79. številka
Ljubljana, v četrtek 9. aprila.
XVIII. leto, 1885
chaJH vsak dan lfrfer, izimpt nedelje in praznike, tor velja po posti prejeroan za a v a tri j s k O-Ogfl r s k. e dežele za vse leto 15 ffld., za pol leta 8 ffld., m četrt leta 4 >rld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse lata 13 gld. za četrt lctn 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj a« izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Frana Kidmana m'Ai, „(tlcdaliSka stolba". Upravu ištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji', oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
„Matice Slovenske" XX. redni občni zbor.
Po dolgem presledku sklical je prvi naš literarni zavod svoje društvenike v redni občni zbor. Zategadelj in ker je več naročnikov pismeno nas naprosilo, bodemo o tem zborovanji nekoliko obširneje poročali, da bode vsakemu možno, prepričati se o delovanji in stanji „Matice" in da se vzbudi vsaj nekoliko več prepotrebnega zanimanja za njo, akoravno nemarno v tem oziru preiskrih nad.
K občnemu zboru sešlo se je nad 50 društve-nikov, mej njimi bilo je mnogo vnanjih zlasti duhovnikov. Predsednik gosp. Gra ss e 1 li, konstatujoč sklepčnost zbora, pozdravi navzočne ter v daljšem govoru opravičuje, zakaj se tako dolgo ni sklical niti redni niti izredni občni zbor, kakor se je bilo sklenilo v zadnjem obenem zboru dne 3. decembra 1883. Pove tudi, da se je odborova večina izrekla proti prenaredbi pravil in da se zaradi tega ta točka ni stavila na dnevni red. Če bi se torej želela preosnova društvenih pravil, naj se v tem zmislu na novo stavi samostalni predlog.
Potem predstavi zboru novega tajnika E. Lah a in ga povabi, da prečita svoje poročilo, katero priobčimo per extensum. To poročilo slove:
Slavni zbor! Podrobnejše popise odborovega delovanja podaje matičarjem, kakor v druzih letih tudi letos »Letopis" sam. Vender je naloga moja, podati v občnem zboru nekak pregled tega delovanja, ter opozarjati posebno na nekatere važnejše točke.
Od zadnjega rednega velicega zbora, ki se je vršil 5. decembra 1883. 1. v čitalničnej dvorani, se je odbor pravilno shajal in večkrat zbral v sejo, kjer so se pretresovale in reševale vse važnejše društvene zadeve. Bilo je šest večjih skupščin, in sicer 9. januvarja, 11. junija, 14. julija in 12. novembra 1884 ter 14. oziroma 18. februvarja in 21. marca 1885. leta. Dnevni red tem zborovanjem je bil vedno zelo obširen, včasih toli, da se je moralo s posvetovanjem prenehati, ter je kacega dražega dne nadaljevati. Odbor je skrbel za to, da so se družabniki lahko takoj seznanili z vsemi njegovimi ukrepi, ter je priobčeval izpiske iz sejnih obravnav v časopisih, sicer jih pa posnamejo udje lahko iz »Letopisa", v kojem so natisneni.
Vselej, kadar je bilo treba, da se reši kaka gospodarska ali književna društvena zadeva, sešla sta se gospodarski, oziroma književni odsek, ter imela prvi sedem, drugi tri posvetovanja. Gospodarski odsek se je sešel 26. januvarja, 10. maja, H. novembra in 27. decembra 1884 ter 7. januvarja, 3o. januvarja in 28. marca 1885. leta; književni odsek pa 19. januvarja, 5. aprila in 20. decembra 1884. leta. Sej so se udeleževali večinoma le Ljubljanski odborniki, izjemoma tudi bližnji vnanji. Tu pa tam je poslal kak vnanji odbornik o tej ali onej zadevi svoj pismeni nasvet, da se je potem o njem v seji posvetovalo in sklepalo.
Družabniki so dobili za 1884. leto troje društvenih knjig, koje so se jim razposlale v zadnjih dneh pretečenega in v prvih dneh letošnjega leta. Knjige so obsegale 49 tiskovnih pol in sicer a) »Letopis" za 1884. leto 223/4, b) »Črtice duševnega žitka štajerskih Slovencev" 18V«) c) Lovčevi zapiski II. del 8 pol.
Letopis so dobili gospodje društveniki zelo v istej obliki, kakor v prejšnjih letih. Tudi v zadnjem letu je bilo namreč odboru pri odbiranji tvarine vodilo, da v Letopis spadajo v prvi vrsti kolikor mogoče izvirni spisi znanstveno-poučnega ali pa za-bavno-poučnega zadržaja. Oni del Letopisa, ki obsega poročilo društveno in imenik družabnikov se je primerno skrčil; izločile so se iz njega vse nepotrebne podrobnosti, ter objavili pred vsem vsi od-borovi sklepi.
Z dr. Pajkovimi »Črticami" je hotel odbor podati družabnikom nekoliko kulturno-zgodovinskega gradiva, katero se je v matičinih knjigah že delj časa pogrešalo. Po njegovem mnenji ustreza ta knjiga zahtevam te vrste in je gotovo dobro došla posebno štajerskim Slovencem.
Kot tretja knjiga izšel je II. del „Lovčevih\ zapiskov Turgenjevljevih v Remčevej prestavi, tedaj knjiga beletrističnega obsega.
Odbor sicer ne ve, je li zadovoljil društvenike z razposlanimi knjigami ali ne, tega jih pa lahko zagotovi, da mu je bila glavna naloga, dosezati po moči društveni namen ter delovati v njegov blagor in prospeh.
(Dalje prih.)
Političri i razgled.
Notranje rtežele.
VLjuhljani 9. aprila.
Pri vseh deželnih vladah in namestništvih delajo se že priprave za prihodnje volitve. Kakor se govori, bode se državni /bor razpustil okolu 20. t. m. in potem takoj razpisale nove volitve. — Nemške liberalce posebno jezi, da tirolski konservativni veleposestniki skušajo z italijanskimi južno-tirolskimi skleniti kompromis za bodoče volitve. „N. Fr. Pr." se posebno prizadeva smešiti tako zvezo. Kdor pa dobro premisli, mu je takoj jasno, da liberalce le to jezi, da se njim ni posrečilo skleniti kompromisa z italijanskimi veleposestniki. Boje se že, da ne bi propali pri volitvah.
Ml smo že povedali, da bode namestniški svetnik v Zadru grof Latour poklican v naučne* mi-nislcr** vo. Kakor se javlja, dobi grof Latour novo osnovani prezidijalni departement in sicer: a) avstrijski muzej za umeteljnost in obrt, b) tebno-logiški obrtni muzej, c) statistično centralno komisijo in d) mejkonfesijonalne zadeve.
