December 1980 glasnik glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito ljubljana 11-12 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, Šmartinska 154 Odgovorni urednik: Dominik Nemec Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Organizator obveščanja: Ivan Cimerman < K' , vK ^ » v x : s , ‘ ; ^ . ' : . . -O, _ v *i/ NA KRIŽIŠČU NOVIH POTI ŽELI UREDNIŠTVO GLASNIKA VSEM DELAVCEM ŽK ŽITO SREČNO 1981 Glavni direktor ŽK Žito, Bogo Bratina ob zaključku 1980 Reorganizacija delovne skupnosti skupnih služb Dominik Nemec Na posvetu direktorjev ŽK Žito razpravljajo o bodoči organiziranosti in delu »S 1980. letom zaključujemo petletno obdobje. Kako ocenjujete gospodarjenje v tem času?« »Da, letos se zaključuje srednjeročno plansko obdobje, v katerem so se nakopičili nekateri problemi našega gospodarstva tako, da stopamo v novo plansko obdobje s posebnimi nalogami, ki jim kratko rečemo: stabilizacijske naloge. Za našo delovno organizacijo lahko rečemo, da je bila v preteklem obdobju uspešna, čeprav nismo dosegli in uresničili prav vseh zastavljenih ciljev. Značilno za obdobje 1976—1980 je, da smo ga začeli povsem nepripravljeni, saj v letu 1976 še nismo imeli nobenih planov in smo šele v letu 1977 opredelili cilje do leta 1980. Hkrati pa smo po sprejetju zakona o združenem delu dopolnjevali tudi samoupravno organiziranost v Kombinatu. Kljub vsem težavam pa ocenjujem, da smo dobro delali in gospodarili, saj sta bila dohodek in z njim povezana reprodukcijska sposobnost Kombinata taka, da smo izvedli vrsto planiranih investicij, ki jih sedaj, ko nekatere še tečejo ali so v zaključni fazi, ocenjujem na okrog 50 starih milijard. V mlinski industriji smo pričeli s posodabljanjem proizvodnje in transporta, kar bo bistveno vplivalo na zmanjšanje težkih fizičnih del in stroškov in na rast produktivnega dela. Nadalje smo začeli s sovlaganji proces dolgoročnega zagotavljanja osnovnih surovin; z naložbami v pekarstvu in z izgradnjo novih pekarn ter večanjem obsega te proizvodnje dosegamo znatno boljšo oskrbljenost trga, ki zanj skrbimo in sedaj že fina liži ramo celotne, doma pridelane količine mok. V konditorstvu smo z novimi proizvodnimi prostori iin opremo precej izboljšali razmere v proizvodnji žvečilne gume in bonbonov, medtem ko bomo program rekonstrukcije čokoladnih proizvodov in mehkega peciva uresničili v prihodnjem obdobju.« »Kateri so bili največji problemi pri gospodarjenju v preteklem letu?« »Mislim, da so nam povzročili največ težav problemi nabave oziroma zagotavljanja potrebnih surovin, repromateriala, opreme, rezervnih delov in embalaže, tako na domačem trgu kot tudi iz uvoza. Manjša proizvodnja osnovnih kmetijskih pridelkov v letu 1980 — ki je posledica slabih klimatskih pogojev, manjši donosi, včasih tudi nestimulativne cene — vse to je in bo povzročalo, vse do nove žetve, nemajhne težave pri zagotavljanju prepotrebnih količin pšenice ter drugih žitaric, sladkorja, olja in ostalega repromateriala. Še težja je situacija pri uvozu surovin in drugega repromateriala, čeprav smo omejili porabo na minimum. Kljub težavam, ki so v manjši meri povzročale probleme v proizvodnji, zastojev doslej ni bilo, za kar gre zasluga vsem in naši dosedanji poslovni politiki. Težave, s katerimi se srečujemo v tem času na področju nabave, pa niso le trenutne, problem, s katerim se bomo v bodoče še srečevali, je lahko še večji. Zato je izredno pomembno, da še nadalje delujemo pri vzpostavljanju dolgoročnih odnosov z dobavitelji surovin, da pospešujemo izvoz, da nadomeščamo nekatere uvožene surovine z domačimi, da trajneje zagotovimo uvozne možnosti in da skupno ter enotno nastopamo na nabavnem trgu.« »V 1980. letu smo izvršili oziroma pripravili številne spremembe v organizaciji poslovanja in samoupravni organiziranosti (združitev Tozd Gorenjka in Tozd Triglav, reorganizacija DSSS, koncept nadaljnjega povezovanja DO. Kako se bo to odrazilo pri nadaljnjem delu?« »Dobra samoupravna organiziranost in organiziranje dela nasploh sta pomembna dejavnika razvoja samo- upravnih odnosov in racionalnosti poslovanja. Ustanavljanje, združevanje in ukinjanje temeljnih organizacij združenega dela bo tudi v bodoče prisotno, kajti stalno se bo potrebno prilagajati novim pogojem poslovanja pa tudi razvoj ustvarja osnove in zahteva spremembe. Seveda pa bi morale biti take spremembe sad skupnega dogovora. Spremembe in dopolnitve organiziranosti DSSS so bile nujne. Mislim, da je predlog, ki je v končni obravnavi, dober in pomeni hkrati korak k prilagoditvi organiziranosti skupnih služb našim pogojem dela in njihovo dimenzioniranje v realnih mejah. Hkrati s tem pa smo večkrat poudarili nujnost širšega povezovanja delovne organizacije, ki naj prispeva k učinkovitejšemu in racionalnejšemu poslovanju. O tem bomo že v prihodnjem letu verjetno konkretneje razpravljali in pisali.« »Ob zaključku leta in v začetku 1981 bomo sprejeli srednjeročne plane. Kaj nam ti prinašajo in kakšne so perspektive razvoja Kombinata?« »Tako kot drugi plani, bo tudi naš srednjeročni plan ter njegovo uresničenje moralo prispevati k stabilizaciji gospodarstva. Trudili smo se, da bi kar najbolj uskladili želje z realnimi možnostmi in mislim, da smo delno uspeli. Vsekakor pa ostajajo naši plani dokaj ambiciozni. Njihova uresničitev pa bo odvisna predvsem od višine lastnih sredstev, ki jih bomo ustvarjali za reprodukcijo v prihodnjih letih in od možnosti pridobivanja bančnih ter drugih sredstev. Razvoj Kombinata je bil nenehno zelo dinamičen in upam, da bo tudi v prihodnje, kljub težki situaciji, v kateri bomo zagotavljali predviden razvoj. Seveda pa bo treba v naslednjem obdobju dati prioriteto naložbam za dolgoročno zagotavljanje surovin, naložbam, ki naj povečajo izvoz ter naložbam za odpravo ozkih grl v proizvodnji in njeno mehanizacijo.« »Kakšno poslanico bi naslovili na delavce Kombinata?« »Celoten dosedanji razvoj Kombinata Žito je bil pravilno usmerjen, kar dokazujejo iz leta v leto boljši poslovni rezultati. Za to gre zasluga vsem delavcem v Kombinatu. Prepričan sem, da bo leto 1981 in naslednja leta prav tako uspešna, da bomo znali in zmogli premagati vse težave ter da bomo tudi v bodoče uspešno gospodarili. Vsem delavcem Kombinata želim srečno in uspešno novo leto 1981!« Že dalj časa so po tozdih Kombinata izražali mnenje, da sta organiziranost in število zaposlenih v delovni skupnosti skupnih služb neprimerni. Tako mnenje se je izražalo na vseh ravneh poslovnega in samoupravnega življenja iin dela, zato je delavski svet delovne organizacije 28. 3. 1980 na predlog glavnega direktorja imenoval komisijo za izdelavo predloga o bodoči organiziranosti DSSS. Komisija je morala predlog sestaviti predvsem ob upoštevanju stališč tozdov o smotrnejši organiziranosti DSSS in na podlagi dejanskih potreb tozdov. Po dolgotrajnem delu je komisija izdelala delovni osnutek, ki je bil podlaga za nadaljnje delo. Ta delovni osnutek so najprej obravnavale poslovodne strukture tozdov in DSSS. Usklajevalni postopek je bil izredno dolg in je terjal mnogo sestankov, tako na ravni delovne organizacije kot po posameznih tozdih. Delavski svet delovne organizacije je 27. 10. 1980 obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med združenimi tozdi iin DSSS v ŽK Žito Ljubljana, ki je nastal ob prizadevanju vseh strokovnih struktur v Kombinatu in vsebuje predlog nove organiziranosti DSSS. Po obravnavi je delavski svet delovne organizacije dal osnutek v 15-dnevno javno razpravo. Na podlagi pripomb, podanih v javnih razpravah, je komisija, s sodelovanjem posveta direktorjev, izdelala predlog omenjenega sporazuma, ki ga bo obravnaval delavski svet delovne organizacije na seji 24. 