NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ŠT. 23 - LETO 51 - CEUE, 6. 6.1996 - CENA 250 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Deklica, pokaži kaj znaš!
Poldrugo stoletje železne ceste - Država na križišču - Izbrati je treba pravi vlak. Stran 2.
Foto: Gregor Katic
Audi quattro ali spaček
Kaj je res in kaj ni z novim občinskim avtom v Celju. Stran 3.
REPORTAŽA
Jernej, Jernej in Jernej ter Male sive celice. Stran 9.
NOVE RUBRIKE
Otrok in spolnost
Vedeževalec Denis
Stran 32.
ROKOMET
Seviljski brivec in Don Kihot. Stran 14.
KRONIKA
Po hitri cesti (tudi) najhitreje v smrt. Stran 33.
Korajžna
punca
Dobrodelna akcija osnovnošolcev iz Laškega za
sošolko na invalidskem vozičku. Stran 19.
Gospod, ki mu recejo da
Peter Pungartnik je v zakonsko zvezo spravil že lepo število mladih. Reportaža na strani 16.
2
DOGODKI
Deklica, pokaži kaj znaš!
Poldrugo stoletje železne ceste - Država na križišču - Izbrati je treba pravi vlak!
Na binkoštno nedeljo, na-
tančno 2. junija pred 150.
leti, je v Celje pripeljal prvi
vlak. Luka-Matija, kot so
hlapon poimenovali prepro-
sti ljudje, kasneje pa se je iz
njega razvil izraz lokomoti-
va, je dodobra spremenil živ-
ljenjske navade Slovencev,
takratno agrarno deželo pa
je hitro spreminjal v indu-
strijsko družbo, z drugačni-
mi delovnimi, bivanjskimi
in življenjskimi navadami.
Poldrugo stoletje je častitljiv
jubilej, ki ga je minulo sobo-
to Celje, z njim pa vsa Slove-
nija, obeležilo z osrednjo
slovesnostjo na mestni že-
lezniški postaji.
Prve železnice so v Franciji
začeli graditi daljnega leta
1832, čez tri leta so se jim
pridružili še v Belgiji in Nem-
čiji. Zanimivo pa je, da je do
začetkov Južne železnice pre-
teklo le desetletje, saj so prve
lopate za progo pri Šentilju
zasadili že 1843. leta. Očitno
so novosti na Slovensko v ti-
stih časih prihajale veliko hi-
treje kot dandanes, saj so Ce-
ljani lahko že v slabih treh
letih pozdravili prvi vlak,
gradnja železne ceste do pre-
stolnice je trajala še tri leta,
Ljubljana pa je bila s Trstom
povezana v letu 1857.
Ponosni na
preteklost
Generalni direktor Sloven-
skih železnic Marjan Rekar je
v Celju poudaril, da so sloven-
ski železničarji ponosni na
svojo preteklost, predvsem pa
na številne podvige, ki so jih
zabeležili že v prvih letih že-
lezne ceste na slovenski zem-
lji.
Solkanski most velja za naj-
večjega, železniški predor pri
Bohinju pa je bil v času izgrad-
nje najdaljši v Evropi. »Vendar
pa kljub upravičenemu pono-
su na preteklost ne smemo
ostajati zgolj pri tem, na prete-
klosti moramo graditi izzive
za prihodnost, ti pa so na pra-
gu novega tisočletja znani.
Slovenske železnice moramo
temeljito posodobiti, na tire
vpeljati novosti v potniškem
in tovornem prometu. In to je
naloga, ki jo bomo slovenski
železničarji zmogli.«
Pravi vlak za pravo
smer
Predsednik države Milan
Kučan je slovenskim železni-
čarjem čestital za uspešno sa-
nacijo in za cilje, ki si jih
postavljajo v prihodnosti. Gre
za to, da slovenske železnice
postanejo del evropske pro-
metne infrastrukture in z na-
vezavo na Luko Koper ustvari-
jo v tem predelu Evrope sodo-
ben, ekološko prijazen pro-
metni sistem, hkrati pa jim je
zaželel ne le prijazno, ampak
tudi zanesljivo in uspešno pri-
hodnost.
