s vetov n ih in d o m a č ih do go d ko y
10. leto - številka 25	V Celovcu, cine 10. junija 1958	Cena 1.50 šilinga
Nemirni Bližnji Vzhod: Državljanska vojna v Libanonu
Beirut je postal bojišče
Stalin znova vstal
Kol blisk je svet pretresla vest, ki so jo minuli torek zjutraj iz Moskve po radijskih valovih poslali v svet: Imre Nagy, madžarski ministrski predsednik v času velike oktobrske vstaje, Pal Maleter, njegov obrambni minister ter dva vodilna novinarja so bili ustreljeni na neznanem kraju, ob neznanem času in na temelju tajne razprave nekega ,,ljudskega sodišča ’, katerega sodnike tudi nihče ne pozna.
Zgodba teh štirih mož je še v spominu, imre Nagy je bil komunist in prav tako so bili ostali trije možje, ki so morali z njim v smrt. Vendar so Imre Nagy in njegovi somišljeniki spoznali, da so komunistične metode, kot jih je uporabljal Stalin, zgrešene. Hoteli so na Marlarskem izvesti gotove spremembe ter pustiti pri upravljanju države nekaj besede tudi zdravi pameti. Toda prva njihova popuščanja so bila le ventil, skozi katerega je izbruhnil gnjev proti osovraženim hlapcem Moskve na mi-nistrčkih stolčkih v Budimpešti, ki je potem s silovito močjo pometel vlado. Imre Nagy je hotel ta val ljudske jeze napeljali v neko novo, zmernejšo smer, ki bi Madžarsko povedla iz sovjetskega satelitskega bloka v tabor nevtralnih držav. V tem trenutku so posegli vmes sovjetski generali. Z Vzhoda so navalile sveže sovjetske divizije na Madžarsko in v nekaj strašnih, tednih so sovjetski tanki in topovi v krvi zadušili upor ogrskega ljudstva. Skoro dvesto tisoč Madžarov pa je zapustilo domovino.
Namesto Nagy-ja je prišel Janoš Kadar, poslušni sluga Moskve, ki je začel krvoločno klati vsevprek, tako dolgo, dokler ni na Ogrskem zavladal mir — pokopališča.
Imre Nagy in nekaj njegovih sodelavcev se je zateklo v jugoslovansko diplomatsko zastopstvo in zaprosilo za azil. Kasneje so zaradi dogovora med beograjsko in novo Rudarjevo vlado v Budimpešti Nagy in tovariši »prostovoljno" zapustili jugoslovansko poslaništvo, ker je Kadar v imenu madžarske vlade dal častno besedo, da jim nihče ne bo lasu skrivil in da bodo lahko ostali na svobodi na Madžarskem. Toda kar je Kadar obljubil, hi merodajno za sovjetsko vlado in Nagy je bil nekaj metrov vstran od jugoslovanskega poslaništva aretiran ter odpeljan, takrat se je leklo v Romuni jo.
V zadnjih letih smo iz Moskve pogosto slišali trditve o miroljubni koeksistenci ter komunistični voditelji raznih odtenkori in poti govore o potrebi humanizacije ali počlovečenja družbenih odnosov. Namesto mrkega Stalina s togimi brki je nastopil smejoči Hruščev, ki duhoviči in pripoveduje smešnice in ponuja gospodarsko pomoč.
Streli, ki so zrušili Nagyja in tovariše so uničili življenja štirih komunistov, ki so v svoji preteklosti tudi sami marsikaj zagrešili. Vendar jim ni bilo moč odrekati iskrenega priznanja svojih napak in pJizade-vanja po izboljšanju. Njihovo smrt pa spremlja prelom obljube ter dokazuje, da je komunizem ostal eden in isti. Prej je moiil Stalin, zdaj dela isto njegov naslednik Hruščev, spremenila so se samo imena ali kot pravi naše ljudstvo: Volk spreminja dlako, ne pa svojih navad.
Tragična usoda Nagy-ja, Male ter ja in mnogih drugih pa znova svetu dokazuje, da pod"komunistično vladavino ni enakosti ampak samo podložništvo tistemu, ki ima moč in oblast, da ni svobode mnenja in tudi ne samostojnih potov ampak pokorščina brez besed ali pa z glasnim prilizovanjem.
7,a ljudi v svobodnem svetu pa so streli na nekem neznanem kraju in ob neznanem času proti štirim komunistom opozorilo, da naj ne verujejo sladkim besedam iz ust komunistov, katerim so laž, prevara in umor samo dovoljena sredstva za dosego njihovega edinega in končnega cilja, ki je in ostane vedno isti: zasužnjen j e človeštva.
Ze 40 dni divja v Libanonu, arabski republiki na Bližnjem vzhodu, državljanska vojna. Prestolnica Beirut in glavno pristanišče Tripoli sta eno samo bojišče. Tako je tudi to državico, ki šteje poldrugi milijon prebivalcev in je bila doslej prava oaza miru in blagostanja v puščavi arabske revščine, zajelo razdejanje. Beirut je razdeljen na okraje, v katerih imajo oblast uporniki, ter na predele, kjer so gospodarji položaja še pristaši sedanjega predsednika Cha-mouna.
Nagli razmah upora kaže, d'a je sedanji državni predsednik Chamoun v resnici pri ljudeh osovražen. Prihodnji mesec mu poteče njegova doba in mož je hotel še prej tako spremeniti ustavo in volilni red, da bi bila njegova izvolitev zajamčena. To je bila iskra, ki je užgala upor, razpihali so ga pa Nasserjevi agenti iz Sirije, ki sedaj tudi pridno pošiljajo upornikom orožje.
V Beirutu je celo predsednik Chamoun zagrabil za strojno puško in izstrelil nekaj rafalov, ko so uporniki obstreljevali njegovo rezidenco. Hišo predsednika vlade Sami-el-Solha so pa uporniki zavzeli, oplenili in IKržgali.
Kljub resnemu položaju pa general Še-hab, poveljnik libanonske vojske, ki šteje skupno samo 6000 mož, ni hotel doslej izdati povelja za uporabo težkega orožja proti upornikom. Celo katoliški patriarh za arabske kristjane maronitskega obreda je na posebni tiskovni konferenci pozval predsednika Chamouna, da odstopi. Vendar mož trmasto vztraja in se hoče do zadnjega boriti za oblast.
Libanon je edina arabska država, ki je jasno usmerjena proti zapadu in je sprejela takozvano ..Trumanovo doktrino”, • to je načela, ki jih je razglasil prejšnji predsednik Združenih držav glede zaviranja ko-
Minuli teden smo v glavnem srečno prestali vojaške manevre naših čet. Nastopile so proti sovražniku, ki je pridrvel z vzhoda in ga zaustavile. Pri tem je pa le bilo nekaj ranjenih in mrtvili, toda ne zaradi sovražnih krogel, granat ali celo atomskih in dirigiranih izstrelkov, temveč zaradi vsakdanjih nezgod, ki so se pa v nekaterih primerih tudi tragično končali. Koalicijsko časopisje se je o uspelih manevrih na dolgo in široko razpisalo, o nesrečah pa je molčalo. Kljub temu pa je bilo slišati nekaj glasov v javnosti, češ da so se bili merodajni teh manevrov lotili s preveliko vnemo. Po zaključku operacij je bila v Celovcu
munističnega rovarjenja v državah svobodnega sveta. Po teh načelih ima Amerika pravico nastopiti tudi z orožjem, ako bi komunisti poskušali s silo zrušiti zakonite vlade v prijateljskih državah, seveda ako prizadete vlade prosijo za oboroženo pomoč.
Ameriški zunanji minister Dulles je sicer ob pVihodu prvih novic o vmešavanju Nasserjevih agentov v notranje zadeve v Libanonu napovedal možnost ameriške intervencije, vendar je po natančnejši preučitvi vzrokov upora v Libanonu postal previdnejši.
Vendar na letališčih ameriške vojske v Zapadni Nemčiji še vedno stoje pripravljena letala za prevoz moštva in opreme in čakajo na povelje. V Sredozemskem morju pa je ameriška eskadra v stalni pripravljenosti.
V Kairu pa je Nasser zagrozil, da bi ameriški poseg v libanonsko vojno utegnil povzročiti svetovni požar.
Tako je nesposobni državni predsednik Libanona, državice s poldrugim milijonom prebivalstva, spravil v nevarnost svetovni mir. Svet je pač danes postal ena celota. Zaenkrat je položaj v Libanonu še zelo nepregleden. — Za barikadami državljanske vojiTe pa v ozadju preže velesile, ki se merijo v ves svet obsegajoči hladni vojni. Z zadevo se zdaj bavijo Združeni narodi.
Priprave za vrhunsko konferenco bodo prekinjene
Takoj po objavi vesti o ustrelitvi bivšega madžarskega ministrskega predsednika I mri j a Nagyja je predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva dejal, da bodo razgovori za ..vrhunsko konferenco” najbrž prekinjeni, vendar končna odločitev o tej konferenci še ni padla.
na Novem trgu mimo zmaja parada, ki ji je prisostvoval na častni tribuni sam o-brambni minister Graf. Glavni operativni štab pa je bil bolj na zapadu, v Solnogra-du. Tam je v zaključni konferenci za novinarje polkovnik Bruner izjavil, da so rezultati manevrov dokazali potrebo oborožitve avstrijske vojske- z atomskimi bombami. Ta izjava je izzvala ostro časopisno polemiko za in proti atomskemu orožju. Debata pa se je kmalu polegla, ko je nekdo šel pogledati v državno pogodbo, kjer stoji črno na belem, da Avstrija sploh ne sme imeti atomskega orožja.
i KRATKE VESTI —
DRŽAVNI PREDSEDNIK DOKTOR SCHaRF je bil minulo soboto v Celovcu, kjer je šlovesno odprl novi dijaški dom „Volkshilfe”. Na železniški postaji so ga pozdravili predstavniki oblasti z dteželnim glavarjem g. Ferd. VVedenigom na čelu.
UMRL JE PRELAT DR. FRANC KS. LUKMAN v Ljubljani, bivši univerzitetni profesor bogoslovne fakultete in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
ALARM V OAK RIDGE, ameriškem atomskem poskusnem centru je bil nenadoma proglašen prejšnji teden, ker je zaradi neke napake grozila atomska eksplozija. V naglici so morali izprazniti več poslopij. Vendar se bojazen ni uresničila, pač pa je bilo 7 oseb zaradi učinkov prehudega radioaktivnega žarenja prepeljanih v bolnico.
SORAJA SE JE VRNILA V KoLN, kjer živi bče nekdanje žene perzijskega šaha, ki jo je po mohamedanski šegi zavrgel zaradi tega, ker mu ni rodila sina.
NAROČILO ZA IZDELAVO VSEMIR-SKEGA LETALA je ameriško letalsko ministrstvo pred dnevi oddalo ameriškim letalskim tovarnam. To vsemirsko plovilo bo imelo človeško posadko. Moralo bo vzleteti v vsemirje, krožiti okrog Zemlje kot umetna lurta in končno zopet pristati, podobno kot navadna letala. Tako se vsaj glasi naročilo.
PSIČKA LAJKA, prva potnica v vsemir-ju, ki jo je ponesel v nebeške daljave drugi ruski sputnik ni umrla zaradi strupa, ki je bil pridejan njeni zadnji porciji hrane, kot so najprej trdili v Moskvi, ampak na posledicah sončnih žarkov. To je pred kratkim v posebnem poročilu naznanila Sovjetska akademija znanosti. Preden pridejo sončni žarki do zemeljske površine, morajo prodreti debelo zračno plast, ki kot zaščitna odeja obdaja naš planet in sončne žarke blaži. V vsemirju, kjer je krožil sputnik z Lajko, pa ni zraka in zato so sončni žarki z nezmanjšano silo obsevali umetno luno in povzročili smrt njene stanovalke.
SEDEM »ZLATIH STOLPOV”, ki so nekoč krasili vhode v Liibeck,. nameravajo obnoviti do leta 1961. Ti srednjeveški stolpi so bili značilno pokrajinsko znamenje starodavnega hanzeatskega mesta, v minuli vojni pa so postali žrtev bom J). Popravila bodo stala pol milijona nemških mark.
NAJDRAŽJI BELI DIAMANT v lanskem letu je bil prodan v Londonu in sicer so za 35,73 karatni dragulj na posebni dražbi jzlicitirali 1 milijon 800 tisoč šilingov. Privabil je-v London kupce i/ Amsterdama, Ziiricha in Pariza. Kupil ga pa je končno londonski draguljar Levy Cohen.
VLOMILEC JE IZGUBIL ČEVELJ v Rimu, ko so ga pri njegovem tatinskem poslu v nekem stanovanju presenetili stanovalci, ki so se bili vrnili iz kina. Zlikovec je s plenom sicer pobegnil, vendar je v naglici pozabil obuti čevlje, ki jih je bil pustil pred vrati. Ker je 'bos človek sredi ^ple-mesta tud'i v vroči Italiji redkost, ga je policija zaprla in kmalu nato je prišla prijava o tatvini ter poročilo o najdbi čevljev. Ker so čevlji izvrstno pristojali bosonožcu, mu ni preostajalo drugega, kot da vse lepo prizna in izprazni žepe.