12. 1980. Nov sporazum opredeljuje tista dela in naloge, ki so skupnega pomena za vse tozde in jih loči od del in nalog, ki jih delavci DSSS opravljajo le za posamezne tozde. V skladu z usmeritvami in dogovori ter predlagano reorganizacijo DSSS je komisija za samoupravne akte v predlogo sprememb in dopolnitev statuta delovne organizacije opredelila sledečo organizacijo DSSS: delovno organizacijo vodi glavni direktor, ki mu pri delu pomagata dva pomočnika, DSSS pa vodi vodja DSSS. Delo DSSS je organizirano v sklopu 6 služb: prav-nodnformativna, splošna služba z oddelki, služba za plan, ekonomiko in organizacijo, služba za AOP, računovodstvo z oddelki in posebna finančna služba. Ob upoštevanju predlagane organizacije DSSS in delitve dela so na posvetu direktorjev, na predlog komisije za reorganizacijo, izdelali predlog števila izvajalcev v DSSS za opravljanje del in nalog skupnega pomena in za posamezne tozde. Tako bo delo za vse tozde izvajalo 40 delavcev, za posamezne tozde pa 79 delavcev. Skupno bo torej v DSSS v bodoče delo združevalo 119 delavcev, kar pomeni zmanjšanje za 18 delavcev. Predlog števila izvajalcev za posamezne tozde se bo dokončno oblikoval med dogovori med strokovnimi službami DSSS in posameznimi tozdi. Največji problem pa bo nastal. ko bodo vsi ti predlogi sprejeti in zapisani v samoupravnih splošnih aktih ter jih bo potrebno izvesti. Kam in kako bomo prerazporedili delavce, ki v bodoči organiziranosti DSS ne bodo našli svojega mesta in za njih v skupnih službah ne bo dela-Po določilih zakona o združenem delu pa jim moramo najti del° v Kombinatu! Zavest potrjujmo z delom Tone Rems Kot sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Tozd Pekarne Dolenjska bi omenil le nekaj najvažnejših nalog, ki nas čakajo v poslovnem letu 1981. Na naših sestankih v osnovni organizaciji ZK, na izvršnem odboru sindikata, na delavskih svetih in na zborih delovnih ljudi so glavna tema nizki osebni dohodki in slabi delovni pogoji. Zelo malo pa delavci-samoupravljalci raz- pravljajo o produktivnosti in o kvaliteti kruha in peciva. Zato želim, da bi v prihodnjem letu tisti delavci, ki najbolj vneto razpravljajo o prej navedenih temah — običajno so to slabi delavci, ki v razpravo pritegnejo še nekatere druge, vsaj delno spoznali, da se lahko pokrijemo samo toliko, kolikor je odeja dolga. Nikakor ne moremo dobiti več, kot smo ustvarili! Na sestankih zelo velikokrat razpravljamo tudi o nedisciplini nekaterih delavcev. Gre predvsem za neupravičene izostanke z dela. V prihodnjem letu želim in pozivam delavce, da bi na zbore, ki niso pogosti, prihajali v večjem številu. Čestokrat se dogaja, da na zborih delovnih ljudi vidimo in slišimo vedno ene in iste delavce. Zavedati se moramo tudi to, da gradimo novo, sodobno pekarno v Trebnjem, ki bo zgrajena v letu 1981. Zato moramo še posebno skrbeti za produktivnost in ustvarjeni dohodek, da bomo lahko odplačevali kredite, ki smo jih dobili za gradnjo. Pred nami je v letu 1981 tudi velika naloga »Nič nas ne sme presenetiti«. V to akcijo morajo biti vključeni vsi delavci in dobro mora biti pripravljena. V januarju 1981 bo za 50 članov kolektiva organiziran osemurni seminar za usposabljanje v ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Za to akcijo so predvsem zadolženi vsi komunisti v tozdu. Tudi naš delegatski sistem še ni zaživel tako, kot bi moral. Zato moramo v prihodnjem letu P°' svetiti več pozornosti delegacijam v zboru združenega dela, ko* v samoupravnih interesnih skupnostih. Smo v letu odgovornih nalog saj je prišel čas, ko bomo dokazovali našo zavest samo še z delom in delovnimi uspehi. Vsakdo med nami ima sleherni da° nešteto priložnosti, da se z zavestnim izpolnjevanjem svoji*1 nalog vključuje v stabilizacij0’ Gre za našo bodočnost, za ugleC* domovine in za naše večje blagostanje. Zmrznjena hrana - proizvod bodočnosti Bio program Marn Zenon, Rudi Cedilnik Tozd Razvoj-inženiring Pakiranje zmrznjenih štrukljev v obratu zmrznjene prehrane Prvi začetki in proizvodi Tehnologija, zamrznitev, trajanje Zmrznjeni hrani, ki jo proizvaja °t>rat Tozda Pekarne Ljubljana, se °betajo dobri časi. Sodoben člo-Vek ima namreč vse manj časa Za Pripravljanje sveže hrane, zato yse bolj uporablja polpripravljene Jedi- Vodja obrata zmrznjene hra-ne Zenon Mam in vodja komercialne službe Rudi Cedilnik nas osta seznanila s svojimi trilet-oimi izkušnjami, ki jih imata na ern delovnem področju. . Ut*' Cedilnik: »Dandanes prodajmo na jugoslovanskem tržišču 8 edeče globoko zmrznjene proiz-v°de: mesne, sadje in zelenjavo 'J1 očne in teste n inske. V Tozd ekarne Ljubljana smo pričeli s 0 Proizvodnjo koncem 1976. Pro-?rarn proizvodnje naše zmrznjene rane je usklajen s srednjeroč-lrn družbenim programom razsoja mesta Ljubljane in SR Slo-onije. Od začetnih deset ton osečne proizvodnje smo prešli a več kot 55 ton, če prištejemo v® Polproizvode, ki jih izdelujemo °oyatu zmrznjene hrane za naš asčičarski obrat. Prvi proizvodi, 1 srno jih narediti v naši temelj-1 organizaciji, so bili pogojeni s. °bstoječo opremo. Japonski oj izdeluje okrogle proizvode, ^stavljene iz ene ali dveh kom-b oent. Ma§j prvj projzvod,i so nji. .skutni cmoki, zdrobovi žlič-jern ln sladka pita. Prve še izdelu-2dr°k dru9ih dveh pa ne več. sm °b°Ve žličnike in sladko pito D 0 Prenehali izdelovati, ker jih rrošnikj niso sprejeli. Por h ° tovrstn' proizvodnji se je s . dila v takratnem razvojnem Tq7h°^U ^'ta v sodelovanju s kar Marketin9 Ljubljanskih mle-Lj l ‘n Tozd Pekarne Ljubljana, šču ~anske rolekarne, ki na trži-zm 26 d°lgo prodajajo mlečne tov2njene Proizvode, prodajajo n .rstno blago tako, da oprem-teh°n r^°V'ne z ustrezno hladilno jej n. ki jo sami tudi vzdržuje Ir] ^Popravljajo. Zaradi boljše in ari5.denosti te hladilne tehnike Lir,uZiega vzdrževanja so nam Janške mlekarne sod i — mlekarne ponudile 7g, 6 0vanJ'e na tem področju. šče° hladilna tehnika izkori- zaram Cel° let0’ prei Pa j® bi!a ledn ' • Sezor>ske prodaje slado- Secih 'Zl<0riščena le v toplih me- &nutno proizvajamo že 9 vrst kov^dov, od tega 4 vrste cmo-rr,a" 8 ®Tne, slivove, marelične in krom 6 adne- mesne žli krofe-štruSrjeVe sva,J'ke' skutne tek J8’ skutn' in jabolčni zavida Največji delež v proizvodnji lovicot"^0 teSt°' ki P°meni po-0 Proizvedenih količin.