Slovenija je majhna država
in Slovenske železnice z le
1201 kilometrom prog eno
manjših železniških podjetij -
zato je za oboje, za državo in
za železničarje - še toliko po-
membnejša kakovost. Le z njo
se bodo Slovenci lahko kosali
z drugimi.
»Vlak je bil tisti, ki je na
slovenska tla prinesel nove,
napredne ideje, železničarji
pa tisti, ki so se organizirali v
delavsko gibanje in preko sin-
dikatov uveljavili svoje pravi-
ce. Hkrati pa so bili železni-
čarji tudi vselej na braniku
Slovenstva, od 1918, ko so ge-
neralu Maistru pomagali osvo-
boditi Maribor, do 1991, ko so
bili med branilci suverenosti
Slovenije. Zato je zdaj, tik
pred praznovanjem 5. obletni-
ce države, priložnost, da se
vprašamo, ali sedimo na pra-
vem vlaku in se vozimo v pra-
vo smer? Odgovor ni preprost,
Slovenija se hitro preoblikuje,
v hitrosti pa je lahko tudi veli-
ko nevarnosti,« je dejal Kučan
in opozoril na nevarnost raz-
raščanja partitokratske druž-
be, pouličnega populizma in
nujo, da Slovenci vendarle iz-
beremo pravi vlak.
Železna cesta
Med sobotnim praznova-
njem so slovenski železničarji
prisluhnili tudi krstni izvedbi
svoje himne. Železno cesto je
uglasbil Jože Privšek, javno-
sti pa so jo prvič skupaj pred-
stavili Železničarski pihalni
orkester ter pevci Celjskega
pevskega društva in KUD Tine
Rožanc.
Kulturni program častitlji-
vega jubileja železničarjev so
oblikovali še folkloristi KUD
Tine Rožanc, New Swing
Quartet, Lado Leskovar, Anja
Rupel, Oto Pestner, plesna
skupina Mojce Horvat, vokal-
na skupina Pinochio ter Mia
Žnidarič in Alenka Godec.
Država na križišču
»Takoj po osamosvojitvi
Slovenije so slovenski železni-
čarji zaprosili za članstvo v
UIC, mednarodnem železni-
čarskem združenju, in s tem
pokazali veliko zaupanje v na-
šo organizacijo,« je na slove-
snosti v Celju spomnil direk-
tor združenja Michel Walra-
in hkrati dodal, da je za
Slovenijo, kot državo na kri-
žišču najpomembnejših
evropskih poti, za prihodnje
tisočletje prihranjeno poseb-
no mesto v velikih prometnih
koridorjih.
»Naj živi Slovenija,« je v do-
mači besedi zaključil govor, v
katerem je med drugim še po-
zval slovenske železničarje,
da nadaljujejo s svojo povezo-
valno vlogo na Balkanu vsaj
tako uspešno, kot so v zadnjih
petih letih tkali vezi regional-
nega sodelovanja nekdanjih
dežel Avstroogrske, Avstrije,
Madžarske, Hrvaške in Slove-
nije.
Z ljubeznijo in
naklonjenostjo
Posebna poslastica za vse,
ki so jim železnica in vlaki
vsaj malo blizu, je bila sobot-
na parada lokomotiv. Pred-
vsem parne, vse sijoče in zloš-
čene, praznično okrašene, so
pritegnile staro in mlado.
K temu, da se je v srcih
obiskovalcev za parne lepoti-
ce resnično odprl še najbolj
skrit predalček, pa je veliko
pripomogel veliki poznavalec
in ljubitelj parnih lokomotiv
Mladen Bogič, ki je o svojih
»deklicah« govoril z neverjet-
no mero ljubezni in naklonje-
nosti.
In kot da bi ga razumele,
prav vsaka od predstavljenih
lokomotiv je kljub svoji častit-
ljivi starosti, pokazala vse kar
zna, zapiskala in zapuhala
pod celjsko nebo ter potrdila
Bogiča, ki je o njih dejal, da
»imajo svojo dušo in svoj zna-
čaj, da se tudi dve, čeprav
istega tipa in izdelane v isti
delavnici, ne obnašata ena-
ko.« Zato pa so bile vse - od
136-letne prababice, ki v vsem
svojem življenju ni, razen red-
nih remontov, niti za dan po-
čivala, do Goričke Maričke iz
konca prejšnjega stoletja,
nemških vojnih lokomotiv ter
mladenke, izdelane v Škodi
leta 1950, in dveh italijanskih
električnih lokomotiv - blešče-
če lepe v svojem prazničnem
mimohodu.