Bojazljivi ropar
Blagajničarka neke banke v Kaliforniji (USA) je nenadoma opazila pred svojim nosom ustje samokresa, ki ga je držal ,v roki neznan, že nekoliko prileten- možakar. Kazalec je počival na petelinu. »Denar ali življenje” je zasikal polglasno, tako da je blagajničarko od strahu spreletela mrzlica in obenem obhajala zona. Vzela je sveženj stodolarskih bankovcev in mu jih začela naštevati. Prišla je že do 30.000, ko je opazila, da je mož izginil. Pogledala je skozi okence in videla, da mož leži negibno na tleh. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, dh je ropar omedlel — od strahu.
»Cerkev molka" v Sibiriji
Po letu 1940, ko je Sovjetska zveza vojaško zasedla baltske države in si jih priključila, je nato večje število katoliških Lit-vancev izgnala v Sibirijo. Neki misijonski list v Italiji prinaša poročilo nekega litvanskega duhovnika o položaju katoliških vernikov v Sibiriji. Na podlagi točnih obvestil pisec potrjuje, da je versko življenje Lit-vancev, katere so pregnali v Sibirijo, še vedno živo in da jim ne manjka možnosti za skrivno obhajanje službe božje, ne da bi mu mogla sovjetska politična' policija do živega. Mašo imajo po navadi v najglobljih rudniških rovih, kamor ne mara noben policist ali nadzornik. Velikonočnih obhajil so v teh globinah pogosto podelili po več sto. Nekega litvanskega jezuita se je pa policiji posrečilo odkriti pri njegovi duhovni-
ški dejavnosti in so ga obsodili na prisilno delo v posebnem taborišču. V zadnjih dveh letih se je štirim litvanskim članom jezuitskega reda posrečilo priti med rojake v Sibirijo, da jim pomagajo. Doslej je policija prepoznala samo enega in ga^aprJa.
Omenjeno poročilo navaja .tudi podatke s področja ob Bajkalskem jezeru iz lanske spomladi. Iz njih je razvidno, da pomanjkanje duhovnikov vodi do pešanja verskega življenja, zlasti kar se tiče sklepanja zakonov in krsta. Samo kadar pride kak misijonar, krstijo otroke, ki so se v tem času vodili, ter urede zakonske zveze. Pač pa male litvanske verske skupnosti zelo skrbe za pogrebe in pokopališča. Ponekod so pravoslavni duhovniki dovolili obhajati katoliško mašo v svojih cerkvah.
Manevri avstrijske vojske
Politični teden
Po svetu ...
Nemirni Ciper dela preglavice Angležem
Poletna vročina je nekoliko razgrela tudi ozračje „hladne vojne” in v minulem tednu smo doživeli, silovite izbruhe nasilja na Bližnjem vzhodu, kjer se je v Libanonu iz pouličnih borb razvila pravcata državljanska vojna, o kateri poročamo na prvi strani.
Pa tudi na Cipru so izgredi ondotnega turškega prebivalstva (14 Turki, 3/4 Grki) zaostrili krizo na otoku samem, in celo povzročili hudo napetost med Veliko Britanijo, ki ima sedaj otok v posesti, ter Grčijo in Turčijo. Po turških pokoljih nad Grki in po silovitih demonstracijah v Turčiji je grška vlada odpoklicala okrog 200 častnikov in podčastnikov iz glavnega stana atlantskega poveljstva za vzhodno Sredozemlje, čigar sedež je v Izmiru v Turčiji.
Angleška vlada je poslala na Ciper nova ojačenja padalskih čet, da upostavi na otoku red. Zaradi srbofite turške reakcije je angleški načrt o politični avtonomiji otoka, s čemer bi politična oblast praktično prešla v roke Grkov, padel v vodo. Ker po drugi strani grška večina otoškega prebivalstva noče ničesar slišati o delitvi otoka na grški in turški del, kar je tudi zaradi medsebojne prepletenosti prebivalstva praktično neizpeljivo brez velikih krivic za eno in drugo stran, je sedaj ciprsko vprašanje znova zašlo v slepo ulico.
Južnovzhodno krilo Atlantskega pakta (Turčija in Grčija) je zaradi tega ohromljeno. V sovjetskem taboru s slabo prikrito škodoželjnostjo poročajo o nemirih na Cipru ter o napetosti med atlantskimi zavezniki v Sredozemlju.
Sovjeti imajo svoje skrbi
Sicer pa imajo tudi v sovjetskem bloku svoje skrbi. Minuli torek je svet presenetila vest, da so sovjetski diplomati iz vseh večjih prestolnic svobodnega sveta bili pozvani nemudoma v Moskvo. O čem se bodo posvetovali, ni znano. ,,Strokovnjaki za sovjetske zadeve” ali kremeljski astrologi so zopet brez sape in ne vedo ničesar. Le na to opozarjajo, da se je pod'ob n a konferenc vrše samo ob izrednih priložnostih in da je bila poslednja pred nekaj leti, ko je bil zrušen Malenkov. Brez dvoma gre za velika notranja vprašanja Sovjetske zveze, kjer boj za Stalinovo dediščino še traja in obstajajo resni dvomi v trdnost položaja Hruščeva. Vendar samo zaradi tega ne bi klicali v Moskvo diplomatov, ki so povečini le uradniki in pokorni — čeprav pogosto zelo inteligentni in spretni — izvrševalci povelj iz Kremlja. Gre torej tudi za temeljna vprašanja mednarodne politike. Brez dvoma bi pa kak večji notranji pretres v sovjetskem bloku imel težke posledice po vsem svetu in morda celo odločil o vojni in miru. Zato so sedaj vse oči zapada zopet uprte v Moskvo, kjer se bodo za zaprtimi vrati odigravale morda usodne reči. Znamenje, da nekaj ni v redu so bile govorice zadhjib tednov, da so bili Bulganin, Malenkov in Suslov umorjeni na povelje Hruščeva. Hruščev je te govorice sicer zanikal, češ, da je Malenkov še vedno v službi kot direktor neke elektrarne v Sibiriji, Bulganin je bolan a Suslov na dopustu, toda svet bi mu mnogo raje verjel, če bi te može kdaj pokazali javnosti.
Pa še eno znamenje, da nekaj ni v redu, je sestanek kitajskih diplomatov, ki so akreditirani po prestolicah sovjetskih satelitov. Bili so nenadoma poklicani v Peking. Med njimi je tudi poslanik Kitajske v Beogradb. Zato domnevajo, da je na dnevnem redu posvetovanje o sporu med Moskvo in Beogradom in bržkone spor med Moskvo in Pekingom — zaradi Beograda.
Debata med Beogradom in Moskvo ob krvavi spremljavi
Prvič po poslabšanju odnošajev med Mo skvo in Beogradom ob priliki nedavnega ljubljanskega kongresa jugoslovanske komunistične stranke je maršal Tito osebno napadel Hruščeva, kateremu je — kljub ostri polemiki s sovjetskimi uradnimi glasili — jugoslovanski tisk doslej zelo prizanašal. Baje je to energično Titovo stališče izzval Hruščev s svojimi izjavami v Sofiji ob priliki kongresa bolgarske komunistične stranke. Tam je Hruščev javno izpovedal nekatere reči, o katerih sta bila baje svoj-čas s Titom slenila, da bosta obadva tiho.
Izgledalo je namreč, da so v beograjskih krogih smatrali Hruščeva do zadnjega za svojega tihega prijatelja, ki se pa žal ni mogel dovolj uveljaviti proti ..stalinistom” v vrhovnem vladarskem krogu v Kremlju. Pikre besede Hruščeva v Sofiji na račun 'Lita in jugoslovanskih komunistov so razpršile te iluzije in baje vlada sedaj v jugoslovanskih vladnih krogih živahen prepir o pravilnosti prijateljstva med Titom in Hruščevom v zadnjih letih. V času, ko je Hruščev obiskal Tita na jadranskem otoku Brionih ter Tito Hruščeva na letovišču na polotoku Krimu so bili nekateri merodajni možje v Beogradu mnenja, da zvitemu kozaku Hruščevu ne kaže verjeti ter, da igra le spretno politično skrivalnico.
Ne gre pravzaprav za pšenico
Tito je v svojem govoru zadnjo nedeljo pred rudhrji v Raši Hruščevu vrnil milo za drago. Hruščev je v Sofiji dejal, da komunizma ni moč graditi s pomočjo ameriške pšenice, nakar mu je Tito odgovoril, d'a ameriška pšenica ni nič slabša kot sovjetska. V Jugoslaviji to že vedo, kajti prejemali so jo namreč od obeh. Kar se pa graditve komunizma tiče, pa ta ni odvisna od pšenice, temveč od ljudi, meni Tito. Kateri komunizem je pravi ali slabši, sovjetski ali jugoslovanski, je od tukaj težko presoditi in je bolje prepustiti obema strokovnjakoma to debato, v kateri padajo glave političnih nasprotnikov, kot kaže usoda Nagy-ja.
Vsekakor pa so ostri nastopi Tita nroti Hruščevu, skrivnostne konference v Moskvi in Pekingu pokazale, da tudi na zunaj mo-monolitnega sovjetskega orjaka hudo zvija po črevesju, ne nazadnje radi tega, ker mu manjka pšenice.
... in pri nas v Avstriji
Ples milijonskih podkupnin
tovarnarja Haselgruberja je v valčkovem taktu zajel oba koalicijska partnerja in številke rastejo iz dneva v dan, obenem se pa spreminjajo bolj kot kameleon. Na dan prihajajo čudne zgodbe o ljudeh, ki so po Haselgruberjev lastnoročni imenik promi-na levo in na desno. Tako je baje za OeVP sprejel dvajset milijonov bivši minister Heinl. Uradno vodstvo stranke prejem teh milijonov zanika, češ da jih nikdar ni videlo. Ministra Heinla pa ni moč zaslišati, ker je med tem umrl.
Radodarni Albin in koalicija
Nič manj skrivnostna ni zadeva pri socialistih. Generalni sekretar OeVP dr. Ma-leta je namreč dostavil dunajski policiji Haselgruberjev lastnoročni imenik policiji nentnih socialistov, katerim je Haseldru-berjev družabnik, neki Mihael Albin, ob tej ali oni poslovni priložnosti stisnil v ror ke kak ček za enega ali več stotisoč ali celo milijonov šilingov, med prijatelji in brez potrdila seveda. Pred poldrugim letom pa je iz nepojasnjenih razlogov dunajska policija radodarnemu Albinu, ki je bil poljski državljan, ustavila njegovo dobrodelno delovanje tako, da mu je prepovedala bivanje v Avstriji in mož je imigriral drugam. Danes se ne ve, kje prebiva, kar mnogi ob-
Priprave za koroški velesejem, ki bo letos od 7. do 17. avgusta, so že v polnem teku in propagandba dejavnost za to največjo prireditev koroškega gospodarstva je tudi v polnem razmahu. Močni informacijski kampanji po časopisju bo sedaj sledila propaganda po deželi z namenom, da privabi kar najširše sloje prebivalstva na vele-sejmsko razstavišče.
Koroški velesejem je že pred leti razvil zelo uspešne propagandne načine ter si je ustvaril za ta namen ustrezajoče pripomočke, ki jih bodo tudi letos uporabili. Kar 17 velikih transparentov bo nameščenih na glavnih vhodnih cestah, ki vodijo v Celovec in na velesejmski prostor. V tujskopro-metnih krajih bodo postavili velike lepake v različnih zelo modernih oblikah ter v zelo okusni izvedbi. Trije impozantni stebri ter petdeset usmerjevalnih stolpov in veliko število železnih usmerjevalnih znamenj bo kazalo obiskovalcem smer k razstavišču. Posebne stoječe lepake bodp na^ mestih po celovških drevoredih in parkih. V koroških kinodvoranah bodo barvaste
žalujejo. Tudi ga policija ne more zaslišati. Vsi v Haselgruberjevem listku navedeni socialistični funkcionarji — razen enega, ki je priznal manjši znesek — seveda tudi tajijo, da bi prejeli kdaj kak šiling.
Hibe podržavljene industrije
Dočim socialistom doslej ni bilo moč nič dokazati, sta pa na OeVP obvisela tista dva in pol milijona provizije, ki ju je Hasel-gruber deklariral v svoji davčni prijavi. Pa še glede teh in ostalih milijonov se skušajo izgovoriti tako, da so to bila le „običajna trgovinska posojila” tovarnarja Haselgruberja dunajskemu vodstvu stranke. Vendar v široki javnosti opravičilom ene in druge stranke malo kdo verjame. Haselgruberjev primer znova z žarko lučjo osvetljuje nevšečne strani naše vladne koalicije in dokazuje, da nam manjka močne demokratične opozicije, ki bi mogla nad vlado izvajati učinkovito kontrolo.
Med tem, ko je ta primer zasebnega železarskega podjetja razgalil senčne plati privatne podjetniške iniciative, so pa prišla na dan tudi nekatera dejstva, ki kažejo, da je v naši podržavljeni industriji marsikaj gnilega. Bilo je namreč objavljeno nadzorno poročilo računskega dvora o VOEST-u v Linzu, tem največjem avstrijskem železarskem podjetju, ki je podržavljeno. Poročilo vrhovne kontrolne oblasti navaja vrsto ne-dostatkov težkega značaja, kot n. pr., da je storilnost dela v podjetju prenizka in ne doseza ravni nemških obratov te vrste. Nadalje so ugotovili, da se nabira preveč mrtvih ur v podjetju ter da je število uradniških nastavljencev previsoko v primeru z delavstvom. Posebno slaščico za ovpejevski tisk pa je nudil odstavek o fondih za reprezentanco. Te so tudi socialistični direktorji in funkcioiarji uporabljali za namene, ki nimajo nobene zveze s podjetjem kot n. pr. najemanje lovišč, prirejanje lovov in pojedin. Kot da so to reči, ki so pridržane samo ljudem Haselgruberjevega in Poharjevega kova.