« Zenon Marn: »V začetku našega razvoja smo imeli stroj za okroglo oblikovanje in stroj za oblikovanje drugih oblik. V našem skoraj štiriletnem razvoju smo dokupili polavtomatsko linijo za finali zaci jo proizvodov na osnovi listnatega in drugih test. Vse proizvode, ki jih oblikujejo stroji, nalagamo na pladnje, ki jih vstavljamo v vozičke ter potisnemo v hladilnico s prisiljenim kroženjem zraka. Izdelki tu zmrznejo pri temperaturi — 35 do — 40° C. Tako zmrznjene proizvode zapremo v vrečke in skladiščimo pri — 18° C. Zmrznjeni proizvodi so uporabni do 1 leta, če jih hranimo pri —18° C. Kljub nizkim temperaturam uporabnost ne more biti daljša, ker ne moremo zaustaviti vseh mikrobioloških procesov. V domačem hladilniku lahko hranimo zmrznjene proizvode 3 dni, če so v zmrzovalniku in 1 dan, če so v samem hladilniku. Surovine, sestav izdelkov Izmed surovin uporabljamo največ moko, margarino, krompirjeve kosmiče, skuto in marmelado. Do sedaj nismo imeli težav z nabavo teh surovin, zadnje čase pa težko dobimo margarino in skuto. V slaščičarskem oddelku imamo od spomladi težave pri izdelavi jabolčnih zavitkov, saj nimamo skladišč za shranjevanje jabolk, pa tudi hladilnih naprav za shranjevanje že narejenih zavitkov ne. Načrtujemo povečanje hladilnih zmogljivosti in prehod na pakiranje z novim strojem, v povezavi s tem pa se kaže možnost za uvajanje novih proizvodov. Prodaja in trgovina v razmahu Prodaja naših globoko zmrznjenih proizvodov v maloprodajni mreži poteka v sodelovanju s proizvodnimi in trgovskimi OZD, ki imajo po trgovinah nameščene zmrzo-valne naprave. Največ naših proizvodov prodamo v sodelovanju z Ljubljanskimi mlekarnami, sledijo Mercator Ljubljana, Merx Celje, Mariborske mlekarne in drugi. V obratih družbene prehrane, hotelih in restavracijah organiziramo prodajo sami, neposredno s kamioni iz naše proizvodnje. Pri teh poslih sodelujemo s turistično poslovno skupnostjo v Ljub- ljani, ki v povezavi z drugimi delovnimi organizacijami organizira razne degustacije, kamor so vključeni tudi naši proizvodi. Plasiranje tovrstnih proizvodov v restavracije in hotele se pri nas uveljavlja prepočasi, ker kuhinje niso ustrezno opremljene. Gostinci, proizvajalci hrane in opreme še premalo sodelujejo med seboj. Proizvajalci opremo izdelujejo po svojih zamislih, živilska industrija organizira svojo proizvodnjo na drug način, gostinci pa se taki situaciji prilagajajo vsak po svoje. Polpripravljena in pripravljena hrana se bo vse češče pojavljala na jedilnikih zaposlenih. Če se bo hotela žena, delavka posvetiti družini in drugim dejavnostim v prostem času, ne bo kuhala na osnovi .dolgih jedilnikov', ki trajajo po nekaj ur. Strokovnjaki predvidevajo v bodoče rast potrošnje opisanih proizvodov v družbeni prehrani za 15%, v maloprodaji pa za 7,5%. V obratu zmrznjene hrane Tozd Pekarne Ljubljana predvidevamo 10% letno rast proizvodnje. Tudi število zaposlenih je naraslo od začetnih 5 delavcev pred 4 leti na 45, kolikor jih je sedaj. Zaposlujemo predvsem nekvalificirano, žensko delovno silo. Nanje prenašajo izkušnje starejši delavci, delovne operacije niso zahtevne, novinci se jih hitro naučijo, če so ročno spretni. V Tozd Pekarne Ljubljana načrtujemo nove proizvode, ki bi jih potrošniki pekli. Zanje bo osnova listnato testo z raznimi nadevi in dodatki. Novi proizvodi bodo piroške z raznimi nadevi, vetrnice, rezine, žepki in gibanice.« Iz vsega povedanega zaključujemo, da bo povpraševanje po zmrznjeni oziroma polpripravljeni in pripravljeni hrani vse večje, kar moramo upoštevati tudi pri programiranju in planiranju razvoja Kombinata. MIX BEUTL — Imperialova mešana novost Izvažajo v Nemčijo, Francijo in Avstrijo Že pred 2400 leti je dal Hipokrat zanimiv nasvet: »Vaše zdravilo naj bo živilo!« Zato se ne smemo čuditi, če se dan današnji vedno pogosteje širi povpraševanje po zdravi prehrani, po tistem, čemur pravimo »nazaj k naravi«, po tistem, čemur so znali prisluhniti že marsikateri proizvajalci, ki so si vzeli za zgled proizvajalce medu, medenih izdelkov, pa različnih zeliščarjev, do piscev raznih diet, knjig o zdravem življenju, virih zdravilnih moči itd. Številne strokovne študije so pokazale, da se pri ljudeh, katerih prehrana vsebuje visok odstotek balastnih snovi, skoraj ne pojavljajo v zadnjem času vedno pogostejše bolezni črevesja, čeprav to ni genetsko pogojeno. Živilski kombinat ŽITO je prvi v Jugoslaviji uvedel izdelek BIO otrobi, ki se je dokaj dobro uveljavil, malo kasneje pa ga je posnemala celo domača farmacevtska industrija (Pliva). Proizvod uporabljajo pri raznih dietah, želodčnih, črevesnih in žolčnih bolnikov in ga priporočajo celo bolnišnice in zdravilišča, ki se ukvarjajo z zdravljenjem tovrstnih bolezni. Bio otrobi pa so le začetek pripravljenih proizvodov, ki imajo namen izpopolniti določena področja v živilski industriji z izrazito naravno zdravstveno pogojenimi proizvodi, ki bi naj vsebovali dokaj učinkovite naravne snovi, ki so brez škodljivih vplivov na organizem. Kot začetek BIO PROGRAMA so na poseben tehnično-tehnološki način pripravljeni otrobi, prvi proizvod, ki ima domač rastlinski zdravilni učinek, ter odgovarja zahtevam o vrsti in kvaliteti balastnih snovi za človeško prehrano. Balastne snovi so dobile tak naziv zato, ker se že desetletja smatrajo kot nezaželen balast (breme) v prehrani ljudi. Pod tem nazivom razumemo tkivo sten celic, podporno tkivo, tkivo zunanjih slojev, ki imajo v svojem sestavu celulozo, hemicelu-lozo, pektin in 11 g n in. Te snovi organizem ne more razgraditi, zato zanj to niso hranljive snovi. Balastne snovi rade nabrekajo in vpijajo tekočino ter zato bistveno vplivajo na procese v celotnem prebavnem traktu, o čemer so že veliko pisali. Zanimivo je, da že 15—30 gramov BIO otrobov dnev- no zadostuje za urejeno prebavo. BIO otrobi pa so iz razvojnega vidika izhodiščni proizvod vrste proizvodov BIO PROGRAMA na področju mlinarstva, pekarstva, testeninarstva in slaščičarstva. Nadaljnji tovrstni, izrazito zaščitno dietični oziroma zdravstveni proizvodi so že zamišljeni za proizvodnjo kot npr.: namenska moka, posebni kruhi, dietične testenine, pecivo in keksi. Konkretno pa je Tozd Razvoj-inženiring pripravil že bio-kruh, bio-rolade in bio-piškote (za Tozd Pekarna Vrhnika in Tozd Triglav Lesce). BIO PROGRAM, tako že realiziran kot tisti še v pripravi, zajema širše področje uporabnosti, od znanih žit in semen, krušnih in ostalih žitaric, do manj znanih semen in dodatkov tujega porekla, a visoke biološke vrednosti, kakor tudi proizvode, pridobljene s posebnim tehnično-tehnološki m postopkom (ekspan-diranje, instantiranje, snackira-nje). Med znanimi so v prvi vrsti sprejeti v naš program: — pšenica oz. otrobi, ki so trenutno najbolj iskano in reklamirano sredstvo za urejanje prehrane, — kosmiči ostalih vrst žit, pri katerih smo zlasti s prosenimi kosmiči, ki so tudi dietetsko najzanimivejši — dosegli najlepše rezultate, — proizvodi iz lanenih, sončničnih, sezamovih in sojinih semen, — proizvodi s posebnimi dodatki živalskega izvora (skuta, sir, jajca, mleko, sirotka ipd.), — proizvodi, obogateni z minerali in vitamini. Ker je za današnje prehrambene navade značilna nepravilna prehrana, se je nujno že takoj soočiti z zdravstvenimi posledicami te nepravilne in cesto preobilne prehrane. Ravno zato se je Tozd Razvoj-inženiring odločil razvijati proizvode tako imenovanega BIO PROGRAMA, ki bi lahko kot redukcijska dietetna oblika nudili možnost za izpopolnjevanje pre-hrambeno-fizioloških želja na bolj zdrav način. Razširjenost asorti-mana izdelkov iz BIO PROGRAMA bi torej izravnavala ravnotežje pri nepravilni in preobilni prehrani, na osnovi vodilne misli današnjega časa: »Jesti moderno — jesti zdravo«. Tozd Imperial in Tozd Blagovni promet sta se dogovorila z nemškim partnerjem, firmo Hitschler, za plasiranje novega paketa z mešanimi proizvodi, ki so ga poimenovali MIK Beutl, lepa mešanica. že sam izgled različno oblikovanih izdelkov in živopisna barvna embalaža potrjujeta ta naziv. V vrečki so proizvodi žvečilne gume: 4 ploščice, 2 barvni palčki, 2 zavitka dražejev, 2 velika kovanca v zlati prevleki, 1 C — vitaminska kocka, 8 nezavitih, raznobarvnih kroglic (te so madžarske!) in 3 cigarete. Za vse navedene proizvode razen cigaret in C — vitaminske kocke, ki sta povsem Imperialovi — bo nemška embalaža. Prva pošiljka, 2000 kartonov, ki bo tehtala 12 371 kg, je šla na pot petega