Čez pol stoletja, ko bo spet
priložnost za veliko železni-
čarsko slavje, se jim bodo v
podobnem mimohodu lahko
pridružili tudi pendolini, ki
naj bi na slovenske proge za-
vozili že kmalu. Razlika bo
takrat še očitnejša - parada pa
bo dajala priložnost nostalgiji
za elegantnimi lepoticami in
hvaležnosti za učinkovita in
sodobna prevozna sredstva na
železnih tirih. A najbrž bodo
pred slovenskimi železničarji
takrat že tudi novi izzivi!
IVANA STAMEJCIC
Foto: GREGOR KATIC
Pogledi obiskovalcev sobotne slovesnosti so bili kar dolgo
uprti v nebo. Častitljivi jubilej slovenskih železničarjev so
namreč z vragolijami v zraku počastili tudi slovenski letalci,
motorni zmajarji in padalci.
Železničarski pihalni orkester ter pevci Celjskega pevskega društva in KUD Tine Rožanc so v
Celju, ob 150-letnici slovenskih železnic, krstno izvedli novo himno Železna cesta, ki jo je
uglasbil Jože Privšek.
Celjska železniška postaja je bila pretekli teden polna elegantnih lepotic, katerih skupna
značilnost je bila le častitljiva letnica izdelave. Eno od njih, seveda pred začetkom parade,
so obiskovalci dodobra pregledali, z nje pa seje precej povečalo tudi vidno polje po priredi-
tvenem prostoru.
KOMENTIRAMO
Rada imam Celje...
...kakršno je bilo v soboto
dopoldne. Ponosna sem, ka-
dar ima moje mesto dušo in
zna živeti s svojimi prebivalci,
hkrati pa na svoje ulice gosto-
ljubno sprejme tudi številne
obiskovalce od drugod. In ver-
jamem, da tako o mestu ob
Savinji razmišlja šeprenekate-
ri, če ne celo večina meščanov.
Sobotnega dopoldneva je Ce-
lje po dolgem času spet ožive-
lo. Gostinci so na ulice in ploč-
nike pred svoje lokale postavili
mize, Glavni trg je dihal z bolš-
jim sejmom, malce naprej od
mestne zvezde je bila modna
revija... Celjanom pa so na-
smeh na lica ob vročem polet-
nem soncu privabili tudi god-
beniki s promenadnim kon-
certom. Mestno središče je bilo
polno ljudi, srečeval si znance
in prijatelje iz sosednjih ulic,
prav tako pa tudi mladostne
prijatelje in sošolce iz študent-
skih let, ki so že dolgo razkrop-
ljeni po vsej Sloveniji.
Med njimi je bilo tudi veliko
neznancev iz domovine in tuji-
ne, ki so v Celje sicer prišli
zaradi železničarskega jubile-
ja, mesto ob Savinji pa jih je s
svojo arhitekturo, urejenimi
pročelji ter mestnimi ulicami
in trgi tako pritegnilo, da so
dobršen del, sicer starim hla-
ponom namenjenih filmov v
svojih fotoaparatih, porabili
za ohranitev spomina na Ce-
lje.
In če so nekateri skeptiki
praznično razpoloženje sobot-
nega dopoldneva skušali pok-
variti, češ, počakaj na večer,
pa boš videla, kakšno bo ta-
krat Celje - jim tokrat ni uspe-
lo! Železničarji so svoje praz-
novanje pripravili več kot
zgledno - na večer, okoli os-
mih, ko so bile mestne ulice
res precej bolj prazne, vendar
še zdaleč ne večerno izumrle,
je bilo prizorišče osrednjega
praznovanja počiščeno, gostje
so še rajali ob zvokih ansamb-
la Francija Zemeta, mestni go-
stinci pa so na mize pred svoji-
mi lokali prinašali pivo in sla-
doled.