Poročilo računskega dvora je pa resno svarilo ne samo zaradi grajane potrate denarja, ampak predvsem zato, ker razkriva pomanjkljivosti najvažnejše avstrijske industrije, ki podražujejo njene proizvode. Smo na pred pragu evropske gospodarske integracije. Takrat bo avstrijska industrija morala biti dorasla konkurenci ostalih evropskih partnerjev, ker njenih produktov ne bo več ščitila visoka carina.
V parlamentu so poslanci hitro ratificirali pogodbo z Zapadno Neipčijo, ki v resnici vrača skoraj vse premoženje nekdanjim rajhovskim lastnikom. Ob tej priložnosti so poslanci obeh strank poudarjali, da je bila nemška zasedba v Avstriji v gospodarskem pogledu v veliko škodo, vendar tisti, ki poznajo gospodarski razvoj pri nas v zadnjih 20 letih, le malo verjamejo. Nadalje je parlament razpravljal o zakonskem predlogu glede uradnega volilnega listka tudi za državnozborske volitve ter o zakonskem osnutku za kredite za nabavo gospodinjske opreme v znesku od pet do petin-dvajsettisoč šil. v prid družinam s 3 ali več otroki. Obrestovala se bodo ta posojila po enem odstotku. Bodo družinam s številnimi otroki v veliko pomoč, vendar se parlamentu z odobritvijo ni tako mudilo kot za ratifikacijo z Zapadno Nemčijo.
slike vabile na obisk velesejma. Dnevnemu časopisju in strokovnemu tisku bodo priloženi obsežni prospekti za velesejem.
V inozemstvu pa je propaganda za naš velesejem že več mesecev v teku in je mednarodna gospodarska javnost že pred časom bila obveščena o terminu koroškega velesejma. V tej zvezi je še treba omeniti, da prav v teh dneh pripravljajo skupni prospekt vseh avstrijskih velesejmov. Delovna skupnost vseh avstrijskih velesejmov je tudi letos pooblastila vodstvo Koroškega velesejma, da ta mednarodni seznam strokovno pripravi. Izšel bo v petih svetovnih jezikih.
Ne le v koroških gospodarskih krogih, pa tudi v sosednjih državah vlada veliko zanimanje za letošnji koroški velesejem. Posebno pri gospodarskih strokah, ki so za gospodarstvo naše dežele največjega pomena, to sta les in poljedelstvo. Zato moremo pričakovati bogato izbiro glede najmodernejših strojev za poljedelstvo in gozdarstvo ter žagarstvo.
SLOVENCI
dama Ln. po ioetu
Slovenec škof na Madžarskem
Pred kratkim je zasedel škofijski sedež v Pctuhu na Madžarskem prevzv. dr. Franc Rogač, slovenski rojak iz Prekmurja, ki je 1. 1880. zagledal luč sveta v Tišini. Ondi je obiskoval ljudsko šolo in je njegovo vzgojo vodil domači župnik dr. Franc Iva-nocy, znameniti narodni buditelj. Po dovršeni sred-dnji šoli se je posvetil duhovskemu stanu in je študiral bogoslovje v Budimpešti, kamor so pošiljali najbolj nadarjene bogoslovce iz vseh madžarskih škofij. Prekmurje je namreč takrat bilo vključeno v ogrsko državo v okviru habsburške monarhije in je šele leta 1919 kot slovensko ozemlje povečini pripadlo Jugoslaviji. Dr. Rogač je ostal v delu, ki je pripadel Madžarski in je tam pastiroval med slovensko manjšino. Zaradi njegovih izrednih sposobnosti pa je bil kmalu poklican v škofijsko kurijo. Postal je spiritual v Sommbotelju, nato pa ravnatelj škofijske pisarne, stolni kanonik in prelat. L. 1948. ga je Sv. stolica imenovala za pomožnega škofa s pravico nasledstva v Pcčuhu. V razburkanih in težavnih časih je vodil v resnici škofijo sam namesto zelo bolnega škofa, ki je v starosti 80. let lani umrl, nakar je dr. Rogač tudi formalno zasedel starodavni škofijski sedež ,,1’etih cerkva” (Fiinfkirchenj, ki je bil ustanovljen že v 11. stol. škof dr. Rogač pa ni samo goreč duhovnik, ampak tudi spoštovan pisatelj bogoslovnih knjig na Madžarskem. Obvlada vrsto evropskih jezikov, s pomočjo katerih si je pridobil široko duhovno obzorje. Urejeval je vrsto listov in je po vzgledu svojega vzgojitelja in dobrotnika Ivanocija skrbel tudi za verski tisk slovenskih rojakov ter utrjeval njihovo narodno zavest. Je eden izmed odličnih rojakov, ki s svojim znanjem delajo čast slovenskemu imenu v svetu.
Umrl dr. ing. Jaroslav Tuma
V Turinu v Italiji je v starosti 59 let nenadoma umrl dr. ing. Jaroslav Tuma, generalni ravnatelj ene največjih italijanskih zavarovalnic Reale Assi-curazioni S. p. a. Pokojnik je bil sin znanega gori-škega odvetnika in slovenskega političnega delavca in pisatelja dr. Henrika Tume. Po dovršeni srednji šoli je odšel študirat ladjedelništvo v Genovo in si pridobil ondi doktorski naslov. Posvetil sc je zavarovalni stroki in postal mednarodno priznan strokovnjak za pozavarovanjc. Služboval je v Milanu, Turinu, Pragi in Trstu. O svoji stroki je tudi objavil šest knjig in sicer vse v angleškem jeziku. Sodeloval pa je s članki in razpravami pri raznih švicarskih in angleških revijah.
Mladinski dan v boroveljski dekaniji
Tudi letos je katoliška mladina iz Roža in Gur praznovala svoj mladinski dan z vso slovesnostjo. Tokrat smo se podali na idilični hrib Svete Marjete v kotmirški fari.
Že na predvečer so celemu Rožu naznanjali kresovi na okoliških hribih, da praznuje mladina svoj praznik. Tako so ti kresovi, ki so znamenje idealnega hotenja mladih src k lepemu, plemenitemu in božjemu, vabili Kristusovo mladino Roža k celodnevnemu praznovanju v prosti naravi, vstran od hrupa posvetnosti, pri Sv. Marjeti. Krasota narave, lepi razgled in lepo vedro vreme so slovesnost še bolj povzdignili. Ob molitvi in petju se je vila dolga procesija samih mladih fantov in deklet skozi Kotmaro ves, da so se domačini kar čudili, odkod toliko mladine. Saj je bila vsaka fara zastopana z močno skupino farne mladine; na čelu skupin je šlo devet mladinskih zastav. Bilo nas je nad 500.
Pravo doživetje je bila skupna liturgična sv. maša z ljudskim petjem, katero so darovali naš g. dekan iz Žihpolj. V spodbudnem govoru so prikazali mladini večno lepe vrednote. Sveta vera, materinski jezik in rodni dom, to so tri dobrine, katere nam je dal dobri Bog in -zato jih moramo ljubiti in jim zvesti ostati v vsem življenju. Takšen je lik katoliške mladine.
V popoldanskh urah se je vršila na prostem ob cerkvi lepa mladinska proslava pod geslom: Katoliška mladina ljubi svoj dom. V obširnem programu so se vrstile farne skupine ena za drugo- s petjem, rajanjem in dramatskimi prizori. Nad' dve uri trajajoči program je pokazal vse življenje katoliške mladine po farah in dokazal, da je med-številno mladino naše dekanije še mnogo smisla za resno prosvetno delo in veselo, zdravo krščansko razvedrilo. Pravi užitek je bilo poslušati kotmirški, selski in šmarjetski zbor. Občudovati smo morali plesno spretnost deklet iz Plajberka, Sel in Sveč; pa tudi šentjanška mladina zasluži pohvalo za lepo podane odlomke iz Dra-bosnjakove igre ..Izgubljeni sin”. Ob koncu je mogočno zadonelo petje združenih zborov: Rož, Podjuna, Žila, Tam na vrtni gredi in Vzkliki.
Priprave za Koroški velesejem v polnem teku
Ameriški bankir poskrbi vse
Ameriške banke se ne bavijo samo s sprejemanjem denarja svojih vlagateljev, dajanjem posojil in drugimi običajnimi bančnimi posli. Vse večje 'banke imajo poseben ,,Trust Department” ali po naše Oddelek za upravljanje zaupanega premoženja. Ameriški zakon namreč določa, da otrok brez staršev, ki še ni dosegel 21. leta starosti ne sme ničesar podvzeti brez varuha. Zakon imenuje take otroke „orphans’ ali po naše ubožce, pa čeprav so včasih ti ,,ubožci” večkratni milijonarji. Za upravo njihovega premoženja imenuje sodišče varuha, po navadi kakšno banko, pri katerih posebni oddelki za premoženje vršijo te posle. Njihova glavna skrb je, d'a varno naložijo premoženje varovanca, bodisi z nakupom hiš in posestev ali pa delnic solidnih industrijskih podjetij in tako zagotovijo svojemu varovancu stalne dohodke. Pogosto si pa s lem nakopljejo najbolj 'nepričakovane opravke in skrbi. Večkrat pa tudi stari ljudje, posebno pa vdove zapustijo oskrbovanje svojega premoženja bankam. Tako se dogaja, da bančni uradniki vodijo trgovske obrate, tovarne, skrbijo za blaginjo domačih živali n. pr. psov in mačk, spremljajo poldorasla dekleta na prvi ples alt pa delijo ob koncu leta šolska spričevala.
Pred kratkim je moral neki bančni uradnik iskati umetno zobovje za severnega medveda. Varovanec je bil neki stari, betežni milijonar, ki je v svoji mladosti bil navdušen lovec, tako da se je nekoč podal celo v ledeno Gronlandijo in tam ustrelil severnega medveda. Kožo z glavo vred je dal ustrojiti in preparirati. Kot preproga pred njegovo posteljo je bila nema priča njegove lovske sreče. Toda z leti so se zobje v čeljusti omajali ali izpadli, površna sobarica pa jih je pometla v smeti. Toda polarni medved z brezzobo čeljustjo ni'bil nobena trofeja več, in mož je zahteval u-metne zobe za svojega medveda, pa naj stane kar hoče.
Banka Rockland Atlas ima zelo obsežen oddelek te vrste. Po večini sicer prodaja premičnine, poleg tega vodi turško kopel, en pogrebni zavod, tovarno za žensko spodnje perilo, pol diicata restavracij in tovarno za strojenje usnja. Neka druga banka pa se je znašla pred leti kot upraviteljica zastavljalnice za drobne predmete, druga pa opravlja privatno šolo za dečke. Dvakrat na leto se direktor banke za teden dni poda v šolo, pregledujte računovodstvo, se posvetuje s predstojnikom šole o vzgojnih zadevah, poleg tega si pa beli glavo tudi s takšnimi skrbmi kot je najemanje izvež-banih pomivačev krožnikov. Neki tak bančni uradnik je moral odločati vprašanje ali nabava novega dragocenega krznenega plašča iz kuninega krzna ustreza ohranitvi primerne življenjske ravni njegove osemnajstletne varovanke. Stvar ni tako brez smisla, kajti treba je bilo dekleta primerno omožiti. Večkrat morajo tudi ti bančni
uradniki poizvedovati o preteklosti ter o premoženjskih razmerah ženitnih kandidatov. Pred nekaj leti je Hannover Bank morala skrbeti za otroke nekega italijanskega trgovca, ki se je ponesrečil. Poslala je otroke v neki zavod, plačevala je zanje mesečno vzdrževalnima, v zameno pa je dobivala poročila o njihovem šolskem napredku in vsako tromesečje se je moral uradnik udeležiti roditeljskega sestanka.
Neka banka se je znašla z mladim tigrom v umetniško izdelani kletki na grbi. .
Sejo upravnega sveta velike newyorške banke je prekinil kitajski pinč, ki je stekel skozi vrata in z veselim laježem skočil direktorju v naročje. „Tudi ta je naš klient”, je presenečenim upravnim svetriikom dejal ravnatelj in pobožal psička. Po telefonu je naročil uradniku naj ga odnese, toda z»-bičil mu je, da naj z njim postopa vljudno, kajti klient je klient! Po posebni pogodbi neka newyorška banka skrbi za krmljenje veveric v Centralnem parku.
Toda z živalmi še gre nekako, pravijo uradniki, ki se z njimi pečajo. Mnogo hu-
200 let je minilo, ko je umrl v Mannhei-mu v Nemčiji znameniti skladatelj in v svojem času morda še bolj znamenit dirigent jan Vaclav Slamic. Nekateri nemški glasbeni zgodovinarji ga štejejo za svojega in zanikujejo, da bi ta odlični muzik, ki ga Čehi uvrščajo med svoje glasbene velikane, bil sldvanskega rodu. Da izpodbije te neresnične trditve, je znani slovenski glasbenik A. Lajovic vztrajno zbiral podatke o Slamičih v okolici Maribora in dokazal, da segajo predniki J. V. Slamica na slovenska tla. Do istega mnenja je prišel tudi češki glasbeni zgodovinar prof. Raček, ki je v svoji znanstveni knjigi o češki glasbi „Če--ška glasba od najstarejših časov do začetka 19. stoletja”, posvetil precej prostora J. V. Stamicu. Prof. Raček piše, da je v Hva-ličkovem brodit rojeni J. V. Stamic potekel iz ..široko razraslega muzikantskega rodu slovanskega izvora.” Nato razlaga njegov rod takole: „Njegpv ded, str rij ar Martin Stamic, je prišel iz Maribora ob Dravi, v današnji Sloveniji. V Pardubicah se mu je rodil sin Anton, ki je oče j. V. Slamica. Prvo glasbeno vzgojo je dobil J. V. Stamic od očeta Antona, ki je bil organist in učitelj v Havličkovem brodit.” Nadalje ugotavlja Raček, da je bil vnuk slovenskega izseljenca iz Maribora vzgojen v češkem duhu in je „zato nepravilno, če so mnogi nemški raziskovalci, kakor P. Grademvitz, zanikovali Slamičev slovanski rod.
