopnjo FFP3, je v tem primeru ustrezna zaščita,« pravi Vindišar.
Že mesec dni poslušamo, kako je naša država na pojav koronavirusa pripravljena in kako so pristojni komunikacijsko povezani. Potem se je zgodil prvi sum okužbe v Celju in ugotovili smo kolaps v obveščanju med ustanovami. Med temi po naših podatkih dobesedno »šibajo« okrožnice, elektronska sporočila in klici o načinih komunikacije. Ko mediji objavimo novico o sumu, pa širimo paniko? Panike ob pravočasnih in usmerjenih informacijah nikoli ne bi bilo. Zgled? Hrvaška in njihov javni zavod za zdravstvo.
V državi mirijo, da je velika skrb odveč. Zakaj potem drugod torej izolacija celotnih mest, dolge karantene in dosledno preverjanje?
Druge države so se na vseh ravneh ob pojavu koronavirusa odzvale hitreje kot Slovenija. Ne samo države, ampak ustanove na vseh ravneh in področjih. To zdaj ve že vsak državljan Slovenije. Samo en klik na spletu pokaže, kakšna je obveščenost ljudi v drugih državah. Ne pozabite, daje koronavirus v svetu že od decembra lani. Tri mesece je Slovenija imela čas. Za kaj? Za nekaj postelj v celotni državi, ki so rezervirane za morebiten naval okuženih?
Ljudje? Stoični v paniki. Kot vedno. Samozaščita? Praviloma le takrat, ko je že prepozno. Kritike? Vedno. Predvsem na socialnih omrežjih.
To, da je zmanjkalo zaščitnih mask, je katastrofa. Ne gre samo za koronavirus. Maske potrebujejo številni onkološki in ostali bolniki, ki jih maske ščitijo pred ostalimi zanje nevarnimi okužbami! Je kdo pozabil nanje?
PROTOKOL OBRAVNAVE PACIENTOV S SUMOM KORONAVIRUSA COVID-19 V SB CELJE
Strah velik, osveščenost ne
V ZD Celje je za obravnavo oseb s sumom, da gre za okužbo s koronavirusom na voljo poseben prostor v pritličju z osebno zaščitno opremo in opremo za razkuževanje. Zaenkrat osebe, ki bi kazala sume okužbe, v ZD Celje niso obravnavali. Kot dodajajo v vodstvu, imajo izdana navodila za zdravnike, ostale zaposlene in za bolnike glede ravnanja ob sumu okužbe. »Zdravniki imajo zaščitno opremo, in sicer podobno, kot smo jo naba-
vili za primer sarsa in okužbe z ebolo,« pravi strokovni vodja ZD Celje Marko Drešček. »Opažamo, da je skrb med ljudmi zelo velika, osveščenost pa še ne. Predvsem želimo poudariti, da se izvaja zdravljenje obolelih (pri sicer zdravi aktivni populaciji) na domu. Obisk zdravnika in zdravljenje v bolnišnici sta potrebna v primeru zapletov oziroma pri težjem poteku bolezni in pri slabšanju stanja kroničnih, bolj ogroženih bolnikov,« pravi Drešček.
Na NIJZ poudarjajo, da je za uspešno preprečevanje okužb treba upoštevati osnovne higienske ukrepe. Svetujejo temeljito umivanje rok z milom in vodo, izogibanje dotikanju oči, nosu ali ust z neumitimi rokami ter pokrivanje ust z robčkom med kašljanjem ali kihanjem. Če ni na voljo vode in mila, priporočajo razkuževanje z antiseptikom, pri čemer naj bo vsebnost alkohola vsaj 60-odstotna.
Dosledno upoštevanje navodil NIJZ, ki so objavljena na njegovi spletni strani.
V primeru potrebe po napotitvi na sekundarno raven obvezna najava prihoda odraslega bolnika na telefonsko številko infektologa v urgentni infekcijski ambulanti 030 203 897, otrok in mladostnikov pa na telefonsko število pediatra v PUC 030 203 886.
Vsi bolniki (otroci in odrasli) morajo na vhod št. 18 (na desni strani vhoda v UCC), kjer vstopijo v čakalnico in počakajo na poziv zdravstvenega osebja.
Vsi bolniki (otroci in odrasli), ki nimajo možnosti za pregled pri izbranem osebnem zdravniku ali izbranem pediatru, napovedo svoj prihod v UC Celje na zgoraj navedeni telefonski številki in vstopijo v UCC skozi vhod št. 18, kjer v čakalnici počakajo na poziv zdravstvenega osebja.
Zdravilišča polna, kako naprej, ne ve nihče
V	času zimskih šolskih počitnic, ki se počasi iztekajo, so bila zdravilišča pri nas tudi do 90-odstotno zasedena. »Zaenkrat ne razpolagam z informacijami, da se gostje ne bi odločali za obisk zdravilišč. Italijanski trg je za naša zdravilišča izredno pomemben, po ustvarjenih nočitvah in številu gostov je Italija na drugem mestu. Stvari se lahko spremenijo, kako dolgoročno in v kakšnih razsežnostih, je nemogoče napovedati,« pravi Iztok Altbauer, direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč (SSNZ).
Kriznega sestanka na ravnih vseh zdravilišč, včlanjenih v SSNZ, še ni bilo, a v skupnosti in zdraviliških podjetjih spremljajo razmere. »Menim, da ni razlogov, da bi v tej panogi turizma ustvarjali neko paniko, to bi bil zagotovo najslabši pristop. Smo v stalnem stiku s Slovensko turistično organizacijo in z drugimi pristojnimi službami, da bi v prihodnje ustrezno ravnali glede na razvoj dogodkov,« pravi sogovornik.
V	turističnih agencijah še
brez poslovnih posledic
V	turistični agenciji Palma pravijo, da vsa potovanja izvajajo po nespreme-
njenem programu. Če se bodo razmere spremenile, bodo ravnali v skladu z navodili, ki jih bodo prejeli od ministrstva za zunanje zadeve in nacionalnega inštituta za javno zdravje. »Odpovedi potnikov zaenkrat ne beležimo, prav tako ne poslovne škode. Potnikom seveda svetujemo samozaščito, ki je vedno sestavni del vseh potovanj. Na organiziranih potovanjih so z gosti naši spremljevalci, ki skrbijo za aktualne informacije, potnikom, ki potujejo v lastni režiji, smo tudi ves čas na voljo,« je povedala Nena Kraševec Mišič iz TA Palma.
V Nomago Travel poslovnih posledic zaradi izbruha koronavirusa doslej niso opazili: »Doslej smo imeli zgolj nekaj primerov, ko so posamezniki odpovedali potovanja oziroma je tudi v teh primerih večinoma šlo zgolj za prestavitev načrtovanega potovanja. Pričakujemo, da se bodo nekatere popotniške skupine, ki so se v teh dneh želele odpraviti v Italijo, preusmerile na druge destinacije.«
A koronavirus vpliva na slovenski turizem, pravijo v Slovenski turistični organizaciji (STO): »To se kaže v zmanjševanju števila rezervacij in odpovedi potovanj, predvsem skupin kitajskih in tudi drugih azijskih turistov.«
Zaenkrat še brez težav v proizvodnji
Razmah koronavirusa se odraža tudi v gospodarstvu. Zelo veliko proizvodnih verig ima svoj začetek na Kitajskem. Glavni ekonomist pri analitiki Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc pravi, da imajo slovenska podjetja nekajmesečne zaloge polizdelkov. Nekatera bodo alternative zanje verjetno poiskala tudi pri dobaviteljih iz drugih držav. V podjetjih BSH Nazarje in Gorenje je kljub zamudam pri dobavi proizvodnja zaenkrat nemotena.
Slovenija s Kitajske uvaža predvsem elektroniko. Od Kitajske je pri nas zelo odvisna industrija bele tehnike, deloma sta odvisni tudi kemična in farmacevtska industrija. »Za določene proizvode obstajajo konkurenčni proizvajalci, ki polizdelke proizvajajo po višji ceni. Nekaj podjetij, ki kratkoročno polizdelkov ne morejo dobiti pri konkurenčnih dobaviteljih v drugih državah, bo lahko imelo težave. Sploh če se bodo dobave še zamakni-
le,« dodaja Ivanc. Slovenska podjetja na Kitajsko izvažajo predvsem stroje in vozila. »Sistemskega negativnega učinka na posamezno slovensko podjetje trenutno ni mogoče zaznati,« je dejal sogovornik. V GZS predvidevajo, da se bodo razmere uredile in da negativen učinek na industrijo ne bo tako zelo velik.
BSH - zapleti od marca, Gorenje zaostrilo ukrepe
V BSH Nazarje, ki sodi pod okrilje mednarodnega koncerna z več podjetji tudi na Kitajskem, pri tamkajšnjih dobaviteljih pa kupi malo več kot 10 odstotkov sestavnih delov, proizvodnja poteka nemoteno. Bodo pa posledice zastojev proizvodnje dobaviteljev s Kitajske zagotovo čutili od marca. Zaposlene, ki
več potujejo, sproti obveščajo o splošnih preventivnih ukrepih. V podjetju so zagotovili zaščitne maske.
V Gorenju imajo v zadnjih dneh nekaj zapoznelih dobav materiala, a te občutneje še ne vplivajo na proizvodnjo. S kitajskimi dobavitelji se dogovarjajo, da bi jim v primeru težav v tovarnah odpremili material, ki ga imajo na zalogi, sicer v Gorenju pripravljajo hitri prehod na evropske vire v primeru zaostritev, hkrati posebej pozorno spremljajo razmere v Italiji, kjer imajo tudi nekaj dobaviteljev.
Približno 15 zaposlenih, ki so se na začetku letošnjega leta vrnili s Kitajske, je zdravih in so v službi. Kljub temu v podjetju še vedno veljajo strogi preventivni ukrepi, čeprav so potovanja na Kitajsko, pa tudi v Italijo do nadaljnjega prepovedana.
V GZS predvidevajo, da se bodo razmere zaradi koronavirusa normalizirale in da negativen učinek na gospodarstvo ne bo tako zelo velik, je dejal Bojan Ivanc. (Foto: osebni arhiv)
14
KRONIKA
Serija vlomov v Celju
»Razmetali so mi vse, občutek je grozen!«
»Najhujši je šok. Še danes, ko stopim v svoje stanovanje, me zmrazi,« nam je anonimno povedala Celjan-ka, ki so ji pred dnevi vlomili v stanovanje v Celju. Razmetali so vse prostore, pogledali celo v solnico, pokradli vso zlatnino in nekaj denarja, ki so ga našli. To je samo eden od desetih vlomov v stanovanja, ki so se zvrstili v zadnjih 14 dneh v Celju. Na pohodu naj bi bila specializirana skupina vlomilcev, ki naj bi vlamljala v stanovanja, ki imajo celo protivlomno zaščito. Po naših podatkih je celjska policija prijela tri Gruzijce, ki naj bi bili povezani z ropi. Preiskava še ni končana. Obstaja možnost, da so imeli še kakšne pomagače.
SIMONA SOLINIC
V stanovanje naše sogovornice so vlomili v času, ko ni bila v Celju. Da je nekaj narobe, ker ima spuščene rolete, kar zanjo ni navada, so posumili sosedje in takrat imeli kaj videti. Vlomilci so pregledali vse omare, predale, celo v solnici so preverjali, ali je morda kaj skritega v njej ... »Vzeli so mi vso zlatnino in nekaj denarja, kar sem ga imela doma. Na srečo doma nikoli ne hranim večje vsote denarja. Nakit, ki ni bil zlat, so pustili. Pregledali so vse, še otroški hranilnik, kjer so bili stari kovanci, so razbili,« nam razlaga oškodovanka. »Potem policisti ali zavaro-valničarji vprašajo, kakšna vrednost je bila vseh teh ukradenih stvari. Spominska. To so spomini, odnesli so mi spomine ...« še dodaja.
So stanovalce
opazovali?
Na vratih je imela posebno protivlomno ključavnico, ki so jo storilci brez težav zlomili in to na način, da se z zunanje strani ničesar ni opazilo. Nihče od stanovalcev ni slišal popolnoma ničesar niti ni opazil kakšne sumljive osebe. Skupna točka vseh vlomov v Celju naj bi bila, da so tarče stanovanja, ki imajo dobro zaščito na vratih, večinoma so storilci vedeli, da doma ni nikogar, vsaj v treh oziroma štirih primerih lastnikov doma ni bilo več dni.
Storilci med vlomom praviloma spustijo rolete. V primeru naše sogovornice so po vlomu pustili na stežaj odprta balkonska vrata. Preiskali so namreč tudi balkon.
»S stanovalci se pogovarjamo, da je možno, da so imeli storilci tudi kakšnega vohuna, ki je dobro vedel, kdaj kdo odide od doma. V blokih ne moreš skriti, če od-ideš od doma s prtljago. Ali je kdo pustil namenoma odprta vhodna vrata v blok, je tudi vprašanje,« dodaja sogovornica. Nekateri domnevajo, da storilci zelo dobro poznajo ključavničarsko stroko, morda so s kom celo v navezi. »Videlo se je, da so točno vedeli, kako najlažje uničijo ključavnico. Škode na vratih ni bilo,« še pojasnjuje oško-dovanka.
Preveč naključij
Ali so torej storilci natančno vedeli, kdaj koga ni bilo doma? Kot smo izvedeli, je ravno dan pred vlomom v eno od stanovanj v Malgajevi ulici v Celju v tamkajšnjem bloku neznanka zvonila na domo-fone, češ da pobira članarino za neko društvo. Istočasno je v Trubarjevi ulici stanovanja obiskoval domnevni študent, ki naj bi pobiral prostovoljne prispevke in ponujal neko knjigo. Morda čudno naključje, vendar so se nato v obeh ulicah takoj zvrstili vlomi. V nekaterih primerih so bili
lastniki stanovanj upokojenci. Vsi nimajo niti profilov na socialnih omrežjih, kjer bi morda objavljali, da so v določenih dnevih odsotni, in bi storilci lahko to spremljali. Ali so torej vlomilci res imeli samo srečo, da so vlomili ravno takrat, ko lastnikov ni doma? Malo verjetno. Po načinu, kako so preiskali stanovanja, je več kot očitno, da se v stanovanju zadržijo dlje časa, da lahko pregledajo vse prostore in vsak kotiček. Po pripovedovanju stanovalcev na primer v Plavi laguni, kjer je bilo prav tako vlomljeno v nekatera stanovanja, je zanimivo, da so vsa okradena stanovanja obrnjena proti bližnji železnici.
Bodite pozorni
»Ljudje smo razočarani drug nad drugim, hkrati smo prestrašeni. Več noči ne spim. Občutek je grozen, ko veš, da je nekdo hodil in brskal po tvoji spalnici,« dodaja oškodovanka. Dodaja, da morajo ti primeri izučiti vse, predvsem pa stanovalce, ki so tako malomarni, da vhodnih vrat v stanovanjske bloke ne zapirajo in ki niso pozorni na sumljive osebe. »Moj sosed je ravnal pravilno, za kar sem hvaležna. Vsaj opazil je, zakaj imam nenadno ves dan rolete spuščene. Bil je torej pozoren. Kajti ko ti vlomijo v dom, je občutek grozovit. Še posebej ko vidiš,
kaj vse storijo v stanovanju,« še pojasnjuje oškodovanka.
Policija ne izključuje možnosti, da gre za organizirano mrežo vlomilcev z nekom, ki jim morda sporoča, kdaj koga ni doma. Dopušča tudi možnost, da pred tem preverjajo z naključnimi pretvezami ob obiskih, kdaj in ob kakšni uri koga ni doma. Po naših podatkih naj bi bil vzorec tak, da so storilci vlamljali v poznem popoldanskem času, ne ponoči in ne podnevi. In da so se lotevali vlomov na drugačen način uničenja ključavnice, kot je bilo to v dosedanjih primerih navada. Policija o tem sicer ne govori »zaradi interesa preiskave«. Poostreni nadzori v celjskih naseljih so očitno pomagali. Zadnji vlom, ki se je pojavil na tak način, je bil v nedeljo na Opekarniški cesti v Celju. Po naših podatkih spet v primeru, kjer lastnikov ni bilo doma. V nekaterih primerih so namreč lastniki, da so okradena njihova stanovanja, opazili šele čez nekaj dni, ker so bili odsotni.
V Ljubljani enak
vzorec vlomov
»Podobni vlomi so se pojavili v drugi polovici lanskega leta v Ljubljani,« pravi Golob. Toda tudi ljubljanski primeri do danes še niso raziskani. »Menimo, da so se storilci specializirali za tovrstna kazniva dejanja,«
dodaja Golob. Na vprašanje, ali drži, da so storilci vlamljali na nov način, z določenimi - po naših podatkih s čisto banalnimi in popolnoma preprostimi pripomočki - Golob odgovarja, da o tem ne želi govoriti, ker gre za interes preiskave, kjer bi lahko to, če bi prišlo v javnost, morda tudi ogrozilo dokončno preiskavo. Kradejo predvsem zlatnino in denar, drugih stvari ne. »Tudi zato ne, ker bi lahko bili bolj opazni, če bi iz blo-
Do zdaj so se vlomi, ki kažejo enak vzorec delovanja vlomilcev, zvrstili na Ljubljanski cesti, v Kajuhovi ulici, Trubarjevi ulici, Plavi laguni in Opekarniški ulici.
kov odnašali večje predmete,« dodaja Golob.
Policija trenutno čaka na analizo sledi, ki so jih pobrali v okradenih stanovanjih, od prstnih odtisov do odtisov stopal. Vendar ob tako organizirani specializirani skupini vlomilcev je vprašanje, koliko si bodo lahko s tem v preiskavi pomagali. Stanovalci v ulicah, kjer se pojavljajo vlomi, so sprva dvomili, da gre za tujce, ampak so domnevali, da storilci dobro poznajo okolje. Ne izključujejo niti možnosti, da je kdo od storilcev povezan tudi z ropom ene od trgovin, ki se je zgodila pred tedni ravno na območju, kjer so se nato pojavili tudi vlomi. Vendar Golob dodaja, da ne gre tako hitro sklepati. Policijske preiskave so že v preteklosti pokazale, da so storilci pogosto tujci in glede na prost pretok ljudi iz drugih držav ni nemogoče, da bivajo na našem območju nekaj dni in v tem času izvršijo več kaznivih dejanj ter nato območje zapustijo.
Od Tehnopolisa do
zapora
Nekdanji direktor Tehnopolisa Boris Klančnik je na podlagi dogovora z okrožnim državnim tožilstvom priznal krivdo za kaznivo dejanje zlorabe položaja in pravic. Očitki se vlečejo že več let, saj naj bi Klančnik Tehnopolis oškodoval za več kot dva milijona evrov. Na celjskem sodišču so mu pred dnevi le izrekli kazen - 22 mesecev zapora na odprtem oddelku.
Tehnopolis, ki je najprej veliko obetal na tehnološkem področju, je bil lani izbrisan iz registra podjetij, zoper Klančnika tudi podjetje nikoli ni zahtevalo odškodninskega zahtevka. Kot je bilo mogoče slišati ob razlagi sodbe, se Klančnik ni osebno okoristil, sodišče ga je oprostilo tudi plačila sodnih stroškov. Klančnik naj bi pred več kot desetimi leti, ko je bil na čelu Tehnopolisa, podpisal več posojil dvema družbama, ki denarja nikoli nista vrnili.
Še ena sodba za Tovšakovo
Na celjskem okrožnem sodišču so v ponedeljek izrekli štiri leta in pet mesecev zapora s preizkusno dobo nekdanji direktorici Vegrada Hildi Tovšak. Obsojena mora povrniti tudi približno 400 tisoč evrov. Obtožnica je Tovšakovi očitala, da je z nekdanjim direktorjem Vegradove hčerinske družbe Vedela Matejem Košičem pred približno desetimi leti Košičevemu podjetju pridobila za 400 tisoč evrov protipravne koristi. Nepravilnosti naj bi se dogajale pri prodaji nepremičnin v več krajih v Sloveniji. Tovšakova je na sodišču dejala, da se pri tem ni okoristila, Košič pa krivdo zanika. Njegova obramba tako predlaga, da v postopku zoper Košiča zaslišijo tudi finančne in davčne izvedence, prav tako pa, da sodišče iz kazenskega spisa izloči določene dokaze. Kdaj se bo začelo sojenje v delu očitkov Košiču, zaenkrat ni znano.
Za volanom pijan kot mavra
Policisti so v noči na soboto na območju Dobrne obravnavali voznika, ki je zaradi vožnje pod vplivom alkohola zapeljal z vozišča. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel voznik skoraj dve promili alkohola v krvi. 40-letnega voznika, osumljenega nevarne vožnje, so pridržali do streznitve. Čaka ga tudi kazenska ovadba.
ZAPOSLOVANJE
15
frgotur
Prodajni inženir (m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-tegorije, odgovornost, natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 31. 3. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
CNC-operater na laserskem in krivilnem stroju (m/ž) (Nova Cerkev)
Opis delovnega mesta: nastavljanje in priprava CNC-strojev, orodij in priprava dela z obstoječim programom, glede na dokumentacijo izbira programa, posamezne operacije in izvajanje programov glede na specifike, optimalno nastavljanje in uporaba materialov glede na dimenzije obdelovalni kosov, izvajanje zahtevnejših dimenzijskih meritev. Prijave zbiramo do 11. 3. 2020. Še-ško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova Cerkev. Več informacij na www. trgotur.si.
Skladiščnik (m/ž) (Nova Cerkev)
Opis delovnega mesta: priprava materiala za odpremo, urejenost delovnega okolja, skrb za zaloge in pravočasno obveščanje nadrejenih, uporaba računalnika in priprava dobavnic. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Šeško, d. o. o., Socka 33, 3203 Nova cerkev. Več informacij na www.trgotur.si.
Asistent podpore uporabnikom (m/ž) (Velenje)
Ce si samoiniciativen, radoveden in komunikativen in si želiš delati v inovativnem timu ter intenzivno vlagati v učenje novih tehnologij in prispevati svoje najboljše zmožnosti ter znanje za skupne rezultate, potem si pravi, da se pridružiš naši ekipi. Delovne izkušnje niso nujne, so pa zaželene, tudi če so pridobljene s pomočjo študentskega dela. Zahtevana je izobrazba vsaj V. stopnje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Pia, informacijski sistemi in storitve, d. o. o., Prešernova cesta 9b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Programer (m/ž) (Velenje)
Delovne izkušnje niso nujne, so pa zaželene, tudi če so pridobljene s pomočjo študentskega dela. Prednost bodo imeli kandidati, ki poznajo. Net, HTML, CSS, JavaScript, delo s podatkovnimi zbirkami (SQL), znajo vsaj enega od navedenih programskih jezikov (Java, C, C++, C, Delphi). Pričakujemo kandidata s svojim avtom in z izpitom B-kategorije. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Pia, informacijski sistemi in storitve, d. o. o., Prešernova cesta 9b, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektrovzdrževalec II (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektropodročje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo
IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, mehatronika), najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektrovzdr-ževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Posluževalec CNC-
strojev (m/ž) (Prebold)
Od kandidata pričakujemo poklicno izobraževanje tehnične smeri (strojni mehanik), vsaj III. stopnjo izobrazbe, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, izpit za upravljanje viličarja. Prijave zbiramo do 15. 3. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Avtoličar (strokovnjak)
(m/ž) (Žalec)
Glavne naloge: prevzem vozil in ugotovitev stanja poškodb/napak na vozilu, priprava orodij/strojev in določitev ličarskih del, priprava vozila za ličarske postopke, priprava barv po vnaprej določenih recep-turah, izvajanje vseh vrst ličarskih postopkov (kitanje, brušenje, barvanje, lakiranje). Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Samostojni avtoklepar
(m/ž) (Žalec)
Od vas pričakujemo vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri avtoklepar, oblikovalec kovin, vsaj 2 leti izkušenj, zmožen dela v timu, natančnost, samoiniciativnost, odgovornost, vestnost, urejenost, vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 14. 3. 2020. Pirh, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52 a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Delovne naloge bodo zajemale strežbo tradicionalne kitajske hra-
ne, pijače in ostalih napitkov. Pričakujemo vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju strežbe hrane in pijače, urejenost, komunikativnost, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost. Nudimo zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja in urejeno delovno okolje. XI-HU, d. o. o., Partizanska cesta 1, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 10. 3. 2020. Več informacij na www. trgotur.si.
Samostojni natakar
(m/ž) (Celje)
Zaposlitev v uspešnem podjetju, kjer z našo ponudbo gradimo lastno zgodbo in doživetja, plačila so stimulativna in redna, možnost dodatnega zaslužka, dvoizmensko delo, 5-dnevni tedenski delavnik, vse praznike imamo zaprto, visoka napitnina zadovoljnih gostov, dodatek za prodajo, osebno uspešnost, prisotnost, omogočamo tudi možnost napredovanja v vodjo lokala. Naš namen je dolgoročna zaposlitev. Prijave zbiramo do 10. 3. 2020. CR Center, d. o. o., Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec (m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo poznavanje MIG-, MAG-varilnih postopkov, 1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, željo po izobraževanju in napredovanju, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost, natančnost. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Varilec - upravljalec
varilnega robota (m/ž)
(Prebold)
Od vas pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe, poznavanje MIG-, MAG-varilnih postopkov, osnovno znanje programskih orodij robotov, izkušnje z upravljanjem robota ali manipulatorjev, leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kategorije. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Uniforest, d. o. o, Lat-
kova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Kolorist - mešalec barv na področju avtoreparature (m/ž) (Žalec)
Pričakujemo končano poklicno ali srednješolsko izobrazbo, veselje do avtomobilizma, dober vid (predvsem ločevanje barve), osnovno znanje dela z računalnikom, dobro delovanje v timu, nekonfliknost, vozniški izpit B-kategorije, delovne izkušnje niso pogoj. Prijave zbiramo do 29. 2. 2020. Spekter, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si.