Gre zasluge za sobotno celj-
sko dušo res pripisati samo
železničarjem, gasilcem (Celje
je bilo konec tedna tudi gosti-
telj njihovega državnega tek-
movanja) in obiskovalcem od
drugod? Ali pa smo kanček k
temu prispevali tudi meščani?
Vsi tisti, ki so praznično poli-
kali izgled svojih domov, si na
obraz nadeli gostoljuben na-
smeh in delovnik raztegnili v
sobotni večer?
Če bi lahko to večkrat pono-
vili, bi nam morda prišlo v
navado! Priložnost bo že kma-
lu, konec junija s Celjskim tu-
rističnim tednom in potem vse
konce tednov dolgega poletja!
Že večkrat se je izkazalo, da
Celjani pravzaprav ne potre-
bujemo ne vem kakšne vzpod-
bude, res paje, dajadikovanje
in napovedi o okrnjenem čiš-
čenju in urejanju mesta, zane-
marjenih cvetličnih koritih,
nepokošenih zelenicah ter
»uzakonjanje« dodatnih taks
za podaljšan delovni čas v lo-
kalnih, niso prispevek k obu-
janju nekdanje mestne duše.
Dajo je Celje njega dni imelo
preko vsega leta, pomni sred-
nja generacija, mladi, tisti, ki
bi jo morali ohranjati za bo-
dočnost, jo doživijo le nekaj-
krat letno! Jo dovoljkrat, da bo
mesto ob Savinji tudi čez 20,
30 let še imelo ljudi, ki bodo s
ponosom povedali, da so Ce-
ljani?
■ИШ«! IVANA STAMEJČIČ
DOGODKI
3
Socialni sporazum podpisan
Najnižja placa 53.500 tolarjev bruto, regres vsaj 102 tisočaka
Po večmesečnih pogaja-
njih so najvišji predstavniki
vlade, delodajalcev in repre-
zentativnih sindikatov konč-
no podpisali socialni spora-
zum za letos. Vendar vsi sin-
dikati z njim niso zadovolj-
ni, saj sta ga od štirih pred-
stavnikov reprezentativnih
sindikalnih konferenc v ce-
loti podpisala le predsednik
ZSSS Dušan Semolič in pred-
sednik KNSS-Neodvisnost
France Tomšič. Predsednik
Pergama Dušan Rebolj in
predsednik Konfederacije
sindikatov 90 Boris Mazalin
pa sta podpisala posebno iz-
javo, po kateri pristopata le k
tistemu delu sporazuma, ki
zadeva plače.
Sporazum bo veljal leto dni,
pogajanja o novem pa naj bi
se začela že ob predložitvi
proračunskega memorandu-
ma že pred koncem leta. Po-
sebnega navdušenja ob podpi-
su sporazuma ni bilo, je pa
gotovo pomemben, saj naj bi
zagotavljal socialno ravnotež-
je, ki je predpogoj splošne po-
litične stabilnosti in razvoja,
so menili podpisniki.
France Tomšič iz Konfede-
racije novih sindikatov Slove-
nije je menil, da je letošnji
sporazum boljši od lanskega,
saj ne omejuje mase plač, še
vedno pa ne zmanjšuje neso-
razmerja med najvišjimi in
najnižjimi plačami. Dušan Se-
molič, predsednik ZSSS, je
menil, da so razmeroma zado-
voljni z doseženim (višje mi-
nimalne plače, njihova eskala-
cija, višji regres, ločevanje di-
rektorskih plač, delitev dobič-
ka). Zdravko Melanšek pa je
v imenu sindikatov negospo-
darstva menil, da sporazum
njih ne bo zavezoval.
Predstavnika Pergama in
Konfederacija sindikatov 90
sta zahtevala predvsem uskla-
ditev plače v gospodarstvu z
negospodarstvom in da bodo
zajamčene plače (sedaj le 37
tisoč tolarjev bruto) izenačene
z minimalnimi.
Najnižja plača in
regres
Po socialnem sporazumu si
bodo partnerji prizadevali za
manjšo obremenitev plač. Za
letos bo zbirna prispevna
stopnja za socialno varnost v
drugi polovici leta 38 odstot-
kov namesto 42, hkrati pa bo
uveden nov davek na plačilno
listo v višini od 0 do 6 odstot-
kov, glede na višino plače. Pla-
če do 85 tisočakov bruto ne
bodo obdavčene, s 6-odstot-
nim davkom pa bodo obdav-
čene plače nad 750 tisočaki
bruto.