Češki glasbeni zgodovinar Raček potem še podrobneje navaja zasluge in vrline ]. V. Stamica, katerega glasbeno delovanje je pripomoglo Mahnheimu do slovesa, kot so ga uživala le redka takratna evropska mesta, kot n. pr. Pariz ali Dunaj. Tako tudi
je z ljudmi, posebno z vdovami. Neka vdova je vsa razburjena telefonirala v banko po pomoč: Pes njenega pokojnega moža ni hotel ubogati!, kaj storiti in takoj. — Neka nezaupljiva vdova pa je zahtevala od upravitelja premoženja, da ugotovi ali ji je njen gostobesedni trgovec z avtomobili res dobavil vozilo s posebno močnim podom. Uradnik je moral zlesti pod avtomobil in se na lastne oči prepričati. Ob neki drugi priložnosti je moral urediti, da pozimi niso vodovodne pipe zmrznile.	v •
Nejci bančni uradnik, ki je bil že dolga leta zaposlen na oddelku za upravljanje zaupanega premoženja, opisuje svoje izkušnje takole: „Mnogo mojih strank me večkrat kliče v nočnih urah. So to ljudje, ki so preživeli vse svoje sorodnike in jim je dolgčas. V samoti premišljujejo o zadevah, ki se jim zazde sila važne, tako tka ne morejo počakati jutra. Njihove prve besede so vedno: Upam, da vas ne motim.”
Pa še preko smrti sežejo naloge teh uradnikov. Kot edini pogrebec pa je moral neki uradnik prisostvovati' pokopu svojega pokojnega klienta, ki je bil sprt z vsemi svojimi sorodniki.
mladi W. A. Mozart izraža v nekem pismu silen vtis, ki ga je naredil nanj mannheim-ski orkester, pod Stamičevo dirigentsko paličico. Stamičeve skladbe so cenili tudi Jožef Haydten, Mozart in Beethoven, in našli v njih marsikatero koristno spodbudo. Tako je ta češki muzikant, s svojim talentom prispeval k povzdigu nemške glasbe ter preko nje obogatil evropsko kulturo — kot izhaja iz dognanih podatkov češkega zgodovinarja Račka, bil v resnici slovenskega rodu.
Lesni črv je trdoživ
V Ouebecu v Kanadi je bila minuli mesec konferenca, ki je je je udeležilo 30 odličnih . atomskih znanstvenikov. Razpravljali so v posledicah eksplozij atomskih bomb nad modernimi velemesti ter na podeželju. Ugotovili so, da bi v tretji, atomski svetovni vojni od skupnega števila 170 milijonov prebivalcev, ki jih, danes štejejo Združene države, poginilo 70 milijonov.
Podpolkovnik Hill, ki je strokovnjak za žuželke pri ameriškem vojnem ministrstvu, pa je v posebnem predavanju pojasnil, da bi v primeru atomske vojne na podeželju edino žuželke brez posebne škodte prestale strašno razdejanje ter škodljive posledice atomskega žarčenja. Ugotovil je namreč, da, na primer, leseni črv ali lubadar prenese radioaktivne žarke v jakosti 60.000 rbnt-genskih enot, dočim so že žarki z jakostjo 450 d'o 500 lontgenskih enot za človeka smrtnonevarni.
Vprašanje je le, ali bi ti neverjetno trdoživi črvi, ki jih sicer lahko zmaneš z malim prstom, po 'totalni atomski vojni še našli kako zeleno drevo za glodanje.
Naročnica našega lista nam piše:
Kaj vse doživi človek, ko se pelje po naši ljubi Koroški! Ljudje se sramujejo govoriti rodni slovenski jezik ali pa se bojijo? Zakaj? Hitlerja, ki je prepovedal slovensko besedo, ie trinajst let ni, strah ali sram pa še ostane.
Ko sem se nedavno peljala iz Školjega dvora proti Celovcu, se snidem z znanko iz mladih let. Seve sva vkup sedli v avtobusu, saj sva si po dolgih letih imeli mnogo povedati. Beseda je dala besedo, jaz začnem slovensko, ona pa mi le bolj nemško odgovarja ter se začne nekam nestrpno pre-rnikHi na sedežu. Naenkrat vstane in brez besede odide tja rned zadnje sedeže. Aha, si mislim, tebe je pa sram slovensko govoriti. Pa to ni edini primer.
Pot me je pripeljala v Velikovec. Znano je, da je tu mnogo Slovencev. Vstopim v gostilno in pozdravim: „Dober dan”. Nič odgovora. Vidiš, bojijo se ali pa so zagrizeni. Prisedem k starejši ženski, ki je pravkar južinala kruh. Da napeljem pogovor ji hudomušno svetujem: ,,Marn’ca, klobaso zraven, pa kar samo zdrkne.” „Dro, dro, saj imam klobaso, samo v cekarju je,” je bil odgovor. Glej ga vrabca, sem si mislila. Saj znajo slovensko, pa jim je nerodno domače govoriti.
Mimogrede stopim v trgovino v Celovcu ter izrazim željo, kaj bi rada kupila, v našem jeziku. „Wir verstehen nicht win-disch!” Prav, če nočete razumeti po naše, bomo pa kupili drugje, saj je še več trgovin, sern si mislila in odšla.
Nesreča nikoli ne počiva, zlomila sem si roko in morala sem v bolnišnico. V sobi nas je ležalo sedem: pet Slovenk in dve Nemki. Sprožim besedo in kmalu smo imele slovensko zborovanje. Pa se oglasijo Nemke: „Po nemško povejte, da bomo še me razumele.” —]„Učite se slovenščine, pa boste razumele. Tudi me srno se morale učiti nemško!” sem. jim odgovorila. Ena izmed njih je bila doma iz Žrelca in je bila precej zagrižena videti.
„Vem, kako je,” mi je rekla, „ko je bil č. g. dr. Amejc pri vas na obisku, sem brala v časopisju, kakšen škandal je bil.” Jaz sem ji povedala: „Tudi mi Slovenci smo ljudje. Ali ni rekel Jezus apostolom: Pojdite in' učite vse narode? Ne samo Nemce, ampak vse. Namesto, da nasprotujete slovenskemu pouku v šoli ali ne bi bilo bolj prav, da bi znali vsi nemško in slovensko? Več jezikov znaš, več veljaš, več si vreden, je star izrek.” Pa mi je vse potrdila. Povedala sem ji tudi, kaj Vse se je zgodilo v Nonči vesi. Kar ostrmela je, seveda, ko pa nemško časopisje molči o tem.
Pustila sem jo v premišljevanju, osem dni ni govorila, potem pa spregovorila slovensko: „Tudi moja mati je bila Slovenka ...”
Slovenski rod skladafelja J. V. Stamica
FRAN ERJAVEC, Pariz:	192
koroški Slovenci
III. del.
I.
cilj tudi te vlade je bil ostati na oblasti, a utrujeno ljudstvo si je želelo predvsem kruha ter imovinske in osebne varnosti. Ta utrujenost ljudstva in njegova brezbrižnost za politična prerivanja sta se najočitneje pokazali ob priliki glasovan ja za novo ustavo, ko' je glasovalo zanjo komaj 178.000 upravičencev, a nekaj milijonov se jih je zopet abstiniralo.
Drznosti reakcionarnih monarhistov in še vedno tleča levičarska nevarnost sta namreč združili na jesen 1. 1795.
Reakcionarni rojalisti so pa postali medtem že tako drzni, da so poskusili prve dni oktobra 1. 1795. celo s splošno vstajo, kateri so se pridružili vsi, ki so se bali povratka levičarskega terorja. Ta' ni uspela, kajti vladi zvesta armada jo je dne 5. in 6. X. zadušila v ogorčenih bojih (odločilen udarec ji je zadal mladi Bo napa rte, ki si je ob tej priliki tudi na široko odprl vrata za svojo nadaljnjo kariero). Vlada je postopala s premaganimi vstaŠi prizanesljivo, toda Pariz je ostal vojaško zaseden in je s tem tudi zaključil svojo dotedanjo revolucionarno vlogo. Nekaj dni zatem so se vršile volitve v novo zakonodajno skupščino, pri katerih so zmagali zmerni desničarji in takoj nato so bile postavljene tudi nove izvršilne oblasti (direktorij in vlada).
Stanje na frontah je pa ostalo medtem še vedno neodločno. Obe severni annadi sta mirovali že od zime dalje, a ker so prevladale v Parizu vnovič aneksionistične težnje, sta prešli v septembru zopet v napad1. Napredovala je le leva (| o u r d a n o v a) armada, dočim je'bila ob-
renska potolčena, navzlic temu je pa pariška skupščina dne I. X. sklenila anektirati Belgijo. S tem je uničila vse upanje na mir, zlasti ko se je bojna sreča kmalu zopet obrnila k Avstrijcem, ki so potisnili obe francoski armadi ponovno nazaj in sploh niso mislili več na mir, temveč se pridno pripravljali na nove vojne operacije za spomlad 1. 1796.
Tako torej tudi nova zmerno desničarska skupščina ni dosegla miru, temveč je še vedno sanjala o aneksijah. Totla ves položaj je bil sedaj vendarle že čisto drugačen. Doslej Je aristokratična Evropa skoraj soglasno napovedovala boj francoskim revolucionarjem, ki so pa znali premagati vse hude nevarnosti, a sedaj je prešla že večina držav v nevtralnost. Na splošno zmagovita^ Francija je imela tako 'opraviti samo še z Anglijo in Avstrijo, kajti Prusija se je po bazelskem miru bavila predvsem z načrtom, da bi ustvarila nekako konfederacijo severnonem-ških državic pod svojim vodstvom in tako dokončno omrtvičila celotnost starega fevdalnega nemškega rajha v svojo korist, a južnonemški knezi so tudi le z nevoljo vztrajali še vedno ob avstrijski strani. Glavni vojni hujskač je bila že od vsega početka Anglija, ki je pa poganjala v boj le svoje zaveznike, sama pa medtem — kakor Rusija — le grabila zase razne dežele. Južnonemški knezi so bili pripravljeni kapitulirati ob prvi priliki in enako tudi severnoitalijanske državice in tako je imela Francija končno opraviti samo z Avstrijo, kajti zaradi škode, ki jo je trpela Anglija od propada svoje trgovine, bi bila celo ona voljna skleniti mir. Sploh so bili pa tudi cilji Anglije in Avstrije čisto različni: dočim je bilo Angliji predvsem za to, da Avstrija iztrga Francozom Belgijo in Nizozemsko, je bilo pa Avstrijcem za Benečijo mnogo več nego za Nizozemsko in celo za Nemčijo, a Belgijo je že itak vedno želela zamenjati za Bavarsko; za ponovno osvojitev Nizozemske je pa zahtevala pomoč ruske armade. Mir z Anglijo je bil nemogoč zaradi Belgije, enako pa tudi ni bilo
nobenega upanja na mir z Avstrijo, ker so Francozi še vedno vztrajali na zahtevi po ,.naravnih mejah” na Renu, dočim Avstrija že radi cesarjevega prestiža v Nemčiji na to ni mOgla pristati. Tako sta pač oba tabora želela miru, vendar so pričakovali končijih odločitev od uspehov spomladi 1. 1796.
V novi skupščini ,so mogli odločni republikanci vladati le s podporo sredine, zato tudi novi direktorij in klada nista bila preveč homogena, razen tega sta pa podedovala Še vojno na zunaj, še vedno ne likvidirano državljansko vojno in katastrofalni gospodarski položaj. Ker ni imela država skoro nobenih dohodkov, je živela Vlada zgolj od pospešenega tiskanja novih bankovcev (asigna-tov) in dolgov. Glede na to so izgubili asignati skoro vso vrednost in zaman so ostali vsi poskus: spraviti državne finance v red. Pozimi 1. 1795-96. je dosegla beda svoj višek in ta je rodila tudi poskus novega komunističnega gibanja. Njega vodstvo je prevzel sedaj Babe u f , krepko podprt od nekaterih tujih milijonarjev in njemu so se hitro pridružili vsi skriti ostanki jakobincev. Tudi Ba-heuf je oznanjal neki zmedeni komunizem, a ni šlo za kako „osvoboditev proletariata”, temveč le za oblast. Koval je novo zaroto, ki je bila pa že spomladi 1. 1796. odkrita in zadušena v krvi, a Vlada je krenila sedaj še bolj na desno. Bili so storjeni novi koraki za pomirjenje s' Cerkvijo in dovoljen je bil celo povratek emigrantov. Toda velika večina skrajno utrujenega prebivalstva se je le malo zanimala za te politične dogodke, temveč ji je šlo le za to, da bi končno vendarle že nastopil mir na znotraj in na zunaj. Le skrajni desničarji in levičarji so poskušali delati vladi težave ter še bolj povečevati nepopisno zmedo in korupcijo, ki sta vladali v upravi in v državnih financah. Vlada je gledala najzanesljivejši izhod iz te anarhije v vojni, ker je upala, da bodo nove zmage utrdile njen prestiž, ropanja novozasedenih pokrajin ji pa pomagala iz obupnih gospodarskih stisk.