Zagrebška trgovska zbornica prosila bode ogersko vlado, da se zida železnica Barcs-Vrbovec. Ta železnica bode se dobro izplačevala in je velike važnosti za trgovino in poljedeljstvo Hrvatske. Po njej bode se vozilo žito. ki je namenjeno v Zagreb. Odprla bode pa tudi trgovska pota lesu iz sedmograških gozdov. Ker bode ta železnica velike važnosti ne le za Hrvatsko ampak tudi za Ogersko, je upanje, da se bode gradila.
Vuan.jr države.
Sredi tega meseca se otvori letošnje zasedanje *riisii«' skupšine. Kralj odpotuje 14. t. m. v Niš. Vladni zastopniki za skupšino so že imenovani.
Italijanska vlada baje misli zbornicama predlagati, da se cena soli zniža za 15 contimov, in odpiavi vojna priklada na zemljiški davek. Zato se pa bode poviSala carina na tabak, špirit, slador in kavo. S to davčno reformo bode vlada nekoliko olajšala bremena kntetskemu stanu. — Ker so bili na nekaterih italijanskih vseučiliščih razni neredi mej dijaki, je naučni minister poročil vsem vseuči-liškim rektorjem, da se bodo vseučilišča za celo leto zatvorila, ko bi se ponavljali taki izgredi.
Še nobenega francoskega ministerstva ni vsprejela zbornica poslancev s takim veseljem, kakor ininisterstvo Brissonovo. Novo ininisterstvo pravi v svojoj izjavi, da bode skušalo s Kitajem se mirno pogoditi na podlagi Tientsinske pogodbe. Ko bi pa Kitajci tega ne hoteli, bode pa z vso energijo na-
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisul  Renfi LelVbviu.   Poslovenil  * * * Stat nominis mul.;.i.
Petnajsto poglavje.
Spomin na oddaljeno domovino. Dalje
Kako se godi v Zjedinjenih državah, kjer svoboda vse glave zmeša, in vender nikdo ne govori o javnem redu, in notranji mir ni nikdar močen V Zakaj ni v tej viharni demokraciji, sredi te samej sebi prepuščene množice brez redarjev in brez žandarjev, zakaj ni tu niti ustaje niti upora? Amerika pač nema kot mi stotisoč uradnikov lepo zvrščenih, nema občudovane uprave, ki vse ukazuje, vse prepoveduje, vse vodi, vse ureja. Amerika nema nasproti tej trdno skleneni upravi slušnega in naučljivega narodu, ki je od nekdaj vajen ukazov, zapoved, tujega vodstva in naredeb; in vender je mirna in srečna. Svoboda, pri izvrševanji po zakonu zagotovljena, pri prekoračenji svojih mej pa po pravosodji karana,  to je
javni red v Amerikancih. Njih utesnen duh se nikdar ni vspel do one varovalne centralizacije, ki je naša jedinost in naša slava. Pri tem prvotnem narodu se nikdar ni ločila svoboda od javnega reda, nikdar tega neso poosebljali, tudi nikdar ga obdali s strahovitimi ograjami in z nabitimi topovi. Tu ni ur d-niške uprave, prestižnega redarstva, raznih ukazov in naredeb, neodgovornosti uradnikov, ne izjemnih sodišč. Prav nič ni onih učenih naprav, ki v izobraženih narodih podero vsako oviro ter razdrobe vsako osobo. Zakon je vsemogočen, vsak državljan odgovoren za svoja dejanja, uradnik brez predpravie, uprava podložna razsodbi rednih sodišč, sodnik jedini tolmač zakona, to je vsa njih sistema. Smešno pri-prosta je; nič nego zakoni in sodniki v tej neraz-vitej državi, in vender povsodi svoboda, mir in bogastvo. Čudovito zasmehovanje usode, česar naši imenitni državniki še neso pojasnili! Zakaj pač neso že skušali Amerikancem dokazati, da so srečni proti vsem pravilom in da nas morajo zaradi naših zmešnjav in ustaj zavidati?
Mej tem modrim premišljevanjem sem zaspal.
Ne vem, koliko časa sera spal; kar sem čutil, da me je močna roka silovito potresla.   Tik mene
pri postelji je stal žandarski brigadir. Ta prizor mi je ugajal. Žandari Bil sem v Franciji; po tem sem izpoznal svojo domovino.
Po konci, po konci, gospodine Lelcbvre klical mi je poveljnik z gaskonskim naglaskom, ki se je miljo daleč razločeval.
Ogledoval sem bolj nekako ljubeznjivega sela; obraz se mi ni zdel neznan. Te oči, ta glas, ta za-ničevalni smeh, bil je strahoviti duhovidec Jonathan Drčam, moj sovražnik. Pri pogledu tega izdajalca premenilo se mi je veselje v strah in trepet.
Kdo ste? kaj hočete? vprašal sem. Po kateri pravici ste stopili po noči v mojo hišo. Moja hiša jo moja trdnjava.
Tiho, državljan, odvrnil je žandar. Vi nemate pravice, prekarjati se s gosposko, ki svojega dejanja nikdar ne opravičuje, ker ima zmeraj pravo.
Nato je odprl svojo nabojnico ter je iz nje iz-lekel cel kup kolekovanega papirja.
št. I rekel j«'. Gospodu Lefebvru; ž njim samim govoreč v njegovem bivališči. Ker je bil toli nesramen, da je v javnem časopisu presojeval iu grajal mestno oblast zaradi slabega pouličnega tlaka: za sedaj le posvarilo.
daljevalo vojno. V drugih vnanjih vprašanjih bode povsod varovalo veljavo in koristi Francije. Na znotraj pa hoče pospeševati sporazumljenje in jedinost mej republikanci in zbirati njih sile. Deželi hoće zagotoviti svobodne, lojalne in odkritosrčne volitve. Ta izjava je zadovoljila vse poslance razun monarhistov, ki so bili nevoljni, tla je dežela dobila zopet trdno vlado in se jim ni posrečilo izkoristiti si zamotanega in težavnega položaja v svoje namene. — Nekateri listi izjavljajo bojazen, tla bi v novem niinisterstvu utegnila navstati kaka nasprotja, ker je sestavljeno iz tako različnih strank, in ima dva tako odlična državnika, kakor sta Brisson in Fivveinet, katerih bi vsak bil sposoben za predscd-ništvo. Ta bojazen je pa neopravičena, ker se Krey-cinet ne misli nič u tikati v notranjo politiko, ampak bode vse svoje moči posvetil vnanjim zadevam
KituJKlta vlada je že podpisala predpogoje za mir. Sedaj se začno mirovna pog Janja. Ker pa Kitajcem ni dosti upati, zahtevala je francoska vlada znaten kredit od zbornic, da bode nadaljevala vojevanje, ko bi se mirovna pogajanja razbila.
Dopisi.