Najnižja plača znaša s 1.
aprilom 35.500 tolarjev bruto
(približno 37 tisoč neto), le-
tošnji regres pa znaša najmanj
102 tisoč bruto (okrog 85 tisoč
neto). Kjer poslovni rezultati
dopuščajo, lahko regres dose-
že višino povprečne plače v
gospodarstvu v preteklih treh
mesecih.
Izhodiščne plače se bodo
usklajevale vsake tri mesece
za 85 odstotkov rasti cen na
drobno v preteklem trimeseč-
ju. Za znesek, ki izhaja iz po-
večanja izhodiščnih plač, se
uskladijo osnovne plače.
Podjetje lahko na osnovi do-
seženega dobička izplača naj-
več eno povprečno plačo, ven-
dar ne več kot 25 odstotkov
celotnega dobička. Prvo tak-
sno izplačilo se lahko opravi
na osnovi rezultatov za ob-
dobje od januarja do junija ali
daljše obdobje do zaključnega
računa.
Plače za poslovodne delav-
ce določa nadzorni sveti ali
drugi pristojni organi.
TC
Audi quattro ali spaček?
Službeni avto Mestne občine Celje bo ostal 7 let star Citroen XM
Zadnjih nekaj tednov so po Celju krožile
govorice, da v občinski upravi kupujejo
nov službeni avtomobil, zanj pa naj bi
namenili kar 130 tisoč DEM. Še posebej
glasna so opozorila o tej, vse prej kot smotr-
ni odločitvi občinskega vodstva, ki bi naj
po novem za bleščeč Audi quattro odštela
13 milijonov SIT, postale v začetku minule-
ga tedna. Kaj je torej z nakupom službene-
ga vozila v Celju?
Župan Mestne občine Celje Jože Zimšek
pravi, da v Celju nujno potrebujejo novo
službeno vozilo, vendar pa se zdaj za nakup
ne bodo odločili. Audi quattro so v Celju
želeli dobiti preko leasinga, vozilo pa bi
odplačevali 5 let. »Govoriti o tolikšnih zne-
skih je čisto natolcevanje in vse, kar lahko
povem v zvezi s tem je, da so bile govorice
zlonamerne,« je odločen Zimšek, ki je na
vprašanje, kako bo z občinskim službenim
vozilom v bodoče, odgovoril: »Se bom vozil
pa v spačku!«
Pogodbo za leasing nakup vozila Audi qua-
tto je Zimšek storniral, kako bo za nakupom
novega službenega vozila (doslej je bila v
Celju praksa, da je ob koncu mandata vsaka
vodstvena skupina bodoči zagotovila novo
vozilo), pa še ni znano. Zaenkrat kaže, da
bodo v Mesini občini Celje ostali kar na 7 let
starem Citroenu XM, ki je sicer čisto primer-
no vozilo, ima pa to napako, da vodilne može
celjske občine ob daljših vožnjah rado pusti
na cedilu.
IS
Piknik na
Gozdniku
Žalska ZLSD bo to soboto
pri Lovski koči na Gozdniku
že sedmič organizirala pik-
nik.
Ob 9. uri se bo pričelo strel-
sko tekmovanje, igrali bodo
godbeniki pihalne godbe iz
Zabukovice. Opoldne bosta
udeležence pozdravila pred-
sednik območne organizacije
Franc Tratar in predsednik
sveta ZLSD dr. Rado Bohinc.
Janja Gorišek, Sonja Lokar
in Živa Vidmar bodo na
Gozdniku predstavile Ženski
forum, v otroški delavnici pod
vodstvom Brede Bračko pa bo
poskrbljeno za najmlajše.
IB
Poštar zvoni le trikrat
Svetniki občinskega sveta
v Rogaški Slatini so na zad-
nji seji precej pozornosti na-
menili spornem obračunu
komunalnih storitev ter po-
ročilu komunale o lanskem
poslovanju, dostavi poštnih
pošiljk, divjem plakatiranju
in še marsičem.