Referent v strokovno-administrativni enoti skupine proizvajalcev »rdeče eko meso« m/ž (Šoštanj)
Opis delovnih nalog: zbiranje javnih naročil za šole in vrtce, obdelava razpisne dokumentacije in prijava na javne razpise, spremljanje razpisa, priprava pogodb, podpiranje in sodelovanje z zastopniki uporabnikov, sprejem, realizacija in kontrola realizacije ekoloških naročil, vodenje evidenc naročil in poročanje o naročilih podpornim sodelavcem, pomoč pri načrtovanju ekološkega odkupa za potrebe kupcev. Prijave zbiramo do 6. 3. 2020. Kmetijska zadruga Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj Več informacij na www.trgotur.si.
Pomočnik v lakirnici (m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovan-cev, nanašanje prahu ali barve na površine obdelovancev, pregled in preverjanje pobarvanih delov, če so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa ostala dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in preostalo delovno zmožnostjo. Prijave zbiramo do 5. 3. 2020. Uniforest, d. o. o, Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
13 Moje Delo
Prodajalec (m/ž) (Velenje)
V podjetju H&M iščemo ljudi, ki uživajo v modi in prodaji. Komunikativne timske igralce, ki v hitro spreminjajočem se okolju vedno v ospredje postavijo kupce in prevzemajo odgovornost ter imajo pogum za novo pot. H&M, Hennes & Mauritz, d. o. o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 28. 2. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operater v energetiki (m/ž) (Laško)
Za delovno mesto zahtevamo najmanj V. raven izobrazbe tehnične smeri (strojna ali elektro), zaželena osnovna raven znanja angleškega jezika. Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 13. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodja programa robotizacije (m/ž) (Celje)
Iščemo vodjo programa robotizacije. Koordinacija, snovanje, raziskovanje in razvijanje vpeljave kolaborativnih robotov v obstoječe in nove produkte znotraj multidi-
sciplinarne projektne ekipe. Nudimo redno zaposlitev za nedoločen čas. Pričakujemo entuziazem za razvojno delo in navdušenje za nova področja v industriji, izkušnje na področju robotizacije, razvojno naravnanost, samoiniciativnost in kreativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 21. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Brand manager za prodajni program (m/ž) (Celje)
Opis del in nalog: trženje programa industrijskih rešitev označevanja, sledljivosti, pakiranja (www. ema.si), prodajnega programa Ema, priprava prodajnih strategij ter spremljanje in analiza doseženih rezultatov za prodajni program ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Administrator v kadrovski službi (m/ž) (Žalec)
Dela in naloge: spremljanje in vnos odsotnosti ter prisotnosti zaposlenih v sistemu SAP, priprava podatkov za obračun plač, spremlja-
nje in skrb za zdravniške preglede zaposlenih, priprava analiz in statistik po navodilu nadrejenega, vodenje in skrb za kadrovske evidence. Novem car interior design, d. o. o., Ložnica pri Žalcu 53a, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 1. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Viličarist/skladiščnik
(m/ž) (Celje)
Nudimo vam delo v uspešnem, dinamičnem in razvojno usmerjenem kolektivu, možnosti za kari-erni razvoj ... Inpos, d. o. o., Ope-karniška cesta 2, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Razvojnik-elektronik
(m/ž) (Nazarje)
Naloge in odgovornosti: dokumentiranje in razvijanje strojne opreme, PCB in drugo, načrtovanje vezij za elektronske produkte. Pod-križnik, d. o. o., Loke 33, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 21. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operater stroja II (m/ž)
(Celje)
Pričakujemo končano srednješolsko izobrazbo elektro, strojne smeri ali mehatronike, računalniško pismenost (MS Office), aktivno znanje slovenskega jezika ter dobro znanje angleškega jezika, nekaznovanost ter vozniški izpit B-katego-rije. Cetis, grafične in dokumenta-
cijske storitve, d. d., Copova ulica 24, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 19. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Diplomirane medicinske sestre oz. zdravstveniki, asistentke oz. asistenti v negi (m/ž) (Gablitz, Avstrija)
Za dopolnitev svoje negovalne in oskrbovalne ekipe iščemo marljive diplomirane medicinske sestre oz. zdravstvenike in asistentke oz. asistente v negi. Postanite sodelavec oz. sodelavka v uspešnem krščanskem podjetju in cenjen(a) član(ica) naše prizadevne ekipe. Marienheim Gablitz, Hauersteigstraße 51, 3003 Gablitz Austria. Prijave zbiramo do 1. 3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Izkušen kuhar in kuharski pomočnik, strežba (m/ž?) (Starše)
V svoj kolektiv vabimo sodelavce v gostinstvu: izkušeni kuhar (m/ž) in kuharski pomočnik (m/ž). Prosto je tudi delovno mesto v strežbi. Kandidate vabimo k prijavi tudi za to delovno mesto. Gostilna Beno Miha Premzl, s. p., Starše 90, 2205 Starše. Prijave zbiramo do 19. 3. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Proizvodni delavec (m/ž) (Arja vas)
Zaželene so izkušnje iz proizvodnega procesa, prednost ima-
jo kandidati s končano tehnično izobrazbo, vendar to ni pogoj, tehnična usmerjenost in osnovna računalniška pismenost, ročne spretnosti . Mlekarna Celeia, d. o. o., Arja vas 92, 3301 Petrovče. Prijave zbiramo do 26. 2. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Obdelovalec kovin specialist (m/ž) obdelovalec kovin I (m/ž) obdelovalec kovin II (m/ž) (področje CNC-operater) (Zreče)
Opis del: upravljanje dvigala in ročnih transportnih sredstev, izvajanje avtokontrole ter CPV, čiščenje in urejanje delovnega okolja in sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do
17.	3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Vodovodni inštalater -monter in serviser (m/ž) (Braslovče in teren po Sloveniji)
Področje dela: izvajanje montaže namakalnih, oroševalnih in hladilnih sistemov, vgradnja potopnih črpalk, vstavljanje filtrirnih naprav, servis - opravljanje dela na terenu, v delavnici in skladišču in ostala dela po navodilih nadrejenega. Marovt sistemi, d. o. o., Parižlje 28, 3314 Braslovče. Prijave zbiramo do
18.	3. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakup alLodlično storitev?
POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
AVTommm
1КШШ
Z vami že 10 let
Avtoservis Rona, ki ga najdete v Zgornjih Rojah 29 pri Šempetru v Savinjski dolini, je podjetje, ki je letos obeležilo 10 let poslovanja v avtoservisni stroki. Njegova osnovna dejavnost so servis, vzdrževanje in popravilo osebnih ter dostavnih vozil. Tako dizelskih kot na bencin. V podjetju boste našli avtoservisne storitve po ugodni ceni.
Foto: Darko Naraglav
HITRI SERVISI menjava hitro dostopnih delov na vozilu: akumulatorjev, olja, žarometov...
REDNI SERVISI servis vozila glede na število prevoženih kilometrov ali časovni okvir, ki ga določa proizvajalec vozila
MEHANIČNA POPRAVILA mehanična popravila, menjava sklopk, vbri-zgalnih šob, obnove motorjev ...
VULKANIZERSTVO menjava pnevmatik, balansiranje platišč ...
KAROSERIJSKA POPRAVILA menjava vetrobranskih stekel, ogledal ...
DIAGNOSTIKA VOZIL iskanje napak na vozilu: elektronskih napak in napak, ki jih odkrivajo s pomočjo diagnostične naprave in fizičnega pregleda vozil
ZAVORNI SISTEMI preverjanje zavornih sistemov, menjava zavornih oblog, diskov, zavornih cevi, zavornih čeljusti, zavornega olja ...
KLIMATSKI SISTEMI zamenjava kompresorjev, uparjalnikov, kondenzatorjev, čiščenje sistemov, zamenjava sušilnih filtrov, polnjenje sistema s plinom R-134 ter z novim plinom R-1234yf...
VZMETENJE IN PODVOZJE menjava iztrošenih delov: končniki, spone volana, stabilizatorji, nosilci motorja, blažilci, vzmeti, puše v rokah, nihajne roke, oporni ležaji vzmeti...
SERVIS AVTOMATSKIH MENJALNIKOV (z napravo MAGNETI MARELLI MM TC-200)
SERVIS ZA TURBINSKE POLNILNIKE in MENJAVE TURBOPOLNIKOV
PREN ESI APLIKACIJO TAXI MAXI CELJE IN NAROČI TAXI
Braslovče 23,3314 Braslovče E naslov: kzb ras I ovce M p j_osiol.net
ttmezad
Kmetijska zadruga Braslovče z.o.o.
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
Nevedno; ■ h! najbolj ugodnimi 1 cenami Н^ GRUNDFOS proizvodov.
Lava 7,3000 Celje
Prodaja in popravilo vodnih črpalk
Prodaja in popravilo elektromotorjev
se-ku@siol.net
GSM: 041/638-711,031/303-936
GRUNDFOS^v
DANKüCHEN Teharska c. 4, 03 620 03 30
CELJE
I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov
IZDELAVA FASAD
! SALON KERAMIKE
GRADBENI MATERIAL
Svinjski ribsi
začinjeni ali .čfs^
nezačinjeni

»

I Vi www.fingust.si
1 03/492-71-30
Ceste na ostrožno 22, Celje
FINGUST
mesnine štajerske Pragersko
Do 24obrokov		
L	T: 03 703 12 40	J
ŠPORT
17
Tina Šutej ne obžaluje odločitve, da se je odločila za sodelovanje z Milanom Kranjcem. Prav nasprotno. Po nekaj letih zastoja v napredku je po prihodu v AD Kladivar dobila nov zagon.
Štafeta 4x400 metrov Atletskega društva Kladivar Celje (Foto: Peter Kastelic)
Iz Francije se je vrnila z državnim rekordom
Atletinja Kladivarja Tina Šutej še naprej dosega vrhunske rezultate v skoku s palico v zimski sezoni
Dve atletinji celjskega Kladivarja sta bili ob koncu prejšnjega tedna v središču pozornosti. Tina Šutej je v francoskem Clermontu postavila nov državni rekord v skoku s palico, ta zdaj znaša 4,74 metra. Na državnem dvoranskem prvenstvu v Novem mestu je Celjanka Maruša Černjul v skoku v višino preskočila 1,90 metra.
Tako kot vse vrhunske skakalke s palico je tudi Tina Šutej izvrstna akro-batinja.
DEAN ŠUSTER
Šutejeva je v drugem poskusu preskočila 4,74 metra in dosegla absolutni rekord ter zasedla skupno tretje
mesto v najmočnejši svetovni konkurenci (zmagala je Američanka Sandi Morris s 4,80 m). »Res mi je šlo super,
zelo sem zadovoljna. Bila je res izjemna konkurenca, kar me je še dodatno motiviralo. In tudi občinstvo je bilo neverjetna. Ker je bila na tekmovanju le naša disciplina, je bilo navijanje izjemno. Česa takšnega si vsakdo želi,« je bil prvi odziv Šutejeve. »Vesela sem, da sem na najpomembnejši tekmi zimskega obdobja dosegla najboljši izid sezone, še več, kariere. To je res lepa popotnica za poletje, ko se želim vedno
bolj približevati meji petih metrov. Zdaj vem, da sem tega sposobna,« je samozavestno komentirala in napovedovala nekdanja mladinska svetovna podprvakinja. Na prostem je doslej najbolje skočila 15. septembra lani v Velenju 4,73 metra.
V Tokio po finale
Tinin trener, Celjan Milan Kranjc, ni bil v Franciji, temveč na državnem prvenstvu v Novem mestu. Na uspeh svoje varovanke se je odzval: »Za njo je stabilna sezona, najslabši njen rezultat je bil 4,50 metra. Manjkala je pika na i. Dobro je bila pripravljena. Je tudi zdrava. Verjel sem, da gre lahko še višje, in to je dokazala. Še vedno ima rezerve, kar je pokazala že tekma v Zagrebu, in lahko gremo z optimizmom v prihodnost. Upam, da nam bo ta prinesla še veliko lepih trenutkov.« Njegova varovanka je zdaj med najboljšimi na svetu: »To pomeni, da spada med pet najboljših tekmovalk. Ob tem se ji dviga samozavest, zaveda se, da je sposobna marsičesa. Imamo vizijo, smo na pravi poti.« Letos imata Tina Šutej in Milan Kranjc zelo visoke cilje. »Na letošnjih olimpijskih igrah je želja uvrstitev v finale, nato v njem čim dražje prodati svojo kožo. Če bo preskakovala višine okoli 4,80 metra, bo lahko peta ali tudi tretja. Ampak pu-
stimo ob strani končno uvrstitev, najprej se je treba prebiti v finale. Če bo Tina ohranila visoko raven pripravljenosti do evropskega prvenstva, ki bo sledilo, bo tam imela še višje cilje, kar je povsem logično,« je zaključil Kranjc.
Državna rekorda
štafet
Kranjčev nekdanji varovanec Robert Renner je zmagal v Novem mestu (5,10 m), sedanji, Denis Babič, je bil tretji (4,90 m). Zlate medalje so za celjski Kladivar osvojili še Jan Kokalj (1.500 m) ter
Jan Vukovič in Barbara Kok (oba 800 m). Drugi je bil Bor Bauman (3.000 m), tretji so bili Žiga Benko (60 m, 200 m), Lara Bezgovšek (400 m), Vid Kramer (800 m) in Ana Grajžl (daljina). Velenjske atletinje in celjski atleti so v Novem mestu postavili državna rekorda v štafetah 4x400 metrov. Za AK Velenje so tekle Agata Zupin, Alja Trupej, Jerneja Smonkar in Anita Horvat, za AD Kladivar pa so tekmovali Domen Orož, Seba-stjan Baš, Vid Kramer in Jan Vukovič.
Foto: SHERPA
Maruša Černjul je med zadnjim skokom padla na isto roko, ki si jo je zlomila pred lanskim svetovnim prvenstvom v Dohi, in je bila že po nastopu modra in otekla. »Mislim, da ni nič hujšega, da je šlo le za udarec. Na srečo je na zlomljeni kosti še vedno ploščica, ki drži kost skupaj. Verjetno me je to danes rešilo,« je bila tudi za šalo razpoložena Černjulova, ki želi nastopiti na olimpijskih igrah. (Foto: Peter Kastelic)
Prvaka Hercogova in Brilej
Otočec je bil prizorišče največjega vsakoletnega sedemdnevnega mladinskega tekmovanja pri nas, državnega mladinskega prvenstva v standardnem in pospešenem šahu v skupno dvanajstih kategorijah.
Udeležila se ga je devetčlanska ekipa Celjskega šahovskega kluba, ki je, kot smo že vajeni v zadnjih letih, osvojila kopico medalj. V najstarejši kategoriji do 18 let sta naslova v standardnem šahu osvojila s šestnajstimi leti najmlajša udeleženca v tej kategoriji, Nuša Hercog med dekleti in Jaka Brilej med fanti. Pia Rožmanec je bila med dekleti do 14 let tretja. V pospešenem šahu so druga mesta osvojili Pia Rožmanec, Nuša Hercog in Matic Nareks med fanti do 14 let. Izkazala sta se tudi Lan Želj s petim mestom med dečki do 10 let in Nika Kralj s četrtim mestom med dekleti do 16 let.
DŠ
Zelo spodbudna predstava proti Aluminiju
Spomladanski del prve slovenske nogometne lige se je začel s pretepom na mariborskih ulicah (večni derbi se je na igrišču končal brez zmagovalca), nato je velenjski Rudar doživel nov poraz, s 3:0 v Kranju in ostal zasidran na dnu lestvice.
V torek je gostoval v Kidričevem in nesrečno izgubil z 1:0. Aluminij je bil znova bleda senca moštva iz jesenskega dela. Celjani so ga v soboto ugnali z 2:0. Varovanci trenerja Dušana Kosiča so bili zelo agresivni in gostom niso dopustili pravzaprav niti ene resnejše priložnosti. Oba gola je dal Mitja Lotrič. Pred včerajšnjimi tekmami so celjski nogometaši le za šest točk zaostajali z Olimpijo (ta je senzacionalno doma klonila proti Triglavu; 0:2), za Aluminijem za štiri in za Mariborom za dve. V nedeljo bodo odpotovali v Domžale, v sredo pa bodo znova gostitelji (tako kot včeraj proti Bravu), ko bodo nabrušeni pričakali Mariborčane.
DŠ
18
ŠPORT
Tomaž Ocvirk z nenehnimi nasveti pomaga še neizbrušenemu diamantu Domnu Makucu.	izkoristili smo prve napake domačinov,« je poudaril trener Barce Xavier Pascual.
V predzadnjem krogu lige prvakov si celjski rokometaši niso zmogli teoretično zagotoviti osmine finala
Zgolj prepolovljena razlika iz Barcelone
Rokometaši Bar^e so v svoji dvorani v tej sezoni lige prvakov premagali Celjane s 24 goli razlike, v nedeljo je bila razlika za polovico nižja (25:37 je najvišji domači poraz Celja Pivovarne Laško v mednarodnih tekmah), kar vsekakor ni zadovoljilo množice, ki je skoraj napolnila dvorano Zlatorog. Toda izpostaviti je treba organizatorje in jim obenem čestitati, saj so prepričali številne družine, da so tovrstni dogodki vredni ogleda. Vsebina na igrišču rahlo ostaja v ozadju, a vsi obiskovalci vedo, da jih zvesto čakajo zakupljeni sedeži, da njihovi otroci uživajo v »cirkusu«, da vrvež ni moteč, da se je zlahka prebiti do napitkov in prigrizkov ...
DEAN SUSTER
V takšnem razpoloženju zdaj vsi nestrpno pričakujejo prvo tekmo izločilnih bojev, ki bo predvidoma - s Kielca-mi ali z Montpellierjem - v soboto, 21. marca. Morda so si jo »pivovarji« zagotovili že včeraj zvečer v Flensburgu, sicer bodo (ne prav hladnokrvno) spremljali razplet in se nadejali pričakovanega izida med Paris Saint-Germa-inom in Zagrebom v nedeljo po 17.00. Hrvaški prvak je
negotovost podaljšal z zmago proti Aalborgu po izteku igralnega časa - za 31:30 je sedemmetrovko izkoristil Zlatko Horvat. V Parizu Zagrebčani potrebujejo zmago. V sodobnem športu smo doživeli že marsikaj, lahko rokomet ponudi še kaj?
Ubijalski ritem gostov
Na začetku drugega dela prvega polčasa je Diogo Sil-
Vid Poteko je v neizprosnem boju za centimetre pripravil nekaj prostora Diogu Silvi za met.
Katalonci so imeli svojega navijača.
va priigral sedemmetrovko, David Razgor je svojo ekipo z zanesljivim zadetkom popeljal v vodstvo z 11:10. Sledili so trije goli zapovrstjo Dike Mema in odtlej je bilo vse po katalonskih notah. Oba strela krožnega napadalca Vida Poteka sta bila natančna: »Petnajst minut smo še držali stik z gosti, potem nas je njihov ubijalski ritem prisilil, da smo storili veliko napak. S hitrimi protinapadi so naredili visoko razliko, ki je kasneje niso izpustili iz rok.« Precej bolj napeto je bilo dan prej, ko je Zagreb srečno zmagal. »Malce smo se tudi zanašali na zmago Dancev. Še vedno imamo vse v svojih rokah. O senzaciji v Parizu nočemo razmišljati,« je zaključil srčni bojevnik Poteko.
»Celje boljše kot v
Barceloni«
Svoje misli je dodal kape-tan David Razgor, z deveti-
mi goli najboljši strelec tekme, ki je izkoristil vseh osem strelov s sedmih metrov: »Gostje so se odlično pripravili in vsako našo najmanjšo napako so pretvorili v zadetek. Neumorni so v svojem hitrem napadanju, prikazali so vso svojo moč in so očitno eden glavnih favoritov za osvojitev naslova evropskih prvakov. Če nam ne uspe v nameri v Flensburgu, potem prav sproščeni ne bomo ob spremljanju nedeljske tekme v Parizu. Računali bomo na profesionalnost francoskega prvaka!« Topel sprejem občinstva je presenetil (dokaj razumljivo) Jureta Dolenca, s sedmimi goli najbolj učinkovitega pri Bargi: »Izpolnili smo osnovni cilj pred sezono in osvojili prvo mesto v skupini. Za nami je super tekma. Celjani so odigrali precej bolje kot v Barceloni, očitno njihova kakovost raste. Zelo prijetno je bilo igrati v Zla-torogu.«
Celjska realnost
Precej več je od svojega moštva pričakoval trener Tomaž Ocvirk: »Vsekakor boli, če izgubiš s takšno razliko. Barga je trenutno najboljša ekipa v Evropi. Z ogromnim številom kakovostnih igralcev igra hitro, privlačno. V prvi četrtini smo držali korak z njo. Nato smo morali menjati nekaj igralcev, celotne tekme ena postava ne bi zdržala. Rotacija nam ni prinesla želenega rezultata. Po izgubljenih žogah smo omogočili gostom lahke gole. Nismo se več uspeli vrniti v igro, toda to je naša realnost.« Ocvirk je dodal: »Naša ekipa je mlada, nekaj igralcev nima izkušenj v ligi prvakov. Za nas so pomembnejše druge tekme.« S štirimi goli je bil drugi najboljši strelec gostiteljev Diogo Silva: »Pridobili smo izjemno izkušnjo. Iz nje moramo črpati, da bo
na naslednjih tekmah naša podoba boljša.«
Le 9 golov Ademarja v drugem delu
Gorenje je v oslabljeni zasedbi prijetno presenetilo v Leonu, kjer je v tretjem krogu pokala EHF s 26:23 premagalo domači Ademar. Emir Taleto-vić je zbral 16 obramb: »Tako kot na prejšnjih dveh evropskih tekmah smo tudi tokrat srečanje začeli z nekaj strahu. Do odmora se nam je uspelo približati na samo zadetek zaostanka. Dogovorili smo se, da bomo dali vse od sebe in kar bo, bo. Odigrali smo izjemno v obrambi, zadeli tiste stoodstotne priložnosti, ki smo jih v prvem polčasu zapravili in se zasluženo veselili prvih dveh točk.« Druga tekma z Ademarjem, ki je v drugem polčasu uspel doseči le devet golov, bo že v soboto v Rdeči dvorani.
Foto: GrupA
ŠPORT
19
Celjski »univerzalec« David Razgor je postal mojster za izvajanje sedemmetrovk, ki jih je tokrat po vzoru svojega predhodnika na levem krilu Edija Kokšarova izvajal brezhibno.
Živahno je bilo spremljanje tekme na tribuni za pomembne goste. Z dvignjeno roko je nekdanji direktor celjskega kluba Gregor Planteu, pod njim sta predsednika kluba, nekdanji Dušan Zorko in sedanji Jernej Smisl.
Jure Dolenec se je zgledno boril v obrambi. Za dres je povlekel Patrika Lebna.
Tina Trstenjak je po napotkih trenerja Marjana Fabjana skrivala svoje najmočnejše adute.
Navkljub zadržanemu boju lep uspeh Tine Trstenjak na grand slamu
»Tina ni delala, česar ne sme«
Olimpijska prvakinja Tina Trstenjak je na obeh letošnjih grand slamih v kategoriji do 63 kilogramov osvojila medaljo, sprva je bila tretja v Parizu, 37. odli-čje si je nato priborila v Düsseldorfu, kjer je bila druga. V velikem pričakovanju obračuna na olimpijskih igrah v Tokiu se nadaljujejo boji in tudi skrivalnice z japonskimi bojevnicami.
DEAN SUSTER
Pred finalom je Tina trikrat zmagala z iponom, proti Italijanki Edwige Gwend, Kazah-stanki Jolanto Berdibekovi in Francozinji Manon Deketer, Rusinjo Darjo Davidovo pa je ugnala z vazarijem. V finalu jo je premagala Miku Taširo. Japonka je dobila vseh devet prejšnjih medsebojnih dvobojev, nazadnje lani v polfi-nalu svetovnega prvenstva v Tokiu. Taširo je razliko zmag in porazov dvignila na 10:0.
Ni bilo za življenje
in smrt
V finalnem dvoboju je bila članica celjskega kluba Z^dežele Sankaku Trstenjako-
va zelo aktivna, nato jo je tekmica z veliko taktičnega znanja uspela umiriti. 55 sekund pred koncem ji je uspel met za vaza-ri, ki ga je v nadaljevanju akcije v parterju spremenila v končni prijem. Tinin trener Marjan Fabjan je priznal: »Tina je nastopila super. Na tekmi še ni pokazala, česar ne sme in določenih tehnik ni delala. Tukaj smo preverjali predvsem njeno vzdržljivost. V finalu se ni borila za življenje in smrt, saj res še nismo želeli razkriti vsega. Tudi tako je bila blizu metu v prvi polovici dvoboja. Obvladovala je finale, a zmanjkalo je malo moči in hitrosti. Morda je Tina tudi malce preveč odloč-
no začela. Dejstvo je, da je Japonka v drugi polovici prevzela pobudo, Tino je predvsem umirila, nato pa za zmago izkoristila eno napako.« Dodal je, da upa, da ima Tina s srebrom tudi dokončno potrjen nastop na olimpijskih igrah v japonski prestolnici, za katerega se je v internem slovenskem obračunu borila z Andrejo Leški.
Anina zmaga in
poraz
V nedeljo je slovenski tabor največ pričakoval od Tinine klubske kolegice Ane Velen-šek, nosilke brona z olimpijskih igrah v Rio de Janieru 2016. Ta je bila v prvem krogu kategorije nad 78 kilogramov prosta, nato pa je varovanka Marjana Fabjana še drugič v karieri premagala Rusinjo An-želo Gasparian. V boju za vstop v četrtfinale jo je nato ustavila dvakratna svetovna prvakinja, Japonka Sarah Asahina. Anina sestra Klara Apotekar ni tekmovala zaradi poškodbe.