novembra, januarja ji sledi druga. Maloprodajna cena na nemškem tržišču bo 99 feningov za zavojček, na francoskem pa 2,5 franka. Plužimo pred svojim pragom Prvi sneg nas je vse presenetil, tako voznike naših strojnih parkov kot komunalna podjetja. Marsikomu je obtičal avtomobil v snegu in je zakasnil v službo. Tudi na šmartinski smo se dogovorili, da bodo Tozd Mlini plužili za vse. Vsak Tozd bo moral podpisati naročilnico za pluženje, saj je gorivo drago, šoferjev pa primanjkuje. Trd kruh ob mehkem pecivu v TOZD Triglav, združitev s TOZD Gorenjka Ivan Cimerman Brigita Gobec Triglavovi proizvodi Jože Glavač Posvet ob ustanavljanju samostojne službe za avtomatsko obdelavo podatkov Tržišče, na katerem prodaja Tozd Triglav mehko pecivo, doživlja svoje krizno obdobje. Potem, ko so se morali odpovedati tržišču v Makedoniji in je cena letalskih prevozov peciva skokovito porasla, so v zagati zaradi uvoza surovin za oblive, ki jih proizvaja zanje Tozd Gorenjka. Pravkar so tudi glasovali za združitev obeh tozdov, za kar navajajo niz razlogov. O poslovanju, prodaji in cenah je spregovoril vodja komerciale, Janez Ferjan. »Z makedonskega tržišča smo se umaknili letos v juliju zaradi neurejenih kadrovskih vprašanj. Nanje smo Tozd Blagovni promet že dalj časa opozarjali. Predstavnika, ki sta za nas opravljala ta dela, namreč nista pokazala zadostne pobude, saj smo morali v nekaterih mesecih odpisati tudi po 10% proizvodov. To pa že presega vse meje! Na makedonsko tržišče smo v preteklih letih prodajali po 25% naše proizvodnje mehkega peciva, to je 25 do 28 ton na mesec. Poprej smo imeli le 0,5% odpisa. Teh 10% pa je takšna količina, ki meji že na kriminal! Novih tržišč zaenkrat še nimamo, pač pa smo začeli več prodajati po Sloveniji, prav tako v črnogorskem primorju. V primerjavi z letom 1979 smo dosegali letos 95% proizvodnjo.« »Novo leto je pred vrati in gotovo ste se že dogovorili za osnovne smernice in izhodišča za načrtovanje v naslednjem letu. Kakšen bo torej delež mehkega peciva v vaši celotni proizvodnji? In kako zavisite pri tem planiranju od vašega poslovnega partnerja, Tozda Gorenjke?« »Količinsko nameravamo v letu 1981 doseči 1550 ton, tako kot leta 1979. Gorenjka planira 120 ton oblivov, kar bo zadoščalo za proizvodnjo naših mini rolad. Ker nismo izvedli investicije, tudi ne moremo povečati proizvodnje (načrtovali smo novo linijo za mehko pecivo). Sedanja linija je stara 10 let in če pride do kakršnekoli okvare, bomo proizvedli mnogo manj. Poleg uvoženih surovin za oblive zavisimo tudi od proizvajalcev domačih surovin. Težko nabavljamo konzervanse, emulgatorje, pecilne praške. Domači proizvajalci teh izdelkov pa so spet navezani na uvoz določenih sestavin zanje in nam kljub zagotovitvam ne dobavljajo redno potrebnih količin. Prejšnja leta smo uporabljali tovrstne surovine iz uvoza. Letos so nam jih obljubili iz uvoza do julija, pa jih še do danes nismo dobili. Tako života- rimo iz dneva v dan, kot jih pač dobimo. Pred novim letom nam bodo iz HP Kolinske sporočili, če nas bodo v letu 1981 oskrbeli s potrebnim pecilnim praškom, sicer ga bomo prisiljeni uvoziti!« Med dvema ognjema »Podražitve surovin pri nas in v svetu in zajezene cene izdelkov, ni to poleg vsiljenih sovlaganj boj med dvema, če ne tremi ognji? Kako lahko poleg tega skrbite še za svojo lastno razširjeno reprodukcijo?« »Letos laže prodajamo končne izdelke kot pa nabavljamo surovine zanje. Najtežje je s sladkorjem, ki ga dobivamo za redno proizvodnjo iz dneva v dan. Tudi tisti grosisti, ki nas oskrbujejo z maščobami, jih dobijo vse manj od proizvajalcev. Naša sovlaganja se nanašajo le na prodajo. V ta namen pripravljamo sporazum za graditev Robne ku-če v Titogradu. S temeljnimi organizacijami v Žitu se moramo pogovoriti o združevanju sredstev v ta namen.« Zagate z embalažo Brigita Gobec, vodja priprave dela, je spregovorila o težavah z embalažo. Trenutno jim primanjkuje kartonska in celofanska embalaža: Edina tovarna za proizvodnjo celofana — Centro-fan iz Ložnice nas oskrbuje z njim. Brezpogojno ga morajo sprejeti, ne da bi se ozirali na kvaliteto ali rok dobave. Mnogo je škarta, ob visokih cenah pa je škoda vsakega metra, ki bi ga zavrgli. Ob dosledni kontroli kvalitete pa morajo spet zadostiti predpisom, saj bi morali vsako neustrezno embalažo zavreči. Dobavne roke vedno bolj zavlačujejo, od dogovorjenih nekaj mesecev bodo narasli na leto ali več čakanja. Težave bodo nastopile zato, ker so pri proizvodnji hitro pokvarljivega mehkega peciva vezani na kratke roke, ki jih z embalažnimi ni mogoče uskladiti. Predpisi, ki se v enem letu večkrat menjajo, bodo nadalje povzročali popravke deklaracij. Na tržišču bodo nastopili embalažo, ki ne bo več ustrezala vmes natisnjenim in čez noč veljavnim predpisom. Stabilizacija in štednja pri papirju — celofanu, se lahko odrazi tudi v kakšni kazni, za katero ne bodo krivi sami. Večkrat se povežejo s tistimi proizvajalci, ki so ob njihovih transportnih poteh. Tako vozijo kamioni v eno smer izdelke, nazaj grede pa naložijo potrebno embalažo, s čimer znižajo transportne stroške. Novorojenček zatajil ob »porodu« Brigita Gobčeva je izrazila obžalovanje, da je angleški sočni kolač, ki so ga z navdušenjem pripravili, zatajil že ob »porodu«. Delajo ga iz mešanice fig, sliv in rozin, elaborat zanj pa je izdelal Tozd Razvoj-inženiring. Že dva meseca ne izdelujejo tega izjemno dobrega proizvoda, ker ne dobijo suhega sadja. Tudi za klasično mehko pecivo velja, da zanj Gorenjka nima dovolj surovin za izdelavo obliva, zato delajo plan takorekoč iz ure v uro. Ker začenjajo delovni dan s planom proizvodnje za kolače, ga je silno težko narediti. Za dve izmeni, iki sta potekali do nedavna nemoteno, morajo biti nenehno v povezavi z nabavo surovin, komercialo, ta pa s prodajnimi središči in naročniki. Ocena poslovanja 1980, pot naprej Anton Pintar, direktor Tozd Triglav, nam je orisal prehojeno pot: »Ko smo načrtovali letošnjo proizvodnjo, smo planirali količinsko proizvodnjo ter rast dohodka z velikim optimizmom. Ob zaključku leta pa vidimo, da smo bili v izjemno težki situaciji, ki se odraža na eni strani v manjši količini proizvedenih izdelkov — mehkega peciva, na drugi strani pa vpliva na kočljiv ekonomski položaj temeljne organizacije. Osnovno težavo predstavlja pomanjkanje surovin in embalaže. Mehko pecivo, ki ga proizvajamo v sodelovanju s Tozd Gorenjka, predstavlja 20—25 % naše proizvodnje. Zaradi pomanjkanja surovin so stali stroji pred dvema mesecema, tako stojijo tudi danes, ker nismo dobili medu. Letos se nam je pri proizvodnji mehkega peciva prvič pripetilo, da nismo pokrili stroškov proizvodnje, s čimer se je dohodek občutno zmanjšal. Po podatkih poslovne skupnosti konditorske industrije smo bili že v prvem polletju upravičeni do 23% zvišanja cen. S 1. majem smo jih uspeli zvišati le za 10%. Vse leto pa so rasle cene materialu, surovinam, storitvam in energiji. Tudi 11% povišanje cen, ki smo ga dočakali 1. novembra, ne more bistveno izboljšati nastalega stanja. Če zremo v bodočnost, v leto 1981, je pred nami mnogo neznank. S katerimkoli dobaviteljem surovin razpravljamo, o sladkor- ju, maščobah, medu, oblivih — nihče nam ne more za trdno zagotoviti, da bomo želeno tudi dobili. Pekarstvo si zagotavlja večji delež posebnih kruhov. Na ta rovaš doživljamo kritike, vendar nas edinole takšno razmerje med vrstami kruhov varuje pred krizo tudi v tej osnovni dejavnosti, pekarstvu. Če porušimo še to ravnotežje, bi bile ogrožene vse osnovne dejavnosti v tozdu. Trgovine oziroma slaščičarne poslujejo solidno in smo lahko z njimi povsem zadovoljni. Cene jeseniške slaščičarne nadzira občina, s katero dobro sodelujemo, prav tako je z radovljiško in tržiško. Mehko pecivo bomo vse težje proizvajali, ob sedanjem stanju pa napovedi za leto 1981 niso nič kaj rožnate!