Iz Velegrada <>. aprila. [Lev. dopis.] (Konte.i Večeinice je služil vladika Olonmški grof Bel« rupt Prišel je bil popoludne z mnogim spremstvom. Dvajset jezdecev je jahalo pred njim v narodni j opravi. Cerkev je bila že sinoč skoro do kraja polna, i Prepoved je imel jezuvit iz Prage, a za večeinice i so peli članovi »Slovanskega pevskega društva'", ka- j tero sta vodila tudi tukaj sam predsednik odvetnik j dr. Lenocfa in pevovodja A Budita. Petje je bilo mogočno in izvrstno
Kn     je jelo mračiti, razsvetlili so Velegrad, ; prižgali po holmcih prav tja do ogerske meje kresove in streljali so s topiči.   Vladala je nepopisna radost in mirno, nekako pobožno navdušenje. N irod se je po dvorih  in  hodnikih   gradu  vedel u orno. Okolo Betlehemskoga hleva ni moglo biti v oni ne- : beški noči,  o kateri  nam pripoveduje sveto pismo lepšega in VZVišenejSega življenja, kakor je slnoč bilo j tukaj, dasi je drugo vse bolj slično bilo vojinskeinu šotoru.
„Slovansko pevsko društvo" je imelo vkupno večerjo v gradu. Prišel je tudi domači dekan gosp. Kvkladal z drugimi duhovniki. On se je pevcem zahvalil, tla so prišli poveličat z Dunaja Velegradsko Blavnost. Tukaj bi kdo utegnil pričakovati, da bodeni naštel govor za govorom. Ites se je v veliki in krasni dvorani bila sešla odlična in inteligentna slovanska družba, res je vse navdajal duh pomladnega in velikonočnega veselja, res je bilo srce polno najblaŽjih čuvstev, glava polna slovanske zgodovine od Metodijevih časov pa tlo današnjega dne. Toda odboru ..Slovanskega pevskega društva" se je na Dunaji dal oster policijski „vadeinecum" na pot, prvo je bila prepoved, da društveniki ne smejo z zastavo in znamenji na dan, druga pa je bila anti-cipando-konfiskacija Bleharnega govora. Da to neso bile prazne šale, prepričali smo se na postaji Ogersko Gradišče in na Velegradu, tu in tam je bilo čez navado nasajenih bajonetov. No, mi se jim nesmo hoteli nastavljati! Koj po Metodijevi smrti, torej pred tisoč leti se je na Velegradu pričela doba iz-imnega stanja, — in traja še dandanes.
Na vse zgodaj danes so zvonovi, streli in godbe oznanjale nam, tla je napočila prava tisočletnimi Me-
todijeva. Na vse zgodaj so tudi že dospele nove procesije iz oddaljenih krajev. Vse v takem redu in tako slikovite, kakor včerajšnje. A kakor se kaže in kakor pravijo, bodo celo osmino vrele takšne procesije z vseh stranij Moravskega in Češkega. Na Velegradu je danes tako živo kakor na mravljišči. A skoraj tudi tako tiho. Vnanji narod, ki se počasi premika okolu cerkve, si več šepeta, kakor govori. Veličastni utisi Velegradski delajo vse ponižno, va-se potopljeno. Celo premnogi krošnjarji in kramarji neso kaj glasni. Zadovoljni so, dobro kupčijo delajo.
Zjutraj je nekoliko  pršelo,  potem  pa so se oblaki vzdignili in napravil se je jako lep dan. Ob desetih se je velika služba božja pričela s propo-vetljo.   Ustopili smo torej v cerkev, v baziliko Matere Božje.   Imeli smo po svojem poklici  tak prostor, tla smo gledali z vrha doli po cerkvi.   Ti pogledi so nam vsem šli v srce. Marsikdo mi je pravil, da tako krasnega svetišča še ni videl,  dasi je videl že mnogo stolnih cerkva po svetu.   Kakor da bi se bila ravnokar okopala v zlatu, kakor da bi jo bili danes semkaj postavili. Na vsaki strani ima po sedem kapelic in več nadpisov kaže, da so kapelice posvečene tudi sv. Cirilu in Metodu.   Omenjam naj ' še,  da sta malo  pred velikim  oltarjem na desni : strani postavljena velika kipa od Kararskega marmorja — sv. Metod in Ciril. Volekrasna, občudovanja vredna sta.   Zaželel sem, ko sem ja gledal, da bi takšna kipa dobila Ljubljana, kapelica njene nove cerkve.   Na levi strani j>a jima sta v lep odgovor kipa sv. Petra in Pavla. Marsikdo bil je iznenade-jan po krasu in sestavi tega svetišča, vsakdo pa je ostrmel, ugledavši množico ljudstva, ki je danes na jednem  mestu  stalo pri veliki  cerkveni slavnosti. Vsakdo je občudoval sliko, kakeršno je z vrha doli imel po cerkvi. Glavna stvar bila je zopet narodna noša. Na ženski strani BO prevladovale in z ačajile rudeče rute, na možki pa sivi plašči in rujavkasti kožuhi. Bliže velikega oltarja so stale vsa belo oblečena dekleta, šla so v stotino, in stalo je tudi blizu sedemdeset klevikov. Vsega ljudstva se je v cerkvi premerilo na li -7 tisoč, a polovica toliko jih je še stalo zunaj cerkve. Kakor klasje na dolgi njivi, kadar veter potegne  skozi vanje, tako zibalo se je vedno tudi to ljudstvo danes po cerkvi!
Po propovedi služil je veliko mašo vladika grof Belrupt s premnogo asistencijo. „Slovansko pevsko društvo" pa jo zopet pelo in sicer mašo Foerster-jevo (k časti Metodijevi) in pa. prekrasno inalorusko pesen za afer torij. Da je bila s tem petjem služba božja proslavljena posebno izvrstno, to je bilo že j naprej pričakovati od tega slovanskega zbora pod vodstvom kapelnika g. Buchte. G. Jahoda-Krtinsk^ i opravljal je preumetelno orgijanje.
Po tej službi božji, okolu 1. ure odpravlja se sedaj „Slovansko pevsko drušrvo" na odhod, a z njim odpravlja se tudi poročevalec „Slovenskoga Naroda".
Poslavljamo se od tega posvečenega kraja vsi veseli, prerojeni, še boljši Slovani, kakor smo semkaj prišli.
S Boh eni! Vele brade drahy! Iz Goriee B. aprila. [Izv. dop.] Svečanost v Prvačini v čast. ljubljencu slovenskega naroda, pe-i sniku Simonu < Jregorčiču, bila je krasna.   Pri be-
sedi bilo je vkljub slabemu vremenu okolu 400 lju-dij, pri banketu kakih 150 udeležencev. Program veselice izvršil se je izborno. Pri banketu v Ljubljani bilo je gotovo glede elegance, oprave itd. lepše nego v Prvačini, toda glede navdušenja pa ne. Navdušenje bilo je tu tako, da se ne da potencirati, niti sploh povekšati, vam je nepopisljivo. O celej svečanosti v kratkem kaj več, danes mi čas ne dopušča, da bi vam le površen njen obris sestavil. Povem naj le, da je bila zastopana pri slavnosti cela Vipavska dolina, Gorica, Trst, Solkan itd., mej temi mnogo duhovnikov.