Foto: IJF
MOJE MESTO, MOJ KLUB
^ PRUALiGA TelekomSIovenije

W
Siieoa, 4.3.2020
STaDion Z'oežeLe
17:30
CINKARNA
Večina celjskega občinstva je zaradi neugodnega razmerja golov dokaj anemično spremljala srečanje lige prvakov.
Ovoc
Gradimo iwljcnje
^'dežele /72Ш □ triglawdr.vje
celjske mesnine	£—r >..
MALI OGLASI / INFORMACIJE
novi tednik
Obvestilo
Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev
Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1. 3. 2020 obračunavala po ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU in ne pavšalno, kot je bilo doslej.
Hvala za razumevanje.
MedijskahišaNT&RC
STROJI
PRODAM
SUŠILNO napravo Vihar za dosuševanje sena, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 980-188.
L 22
SEJAONICO Oltza koruzo, dvoredno, in cišter-no za gnojnico, 2.8001, prodam. Telefon 041 880-798i	2226
POSEST
PRODANIM
A00TO STEKLO CENTER
lpavčeva21,3000CelOe www.novomatsi Tel.: 03 428 62 91
eIŠ0 v okolici Celje predam. Telefon 051 O71-Š78, N41 682-748.	192
VIKEND - brunariia, z vinogradzm, v idiličnem olcolju, Šmarje pri Jelšah, prodaw. fcleton 0 40 04W589.	220
Prosvetno društvo Anton Bezenšek Frčinkolovo pr-reja 29. SREČANJE NARODNO ZABAVNIH ANSAMBLOV
OSTANIMO PRIJATELJ I
V nedeljo, 1. marca 2020, ob 16. uri
nr
v večnamenoki (dvorani OS Vojnik
Nastopajo ansambli:
MLADIKA UD AR PUANlNS KIABUHI GRAND KVINTET OP OJ ZADETEK KLAT EŽI ZE ME
Gost prireditve:
3ORRSKI KVINTET
Humor: GASPER BERGANT 33 oderatorka: ALJA TI H L E e HRE N
PRE DPRODAJA VSTOPNIC:
Gnshilne Toris-Frevkolove, Da cvni b ar Jack FranaElovc^TenvCafOrVojaid, Dnevni bar STOLEC Nova Cerkev, Bistro in pizzeria MC Višnja vas
od ponedeljka do petka ob 18.30 m 22.15
HIŠO in vikend prodam v okolici Žalca. Telefon 051 476-078, 069 996-707. 192
ODDAM
V OKOLICI Celja od Zam p oslovni o bjekt, velik 150 m2, za mirno obrt ali skladišče. Telefon 041 272-301.
214
PRODAM
PISARNIŠKO pohištvo za dve pisarni, °oe arhivski omari- mili kuhrnjo, zele kvalitetno izdelano, odlično ohranjeno, zaradi prenehanja odvetništva ugodno prodam. Telefon 041 674-380.	199
PRODAM
NAJLEPŠE JE DOMA!
Odlične ideje za vab dom na 84 stronehi
Katere odtenke rumene
izbrati?
Enostavna osvežItev
stanovanja
Pogumno v SOD OBNO
džunglo
N ovo življenj e na SCENAH 8 TRIkOv
za maahana stanovanja
KOKOŠI nesnice jarkice, ijave in bele barve, pred nesnost-o, orodamo, pripeljemo na dom. Tetafon 0I0 5 B5-4 П1°	p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesmc Tibaot, telefon (02) 582-U401.	n
TELICO, otaoo dve leti in pol in kravo, otaro tri leta, oa zakol nli nadaljn|o rrjo, prodam. Telefon 031 249-801.	š 5
KOKOŠI nesnice, mladeo grahaste, rjavo, črne, štajerke, prod aoo. O- n aku pu 10 kokošk perelina p odrrimo . Živali so redno teopr-ue io nimajo odščipn-eoih kliunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata U5, Celie, telefon 031 461-798, 041 76 3-800,051 379-031 p PAŠNO telico simentalko, mirno, brelo šest mesecev in pol, prodam. Možna dostava po dogovoru. 1'rlefon 041 793-D91. 216 TELIČKO simenttrll4o, staro leto dni, pašno, orodam. Telefon 031 840-282. 1219 BIKUsimentalca, starego 4 mesece, težkega 190 kg, prodam. Telefon 031 509-I87.
234
PON I kobilo z žrebičko prodam ali me4jam za živiao. Tei0fon 070 902401 L21 PRAŠIČE, težde od 80 do 150 kg, domača hrana, možna dostava, prodam . Telefon 051 700-294.	p
PRAŠIČA ma zokol, težkega od 160 dol 70 kg, ali samo polovico, kuhana domača hrana, prodan- v okolici Šmarja pri -eßah. Telefon 031 -80-35 3.	r38
Poroke
Celje
Poročila sta so: Selma KUBAT in Jure TRAVNER, oba iz Celja, Lid-j a KOT NIK in Filip BEKUŠ, oba iz Avstrije.
Žalec
Poročila sta se: Tja^a POTOČNIK iz Šempetra v Savinjski dolini in Gregor CESTNIK iz Matk.
Že v prodaji
TELICO simentalko, staro eno leto, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 386-973.
239
KUPIM
PRODAM
	1ШП7Г muzej no vej šf zgodovine I celje	
		1. J
		Vlado Vrbič PRESTRELJENE ^ -—-—__ 4SI ^^ \
		S '"i . .^a Ji.-.: -
VEČER VMUZEJSKIKAVARNI V swedor ah m arca 2020, vas ob 18. uri vabimo v Muzej oovejše zgo2ovine Celje ns predstavidev knjige Vlada Vrbiča Prestreljenesanje (roman o Kar l v Destovai ku Kajuh u).		
		Vstop prost
j Več; o aaogramu na spletni strani muzeja httprVwvow.muzej-nz-ce.si |		
www.revijadom2.si
DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60 PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
MEDTEDNOM
SAMRA
21 -00
nAROsoNA
V OMREŽJU VAŠECA OPERATE H JA; T-2 193, TEl=MASbCK -O -OO.mUKOM 0-2 bl 31.
SUHE in silažne bale sena prodam. Telefon 041 5 65-348 .	218
SENO v looctah, okolica Rogaške Patine, prodam. Te lefon 031 813-179. 222 ak°KE sena- otavo, cena 1p80 EUR, prodam.
Telefon 051 257-143.	225
KONJSKI gnoj, star tri leta, humus, prodam. Možne tudi manjše količine z dostavo. Telefon 041 980-188.	l 22
SILAŽNE bale, rezane, kakovostne, prodam.
Telefon 031 612-160.	l 26
470 kock sena (1. košnja) in 300 kock otave (2. košnja), 2 EUR/kocka, okolica Žalca, prodam. Telefon 031 789-595. 240 KOOKE send, letnik 2019, 700 kosov, prodam. Telefon 041 763-391 in 031 2Ј8-439.	241
V OKOLICI Nove Cerkve pwodam seno in otavo v kockah po 1,50 EUR. Telefon 031 633115.	242
MOŠKI, vdovec, mladosten, s hišo, z avtomobilom, s pokojnino, v 77. letu, išče prijateljico s podobnimi lastnostmi. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro. POMLAD.	227
OSTALO
PRODAM
SUHA bukova drva na paleti dolžine 25,33 in 50 cm, z dostavo, prodam. lelefon 041 N52-132.	p
PRIBLIŽNO 1.400 kosov strešnikov, »betonski kara«, prodam. Cena ho dogovoru. Telefon 031 729-306.	237
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo na domu. T-lefon 064 211493.
oa8
r A
шџ ш-fl r £
V četrtek, 27. 2. 2020 ob 20.00 uri
'j'	^^n "fiS VlilPlBU'JH
_i' 9i'MO
.«Til
ans. Boršt
Li..--.
Jod la г Lojz s prijatelji
VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.ci
Kajn pTTilkllJ telemach T C kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152
novi tednik
INFORMACIJE
21
Nič več v vinogradu in na polju te ne bo, ker prehitro prišlo tvoje je slovo. Zdaj v domu našem je praznina, brez tebe ostala je družina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, zlatega atija, brata in strica
ANTONA LUŽARJA
(17. 5. 1955 - 18. 2. 2020)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za vsestransko pomoč v težkih trenutkih ter za izrečeno sožalje, darovane sveče in svete maše.
Hvala gospodu Antonu Pergerju za sveto mašo in lepo opravljen obred, pevcem iz Vojnika in s Frankolovega ter Mileni Jurgec za besede slovesa.
Žena Marija, hči Metka s Kristjanom in ostali sorodniki
r
Življenje je kot knjiga, za listom list, za dnevom dan, nihče ne ve, kdaj bo končana stran. (Malčka Tamše)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata, strica, svaka in nečaka
ROBERTA PETROVIČA
(25. 9. 1967 - 16. 2. 2020)
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem Petrola, zaposlenim in dijakom ŠC Celje, učiteljem, staršem in otrokom 6.b-razreda OŠ Hudinja ter vsem ostalim, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče in besede tolažbe. Hvala br. Marjanu za opravljen
obred in gospodu Sivki za besede slovesa. Dragi Robi, prinašal si sonce v naše življenje - nikoli te ne bomo pozabili.
Vsi njegovi
236
Smrti
Celje
Umrli so: Marjan ŠMIGL iz Grajske vasi, 64 let, Karl TURK iz Celja, 78 let, Marija KRAJNC iz Celja, 100 let, Friderika BOBNAR iz Celja, 85 let, Barbara HROVAT iz Dobrne, 84 let, Anton ZA-
LOKAR s Prevorja, 84 let, Vera OZEBEK iz Celja, 76 let, Milan PUTNIK iz Celja, 80 let, Jožef NARAKS iz Celja, 86 let, Radomira PODLESNIK iz Dobrne, 74 let, Franc ŽO-HAR iz Štor, 81 let.
Žalec
Umrla sta: Ana ŽOHAR iz Latkove vasi, 97 let, Franči-
Utrujen od dela in bolezni si sklenil svojo življenjsko pot. Hiša je prazna, nikogar več ni v njej. Domačija kliče novega gospodarja, da bi spet oral njive, kosil travnike...
ZAHVALA
Zapustil nas je
JURIJ CVIKL
iz Landeka 6, Nova Cerkev (18. 4. 1936 - 3. 2. 2020)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za svete maše, prinesli cvetje in sveče ter izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo Boštjanu iz Zreč, ki ga je obiskoval na njegovem domu. Hvala gospodu dekanu Vicmanu za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Ivici
za govor in pevcem za lepo odpete pesmi. Hvala tudi pogrebni službi Raj in trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoči: nečak Jure z Jožico in Andrej, Patricija, Jaka
232
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante)
ZAHVALA
til nas je naš dragi mož, , dedek, stric in svak
FRANC BOŽIČ
iz Debra 11 pri Laškem (24. 1. 1940 - 11. 2. 2020)
Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja in darove. Še posebej hvala govorniku za odličen poslovilni govor ter citrarki in pevcem. Ostal bo v naših spominih.
Žalujoči: žena Marjeta, hči Tanja in sin Gregor z družinama
219
ška ŽGANK iz Podvina pri Žalcu, 90 let.
Velenje
Umrli so: Franc SKORN-ŠEK iz Skorna pri Šoštanju, 90 let, Adolf LIPNIK iz Škal pri Velenju, 95 let, Marija
BASLE iz Velenja, 79 let, Stanislav MRAK iz Šoštanja, 72 let, Jožef SUŠEC iz Velenja, 86 let, Franc KLANČ-NIK iz Topolšice, 96 let, Jožef STROPNIK iz Florjana pri Šoštanju, 86 let.
Odšla si v večni raj, od koder ni poti nazaj ...
V SPOMIN
Minevajo štiri leta žalosti, kar nas je zapustila naša draga
DIANA KVEDER WAHIBI
Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu, ji prinašate cvetje in prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njeni
203
Nobena beseda nas ne more več združiti. Ostaja tolažba, da od bolečega slovesa vse lepo in dobro živi v nas naprej.
V SPOMIN
V petek je minilo trideset let, kar nas je zapustila
MARIJA MAROT
iz Male Breze nad Laškim (31. 7. 1921 - 21. 2. 1990)
Spomin nanjo je med nami. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke.
Vsi njeni
L 23
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Med nami mirno si zaspal, v naših srcih vedno boš ostal.
V SPOMIN
21. februarja je minilo leto žalosti, kar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi
MILAN OŽEK
iz Dola pri Laškem 1
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob ter mu prinašate sveče in cvetje.
Vsi njegovi
L 24
živite ceneje!
i
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
CELJSKA izposoja kolesa
TOPFIT
center za zdravje in rekreacijo
—iTpfr—
PROTEUS
ortopedski pripomočki
IN0X DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.

<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
—^Ер»
61 N STA L AC I J E
VERHOVSEK
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA. Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Pust je doma tudi na RADIU CELJE
Četrtek, 27. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Ka-lejdoskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdoskop (ponovitev)
Petek, 28. februar
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 1 95.11 95.9 1 100.3 MHz
napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 29. februar
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novi-
ce; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 1. marec
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi; 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 2. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 3. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 4. marec
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
Kino
Spored od 27. 02 do 04. 03. 1917 - drama, vojni četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.30 21 mostov - triler, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 20.30 petek, sobota: 16.30, 20.30, 22.30 Agrippina - opera sobota: 18.55 Dolittle - družinski četrtek, petek, sobota: 13.45, 16.45
nedelja: 11.30, 16.45 ponedeljek, torek, sreda: 16.45 Emma - komedija, drama, romantični
od četrtka do srede: 18.50 Fantazijski otok - triler, grozljivka, pustolovski
četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 21.00 sobota: 18.20, 21.45 Gospodje - akcijski, kriminalni od četrtka do srede: 21.15 Ježek Sonic - akcijski, pustolovski, družinski
četrtek, petek: 14.00, 16.00, 17.00, 18.00
sobota: 14.00, 16.00, 16.50, 18.00 nedelja: 11.10, 12.00, 14.00, 16.00, 18.00
ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.00, 18.00
Jumanji: Naslednja stopnja -
akcijski, pustolovski četrtek, petek, sobota: 14.20 nedelja: 11.50, 14.20 Klic divjine - pustolovski, drama četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.40, 15.40, 17.40, 19.40 ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.40, 19.40 Kot šef - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 21.10 Ledeno kraljestvo 2 - animirani, pustolovski, komedija četrtek, petek, sobota: 14.00, 16.10
nedelja: 11.45, 14.00, 16.10 Naprej - animirani, komedija, pustolovski
nedelja: 12.30, 14.40, 16.50 Ne pozabi dihati - drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.00 sobota: 18.50
Nevidni človek - triler, grozljivka
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 15.50, 18.15, 20.00 petek, sobota: 15.50, 18.15, 20.00, 22.25
Parazit - drama, komedija, triler od četrtka do srede: 20.40 Podli fantje za vedno - akcijski, komedija
četrtek, sobota, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.15 petek: 17.50, 20.15, 21.45 Pri Addamsovih - animirani, družinski, komedija četrtek, petek: 15.10 sobota: 13.00, 15.00 nedelja: 12.40, 14.30 Ptice roparice - akcijski, pustolovski, kriminalni četrtek, petek: 14.20, 20.50 sobota, nedelja: 20.50 ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 20.50
Tačke na patrulji: Pripravljeni, dirka, reševanje - animirani, pustolovski
četrtek, petek, sobota: 13.20, 14.50, 16.20
nedelja: 11.00, 13.20, 14.50, 16.20 ponedeljek, torek, sreda: 16.20 Vohuni pod krinko - animirani, komedija
četrtek, petek: 13.00 sobota: 14.15 nedelja: 11.20, 13.45
IIICII*»|M»I
14. Festival gorniškega filma
ČETRTEK
18.00 Slepo plezanje / Sredi ničesar / A Dream of White
Horses
20.00 Portret: Fabian Buhl / Patagonia nonstop / Projekt Patan
PETEK in SOBOTA
18.00 TukajSem - komedija
20.00 Parazit - komična drama
NAPOVEDNIK
23
	en OSREDNJA Knjižnica Celje
	
---	
foto: Rajko Vodišek	№
NEDELJA
18.00 iOtok - dokumentarni 20.00 TukajSem - komedija SREDA
19.00 Dnevnik Diane Budisa-vljević - igrano-dokumentarna biografska zgodovinska drama
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Prekla - vojna drama 21.00 Emma - komična drama SOBOTA
17.00 Klic divjine - družinska pustolovščina
17.15 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - animirana avantura, sinh.
18.45 Ne pozabi dihati - mladinski
19.00 Judy - biografska glasbena drama
20.30 Prekla - vojna drama 21.15 Izzivalca - biografska drama
NEDELJA
16.00 Bacek Jon film: Farmage-don - animirana avantura, sinh. 17.00 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - animirana avantura, sinh.
18.00 Klic divjine - družinska pustolovščina
19.00 Ne pozabi dihati - mladinski
20.00 Emma - komična drama PONEDELJEK
17.00 Izzivalca - biografska drama
20.00 Ritem udarcev - komična kriminalna drama
POČITNIŠKI KINO
ČETRTEK
17.00 Pat in Mat: Zimske radosti - animirana komedija 19.00 Vojna zvezd: Vzpon Sky-walkerja - ZF akcijski spektakel PETEK
17.00 Bacek Jon film: Farmage-don - animirana avantura, sinh. 19.00 Ne pozabi dihati - mladinski
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 27. 2.
20.00 Dom kulture Velenje
Big band RTV Slovenija in saksofonist Gregory Hutchinson
ekskluzivni koncert
PETEK, 28. 2.
18.00 Osnovna šola Šempeter Najvišji vrhovi celin
predstavitev knjige Vikija Grošlja in predavanje
19.00 Galerija F-bunker Velenje Skozi lečo objektiva v globine sveta
odprtje fotografske razstave Jureta Kravanje; vstop prost
19.30 Gledališče Celje_
Sofi Oksanen: Očiščenje
Abonma Petek večerni in izven
20.00 Galerija AQ Celje_
Zgodovina Celja in okolice V.
predstavitev knjige Braneta Piana, z avtorjem se bo pogovarjala Špela Kuralt
20.00 Orgelska dvorana
Glasbene šole FKK Velenje Kaja Draksler - Peter Evans duo (SL/ZDA)
Glasbena ponujanja 2020 - spremljevalni program Kreativne jazz klinike Velenje 2020
SOBOTA, 29. 2.
11.00 Pokrajinski muzej Celje
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
17.00 Gledališče Celje_
Sofi Oksanen: Očiščenje
Abonma Sobota popoldanski in izven
18.00 Velika Dvorana Glasbene šole FKK Velenje Zaključni koncert vseh udeležencev KJKV 2020
NEDELJA, 1. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Dvorana OŠ Vojnik_
Ostanimo prijatelji
tradicionalno 29. srečanje
narodnozabavnih
ansamblov
17.00 Dom krajanov Vrbje
Vsak dan nekaj novega
gledališka predstava Gledališke skupine s Krasa - Repentabor
20.00 Max klub Velenje_
Jure Pukl - Broken Circles
Max klub jazz festival
PONEDELJEK, 2. 3.
17.00 Gledališče Celje_
Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Plašč
abonma po posebnem razporedu in izven
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina Učinkovita
implementacija tržnih strategij
predstavitev knjige avtorice Amadee Dobovišek, glasbena gostja: Andreja Zakonjšek Krt
TOREK, 3.3.
17.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Palček Nos
Gledališče iz desnega žepka, igrano-lutkovna predstava
19.00 Gledališče Zarja Celje Večeri branja in interpretacije poezije
19.30 Dom kulture Velenje Večja od vseh
Prešernovo gledališče Kranj, Beli abonma, Abonma A la carte in izven
SREDA, 4. 3.
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Čisto majhna račka
lutkovna predstava, izvaja: Društvo Škratkovo lutkovno gledališče Celje
18.00 Slovensko društvo Hospic,
OO Celje_
Tudi ti si angel
predstavitev knjige avtorja in slikarja Janeza Štrosa
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Prestreljene sanje
z avtorjem knjige Vladom Vrbičem se bo pogovarjal Orlando Uršič
19.30 Celjski dom_
GM oder: Veronika Brecelj, violina
koncert
Ostale prireditve
ČETRTEK, 27. 2.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Hermanova otroška ustvarjalnica
izdelava albuma za počitniške fotografije; počitniško druženje za otroke in družine
10.00 Galerija Velenje_
V igri senc
brezplačne zimske počitniške likovne delavnice, primerne za otroke, stare od 8 do 12 let; tudi v petek ob istem času
11.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je potovanje
krožek bosta vodili Edita Prah Šincek in Andreja Kac
17.30 Osrednja knjižnica Celje Bralno-pogovorna urica
vodi: Silvo Pur
PETEK, 28. 2.
9.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Skozi pogovor se učim slovensko
delavnice so brezplačne in primerne za vse generacije
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
Posebna frizura za posebne počitnice
ogled demonstracije frizerke Jane Rebevšek v Muzejski obrtniški ulici na stalni razstavi Živeti v Celju in ustvarjalnica
10.00 Sušilnica KD Bistrica ob
Sotli_
Obrezovanje in skrb za sadno drevje
predstavil bo: Adrijan Černelč
10.00 Vila Rožle Velenje Zimske počitnice
ustvarjalne delavnice
13.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Predstavitev in druženje s terapevtskim psom
druženje s Tino in Okyjem
SOBOTA, 29. 2.
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig
21.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli
Emkej z bandom
koncert
NEDELJA, 1. 3.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje
Od Ponferrade do Kompostele po Jakobovi poti
potopisno predavanje, predavatelj: Jože Planinšek z udeleženci
PONEDELJEK, 2. 3.
11.00 Socio - večgeneracijski center Celje
Samozavestna bojevnica
delavnice osebnostnega razvoja z Alenko Macuh; uvodno srečanje
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
pomoč pri učenju, igre, delavnice, varstvo otrok
17.30 Osrednja knjižnica Celje Moder človek se ne stara - moder človek zori
predavanje Andreja Pešca v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura
19.00 Sejna soba Mestne občine
Celje_
Besede miru
video prireditev o notranjem miru; vstop prost
19.19 Mestna knjižnica Velenje Zvočna kopel
sprostitev je namenjena odraslim, izvaja: Nives Kraševec
TOREK, 3. 3.
16.00 Socio - večgeneracijski center Celje Osnove računalništva
delavnica z Urško Lah
16.30 Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje
Okrasni ohišni vrt in Sonaravni sadni vrt
delavnici, izvajalci: Emil Špes, Štefanija Kos Zidar in Romana Špes
17.00 Slovensko društvo Hospic,
OO Celje_
Odprta skupina za žalujoče odrasle
17.00 Mestna knjižnica Velenje Filmoljubci beremo filme
srečanje bosta vodili Maja Praprotnik in Andreja Kac
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta: Živalski magnetki
ustvarjalnica za otroke in starše
18.00 Cankarjeva ulica 1, Celje Pomen očetovske figure v družinskem življenju
delavnico bo vodila dr. Sara Jerebic
SREDA, 4. 3.
10.00 Mestna knjižnica Velenje Morning tea at 10am
srečanje bo vodila Romana Bonno
15.30 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Šivanje Unicefovih punčk iz cunj
ustvarjalna delavnica
16.30 Večgeneracijski center Planet generacij Velenje Moji zakoni življenja
delavnico osebne rasti bo izvajal Bojan Krevh
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ročna dela za dobra dela
druženje ob kvačkanju in pletenju
17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove pravljice
poslušanje in ustvarjanje na temo pravljice; za najmlajše
DOGODKI
MED 27.2. in . 5. 3. 2020
ČETRTEK, GLASBA FILM 27. februar, Bralno pogovorna urica ob 17.30 Vodil bo Silvo Pur
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
2. marec, Moder človek se ne stara-moder človek žori ob 17.30 V okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje bo predaval Andrej Pešec
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 4. marec, Čisto majhna račka ob 17. uri Škratovo lutkovno gledališče Celje
SREDA, PRITLIČJE 4. marec, Razstava Igriva arhitektura ob 17. 15 Center arhitekture Slovenije

19.19 Mestna knjižnica Velenje Od ultra maratona do ultra maratona
potopisno predavanje Roberta Kerežije
Dobrodelne prireditve
PONEDELJEK, 2. 3.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Z roko v roki
dobrodelni koncert Dekanijske karitas Petrovče
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje pre-kletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetli-kanje prekletih 2. del - fragmen-tacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Pokrajinski muzej Celje: Azija me je povsem uročila, občasna razstava ob 130. obletnici rojstva Alme M. Karlin in 100. obletnici njenega odhoda na pot okrog sveta, do 31. maja Zgodovinski arhiv Celje: razstava Dekade50 (1950-1959); do maja 2020
Muzej novejše zgodovine Celje:
razstava Kulturo ljudstvu! 100 let Kulturnega društva Svoboda Celje; do marca 2020 Galerija Kvartirne hiše Celje:
razstava Košček Istre avtorja Jožeta Pohlena; do 29. 2.
novi tednik
vedno? г штј l
Galerija Zgornji trg Šentjur:
razstava Akvarelni blok dr. Herberta Kartina; do 4. 3. Savinov likovni salon Žalec:
razstava fotografskih del Nine Sotelšek in Andreja Furlana: Linija časa in v času zapisana linija; do 7. 3.