'P * I * S * /\ * N * O * B*R* /K * N * J * E
zgodba o l&Mkk.
Klobuk ima postran, za njim pa listič bel. Tako se glasi narodna pesem, ki opeva fantovski nabor ali odhod k vojakom. Klobuk je vsekakor koristna naprava, ki varuje glavo, ta važni del človeškega telesa, pred mrazom in dežjem. Klobukov imamo pa več vrst. Kavbojski, skavtski, napole-onov, častni doktorski, kardinalski, in morda še kateri. O teh klobukih ne bom govoril, saj zadnji visijo visoko, da mi revni zemljani komaj: vemo, da obstojajo. Tukaj je beseda o klobuku, ki ga je nosil moj prvi delodajalec, trden kmet, ki je skoparil povsod, kjer koli se je le dalo. Tudi pri meni je gledal, da je izkoristil moje otroške moči in da mi ne zmanjka dela. Šola mu je bila trn v peti, ker se pač od mojega znanja ni debelila repa in tudi ne krompir. Če sem bil jaz v šoli v gotovih predmetih dober, ni njemu žito nič bolj plenjalo, in tudi krave niso imele radi tega nič več mleka.
Klobuk, katerega je nosil moj gospodar v delavnikih, je bil-uumenkasto-rjave barve, brez dvoma najcenejši kar jih je bil imel klobučar. Tem klobukom smo rekali „kravjek”. Zakaj, tega ne vem. Če pa je bil že močno ponošen, se ga je 'še povrhu prijelo ime „klafeta”.
S tem klobukom sem prišel moje prve dni pastirske službe v spor. če mi je živina ušla v škodo, me je kmet nabil z njim, če nisem prav vodil voliče ali kolca pri oranju je pela klafeta po moji glavi. Za hujše prekrške je bilo poleno, ali kar mu je prišlo pod' roke. Ni čuda, da sem živel s tem človekom v večnem strahu. Ker v hribovitih krajih, ko srečuješ ljudi, naravno vidiš najprej pokrivalo, sem tudi jaz revež vedno videl to klafeto prej kot pa lastnika pod njim. Ta klobuk je postal moj smrtni sovražnik, hujši od gospodarja. Pred jedjo ga je položil k peči na klop, kjer sem imel jaz svoj privilegirani prostor za jed. Celo okusno zabeljeno jed mi je grenil ta preklicani kravjek. Nikjer nisem imel miru pred njim, niti pri delu niti pri jedi, še ponoči me je vznemirjal v sanjah. Ko sem ob nedeljah šel k fari v cerkev, sem se že od daleč izognil človeka, ki je imel tudi klobuk te barve. Kaj prida pač ne more biti, sem sodil sam pri sebi in ga obšel v velikem loku. Oh, če bi oblast prepovedala te vrste klobukov, nihče bi ji ne bil tako hvaležen kot jaz! Toda takrat smo živeli v večji demokraciji, kot pozneje, ko se je oblast vznemirjala zaradi zelenih kravat.
Nekega poznojesenskega dne sva prišla z
gospodarjem vsa premočena s polja domov. On je vrgel večkrat preluknjani klobuk na peč, kamor sem tudi jaz po večerji sledil sušit svojo revno obleko, kar na telesu, saj se na ta način suši od znotraj in od zunaj. Da, v tem oziru pa smo bili pač bolj napredni kot danes.
Ko sem tako, premišljeval svoje borno življenje, katerega je stalno spremljal meni zoprni klobuk, sem slišal izza napol priprtih duri čumnate gospodinjo, ki je očitala prehlajenemu možu: Saj ni čudno, da kre-haš (kašljaš), ko imaš klobuk kot rešeto, nosi vendar zakmašnega za vsak dan, za cerkev si pa kupi drugega. Moj Bog, ta goldinar boš pa že pogrešil. No, navsezadnje imaš prav stara, je izgolcal on, tega bom pa pobu šenkal, za na pašo bo kar dober.
Ni bila navada, da bi mi stari kaj daroval, razen enkrat stare hlače, katere sem moral zgoraj privezati in so mi bile do pod pazduho, spodaj pa sem jih zavihal, kolikor je bilo pač potrebno. Pregovor pravi, da darovanemu konju ne smeš gledati na zobe. Toda te „šenkenge” sem se tako ustrašil, da sem sklenil, to darilo uničiti še pre-dno pride v mojo last. Tristo Matičkov, ko me je mnogo let pozneje pri gradnji cerkve na Rakeku oplazila strela in me vrgla z okna na tla, me ni tako pretreslo kot pri novici, da bom postal dedič te preklicane klafete in tako postal — sam sebi sovražnik.
Le počakaj me kravjek, ne boš mi grenil mladega življenja. Ko sem se parkrat obrnil na peči in čutil, da sem na pol posušen, sem se skobacal s peči, pograbil svojega sovražnika, in smuk v moj kvartir (hlev). Tam sem se naslonil na ležišče, tako ime-
novani ,,pograd" in premišljeval, kako bi se maščeval. Prišel sem do spoznanja, da mora klafeta zginiti, da je ne bom nikdar več videl. Vpričo volov, kravic in junčkov, telet in ovac sem razglasil sodbo nad njim. Vzel sem iz žepa pipec, zrezal ,,kravjek” na osem kosov. Nato sem kos za kosom milostno podaril živini. Voliča sta me hvaležno pogledala z velikimi očmi, enako hvaležen sem bil pa tudi jaz in sem vsakemu, ki je bil udeležen pri tej izredni večerji, pritisnil poljubček na smrček. Ko je zadnji krajec klafete izginil v plavkinem žrelu, je bilo pravici zadoščeno. Po tej proceduri pa sem prinesel vsakemu živinčetu še pošten zalogaj sladke detelje, tudi tistim, ki niso bili udeleženi pri likvidiranju, to je ovcam in teletom".
Zaspal sem sladko v svesti, da sem ostal zmagovalec nad klafeto. Drugo jutro je bilo mrzlično iskanje klobuka, seveda kriv sem bil jaz, ker sem zadnji šel s peči. Da mi jih bo par naložil sem bil prepričan. ■Tako se je tudi zgodilo, vendar me ni dosti bolelo, glavno je bilo pač, da nisem več videl njegovega pokrivala. Naposled tudi ni bilo vredno prepirati se zaradi klobuka, ki bi bil k večjemu še za koruzno strašilo, če izvzamemo njegovo starinsko vrednost.
E kaj boš že tako rentačil pravi ona, bo že prišel enkrat na dan. Ko sem šel na pašo sem zmolil vse tri rožne vence v zahvalo, da sem se rešil te nesrečne klafete,
Strah pred rumeno-rjavim klobukom sem imel do 14. leta. Neljub mi je bil celo do 20. leta. Sele ko sem oblekel vojaško suknjo in smo bili vsi pod enakimi pokrivali, takrat so izginili vsi predsodki in kravjek je šel v pozabljenje.
Danes mi je vseeno, kakšne klobuke nosijo ljudje, pod vsakim so dobri in slabi, tudi pod rumeno-rjavim.
■	Rarl Roj še k
SLAVOMIL MROZEK:
Leteči slon
Izkazalo se je, da je ravnatelj zoološkega vrta stremuh. Živali so mu bile sanio sredstvo, da samega sebe zrine naprej. Zato mu tudi ni bilo prav nič mar, da bi njegov živalski vrt vršil sicer pripadajočo mu vlogo pri vzgoji mladine. V njegovem zverinjaku ste videli žira.fo s kratkim vratom, jazbec sploh ni imel jazbine, svizci so bili otopeli in se jim je le redko kdaj zljubilo žvižgati, pa 'še takrat brez juavega veselja. Take pomanjkljivosti ne bi smele biti, posebno, ker so živalski vrt pogosto obisko-
vale šole iz bližnje in celo daljnje okolice.
Sicer pa je to bil provincialen živalski vrt, v katerem mnogih živali sploh ni bilo. Tako jim je manjkal tudi slon. Poizkušali so ta primanjkljaj začasno nadomestiti tako, da so gojili tri tisoč kuncev.
Naša dežela se vendar na splošno načrtno razvija in take pomanjkljivosti postopoma odpravljajo. Končno je prišel na vrsto tudi slon. Ob priliki dr.žavnega praznika dne 22. julija je živalski vrt sprejel sporočilo, da je 'bila dodelitev enega slona po uprav-
ni poti dokončno odločena. Uslužbenci živalskega vrta, ki so svojo službo opravljali res s srcem, so se novice iskreno razveselili. Zato je bilo toliko večje njihovo začudenje, ko so izvedeli, da je ravnatelj poslal v Varšavo spomenico, v kateri se dodeljenemu slonu odreka in predlaga načrt proizvesti slona v lastni režiji.
,,Jaz in ves delavski kolektiv se zavedamo, da predstavlja slon veliko breme na plečih poljskih delavcev in rudarjev. Da dosežemo znižanje stroškov, predlagam torej, da v vašem pismu omenjenega slona nadomestimo s slonom lastne proizvodnje. V ta namen bi izdelali slona iz gumija v odgovarjajoči velikosti, ga napihnili s stisnjenim zrakom ter ga postavili za ustrezno ograjo. Ker bi ga skrbno popleskali z odgo-vairj'aj'očo barvo, se tudi pri natančnejšem opazovanju od blizu ne bi skoraj nič razlikoval od1 pravega slona. Ne smemo namreč pozabiti, da je slon zelo lena žival, ki ne poskakuje in se tudi ne kotali. Na ograjo l)i pa namestili napis, da gre za primerek, ki je prav posebno len in težkouden. Tako doseženi prihranek na denarnih sredstvih bi pa mogli uporabiti za gradnjo reakcijskih lovskih letal ali pa za 'konzerviranje starinskih zgodovinskih stavb. Usojam si opozoriti končno še, da predstavlja ta moj predlog skromen doprinos k našemu skupnemu delu in skupnemu boju. Z vdhnim spoštovanjem ...” — podpis.
Po vsej. priliki je ta spomenica prišla v roke kašnemu posebno zagovedenemu uradniku, ki je svoje dolžnosti pojmoval povsem birokratsko ter ni doumel bistva zadeve. Zato se je pustil zapeljati od uradnih smernic za znižanje stroškov in je predloženi načrt odobril. Po prejemu odobritve je Ravnatelj živalskega vrta izdal nalog za izdelavo orjaškega oboda iz gumija, kj. bi ga naj nato napolnili s stisnjenim zrakom.
To operacijo bi naj izvedla dva živalska paznika in sicer tako, da bi stala na obeh skrajnih koncih in gledala drug drugemu nasproti. Da pa vsa’zadeva ostane v tajnosti, je bilo treba delo izvršiti ponoči, in sicer v teku ene same noči. Prebivalci presta so namreč že nekaj izvedeli o prihodu pravega slona in so ga zato tudi hoteli vihteti. Povrh vsega pa je ravnatelj sam priganjal k naglici, kajti upal je na posebno nagrado, ako bi njegova zamisel uspela.
Oba paznika sta se zaprla v neko delovno barako ter začela pumpati zrak. Po dveh urah napornega dela sta ugotovila, da se je rjavi gumijasti obod, ki bi naj bil koža bodočega slona, le za nekaj pedi dvignil od tal. Tvoril je nekaj ploščatega, brezobličnega, kar bi bilo prav nič podobno slonu.
(Dalje prihodnjič)
JU LES VERNE:
Potovanje na
Sicer pa opravilo, kljub velikanskemu obsegu, nikakor ni presegalo človeških moči. Še daleč ne! Koliko težjih del, kjer se je bilo treba neposredno spopasti z naravnimi silami samimi, je bilo uspešno izvršenih. Omejil se bom samo na podobna dela, in navedel vodnjak očeta Jožefa, ‘ki ga je zgradil sultan SaLdin pri Kairu v času, ko stroji še niso prihiteli postoterit človeško silo; ta vodnjak sega od gladine Nila v globino 100 metrov. Pa tisti drugi vodnjak pri Koblencu, ki ga je izkopal mejni grof Janez Badenski 200 metrov globoko v zemljo. No, in zakaj je pravzaprav šlo? Da potrojimo to globino pri podeseterjenem premeru, kar bo kopanje olajšalo. Tako ni bilo niti enega mojstra ali delavca, ki bi bil podvomil o uspehu započetega dela.
Važna odločitev, o kateri sta se sporazumela inženir Murchison in predsednik Bar-bicane pa je omogočila še hitrejše napredovanje dej. Neki člen pogodbe je določal, da mora biti top Columbiad okovan z obroči iz kovanega železa, ki jih je treba pritrditi na cev še vroče. Tolikšna previdnost je bilo nepotrebno razkošje; kajti top bi te okove prav lahko pogrešal. Zato šo ta člen pogodbe črtali.
Tako so pridobili mnogo časa, ker so lahko uporabljali nov način kopanja, ki je že udomačen pri gradnji jaškov, to se pravi, da kopljejo in obzidavajo hkrati. Postopek je zelo preprost. Nič več ni treba
podpirati zemeljskih plasti z oporami, kajti obzidek sam jih zadržuje z nepremagljivo silo, povrhu ga pa še njegova lastna teža pritiska navzdol.
Vendar je bil ta postopek mogoč šele tedaj, ko bi rovača zadela ob trdna tla.
Dne 4. .novembra je petdeset delavcev v središču ograjenega zemljišča, to je na vrhu Stone’s Hilla izkopala okroglo 20 metrov široko jamo.