« Pekarstvo je temeljna dejavnost v Lescah Če je mehko pecivo in čokolada v zagati, tega ne moremo reči za pekarsko dejavnost, ki ima za seboj v Tozdu Triglav petnajstletno tradicijo in izkušnje. Jože Glavač, vodja proizvodnje v pekarni, je na kratko presodil in predeči I teh 15 let, ki so za njimi in povedal o njihovem pomenu in vlogi: »Oskrbujemo celotno gorenjsko področje, na jugovzhodu do Podnarta na severozahodu pa do avstrijske oziroma italijanske meje. Do Rateč je okrog 50, do bohinjskega kota pa 40 kilometrov za razvažanje kruha. Dvakrat na teden vozimo še v odročnejše kraje kot so Gorjuše, Koprivnik, Pokljuka ... To leto smo imeli v pekarstvu izredno veliko težav. Žetev v letu 1979 je bila skromna in kvaliteta mok zato dokaj siromašna. Klimatske razmere pri setvi, zorenju in žetvi so bili glavni vzrok za tako stanje. Moka predstavlja 98 % vseh surovin.« »Štiri nove cisterne ste dobili, moke skladiščite vanje. V čem je čutiti izboljšanje proizvodnih pogojev in kako je s tehnologijo, strojnim parkom?« »Strojni park je zelo iztrošen, petnajst let je mejna doba. Nekaj smo obnovili lansko leto, zaradi izredno visokih investicij pa ga obnavljamo postopoma. Zračni pretok mok po ceveh iz cistern je velika pridobitev za pekarstvo; prenašanje in stresanje moke do transportnih naprav zanjo je preseženo. Teh 200 ton moke v cisternah nam zadošča za 14-dnevno ali tritedensko proizvodnjo, kot pač zahteva zimska ali letna sezona, tudi turizem.« Julija in avgusta je turizem na višku, več kruha morajo speči tudi junija in septembra. Čeprav so pripravljeni na to, je zanje to povečanje težko zadovoljevati s peko. Kot v drugih dejavnostih, si delavci tudi v pekarstvu žele normalne dopuste, prav v tem času pa morajo podvojiti svoje sile. Pomagajo si z zaposlovanjem dijakov in učencev, da tako omogočijo minimalne družinske dopuste, kakršne je sprejel s sklepom delavski svet. S svojim obiskom smo želeli izvedeti nekaj o mehkem pecivu-Na dan obiska je prav zaradi pomanjkanja surovin proizvodnja mehkega peciva — stala. Združitev obeh tozdov pa je sprožila proces, ki je rodil in še bo — mnoge polemike na vseh ravneh, vprašanja, ki nas tarejo poleg pomanjkanja osnovnih surovin. Tozd Triglav in Tozd Gorenjka združena Ob napovedani združitvi obeh temeljnih organizacij smo zaprosili direktorja Tozd Gorenjka, Antona Pintarja, za izjavo ob tern dogodku. »Kako dolgo že obstaja želja p° povezavi v gorenjski regiji?« »Leta 1948 smo po nacionalizaciji organizirali na območju Lesc (takratni okraj Radovljica) mlinsko podjetje Lesce s sedežem v Lescah. Obsegalo je upravo, skladišče in tri mlinske obrate-Leta 1956 je imelo to mlinsko podjetje v programu izgradnjo silosa za žito, dvovagonskeg3 mlina in skladišča gotovoih izdelkov za potrebe Gorenjske. Ko p3 smo se dogovarjali na širši ravni, da bi zajeli večje območje, ne le gorenjsko regijo, kot srn0 prvotno mislili (Škofja Loka. Kranj, Lesce) pa smo postali zagovorniki integracije. Prišlo je do spojitve štirih žitno-predelOj valnih podjetij. Dokler smo imel' sredstva združena, smo se razvijali po začrtanem programu, °° izgradnje skladišč, mlinov, do iz' gradnje pekarskih obratov.« »Kakšni ekonomski, kadrovski m drugi razlogi so vas privedli d° združitve Tozd Triglava in ToZ6 Gorenjka?« »Osnovno izhodišče, ki narekuj6 to združitev, je ekonomskeg3 značaja. Po drugi strani pa 56 obeta boljši izkoristek delovneg3 časa in strokovnih moči, ki imata obe temeljni organizacij6 Misel o združitvi sega že dale6 nazaj. Če se ozremo na leto 197J| ko smo organizirali temelj116 organizacije, se je Triglav že Nadaljevanje na 5. strar' Nova pekarna v Od 4,5 ton na 12 ton kruha dnevno Kočevju pod streho Letni članski sestanki sindikalnih organizacij Ivan Cimerman Dominik Nemec ^oizvodna hala ob koncu leta 1980 Petnajstega avgusta letos se Je začela uresničevati dolgolet-aa želja delavcev delovne enote okarna in slaščičarna Kočevje, ' sodi v Tozd Pekarne Ljubljana ~~~ začeli so z gradnjo nove pe-arne. Predvidoma naj bi trajala ola do junija 1981, predračun-ska vrednost gradnje pa znaša . °9 5Q milijonov. Sedanja pro- l2vodnja 4,5 ton ob delavnikih, °o sobotah pa 9 ton kruha, ne Zadošča več potrebam Kočevja 'n Ribnice, ki jo bodo odslej °SKrbovali, saj morajo zdaj pri-Peljati okrog 500 do 1000 kg kru-p9 jn Peciva iz Ljubljane, roizvodni prostori nove pekar-rjs bodo zavzemali 500 m2, skla-'sču so namenili 550 m2, 150 m2 Pa 2a potrebe slaščičarne. Se-^^Janja zaloga v skladišču zado-sca za 4-, v novem pa bo pro-stora za 20-dnevno proizvodnjo. *^raz ovira gradnjo ^reda decembra, petek: na grad-'scu, ki je pokrito z 68 centi-®trsko snežno odejo, je bilo to r° 16° C. Ob takem mrazu ^adaljevanje s 4. strani ^rat v celoti odločil, da org a ph am° na Gorenjskem eno p Jn° organizacijo, in sicer ren?Zav' s Pekarno Kranj in C zbo °l^a sklep smo na naše ka ru.Ze sprejeli, vendar sta pj .nei.e Gorenjka in Triglav or; "ali kot samostojni temel re . m' da imamo z Gorenjko ka n° Veliko skupnega. Gore Prp6 *3rez Ustnih skladišč, zar Su Vzernamo vse večje količi v °vin> skladiščimo njiho njih °dn6vne gotove izdelke, ja °Pravljamo distribucijo ml Pravi adkoria- Gorenjka pa p ost iJa za nas v'se oblive za f S materiale- ki so potret Kad !na''zacii° naše proizvodu in k?m° ustrezno razpore 2adoižili za delo. osta°Vn0 vPra®anje še ve ci: Ja: razvoj Gorenjke, invt st Vani° in mehko pecivo sti Jni Park zanj. Ob prostor: naid? !ahk0 tudi mehk0 'P®1 cg? . skopaj z Gorenjko S' rg2 °ln° P°t. Slediti mor; katI?JU in Premagati položa situao-m trenutno smo. Ta te značnin3 ^ gotovo Prehode 3 te 3 ln ne more dolgo tra |iati 9a stališča moramo prip gramnas nadaljnji razvojni Jam^ Stremeti moramo za t OpisanUreSniČjmo' kot sme sP°razumih ,?aŠih Samouprai delavci ne delajo, saj obstaja za to poseben pravilnik, ki pravi, da potekajo dela normalno do — 5° C, le izjemna (npr. betonska) dela opravljajo tudi pri nižjih temperaturah. Vodja gradbišča, ing. Ivan Devjak, nam je predočil potek dosedanjih de!: »Pri izkopih nam je zadajala največ skrbi talna voda, teren je sicer tretje kategorije (zemlja z vmesnimi skalami), izkopavali smo brez razstreliva. Gradbena dela opravlja GP Zidar iz Kočevja, montažna pa GP Pionir iz Novega mesta, Tozd Togrel, obrtniška (voda, elektrika, tlaki ...) pa različni kooperanti.« Ing. Devjak je dejal, da kljub sedanji krizi ni pomanjkanja gradbenega materiala za to gradnjo. Cene po predračunu pa ob zvišanjih obračunavajo mesečno na osnovi trimesečnega procenta podražitve, ki jih imajo razdeljene po tabeli za stanovanjske, industrijske in ostale gradnje. Tekma s časom je neizprosna: cene naraščajo za okrog 20 % mesečno! »Povprečno dela tukaj 20—25 delavcev, ob polaganju armatur 7 do 9 več. En del smo zgradili do polovice tretje, drug do polovice 4. faze (proizvodna hala). Tej je sneg pokril streho, na katero moramo pritrditi izolacijo in pločevino. Oktobra smo imeli 20 deževnih dni, prehitel nas je tudi novembrski sneg. Zdaj gradbišče delno miruje, čakamo na začetek odjuge. Pred nami je polaganje armature, betonaža, prezidne stene v proizvodni hali in skladišče. Držimo se rokov: groba instalacijska dela nameravamo končati do konca maja, z gradbenimi vred, z montažo opreme, novih proizvodnih strojev, pod pogojem, da nam zima ne kaže ves čas preostrih zob. Drugega novembra je zapadel prvi sneg ln zavrl osnovna dela: betoniranje temeljev, polaganje opažev in armature.