Galerija Velenje: razstava Valovanja linij avtorice Milene Gregorčič; do 29. 2.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodovinska razstava, Od gotike do histori-cizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), La-pidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in
njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca -življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog:
Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,95 EUR. Za tujino je letna naročnina 286,80 eUr. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
INFORMACIJE
11
T 1
17 X ALL INCLUSIVE * AVTOBUSNI PREVOZ+ANHVjACIJS^
RESORT G AVA WATERMAN
samo 489eur
LOKACIJA: Milna na otoku Brač, 2 km od centra mesta Milna. PLAŽA: 150 m, betonirana in kamnita. BAZEN: dva zunanja bazena in otroški zunanji bazen ( ogrevan od 1.6. do 15.9.), notranji bazen. Brezplačni senčniki in ležalniki ob bazenu (do zasedbe mest)
STORITEV: ALL INCLUSIVE (samopostrežni zajtrk, kosilo in večerja, show cooking, pijača pri obrokih (lokalno vino, pivo, sokovi, gazirane pijače), all inclusive bar (od 10.00 do 23.00 ure, v juliju in avgustu od 10.00 ure do polnoči), popoldanska kava in prigrizki od 1530 do 17.00 ure, sladoledni bar od 10.00 ure do 18.00 ure, 3 x tedensko tematske večerje (hrvaška, mehiška, dalmatinska), 1 x na teden BBQ večerja (predhodne najave obvezne), 4 x dnevno prevoz do Milne (do zasedbe mest). KLIMATIZIRANO: da INTERNETS
PARKIRIŠČE: proti doplačilu na mestu samem. TRAJEKT: Split/Supetar, 50 minut.
Paketna cena 489 € vključuje:
•	prevoz z avtobusom turistične kategorije z vključenimi cestninami (hd, klima, WC, video)
•	trajektni prevoz
•	pijačo dobrodošlice
•	7 x ALL INCLUSIVE v resortu GAVA WATERMAN MILNA 4* v sobi 1/2 KWC B/T SAT TV S KL
•	animacijski program (ekipa RELAX TURIZMA in ekipa RADIA CELJE)
•	Ogled Milne (sprehod do Milne in nazaj pod vodstvom domačina) in ogled mesta
•	IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK
•	nastop dalmatinske klape
•	MAJICO (spomin na skupne počitnice)
•	organizacijo in izvedbo programa
POPUSTI: odrasla oseba na dodatnem ležišču 25% popusta. DOPLAČILA: za enoposteljno sobo 119 EUR. Za posredovanje 18 EUR na prijavnico (voucher). Za TT 1,65 EUR na dan za odrasle, za otroke od 12. do 18. leta 0,83 EUR na dan. Za zavarovanje odpovedi potovanja (riziko odpovedi) doplačilo 5% na paketno ceno.
IZLET Z LADJO DO BOLA IN RIBJI PIKNIK
Odhod ladje iz luke Milna ob 10.00 uri. Glasba na ladji. Vožnja ob obali otoka Brač do Bola. Po prihodu kopanje in sončenje na znameniti plaži »Zlatni Rat«. Kosilo (»Fish piknik«) - pijača (belo in rdeče vino, voda) neomejeno. Vrnitev ladje v luko Milna ob 16.30 uri.
Relax. m
www.relax.si
CBJE Staneta/a 6,03 428 83 20 • (НЈЕ-СПУСВТга* 03 428 83 40
Ted ni ko ve
Št. 9/ Leto 75 / Celje, 27. februar 2020
Na Ljubnem trojni slovenski uspeh
str. 34-35
20 let programa
Pum-O
str. 32
Ko najdeš sanjski poklic str. 33
Po širnem svetu
Panama
str. 38-39
26
INTERVJU
Ivan Pfeifer, direktor ZPO Celje
»Vsaka stvar, ki se je lotim, je
zame osebni izziv«
Da nekdo zdrži več kot tri desetletja na čelu športnega društva in se ob tem lahko pohvali z izstopajočimi dosežki, ne more ostati prezrto. To so zagotovo imeli v mislih tudi podeljevalci Bloudkovih priznanj, najvišjih priznanj na področju športa v Sloveniji. Za pomemben prispevek k razvoju slovenskega drsanja in športa so Bloudkovo plaketo za leto 2019 namenili Ivanu Pfeiferju, dolgoletnemu predsedniku Drsalnega kluba Celje. »Od sredine osemdesetih let do današnjih dni je mednarodno uveljavljen športni funkcionar v umetnostnem in hitrostnem drsanju. S svojimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi je umetnostno drsanje v mestu ob Savinji dvignil na kakovostnejšo raven,« je odbor za podelitev Bloudkovih priznanj med drugim zapisal v obrazložitvi. Ivan Pfeifer je skoraj dve desetletji tudi na čelu javnega podjetja ZPO Celje, ki upravlja športne objekte, parkirišča ter turistični in rekreacijski center na Celjski koči. Tudi na ta način je zelo povezan s športom in soočen s številnimi izzivi.
ROBERT GORJANC
Kaj vam pomeni Bloudkova plaketa, je to krona vašega dolgoletnega dela na mestu predsednika Drsalnega kluba Celje?
Zelo sem počaščen, da sem prejemnik Blo-udkove plakete. To priznanje ni samo dokaz opaznega dela v Celju, ampak v slovenskem drsalnem športu nasploh. Veseli me, da priznanje kot dosežek prepoznava prizadevanje za vključitev razvojnega programa mednarodne drsalne zveze v naše drsanje in uvedbo nove discipline, hitrostnega drsanja na kratke proge.
Na kateri dosežek ste v dolgoletnem času predsednikovanja celjskim drsalcem najbolj ponosni?
Med to bi štel začetke uveljavljanja novega načina dela v drsalnem športu. Ko sem prevzel vodenje kluba, sem si za ključni cilj zadal delo z otroki in mladimi, da jih je treba vzgajati, učiti discipline, zdravega načina življenja ter jih motivirati za tekmovalne dosežke. Vesel sem, da nam je v obvezne programe osnovnih šol v Celju uspelo uvesti učenje drsanja, kot je bilo to prej že učenje plavanja, ter vzbuditi ljubezen do drsalnega športa med različnimi generacijami.
Kaj danes celjsko drsanje predstavlja v slovenskem merilu, tudi z vidika tekmovalnih dosežkov in rezultatov?
Naš klub je v zadnjih desetih letih najmočnejši v Sloveniji, številčno in po rezultatih. V zadnjih štirih, petih letih smo v celjskem klubu postali državi prvaki v pionirski, mladinski in članski kategoriji. S svojimi tekmovalnimi dosežki se torej res lahko pohvalimo.
Nekoč je drsalni klub deloval v okviru skupnega kluba HDK Celje, in sicer skupaj s hokejisti in kotalkarji. Ali menite, da bi kdaj v prihodnosti lahko spet delovali pod skupno streho, da bi na primer tudi celjski hokej v slovenskem merilu spet predstavljal to, kar je nekoč v svojih zlatih časih? Ste dobivali ponudbe iz hokejskega kluba za tesnejše sodelovanje?
Menim, da je hokejski klub organiziran primerno in da je strokovno delo v njem dobro. Problem so finance. Kadar smo se pogovarjali s hokejskim klubom, je šlo predvsem za vprašanje, kako pridobiti novega predsednika in denar za delovanje hokejskega kluba. Na dveh stolih ne moreš sedeti, zato takšne ponudbe nisem nikoli sprejel. Naš način financiranja je drugačen, denar za delovanja kluba zagotavljamo z mednarodnimi projekti, organizacijo poletnih kampov, priprav, velikih mednarodnih tekmovanj ... Ne gre za pridobivanje lokalnih sponzorjev, to je najtežje, hokejski klub pa deluje na takšen način.
Če je šlo v Ledeni dvorani v mestnem parku za razdruževanje, je pri upravljanju špor-tno-rekreacijskih objektov in parkirišč šlo za združevanje. Že dolgo ste tudi na čelu občinskega podjetja ZPO Celje, ki v knežjem mestu upravlja omenjene objekte. Kako gledate na to združevanje, je bila pametna odločitev celjske občine, da upravljanje športnih objektov in parkirišč združi pod eno streho?
To je bil moj projekt, ki sem ga predstavil takratnemu in sedanjemu županu Bojanu Šrotu. Prej so bili objekti prepuščeni klubom, krajevnim skupnostim, občini, različnim upravljavcem, ki so jih samo uporabljali, a niso skrbeli za njihovo kakovostno vzdrževanje in obnovo. Takrat smo ugotovili, da je stanje objektov takšno, da se je treba lotiti obsežne obnove, zato je tudi nastalo občinsko podjetje ZPO Celje. Glede na to, da te objekte v glavnem uporabljajo klubi, pri čemer ima MOC poseben odnos in politiko, da klubi ne plačujejo tržne cene, je bilo treba zagotoviti drugi vir sredstev, ki omogoča obratovanje objektov. Do kakšnih neljubih situacij lahko pride, če to ni urejeno, se letos najbolj vidi v Mariboru, kjer podobno podjetje, kot je naše, ki upravlja javne objekte,
posluje z veliko izgubo. Iz Maribora prihajajo k nam, da bi se seznanili o našem modelu. V Celju smo zaradi zagotavljanja finančne likvidnosti v okviru ZPO združili tudi parkirišča, iz prihodkov te dejavnosti lahko premoščamo finančne težave pri upravljanju športnih objektov.
Kako ste lani poslovali v ZPO Celje, lahko postrežete z nekaj številkami o prihodkih, dobičku ..., kar boste predvidoma spomladi bolj natančno predstavili tudi mestnim svetnikom?
Ustvarili smo približno 5,8 milijona evrov prihodkov, dobička bo približno za 65 tisoč evrov pred plačilom davka. Poslovanje je torej knjigovodsko pozitivno. Ce pogledamo bilanco stanja, je slika drugačna. Imamo veliko dolžnikov, izstavili smo račune, a plačil ni. Te težave občutimo predvsem v dejavnosti upravljanja objektov. Torej uporabniki, klubi, težko poravnavajo svoje obveznosti, glede tega stalno iščemo rešitve.
Ali je sploh mogoče zagotavljati rentabilno upravljanje športnih objektov v Celju v razmerah, ko se športni klubi ne kopajo v denarju in ko je narasla tudi ponudba novozgrajenih telovadnic, ki so pravcate športne dvorane?
Zelo težko. V ZPO smo MOC v razmislek ponudili nadaljnjo strategijo upravljanja s športnimi objekti. V Celju je politika takšna, da se ti objekti prvenstveno ali kar monopolno uporabljajo za namene klubov in re-kreacije. Tr-
ženje teh objektov je mogoče v urah, ki so neprimerne in nezanimive za ta namen. Vedno bolj se osredotočamo na poletne dejavnosti, ko razne organizacije, agencije, tudi drsalni klub v naših objektih pripravljajo športne šole. A to so manjše dejavnosti, ki omogočajo le določen finančni priliv. V Celju je treba najprej razčistiti, ali bomo obdržali strategijo, kakršna je zdaj, torej veliko dostopnost klubom in občanom za uporabo teh objektov, pri čemer trženje objektov ni v ospredju, ali bomo obrnili strategijo v smislu več trženja in turizma na račun manjše javne dostopnosti športnih dejavnosti v mestu. Celjska občina tej drugi variante ni naklonjena.
Kakšen športni objekt je tudi občutno prevelik za trenutne potrebe, pri tem mislim na nogometni stadion na Hu-dinji, Stadion Z'dežele. Upravljanje stadiona, ki je tako velik kot Ljudski vrt, kjer vemo, kakšne tekme se igrajo, najbrž ni mačji kašelj?
Ta stadion je za celjske razmere seveda prevelik objekt, vendar je

I
A
Z Bloudkovo plaketo, ki jo je prejel na 55. podelitvi najvišjih priznanj v državi na področju športa.
Pred številnimi pokali v vitrini Drsalnega kluba Celje, ki je v zadnjih letih postal najboljši drsalni klub v Sloveniji. Lani se je po dolgih letih vodenja poslovil z mesta predsednika kluba, še naprej pa ostaja aktiven v klubu in izvaja različne projekte, kot je na primer organizacija drsalnih kampov.
INTERVJU
27
»Večkrat mi kdo omeni, češ bodi bolj racionalen, pridobi kakšen denar, ti samo govoriš, kakšni so problemi v Celju. Prav, ampak dajte mi tudi možnost, da lahko to izvedem. Če tega ni, se pač moramo s stanjem, kot je, sprijazniti in v okviru tega čim bolje gospodariti s športnimi objekti.«
pred leti šlo za dogovore z Nogometno zvezo Slovenije (NZS), da bo reprezentanca igrala v Celju, a se je kasneje temu sodelovanju odpovedala in prenesla tekme v Maribor in Ljubljano (zaradi obnove in gradnje štadionov v teh dveh mestih, nekaj časa v preteklosti pa ni bilo stadiona v državi razen v Celju, ki bi lahko gostil mednarodne tekme, op. p.). Ta štadion, takšen kot je, moramo vzdrževati. V zadnjih letih so zelo narasle zahteve pri varnostnih sistemih na tekmah, ena takšnih je na primer uvedba vide-onadzora. Brez dodatnih vlaganj na tem štadionu ni mogoče več igrati mednarodnih tekem. V mestnem proračunu za letos in prihodnje leto je predviden denar za uresničitev takšnih zahtev, da bo štadion ponovno omogočal izvedbo mednarodnih tekem. Mestna občina Celje je z NZS podpisala pismo o nameri za izvedbo tekem evropskega prvenstva mladih nogometašev do 21 let (U 21) na tem štadionu leta 2021.
Zakaj ta štadion nima več namembnosti, zakaj na primer na njem pozimi ne bi izvajali teka na smučeh, morda drsanja na prostem, lokostrelstva, še kakšen šport bi najbrž našli? Zakaj recimo na tem štadionu še ni bilo pravega koncerta? Ali menite, da takšnega objekta ni mogoče tržiti?
Večkrat so bile ambicije, da bi na stadionu izvedli kakšen koncert, seveda pri tem zahtevamo zaščito travnate površine. A nihče od organizatorjev, ki ima poslovne stike ali sodelovanje z glasbenimi skupinami, se ni odločil za to. ZPO se s tem ne more ukvarjati in nima možnosti, da bi po ugodni ceni prišel do zanimive skupine, ki bi privabila gledalce na stadion ter da bi ob tem še kaj malega zaslužil. Za druge športne dejavnosti na stadionu doslej ni bilo pobud. Bo pa naslednje leto na stadionu mednarodna gasilska olimpijada. Če je kakšna pobuda kluba ali organizacije, smo zanjo odprti, jo obravnavamo in poskušamo uresničiti v okviru možnosti. Kot je bil na primer dogovor z Modrijani (za Noč modrijanov, op. p.) v dvorani Zlatorog. Ni pa mogoče pričakovati, da bomo na stadionu sami uvajali nove športne dejavnosti.
Najbolj donosen del dejavnosti ZPO je upravljanje parkirišč. Kako uspešni ste na tem področju, se pri prihodkih že pozna uvedba Kolesca in Celebusov, so torej prihodki iz parkiranja začeli upadati?
Kar zadeva upravljanje javnih parkirišč, so prihodki, število parkirnih mest in tudi cena že desetletje enaki. Znašajo približno 2,2 miliona evrov, število plačljivih parkirišč je približno 3.400 oziroma z obema garažama 4.300. Na podlagi koncesije plačujemo koncesijsko dajatev MOC, ki znaša 400 tisoč evrov, o njej se dogovarjamo vsako leto posebej. Zaradi Kolesca in Cele-busa naši prihodki iz upravljanja parkirišč niso upadli. To pomeni, da verjetno Kolesce upora-
bljajo tisti, ki že prej niso uporabljali avtomobila. Parkirnih mest imamo v Celju zaenkrat dovolj.
Kako je z zasedenostjo garažnih hiš na Gla-ziji in v Celeiaparku? Ali obe garažni hiši »živita« po vaših pričakovanjih?
V garažni hiši Glazija je zasedenost primerna in primerljiva z zasedenostjo v drugih mestih, tudi zato, ker je na dobrem mestu, v bližini bolnišnice, šol ... Kar se Celeiaparka tiče, nismo najbolj zadovoljni, čeprav se uporaba veča. MOC je namreč sprejela posebno politiko, da Celeiapak uporablja tudi za prebivalce starega mestnega jedra, teh je približno 180 in temu je prilagojena tudi cena. Je pa usoda tega objekta žalostna, saj se prazni, ni pravih uporabnikov. Samo dnevna frekvenca omogoča primeren finančni učinek. Gre za poslovno-garažni objekt, tam pa poslovnega dogajanja praktično ni, zato je obisk te garažne hiše bistveno manjši, kot je bilo predvideno z gradnjo garažne hiše. So posojila za obe garažni hiši že odplačana? Za parkirno hišo Glazija, kjer je lastnica MOC, bo posojilo odplačano junija, za Celeiapark čez dve leti. Tam smo še dolžni 600 tisoč evrov (od
»Naša parkirišča so v glavnem na začasno nezazidanih stavbnih zemljiščih. Vedno me boli, ko nekdo reče, zakaj ne uredite parkirišča, da bo bolj moderno, da bo lepše. Z občino imamo dogovor, da za dve leti vnaprej vemo, ali se bo gradilo na teh parkiriščih. Če del ni, potem se odločimo za delno obnove, sicer ne.«
treh in še nekaj milijonov evrov, kolikor je stala), potem tega stroška ne bo več in bomo lastniki. V obeh primerih gre pri plačevanje posojil iz prihodkov parkirnine.
Trenutno je poslovanje s parkirišči stabilno, a usmeriva pogled naprej. Kakšno strategijo imate v ZPO, ko gre za upravljanje parkirišč v prihodnosti, ko je mogoče pričakovati nadaljnje zapiranje mestnega jedra za avtomobile, kmalu že deloma v Gosposki, Lilekovi in Gub-čevi, najbrž enkrat tudi v Prešernovi ulici.? Ste v ZPO pripravljeni na te nove čase?
Usmeritev in želja občine je umikati promet iz starega mestnega jedra, o tem, kako nadomestiti parkirišča, pa še ni dogovora. Na sedanjem parkirišču pri Maksimiljanu, za občino, ki ga ima ZPO v najemu, je sicer predvidena gradnja parkirne hiše, tudi z javnimi parkirnimi mesti v njej. Na območju Kovintrada je tudi možna gradnja garažne hiše po zazidalnem načrtu, ki je sicer bil sprejet že pred mnogimi leti. Vendar izvedbeni dokument strategije mirujočega prometa v Celju ni definiran oziroma ga še ni, treba pa ga bo v čim krajšem času sprejeti. Odgovore na vprašanje, kako nadomestiti parkirišča, ki ste jih omenili v vprašanju, bo treba poiskati: torej ali garažna hiša ali druge površine v bližini starega mestnega jedra, tudi v luči vprašanja, ali želimo povečati število prebivalcev v mestnem jedru.
Ob športno-rekreacijskih objektih in parkiriščih ste pred leti v upravljanje prevzeli tudi hotel na Celjski koči in celoten turistično-re-kreacijski center. Je bilo to breme ali izziv, poslovna priložnost? Kako danes gledate na ta sklop dejavnosti v ZPO?
Ivan Pfeifer (1949)
je po izobrazbi univerzitetni diplomirani komunalni inženir, pred vodenjem podjetja ZPO Celje, kjer je direktor od leta 2000, je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja delal kot inženir razvoja v JP Plinarna vodovod in direktor strokovne službe stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Skupščine občine Celje. V začetku devetdesetih let je bil namestnik načelnika oddelka za okolje in prostor SO Celje, potem še direktor komunalne direkcije MOC ter premoženjsko pravne službe v celjski občini. Od leta 1987 do lani je bil predsednik Drsalnega kluba Celje, do leta 2018 predsednik Združenja športnih centrov Slovenije, še vedno je podpredsednik Zveze drsalnih športov Slovenije.
Najprej smo razmišljali, da je usmeritev v gostinstvo in turizem neka čisto druga dejavnost, s katero se naša družba naj ne bi ukvarjala. Drugi del - rekreacijske in športne površine, smučišča, bob kart, pustolovski park ... - bolj spada v naš koncept delovanja. Na območju Celjske koče to lahko deluje samo skupaj, ni mogoče ločiti hotel in smučišče kot dve različni enoti. Odločitev MOC je bila, da je primerneje, da ZPO upravlja tudi Celjsko kočo, ne glede na to, da ni ravno usmerjen v turizem. Res pa je, da Celjska koča kot zaključen turistično-rekreacijski kompleks še ne ustvarja pozitivnega finančnega uspeha. A se poslovanje bistveno izboljšuje.
Najbrž se ne bom veliko zmotil, če predvidevam, da boste letošnjo zimsko sezono na Celjski kočo v luči mile zime ocenili kot majhno katastrofo?
Da, drži. Letošnja zima nam res ni bila naklonjena. Januarja smo kljub neugodnemu vremenu lahko delno zasnežili otroški poligon in polovico proge na vlečnici 1, da smo lahko izpolnili dogovore z nekaterimi šolami ter gostili otrok iz mest, ki so pobratena s Celjem. Izpeljali smo tudi vse smučarske tečaje. Torej vsaj nekaj smo uspeli uresničiti, ampak pravega smučanja, pravega navala na Celjsko kočo, kot smo ga bili vajeni v preteklih letih, ni bilo. Kar se izredno tudi pozna pri gostinskem delu in poslovni uspeh bo tako bistveno slabši kot lani. Lani v tem času smo zaslužili malo več kot 50 tisoč evrov od prodanih kart, letos le 1.500 evrov. V okviru združenja žičničarjev smo na
tudi finančne posledice. Ali te prelomnice za vas predstavljajo tudi velik osebni izziv?
Vsaka stvar, ki se je lotim, je zame osebni izziv. To me vleče, da sem še vedno dejaven, da še nisem šel v »penzijo«. Želim si, da bi še več naredili, kot smo, čeprav je to zelo težko v okvirih, v katerih delujemo. Mislim, da je to tudi tista stvar, ki me ohranja pri zdravem življenju, pri druženju v poslovnih ali zasebnih sredinah, da je to za človeka, kot sem jaz, primeren način. Torej čim več izzivov, če ti jih drugi ne dajo, si jih moraš sam poiskati.
Ste se z izzivi uspešno soočali tudi za to, ker ste bili zavezani preudarnosti, tudi varčnosti in, kot se mi zdi, niste nikoli podlegli temu, da bi se šli širokopotezne projekte, če za to ni bilo prave finančne osnove?
Sem človek, ki pogleda naprej. Če se odločaš za velike spremembe, moraš vedeti, kaj to potegne za sabo. Na primer ena zelo želena dejavnost je mobilno plačevanje parkirnine. Ampak pred nekaj leti, ko so se začele te storitve, so ponudniki želeli imeti 15 odstotkov prihodkov parkirnin, da bi opravljali plačila z enomesečnim zamikom . Seveda v takšnih primerih rečeš ne, čeprav potem slišim, da je to moderno, zakaj smo v Celju tako počasni ... Menil sem, da je še prehitro. Zdaj takšno aplikacijo lahko dobiš skoraj brezplačno. Menim, da ni treba takoj skočiti zaradi tega, ker je nekaj sodobno, privlačno, »fajn«, če ne veš, kaj to prinese za sabo.
A vas v poslovnih krogih, kjer delujete, na primer v občini, obravnavajo kot preti-
»Ob umikanju parkirnih mest iz starega mestnega jedra bo treba najti nove parkirne površine ali zgraditi kakšno garažno hišo v
■ ■•V« •	I» V V	Л I •
bližini središča Celja.«
Na parkirišču v mestnem parku, ki je eno plačljivih parkirišč v Celju, ki jih upravlja v ZPO.
poziv ministrstva svojo izgubo na Celjski koči ovrednotili na približno 86 tisoč evrov.
Vlada opravlja le tekoče posle, najbrž je težko pričakovati, da bi odobrila kakšno pomoč?
Mislim, da ni možnosti za to, tudi nov zakon, ki bi sistemsko pomagal žičničarjem, v teh okoliščinah ne bo sprejet.
Zaradi podnebnih sprememb sanje o podaljšanju smučarske proge na Celjski koči najbrž postajajo utopija. So rešitve gradnja ziplina, igrišč pod hotelom, podaljšanje letne sezone v celoletno?
Seveda še vedno vztrajamo pri obeh programih, zimskem in letnem, vendar je zimski odvisen od narave. V Celju smo si vedno predstavljali, da bomo pozimi delali umetni, tehnični sneg in da bomo normalno izvedli zimski del sezone. Letos je bilo le nekaj dni, ko je bilo mogoče delati umetni sneg. Naša usmeritev je širjenje ponudbe spomladanskega, letnega in jesenskega turizma.
Tudi zipline bo precej pripomogel k bogatejši ponudbi na Celjski koči. Kdaj se bo mogoče prvič zapeljati?
Prav v teh dneh se končuje nameščanje je-klenice, že pred časom je bil zgrajen stolp. Gradbena dela so morala biti končana do konca tega meseca, in sicer zaradi naravovarstvenih razlogov. Računamo, da bo uradno zipline začel obratovati prvega maja, do takrat nas čaka še kar nekaj opravil.
Vse teme, ki sva jih načela v intervjuju, kažejo, da ste se na poklicni poti, če se ustaviva samo pri vodenju družbe ZPO, ves čas soočali s pomembnimi razvojnimi izzivi, s prelomnicami, ko je bilo treba v pravem času na pravem mestu povleči ključne poteze, ki bodo imele tudi neke daljnosežne,
rano varčnega? Je prišla kdaj do vas takšna oznaka?
Mislim, da me imajo za takšnega, ampak sem kljub temu precej »siten«, ves čas prihajam z nekimi predlogi in iščem rešitve.
Omenili ste tretje življenjsko obdobje, že razmišljate o nasledniku, da bi vaša vizija šla naprej?
Kar se tega tiče, se mora odločiti oblast, lastnik, celjska občina z županom na čelu. Oni morajo vedeti, kaj si želijo, kakšnega direktorja, ali je koncept, kot je postavljen in kot sem ga predlagal, še relevanten tudi za naprej, ali so kakšne druge rešitve, to mora občina razčistiti. Če je pogled občine podoben mojemu razmišljanju, sem še naprej pripravljen delati, če ne, se kar umaknem.