Aranžerji so gotovo bili početkom nevoljni, da je toli neugodno vreme bilo, a mej svečanostjo in po svečanosti so bili gotovo vremenu hvaležni, da je zabranilo mnogim namenjenim čestilcom Gregorčičevim udeležiti se svečanosti, kajti prostori bi bili pretesni, ko bi bilo več občinstva došlo, še tako je bilo vse prenapolnjeno pri besedi in pri banketu.
Za danes v naglici le toliko, prihodnjič več o tem nepozabljivem večeru.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 7. aprila. (Konec.)
Odbornik gosp. dr. M oseh o poroča v imenu združenih odsekov o utelovljenji Podturnske graščine in k isti pripadajočega sveta. Poročilo je izvrstno, z mnogim trudom in velikim znanjem sestavljeno, pa jako obširno, tako da ga za sedaj v celej vsebini priobčiti ne moremo, ker bode itak še prilika o njem govoriti. Za zdaj priobčimo le predloge združenih odsekov:
Mestni zbor naj sklene :
1. Mestnemu magistratu se ukazuje:
a j da nemudoma, stopi v razgovor s Spodnje -šišensko občino, tla potom sporazumljenja in pogodbe odstopi parcele, katere spadajo k Pod-tumskemu gradu (Tivoli), t hi se utelove mestni občini Ljubljanski,
b) da n tem prej ko mogoče poroča mestnemu zbori: in stavi potrebne predloge,
c) oko Spodnješišenska občina ne hi te ločitve dovolila, da pri deželnem odboru kranjskem uloži prošnjo, da ta predloži postavni načrt glede te ločitve, oziroma inkorporacijc v prihodnji sesiji deželnega zbora kranjskega.
2. Ponudba  kranjskega stavbenega društva, j storjena z ulogo od 28. aprila 1883, s katero je
to drufitVO ponudilo mestni občini oni del svojega zemljišča davčne občine Spodnje Šiške, ki leži mej svetom deželnega muzeja Kudoltinuma in mej vilami gg. E. Maverja, Cambiaggiota in Volheima, kateri svet je podaljšanje Knafflovih ulic tlo mestnega posestva v Lattermannovem drevoredu, proti Tržaški cesti držećem, se hvaležno vzprejme, ter se mestnemu magistratu naroča, da prevzame dotično cesto in da potrebno ukrene, da se bode upisala v javnih knjigah za mestno lastnino.
Prične se o tem debata, katere se Udeležujejo gg. dr. vite/. Bleivveis, Gogola, dr. Tavčar. Konečno Vzprejmo se predlogi odsekovi z dostavkom g. Gogo le, tla se ima občina Spodnja Šiška za utelov-ljenje primerno odškodovati.
To je hudo, VBkliknil sem.   Gosposka se bi pač morala meni nasproti opravi, iti in tlak  popra ! viti, ne pa tla bi me zaradi tega še posvarila.
Tiho, državljan, odvrnil je vojak. Kot zasobnik ne tajim, da tlak je kaj slab; jaz sam sem pred vašo hišo ravno dva padla konja spravil na noge; a kot žandar moram vašo tožbo imenovati nerazborito in neugodno. Ko bi mi rekel polkovnik: Brigadir, jutri opoludne bode temna noč, odgovoril bi mu: Dobro, gospod polkovnik in v luknjo bi vtaknil vsakega postopača, ki bi trdil, da je svetlo. Ukaz se glasi, da tlak je dober; po takem mora biti dober; in le zlovoljneži se iz kažnjive zlobnosti nalašč vrat zlomijo.
Kaj! rekel sem nevoljen, ali nemam pravice grajati gosposko, ki ne stori svoje dolžnosti ?
Nasproti, državljan, odvrnil je brigadir, le pri-tožujte se; vlada ljubi grajanje, a uljudno se mora biti ž njo. Vi je neste prosili privoljenja, presojati jo. Bili ste preneotesaui, dragi prijatelj.
Dragi junak, čislam vas, a vi modrujete kot nabojnica. Gosposka, tako mislim je zarad nas in za nas ustanovljena, n e p a mi z ar adi gosposke.
Velikanska zmota, dragi moj, odvrnil je žan-
dar z zaničljivni glasom, ki me je močno razdražil. SluŠajoči so ustvarjeni zarad onih, ki ukazujejo ; ne pa ukazujoči zaradi onih, ki slušajo.
A mi smo Francija, mi smo država, mi smo
narod.
Država, dragi moj, rekel je nepotrpni brigadir, sestoji iz maršalov, generalov, polkovnikov, stotnikov, poročnikov, namestnikov, županov in drugih obrobljenih oblek, ki jih močno čislam; ostalo je tolpa novincev in davkoplačevalcev, ki morajo slu • sati in molčači ....
Brez g od r nanj a, ali ne! jaz poznam to pesen. Oh! ko bi mi imeli kako pravico!
Potem bi vi ne imeli te čudodelne uprave, državljan; bili bi Irokez kot Angleži in drugi kanibali, ki store kar jim je ljubo. Vi bi tudi ne imeli časti biti izobražen človek in Francoz.
Št 2. nadaljeval je. Gospodu Lefebvru, ki je bil toli predrzen, da je z lastno žalostno osebo hodil od hiše do hiše: naznanilo od gospoda namestnika, ki ga za sedaj odstavi od brezplačnega opravila kot člana dobrodejnega urada.
Vsaka kandidatura je svobodna, vskliknil sem. Nedvomno, odvrnil je žandar, pa le s poobla-ščenjem in dovoljenjem vladnim.
Št. 8. Omenjenemu Lefebvru, ker je razdeljeval ali pustil razdeljevati volilne listke s svojim imenom ah z imeni drugih jednako nepoznanih in nespodobnih mož: povabilo, od danes v osmih dneh priti pred g. predsednika in g. sodnike kazenskega sodišča, da se zagovarja zaradi prestopka razdeljevanje nedovoljenih tiskovin,
Kaj! Svojim volilcem bi ne smel razdeljevati listkov, ki nosijo moje ime?
Vse smete, dragi moj, odvrnil je brigadir, a le s pooblaščenjem in dovoljenjem vlade. No, ali mislite, če neste pravi mož, da bode varovalua in skrbna gosposka dovolila, da bi tepci počenjali neumnosti, ki se lahko v očitno nasprotovanje spridijo? Ko bi bil jaz vlada, nemudoma vas bi zasedaj zaprl.