« Martin Jakovac, delovodja; pravijo mu »duša gradbišča«: »Najbolj me skrbijo padavine, sneg, dež. Prepozno smo začeli, namesto aprila — sredi avgusta. Denarja ni bilo, niso se še dogovorili oziroma sprostili investicij. Z našimi delavci nimam težav. Nameščeni so po samskih domovih, če niso z družinami vezani na kraj, tople malice dobe v restavraciji.« Ing. Devjak je izrazil svoje zadovoljstvo nad dejstvom, da direktor Tozd Pekarne Ljubljana, tovariš Anton Kosovel, tako vztrajno in živo spremlja potek gradenj. »Redki so investitorji,« je dejal, »ki bi tako prizadevno spremljali izvajanje del na terenu, če ne more sam priti, pa nam telefonira.« Vinko Mavri n: »Zaklonišče nam je zadalo največ preglavic pa še kotlovnica. Majhni prostori, močne armature, veliko vogalov in sami opaži ,požro‘ veliko časa in gradbenega materiala, enkrat več kot za navadno gradnjo. Vsa dela potekajo tu ročno. Sicer pa izgradnja tovrstnega objekta ni tako zahtevna.« Gradbinci so strnili svoje želje v vzklik: Več sonca! In kot v našla svojo pot ob .novem vetru', ki bo pihal iz Kočevja. Tudi s kadri ne bo nobenih težav. V Mariboru so v zadnjem času izšolali dokaj mladih strokovnih kadrov, ki ise bodo zlahka prilagodili zahtevam nove pekarne, stroji pa ne bodo bistveno drugačni od že znanih. Polno razumevanje občinskih organov Tako prebivalci Kočevja kot predstavniki občine in drugih delovnih organizacij so nemalo ponosni na rast nove pridobitve. Dušan Tošaj je povedal, da so s Gradbeniki in investitorji na gradbišču v Kočevju podkrepitev te želje so se usuli iz barake, koder so čemeli zaradi mraza, na sneg, za skupni posnetek. Pol ure nato je že pripeljal kamion beton in opoldansko sonce je bilo priča oživljenemu gradbišču. Večje naloge, skrb pred preselitvijo Novo nastaja z muko, s samo-odpovedjo, vzbuja v začetku nezaupanje pred neznanim, nepreizkušenim. Menda prav taki občutki navdajajo ves kolektiv DE Pekarna in slaščičarna v Kočevju. Iz »dobre, stare«, no »dobre« porečemo že zaradi zanesljivosti, navade in navezanosti — pekarne se bodo preselili v povsem novo lepotico. Kaj meni o tem Dušan Tošaj, direktor: »Najprej si močno želimo, da bi sedanje dotrajane peči sploh vzdržale do selitve, stare so 10 let, 4,5 tone kruha in peciva dnevno je zanje skrajna meja zmogljivosti. Nova oprema je že plačana in čaka. Prav vsi stroji so jugoslovanske proizvodnje, zato z nadomestnimi deli ne bo prevelikih težav.« »Kakšni občutki vas navdajajo in kakšne bojazni vas obhajajo pred pragom novega leta, in izpolnitvijo želja?« »Dejal bi, da je prav tako kot pred vselitvijo v novo hišo: kot pravijo ljudje: ,Prvo leto daj hišo v najem sovražniku, drugo prijatelju, v tretjem se vseli vanjo sam.' Novi stroji, čeprav z garancijo, imajo nezavidljivo nalogo, da bodo morali ves čas, brez rezerve, proizvajati 12 ton kruha na dan. Že majhna okvara bo porušila oskrbovalni krog; okvare na sedanjih starih strojih .poflikamo' s tono kruha iz Ljubljane. Poleg kočevskega območja bomo oskrbovali še ribniško, zanesti se bomo morali na lastne sile.« Privatna pekarna v Ribnici bo verjetno dopolnilo in poživitev industrijske proizvodnje ter bo sovlaganjem in drugo pomočjo dokazali, da budno in vneto spremljajo gradnjo in da je postala del njihove vsakdanje skrbi. Kaj bi ne — tudi občinske živilske rezerve bodo sodile pod streho pekarne. Na vprašanje, če bo kočevska pekarna imela tudi cisterne za skladiščenje moke in tako mesečno zalogo, smo dobili odgovor, da je ta misel odrinjena nekam v leto 1984—85. Iz večkrat adaptirane grajske konjušnice se bo torej vsa pekama preselila iz centra slab kilometer bliže Stari cerkvi, vasi pred Kočevjem. Vrvež v slaščičarni je prav novoleten, vrsta tort te omami z vonjem in okusnostjo. Iz pekarne nosijo vroče hlebce na deski v prodajalno, samo pet metrov stran, skozi dvoriščna vrata. Morda se jim bo stožilo po tej domačnosti in bližini, človek se naveže na vse staro, pa naj bo še tako odsluženo in obrabljeno. Življenje pusti v pečeh, ob prodajnem pultu, ob mešalnikih. Zaključujemo pogovor, le še Rajko Sta rova s n ik, ki skrbi za vzdrževanje strojnega parka in je ves zamaščen od strojnega olja — zamenjal je jermen na stepalnem stroju, izrazi svoje želje: »S Šmartinske v Ljubljani prihajam in skrbim za pekarne v Kočevju, Trbovljah, Kamniku ... Ob novem letu si želim čimveč rezervnih delov v čim-krajših rokih, saj po trgovinah ne dobiš skoraj nobenega materiala. Osebno si želim novo stanovanje.« Zaupal nam je, da je pravkar postal očka — krepkega sina Primoža. Prisrčno smo mu čestitali. Rojstva, rojstva so bistvo sveta! Pa naj bo to rojstvo sina ali pa nove pekarne. In v teh pomladitvah je rast letnih časov, in upanje na kos kruha zase, ko ob nedeljah in praznikih ponoči pečejo peki kruh za vse nas. Statut Zveze sindikatov Slovenije obvezuje sindikalne organizacije, da imajo ob zaključku leta oz. v začetku leta letne sestanke, na katerih pregledajo svoje delo v preteklem letu in naredijo program dela za prihodnje. Članski sestanki so priložnost za utrditev povezave med sindikalnimi organi in članstvom, ki mora prispevati zlasti k nadaljnjemu izboljševanju vsebine in metod delovanja, zlasti pa demokratizacije v vsaki posamezni sredini in s tem v celotni sindikalni organizaciji. Osnovne organizacije ZS na letnih članskih sestankih analizirajo in ocenijo svoje delovanje in delo izvršnih odborov ter njegovih članov v preteklem letu, sprejmejo letno programsko usmeritev osnovne organizacije ter po potrebi opravijo kadrovske spremembe v izvršilnih organih sindikalnih organizacij. Za celotno pripravo letnih članskih sestankov je odgovoren izvršni odbor osnovne organizacije, ob pomoči drugih družbenopolitičnih organizacij, poslovodnih organov in strokovnih služb. Osnutek poročila in programsko usmeritev pripravi izvršni odbor oziroma ožja delovna skupina. Oba dokumenta po obravnavi na sindikalnih skupinah obravnavajo na izvršnem odboru, potrdijo oz. sprejmejo ju na članskem sestanku. V poročilu mora biti zajeto tudi poročilo blagajne, nadzornega odbora in posameznih komisij oziroma sekcij. O poteku letnih članskih sestankov vodijo zapisnik, ki ga je potrebno v roku 10 dni po članskem sestanku dostaviti tudi občinskemu svetu Zveze sindikatov. Konference osnovnih organizacij morajo prav tako pripraviti letne seje, njihove temeljne vsebinske usmeritve se praviloma nanašajo na ista vprašanja kot so jih obravnavale osnovne organizacije. Rok za izvedbo letnih sestankov osnovnih organizacij je najkasneje do konca februarja 1981, za izvedbo letnih sej konferenc osnovnih organizacij pa najkasneje do konca marca 1981. Letni članski sestanki in letne seje morajo omogočiti članstvu resničen vpliv na usmeritev in vsebino dela organa, ki so ga izvolili ter na tej osnovi tudi možne spremembe v sestavi posameznega organa, da bi tako zagotovili učinkovito delo posamezne organizacije. To priložnost naj sindikalne organizacije izkoristijo za resnično obliko uveljavitve demokratičnega odločanja in prenašanja problemov in odločitev delavcev, da se bo lahko Zveza sindikatov uveljavila kot enotna družbenopolitična sila in najširša organizacija delavskega razreda. 