Imate že načrte, kaj boste počeli v tretjem življenjskem obdobju? Kolikor vas poznam, sem prepričan, da vam dolgčas zagotovo ne bo?
Tega obdobja se kar malo bojim. Res je, da sem dejaven na športnem področju, o čemer sva se pogovarjala na začetku. S tem mislim, da bom tudi reševal ta osebni problem, s katerim se vsak sooči, ko gre v pokoj. Jaz pač želim, ker se čutim sposobnega, čim bolj odlašati ta čas.
Ste tudi solastnik Televizije Celje, se boste morda bolj posvetili temu?
Ne, to sem predal sinu, da vodi in da bo iz te televizije naredil kar največ. Jaz imam tudi malo drugačne poglede. Moral sem se odločiti, ali se bom vmešaval v delo televizije in ga prevzel ali pa ne. Odločil sem se, da ne, ostajam pa lastniško povezan s televizijo.
Foto: SHERPA
28
PUST 2020
Nova Cerkev je pripravila že 33. pustni karneval
Pustno reševanje domovine in sveta
Toliko osebnosti iz sveta domače in svetovne politike na enem mestu še ni bilo. Na karneval v Novi Cerkvi sta prišla z vodko in viskijem prva moža največjih svetovnih velesil ... Slovenski politiki - nekdanji, skoraj nekdanji in sedanji - so se v Novo Cerkev kar zgrinjali. Prišli so tudi čisto navadni smrtniki, tako v karnevalski povorki kot na njeno drugo stran, med gledalce.
BRANEJERANKO
Zaslužni Trio adijo - gre za dva nekdanja in enega skoraj
nekdanjega slovenskega pre-mierja - je vzbudil med na-
vadnimi smrtniki seveda primerno pozornost. V povorki so si celo izposodili lik prvega predsednika osamosvojene Slovenije. Vsi predsedniki, tako predsedniki velesil kot domači veljaki, so se lahko v Novi Cerkvi nedvomno počutili še kako varno. Čeprav je bila varnost zagotovljena na prepovedan način ... Na prizorišču je bila namreč tudi Štajerska varda, ki se je je med sobotnim karneva-
lom zbal celo retrovirus. Ta očitno ne bo mogla varovati niti morebitnega bodočega predsednika Slovenije Luke Dončiča. »Dončiča za predsednika!« je med drugim pisalo na »njegovem« karnevalskem vozu. Če bo nekoč vladal ta uspešen športnik, »turškega« ali podobnega karnevalskega voza sploh ne bomo več potrebovali. »Na žalost ne bomo snemali turške nadaljevanke, ampak bomo gradili predor
Karavanke,« je bilo v soboto zapisano na »turškem« vozu.
Gledalci niso bili navdušeni le nad politiki in nad nadvse uspešnim športnikom. Za užitek gledalcev in za še en odličen karneval v Novi Cerkvi so se posamezniki in skupine trudili vse od decembra. V povorki je letos sodelovalo rekordno število skupin. Gledalci so bili navdušeni tudi nad bolj prijaznimi, kot so bili politični obrazi povorke.
Recimo nad čebelicami, medvedki, konjički ter kavbojčki in kavbojke, krti, lepimi policistkami ...
Glavna organizatorja 33. karnevala v Novi Cerkvi sta bila gasilsko društvo in krajevna skupnost. Po njuni zaslugi so gledalci uživali ob pogledu na 750 nastopajočih iz domače krajevne skupnosti ter drugih krajev vojniške in bližnjih občin.
Foto: SHERPA
Hi, konjiček ...
Žejnemu orjaškemu petelinu je uspel potešiti najhujšo žejo vodja karnevala Slavko Jezernik.
Manjkali niso niti upokojeni slovenski politiki.
Karnevala v Novi Cerkvi so se udeležili vidni slovenski politiki. Tudi Trio adijo, s tremi nekdanjimi oziroma skoraj nekdanjimi premierji ...	Za varnost je bilo poskrbljeno na prepovedan način ... Nastop Štajerske varde.
PUST 2020
29
Mozirski trg med vladanjem Pusta mozirskega
Razigrani mozirski pustnaki
Najdaljše pustno veseljačenje
Najdaljše pustno veseljačenje na našem območju je bilo v Zgornji Savinjski dolini, kjer se je razigral Pust mozirski. V Mozirju in bližnji okolici je trajalo kar teden dni, vse od debelega četrtka ... Ta dan se je začelo s slovesno podelitvijo trških pravic. »Trške pravice prejme priseljenec, ki za Mozirje nekaj da, z njim živi ter seveda mora imeti pusta rad,« je povedalo tamkajšnje pustno gobezdalo Robert Klemenak.
BRANEJERANKO
Letošnja čast, da je pridobila trške pravice Pusta mozirskega, je pripadla Kristini Skornšek, soprogi mozirskega vrtnarja. K njej so se s pustno »fano«, to je zastavo, napotili pustni župan, pustna kraljica in ansambel Boj se ga. Pustno gobezdalo je na licu mesta gospe Kristini posebej pojasnilo, zakaj so ji pripadle trške pravice. Končalo se je s pustno pogostitvijo, ki jo je pripravila nova mozirska tržanka. V petek so pustnaki krasili pustno prizorišče, v soboto so obudili srednjeveški običaj, obhod trških meja.
Pustna bratovščina s spremstvom je obiskala vasi in zaselke okoli trga, ki jih med poznejšim »okolofiranjem« ni mogla. Popoldne so se pustnaki odpravili na karneval v Šoštanj, v nedeljo so obiskali vse občine Zgornje Savinjske doline ter tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske. V mozirskem prireditvenem prostoru je bila tudi otroška maškarada.
Po ponedeljkovem »okolo-firanju« je sledil v torek višek enotedenskega veseljačenja. Pustni torek se vsako leto začne s prevzemom oblasti na
občini. Na volitvah izvoljenega župana je zamenjal pustni župan, ki vedno uspe - v enem samem dnevu - rešiti vse, kar je mogoče in tudi nemogoče. Pustna bratovščina se je nato odpravila še v sosednji občini Nazarje in Rečica ob Savinji, kjer je delila dragocene nasvete občinski upravi in gospodarstvenikom. Višek enotedenskega dogajanja je predstavljala mednarodna pustna povorka s številnimi domačimi in tujimi skupinami. Rajanje se je nadaljevalo z veselico v prireditvenem šotoru.
Po odličnem dnevu je prišlo v noči na pepelnično sredo do tragičnega dogodka. Pust mo-zirski je namreč opolnoči zaradi danes še neznane bolezni umrl. Včeraj dopoldne so ga položili - sredi mozirskega trga - na »pare«, popoldne je bilo na vrsti še zadnje slovo. Po sprevodu po mozirskih ulicah so pustni lik na Pekovih lavah kremirali.
Foto: GrupA
V modrem ...
Je koga strah?
Vse za okolje ...
Iz Mozirskega gaja
30
PUST 2020
Ulice preplavil 63. tradicionalni karneval
Norčavo in šegavo na Vranskem
Da je bolje biti komedijant kot predsednik, je obiskovalcem pustnega karnevala na Vranskem minulo soboto razkril visoki gost, predsednik vlade v odstopu. Če se družbi 2TDK zapleta pri gradnji drugega tira, smo minulo soboto v tej spodnjesavinjski občini že lahko videli, kako razburljiva bo vožnja po tej dolgo pričakovani železniški povezavi. Tudi letos torej ni manjkalo mask, ki so predstavljale šaljivo ogledalo aktualnim oblastem. Navdušili so tudi kostumi, ki so jih izdelali domači osnovnošolci. Pokazali so namreč, da se človek lahko našemi tudi v marsikaj, tudi v šolske potrebščine.
Kdor visoko leta, nizko pade, so si najbrž mislili generali vranarji, ki so predsednika vlade v odstopu posadili kar na vrh traktorja.
TINA STRMCNIK
Pustni karneval na Vranskem je eden najstarejših v Sloveniji. Vranšani so ga prvič organizirali že leta 1959. Značilno zanj je, da teden pred osrednjo pustno povorko in karnevalom oblast prevzamejo generali vranarji. Nič drugače ni bilo letos, ko so te tradicionalne pustne maske razrešile župana in sprejele prav poseben zakonik.
V tem času morajo biti vsi lokali na Vranskem odprti 24 ur na dan, dovoljena je praznična stopnja alkohola v krvi, vse natakarice morajo biti pomanjkljivo oblečene, točiti morajo čez rob kozarcev in brezplačno generalom vranarjem, kar nadzira tudi tržni inšpektorat.
Vse te šaljive predpustne dejavnosti so namenjene pripravam na veliki pustni kar-
neval, ki ga je Vransko minulo soboto gostilo že 63. leto zapovrstjo. Na njem so se med drugim z domiselnimi skupinskimi maskami predstavili učenci tamkajšnje osnovne šole. Slednji so si izdelali kostume na temo šolskih potrebščin - od periodnega sistema, zvezkov, globusov do barvic in svinčnikov.
Prihod zanimivih vozov s pustnimi maskami je naznanila vrana s široko zevajočim kljunom, sledili so ji lokalni, a tudi državni oblastniki. Vran-šane sta s svojo prisotnostjo razveselila še Donald Trump in naše gore list Melanija. Generali vranarji so na ulice prišli s konjenico in posebnimi vozili. Med številnimi skupinskimi maskami res ni manjkalo izvirnosti. Ko je zvok pokača presekal zrak, so karneval sklenili kurenti.
Foto: GrupA
Razburljiva vožnja po drugem tiru
Organizatorji pustnega veseljačenja si privoščijo tudi Karneval na Vranskem je dogodek, za katerega se lahko tamkajšnjega župana Franca Sušnika.	v šegavo podobo odene vsa družina.
PUST 2020
31
Palčki pomagalčki, najboljša skupinska maska letošnjega celjskega pusta.	Kurenti, ki so prišli v knežje mesto s podmladkom, so vedno ena največjih znamenitosti na pustnih prireditvah.
Odziv mask in obiskovalcev dokaz, da si želijo pustnih norčij v mestu
Z vonjem po nostalgiji in pomladi
Letošnji celjski pust res še ni bil na ravni nekdanjih zlatih časov pred mnogimi leti, ko se je na pustni torek v mesto valila dolga pustna povorka, tudi s kamioni, z osebnimi vozili, s traktorji ..., ki je začela svojo pot na Ljubljanski cesti, daleč proč od mestnega središča. Kljub temu je bil vrhunec pustnega dogajanja pred dvema dnevoma zelo zanimiv in paša za oči s številnimi izvirnimi maskami in z lepim številom obiskovalcev v središču Celja, ki so si prišli ogledat pustno povorko in osrednje pustno rajanje na Krekovem trgu, ki so ga pripravili v Zavodu Celeia Celja.
ROBERT GORJANC
Pustno dogajanje v Celju se je sicer začelo že v petek s tradicionalno dopoldansko pustno povorko učencev in zaposlenih Osnovne šole Lava po ulicah Celja. Kljub temu da je letos pust sovpadal z zimskimi počitnicami, so v OŠ Lava povorko izvedli že petnajstič, in sicer kot običajno tudi po njihovi mestni četrti.
Pustna sobota je minila v znamenju pustnega rajanja v
atriju Celjskega mladinskega centra ter tradicionalne otroške plesno-pustne prireditve, že 27. Brezove metle, ki so jo pripravili v društvu za umetnost plesa Harlekin.
Osrednje dogajanje v knežjem mestu je bilo že po tradiciji na pustni torek, ko so številni obiskovalci lahko občudovali še eno pustno povorko izvirnih in raznolikih mask na čelu s ptujskimi kurenti. Povorka se je vila po
Prešernovi ulici vse do Krekovega trga, kjer je bilo osrednje pustno dogajanje.
Na njej je zavod Celeia razglasil zmagovalce najlepše pustno okrašenih gostinskih lokalov in trgovin ter najbolj izvirne maske in jih nagradil z mestnimi boni v skupni vrednosti 1700 evrov. Med lokali in trgovinami je zmagala krčma TamKoUči-ri, ki je pustno kuliso v letu olimpijskih iger zasnovala v športno-olimpijskem duhu ter si prislužila bon v vrednosti 500 evrov, drugo mesto je osvojila cvetličarna Cvetje Cokan, tretje gostinski lokal Rolca.
Naziv najboljše skupinske maske in prav tako mestni bon za 500 evrov so si prislužili palčki pomagalčki, med individualnimi maskami sta zmagali sovici, med otroškimi pa sta skupaj komisijo najbolj prepričala zlohotnica in sokol Selec.
Foto: SHERPA
Olimpijski TamKoUčiri je letošnji zmagovalec ocenjevanja najbolj izvirno okrašenih pustnih lokalov in trgovin.
Najbolj izvirne lovska bratovščina in Rdeče kapice
LAŠKO - Letošnja tradicionalna pustna povorka je odlično uspela, saj se je je udeležilo kar 20 skupin, kar je rekordno število. Prišli so celo kurenti s Ptuja.
Komisija je imela zelo zahtevno delo pri izbiri in ocenjevanju najboljših mask. Poleg izvirnosti in kreativnosti pri oblikovanju maske je ocenjevala tudi njeno zgodbo in predstavitev. Prvo mesto so tako osvojile lovska bratovščina
in Rdeče kapice z Vrha, drugo mesto je pripadlo Transformerjem, tretje Elektru Klošter.
Komisija je podelila še dve dodatni nagradi za trud in izvirnost, in sicer maski diva Pla-valaguna ter skupini princesa Elsa in snežak Olaf.
Nagrade so prispevali Stik Laško, Thermana Laško in Rimske terme.
RG, foto: JAKA TERŠEK
Simpatični sovici sta najbolj prepričali v kategoriji individualnih mask.
Diva Plava laguna se je po sodelovanju v Laškem udeležila pustne povorke tudi v Celju.
Princesa Elsa in snežak Olaf sta bila med maskami v Laškem, ki so najbolj navdušile ocenjevalno komisijo.
32
PRILOŽNOST ZA MLADE
Z inštalacijo, ki je bila na ogled v Citycentru Celje, so mladostniki v programu Pum-O želeli opozoriti na stiske mladih v sodobnem svetu. Na sliki so z mentoricami in direktorjem zavoda Za vas živim.
Eden od izdelkov mladih v programu so tudi obeski za ključe. Na sliki ena od mentoric Mojca Ploštajner.
20-letnica programa Projektno učenje za mlajše odrasle
Vsi ljudje mečemo enako senco
Z inštalacijo Vsi ljudje mečemo enako senco, ki je bila pred tednom na ogled v celjskem Citycentru, je zavod Za vas živim obeležil 20 let delovanja programa Projektno učenje za mlajše odrasle. Gre za 10-mesečni program, ki je namenjen ranljivim mladim brezposelnim ali iskalcem zaposlitve med 15. in 26. letom.
TATJANA CVIRN
Program deluje v več slovenskih krajih in je namenjen mladim, ki zaradi različnih vzrokov, ponavadi nespodbudnega družinskega okolja, niso uspeli dokončati šole in najti zaposlitve. V programu imajo možnost napredovati in najti dejavnosti, ki jih zanimajo, ter si urediti življenje. V celjski program je trenutno vključenih 15 mladostnikov iz regije. Ta
»Pum-O je bil moja odskočna deska za službo, tam sem našel vse, prijatelje, tolažbo, veselje in ustvarjalnost. (Dejan)
številka se spreminja, saj se lahko vanj vključijo kadarkoli med letom. V projekt jih napoti zavod za zaposlovanje. Izvajanje projekta zagotavlja ministrstvo za delo iz sredstev evropskih socialnih skladov kot ukrep aktivne politike zaposlovanja. Kot pravi Slavko Pajk, direktor Zavoda Za vas živim, je delo-
»Spoznal sem ljubezen svojega življenja.« (Andrej)
vanje v razmerah projektnega financiranja težko, saj ne vedo, kako bo s programom čez leto ali dve. »Zaenkrat je financiranje zagotovljeno za dve leti,« pravi sogovornik, ki poudarja velik pomen tovrstnega programa. »Pomemben je, ker poskušamo mladim priti naproti in jim pomagati. Mlade sprejmemo, se z njimi pogovarjamo, družimo in z njimi načrtujemo. Mnogi tega prej niso poznali in pri nas se počutijo, kot da so prišli domov.
pri delu v projektih, kot je bila na primer izdelava omenjene inštalacije, pri ustvarjalnih delavnicah, razpravah ...« Privoščijo si sprehode, izlete, športne igre ... Deset mesecev hitro mine in mnogi obžaluj e-jo, ko je programa konec.
povedali, da so dokončali šolo ali našli zaposlitev,« pravi Pajk in dodaja, da bi družba morala storiti še kaj več na tem področju. »Mladostniki želijo nekaj delati, četudi v tem trenutku še morda tega ne znajo in ne vidijo, kako. A slejkoprej
Ko odidejo, jim ostane v spominu predvsem to, da so bilo lepo sprejeti in da so se počutili dobro.«
Domačnost in delo
Domačnost je tista, s katero jih pritegnejo. Za vsakega, ki pride na novo, poskrbijo, da ga skupina sprejme in da se vsi dobro počutijo. A mentorice Barbara Kotnik, Mojca Ploštajner in Vero-
»Pum-O je prostor, kjer pozabim na vse svoje skrbi in žalosti.« (Valentina)
Vedno več revščine in težav mladih
Pomemben je rezultat tovrstnega projekta in ta je po besedah Slavka Pajka, da številni udeleženci po končanem sodelovanju v projektu uspešno končajo šolo ali najdejo zaposlitev. »Ravno pred tednom so se mnogi oglasili in
bodo postali davkoplačevalci in bodo vračali družbi, kar je vložila, sicer bodo zanjo vse življenje strošek.«
V zavodu namreč ugotavljajo, da je revščina vedno večja težava med mladimi, ki večinoma prihajajo iz ne-priviligiranih okolij. »Nimajo ne finančnih možnosti ne
podpore v družini, nekateri se ne znajdejo v življenju. Pri mnogih gre za nerazumevanje, razpad družine. Mladostnik pri 18 letih nima nobene opore, takšen program, kot je Pum-O, je v takšnem trenutku izredno pomemben. V družbi je sicer kaplja v morje, vendar je za tistega, ki ga najde, nekaj več,« meni Slavko Pajk.
Ob 20-letnici bo zato zavod 5. marca pripravil še okroglo mizo na temo Vidite mojo senco. »Radi bi opozorili na revščino in položaj mladih. Vedno pogosteje se srečujemo z navideznim brezdom-
stvom, ko mladi sicer imajo streho nad glavo, a se ne morejo osamosvojiti od nefunkcionalne družine. Lani smo imeli tri, ki so na hitro ostali dobesedno na cesti in smo jim lahko na srečo pomagali prebroditi najhujše težave v okviru Don Boskovega centra,« pravi Bezgovškova. Tudi na te stiske in tegobe je opozorila inštalacija, ki jo je pred leti zasnoval likovni pedagog Borut Beus, sporočila in sence pa so po svoje zasnovali mladi v vsakem od centrov, kjer izvajajo omenjeni program.
Foto: GrupA
»Zame je to kotiček, kjer si vedno sprejet z odprtimi rokami.« (Jakob)
nika Bezgovšek, ki je vodja programa, ne skrbijo le za dobro počutje mladostnikov, ampak predvsem za njihovo ustvarjalno sodelovanje. Po določenem času začnejo mladi razmišljati, da bi vsak sam lahko storil kaj za korak naprej. Z ustvarjanjem, delavnicami, s pogovori . odkrivajo svoje talente na
posameznih področjih, ki se jih nekateri prej niti ne zavedajo. To je priložnost za korak naprej.
Kot pravi Veronika Bezgovšek, se družijo med 7. in 14. uro in v tem času se zvrstijo jutranja animacija, nato posamično delo, saj si ob prihodu vsak zastavi svoj cilj: nekateri iščejo zaposlitev, drugi se učijo, da bi opravili manjkajoče izpite ... Mladi si nato pripravijo skupni topel obrok in se družijo ob družabnih igrah. »Drugi del dneva preživimo
KULINARIČNI UPI
33
Celjska dijaka sta mlada kulinarična upa
Ko najdeš sanjski poklic
Nives: »Ob posebnih priložnostih razvajam domače in jim pripravim večhodni jedilnik.«
Sergej: »Ni mi težko delati, saj tako spoznam veliko ljudi. To je pomembno v tem poklicu.«
Ne naletiš pogosto na mlade, ki so povsem prepričani, da so se pravilno odločili pri izbiri srednje šole ali da je poklic, za katerega se izobražujejo, tisti, ki jih vedno bolj navdušuje. Nives Kovačič in Sergej Omer-zu iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje pri teh vprašanjih nista niti za trenutek v dvomih. Oba sta bodoča gostinsko-turistična tehnika, Sergej je v tretjem letniku, Nives v četrtem. Povezuje ju ne samo želja, da bi nekoč imela vsak svojo restavracijo, ampak ju odlikujejo tudi zrel odnos do dela, motivacija in profesionalnost. Vse to je opazila komisija združenje JRE Slovenije in jima nedavno podelila naslov mladih kulinaričnih upov.
TATJANA CVIRN
Dijaka sta se posebej izkazala s svojim delom in znanjem pri sodelovanju na dobrodelni večerji Black & White, ki jo je združenje lani organiziralo v celjskem hotelu Evropa. Na gala večerji sta morala streči gostom in se nato še dobro odrezati v pogovorih s člani komisije. To je bila priložnost za učenje sodobnih veščin in izziv, da sta v praksi preverila svoje znanje in sposobnosti. Nives in Sergej sta namreč že prekaljena mačka na tem področju, saj
Ko se navdušiš
Nives doma ni slišala posebnih pohval o gostinskem poklicu, v katerem dela njena mama. »Ponavadi je tako, da starši otroke odvračajo od tega, da bi šli po njihovih stopinjah, in tudi pri meni je bilo tako. Na informativni dan sem najprej šla pogledat v gostinsko šolo, ki se ob tej priložnosti vsako leto izkaže. In tudi takrat je bilo tako. Samo stopila sem v šolo in vedela, da sem njihova,« se spominja dijakinja iz Dobja, ki želi šolanje nadaljevati v
Mlada kulinarična upa Nives Kovačič in Sergej Omerzu z nagrado v vrednosti dva tisoč evrov, ki jima bo omogočila nabiranje novih znanj v eni od restva-racij z Michelinovo zvezdico na Hrvaškem.
Nives se v prostem času rada druži s prijatelji in smuča, Sergej trenira hokej.
ob pouku že vsa leta tudi v praksi spoznavata poklic, za katerega sta se odločila. Kot gostinsko-turistična tehnika bosta po štirih letih šolanja usposobljena tako za delo v kuhinji kot za strežbo. Nives ima raje kuhinjo, Sergej se bolje znajde v strežbi. Oba sta v šolskem ketering krožku, s katerim sta se udeležila omenjenega dogodka. »Zanj se nisva posebej pripravljala. V takšnih primerih se pokaže, kaj že znaš in kakšno kilometrino imaš,« pravi Nives, ki že od 9. razreda pomaga v različnih restavracijah.
višji gostinski šoli v Mariboru in opravlja tudi izpit za so-meljejko, da bo znala gostom svetovati pri izbiri vina. Če Nives ne razmišlja o odhodu v tujino, ampak o izmenjavah, kjer bi se naučila kaj novega, je Sergej prepričan, da se bo vrnil v Španijo, kjer je nabiral svoje prve gostinske izkušnje v restavraciji pri dedku. Med delom v tujini se je tudi tekoče naučil govoriti španščino. »Poklic mi je postal všeč in sem se vpisal v gostinsko šolo. Ugotavljam, da mi je zadnja leta vedno bolj pri srcu,« pravi mladi in samozavestni Celjan, ki se
mu zdi pomembno dobro počutje v krogu ljudi, s katerimi delaš. »O študiju ne razmišljam, raje bom šel na kakšen tečaj in dobil še kakšen certifikat, na primer za barmana in barista.«
Brez veselja do poklica ne gre
Oba se strinjata, da je poklic težek, da je dela veliko, tudi ob koncih tedna, in da je slabo plačano. A o spremembi ne razmišljata. Sergej pravi, da bi ga vse to verjetno motilo, če ne bi imel konkre-
Združenje JRE (Jeunes Restaurateurs) združuje mlade in ambiciozne kuharje ter gostince. Nastalo je leta 1974 v Franciji in je prve slovenske restavracije sprejelo v svoje vrste leta 2007. V svetu si prizadeva za pozitivno promocijo visoke kulinarike, saj združuje že 350 članov iz 16 držav v Evropi. Med drugim je restavracijam članov uspelo prislužiti že 180 Michelinovih zvezdic. V slovenskem združenju je 16 vrhunskih slovenskih chefov in lastnikov restavracij.
tnih načrtov v tej panogi in če ga to ne bi res veselilo. »Poklic je lahko tudi zelo lep, še zlasti ko greš enkrat na svoje. Do tja je res trnova pot, a podobno je tudi v dru-
Nives: »Mladim, ki jih veseli delo v gostinstvu, sporočam, naj sledijo svojim
•	•	V I*	IV*	#	•
sanjam in v soli poslusajo profesorje.«
gih poklicih. Dobra plat tega poklica je tudi delo z ljudmi. Ne predstavljam si, da bi bil zaprt nekje v pisarni.«
Nives dodaja, da pri tem spoznaš veliko ljudi, navežeš stike in to ti kasneje koristi pri nadaljnji poti. Strinjata se, da so plače verjetno res prenizke. »A včasih se mi zdi, da mnogi pričakujejo visoko plačo, četudi za to nimajo pogojev. Šele ko imaš veliko znanja, lahko tudi zahtevaš višjo plačo,« pravi Nives. Sergej se strinja: »Nekateri pričakujejo dobro plačo brez prave osnove zanjo.
li tudi boljši pogoji dela, na primer proste nedelje.