V začetku je rovača odkrila samo črno, 70 centimetrov debelo plast prsti, ki jo je kaj lahko premagala. Prsti je sledilo' za četrt metra mivke; to so skrbno zgrebli, ker so jo potrebovali za zgradbo notranjega kalupa.
Mivki je sledila bela, precej gosta ilovica, podobna angleškemu laporju; te je bilo za meter in pol.
Nato pa se je rovača zaiskrila ob trdi zemeljski plasti. Zadela je na suho, trdo skalo z mnogimi okamenelimi školjkami, na kateri so delali -potem vse do konca. Ob skalo so zadeli v globini dveh metrov in tam so pričeli z obzidavanjem.
Na dnu tega izkopa so zgradili iz hrastovega lesa okroglo ogrodje. Ta trdni o-broč je bil kos vsem preskušnjam, kajti tramovi so bili zbiti in povezani z močnimi vijaki. V sredini je bila odprtina s premerom, ki je bil enak zunanjemu premeru topa Columbiada. Na tem obroču so počivale prve spodnje plasti kamnitega obzid-ka, v katerem je hidravlični cement vklepal posamezne skale v nerazdružljivo celoto. Delavci so obzidavali od oboda proti sredini; nato so obtičali v 7 metrov širokem jašku.
Ko je bilo'to delo opravljeno, so rudarji spet zagrabili za krampe in rovače in znova načeli skalo pod obročem. Z veliko skrbjo so ga sproti podpirali z izredno močnimi kozami. Kakor hitro so pod njim izkopali za dva čevlja praznine, so koze zapovrstjo odstranili. Ogrodje se je po malem vdajalo, za njim pa je drsel navzdol masivni obroč obzidka, na katerem so zidarji delali brez pristanka in obenem puščali ozke kanale, po katerem bi med ulivanjem tako uhajali plini.
Ta vrsta dtela je terjala od delavcev skrajne spretnosti in nenehno pazljivost; marsikaterega težaka, ki je kopal pod ogrodjem, so drobci skale težko ali celo smrtno ranili; toda njihova gorečnost ni niti za hip splahnela in garali so noč in dan: podnevi pod ‘žgočim soncem, ki je nekaj mesecev pozneje razpalil te poapnele planjave do 4()n C; ponoči pa v belih svetlicah električne luči in. tedaj je /venelo udarjanje krampov ob skalo, pokanje min in škripanje strojev tako zlovešče in oblaki dima so se tako neznansko vrtinčili v zraku, da so vse te motnje začrtale okrog Stone’s Hilla obroč groze, ki si ga črede zobrov a][ tolpe Sem molov niso upale več prekoračiti.
Vendar so dela napredovala v popolnem redu; žerjavi so. s polno paro odlagali material; nepričakovanih zaprek skorajda ni bilo, predvidene težkoče pa so znali delavci spretno premagati.
Čez mesec dni je rov dosegel za to razdobje določeno globočino, to je 37 metrov. Decembra se je ta globočina podvojila, januarja pa potrojila. V februarju so se morali delavci boriti proti talni vodi, ki je udarila skozi zemeljsko plast. Treba jp je
bilo sesati s silnimi črpalkami in. pripravami na stisnjen zrak, da je bilo moč vodno odprtino zabetonirati — podobno kakor naše luknje na ladjah. Nazadnje so te nesrečne podzemeljske tokove le ukrotili. Toda zaradi zrahljanih tal se je zgradba na eni strani nagnila in deloma podrla. Le pomislite, s kakšno silo se je sesul 75 metrov visok zid! Pri tej nezgodi je več dtelavcev izgubilo življenje.
Tri tedne je trajalo, preden je bila zgradba spet toliko zazidana, da so pod njo lahko začeli delati in je bilo ogrodje tako trdno kot v začetku. Po zaslugi spretnega inženirja in učinkovitih strojev, je razmajana zgradba spet krepko stala na svojih temeljih in vrtanje se je nadaljevalo.
Odslej ni nobena nova nesreča več prekinila d‘el in 10. junija, dvajset dni pred rokom, ki ga je določil Barbicane, je v celoti lepo zazidani jašek dosegel globočino 300 metrov. Na dnu je obzidje rova počivalo na 10 metrov debeli masivni kocki, z zgornjim robom pa se je dotikalo površja zemlje.
Predsednik Barbicane in člani ,,Topniškega kluba” so inženirju Murchisonu toplo čestitali; kajti svoje orjaško delo je o-pravil izredno hitro.
Vseh osem mesecev se ni Barbicane niti za trenutek premaknil s Stone’s Hilla; kopanje je sam osebno nadziral in se zraven zanimal za življenjske pogoje in zdravje svojih delavcev; posrečilo se mu je ogniti nalezljivim 'boleznim, ki se rade lotijo skupaj nagnetenih ljudi in ki so v pokrajinah, izpostavljenih jropskim vplivom, še posebno pogubonosne.
(Dalje prihodhjič)
CELOVEC
■f Dr. Fritz Luckmann
Minuli teden je za svojo pisalno mizo pri delu v Celovcu omahnil v smrt, zadet od kapi, odvetnik dr. Fritz Luckmann, v 72. letu starosti.
Pokojnik je izviral iz odlične in premožne ljubljanske nemške družine, ki je pa bila tesno zrašče-na z deželo in njenim prebivalstvom. Po pravnih študijah sc je posvetil odvetniškemu poklicu in% kmalu zaslovel kot odličen pravnik.
V	prvi svetovni vojni se je boril na raznih bojiščih in se je udeležil tudi obleganja Verduna na Francoskem. Tam ga je zasula granata in postal je žrtev zastrupljenja s strupenimi plini, ki so jih takrat vojskovale! uporabljali. Utrpel je tako težke poškodbe, izgledalo je kot da bo umrl, vendar ga je neki zdravnik končno le rešil. Pa že takrat ga je opozoril, da bo na stara leta čutil posledice zastrupljenja. Iz vojne sc je vrnil kot stotnik. Po nastanku Jugoslavije je ostal v Ljubljani, kjer je igral odlično vlogo v pravniškem, pa tudi v splošnem gospodarskem življenju Slovenije. Bil je tudi navdušen lovec ter strokovnjak za pasemske dirkalne konje.
Med posebno zaslužnimi dejanji pokojnika je treba omeniti njegovo intervencijo pri nemških zasedbenih oblasteh po S. septembru 1943, s katero je dosegel obnovitev vseh procesov italijanskega vojnega sodišča v Ljubljani. Na ta način so bile mnoge krivične obsodbe Slovencev preklicane.
V	povojni dobi je kot begunec prišel na Koroško, brez doma in brez premoženja. Kljub temu se je z neumorno pridnostjo lotil dela ter premagal vse ovire, ki so mu jih stavili pri otvoritvi odvetniške pisarne. V nekaj letih si je dr. Luck-mann ustvaril nov krog strank in bil je za vse, Slovence in Nemce vesten, pošten ter izkušen svetovalec. Bil je tudi zapriseženi sodni tolmač in prevajalec za slovenščino. Povsod, na cesti in na sodišču, je pokojnik vselej rad govoril slovensko. Pravičnemu možu bodi lahka koroška zemlja!
RAVNE PRI ROŽEKU
(Poroka)
V Fugerjev dom na Ravnah je prišla nova gospodinja. Sin H a n j ž e k je izbral T i 1 d i j o i/. ugledne in zavedne družine Uršič v Ločah ob jezeru. Poročil, je oba ženinov stric J. D o b e r n i k, župnik v dinjah. Poročni obred z poročno sv. mašo je bila v Ščedmu, šentjakobski podružnici. Pri sv. maši in gostiji je lepo pel cerkveni zbor iz Rožeka. Ženinova mati Eojza pa je tako dobro nakuhala za gostijo na Fugerjevem domu, da je vsem zelo dbbro dišalo. Na gostiji so bili tudi kar trije duhovniki, stric iz dinj ter župnika iz Loč in Rožeka. Novoporočencema, ki sta zrasla iz dobrih in zavednih družin, želimo za družinsko skupnost mnogo božjega blagoslova. Naj Fugerjev dom goji kakor doslej ljubezen do domače zemlje, jezika in vere.
GLOBASNICA
Poletje se bliža in zato se hočemo spomniti še naših faranov, ki so se letošnjo pomlad poslovili od' svojih dragih in se iz tega sveta preselili v večno domovino. Stare-
n nas mT&vcškem
mu Amriču v Mali vesi je kmalu sledila v večnost 66-letna Marija Sirnik. Pri svojih vsakdanjih opravkih se je zjutraj zgrudila in se poslovila brez besed od svojega' že dolga leta na bolniško posteljo priklenjenega moža Lojza, kateremu je bila — čeprav sama vodenična in rahlega zdravja
—	vzorna strežnica. — Tudi Pajančiče-va mati Julijana, roj. Rožman — sorodnica prevzvišenega škofa dr. Rožmana
—	se je poslovila od svojih štirih še živečih otrok nepričakovano. Zvečer je šla zdrava spat in se ni več prebudila. —
Pri K a n a u f u pa so našli v podstrešju mrtvega očeta Lekšeja. Kljub temu, da je bil v vojni ranjen v glavo, je ostal odličen in zanesljiv delavec pri Leitgebovi firmi v Sinče vesi. Za njim žalujejo predvsem žena in 4 otroci. — V Podroju pa je umrl po dolgi in težki bolezni Turnarjev Tončej, pd. Turnar. Z njim je legel v grob zadnji naslednik nekdaj daleč okoli znane kovačnice sekir, nožev in podobnih izdelkov. Turnar je bil sosed Kovačeve kmetije in tako sta nastali hišni imeni „Pri železnem kovaču” in „Pri lesenem kovaču”. Kovačevo je pozneje kupil Turnar. — Rajni Tončej zapušča ženo in 7 otrok, od katerih je eden v Ameriki. Od rajnih, katere smo spremili v lepem številu k večnemu počitku na domače pokopališče, so se poslovili razen č., g. župnika tudi cerkveni pevci, od Lekšeja pa še godba in zastopnik Leitgebo-ve firme. Naj jim sveti večna luč! Sorodnikom naše iskreno sožalje!
VIDRA VES PRI PLIBERKU
šele pred kratkim smo poročali o smrti Antona Lajmiža. še preden smo ga pokopali, si je bela žena poiskala v naši vasi novo žrtev. Medtem, ko so se pri Lajmižu zbirali žalni gostje k pogrebu, je izdihnila pri pd'. šumahu Ana Sad jak, stara 74 let.
* Rojena je bila rajna Nana, kakor smo jo klicali, pri Lisni gori v fari Ruda. Že kot mlada deklica je prišla v službo k pd. Hirmu v Vogrče. Bila je vedno pridna in delavna. Poročila se je leta 1918 s Filipom Sadjakom.
Trdb sta morala oba delati vse življenje; pomagala sta kmetom pri vsakdanjem delu kot dninarja, poleg tega pa je rajna Nana tudi s šivanjem prislužila še kak šiling ali kos kruha. Kadar ni bilo drugega dela, sta pletla jerbase in slamnice, da je bilo za najnujnejše potrebe.
Svojo moč za premagovanje vsakdanjih skrbi in težav je črpala rajna iz globoke vernosti. Redno je izpolnjevala svoje ver-
Prvi izlet dijakov slovenske gimnazije v Celovcu
Že dober teden pred izletom smo motili pouk z vprašanji kdaj' bo izlet in kam borno šli. G. profesor so bili že kar nevoljni:
„Ne bodite tako sitni,” so nas večkrat pokarali, sprva z dobrim, pozneje pa že s kar jeznim obrazom. Pred nekaj dnevi pa smo uporabili slovensko uro za razgovor o izletu. Odločili smo se, da se peljemo z avtobusom do Otoka od tam pa pojdemo peš na Konja.
Napočil je dan izleta. Ko smo se na predvečer vlegli, smo si želeli, da bi nas zjutraj zbudilo toplo sonce. A ko smo drugo jutro vstali, je bil meglen in deževen dan. Prvi in drugi razred naše šole sta že zjutraj odšla na vlak. Mi bi pa morali ob devetih odriniti iz Celovca proti Otoku. Kazalec na uri se je bližal številki devet. Kljub slabemu vremenu smo bili vsi pripravljeni na odhod. Takrat so nam pa g. profesor tele-fonično sporočili, da zaradi slabega vremena ne pojdemo na izlet. Videti bi nas motali, kakšne kisle obraze smo napravili. Kar naenkrat pa se je opogumilo nekaj učencev in zavrteli so telefonsko številko g. profesorja. Prosili so jih, da vseeno gremo na izlet. Končno so se g. profesor le omehčali •n tako smo podjetno odkorakali na avto-bnsno postajo. Tja so prišli tudi g. profesor in že se je pripeljal avtobus. Kmalu smo brzeli po celovških ulicah. Bilo nas je 26 z gospodom profesorjem vreti.
Avtobus se je večkrat ustavil in vstopali so novi ljudje. Mi smo pa bili dobre volje ni smo zapeli nekaj slovenskih pesmi. Opa-
zil sem obraze nekaterih odraslih sopotnikov, ki so nas zaničljivo ogledovali. Slišal sem tudi kako je neki delavec rekel svojemu sosedu: „D6 sami die Windischen von Klagenlurt.” A to nas še malo ni zabolelo.