2-krat drugače V prejšnji številki je prišlo do neljubih pomot: v članku z naslovom, Jesen življenja je tudi lepa, je tiskarski škrat dodal pod sliko še odvečni podpis o silosih; v besedilu pa je pravilno ime Marjan, ne pa Jože Moškrič. Za neljubo pomoto se opravičujemo. Delavci Tozd pekarna Vrhnika imajo besedo Ivan Cimerman Ekspedit je občutljiva iztočnica Pet srečnih vseljencev Ivan Cimerman Pet srečnih pred svojim bodočim domom v Novih Jaršah, levo predstavnik gradbenega podjetja s ključi Brez uvodov. Le: sončen zimski dan, na poti v obrat zamirajoč utrip pravkar ugaslih pekarskih peči. Kruh je pečen. Ustavim se v ekspeditu, Franc Gabrovšek razpre pahljačo dejstev in ugotovitev: »Oskrbujemo okrog 140 poslovalnic, obširno območje, tja do Brezovice, Velikih Blok, Starega trga pri Ložu in še Postojno. Trgovsko podjetje Nanos ima v Postojni -svojo pekarno, toda ljudje si žele naš kruh, poleg takozvanega italijanskega (štručke po 0,40 kg, z dodatki margarine, olija, iz moke tipa 500). Normalna peka znaša 7—9 ton na dan. V decembru, januarju in februarju proizvodnja pade, ljudje pečejo kruh sami, poleti so večinoma na poljih. Turizem je poglavje zase, zahteva krofe, pecivo, hlebčke, pekarna je mnogo premajhna za ta čas.« Zakaj šest avtomobilov? Očitajo nam, da imamo v voznem parku preveč avtomobilov, kar je zgrešeno. Od Vrhnike do zadnje trgovine Cajnarje-Žilce pri Velikih Blokah je 100 kilometrov. Do 9. gredo ljudje že na polja in trgovka se pritožuje, da kasneje kruha ne more prodati. To pomeni, da mora en avtomobil ponoči prevoziti velike razdalje, da dobijo kruh na več ih oskrbovalnih mestih. Če bi vozili na razdalji 5 kilometrov, bi seveda rabili le dva avtomobila. Tako pa gre prvi na pot ob štirih zjutraj in se vrne ob enih popoldan. Podobnih relacij je še več, saj mora tudi preostalih 130 poslovalnic dobiti naročeni kruh. Nazaj grede se ne vračajo prazni. Tisti, ki petje z Velikih Blok in Starega trga, pobira košare. Obenem se še ustavi na Rakeku in odpelje slaščičarske izdelke. Tako se vključujemo v stabilizacijo, saj nam ni treba voziti iz Vrhnike posebej na Rakek, kjer izdelujejo kekse, štruklje, kremšni-te, torte in drugo. Pet delavk dela tam, pridne so, da je kaj,« zatrjuje Franc Gabrovšek. Po novem letu — garaže Kadar nakladajo kamione s kruhom so pod milim nebom, izpostavljeni snegu in dežju! Štedi-jo za proizvodno halo, za garaže pa se še ni dovolj »nateklo«. Velike temperaturne spremembe so pozimi, ko delavec pride od peči, kjer je + 30° na -sneg, kar je nevarno za zdravje! Popravljajo v Logatcu, ne v Tozd Tehnični obrati Privatnika — avtomehanika so naprosili tam, hiter je in na roko jim gre, piše se Brenčič. Če se kaj pokvari, se pripelje šofer z rezervnim kombijem nazaj na delovno mesto v Vrhniko, kraj za popravila je pri roki. Če bi dali popraviti v ljubljanski Tozd Tehnični obrati, pravijo, bi moral šofer ostati tam ves dan, pa še »šlepati« bi ga morali skozi center, kar je težko. Brenčič pride s servisnim avtom tudi drugam, če se kaj pokvari, do Logatca je le 7 kilometrov, do Ljubljane in nazaj pa izgubiš vsaj tri, štiri ure. »Kje je še bencin, stabilizacija nas stiska, na vse moramo misliti!« trde. Šoferji so zelo pomemben vezni člen Poslovodke jim zaupajo ključe trgovin, tudi če pridejo ob dveh ponoči, ko one doma še spijo sladek sen. »Vi ne veste, kaj pomeni za stranko za določen teren, če je šofer dolgo med ljudmi, če je pošten in se nanj vsi navadijo, pa je z ljudmi domač, njihov. Vse pozna: ljudi, cesto, vreme, ovinke, navade ljudi, vsem muham je kos. Zna biti priložnostni psiholog, če komu odpovejo živci, ker je dobil kruh prepozno. Najvažnejše je zaupanje in poštenje. Vse storimo, da bi jih obdržali, novince težko dobiš!« »Kako pa jih nagrajujete?« jih pobaram. Posebno točkovanje so uvedli. Ocenjujejo prizadevnost — da poskrbi za prodajo čimvečje količine kruha, tu je še skrb za avto — da ga pere, čisti pa da pride že pred vožnjo in ga pripravi nanjo; dodajmo še skrb za dobavnice, ki jih je treba popravljati, spreminjati, lahko je vešč manjših popravil ... V njihovo »lovišče« jim sili Ljubljana, Postojna, toda Vrhničani se ne dajo! Njihov glavni adut je kvaliteta, na katero skrbno pazijo. V mislih imam kmečki beli in domači kruh, ki sta glavna. Silosi se brezhibno polnijo pravi Franc Nagode. Uradno so jih odprli 29. novembra, poskusno pa obratujejo že dva meseca. Nobenih težav nimajo, vse deluje brezhibno od vsega začetka. Kljub avtomatiki in zapletenosti mehanizma je upravljanje teh velikanov zelo preprosto, nadzira jih vodja izmene. Avtomatika je izpodrinila le enega delavca, ki ga nujno rabijo v proizvodnji. Pa je volk sit in koza cela! 150 ton jim zadošča za tritedensko proizvodnjo. Hibe, ki jih vidijo, so tudi boleče: v treh silosih so samo osnovne vrste mok. Ni možnosti, da bi jih prečrpavali iz dveh v enega ali iz enega v ostala dva, in različne vrste mok mešali z moko iz celice. Najbolj boleče pa je spoznanje, ki se utrne na koncu razgovorov: pred petimi leti so ukinili mletje žita v sosednjem, 150 metrov oddaljenem mlinu, menda zaradi dotrajane opreme. Zdaj meljejo le koruzo, moko za kruh za Tozd Pekarna Vrhnika pa morajo voziti iz Ljubljane. No, to rano so silosi nekako zalizali. Pridobitve, ki jih naštevajo ob uvedbi silosov, pa so sledeče: Prahu je manj, čistoča večja. Fizičnega dela je malo. Embalaže ni več nobene. Najvažnejše: produktivnost se je povečala za 7—8 %! Zmerni optimizem Franc Nagode je ocenil leto 1980 brez večjih optimističnih presenečenj. »V leto 1981 vstopamo zmerno, skromno. Elektrika, nafta, vse se je podražilo mnogo bolj, kot kruh. Bojim se, da bo slabše, kot letos. Notranjih rezerv ni. Največje pričakovanje je nova proizvodna hala.« Marija Slokan: »Leto 1980 je bilo 'leto pretresov, slabih dogodkov, pa vojn, izgubili smo našega Tita, kar vse vpliva na ljudi. Vsak se sprašuje, kaj bo. Vesela sem, da smo zgradili hišo, naredili fasado in zaključili velika dela. Otroka učimo varčevati in delati.« Jože Grom; pleskar, se je pravkar lotil velike, z vlago zalomljene stene in s »položaja« na lestvi je navrgel nekaj misli. »Delo je nazadnje zoženo na nekaj vsakdanjih opravkov in težko se izraziš, skorajda nimaš kje pokazati, kaj zmoreš in znaš. Pri večjih delih pride bolj do izraza mojstrstvo, uresničiš lahko kakšno zamisel, 'idejo, nekako razmahneš se in veliko veselje imaš. Seveda so takele Slikarije' nujne za ohranjanje in vzdrževanje.« Štefan Car je predsednik sindikata in eden najbolj zanesenjaških delavcev, so zatrjevali njegovi, dela še pri SLO in v DS. »Želje?« je zategnil. »Hmmm, no — da bi se nam izpolnili plani in s tem vsa naša prizadevanja. V srednjeročnem planu 1981—1985 je zajeta nova pekarna v cerkniški občini. Vrhniške načrte smo že omenili. Pričakujemo, da bodo vse zainteresirane občine prispevale svoje. Kot predsednik sindikata pa si želim, da bi izboljšali stanovanjski standard (to leto smo kupili dve stanovanji), za pet prosilcev smo namenili dolgoročna posojila. Ob novem objektu naj bo še razdelilnica hrane, ki jo sedaj dobivamo iz tovarne usnja. Ob novem letu želim vsem našim partnerjem, sodelavcem v imenu Tozd Pekarna Vrhnika — srečno novo leto!