Vstopnica za naprej
A zdaj sta še v letih, ko je zanju najbolj pomembno nabiranje izkušenj. Veliko sta jih nabrala tudi pri delu v okviru šolskega ketering krožka, ki pomaga pri strežbi na različnih dogodkih v regiji. »Razmere za delo so zelo različne, nazadnje sem delala na Zlati lisici, kjer niso bili ravno dobri pogoji za delo, saj je bila gneča, mraz ... V kakšni dobri restavraciji je veliko bolje,« pravi Nives, ki se je krožku pridružila v prvem letniku na povabilo profesorja, ki je izbral tiste dijake, ki so pokazali več nadarjenosti za strežbo. »V prvem letniku nas je bilo veliko, zdaj nas je precej manj in tudi zanimanja za delo ni veliko,« ugotavlja. Verjetno zato, ker tovrstno delo ni posebej plačano, dijaki dobijo le kakšno
Sergej: »Večino mladih je strah delati v restavracijah, svetujem jim, naj poskusijo na različnih mestih, saj bodo le tako pridobili izkušnje in samozavest.«
Zdi se mi, da je včasih preveč tarnanja o nizkih plačah.«
Morda pravega občutka za delovne razmere res še nimata, saj dobita kot dijaka za svoje delo dobro pačilo. Opažata pa razvrednotenje poklica in vedno manjše zanimanje mladih zanj, k čemur je prispevalo tudi zaposlovanje ljudi, ki nimajo gostinske izobrazbe. »Delo v kakšni majhni gostilni res ni nekaj posebnega, a če želiš doseči kaj več na tem področju, ta poklic ni tako lahek in zahteva ustrezno izobrazbo,« pravi Sergej, ki je prepričan, da se razlika med usposobljenim gostincem in amaterjem takoj opazi. Nives meni, da bi k večjemu zanimanju mladih prispeva-
nagrado in imajo pri pouku nekaj ugodnosti. A Sergej meni, da so takšni dogodki neprecenljivi: »Na ta način sem spoznal največ ljudi, kar je vstopnica za naprej.«
Tako vidita tudi osvojeni naziv in nagrado, ki sta jo prejela ob podelitvi naslova mladi kulinarični upi. Te sta še posebej vesela, saj jima bo omogočila 14-dnevno usposabljanje v eni od restavracij z Michelinovo zvezdico na Hrvaškem, kjer bosta lahko nabirala nova znanja. Ob tem ju tudi kakšna zavistna pripomba sošolcev ne gane. Sicer pa, kot ugotavljata, človeku gostinstvo da trdo kožo in mu vsaka stvar ne pride več do do živega.
Foto: SHERPA
34
KO DEKLETA »EKSPLODIRAJO«
Sneg, največja dragocenost letošnje zime. S prizorišča tekme svetovnega pokala na Ljubnem.
Po zraku, čez bele strmine, v belem .
Kljub pomanjkanju snega uspešna tekma svetovnega pokala
Na Ljubnem trojni slovenski uspeh
Prvi uspeh letošnje tekme svetovnega pokala v smučarskih skokih za ženske predstavlja to, da je ljubenski organizator izvedel tekmo kljub pomanjkanju snega. Odlično so se izkazale tudi slovenske skakalke, ki so bile po ekipni tekmi na drugem mestu. Še več, skakalka Nika Križnar se je uvrstila med posamično tekmo na tretje mesto in tako na zmagovalni oder.
BRANEJERANKO
»Že pred novim letom smo v mrzlih nočeh uspeli narediti dovolj velike količi-
Za vsak primer
ne kakovostnega umetnega snega. Tega smo nekaj dni pred tekmo svetovnega po-
kala razgrnili in ugotovili, da ga je dovolj,« je povedal predsednik organizacijskega odbora tekme svetovnega pokala Rajko Pintar. Po zahtevni bitki Ljubencev s snegom je bilo v petek na vrsti še zadnje preverjanje skakalnice, ki so ga opravili inšpektorji Mednarodne smučarske zveze FIS. Njihovo poročilo je bilo za Ljubno ugodno. Med drugim so ugotovili, da je na skakalnici 40 centimetrov zelo trdega, zbitega snega.
Kljub temu petkov začetek tridnevnega smučarskega praznika pod Rajhovko ni bil ravno obetajoč. Zaradi močnega vetra so v petek odpadli trening skakalk in kvalifikacije. Kljub temu optimizma ni manjkalo, saj je bilo za soboto in nedeljo napovedano boljše vreme.
Uspešne Slovenke
V soboto je bila na vrsti ekipna tekma in v nedeljo posamična. Med ekipno so Slovenke dolgo časa celo vodile in to pred absolutnimi favoritinjami iz Avstrije. Za Slovenijo so se v ekipi borile Nika Križnar, Špela Rogelj, Katra Komar in Ema Klinec. Na koncu je slovenska ekipa pristala na drugem mestu, za smučarsko velesilo Avstrijo. Glavni trener slovenske reprezentance Zoran Zupančič je ocenil, da so slovenska dekleta kar »eksplodirala«. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Norveške, za katero je tekmovala tudi uspešna Maren Lundby. V končnem vrstnem redu je bila četrta Nemčija in peta Rusija. Ekipe so navduševale kar osem tisoč gledalcev, ki so se v soboto zbrali pod Rajhovko.
Veliko slovensko veselje se je nadaljevalo tudi v nedeljo, med posamično tekmo. Ema Klinec v nedeljo ni bila tako zelo dobra, kot je bilo mogoče pričakovati. Po prvi seriji se je uvrstila na četrto mesto in na koncu na šesto. Še manj sreče je imela avstrijska skakalka Chiara Hölzl, ki je bila na Ljubnem po štirih zmagah na drugih tekmah zadnjega obdobja celo mesto za Klin-čevo. Zato pa je slovenske navijače močno razveselila skakalka Nika Križnar. Poletela je kar 91 metrov daleč in se na koncu uvrstila na tretje mesto ter tako tudi na stopničke. To je za članico Smučarskoska-kalnega kluba Alpina Žiri zagotovo najlepše darilo za njen bližnji 20. rojstni dan. To je bilo prav tako najlepše darilo za nedeljskih šest tisoč gledalcev, med katerimi so prevladovali slovenski.
Na nedeljski posamični tekmi je prepričljivo zmagala 2 5-letna Norvežanka,
hladnokrvna Maren Lundby. Pred Križnarjevo se je uvrstila 31-letna Avstrijka Eva Pin-kelnig iz okolice Bodenskega jezera. Naj spomnimo, da prihaja zmagovalka Lundbyjeva iz napredne dežele, kjer so zabeležili pred stoletjem in pol prvi ženski smučarski skok. Leta 1863 je ženska skakalka nastopila na moški tekmi.
Bitka za športno enakopravnost žensk na tem področju je bila zelo dolga, zato so lahko nastopile šele na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju leta 2014. Pred tem so bile ženske skakalke na zimski olimpijadi v Vancouvru zavrnjene. Prišlo je celo do tožbe skakalk proti organizatorju iger.
Foto: SHERPA
Dan, ko so si vsi želeli biti v bližini prijazne Nike Križnar.
Danes majhna navijačica, ki bo nekoč velika ... Opazil jo je tudi minister dr. Jernej Pikalo (na desni strani fotografije).
KO DEKLETA »EKSPLODIRAJO«
35
Avstrijka Eva Pinkelnig in tretja Nika Križnar. Na fotografiji jim čestita ljubenski župan Franjo Naraločnik. Ljubno pred očmi sveta ...
Resnost pa takšna ... Kmalu jo je zamenjalo veselje.	I feel Slovenia ...
36
AKCIJA
ШиМШМШТКА
|_ш ca
<c _CL> ^
QiTO
IN NAJ I v TURANT
nn\mt£>\ Nagradi za zmagovalca akcije: eden bo dobil pametni telefon podjetja Novatel, drugi Desetake r-jfTiA-rar-il'rar
Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Za nagradi se bosta pomerila junija na javni prireditvi.	У'
Čas maturantskih plesov je tudi čas naše akcije Naj maturantka in naj maturant. Letos je že deveta in tudi tokrat boste bralci lahko izbirali dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tri mesece bo trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Zmagovalca finalnega dela se bosta za privlačni nagradi - pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov - pomerila junija na javni prireditvi.
Bralci lahko v vsaki številki glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno fotografijo. V vsaki številki je del kandidatov objavljen tudi na večjih fotografijah v maturantski opravi (glede na objavljen vrstni red kandidatov), tako da se do konca meseca zvrstijo vsi. Tisti maturant in tista maturantka, ki
Za februarske kandidate lahko
glasujete do vključno torka, 3. marca.
Vseh šest iz treh mesecev glasovanja (od februarja do aprila) se bo v končnem obračunu pomerilo maja. Junija bosta znana zmagovalca akcije. Na javni prireditvi se bosta pomerila za glavno nagrado.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
Ob koncu akcije
bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih
glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel!
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
O
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
V akciji Naj maturantka in naj maturant se bodo ta mesec predstavili kandidati naslednjih šol:
■	SREDNJE ŠOLE ZA HORTIKULUTRO IN VIZUALNE UMETNOSTI CELJE (SŠHVU),
■	SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE (SŠGT)
■	ŠOLSKEGA CENTRA ŠENTJUR (ŠCŠ) in
■	EKONOMSKE ŠOLE CELJE (EŠC).
- -
1. Nastja Naglič 3 C, SŠHVU
2. Nina Gomilšek 3 C, SŠHVU
3. Mitja Frišek 3 CV, SŠHVU
AA
4. Andraž Penič 3 CV, SŠHVU
bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Vsak mesec bosta na osnovi vaših glasov in glasov učiteljev znana dva finalista.
5. Tanja Kolman 4 AT, SŠHVU
6. Gašper Gaber 4 AT, SŠHVU
7. Sara Bohorč 4 HT, SŠHVU
8. Gašper Kunst 4 HT, SŠHVU
9. Nika Škruba 5 DHT, SŠHVU
10. Vid Podgrajšek 5 DHT, SŠHVU


11. Ana Marija Meh 12. Maj Zimšek 13. Patricija Šlenc 14. Lana Grešak 15. Bianca Thieme 16. Jan Šuberger 4 A, SŠGT	4 A, SŠGT	4 B, SŠGT	4 B, SŠGT	4 C, SŠGT	4 C, SŠGT
17. Tilen Kotnik
3 E, SŠGT

23. Nika Gobec 3 SP, ŠCŠ
18. Tinkara Robnik 3 D, SŠGT
19. Dani Šmit
3 D, SŠGT
20. Teja Klinar
2 PTIŽ, ŠCŠ
21. Blaž Golež
2 PTIŽ, ŠCŠ
22. Mitja Novak
3 M, ŠCŠ
4
i
24. Mitja Kramar 3 SP, ŠCŠ
25. Eva Gradič 4 T, ŠCŠ
27. Žiga Ošlovnik 4 T, ŠCŠ
28. Maruša Štancar 4 A, EŠC
29. Simon Obrovnik 4 A, EŠC
Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE
novi tedniki radio celje
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih birkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo vojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
30. Eva Cakš 31. David Neuhold 32. Natja Kapitler 33. Staš Kalajdžiski 34. Andreja Berglez 35. Aljaž Mrak 4 C, EŠC	4 C, EŠC	4 E, EŠC	4 E, EŠC	2 APTI, EŠC	2 APTI, EŠC
AKCIJA
37
M
30. Eva Cakš
31. David Neuhold
32. Natja Kapitler
Po dosedanjem Hlasovanju vodita
Nastja Naglic
(123 glasov) in
Gašper Gaber
(68 glasovi.
Za februarske kandidate lahko glasujete do
vključno torka, 3. marca, do 12. ure.
Za nagrade se potegujejo vsi, ki tekmujejo, in vsi, ki glasujejo!
33. Staš Kalajdžiski 34. Andreja Berglez
35. Aljaž Mrak
novi tednik
vMh* г (мжгј /
radio celie
www.nt-rc.si
38
PO ŠIRNEM SVETU
Panama, dežela med Tihim in Atlantskim oceanom
Posebna privlačnost Panama Cityja je obmorska promenada Cinta Costera. V ozadju je viden del številnih nebotičnikov Dubaja Srednje Amerike.
Iz prestolnice. Nebotičnik nevsakdanje oblike.
»Zakaj ne bi obiskal Paname, Srednje Amerike?« sem si rekel. To je razmeroma majhna država, ki ima toliko prebivalcev, kot jih ima na primer Hrvaška, po površini pa je nekoliko večja. Panama, ki je med najbogatejšimi državami Latinske Amerike, se lahko ponaša tudi s podobnim dohodkom na prebivalca, kot ga ima nam bistveno bolj znana soseda Hrvaška. Žal so v Panami socialne razlike veliko večje.
BRANEJERANKO
Država, ki leži tesno med Tihim in Atlantskim oceanom, beleži visoko gospodarsko rast in zelo nizko brezposelnost. Gospodarski razcvet se
kaže predvsem v prestolnici Ciudadu Panami, po angleško Panama Cityju, kjer rastejo nebotičniki kot gobe po dežju. V njih so številna nadstandardna
stanovanja, ki niso videti ravno zasedena. »In kdo v teh stanovanjih stanuje?« sem vprašal taksista. »Zelo dobro vprašanje,« je bil zgovoren. V teh nebotičnikih je seveda mogoče slišati predvsem angleščino.
Zatočišče
upokojencev
Panama je priljubljeno zatočišče upokojencev in velja po zadnji mednarodni raziskavi za drugo za upokojence najzanimivejšo državo na svetu. Vsako leto se uvrsti na eno najvišjih mest te lestvice. Tujim starostnikom nudi celo poseben upokojenski vizum Pensionado, ki prinaša uporabnikom dovoljenje za stalno prebivanje in različne upokojenske ugodnosti. V tej državi imajo upokojenci od 20 do 50 odstotkov popusta v hotelih, restavracijah, pri vstopnicah, medicinskih storitvah ... Po petih letih lahko pridobijo tisti, ki imajo ta vizum, še panamsko državljanstvo. Pogoj za pridobitev tega vizuma je, da ima prosilec vsaj tisoč ameriških dolarjev pokojnine (in še dodatnih 250 dolarjev za vzdrževanega svojca), v nekaterih primerih zadostuje že 750 dolarjev.
V gorskem letovišču Boquet-te, ki je upokojencem »najpri-
jaznejši kraj na svetu«, preživljajo tretje obdobje življenje upokojenci iz kar štiridesetih držav. Med njimi zagotovo ni nobenega uživalca povprečne slovenske pokojnine, sicer pa ZPIZ pošilja pokojnine tudi v Panamo .... Po državi nudijo tudi tečaje španščine za tuje upokojence. No, vsak dan slišimo, kako lepa je Slovenija in da ima visoko kakovost življenja. Ne zna pa izkoristiti možnosti, kot jih nudijo premožnejšim tujim upokojencem države, kot so Panama, Ekvador, Nikaragva, Tajska in druge. V številnih državah po svetu so seveda tudi upokojenci z malo več ali z veliko denarja, ki si lahko privoščijo tople sončne žarke, toplo morje in topel gorski zrak celo leto. Slovenski minus predstavlja zima.
Panamski Indijanci
O Panami pri nas pravzaprav zelo malo slišimo, beremo. Pred štirimi leti smo brali o mednarodni aferi Panamski dokumenti (Panama Papers), ko so bili objavljeni podatki o številnih uporabnikih ugodnosti davčne oaze. Med njimi je bilo
V središču ogromne veleblagovnice Albrook v Panama Cityju
Pogled na del velikanske avtobusne postaje Panama Cityja, na Estation Albrook
58 Slovencev in 21 slovenskih podjetij.
Včasih pride do nas kljub vsemu kakšna novica. Letos so tudi slovenski mediji poročali o sedmih smrtnih žrtvah obreda verske sekte Nova luč Boga v Panami. Med smrtnimi žrtvami iz-
Ob Tihem oceanu ni vedno tiho ...
Obnovljeno staro mestno jedro je turistični magnet
ganjanja hudega duha so bili noseča ženska in njenih pet otrok. »V takšno državo se odpravljaš!« sem slišal dobronamerno opozorilo, v Sloveniji seveda. Treba je povedati, da se je tragedija zgodila na odročnem gorskem območju, kjer živi indijansko pleme Ngobe Bugle. Pleme, ki ima 156 tisoč članov, uživa na svojem območju visoko stopnjo politične samouprave. V Panami so se mi zdeli zelo zanimivi tudi ljudje. Celo v svetovljanski prestolnici države belci na ulicah po videzu izstopamo že na daleč, kar ima lahko seveda tudi svojo slabšo plat. Po postavi je večina Panamcev manjše postave, saj so kot mestici potomci Špancev in Indijancev. Mestici predstavljajo kar 65 odstotkov prebivalstva. Na cestah je mogoče opaziti tudi kar nekaj potomcev Afričanov.
Še nižje postave kot mestici so pravi Indijanci, od katerih živijo številni v revščini in ostajajo nepismeni. V pokrajini Darien blizu meje s Kolumbijo, do katere še vedno ni odseka ceste Interameri-cana čez ameriško celino, je mogoče v javnosti srečati celo Indijanke z golimi prsmi. Darien Gap predstavlja najbolj nevarne kraje Paname, kjer vladajo trgovci z mamili in ljudmi. Zaradi njihovega na-
PO ŠIRNEM SVETU
39
silja v tem delu Latinske Amerike je mogoče videti naselja Indijancev - plemen Embera in Wounaan - celo na pragu milijonske prestolnice Panama City. Na območje Panamskega prekopa so se začeli priseljevati na začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Tako je dandanes mogoče srečevati na ulicah in v sodobnih nakupovalnih središčih v prestolnici Indijanke še vedno v njihovi ljudski noši. Spomnim se prizorov iz veleblagovnice, kjer sem srečeval Indijanke v tej noši, ob njih so bili njihovi otroci, oblečeni v džins.
Indijanci živijo v različnih delih Paname. Za marsikaterega obiskovalca predstavlja podobo raja na Zemlji indijansko otočje San Blas. Tam je celo toliko otočkov, kot je dni v letu. Otočki z belim peskom, modrim morjem in zelenimi palmami obiskovalca res ne morejo pustiti ravnodušnega. Cesta do pristanišča Gardi, ki je izhodišče za obisk otočja San Blas, je bila zgrajena šele pred desetletjem. Na otočju, kjer živi pleme Guna, turistov seveda ne manjka. In tudi tam velja rek o drugih krajih in drugih običajih. Po merilih tega plemena velja za nevljudno, če se odpravijo turistke v njegove vasi v bikiniju ter turisti brez srajce, z golim oprsjem.
Po prestolnici
Vse poti vodijo seveda v Panama City, v Ciudad Panama. Po prestolnici je najlažje potovati s podzemsko železnico, katere prvi krak je bil zgrajen pred šestimi leti. Prevoz v tej deželi, kjer uporabljajo kot denarno sredstvo ameriški dolar, je za naše razmere zelo poceni. Vožnja skozi nekaj postaj me-troja stane potnika komaj trideset centov. Zanimivo je, da je uradna valuta Paname balboa, vredna prav toliko kot ameriški dolar, vendar je uporabljena le za kovance.
Najopaznejša zanimivost Dubaja Srednje Amerike, kot označujejo prestolnico Paname, so nebotičniki. Teh je kar za malo morje. V finančni metropoli je kar osem od desetih najvišjih stavb Latinske Amerike. Ob mestnem nabrežju Tihega oceana, večinoma pred nebotičniki, je lepo urejena Cinta Costera. Na tej široki obalni promenadi s kolesarsko stezo je mogoče srečati številne sprehajalce, tekače in kolesarje. Ob njej so športne naprave in otroška igrišča. Cinto Coste-ro so začeli postopoma urejati pred desetletjem.
V Panama Cityju je zanimivo tako staro kot novo. Mestni biser je njegovo staro mestno jedro Casco Viejo, po novem imenovano tudi Casco Anti-guo. Zgovorno je, da je staro mestno jedro od leta 2003
V milijonskem Panama Cityju je mogoče srečati Indijanke, oblečene v ljudsko nošo. Indijanka na fotografiji prodaja ročna dela domorodcev.
Takšne Paname ni na turističnih oglasih. Tako živijo v mestu preprosti domačini.
Iz starega mestnega jedra Panama Cityja. Iz nekdanje črne in nevarne točke mesta je nastal njegov ponos.
Na panamskem podeželju Pogled v brivnico, v Barberio.
Unescov spomenik svetovne kulturne dediščine. Iz starinskih stavb starega jedra, ki je postalo z leti slum, so stanovalce preselili in stavbe prenovili. Po prenovi je nastalo čudovito staro mestno jedro, katerega urejenost bi jim lahko zavidali tudi po Evropi. In v poslopju nekdanje francoske uprave Panamskega prekopa je danes muzej te znamenite vodne
Iz katoliške cerkve v Casco Vieju, starem mestnem jedru Panama Cityja. Takšnih kipov svetnikov pri nas nismo navajeni. Štirinajstletni krščanski mučenec Jose Sanchez del Rio je na kipu, ki predstavlja njegovo truplo, oblečen kar v prave kavbojke in v srajco iz blaga.
poti. Na Plaza de Francia je pomnik 22 tisoč žrtvam gradnje prekopa, ki sta jih povzročili rumena mrzlica in malarija. Posebnost je veličasten resta-vriran Teatro Nacional iz leta 1907. V cerkvi Iglesia de San Jose je znamenit zlati oltar. V eni od cerkva me je presenetil kip trupla katoliškega mučen-ca svetega Joseja Sancheza del Ria, ki je umrl v Mehiki leta 1928, star komaj 14 let. Kip je namreč oblečen v kavbojke iz pravega blaga.
V Cascu Vieju so nastali po prenovi različni muzeji in lokali, od gostiln in galerij do trgovin s spominki. Na vsakem koraku je mogoče opaziti policiste, ki pazijo na turiste. V najbližji soseščini nekoč nevarnega Casca Vieja je namreč zloglasna revna četrt El Chorillo, kjer ni varno niti sredi dneva. Prečkati jo je treba s taksijem.
Nad prekopom
Najbolj znana znamenitost Paname je nedvomno prekop.
Panamsko gorsko letovišče, mestece El Valle de Anton, je v drugem največjem poseljenem kraterju na Zemlji. Letovišče nudi ogled slapov, hišo metuljev, center orhidej, termalno kopališče ...
Verjetno ni obiskovalca te dežele, ki si ne bi ogledal svetovno znanega tehničnega čudeža.
Francozi, ki so po gradnji Sueškega prekopa začeli graditi še Panamskega, so na koncu obupali. Nato so ga leta 1914 zgradili Američani, ki so ga leta 1999 predali Panami. Plovbo skozi 80 kilometrov dolg prekop med Tihim in Atlantskim oceanom sta omogočila sklop zapornic in umetno jezero Gatun. Po stoletju je bil pred štirimi leti odprt del prekopa, po katerem lahko plujejo tudi največje ladje.
Svetovni čudež tehnike si ogledujejo številni turisti. Nekateri prihajajo v skupinah iz različnih delov sveta, drugi z avtobusom. Z ogromne avtobusne postaje Panama Cityja, z Estacion Albrook vozi obiskovalce prekopa do centra Miraflores lokalni avtobus. Ta stane komaj trideset centov, vstopnice za opazovanje prekopa z Mirafloresove raz-
Spominki, spominki .
gledne ploščadi so za tujce kar zasoljene. Zanje stanejo dvajset ameriških dolarjev, za domačine le pet. Turisti, ki željno pričakujejo prihod ladij, so med gledanjem odpiranja in zapiranja zapornic prekopa navdušeni. Na razgledni ploščadi sem se zapletel v krajši pogovor z
ameriško turistko. Povedal sem ji, da sem iz Slovenije, od koder izvira Melanija Trump. »Ali so vse Slovenke tako zelo lepe, kot je ona?« me je vprašala nekoliko nagajivo. »Da, večinoma,« sem ji odgovoril. Table v okolici prekopa, ki opozarjajo na prisotnost krokodilov, seveda niso odveč.
40
V LUČI KORONAVIRUSA
Pred stotimi leti je tudi po naših krajih morila španska gripa
Ko je gripa vzela na desetine milijonov ljudi
Danes se bojimo koronavirusa, pred stotimi leti je zaradi španske gripe umrlo na desetine milijonov ljudi ... »Na španski bolezni in nje tovarišici, pljučnem vnetju, je glasom zdravniškega sotrudnika londonskega lista Times, v zadnjem četrtletju na celem svetu umrlo 6 milijonov ljudi,« je skopo poročal celjski časopis Nova doba 11. januarja 1919. Zgolj v Ljubljani - takratnem malem mestu - in njeni okolici je umrlo, od jeseni 1918 do pomladi naslednje leto 414 ljudi ... Med prvo svetovno vojno je po svetu vladala cenzura, zato je časopisje o epidemiji večinoma molčalo.
BRANEJERANKO
O španski gripi v slovenski prestolnici je pred dvema desetletjema zbrala podatke za svojo diplomsko nalogo Nina Kalčič. Pregledala je ljubljanske župnijske mrliške knjige, kjer je bil omenjen tudi vzrok smrti. Po raziskavi strokovne revije Bulletin of the History of Medicine, ki je bila prav tako opravljena pred dvema desetletjema, je španska gripa zahtevala več kot 50 milijonov življenj. Po nekaterih drugih ocenah je umrlo do sto milijonov ljudi. Špansko gripo še danes pojmujejo kot eno največjih katastrof v zgodovini človeštva in kot njegovo naj-
večjo zdravstveno katastrofo. Po svetu je zbolelo kar pol milijarde ljudi. Na ozemlju takratne Avstro-Ogrske je zgolj med civilnim prebivalstvom umrlo 260 tisoč državljanov.