Pri Otoku smo zlezli iz avtomobila in na-'pravili prostor drugim sopotnikom. V tem je začelo rahlo deževati. A to nas še malo ni motilo. Ob pogledu na Vrbsko jezero nam je prišla na misel povest, kako je nastalo Vrbsko jezero, ki smo jo slišali v šoli. V duhu smo iskali mesto in zvon v globočini jezera. G. profesor so poskrbeli vodni-
ške dolžnosti.'Tako je Bog blagoslovil njen zakon s sedmimi otroki, od katerih jih šest še danes živi. Kaj' je pomenilo preživljati tako številno, družino izključno s trdim delom svojih rok, razume danes samo še tisti, ki je sam občutil hude čase med prvo in drugo svetovno vojno. Saj se še spominjamo, kako hudo je bilo takrat za denar in kako težko je bilo kupiti najpotrebnejšo obleko in obuvalo. Kljub vsem težavam ji je uspelo vse otroke pošteno vzgojiti in preskrbeti. •§
Bila pa je tudi velika ljubiteljica rož. Kjerkoli je stanovala, tam je cvetelo in dehtelo na njenih oknih in na vrtu. Kadar pa so vaška dekleta rabila cvetja za kinčanje cerkve, tedaj so jih pri rajni Nani zmeraj dobila.
' Razumljivo je, da je po tolikih letih trdega dela in trpljenja, po desetletjih življenja brez počitka rajna Neža začela hirati. Globoko sključena pod bremenom svojih let je rabila dostikrat za dobre 3 kilometre poti iz Pliberka domov pol dneva in več.
Za materinski dan so se zbrali vsi njeni otroci okrog nje in se z njo veselili. Proti večeru se je odpravila še k Lajmižu kropit rajnega očeta, ko je prišla domov, se je vle-gla k počitku. Ponoči jo je zadela kap. Dopoldne 12. majnika pa je izdihnila.
Pogreb v Nonči vesi je pokazal, kako so ljudje rajno Nano spoštovali. Lepo število pogrebcev je spremljalo njeno izmučeno in izčrpano truplo k večnemu počitku. Tu naj se odpočije v domači zemlji od vsega trpljenja in naporov. Mi vsi pa jo bomo ohranili vedno v lepem spominu kot skromno, preprosto in zavedno ženico, takšno, kot jih le redko najdemo. Žalujočemu možu in otrokom izrekamo naše iskreno sožalje.
SELE
Sredi naše vasi sta dve hiši zaradi starosti v zelo slabem stanju: Klemeneje-vainTesnova. V drugi ne prebiva nihče, Klemenejevo pa je‘bilo treba pozimi na voglih podpreti, da se pod snežno težo ni zrušila. Zdaj pa že stoji blizu nje uta, polna opeke, kar kaže, da se že pripravlja gradnja nove, večje, enonadstropne hiše, ki bo gotovo v kras vasi. Morda se v dolgem času tudi Tesnova umakne, da se bo mogla razširiti naša avto-postaja, ki je zdaj ob obilnem prometu res zelo tesna.
Tudi naše šolsko poslopje se bo razširilo in moderniziralo. Sezidano je bilo pred 60 leti. Že takrat so nekateri kritizirali, da je zidano na 7 oglov. Zdaj bo šola do-
co, ki nam je razkazala prvotno cerkev na Otoku. Tam sta namreč dve cerkvi, ena starejša in druga iz novejšega časa. V prvotni cerkvi smo videli starodavni oltar in skrinjo, ki ji pravijo „kišta”; v njej so bila shranjena cerkvena oblačila. V tej cerkvici je nekoč 7.. septembra — letnice se ne spominjam — molil cesar Franc Jožef.
V novi cerkvi, ki je posvečena Mariji smo pa zapeli nekaj Marijinih pesmi. Marijin kip na glavnem oltarju vsak dan razsvetlijo z žarnicami. Pred tem kipom klečijo leto in dan romarji in tujci ter priporočajo svoje zadeve Pomočnici kristjanov.
Ih Marija je res izprosila mnogih izrednih milosti tistim, ki so se zatekali pod njeno var-tvo.
Nato smo šli po bližnji poti na Konja. Do-spevši na vrh, smo se malo okrepčali. Z razglednega stolpa smo si ogledali bližnje kraje in doline. Žal nam je bilo, da zaradi slabega vremena nismo imeli tako dobrega razgleda, kot ga nudi ta hrib ob vedrem nebu. Na Konju je tudi televizijska
bila prostor za garderobo, nova stranišča na splakovanje, zgoraj sobo za učila in stanovanjsko sobo. Postavi se nova drvarnica in pralnica. Stroški bodo znašali okoli 250 tisoč šilingov, ki bodo večinoma kriti z deželnim prispevkom.
Ljubka pošiljka je dospela k nam po zraku. V torek 3. junija zjutraj je Grosov G a b r e j zapazil, da se na njivi nekaj sem in tja premika. To vzbudi njegovo radovednost. Gre gledat in najde balonček s privezanim pisemcem, v pismu pa svetinjico in podobico lurške Gospe. Pismo je tiskano v italijanskem jeziku in ima versko vsebino. Pripisano pa je, da je balonček z darilcem spustila v zrak v ponedeljek 2. junija ob 5. uri popoldne osemletna Laura Pesenti, doma v Valeggio, o-kraj Verona. Tako je balonček v eni noči z zračnimi tokovi prijadral iz Severne Italije med naše gore. Pošiljateljici bomo sporočili, da je njena pošiljka dospela k nam. Več o vsebini bo poročal „Otrok božji”.
OBJAVA
Ravnateljstvo Državne realne gimnazije sporoča, da bodo tudi sprejemni izpiti za 2., 3. in 4. razred dne 7. julija in n e 26. in 27. junija.
Prijave so možne osebno ali pismeno do 1. julija.
V času od 27. junija do 7. julija so uradne ure tudi dopoldne od 10. do 12. ure v poslopju nove realke v Lerchen-feldgasse 22 (pod Kreuzbergiom). Tam dobite vsa pojasnila in navodila.
Otok ob Vrbskem jezeru
MALA VES PRI GLOBASNICI
Pri Kuncu je bilo 12 otrok, štirje fantje in osem deklet. Ko so otroci malo prirasli, so pridno pomagali staršem pri vsakdanjem delu, tako da je marsikdo Klinčeve zavidal za toliko cenih delovnih moči. Tudi so se pri Kuncu med seboj vediio dobro razumeli in lepo imeli in izgledalo je, da bodo ostali kar vedno skupaj. Toda življenje ima svoje postave in povsod se vršijo spremembe. Tako se je pričela polagoma prazniti tudi Kunčeva hiša. Dve dekleti, Roza in Tilka, sta odšli v Celovec in postali elizabetinki, N e ž i k a si je izvolila poklic šolske sestre v Velikovcu, Micko zopet so izbrali č. g. kanonik S c h r o e r, ki so bili med vojno župnik v Globasnici, za svojo kuharico, B a r b i k a se je poročila na vasi, in ker so oče umrli, bratje A n z e j , Karel ter S i m e j so tudi odšli v svet, je ostal doma samo še F r a n c z mamo in sestro Ančko. Hiša je nujno potrebovala mlado gospodinjo. Pa Franc je imel toliko dela in ljudje so že govorili, da ne bo imel časa za ženitev. Pa so se zmotili. Prvega junija je privedel iz Želinj, kjer so ga poročili č. g. Holmar, svojo mlado izvoljenko Zofko K a s 1 k šoštarju v Globasnico, kjer se je (Dalje na 6. strani)
postaja. Kupili smo si še spominčke tistega kraja, za slovo smo pa Slovencem na Konju zapeli nekaj pesmi.
Po gozdu nas je vodila pot proti Hodišam. Med potjo smo prebrali pripovedko o šmarješki cerkvici. Slišali smo, da Hodišam pravijo sončne Hodiše. Pa danes so bile oblačne, vendar to naše Židane volje ni skalilo.
Na Hodišah smo počakali avtobus, s katerim smo se odpeljali do Vetrinja. Med vožnjo smo veselo prepevali. A glej, tukaj so nas ljudje le občudovali, kajti naše pesmi so razumeli. V Vetrinju smo si ogledali staro cerkev in samostan, v katerem so živeli nekdhj cistercianci ali beli menihi. Ta samostan ima več dvorov. Zdaj je v njem tovarna: Zraven pa je ribnik, v katerem so nekoč menihi gojili ribe. Ob ribniku se pa širi lepo igrišče, kjer smo se malo poigrali. Toda čas odhoda se je bližal. Pospravili smo svoje reči ter.se podali na postajo. Zopet je donela naša pesem iz razigranih mladih src, ko je avtobus drvel proti Celovcu. Bil je to prvi izlet dijakov slovenske gimnazije in smo bili vsi z njim zadovoljni.
Namen izleta pa ni samo v tem, da se nadihamo svežega zraka, ampak da spoznamo našo lepo domovino. To našo zemljo, ki so jo že od nekdaj obdelovali naši slovenski predniki. Njena preteklost je bila zelo burna in našteli bi lahko mnoge hude dogodke, ki jih je preživela. Teptali so jo tudi krvoločni Turki. Prav zato jo spoznavajmo in si postavimo za geslo izrek, ki je vodil tudi naše prednike: mati, domovina, Bog!	Mirko I.
pjci nas na HacasUern
(Nadaljevanje s 5. strani) vršila vesela svatba. Za dobro razpoloženje na svatbi so Še posebno skrbeli želinjski pevci s svojimi lepo ubranimi glasovi. Poleg č. g. H o 1 m a r j a, kan. S c h o e r j a in domačega župnika pa sta poročnemu slavju prisostvovala in voščila srečo ženinu in nevesti še dva novomašnika, brata neveste in ženina: Leopold Kassl in Sini o n W u 11 e . Bilo srečno!
Dober mesec pred Kunčevim Francom pa se je v daljni Švici, v čuckmto lepem Lugau ob navzočnosti staršev in brata Loj-za Rezika Gregorčič, pd. Hamrova v Mali vesi, poročila z Dom. Maraschini. Rezika je bila več let idealna odbornica globaškega Katoliškega prosvetnega društva, izborna igralka in pevka-. Zato nam je bilo težko, ko smo izvedeli, da se odpravlja v Švico. Vendar smo upali na njeno vrnitev in se je veselili. Toda prišlo je drugače. Naša Rezika je. našla v tujini poleg moža tudi svojo drugo domovino. Kar se nismo mogli udieležiti njenega poročnega slavja, se ji preko našega lista zahvaljujemo za njeno požrtvovalno delo v društvu ter ji kličemo: Bodi srečna!
GLINJE
Pokopali smo velikega trpina Marka Š a-š 1 a iz Ždovelj. Dičila ga je marljiva delavnost. Radi svoje značajnosti in zavednosti je moral 1942 s svojo ženo in 2 sinovoma zapustiti svoj lepo zgrajeni dom in živeti v izseljeništvu. Tam so pridnega moža dodelili k zidarjem. Da zadosti pretiranim zahtevam brezsrčnih stražnikov, je moral mešati apno z rokami, tako da so mu otrpnile. Umrla je tam tudi žena. Kot vdovec in invalid se je vrnil na svoj dom v Ždovlje in trpel na posledicah izseljeništva 16 let. Koncem maja ga je Bog rešil trpljenja. Veliko pogrebcev mu je izkazalo zadnjo čast. V slovo sta mu govorila domači župnik in zastopnik izseljencev Kramer v izbranih besedah. Naj trpinu šašlu nakloni Bog za dolgoletno trpljenje bogato plačilo. Žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
ŠT. LENART PRI 7 STUDENCIH
Ljubi Bog nam je končno le poslal dež, ki je namočil razsušene njive in travnike. Tako veliko je bilo naše veselje, da smo se po dolgem času znova oglasili v Našem tedniku, ki ga sicer radi beremo. V resnici nam je zaradi suše že grozila prava kata-strola. Tudi tako bo škoda precejšnja, kajti pozimi bo marsikomu zmanjkalo krme za živino, trava na naših peščenih tleh se je pač skoraj docela usušila. Bog, ki je gospodar sveta, pač strahuje ljudi s sušo tu, povodnijo tam, točo na enem kraju, s potresom na drugem. Saj to tudi nič čudnega, kajti mnogi žive tako, kot da so nanj popolnoma pozabili in imajo v mislih samo plesne veselice. Tako tudi pri nas vsak teden vabijo lepaki na plesne zabave in prišli smo tako daleč, da je požarna hramba priredila ples celo na kvatrno nedeljo. To se kaj malo sklada z geslom požarne hrambe „Gott zur Ehr”. V bližini naše fare pa je gostilna, ki s takimi prireditvami daje posebno kvaren zgled. Upajmo, da bodo vsaj v prihodnje spoštovali , kvatrne nedelje ter da ne bodo prirejali plesnih 'zabav na predvečer zapovedanih praznikov, tako da potem mladi ljudje rajajo pozno v noč in so drugi dan preveč „trudni” za pot k službi božji.
Nimamo nič proti pošteni, dostojni zabavi, vendar to ni prav. Lepo bi bilo, ako bi bila mladina sama toliko razsodna in se ob takih dneh izogibala veselic.