шнтнвшиттшшшшшшт ттшт
V zvezi z nejasnim obraču-
nom komunalnih storitev, je
bila posebna svetniška komi-
sija v ОКР ter je zadevo preve-
rila. Nezakonitosti ni ugotovi-
la, v prihodnje pa naj bi na
položnicah zapisali jasnejšo
obrazložitev, ki ne bo več pov-
zročala dvomov. Svetnike so
seznanili tudi z zahtevano ra-
zumljivejšo obrazložitvijo po-
ročila o lanskem poslovanju
ОКР (ki so ga na predzadnji
seji sicer sprejeli), terjajo pa
še poročilo o posameznih več-
jih komunalnih naložbah. To-
krat pa so svetniki spet obrav-
navali zahtevane podatke o
dostavljanju poštnih pošiljk.
Po pripravljenih je znano, da
prihaja pismonoša šestkrat na
teden v 49 ulic ter v Podplat, v
številna naselja pa le trikrat. V
občinskem svetu se zato zav-
zemajo za pogostejšo, času
primernejšo dostavo.
Precej pozornosti so name-
nili lepšemu izgledu mesta.
Napovedali so vojno divjemu
plakatiranju, v odloku, ki ga
sprejemajo, pa bo podrobno
določeno kdo, kje in pod kak-
šnimi pogoji lahko plakatira
na posebnih tablah. V mestu
bo 10 stalnih plákatnih mest,
3 bodo v KS Kostrivnica, 2 še v
KS Sveti Florjan, v volilnem
času pa bi dovolili tudi dodat-
na. Na tokratni seji so še začeli
postopek, ki bo omogočil red-
no urejanje slatinskih parkov
s pomočjo javnega razpisa.
Svetniki so v prvi obravnavi
sprejeli tudi odlok o komunal-
nih taksah za nočne lokale,
reklame in igralne avtomate.
Na tem področju ugotavljajo
nekaj zmede. S posebnim od-
lokom jim je dokončno uspelo
urediti tudi področje občin-
skih priznanj, po katerem bo-
do lahko določili častne obča-
ne ter podelili po dve letni
Plaketi občine ter tri Priznanja
občine.
BRANE JERANKO
PO SVETU
Zmaga izraelske
desnice
Na volitvah v Izraelu je
kandidat desnice Netanjahu
za manj kot odstotek pre-
magal dosedanjega premie-
ra, laburista Peresa. Neta-
njahu nasprotuje ustanavlja-
nju palestinske države na Za-
hodnem bregu in v Gazi in je
zagovornik trše politike, ki v
ospredje postavlja izključno
varnost Izraela, ne pa tudi
mirovnega procesa s Palestin-
ci, prekinitve sovražnosti s
Sirijo in umika iz Libanona.
Laburisti so sicer zmagali v
parlamentu, vendar pa jih bo
tudi tam Netanjahujeva
stranka Likud v koaliciji s
skrajnimi verskimi stranka-
mi, s katerimi bo sestavila
vlado, zlahka preglasovala.
Govedina blokira
EU in Slovenijo
Velika Britanija se je odlo-
čita blokirati vse odločitve v
EU, ki jih je potrebno sprejeti
konsenzualno, dokler ne bo
ukinjena prepoved britan-
skega izvoza govejega me-
sa. Na luksemburškem se-
stanku kmetijskih ministrov,
katerega edina točka dnevne-
ga reda so ukrepi britanske
vlade za zajezitev t.i. bolezni
norih krav, je devet članic
petnajsterice že omililo svoja
stališča in popustilo, vendar
to Še ni dovolj za ukinitev
prepovedi. Po sestanku se bo-
sta britanski zunanji in kme-
tijski minister Rifkind in
Hogg odpravila še na prepri-
čevalne pogovore v več
evropskih prestolnic. Britan-
ska blokada bruseljskih
sklepov bi lahko onemogo-
čila slovensko pridruženo
članstvo v Uniji, zato se je
Zoran Thaler, v Berlinu se-
stal s svojim britanskim kole-
gpm, vendar pa ni dobil vseh
zagotovil, da bo London odo-
bril podpis pridruženega
članstva.