Umirali so
predvsem mladi
Kalčičeva je ugotovila, da so umirali predvsem mladi ljudje in otroci. »V šoli v Polju je med epidemijo med 5. oktobrom in 14. novembrom umrlo šest učencev drugega, petega in šestega razreda. Umrla je tudi učiteljica,« je o razmerah v ljubljanskem Polju zapisala višja znanstvena sodelavka
Poleg daleč najbolj množične španske gripe, ki je sledila pandemiji leta 1889, so človeštvo ogrožale še druge vrste gripe, različnih podtipov virusa). Leta 1957 je morila azijska gripa, leta 1968 hongkonška, leta 1977 ruska, nova pandemija se je pojavila leta 2009 ...
Črna smrt
Najhujše zdravstvene katastrofe so se pojavljale predvsem v starih časih. Na tiste, ki so ogrožale naše kraje pretekla stoletja, spominjajo številna slovenska kužna znamenja in nekatere cerkve. Postavljeni so bili zaradi ponavljajočih se pojavov kuge, ki je morila naše prednike.
Zaradi kuge, ki je razsajala med letoma 1347 in 1351, je v Evropi umrla tretjina prebivalstva. Kugo so poimenovali črna smrt. V celjski regiji se je pojavljala v različnih stoletjih. Nekatere vasi - tudi na našem območju - so ostale zaradi smrti prebivalcev skoraj prazne. Ljudje so iskali pomoč v onostranstvu in so se zaobljubljali, da bodo v pomoč in zahvalo postavili cerkve. Tako sta med drugim nastali tudi celjska cerkev sv. Jožefa na Jožefovem hribu in cerkev sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Ponekod po svetu ta bolezen še ni izkoreninjena.
To ni Vuhan leta 2020 ... Iz časa, ko je naše prednike morila svetovna epidemija španske gripe.
na SAZU dr. Katarina Keber
v raziskavi Epidemija v šolskih klopeh. »Obolevanje učiteljev in učiteljic med epidemijo je razvidno tudi iz zapisov v Učiteljskem tovarišu, kjer so ohranjeni nekrologi umrlih slovenskih učiteljev in učiteljic ter poročila o ženah in otrocih učiteljev, ki so umrli zaradi gripe,« omenja Kebrova.
V različnih delih današnje Slovenije so zato šole zaprli, na primer v Mariboru. Podobno so ukrepali tudi v krajih današnje Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Češke ... To je bilo obdobje, ko se je 11. novembra 1918 končala prva svetovna vojna in so bile marsikje posebne, zmedene in prevratniške razmere. Tudi španska gripa naj bi prispevala k temu, da se je vojno gorje končalo prej, kot bi trajalo sicer. Pri nas je med pandemijo razpadla Avstro-Ogrska in nastala nova Država Srbov, Hrvatov in Slovencev, predhodnica Jugoslavije. Kot je ugotovila Kebrova, se je 29. oktobra 1918 v Ljubljani zbralo 30 tisoč ljudi, ki so pozdravili novo državno tvorbo.
V hudih časih španske gripe karikaturistom smisla za humor ni zmanjkalo. Tako so se norčevali iz bolezni, ki so takrat najbolj ogrožale svet: iz španske gripe, sifilisa in jetike (tuberkoloze).
Gripa, ki ni bila španska
In zakaj so to zdravstveno katastrofo ob koncu prve svetovne vojne poimenovali kot špansko gripo? Španija se je namreč prvi svetovni vojni izognila, zato tam cenzure ni bilo. V Madridu je zbolel
vsak tretji meščan, zaprti so bili trgovine in uradi, javni promet je bil ustavljen . Za razliko od Španije je v drugih državah divjala vojna, zato je bila uvedena cenzura tiska. Umirali so tudi številni vojaki. Zaradi Španije, kjer ni bilo cenzure, se je oblikovalo javno mnenje, da je ta drža-
Zaradi španske gripe so zbolele ali zaradi nje umrle tudi številne znane osebnosti. Zboleli so Franz Kafka, Gustav Klimt, Walt Disney, ameriška predsednika Wilson in Roosewelt, Mahatma Gandhi, nekdanji etiopski cesar Haile Selasie in številni drugi. Kot navajajo nekateri viri, naj bi bilo s to hudo boleznijo povezano celo bogastvo Donalda Trumpa. Njegov ded Friedrich, priseljenec iz Nemčije, je zaradi španske gripe umrl. Bil je življenjsko zavarovan, denar od izplačane zavarovalnine pa naj bi njegova vdova vložila v nepremičnine.
va zaradi nove gripe posebej ogrožena. V resnici ni bilo tako.
Španska gripa naj bi bila po trditvah nekaterih zdravstvenih strokovnjakov v resnici ameriška ... V začetku leta 1918 je zdravnik v ameriški zvezni državi Kansas prepoznal znake nenavadne gripe. Podeželski zdravnik je o tem obvestil zdravstvene oblasti, ki se za njegovo opozorilo niso zmenile. Nevsakdanjo gripo naj bi nato razširili vojaki iz Kansasa, ki jih je vpoklicala vojska. Nekateri okuženi vojaki so bili poslani v Francijo, kjer se je gripa v Parizu pojavila že aprila. V Skandinaviji so zboleli. Na bojiščih so bile zelo slabe higienske razmere.
Za špansko gripo so značilni trije valovi. Bolezen se je razširila po vsem svetu, vse do Afrike, Kitajske, Indije, Avstralije, Oceanije ... V ameriški Filadelfiji je bilo toliko mrtvih, da so morali v mrtvašnici trupla polagati v nadstropjih. V mestu je namreč oktobra umrlo več kot sedemsto ljudi, medtem ko je bilo v mrtvašnici prostora le za 36 trupel ... Zaradi španske gripe in njenih posledic so ljudje ponekod po svetu umirali še leta 1920.
Foto: splet
Bolniki, ki so se nalezli španske gripe, so hudo trpeli. Po nekaterih poročilih so imeli vročino in glavobol ter so bili hudo utrujeni. Nekateri so krvaveli iz nosu, ust ali ušes, njihova koža je povsem pomodrela. Pojavljal se je tako hud kašelj, da je posameznikom poškodoval trebušne mišice. Zaradi španske gripe je umrlo več ljudi, kot je bilo žrtev prve svetovne vojne. Umrlo je od 2,5 do 5 odstotkov svetovnega prebivalstva.
Med epidemijo španske gripe se je zbralo v Ljubljani na enem mestu 30 tisoč ljudi. 29. oktobra 1918 so pozdravili novo Državo Srbov, Hrvatov in Slovencev, predhodnico Jugoslavije. Čez nekaj dni se je združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Zaradi španske gripe je zbolelo pol milijarde ljudi.
IZ SVETA ZABAVE
41
Nova polka Modrijanov
Modrijani so pravkar sredi koncertne turneje z naslovom Modrijani osebno. Gre za koncerte, kjer njihovo petje pride drugače do izraza, saj pojejo pesmi, ki jih na veselicah redko slišimo. To pomeni, da je ob glasbi tudi veliko osebnih pripovedi in smeha.
Člani ansambla so po koncertih vedno ganjeni: »Za nami je sedem koncertov. Ti nas dobesedno napolnijo z energijo. Po nastopih, ko začutimo, kako smo si v pesmih blizu z ljudmi, smo spočiti in spet zaljubljeni v to, kar počnemo že dvajset let.«
Obenem pripravljajo in snemajo nove pesmi. Prva med njimi je polka Ljubiva, ki sta jo napisala Rok Švab in Rok Lunaček. Modrijani so o njej povedali: »To polko smo napisali za vse, ki imajo koga na tem svetu neskončno radi in bi zanj storili vse. In tudi za tiste, ki še iščejo ljubezen svojega življenja. Menimo, da ljubezen vedno najde pot.«
V videozgodbo so vključeni zaljubljeni pari, ki so Modrijanom posebej za ta video poslali svoje zaljubljene fotografije in ujete najlepše trenutke življenja. Pesem so člani ansambla posneli v studiu pri producentu Tadeju Miheliču.
Foto: Založba Vox
Rebeka Dremelj o ljubezni do življenja
»Sreča je, ko sebe poznaš ... in ko sebe rad imaš,« je le del refrena nove skladbe Zdravo, sreča slovenske glasbenice, ki je Slovenijo navdušila že lani s čutno balado Še verjamem vase.
»Všeč mi je, če lahko z glasbo kaj povem. Lanska pesem Še verjamem se je zelo dotaknila ljudi. Zahvaljevali so se mi za pesem, mnoga društva so jo vzela za svojo kot svojo himno in ob tem sem se zelo dobro počutila. Všeč mi je, če v ljudeh spodbudim dobro in ob tem lahko pomagam. Tudi sebi. Po izidu skladbe sem se naučila določene stvari izpustiti iz rok,« je povedala ena najuspešnejših slovenskih glasbenic, ki želi z novo skladbo nadaljevati v enakem pozitivnem vzdušju. »Sreča je v majhnih stvareh. Najbolj pomembne stvari v življenju se moramo naučiti gledati s srcem.«
Sporočilo pesmi je večplastno, a hkrati enostavno. Je zrcalna slika naših življenj. Preobremenjenost s službami in dosegljivost vedno in povsod zaradi sodobne tehnologije nam v vsakdanjiku na dolgi rok ne delata usluge. »Le še dodatno pospešita že tako hiter tempo življenja. Zaradi tega se ne znamo ozreti okoli sebe in videti stvari, ki so tukaj in zdaj in nas res osrečujejo. Poglejmo v sonce, veselimo se ...« je še povedala Rebeka, ki je nastajanje pesmi zaupala vrhunskima glasbenikoma, avtorjema mnogih uspešnic. Besedilo je po Rebekinih željah napisal Rok Lunaček, ki se ob Kreši-mirju Tomacu podpisuje kot soavtor glasbe.
Ustvarjanje videospota je bilo njeno najdaljše do zdaj, saj so ga snemali kar štiri dni. Vsestranska umetnica je sama napisala scenarij. »Videospot zgodbo mlade mamice, obremenjene z domom, vzgojo otrok, prikaže v
nenehnem stresu, in sicer vse do njenega zavedanja, kaj v življenju največ pomeni. Ko ugotoviš, da so morebitni sprožilci stresa tvoji največji plusi, je neprecenljivo. Srečni smo lahko vsi, da imamo družino, ljudi, ki jih imamo
* Ж Ж Ж Ж
od m
D0DE8E.T
Ježek Sonic
»Najhitrejši jež na svetu.« V največje breme modremu ježku s hitrimi nogami je problem scenaristov, ki ne vedo, v katerem trenutku filma začeti in kako predstaviti like ali ozadje zgodbe. Oboževalci bodo morda vsaj do neke mere zadovoljni, saj gre za stvari, ki jih že vedo, za vse ostale bo to kmalu sploščen in samo še en kvazi superherojski film za nižjo starostno mejo. Možje X (X Men) za otroke - kopiran trik upočasnjene akcije iz tega filma je edini, ki ga ima na razpolago - z dodatkom Jimma Carreyja kot otročjega zlikovca.
OCENA: 5 / 10
Fantazijski otok
»Izpolnjevanje fantazij do konca.« Film Fantazijski otok spominja na osnovnošolsko in najverjetneje vsaj enkrat v koš zabrisano kopijo Izvora (Inception), a na način grozljivke, ki načeloma sledi znani formuli zaprtja skupine neznancev v izoliranem prostoru. Namen je proizvesti toliko hrupa, da ne veš, čemu ugovarjati. Ustvarjalci filma se zanašajo, da nam bo manj mar, če bo v scene nagnetene vsaj nekaj relativno gole kože obeh spolov, a količina splošnega neznanja povzroča le izmenično utapljanje v dolgčasu ali jezni nemoči.
OCENA: 3 / 10
PETER ZUPANC
* Ж Ж Ж Ж
V KINO PRIHAJA
Ne pozabi dihati
15-letnemu Klemnu se življenje postavi na glavo, ko se njegov tri leta starejši brat zaljubi v prelepo vrstnico Sanjo ... Pomembno: v celovečercu režiserja Martina Turka igrata Matija Valant in Tine Ugrin ...
21 mostov
Navidezno običajen rop pusti za sabo osem mrtvih policajev. Policija med pregonom popolnoma zapre dostop na Manhattan. Pomembno: v policijskem trilerju igra glavno vlogo Chadwick Boseman alias Črni panter (Black Panther).
Nevidni človek
Cecilia, ujeta v razmerje z norim in genialnim znanstvenikom, komaj pobegne. Njen nekdanji partner sicer nenadoma umre, a njej se dozdeva, da jo nekdo zasleduje ... Pomembno: v ZF-trilerju / grozljivki glavno vlogo igra Elisabeth Moss.
(PZ)
radi, streho nad glavo, vsak dan hrano na mizi . in tako ob tem nista pomembna prah na polici in povrela juha. Ko to dojameš, si srečen in prav to želim povedati z novim glasbenim projektom.«
Foto: Menart
radio celie
Vedno? 2 Илжој /
42
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
France Malešič: Gora ni nora
Franc Skaza, šmarski domoljub in mecen
Gor in dol z besedami
(1838-1892)
(8)
Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda ustanovljena leta 1886
V času narodnostnih spopadov na političnem, gospodarskem in kulturnem področju v habsburški monarhiji se je med Slovenci izoblikovala organizacija, ki se je posvečala problematiki narodnostne enakopravnosti na področju šolstva. Prva Družba sv. Cirila in Metoda je bila v Sloveniji ustanovljena leta 1885. Njeno delovanje je obsegalo financiranje otroških vrtcev in osnovnih šol, večino prihodkov je pridobivala v obliki prostovoljnih prispevkov premožnejših občanov ter iz članarin. Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki so jih
Prostovoljna požarna bramba v Šmarju pri Jelšah leta 1890. Foto: Franc Jurkovič, 1890.
ustanavljali po vsej Sloveniji, so igrale pomembno vlogo pri prebujanju narodne zavesti Slovencev in so imele tudi širši kulturni pomen.
Leta 1886 je bila tudi v Šmarju ustanovljena Šma-rijsko-Slatinska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda, ki je delovala do leta 1918. Za njeno delovanje je Franc Skaza namenil 180 kron in kot njen pokrovitelj zasedal tudi mesto predsednika vse do leta 1891.
Prostovoljna požarna bramba v Šmarju pri Jelšah leta 1880
V sedemdesetih letih 19. stoletja je nastala potreba po ustanavljanju prostovoljnih požarnih bramb v mestih in trgih. Leta 1880 je bila požarna bramba ustanovljena tudi v Šmarju pri Jelšah, eden najpomembnejših vlagateljev pri ustanovitvi je bil Franc Skaza. Ustanovitelj požarne brambe
www.kamra.si
in prvi načelnik je bil Leopold Fiegelmüller, ki je bil tega leta v Šmarju župan, bil je lastnik gradu Žusem. Ob ustanovitvi se je požarna bramba v Šmarju imenovala »Freiwillige Feuerwehr St. Marein bei Erlachstein«.
Iz nemškega poveljstva je prešla leta 1900, ko je bil izvoljen za župana odvetnik dr. Franc Jurtela. V občini in v pisarni je začel uradovati v slovenskem jeziku, prav tako je to zahteval od požarne brambe, sicer od občine ne bi dobila nobene podpore. Na izrednem občnem zboru so gasilci odklonili slovensko povelje, zato je požarna bramba prenehala delovati. V trški občini je delovalo šest plačanih gasilcev vse do leta 1905, ko je mesto župana zasedel Franc Ferlinc, ki je na novo ustanovil požarno brambo.
Se nadaljuje ...
Mateja Žagar
Knjižnica Šmarje pri Jelšah
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Avtor knjige je že od otroštva rad iz knjig prepisoval posamezne zanimivosti, izreke ... »Za taborništvom in njegovimi imenitno spodbudnimi domisleki so prišle na vrsto gore in alpinizem, s tem pa tudi vse, kar je vsaj malo dišalo po gorah,« se spominja Malešič. »Zapisanih kratkih misli, izrekov, rečenic in podobnega je bilo vedno več, sprva bolj po naključju, kasneje pa s čisto meglenim namenom,« je obrazložil. Iz vsega tega je nastala Malešičeva Zbirka planinskih izrekov in misli, kot je podnaslov.
Avtor je v knjigi spomnil na dolgo zgodovino pisanja o gorah v naši in tuji literaturi. Od našega Valvasorja in Vodnika do Nejca Zaplotni-ka in številnih drugih. Prvi slovenski posvetni pesnik Vodnik je po obisku triglavskega območja že leta 1795 zapisal hvalnico gorskemu svetu, pesem Vršac. Bil je tudi prvi slovenski planinski poet. Najprej je obiskal Kredarico, leto pozneje je vodil tričlansko odpravo na Triglav, ki je bila organizirana na pobudo Žige Zoisa. »Na Vršac mi stopi in sedi, / neznan svet se teb odpre, / glej, med sivo plešo v sredi, / zarod žlahtnih zelj cvete,« je počastil Vodnik slovenski planinski svet pred več kot dvesto leti.
Iz Malešičeve zasebne zbirke vseh mogočih planinskih citatov, ki si jih je izpisoval dolga leta, je nastala zajetna knjiga. V njej so različne misli urejene po abecedi. Pod črko a predstavlja misli o alpinistih, alpinistiki in alpinizmu, pod črko b o bivaku, bližnjicah, boju z goro . »Alpinisti so ljudje, ki iščejo težave, pa so veseli, če jih najdejo,« je zapisal pokojni slovenski alpinist in novinar Ante Mah-kota. Ko je bil med skalami, je bila zanj v skrbeh njegova soproga, slovenska pevska legenda Marjana Deržaj. Brez dlake na jeziku so o alpinizmu nekoč razmišljali angleški psihiatri. »Pri alpinizmu gre za tveganje, slavohlepje ali za željo po strnitvi z naravo. Nekateri ljudje ne najdejo v življenju nobenega mika in spodbude več; lahko gre celo za podzavesten samomorilni
impulz. Včasih gre lahko za tako imenovano božjo sodbo - če pridem živ iz stene, sem vreden življenja,« so bili neprizanesljivi psihiatri. Boj z goro je lahko zelo trd. »Ali smo premagali sovražnika? Ne, le sami sebe,« je misel angleškega himalajca Georgea Herberta Leigha Mallorija, zapisana pred sto leti. Povzeta je v sklopu Malešičeve knjige Boj z goro.
Povzete so misli tako velikih kot malih ljudi. Tudi najmanjših, in sicer v poglavju Navdušenje. »Oči, a ne, da ne bo zmanjkalo kamnov?« je nekoč rekla takrat 3-letna Marjeta Potrato. Tudi Simona Gregorčiča na primer je vleklo navzgor, kar mora vedeti vsak šolar: »Pod trto bivam zdaj / v deželi rajsko mili, / srce pa gor mi sili, / nazaj v planinski raj.« Zadnji sklop misli, pod črko ž, o ženskah v alpinizmu nas med drugim spomni na čase, ko niso bile dame enakopravne niti na tem področju. »Ali ženska res pomeni konec alpinizma?« se je vprašal znamenit avstro-ogrski alpinist Paul Preuss iz Salzkammerguta. Umrl je v tamkajšnjih gorah. Danes v planinah spol in še marsikaj drugega ni več pomembno. »Nikoli prestar ali predebel za plezanje,« je slovensko planinsko pravilo. Pa pot pod noge! Že zato, ker je France Zupan zapisal, da je planinstvo knjiga, ki jo beremo z nogami .	BJ
Leta 1944 rojen avtor knjige France Malešič je bil zdravnik pediater na ljubljanski pediatrični kliniki na oddelku za pul-mologijo. Kot 12-letni fant se je vključil v Planinsko društvo Kamnik. Pozneje je med drugim vodil alpinistično šolo, pripravil Alpinistični priročnik ter postal urednik Alpinističnih razgledov. Dolga leta je deloval kot zdravnik reševalec letalec na področju helikopterskega reševanja. Že pred osmimi leti mu je Planinska zveza Slovenije podelila častno listino za dolgoletno delo na različnih področjih planinstva.
ALBUM S CELJSKEGA
Jože Gabron ob novem kamiončku »Hanomag«, okrog leta 1965
Jože Gabron z Lopate pri Celju, starejšim Celjanom in okoličanom znan kmet, ki se je ukvarjal tudi s »furmanstvom«, je v časih, ko so bile še prave zime, kot zunanji partner trgovine Kurivo s konjsko vprego kupcem dostavljal premog. Sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja je z nakupom kamiončka znamke Hanomag posodobil vozni park ter tako še izboljšal »furmanske« storitve.
Prispeval: Erih Gabron
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje
Info: 03-426-17-00 (Srečko Maček).
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
MLADI ZA MLADE
43
Marjan Pipenbaher med dijaki - gradbenimi tehniki
V istem tednu so vsi dijaki programa gradbeni tehnik, teh je v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja skupno v vseh letnikih 112, obiskali gradbišče gradnje mostu čez Savinjo v Laškem. Projekt so izdelali v podjetju Ponting.
Z mostovi povezuje ljudi
V začetku februarja so v Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja Šolskega centra Celje povabili vrhunskega projektanta Marjana Pipenbaherja iz projektivnega biroja Ponting. Dijakom, učiteljem, članom Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Celje ter študentom višje šole je predstavil svoje delo: projektiranje in gradnjo mostov ter viaduktov z velikimi razponi.
Predavanje se je začelo s prevodom misli o mostovih Iva Andrića, književnika in edinega dobitnika Nobelove nagrade za književnost z območja nekdanje Jugoslavije: »Od vsega, kar človek v svoji življenjski sli ustvari in zgra-
di, ni boljšega od mostov. Zame so pomembnejši od hiš in bolj sveti od templjev. Mostovi so grajeni za ljudi, zato so do vseh enaki; koristni so, njihov obstoj ni naključen, ampak je osmišljen z našimi potrebami. Trajnejši so od drugih zgradb in ne podrejajo se skrivnemu ter slabemu.«
Marjan Pipenbaher že vrsto let gradi mostove, premaguje ovire, povezuje ljudi in ustvarja poti, ki dajo okolju dodatno vrednost, je eden najbolj priznanih evropskih projektantov mostov. S sodelavci projektira mostove, viadukte in druge zahtevne objekte predvsem v tujini - v Evropi, na Bližnjem vzhodu in Afriki. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor ga je že leta 2009 odlikovalo s častnim nazivom inženir leta. Za svoje strokovno delo je prejel več mednarodnih in domačih strokovnih priznanj ter nagrad, je član številnih strokovnih društev, akademij in drugih združenj.
Navdušil dijake
V dveurnem predavanju so poslušalci občudovali ideje, zasnove in projekte za mostove v Črni gori, Turčiji, Sloveniji, v mestih Bratislava, Budimpešta ... Največ časa je gost namenil projektiranju in gradnji mostu na Pelješac. Most na Pelješac je v tem obdobju največji gradbeni projekt na Hrvaškem in bo, ko bo zgrajen, tudi eden največjih mostov v Evropi. Nov most
bo povezoval celino s polotokom Pelješac na jadranski avtocesti med Splitom in Dubrovnikom. Skupna dolžina mostu znaša 2.404 m. Višina stebrov, merjeno do morske gladine, znaša 75,4 m do 90,8 m. Most je globoko temeljen na jeklenih pilotih premera 2 m, dolgih od 55 do 125 m. Pod mostom je zagotovljena svetla navigacijska pot. V Pontingu so izdelali idejni projekt in glavni projekt mostu, izvedli vse dinamične analize in testiranje v vetrov-niku na Danskem. Most gradi kitajsko podjetje, po besedah Pipenbaherja z vrhunsko tehnologijo in opremo.
Poslušalci, bilo jih je več kot 150, so bili navdušeni nad predavanjem; gradnja, gradbeništvo je res ena najpomembnejših panog v gospodarstvu. Dijaki programa Gradbeni tehnik, predvsem tisti, ki razmišljajo o študiju, so spoznavali zahtevnost inženirskega dela, hkrati pa tudi lepoto, ko vidiš rezultate svojega dela. V srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja dajejo dijakom s številnimi predavanji, delavnicami, strokovnimi ekskurzijami poleg znanja iz splošnih predmetov širino v stroki, ki je potrebna za poklic in študij. Mnenja so, da temelje v tehniškem znanju pridobivajo v srednješolskem obdobju. Večini dobrih gradbenih inženirjev, podjetnikov in tudi arhitektov naše regije je bila tehniška šola podlaga za študij.	iP
Zvončica s plesom prebujala pomlad
Kako preprosto se je gibati, ko začutiš glasbo v svojem srcu in ko te ta čut ponese v svet gibanja ... plesa. Gib, ples, glasba nas povezujejo, je bil slogan zimske produkcije Plesnega studia Zvončica, ki deluje pod okriljem Zavoda Prom v Šmarju pri Jelšah.
Z lepimi mislimi, ki nam lepšajo življenje, so nas po tirih plesa popeljali vsi člani Zvončice iz Šmarja pri Jelšah, Pristave pri Mestinju in Podčetrtka. Na odru je zaplesalo več kot sto plesalcev, od najmlajših iz plesnih ustvarjal-nic, skupin pionirjev in mladinskih skupin za džez balet,
sodobni ples, skupin hip hopa, do oddelka za klasični balet. Za presenečenje je s petjem in plesom poskrbela skupina Mucikat pod mentorstvom Iztoka Gojkoviča.