ŠMARTIN PRI RUDI
(Strašna smrt zaradi opeklin)
V soboto dne 14. 6. 58. je gospodinja Matilda M u 11 e r grela loščilo za tla na ognjišču. Mešanica olja parafina in bencina se je pa na močnem ognju preveč ogrela, da je prav v trenutku, ko jo je hotela go- . spodinja s štedilnika odmakniti, eksplodirala. Iz lonca je šinil ognjeni zubelj in v trenutku je bila gospodinja v plamenu. Stekla je na prosto ter klicala na pomoč. Prihitel je njen mož ter ji pomagal odstranjevati gorečo obleko. Kljub temu je žena zadobila težke opekline po vsem telesu, tako da so jo morali nemudoma prepeljati v deželno bolnico v Celovcu. Z njo je moral tudi njen soprog, ki si je pri reševanju hudo opekel roke. Zdravniki so ponesrečen-
cema takoj nudili vso možno pomoč, vendar je naslednji dan Matilda Miiller v strašnih bolečinah umrla, stara šele 54 let. Mož pa se je vrnil domov sam, z obvezanimi rokami. Naše sožalje!
Sestanek sofrudnikov »Vere in doma'1
Minulo nedeljo so se v Št. Lipšu sestali na posvet uredniški odbor in sotrudni-ki našega koroškega družinskega mesečnika ,,Vere in d'oma”. Kot domačin je č. g. župnik in pisatelj Kristo Srienc pozdravil povabljence, v prvi vrsti pa mil. g. prelata dr. Rudolfa B 1 ii m 1 a in msgr.-ja dr. Janeza Horn boe k a. Sestanek je otvo-ril urednik dr. Valentin I n z k o in pre-
dal besedo dr. Metodu T u r n š k u pisatelju in narodopisen, ki je orisal svoje delo na teh dveh področjih. Nato je d'r. Janko Polanc nanizal vrsto misli o pisateljskem delovanju, ki so bile prava bera zlatih naukov za vsakogar, ki se udejstvuje v književnosti. Msgr. dr. J. Hornbock pa je podal poročilo o finančnem stanju lista. Pri vseh referatih se je razvila temeljita diskusija v kateri je posebno mil. g. prelat dr. Bitimi izrekel tehtne misli o pomenu religioznosti v knjižnem ustvarjanju. Razgovor, ki se je razvil je bil zelo zelo koristen. Dokazal, da ima revija res živ odmev med svojimi čitatelji ter da je s svojim dosedanjim izhajanjem dokazala svojo življenjsko sposobnost, pa tudi koristnost pri verski vlogi našega ljudstva ter utrjevanju njegove slovenske kulturne svojstve-nosti.
Našgospodinjam
Ob dnevu mleka
Da bi si ljudje predočili važnost mleka in mlečnih izdelkov v prehrani, so vpeljali „svetovni dan mleka”, še zavedamo se ne, kolike gospodarske važnosti je proizvodnja in poraba mleka. Če se v spominih povrnemo 15 let nazaj, nam živo stopi pred oči tedanja „mlečna stiska’’. Mlekarne, meščani in celo deželani so naravnost ,,lovili” sleherno kapljico mleka. Danes pa ga je preveč. Ne vedo kam ž njim; surovega masla ne spravijo na trg; propagirajo čim več uživanja mleka in mlečnih izdelkov.
Zdi se, da v Avstriji še nismo spoznali velike vrednosti mleka za zdravo prehrano. Če primerjamo cene beljakovin drugih živil, dobimo takole sliko: 1 kg čiste beljakovine v klobasah, jajcih stane čez 150.— S, v obliki mesa 100.— do 120,— S, v obliki sira 50.— S in v obliki mleka samo 25.— S. Holandci, Švicarji, Angleži in Belgijci popijejo zelo veliko mleka in použijejo izredno veliko surovega masla in sira. Prav pitje mleka vpliva zelo pomirjevalno na živce.
Nekateri pitje mleka odklanjajo, češ da jim ne diši. Dandanes pa z raznimi mikser-ji mleko z raznimi sokovi tako premešajo in preparirajo, 'da taka pijača prija vsakemu želodcu.
Se nekaj o siru. Mnogo močnih, cenenih in lahko prebavljivih jedi lahko pripravimo prav iz sira. Poglejmo naš domači sir iz kislega mleka (Topfen). Kaj vse lahko pripravimo iz njega. Vsi poznamo dobre sirove krape in štruklje, cmoke in cmočke. Prav dober je tak sir k pečenemu krompirju ali pa kot maža na kruh z nekoliko drobnjaka in drugimi dodatki (smetana, paprika, poper, čebula, kumina). Ali zna-
te pripraviti preproste sirove cmoke, ki so zelo okusni in hitro kuhani? Razreži na drobne kocke dve, žemlji, po katerih polij dve žvrkljam jajci in pusti nekoliko stati. Potem zmešaj zraven dve žlici pšeničnega zdroba ter 20 dkg dobro zdrobljenega sira z malo soli. Oblikuj cmoke, ki jih v slani vodi kuhaj 10 minut. Povaljaj jih v drobtinicah in daj na mizo s solato, zelenjavo ali kompotom.
K solati lahko servirate tudi panirane sirove rezine. Švicarski sir ali ementalski sir narežemo v lepe rezine, jih pomočimo v tekoče testo ali moko, v drobtinice in jaj-re ter v masti hitro opečemo.
Poznate sirove omlete? Za osebo žvrkljate en rumenjak, dodajte eno žlico nastrganega parmezana, žlico moke, malo soli, dve žlici kisle smetane in sneg. Maso dajte na pomazano pekačo in opecite svetlorjavo. Lahko jo nadevate s šunko, gobami ali možgani.
Uživajte čim več mleka in mlečnih izdelkov, to koristi vašemu zdravju, vaši denarnici in celotnemu gospodarstvu.
Naše prireditve
V šmarjeti v Rožu gostuje dne 22. junija 1958 ob 8. uri zvečer v farni dvorani z veseloigro „LUMPACIJ VAGABUND” Farna mladina iz Št. Jakoba.
V Vogrčah gostuje v nedeljo, dne' 22. junija 1958 ob 3. uri popoldne z veseloigro „LUMPACI J VAGABUND” Farna mladina iz Št. Jakoba.
In memoriam J. Babtist Lomšek
V	soboto pred cvetno nedeljo, dne 29. marca 1958 je v Gradcu pri Usmiljenih bratih umrl duhovnik Janez Lomšek. Na veliko sredo, 2. aprila so ga pokopali v Kainbadiu pri Gradcu. Pokopališčne obrede je opravil kanonik graškega stolnega kapitlja Jožef Gratzer. Vsega skupaj so našteli pri pogrebu 11 duhovnikov in nekaj vernikov.
Bil je to skorajda popolnoma zapuščen duhovnik. Razumljivo da. 82 let star, begunec,- bolan in obnemogel, reven ... Neka žena je pri pogrebu jokala in pozneje rekla: Moj Bog, kako reven pogreb, četudi pogreb duhovnika!
Kdo je bil ta pokojni duhovnik? Rojen 3. julija J876 v Cerkljah na Dolenjskem. Osnovno šolo je obiskoval deloma-doma, deloma v Novem mestu, kjer je dovršil tudi gimnazijske študije in maturiral. Bogoslovne študije je absolviral v Ljubljani. Po tretjem letniku že je bil predlagan za prez-biterja in v duhovnika posvečen leta 1901. Svojo novo mašo je daroval na Brezjalt pri Mariji Pomagaj. Kot duhovnik je potem šel od fare do fare in delal, kakor je bila to navada. Leta 1941. se je pa sam prostovoljno podal v Thiiringen in od tam skorajda skozi vso Nemčijo ter po raznih taboriščih vzpodbujal Slovence, jim govoril v domačem jeziku, poučeval otroke v krščanskem nauku.
V	svojem »Curriculum vitae”, ki ga je poslal tudi pokojni Lom.šek papeževemu delegatu za begunce, je sam dejal: ,,Želim samo še v kakšnem mirnem kotičku pripraviti se za lepo našo domovino nad zvezdami ..
Tako umirajo duhovniki med nami. Ne-
kateri tudi zelo ubožno. Naj ti bo, ki to bereš, v tolažbo. Morda meniš, da si tudi sam zapuščen, feven, da ne bo veliko pogrebcev za krsto, ko bodo nesli tebe na pokopališče. V vsakem stanu se najdejo pogrebi, tudi revni. To ni važno. Važno je le, da smo pripravljeni za vstop v to našo lepo bodočo domovino. Vsi smo poklicani van jo. Morda odmoli ti, ki to bereš, kakšen oče-naš vsaj, tudi za tega revnega duhovnika. Tako bo prav.
Gospod Janez, veseli se sedaj po tolikem trpljenju in tavanju po svetu pri Očetu v nebesih! R. i. p.!	P. J.
Kraj, kjer kupujete opravo za spalnice, dnevne sobe, kuhinje, oblazinjeno pohištvo, žimnice
(Uado ljf Sla m a
KLAGENFURT, St. Veiter Strasse 15 und Sponheimer Strasse 10
Ugodno odplačilo na obroke; tudi zamenjava za uporabni les je možna. Ilrezplačna dostava z avtomobilom.
ŽENITNA PONUDIM
Pošten fant, tovarniški delavec s stalnim dobrim zaslužkom, 28 let star, želi spoznati pošteno dekle v svrho ženitve. Ponudbe pod značko ..Ženitev" na upravo lista.
POCENI omare za obleko, postelje, žimnice, kredence, obleke, delovne hlače, čevlje, umivalnike v Altvvarenhandel FUCHS, Klagenfurt, Salmstrasse -1.
Ustanovitev LEITGEB-ovih nagrad za znanstvena dela o južni Koroški
Minulo nedeljo je bila v veliki dvorani deželnega muzeja v Celovcu slovesna ustanovitev posebnega fonda, ki bo podeljeval nagrade za znanstvena dela o spodnji Koroški in sicer za razprave ali doktorske disertacije o gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih vprašanjih tega ozemlja. Pravica staviti predloge za nagrade v znesku 15.000 šil. posebnemu kuratoriju imajo univerze na Dunaju, v Gradcu in Innsbrucku ter visoki šoli za.svetovno trgovino in kmetijstvo na Dunaju.
Fond za to ustanovo je podarila firma LEITGEB v Sinči vesi ob 75-letnici obstoja podjetja, ki se je iz skromnih začetkov njegovega ustanovitelja, pokojnega Valentina Leitgeba, razvilo v najpomembnejše gospodarsko podjetje Spodnje Koroške ter se uvrstilo med vodilna podjetja lesno-pre-delovalne stroke v Avstriji.
Uprava imenovanega fonda je bila zaupana Koroškemu društvu za zgodovinske vede in je njegov predsednik, dvorni svetnik dr. G 611 e s prevzel v varstvo ustanovno listino firme LEITGEB. Tajnik društva univ. prof. in direktor koroškega deželnega muzeja dV. svetnik dr. Moro je v obširnem govoru obrazložil pomen te ustanove družine Leitgeb. Govorili so nato še predsednik Avstrijske akademije znanosti prof. M e i s t e r, rektor univerze na Dunaju prof. Sebe n k ter zastopnika univerze v Gradcu in Innsbrucku.
V imenu ustanoviteljev se je zahvalil za besede priznanja dr. Valentin Leitgeb, potomec ustanovitelja podjetja. Poudaril je, da prav razvoj tega podjetja dokazuje pridnost in podjetnost južne Koroške.
OTVORITEV ZOBOZDRA V N IŠKE PRAKSE
Dr. med. Hans W A L D H A U S E R , strokovni zdravnik za zobozdravništvo, je odprl svojo ordinacijo v Št. Jakobu v Rožu. Ordinira od ponedeljka do petka od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne.
OBVESTILO
Krščanska kulturna zveza naznanja, da bo njen predsed. č. g. dr. Pavle Zablatnik na razpolago strankam na sedežu Zveze vsak četrtek od 10. do 12. ure.
ODBOR
ŽREBANJE
V navzočnosti javnega notarja je dne 2. junija 1952 v prostorih ravnateljstva bilo žrebanje, pri ikaterem so'bile izvlečene naslednje številke
1819
Vse za žrebanje veljavne zavarovalne pogodbe, ki imajo na zavarovalnem potrdilu omenjene številke na koncu njihovega številčnega zaporedja in tečejo že vsaj tri mesece, so s tem dozorela za takojšnje izplačilo brez odbitkov. Zavarovalne pogodbe, ki niso bile izžrebane, ostanejo še nadalje v veljavi. Naslednje žrebanje bo dne 1. decembra 1958.
JUPITER VVag
Ravnateljstvo podružnice za Koroško in Vzhodno Tirolsko
Celovec — Klagenfurt, St.-Veiter Strasse 1
OBLEKE - SAKO JE - HLAČE
W A L C H E R
KLAGENFU RT, 10.-Oktober-S trasse
Poljedelski stroji, motorne kosilnice, stroji za setev, stroji za trošenje umetnih gnojil, grablje, obračale! za seno, Hcuma-Sonnenrad-Uni-versalmaschine, traktorji z vsemi nadomestnimi deli. Vse to vam dobavlja tvrdka
JOHAN LOMŠEK
Šf. Lipš. Tihoja, p. Dobrla ves
Posebna ponudba: hladilniki po znižanih cenah; 80-litrski po 2.840 šil. Ugodni odplačilni pogoji brez obresti pri I N G S T E W E R K E Klagenfurt, 10. Oktoberstrasse.
Sončna očala - Sonnenbrillen
OPTIKER SEKERKA
KLAGENFURT, 10.-OKTOBER-STK.
ENOOSNI PRIKLOPNIKI, osi za priklopnike, platišča, vzmeti in obroče dobavlja rabljene in poceni AUTOVERVVERTUNG RUM-VV O L F , Klagenfurt, Elatschacher Strasse 18.
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik—Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 20. — Naročnina mesečno 5 šil., za inozemstvo 5 dolarjev letno. Odpoved en mesec naprej. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Janežič, Leše pri St. Jakobu. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja. Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.