Thaler je po srečanju de-
jal, da Rifkind tudi ni iz-
ključil možnosti, da bo nje-
gova država pri glasovanju
naredila izjemo, saj bi bloka-
da škodila le Sloveniji. Šef
italijanske diplomacije Dini
je namreč odločanje o pridru-
ženem Članstvu napovedal za
naslednji vrh zunanjih mini-
strov EU, ki bo 10. in 11.
junija v Luksemburgu.
V Ženevi o Bosni
Srbski predsednik Miloše-
vič se je na posvetu predsed-
nikov Hrvaške, Srbije in Fe-
deracije BIH s skupino za
stike v Ženevi strinjal, da je
treba Karadžiča in Mladiča
odstraniti z vseh funkcij.
Predsedniki so se tudi strinja-
li, da ne bosta smela imeti
nikakršne vloge v političnem
življenju bosanskih Srbov,
vendar pa v sklepnem sporo-
čilu ni zapisano, da bosta še
pred volitvami, ki naj bi bile
izpeljane najkasneje do 14.
septembra, izročena haaške-
mu sodišču za vojne zločine.
Njun odhod s političnega pri-
zorišča naj bi bil predpogoj
za začetek priprav na razpis
volitev. Pred določitvijo datu-
ma je potrebno zagotoviti še
prosto gibanje prebivalstva
med Federacijo in Republiko
Srbsko. Tamkajšnji Srbi tudi
še vedno napovedujejo refe-
rendum za svojega predsed-
niškega kandidata.
Evropska vojska
Zunanji ministri Nata so
se na rednem spomladan-
skem, toda prvem tovrst-
nem srečanju v pomenjlji-
vem Berlinu, strinjali o na-
črtih za ustnovitev evrop-
skih vojaških enot za posre-
dovanje na regionalnih
kriznih žariščih. Evropske
članice Nata bodo lahko ne-
katere vojaško-vamostne ak-
cije izvajale samostojno, tako
da, kot se je izrazil nemški
zunanji minister Kinkel,
»Evropi ne bo treba za vsak
požarček klicati ameriških
gasilcev«. Kljub mnenju ame-
riškega državnega sekretarja
Christopherja, da gre za
»premik zgodovinskih raz-
sežnosti«, pa udeleženci ni-
majo enotnih pogledov na to,
kaj pomeni samostojnejša
vloga EU. Francija, ki se Natu
ponovno vojaško pridružuje,
si npr. želi samostojno evrop-
sko Natovo vojsko, ZDA pa
govorijo le o večji soodgovor-
nosti evropskih Članic. No-
vim vojaškim enotam bodo
poveljevali evropski poveljni-
ki. Med berlinskimi povab-
ljenci je tudi Slovenija, in si-
cer kot članica Natovega sve-
ta za sodelovanje.
V Čeceniji še ni
miru
Neposredno zatem, ko naj
bi se začelo v Moskvi dogo-
vorjeno premirje med po-
veljnikom upornikov Jan-
darbijevim in ruskim pred-
sednikom Jelcinom, je v
dveh napadih umrlo šest
Rusov. V Kremlju zatrjujejo,
da so čečenski separatisti po-
trdili pripravljenost na nada-
ljevanje pogajanj o mirov-
nem sporazumu, in sicer naj
bi se pogajanja kmalu začela
v sosednji Ingušetiji. V okviru
predvolilnih presenečenj in
predsedniške kampanje pred
volitvami 16. junija pa je ru-
ski predsednik Jelcin nena-
doma odpotoval na že dolgo
napovedovani enodnevni
obisk v Čečenijo. V času nje-
govega obiska se je Jandarbi-
jev še pogajal v Moskvi, kar
so nekateri opazovalci razu-
meli kot zagotovilo za Jelci-
novo varnost.
Češke volitve
Na čeških parlamentar-
nih volitvah so ponovno
zmagali vladajoči demokra-
ti premiera Klausa, le malo
za njimi pa so Zemanovi
socialdemokrati. Klaus bo s
težavo sestavil novo vlado,
saj njegovi desnosredinski
koaliciji kljub podpori dveh
manjših, že dosedanjih vlad-
nih strank, za večino manjka-
ta še dva poslanca. Razočara-
ni Klaus, ki mu je češki pred-
sednik Havel že zaupal man-
dat za sestavo nove vlade, bo
moral iskati nove politične
zaveznike in sklepati kom-
promise, česar ni bil vajen.