« Med vsemi besedami, ki jih človek najraje sliši, je prav gotovo dom. Dom je izhodišče za naskok na svet, zatočišče, ko si ližeš rane ali toplo ognjišče, kamor se vedno znova vračaš. Lahko je tudi taborišče, v katerem taboriš z napačnim človekom in nimaš več nikamor bežati. Največkrat pa je ena izmed osnovnih potreb, če že ne prva, poleg službe, dela. Vsaka delovna organizacija, ki zaposluje nove delavce, jim mora zagotoviti stanovanje, če ga še nimajo ali vsaj pomagati, da ga či naprej dobe. Med srečniki, ki so dobili (pet jih je bilo) v roke ključe novega stanovanja tik pred zimo, je bilo lepo prebiti uro, dve. Gruča, sestavljena iz naj bližji h znancev teh srečnikov, se je napotila pred novi blok soseske MS 12/2, je sledila rožljanju ključev. Vsakdo jih je dobil pet. Angela Burnik, Zdenka čop in Branka Marn so žensko veselo in razposajeno čebljajoč prehitele Šimeta Jur-čeviča in Sadika Spahijo, ki sta dostojanstveno korakala zadaj. Menda je bila najsrečnejša med njimi Angela Burnik iz DSSS, ki dela v Žitu devet let. Kar zažarela ije in izmed zabojev z novo kuhinjo potegnila »ognjeno vodo«, da smo vstop v svetišče primerno krstili: »Petnajst let sem čakala na ta trenutek, zdi se mi kot novo rojstvo! Doslej smo bili z dvema otrokoma v eni sobi brez sanitarij in kopalnice. Moja skromna plača mi ni dopuščala večjih prihrankov, tako da znaša moj delež 61 947 din. Stanovanje sta plačala Litostroj, kjer dela mož, in Žito.« Šime Jurčevič: »Deset let delam v Tozd Pekama Bežigrad, v Slovenijo sem prišel iz Slonja, sončne Dalmacije. Šest otrok nas je bilo pri hiši. Leta 1975 sem vložil prošnjo za najemniško stanovanje.« Sadik Spahija: »S Kosovega prihajam, iz občine Srbeč, dva otroka imam in z doma sem šel 1971, naravnost v bežigrajsko pekarno, kjer delam še zdaj.« Skrbnik bloka nas pričaka, odpira vrata, klici se razlegajo po zaenkrat še nezakurjenem bloku in vsak se sooča z uresničitvijo neke sanje, pričakovanja, ki se ne izpolnijo vsem. Posnetek pred novim stanovanjem, voščilo za srečno bivanje ... in gremo. V službi za družbeni standard, ki rešuje ta vprašanja so mi povedali še kaj več o reševanju stanovanjskih vprašanj. Sredstva združujejo v ta namen sledeči tozdi: Blagovni promet, Maloprodaja, Mlini, Pekama in slaščičarna Dolenjska, Pekarna Kranj, Razvoj inženiring, Tehnični obrati, Pekarna Bežigrad in DSSS. Ti tozdi vodijo skupno stanovanjsko politiko, po en delegat se udeležuje (kot predstavnik tozda in DSSS) sestankov komisij za družbeni standard. Komisija za družbeni standard si na osnovi prošenj najprej ogleda stanovanja prosilcev ter točkuje njihove stanovanjske razmere-Na osnovi tega ocenjevanja sestavijo prednostno listo. Točkujejo na osnovi samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev, ki nosi datum 20. 7. 1978. Težišče ocenjevanja je na stanovanjskih razmerah, prav tako pa upoštevajo socialne (dohodek delavčeve družine, ločeno življenje, premoženjsko stanje, oče — mati samohranilec) in zdravstvene razmere; šteje še delovna doba* lastna udeležba (prispevek) ih morebitna udeležba prosilca v NOB. Prioritetno listo nato potrdijo vsi delavski sveti posameznih tozdov, tako za stanovanja kot za posojila iz stanovanjskega sklada. 11 milijonov več kot po pogodbi! Podpisniki pogodbe so bili na nT" lost in nemilost izročeni gradbenemu podjetju. Po pogodbah, ^ so jih podpisali 13. 6. 1979, j6 znašala kupna cena dvosobnega stanovanja s kvadraturo 58,28 647 111 din, dobro leto kasneje' ob izročitvi ključev našim petih1 srečnikom pa (po nesreči!) ^ starih milijonov več ali točn° 110 132 din, torej je zdajšnji cena istega stanovanja 757 2$ ND. Kupcu pa nihče ne jamči' do kakšne višine se bo v »blaznici cen« vzpela cena kvadratnega metra. Potihem lahko up8 na blage kremplje gradbincev, li pa na še blažje kremplje čemita rn, opekarn, obrtnih storite^ ti pa na ... začaran krog. V Žitovem sporazumu ni člen5; po katerem bi dobil prosilec ve° posojila v primeru, da poraste)0 cene kvadratnega metra stanovanja. Ponekod drugod (Gradi51 ta člen imajo! Koliko posojila v letu 1980? Najvišja mogoča vsota, ki jo 'ie lahko dobil delavec v letu 198®' je znašala: za 1 osebo 134 000 din, za 2 osebi 200 000 din, za 3 osebe 270 000 din, za 4 osebe 316 000 din. Prva bitka je dobljena: stanov5 nja so dobili. Druga, še večj5; Boj z ekonomskimi stanarinah1 jih pa še čaka. Betonska blokovska zatočišča do kmalu izobesila novo paroli Moje sanje — ceneno stanov0 nje. Cene 14 500 din za 1 m2 b0° kmalu le še — sanje. Srečanje »Obveščanje v združenem delu« Dominik Nemec Vinko Hafner govori o vlogi novinarja v združenem delu ' 'n 8. novembra je v Krškem Potekalo III. srečanje »Obvešča-nje v združenem delu«, ki se ga Je udeležilo 225 urednikov, novi-narjev in organizatorjev obvešča-nia v združenem delu. Srečanja sta se udeležila tudi odgovorni Urednik Glasnika Dominik Ne-T1160 in organizator obveščanja Van Cimerman. Osrednje refe-rate na plenarnem zasedanju ®ta podala Franc Popit in Vinko Hafner. ^anc Popit je govoril o aktual-nih družbenopolitičnih nalogah obveščanja v združenem delu. govoru je poudaril, da vloga 9 asil ni v tem, da je orodje po-Jtike OZD, ker bi to pomenilo, a ie politika, ki je specifična 2a neko OZD, ločena od sploš-n,h in celovitih dogodkov in pogojev, v katerih se naša družba 2vija. prav v predpostavki, da OZn^° g'asi'a zastopati politiko 1, 7’ je vzrok za precejšnjo po-l||"anost glasil. Glasila oz. ce-0 en informacijski sistem naj oudarjata predvsem utrjevanje stavne pozicije delavcev v toz-d' ' Glasila imajo tudi nalogo, a nnobilizirajo delavce, ne pa a jih samo informirajo. Ink° Hafner je sklenil srečanje Prikazom aktualnih nalog v niezi z vlogo sindikatov Slove-0^’Ub čemer je poudaril vlogo 10 Ve®čanja pri izvajanju teh na-8J" nekatera vprašanja o ob-scanju v združenem delu. Na srečanju smo sprejeli akcijski dogovor, ki usmerja nadaljnjo dejavnost na področju obveščanja in pomeni osnovo za dopolnitve oz. spremembe Zakona o javnem obveščanju. V dogovoru smo zapisali, da je potrebno normativno določiti vire informacij in kdo jih ije dolžan sporočati ter prek kakšnih sredstev obveščanja. Obvladanje sistema obveščanja naj zagotavlja odbor za obveščanje, ki ga sestavljajo neposredno voljeni delegati, ki jih predlagajo osnovne organizacije ZS. Uredništvo je izvršilno telo odbora in ga vodi odgovorni urednik, ne pa več glavni ali kakšen drug urednik. Uredništvo je za svoje delo odgovorno odboru za obveščanje in prek njega izdajatelju, to je v združenem delu organizaciji ZS, s čimer se ukinja dosedanja praksa njegove odgovornosti delavskemu svetu. Delo sistema informiranja in delo glasil naj se veže na akcije Zveze sindikatov Slovenije, ki so hkrati tudi akcije za dobro obveščenost delavcev. Zavest o dobrem obveščanju delavcev o vsem moramo razviti v vsem članstvu ZS, še posebej pri naših družbenopolitičnih delavcih. To spoznanje mora prevladati še predvsem pri vseh, ki jim je obveščanje del njihovih delovnih dolžnosti in to velja tudi za poslovodne organe. Beograjski prodajni sejem Franc Zmrzlikar V gg od s S trac*icionalnih sejmov sodi tudi Beograjski, ki je bil letos mer- ■ 10- decembra. Ima značaj komercialnega srečanja, v manjši ran' J6 namenien tudi potrošnikom, Srbi mu pravijo »Sajam ugova-indu=-“ -^arb 50 bili povabljeni vsi največji proizvajalci prehrambene trop^iie’ ki oskrbujejo beograjsko tržišče in okolico, tak je Cen- 2 *?v' Predstavniki so se pogovarjali s komercialisti s Kosovega, trg,J^kosovom so sklenili letno pogodbo za oskrbo kosovskega 2gr aa' Pogodba se nanaša predvsem na žvečilno gumo in bonbone. !acjn 1 negotovega položaja, v katerega je zašla Gorenjka, se za čoko-na n,6 'Z<^ebe*