Št. 4. Omenjenemu Lefebvru, ker se je bil očitno združil s tolpo nekaterih druzih v tako zvani volilni shod, to ravno je klub, če ne celo skrivna družba : povabilo, naj pride pred omenjene sodišče, da bode slišal, kako so ga tu po odstavku 291 kazenskega zakonika v zapor obsodili, s pridržkom vsega druzega.
(Dulje prih.i
Župan g. Gra8selli izreče g dra. Moschetu za interesantno z veliko trudom sestavljeno poročilo o tej važnej zadevi zahvalo. (Občno odobravanje in dobroklici.)
Mestni odbornik g. KuSar poroča v imenu pravnega odseka združenega z odsekom za olepšavo mesta o prodaji mestnih parcel, ki leže mej Hudob finumom in onim delom Lattermanovega drevoreda, ki se razteza proti Tržaški cesti ter predlaga, da bi se ponudba kranjske stavbene družbe zp zdaj ne vsprejela in se jej odgovorilo, da mesto tega sveta ne proda.
Dr. Mosche pa predlaga v imenu manjšine odsekov, naj bi se ponudba stavbene družbe vsprejela ter se ta svet, ki le malo koristi donaša, prodal za 6946 gld. Stavbena družba bi na tem prostoru sezidala tri lepe vile in iste obdala z lepim parkom. To je priporočati tem bolj, da bode stavbeni družbi možno, nadaljevati njeno za olepšavo mesta koristno delovanje in da jej ne bode treba j likvidovati. Tudi zaradi tovorne ceste se priporoča, i da se ista ob krajih obzidavati prične.
Župan (irasselli opomin, da kar se tiče iz- j kamerovanje Tržaške ceste bode od strani vlade še marsikaj  pomislekov in predao se izvrši,   bode še j dosti vode poteklo.
Dr. Tavčar pravi, da je njemu vso jedno, ; ali stavbena družba ki arijska deluje ali likviduje. ! Argument zanj je: zidanje pospeševati in zato je ; za prodajo. Tudi je njemu ljubše in gotovo iz este- j tičnih ozirov prikladneje, ako so okolu Puidolliiiunia | lepe vile, ne pa „Zinskasernen". Govornik je za I prodajo.
Odborniku Gogali se kupnina ne zdi ugodna. Odbornik Hribar je z ozirom na mestni stavbeni načrt proti prodaji. Dr. \itez Bleivveis tudi proti, "Valenti n čič, Pakie odločno zoper prodajo. Kuša r izraža željo, da bi kranjska, stavbena družba ne zidala samo v Šišenski občini, ker je še drugod prostora dovolj. Pri glasovanji obvelja predlog odsekove večine, da so omenjen m zemljišče ne proda.
Odbornik g. K o 11 man poroča v imenu odseka za olepšavo mesta, o napravi naznanilnih tabel in nasvetuje, da se iste napravijo: na hišah g. Anton Kriaperja, meščanske bolnišnice, g. Ivana Vilhar-ja na Št. Peterski cesti, g. Bernarda v Slo-novib ulicah, g. Gnezde „pri Slonu", na cerkvi deželne bolnišnice, na kazini, na dr. Pongratzovi hiši na Turjaškem trgu, na g, Miurerja hiši na Pre širnoveni trgu, na hiši gg. Krisper & Urbanec pod Trančo in na gledališči. Vse table bodo veljale 200 gld.
Dr. Dolence se protivi temu predlogu, a isti se pri glasovanji vsprejme.
Mestni odbornik Hribar poroča v imenu združenih odsekov stavbenega in za olepšavo mesta o prošnji Ivana Ederja, da bi se mu dovolilo prenarediti sedanji stekleni salon pri Švicarski hiši, tako da bi pri njem sezidal kuhinjo in nasvetuje, da se mu to dovoli. Stavbo ima nadzorovati mestni stavbeni urad, kateri je opravičen tudi kake postavno utemeljene premembe zahtevati. Sedanja z gosp. Ederjem sklene na in do 30. junija 1887 veljavna pogodba podaljša se njemu in njegovim pravnim naslednikom zopet za 10 let. Novo in prenarejeno poslopje postane takoj po svojem dogotovljenji lastnina mesta, a za vzdržavanje mora do 30. janija 1897 skrbeti g. Eder.
Potem se javna seja sklene.
Domače stvari.
— („Matica Slovenska".) Pri včerajšnjem občnem zboru oddalo se je 95 glasovnic, mej njimi 4 neveljavne. Izvoljeni so: Mam z 91, Pra-protnik 91, Cigale 90, Grasselli 89, dr. Šust 84, M. Vodušek 83, Lampe 75, Einspieler 57, Leveč z 49 glasovi. Kazen teh dobili so: dr. Sket 34, Borštner 33, Jesenko 9 itd. - Obširno poročilo pričeli smo na prvi strani, zatorej za danes samo to, da je nedavno umrši Vinko Potočin „Matici" volil 500 gld.
— (Občni zbor slovenskega pisateljskega društva) vršil se je včeraj popoludne. Predsedoval je dr. Vošnjak, kateri pozdravi zbo-rovalce in se jim zahvali za udeležbo. Društvo bilo je ustanovljeno leta 1872., potem pa je opešalo. Ker je število pisateljev slovenskih mej tem naraslo, kaže pač društvo zopet oživiti, kakor se je sklenilo na Gregorčičevem večeru, ko je takoj pristopilo GO članov, mej njimi kot ustauovnik tudi deželni poslanec g. Miha Vošnjak, kateri je ustanovnino v
znesku 50 gld. že doposlal.   Društvo bode gotovo koristno delovalo v  podporo slovenskih pisateljev. Zato pa je potrebno, da se nekoliko prenarede pravila in voli nov odbor.   Pri razpravi o prenaredbi pravil nasvetuje profesor Leveč, naj bi se dosedanji naslov spremenil v:  „Podpomo društvo slovenskih pisateljev", da se s tem že a priori izreče, da neče društvo konkurence delati „Matici Slovenski".   I. Hribar se protivi temu predlogu, ker §. 1. pod črko a) vender določuje, da društvo „slavi umrle pisatelje s spomeniki ali izdavanjem njihovih životopisov, podob in spisov". Profesor Leveč misli, da bi bilo le umestno naslov prenarediti, da se ne bode mislilo, da je namen društva podirati „Slovensko Matico", zakaj bi se nasprotna mnenja ne potolažila.   Profesor P le te rš nik naglasa, da je poglavitni namen društva podpirati pisatelje. Svete c predlaga, naj bi se naslov glasil: „Društvo v podporo slovenskih pisateljev", kar zbor odobri. Dr. Dolenec predlaga, naj bi se dostavilo k §  1. tudi, da se podpirajo „rodbine pisatelj ev", kar obvelja. Letnimi za prave ude se določi na 3 gld., za podporne ude na 2 gld. Potem se vsprejmo razne izpremembe. Prof. Le ve c predlaga, naj bi se mesto deveterih, volilo le sedem odbornikov in naj bi odbor sam volil predsednika, namestnika, blagajnika in tajnika in da imajo vsi odborniki stanovati v Ljubljani ali pa v bližini Ljubljane.   Hribar se ujema s tem predlogom, s to spremembo, da predsednika, ki zavzema, častno mesto, voli občni zbor, kar tudi obvelja. Konečno še dr. Ta v čar predlaga, da, ko bi se društvo razrušilo, pripade premoženje „Matici Slovenski", kar zbor odobri. V odbor so bili voljeni: dr. Vošnjak, predsednik; profesor Leveč, namestnik; profesor Senekovič, tajnik, podžupan Vaso  Petričič,   blagajnik.   Odborniki so: Ivan Hribar,  prof. Anton  Raič,  prof. Makso Ple-te r š n i k , dr. Ivan T a v č a r in dr. Hinko Dolenec. Kakor hitro se potrde prenarejena pravila, skliče se občni sbor.