Vsaka lepa misel, vrednota je predstavljala ples. Plesalci so nam s plesom sporočali, kako je lepo imeti prijatelje, si pomagati, se spoštovati, biri srečen, ljubljen, kako podariti nasmeh, objem, poljub in kako preprosto je biti človek. Zaplesali so nam miške, spančki, srca, Rdeče kapice, prijatelji ljubezni, najmlajši so zaplesali v pelerinah in pokazali, kako lepo je biti zunaj, ko pada dež. Plesi Od mraka do
zore, Evforija, Padem in vsta-nem so nas popeljali v razmišljanje. Ko so na oder stopili plesalci hip hopa, se je vse iskrilo od energije. Vsaka točka je imela svojo vsebino in prav vsak ples se nas je dotaknil. Plesalci so nam dali vedeti, da so vrednote del našega življenja in še kako pomembne. Za vso to energijo, veselje, srečo, radost in delo so poskrbeli njihovi mentorji Iztok Gojkovič, Renata Gojkovič, Katarina Sla-pnik, Sara Jezernik, Pia Jeršič, Nika Amon, Ana Zatler in vse pridne mravljice v zaodrju, frizerke, maskerke, fotografi, vzgojiteljice, brez katerih ne bi izpeljali produkcije. Občinstvo je v polni dvorani uživalo od začetka do konca in plesalce velikokrat nagradilo z močnim aplavzom.
MILENKA BLAŽEVIĆ Foto: NATAŠA MÜLLER
Zlato priznanje za višjo strokovno šolo
Študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje iz programa Gostinstvo in turizem so za sodelovanje v projektu Turistične zveze Slovenije Več znanja za več turizma prejeli zlato priznanje in osvojili 3. mesto.
V okviru razpisane teme Festival naj bo so se študenti odločili, da bodo pripravili idejo za festival v okviru že obstoječe prireditve Jesen v Mozirskem gaju - buče v harmoniji s cvetjem, ki so ga poimenovali Festival buč in cvetja Bučn'cvet. Ekipo študentov so sestavljali Monika Melanšek, Damjana Sladič, Urška Jazbec, Klara Klančnik, Jure Mihelak, Jan Napotnik in Gal Zabukovnik. Mentorici projekta sta bili Antonija Jakop in Martina Omladič.
Na sejmu Alpe-Adria je bila v okviru 17. mednarodnega festivala Več znanja za več turizma na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirana turistična tržnica, na kateri se je predstavilo več kot trideset ekip
srednjih in višjih strokovnih šol iz Slovenije in tujine.
Študenti so želeli s svojo idejo s pomočjo delavnic, razstav in strokovnih predavanj v Mozirje privabiti ljubitelje in pridelovalce okrasnih, jedilnih buč. K sodelovanju bi povabili ljubitelje cvetja in izdelovalce cvetličnih aranžmajev. Program festivala bi obogatili s strokovnimi predavanji, saj bi želeli privabiti tudi strokovno javnost, z zabavnim programom pa mlajše občinstvo. Pripravili bi strokovna predavanja o pridelavi buč, o vzgoji okrasnih in jedilnih buč ter buč velikank. Z organizacijo rok koncerta ter nastopom stand up komikov, pouličnih umetnikov bi spodbudili zanimanje pri mladih, v Začarani vasi bi se v različnih delavnicah zabavali otroci. V času festivala bi organizirali kulinarično prireditev Bučna kuhna, kjer bi na sejemskem prostoru gostinci ponujali bučne jedi in slaščice.
AF
44
MLADI ZA MLADE
v
OS Glazija uspešna na računalniških tekmovanjih
V organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) sta se v Škofji Loki uspešno končali računalniški tekmovanji za šole s prilagojenim programom. Na ta način otroci pridobivajo številne nove spretnosti in znanja, predvsem pa oblikujejo svojo samopodobo.
Letos je tekmovanje Z računalniki skozi okna, namenjeno programu nižjega izobrazbenega standarda, praznovalo 20. obletnico. Z lansko uvedbo novih vsebin se je spremenil način tekmovanja, saj udeleženci zdaj tekmujejo v paru. Tekmovanje se je začelo, ko so tekmovalci v roke vzeli svoj pametni telefon ali tablico. Vsa vprašanja in podatki so se namreč skrivali na različnih mestih oziroma postajah pod QR--kodo. V drugem delu so otroci zbrane podatke s posameznih postaj uporabili za izdelavo dokumentov na računalnikih. Na tekmovanju je sodelovalo 22 tekmovalcev iz 11 šol. Tretje mesto sta osvojila Nik Seneko-vič Pečovnik in Miha Oprešnik iz OŠ Glazija Celje.
Na drugem tekmovanju, 13. državnem računalniškem tekmovanju z naslovom Z miško v svet, so se v dveh kategorijah pomerili učenci posebnega programa. Sodelovalo je 18 otrok iz 13 šol. V kategoriji urejanja fotografij in uporabi urejevalnika Word je Klavdij Zorko iz OŠ Glazija Celje osvojil tretje mesto.
MK
Pustne maske rajale v mladinskem centru
Celjski mladinski center je v soboto pripravil tradicionalno pustno rajanje za najmlajše in tako otrokom popestril začetek šolskih počitnic.
Lepo vreme je vsekakor pripomoglo k izjemnemu obisku otrok in staršev v atriju mladinskega centra. Letošnje pustno rajanje je bilo cirkuško obarvano. Najmlajši so tako z navdušenjem
opazovali klovne pri izvajanju njihovih vragolij, akrobatskih trikih in žonglira-nju. Otroci so si lahko poslikali obraz, igrali so se z različnimi cirkuškimi igrami in ustvarjali, osrednji dogodek pa sta bili cirkuška animacija in plesna predstava skupine Arbakadarba.
Organizatorji so poskrbeli, da so se otroci lahko tudi pustno posladkali
in okrepčali s slastnimi krofi, vaflji in pokovko. Tudi na tiste, ki so se pri izdelavi mask najbolj potrdili, niso pozabili. Nagrade za posamične maske so dobili Dama iz 5. elementa, Kokica in Podvodna morska riba, nagrade za skupinske maske pa so pobrali Kraljeva družina, Ribice in Štiriperesne deteljice.
Celjski mladinski center se zahvaljuje vsem obiskovalcem in sponzorjem letošnjega pustnega rajanja, Inštitutu 4.0, Thermani Laško, Zavodu Celeia Celje, Piceriji Verona Celje, ZPO Celje, VR Studiu Holodeck, trgovini 4Kids Celje, SLG Celje, Vafl.official, Euro-plakatu Slovenija in Mladinski knjigi.
PETRA FELDIN, foto: Tilen Križnik
Ledena pustna zabava
Na pustno soboto je bilo v Braslov-čah res zabavno. Že dopoldne je dvorano doma kulture napolnilo več sto maškar, ki so s Petrom Panom (Jasmina Roter Jager) »odleteli« v čarobno deželo Nije na pravo pustno zabavo.
Na pustovanju, ki so ga organizirali Zasebni vrtec Bambi, Vrtec Braslovče
in ZIKŠT 3 jezera so pustne maske plesale, se igrale, zabavale ter posladkale s pustnimi dobrotami.
Popoldne so se Petru Panu maske pridružile tudi na Skupnem placu na drsališču, kjer je ZIKŠT priredil še pravo ledeno pustno zabavo. Maškare so se zavrtele na drsalkah in se sladkale ter
odžejale z dobrotami, za katere je poskrbelo Turistično društvo Braslovče. V nedeljo so pustovali v Kulturnem domu Letuš, kjer so DPM ter vrtec in POŠ Le-tuš pripravili pustno zabavo z živo glasbeno spremljavo Mateje in Petra ter s sladkimi dobrotami.
TT
Luka Horjak in Tjaša Žibret
Kajuhovca državna prvaka v razvedrilni matematiki
Dijaka I. gimnazije v Celju Luka Horjak in Tjaša Žibret sta postala državna prvaka iz razvedrilne matematike. Osvojila sta vse možne točke in prejela prvo nagrado ter zlato priznanje.
Zlato priznanje sta dobila tudi Ana Intihar Marulc in Lovro Drofenik. Kar osem dijakov je osvojilo srebrno priznanje: Tia Rozoničnik, Blaž Cerenak, Nika Zabukovšek, Primož Povše, Eva Novak, Kamil Wahibi, Tjaša Šuc in Jan Žekar.	NP
MLADI ZA MLADE / BRALCI POROČEVALCI
45
Ko nam kultura spremeni dan
V ponedeljek, 10. februarja, je bil v OŠ Petrovče kulturni dan, s katerim smo obeležili Prešernov dan oz. slovenski kulturni praznik. Ob tej priložnosti so bili v kulturno društvo naše šole sprejeti tudi vsi prvošolčki.
Najprej smo se v matičnih učilnicah pogovorili o bonto-nu na predstavah in prireditvah. Kasneje je prišel v šolo
orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec. Potem ko so bile naše glave do vrha polne pravil o lepem vedenju, smo se preizkusili še v kvizu. Nato smo šli v telovadnico, kjer so nas pričakali omenjeni gostje. Tribune, ki so se šibile pod težo otrok, so se še bolj zatresle ob gromkem aplavzu, ki je sledil vsaki pesmi. Po koncertu smo se spet
zbrali v matičnih učilnicah, kjer smo pomalicali, nato so sledile delavnice. Tokrat smo sestavljali križanke na temo glasbe, drugi so izdelovali koncertne liste, risali glasbila ...
Kmalu smo se spet zbrali v telovadnici, kjer nas je šolska radijska ekipa presenetila z radijsko oddajo v živo. Manjkali niso niti plesalci in
plesalke. Temi radijske ure v živo sta bili kultura in prijaznost do drugih, kar je prišlo do izraza še posebej na posnetku, ki je nastal v okviru akcije Bodi dober, bodi kul.
Ker smo postali lačni, smo se odpravili na kosilo, nato smo odšli domov z občutkom, da smo se naučili veliko novega in koristnega.
NEŽA STEPIŠNIK, 7. c
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic (pisava 14) oziroma približno 3 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. Pisma nam lahko pošljete na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, Celje ali na elektronski naslov tednik@nt-rc.si ali ga oddate na spletni strani www.novitednik.com (Pisma bralcev).
UREDNIŠTVO
Pohvale
Pozoren do starejših
Sobotno dopoldne je bilo na tržnici in v središču Velenja precej živahno. Meščani so nakupovali ali se sprehajali, drugi samo pili kavo. Tudi sam sem bil v mestu. Zaslišal sem prijetno glasbo harmonike, ki me je privabila v podhod pri pošti. Ko sem počasi in previdno stopal
po stopnicah navzdol, sem se prijel za ograjo in malo obstal. K meni je nenadoma pritekel bel psiček in za njim deček, ki me je vprašal: »Gospod, ali potrebujete pomoč?« Bil sem zelo prijetno presenečen, celo ganjen in sem šele čez čas dejal, da sem dobro. Deček je kmalu odšel s psičkom naprej.
Neznanemu dečku se najlepše zahvaljujem za prijaznost in izkazano pozornost do starejših.
HINKO JERCIC
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Kviz in skupščina podeželske mladine
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline (DPM) je v soorganizaciji s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Celje v dvorani Kmetijske zadruge Petrovče v soboto, 15. februarja, pripravilo najprej društveni kviz Mladi in kmetijstvo in nato še letno skupščino društva.
Letošnje teme in nosilci tem za kviz so bili: Mladi in kmetijstvo 2020 - Biodiverziteta (KGZS, Janko Rode), Zadružništvo (ZZS, Anita Jakuš), Razvoj lisaste pasme govedi v Sloveniji (KGZS - Zavod Ptuj, Daniel Saza), Mladinsko delo (ZSPM, Nastja Gregorec).
Prvo mesto je osvojila ekipa DPM Šempeter-Braslovče, ki so jo sestavljali Lucija Užmah, Luka Rožič Plazovnik in Aleš Štorman. Drugo mesto je zasedla ekipa DPM Gotovlje, tretja je bila prva ekipa DPM Polzela.
Po kvizu so pripravili še letno skupščino društva. O delu lani in načrtih za letos je govoril predsednik Blaž Jelen. Poudaril je, da DPM Savinjske doline združuje vse mlade s podeželja in šteje 180 članov. Lani so sodelovali na prireditvah v dolini, na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni, skrbeli za predstavitveni nasad hmelja v Žalcu, se izobraževali, družili ob športnih dejavnostih, organizirali strokovne ekskurzije po Sloveniji in v tujini. Letos bodo nadaljevali dejavnosti na vseh področjih.	TT
Vesela maškarada v Taboru
V nedeljo smo bili v Domu krajanov Tabor priča razposajenemu rajanju taborskih mask dobre volje. Odziv je bil neverjeten, saj smo našteli kar 103 namaskirane udeležence prireditve!
Družina lignjev, čebel, klovnov, pikapolonice, vile, vitezi, zmaji, pirati, kavboji in indijanci, veseli robot, tiger, Spider-man, nagajiva miš, teta Pehta, in še in še. Vse te maske so se vrtele in noro poskakovale v ritmih otroških pesmic, ki so odmevale po dvorani. Izvirni pustni kostumi so govorili, da so se nekateri na ta dan pripravljali že vse leto in komaj čakali, da se poistovetijo z liki, ki so jih predstavljali.
Turistično društvo Tabor je na letošnji prireditvi ob vstopu v dvorano oštevilčilo prav vsako maškaro in na koncu vsako tudi nagradilo. Prevladalo je mnenje, da so vse maske najboljše in da si vsaka na svoj način zasluži prvo mesto. Ce nam je zares uspelo pregnati zimo, pa bo jasno v naslednjih dneh.
Za slastne pustne krofe so poskrbeli iz družb Mlinotest, PE Tabor, in podjetje Brglez z Vranskega, za kar se jim lepo zahvaljujemo.
TD Tabor
46
RAZVEDRILO
Mojstri na delu
Oven
Tehtni ca КШ
K hiši je prišla »ta mlada«. Tako sposobna je, da je peki papir zažgala.
Otroštvo je končano, ko mama neha skrivati sladkarije, ata pa začne skrivati pijačo ...
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Na Twitterju: spremljajte me za več receptov ...
Zdaj sem v tistih letih, ko ne morem več razočarati, lahko le prijetno presenetim.
Kakšna je razlika med Facebookom in zaporom? Je ni. Sediš, zapravljaš čas in pišeš po zidu.
Sem rekel ženi: »Ne sramuj se svojih napak.« Ona me pogleda in reče: »Pa saj se te ne sramujem! Le kaj ti je?«
Vaše misli bodo zmedene, plavali boste na oblakih sreče in se vsake toliko časa zavedali resničnosti. Tudi sanjariti je včasih dovoljeno. Merkur je v retrogradnem gibanju, zato vaša presoja ne bo na najvišji ravni. Urice v naslednjem tednu bodo kot naročene za druženje z ljudmi. Lahko navežete stike, zaradi katerih lahko dosežete večje spremembe na poslovnem področju.
3\k

Lev

Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
Merkur je v retrogradnem gibanju, zato boste nekoliko bolj nemirni in obdani z nejasnimi strahovi. Umiriti morate svojega duha in pogumno narediti kakšne spremembe, ki so nujno potrebne, da postavite zadeve na svoje pravo mesto. Vaša vladarica bo v ognjenem ovnu poskrbela, da boste na delovnem področju prodorni in polni energije. Nič vas ne bo moglo ustaviti.
škorpijon O
Venera v ognjenem znamenju vam bo pomagala, da boste prodorni in komunikativni. Nič vas ne bo moglo spraviti iz tira. Iz neke čisto preproste zadeve lahko potegnete nekaj več, zaradi te malenkosti se bodo zgodile velike stvari. Ustvarjali boste nove priložnosti, ena vam lahko spremeni življenjsko pot. Na delovnem področju ste v prehodnem stanju.
Pomembno je, da ohranite pozitivne pristope in se ne odločajte prehitro. Nepremišljenost je lahko v tem tednu velika težava, zato dobro premislite, na katero zadevo se nanaša. Tudi na vas bo močnejši vpliv retrogradnega Merkurja, zato previdno stopajte naprej. Oklevajte samo pri zadevah, ki od vas terjajo nove začetke. Ukvarjajte se z nerazrešenimi zadevami.
Dvojčka
Merkur je v retrogradnem gibanju, zato pričakujte v naslednjem obdobju večji vpliv preteklosti v osebnem življenju. Počasi boste postavili zadeve na svoje pravo mesto in ob tem zelo uživali. Včasih presenečate sami sebe in si s tem dokazujete, da ste vredni zaupanja in gori zelena luč za večje premike, ki obsegajo prav vsa področja vašega življenja.
Rak
Strel ec
Pred seboj imate točno določene cilje in ne boste pripravljeni nič odstopati. Venera, ki biva v ognjenem ovnu vam bo povečevala energijo, imeli boste željo narediti nekaj prav posebnega. Na poslovnem področju vas čakajo nove priložnosti, vendar so te vezane na preteklost, zato dobro preučite, kam boste usmerjali svojo energijo, katere projekte morate opustiti.
Kozorog
Popestrili boste svoje družabno življenje, vpliv Venere v ovnu vam bo pomagal, da premagate zadržanost in se resnično veselite svojih korakov. Težave in blokade bo tudi vam povzročal vpliv retrogradnega Merkurja, zato dobro preučite, katere zadeve, ki so vezane na preteklost morate spreminjati. Več pozornosti usmerjajte v komunikacijo, saj bo v tem tednu pomembnejša od vsega.
Kar nekaj težav se je nakopičilo, zato jih boste reševali selektivno. Zbranost bo motena, motena bo vaša komunikacija. Nihajoče razpoloženje je lahko pokazatelj nevarnosti kakšnega spora, zato več pozornosti namenjajte svojemu duhovnemu in psihičnemu stanju. V tem obdobju se vam lahko pokaže priložnost za nov začetek na poslovnem področju.
Vodnar
Kar nekaj nenavadnih dogodkov je nanizanih v vašem življenju, zato nikar prehitro ne ocenjujte zadeve. Hitite počasi in ugotovili boste, da se vam odpirajo čisto nove dimenzije. Vaš vladar v čustveni ribi vam bo pomagal, da uskladite čustva in razum, kar ne bo najlažje. Srce vas bo vleklo daleč stran. Na poslovnem področju se vam obetajo spremembe.
Vpliv retrogradnega Merkurja bo močneje vplival na vaše znamenje, zato se vam lahko kaj zalomi. Dobro morate preučiti vsak svoj korak in ne riniti z glavo skozi zid. Nehote boste dregnili v osje gnezdo, odnehajte, še preden pride do kakšnih večjih težav. V ljubezni se vam bodo odvijale zadeve v pozitivne in obetavne smeri, zato se prepustite energiji in uživajte v lepih trenutkih.
Ribi
Devica
Vaš vladar je v retrogradnem gibanju, kar vam bo malce onemogočilo dobro presojo in prineslo kakšno zmešnjavo na vaše poti. Dnevi bodo sicer dobri za sanjarjenje, nikakor ne za sprejemanje večjih odločitev. Vpliv preteklosti bo igral pomembno vlogo. Sprostiti morate svojo energijo, drugače se vas lahko polotijo bolečine, katerih vzroka ne boste znašli tako lahko.
Zelo dobro se boste znašli v vseh situacijah, zato ne odnehajte. Pred vami je prelomno obdobje, zato prečistite še nekatere zadeve, ki so vezane na preteklost, pri tem vam bo pomagal vpliv retrogradnega Merkurja. Vaš vladar se bo srečal s Soncem, zato bo čustvena energija močno poudarjena, tudi intuitivna zaznava, zato jo poslušajte bolj kot običajno.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 402
Nagradni razpis
novi tednik
Vedi/K? г (мтс?ј /
1.	nagrada: knjiga Stare razglednice Celja in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
2.	nagrada: knjiga Uspavanka za mladega očka in platnena nakupovalna vrečka NT&RC
3.	nagrada: knjiga Mlinarjev Janez in paket prigrizkov Rocky rolls in Whats up
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22		
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
	2			3		1		
1	4			8				
						8	5	3
						2	6	5
		9	3					
			8	1	2			
			2		9			
						5	4	9
8		5						2
SUDOKU 93
		9						8
5		6	8					9
	4		7					5
	7				4			
		4			1			
	9		2			6	7	
						9	1	
9	2	3		4		8		
8				6	2			
REŠITEV SUDOKU 401
REŠITEV SUDOKU 92
2	9	3	5	6	1	8	4	7
1	7	4	3	9	8	5	2	6
6	8	5	4	7	2	9	1	3
8	6	2	9	3	5	4	7	1
4	3	9	1	2	7	6	5	8
5	1	7	6	8	4	2	3	9
7	2	1	8	5	6	3	9	4
9	5	8	7	4	3	1	6	2
3	4	6	2	1	9	7	8	5
1	8	9	3	6	4	5	2	7
4	7	3	2	8	5	1	9	6
6	2	5	7	9	1	3	8	4
3	6	2	1	4	8	9	7	5
7	1	8	9	5	2	6	4	3
9	5	4	6	3	7	2	1	8
2	3	1	4	7	6	8	5	9
8	4	6	5	2	9	7	3	1
5	9	7	8	1	3	4	6	2
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 3. marca.
Geslo iz številke 8: Mladi se odločajo o šolanju.
Izid žrebanja
1.	nagrado, knjigo Hrana - čudežno zdravilo in platneno nakupovalno vrečko NT&RC, prejme: Hedvika Gaberšek iz Laškega.
2.	nagrado, knjigo Skrite zgodbe prepovedanega mesta in platneno nakupovalno vrečko NT&rC, prejme: Zdenka Podvornik z Ljubečne.
3.	nagrado, knjigo Krajina v molu in paket prigrizkov Rocky rolls in Whats up, prejme: Nežika Bobek s Planine pri Sevnici.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku.
3K veliki
гкшштл*
1. številka v prodaji od 14. februarja.
www.trik.si facebook.com/3K.krizanke
48
RUMENA STRAN
Šmarski občinarji za pamet in spravo
Stolp ljubezni meri 26 metrov, Stolp zdravja in veselja na Rudnici je visok 40 metrov, Vinarium v Lendavi sega 13 metrov višje, bodoči slatinski najvišji stolp v državi se bo ponašal s 106 metri ... Vse po vrsti je v torek posekal šmarski projekt. Stolp pameti in sprave bo visok - reci in piši - 342 metrov. V sodelovanju z domačo občinsko upravo ga bo financirala Fundacija Ljudske republike Kitajske za visokoleteče ptice. Gradnjo je prevzelo podjetje Gank zidaki iz Hongkonga. Če bi se slučajno potrdilo, da je od srede dalje projekt prizemljen, se Šmarčani ne sekirajo preveč. Pamet in sprava z višinsko boleznijo tako ali tako ne gresta dobro skupaj.	Foto: ŽIGA LAH KOŠTOMAJ
Počitnice niso ovira za pustno povorko
Za Marijano Kolenko, ravnateljico Osnovne šole Lava, nobena ovira ni nepremostljiva, pre-mošča jih z nasmehom, voljo in odločnostjo. Tudi letošnjemu šolskemu urniku, ki je določil počitnice v času pusta, se ni pustila zmotiti in tako so učenci in učitelji na veselje prebivalcev knežjega mesta tudi letos minuli petek izvedli tradicionalno dopoldansko pustno povorko ter tako oznanili začetek pustnega dogajanja v središču Celja. Zagotovo so tudi takšna dejanja kamenček v mozaiku mnogih, ki so celjski mestni svet prepričala, da ji bo župan ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje podelil srebrni celjski grb.
Foto: SHERPA
Upravičeno pustno vesela
Tina Belej, vršilka dolžnosti direktorice Stika Laško, in Ivan Medved, predsednik Zveze društev Možnar ter kapelnik Vaške godbe Vrh nad Laškim, sta ob letošnji tradicionalni pustni povorki v Laškem imela dovolj razlogov za širok pustni nasmeh. Pustna prireditev, ki jo organizira Stik Laško s še nekaterimi partnerji, je odlično uspela, saj se je je udeležilo rekordno število mask, kot vselej pa si jo je ogledalo tudi veliko obiskovalcev. Lovska bratovščina z Vrha se je tudi odlično odrezala na ocenjevanju skupinskih mask, Tina Belej pa ima verjetno razlog še za dodatno zadovoljstvo, saj bo pust pregnal tudi oznako v. d. pri njenem podpisu na poslovni vizitki. Potem ko jo je na zadnji seji potrdil laški občinski svet, bo Tina Belej z začetkom meteorološke pomladi tudi uradno postala direktorica Stika Laško.
Foto: JAKA TERŠEK
Vse pod nadzorom
Da je na pustni torek na Krekovem trgu, prizorišču osrednjega pustnega rajanja celjskega pusta, vse teklo kot namazano, sta skrbela Sneža-na Gabrovec, referentka za prireditve v Zavodu Celeia Celje, in Živko Beškovnik, vsestranski kulturni delavec in sodelavec Televizije Celje. Glede na njune dolgoletne izkušnje s tovrstnimi prireditvami je bilo seveda že vnaprej jasno, da bo na pustnem rajanju vse pod nadzorom, končni rezultat pa takšen, kot so si ga organizatorji želeli -precej zanimivih mask in veliko obiskovalcev v mestnem jedru.
Foto: SHERPA
Čas za smeh
Zdaj ko je upokojen, ima nekdanji žalski župan in poslanec Lojze Posedel veliko časa - ali pa tudi ne, če verjamemo upokojencem. Na pustovanje v Mozirje je uspel priti skupaj z ženo in se ob ogledu duhovitih mask, ki so opozorile tudi na nekatere probleme v družbi, očitno zelo zabaval. Kdo ve, če se je tako prešerno smejal, ko je bil še sam del politične garniture.
Foto: GrupA
Brezskrbni prvi mož
Mozirski župan Ivo Suhoveršnik (na fotografiji je prvi z leve) je zelo resen mož, med domačo pustno povorko pa je bil vendarle nasmejan. Le kako ne bi bil! Po vsakoletnem mozirskem pustnem običaju ga je pustna bratovščina že zjutraj rešila vseh županskih skrbi. Začasni pustni župan je na občini namesto njega v enem samem dnevu rešil vse težave, ki tarejo Mozirjane. In župan se je lahko med povorko veselil skupaj s predstavniki F. E. C. C., to je Evropskega združenja karnevalskih mest, ki vključuje tudi Mozirje. Foto: GrupA