— (Dnevni red mestnega odbora javni seji), katera bode v petek 10. dan aprila 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o Marije Plavčeve prošnji za udo-varino. III. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, da. se nov tlak napravi po nekaterih ulicah in čez ceste in ulice naredi več novih prehodov.
— (Po jeden krajcar na dan) nabral ■ je rodoljub za mesec april lepo vsoto 20 gl. 70 kr. j na korist »Narodnemu domu;'.   Želeti bi bilo,
ko bi se tudi drugi rodoljubi na Slovenskem popri-jeli tega podjetja, ker s poprej omenjenim vspehom I je dovolj dokazano, da se „k r a j c a r s k a družb a" j lahko ustanovi, in da doseže velik vspeh, ako složno deluje ter ves denar, kateri po posamičnih krajih nabira, pošilja poverjeniku v Ljubljani, slednji ga pa izroča redno vsak mesec odboru za „Narodni dom". Darila se potem po vseh slovenskih časnikih razglašajo, sicer ne osolmo nego samo po posamičnih krajih, oziroma poddi užnicah. Občinstvo bode iz teh razglasil razvidelo, da se kaj stori za narodno stvar, in kar je povsod glavna stvar, da ni treba dajati velikih svot, Jeden itrajrar mu dan zadostuje. To sicer težavno nalogo pobiratelja mora prevzeti rodoljub, kateri smatra narodni posel za častni posel. Prosi se tiste, kateri mislijo v tej reči kaj storiti, ali kaj druzega predlagati, naj blagovo lijo oglasiti se: najbolje bi pa bilo, ko bi se koj začelo pobirati, kajti tu je čas denar, ravno tega nam je treba za naš „Nai*o«l»i tlom"".
— (Poročil) se je v velikonočni ponedeljek dr. David Starce vic v župni cerkvi v Pleši vici z gospico Ivko Damjanovičevo. — Včeraj zvečer poročil se je g. Alfred Rudež, notarski kandidat v Ljubljani, z gospico Marijo Gnezd ovo.
— (Včerajšnji mesečni so menj) bil je slabo obiskan, neugodno deževno vreme oplašilo je marsikaterega, da ni prišel na semenj. Živine postavilo se je na semnjišče 634 glav, in sicer: 278 konj, 192 volov, 145 krav in 19 telet. Kupčija mala.
— (Za hribolazce.) Klub turistov avstrijskih določil je naslednje vsote: za pozidanje hiše na Triglavu 400 gld.; za cesto v Krmo 400 gld.; za hišo na Črni prsti 800 gld. Vse te stavbe zgotovile se bodo takoj in hiša na Črni prsti otvorila se bode baje že začetkom junija. Takrat bode se „Babji zob" razsvetlil z 2000 svečami.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 9. aprila. Listi soglasno poročajo, da sta se avstrijska in ogerska vlada sporazumeli, da se carinska novela do jesenskega zasedanja odloži. Gosposke zbornice komisija vsprejela je predlogo o Severni železnici v obliki zbornice poslancev.
Peterburg 9. aprila. Oficijalno. Ko-marov poroča, da je vsled izzivajočega delovanja Afganov bil prisiljen v  18. dan marca naskočiti utrjene postojanke afganske na obeh bregovih reke Kušk. Afganska vojska žtela je 4000 mož in 8 kanonov, a Rusi so jo porazili, razpršili. Afgani izgubili so 500 mrtvih, vso artilerijo, dve zastavi, ves ostrog z vsemi vozovi in z živežem.   Na  naši  strani jeden častnik   mrtev,   trije  ranjeni,   izmej moštva deset mrtvih, 29 ranjenih. To boji šel je Ko-marov čez reko Kušk nazaj. Angleški častniki bili so pri boji prisotni kot očividci.    Ko so Afgani spustili se v   beg,   prosili so angleški Častniki za rusko varstvo, a ubežni Afgani potegnili so je s seboj.   Komarov odposlal je takoj eskorto, a ni mogla več dohiteti konjice afganske.
Kajira 9. aprila. Dnevnik „Bosphore" ustavljen. Eglptsko redarstvo zavzelo je šiloma tiskarno.   Francoski glavni konzul protestoval.
London 9. aprila. „Standard" poroča: Ob reki Murgab bil boj mej ruskimi in afgan-skimi predstražaini. Na obeh straneh 5 00 mrtvih. Kdo je zmagal, ni znano, a domneva se, da je boj bil Rusom na kvar.
Razne vesti.
* (Živ — mrtev.)  „Times" pripovedujejo, 1 kako je v Monaku dozdevni samomorilec tamošnjo I igralno upravo prekanil.   Upravi je na tem ležeče, i da samomorilci neso brez denarja, ker bi se jej si-i cer očitalo,  da jih je oskubila do zadnjega solda. : Kakor hitro torej   kak   nesrečen   igralec zapusti i igralno sobo iu se sme domnevati, da ima samo-; morilne namene, gre  agent uprave   za  njim, ter i utakne mrliču gotovo vsoto  V zlatu v žep. Tako bilo je nedavno. Neki igralec zaigral je ravno zad-i njih pet frankov v vidnej obupnostl,  prijel  se za čelo, vzdihnll ter nerednih korakov šel vun; kmalu i začul se je znani strel. Agent storil je svojo dolžnost, • dal je na tleh ležečemu znano licemersko vsoto, i potem pa se splazil proč.  Ko se čez nekoliko mi-i nut povrne, ni bilo niti mrliča, niti krvavega sledu. Objavili so vse redarstvu in slednje je kmalu dognalo, da je dotičnik po železnici odpeljal se v Nizzo, ter ondu jako dobro zajutrkoval.
Narodne-gospodarske stvari.
O osofonej veresiji.
Spi su i Robort Be&ek. (Dalie.)
Meničarenje pa se je mej tem kaj bujno razvilo. A kedar primanjkuje denarja v prometu, ter trgovec proizvodnik v najsilnejših stiskah hlepi po novčni podpori, tačas je primorana banka ustaviti od bito vanje menic. Sedaj ustavijo tudi drugo banke veresijo, lastni depoziti iztirjajo se, ker jih more odslej zavod le za kratko dobo in s previdnostjo uporabi ati, da se lastnih dolgov iznebi. Diskontna banka mora tedaj deloma menice zavračati in novčna stiska postaje čedalje neznosnejša, in sicer tem hujša, čim ruzsešnejše je bilo poprejšnje bankino poslovanje v diskontu, Ako sedaj v tacih slučajih društvo obrestovanjc poviša, ne bodo špekulanti toliko po bankinih novcih hlepili in naravno ponehava meničarenje uporabljajoče denarno stisko; ali posamičniK je v hudi denarni stiski: trpeti mora tudi više obresti. Banki pa se navidezno že izgubljen denar povrne po višem obrestovanji, B katero se glavnice ustanovljene uporabijo v diskont; koncem je tedaj le proizvodnik jedini odško-dovanec.
Kake nasledki1, prouzročujejo prilične denarne bede v eskomptnih bankah, katere izklučljivo menično veresijo nadvladaju; kako zelo trpijo trgovišta po raztezujočej in krčeč ej se veresiji; o tem bi znal govoriti dandanes marsikateri trgovec in proizvodnik.
Člen 5. Najhujše uplivajo tiste diskontne banke na trgovski svet, katere so ob jednem papirne banke (Zettelbanken) in izdavajo mestu prodanih menic svoje lastne bankovce; druge zopet izdavajo mestu gotovine na kupljene menice svoje prijeme (akcepte).
Hujše uplivajo ti zavodi po samovoljnosti, po katerej vek saj o' in krčijo veresijo, ozi-r o m a m e n i č n o o d b i t o v a n j e v ti o b i v e-soljne zaupljivosti; tačas se lehko veča svota
bankovcev aH akccptov izdaje, ker se dozdeva dobiček izvirajoč iz tega poslovanja zelo zapeljiv — in večina se je dala zapeljati po tem vzgledu. Dasi določuje vlada število bankovcev, katero se ima izdati, se vender ne tla natačno nadzorovati izdavanje; zlasti malodobno ne; še menj pa maksimum izdanih bankovcev, bodi si da je združen v privilegirani državni banki, ah pa v različnih denarnih zavodih po deželi; število bankovcev je namreč toliko neomejeno, da ni v nobenem razmerji z razvijajočim se trgovskim prometom. Mej tem ko banke di-skontujoče na podlagi depozitov uporabljajo samo denar, kateri se v resnici pretaka v prometu, ter ga oddavajo v potrebnejše roke, če tudi je zvezano s pretečo nevarnostjo, da se jim ga odpove ob prilični stiski. Isto tako se godi pri bankovčnih bankah, pri katerih preti še nevarnost, da mora nenaravno množeči se denar iskati primerne uporabe v človeške) družbi. Uporabljali pa so se ti novci pre stopivši meje dosedanje uporabe izključljivo po š peku lacij i, ker proizvodstvo in zamena blaga ne moreta tako brzo slediti bankovčnemu izdavanju. Špekulacija pa se prikaziva kmalu po bankokraciji v meničarenji; ustanovljajo se goljufiva in istinita podjetja za fabrike, banke, železnice, seveda vse na akcije; lehkota, po katerej se v obilici dobi novce, zapelje trgovca in obrtnika, da počne lehko-miselno raztezati svoje podjetje in svojo obrt. Dokazali smo že, na kakšnej slabotnej podlagi je ustanovljeno takšno goljufivo izdavanje bankovcev, in kako je država v kakem političnem prevratu navzlic bankinej svobodi, navzlic temu, da morda nikakor ne upliva na bankine zavode, prisiljena omejiti izdavanje bankovcev, inače mora država sama po-rušje napovedati. V takošnih primerljajih ne ustavi se
le veresija doslej dovoljena, temveč tudi izdavanje denarjev, in mahoma porušijo se zgradbe in špeku laacije naslanjajoče se na bankovčno izdavanje, zlasti Če se že neso utrdild v dobi  njihovega poslovanja.
(Dalje prib.)
Meteorologično poročilo.
9 Q	Caa opazovanja	Stanje barometra v inui.	Temperatura	Ve tro vi	Nebo	Mo-kri na v mm.
8. aprila	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	721 83 mm. 798-40 mm. 722 07 mm.	1-8° C 10-7-C 6 8" C	si. vzh. si. jvz. si. vzh.	obl. obl. dež.	23o0u. dežja. |
Srednja temperatura G 4°, za 25° pod nonnulom.
ZDuur^aosl^a, borza
dne 9. aprila t. 1.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna renta.......... 81 gld. 75 kr.
Srebrna renta.......... 82 , 10 „
Zlate renta........... 105 „ 70 ,
5°/0 marčna renta......... 97 „ 75 „
Akcije narodne banke....... 8r>7 „ — „
Kreditne akcije......... 284 „10 „
London.........                                     .   . 125 „ 05 „
Srebro............ — „ — „
Napol...........9 „ 86 ,
C kr cekini .........                                               5 „ 84 „
Nemške marke......... 61 „ 05 „
4"/„ državne srečke iz I   1854   250 gld 128 „ 25
Državne srečke iz 1  1861         100 gld 172 „ — ,
4" „ a v str zlata renta, davka proste . . Odrska zlata renta »'>  , .
,   papirna rentu S4/0 . .
5*/„ štajerske zemljišč  odvez  oblig . Dunava reg srečke 5°/» 100 gld
Zemlj obč avstr 4V»0'0 «l»ti zast listi Prior obliR Elizabetine /apad Železnice Prior oblig Ferdinandove sev železnice Kreditne Brečke    ....       100 gld
Rudolfove srečke.....10 „
Akcije an^lo-sivstr banke .       120 B Tramanvay-druat. velj   170 gld a v. . .
107 gld. 65		kr.
»7 „	35	
91 „	85	i*
104 ,	—	F»
115 „	—	n
123 „	60	n
114 „	—	n
106 „	—	
178 .	—	y
19 n	—	■
102 ,	—	rt
215 „	50	n
Tužnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prožalostno vest, da je nafia ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Sofija Kalan, poroj. Schuller,
danes popoludne ob 3. uri, v 32. letu svoje dflbe, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dol-gej in mučnej bolezni v Gospodu zaspala.
Truplo drago ranjce bode v četrtek 9. aprila ob 9. uri zjutraj na tukajšnjem pokopališči izro ceno večnemu počitku.
Predrago umrlo priporočamo VBem, ki so jo poznali, v blag spomin.
V Velikih L,ašcah, 7. aprila 1885.1
Janko Kalao,     Milan, Sofija, Janko,
c. kr. davčni uradnik, otroci.
soprog (196)
V ..NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
so izšle in se dobivajo sledeče knjige :
Knez Serebrjani.
Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8', 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kt\
NOV.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 pol.  Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Mojim Črnomaljcem!
Srčen posdri v vsem, od katerih mi ni bilo mogoče posloviti se osobno. Čitalnici za meni izkazano nezasluženo čast in vrlim čitalničnim pevcem za prelepe pesmi izrečem svojo najtoplejšo, udano zahvalo.
Bo« Vas obvaruj, Crnomaljci! t'resrotio mi poljubite Vaše otroke v mojem imenu, ker rada sem imela vBe.
Zdravi ostanite in srečni bodite vsi! To Vam želi iz celega srca Vam vedno udana
(197) Kapeletova.
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejše mode, [zdelajo obleko po najniodne|šoin in najrazličnejšem kroji ter jako solidno in po zmerni, ceni. S spoštovanjem
(148-8; F. Casennann.
Vino! Vino! Vino!
ar*T domačega pridelka.
Bizeljsko in Zagorsko
riuleće. !»«>!<» in rumeno, sjtturo in novo.
Mtoliter po 10 flo 16 p.,
pošilja franko od postaje Breice (tiCami)
Janko IJroz stareji,
posestnik  vinogradov v Zagorji   in Bizolji, pošta Klanjec na Hrvatskem. (198—1)
1
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživlja oče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 60 kr.
wr Salicilni zobni prašek,
sploSno priljubljen, upliva zelo oživljajoče in napravi
' zobe blesteče bele, a 30 k . Vsa navedena sredstva ima vodno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „pri samorogu" JULIJ pil. TKiKO€XY-ja
na Mestnem trgQ v bjublJMiii. 43—9;
6. aprila. Pri Ml«inu: Matauschek z Dunaja. — Pollak iz Gradca.
— Gresel z Dunaja. — Klin-ger iz Budimpešte. — Wcinor z Dunaja. — Braundorfer iz Kočevja.
f ri Mnll^i: Bumb iz Železnikov. — Maver z Dunaja.
— Dr. From iz Brna. — Krili z Dunaja. — pl. Fladung iz Gradca — Feldner iz Celovca.
— pl. K'a i mil z Dunaja. — Obergfoll, Ranch iz Kočevja.
— Kalb iz Reke. — Giirtner iz Gorice.
Pri «-«-Hurji HVNlriJHUcin t Bogensburger iz Beljaka.
Umrli so:
3. aprila: Dr. Emil vitez Stockl, c. kr. deželne vlade sovetnik, 61 let, Lingarjeve ulice št. 2, za otrpnenjem pluč.
— Frančiška Zore, delavčeva hči, 1 '/i leta, Sv. Petra cesta št. 60, za oslovskim kašljem.
— Ali.rija Picinin, ključarjeva hči, 7 dni. Kravja dolina št. 2, za čeljustnim krčem.
4. aprila: Jakob Gale, užitiiinskc-a paznika sin, 14 uies., Sv. Florijana ulice št. 50, za oslabljenjem moči.
6. april i: Marija Jamid-kar, gostija, 67 let, Karlovska cesta št. 18, za oslabljenjem močij. — Marija Juguvic, delavka, 51 let, Sv. Petra cesta št. 7, za j etiko.
7. aprila Ivana Navinšek, krojačeva žena, 37 let, Selen-burgove ulice št. 4, /.. spride-njem krvi. — Katu Požek, strežnica, 44 let, Poljanska cesta št. 96, za sušico.
aprila: Frančiška Slabina, delavčeva Ini, 7 let, Ilra-deckijeva vas št. 19, za spri-denjem krvi.
V deželncj bolnici:
1. aprila : Karo! Tin k, klju-čaničar, 64 let, za zlatenico. — Ana Bternad, bllina. 33 let, za jetiko. — Jožeta Maček, delavka, 'JO let, za jetiko.
3. aprila: Marija Potok ar, gostija, 70 let, za starostjo.
5. aprila: Marjeta Kationi, delavčeva žena, 38 let, za tuberkulozo.
6. aprila: Martin Kristan, gostač, 70 let, za jetiko.
O O-
P
co
P
pa
JM2E=
Blagorodni gospod FragneT, lekar v Pragi!
Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Ro-tovetra zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katere uesom mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, jo minula. S spoštovanjem
Slavonija. Josip Beneš, Kaste! št. 23.
Velecenjeni gospod !
Iz srca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodčevo bolečino, če tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Šo jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem
Maribor n. D., na Spod. štajerskem. Fer«l. Lellner, dimnikar.
Hitra In gr«>tova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospeiuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.  Najboljše tff«>»««c>f si'vttstva, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseli težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri preiiapolnjrnji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji i vsled motenja prebave); isti oživlja 9t0 delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet i>rejttnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvršnega upliva je zdaj gotovo in priznano IJuti,sk*> titnitnve st-ettxtt o postal m se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje jo na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirano dopise na vse kraje proti' poštnemu povzetju avoie.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno «lr. Kosov zdraiviliti i»ui/.u ■-. iz lekarne B. Fragnorja v Pragi
Bab te vaj O, kajti opaiil sera, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in no izrecno dr. Rcsovag^ zdravilnega balzama.
Provi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se  samo v glavnej  zalogi izdelovalca  lt. I ru;;iit-rju, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragij Ecke der Spomergasso Nr. 205—3. VLjubljatii: O. Pioooll, lekar; Vilj. Mayr, lekar; Eras. Birschitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Klanji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu': Dom. Rizzoll, lekar; Jos. Bergman, ii-L.r. V K a m n i k u : Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofoletti, lekar: A. de Gironcoli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Ogleji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg, lekar; O. Frendini, lekar; O. B. Forabosohi, lekar; Jak. Serra-valto, lekar;  Anton Suttina, lekar: Karol Zanetti, lekar. V Zagreba:
O. Arazim, lekar.
Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blag-om v Avstro-OgTskcj imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
ZE^TSiži-lsio domače onr^-a-zllo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako se ženam prsa vnamejo ali si rdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri n oh tanji, pri žlezah, Oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo »palme, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokan.h rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekočo rane, odprte noge, zoper raka in vneto ko/.o ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na se m rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro poiman in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekočo rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem šo le se mazilo nanje prilepi.
V ikafljivtsh po 2& in :9.5 kr. (13G—4)
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. I sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj in odgovorni urednik: lviin Železni k ar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"•