Prvaka vodilnih strank sta si
namreč tudi osebno zelo ne-
naklonjena.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Brez odgovornosti
O problematiki v zvezi z Zdravstvenim domom Radeče so
v ponedeljek zopet razpravljali tudi člani sveta tega javnega
zavoda. Čeprav naj bi v torek, 11. junija, prišlo do tehničnega
prevzema nove zgradbe in naj bi Rudis vendarle predal
ključe, je svet podprl sklep direktorja Zdravstvenega doma
dr. Branka Vurneka, da tako on kot tudi ostali zdravstveni
delavci, če ne bo prišlo do skorajšnje preselitve, ne morejo
prevzeti odgovornosti za morebitne strokovne napake, saj
delajo v neustreznih pogojih. Če bo Rudis še naprej vztrajal
pri svojem in ključa ne bo predal, ga bo zdravstveni dom
tožil, ker gre za motenje posesti, v skrajnem primeru pa bo v
novo zgradbo vdrl na silo.	JI
Nič dolžni
V Laškem sklenili, da je ustanovitelj zdravstvenega doma
v Radečah občina Radeče
Občinski svet Laško je
kljub lanski odločitvi, da o
zadevi Zdravstveni dom Ra-
deče ne bo več razpravljal,
prejšnji teden zopet na krat-
ko spregovoril o tej proble-
matiki. Svetniki so v zvezi s
sporom, ki se zaradi zdravs-
tvenega doma vleče med ob-
činama že skoraj leto in pol,
sprejeli nov, tako imenovan
enostranski ugotovitveni
sklep, ki pa bo najverjetneje
dosedanja nesoglasja še bolj
poglobil.
«m i ш wši mm M£üm Ш Ш ; шшш
Sklep je sicer preprost, saj je
v njem zapisano le to, da je
ustanovitelj javnega zavoda v
Radečah občina Radeče, ven-
dar ponovno razkriva vsa do-
sedanja mnenja in odločitve
občine Laško pri reševanju te-
ga največjega radeškega prob-
lema. Takšen sklep je, pravijo
v Laškem, predlagalo mini-
strstvo za zdravstvo zaradi
neuspešnih dosedanjih dogo-
vorov za rešitev problema in
zaradi nedavne trdne odloče-
nosti občinskega vodstva, da
skupaj z radeškim ne bo vložil
zahtevka za tehnični pregled
nove zgradbe zdravstvenega
doma, saj bi s tem občina de-
jansko prevzela soinvestitors-
tvo objekta, torej tudi del dol-
gov. Ker pa je imela bivša obči-
na dva samostojna zdravstve-
na zavoda, obstajajo pogoji,
da vsaka prevzame ustanovi-
telj stvo za svoj zavod in izvr-
šuje ustanoviteljske pravice
brez soglasja druge. V Laškem
poudarjajo, da so po razdelitvi
bivše občine sami poskrbeli
za nadaljevanje že prej začetih
naložb na svojem novem ob-
močju in pričakovali, da bodo
tako naredili tudi v Radečah.V
tem smislu so januarja lani, ko
sta novi občini še imeli skupni
proračun, tudi zastavili načrte
financiranja, vendar pa, trdijo,
takrat še ni bilo znano dejstvo,
da je ima naložba, v Radečah
tolikšen dolg. Kljub temu ka-
sneje niso hoteli zapletati po-
krivanje dolga in so predlagali
Radečam, da bi novi občini
pokrili vse dolgove bivše
skupne občine po enakem
ključu ali pa vsaka tiste dolgo-
ve, ki so nastali na njenem
območju. Sporazum ni bil do-
sežen, ker je občina Radeče
hotela, da novi občini v raz-
merju 75:25 pokrijeta samo
dolg, ki je bil do 15. februarja
izračunan za zdravstveni
dom, vsi ostali dolgovi pa naj
se pokrijejo na območju, kjer
so nastali.
V zvezi z dolgom do izvajal-
ca Rudisa, ki je skupaj z
obrestmi narasel že na 35 mili-
jonov tolarjev, v Laškem še
poudarjajo, da bivša občina ni
bila nikoli formalni investitor
gradnje novega zdravstvenega
doma, je pa tisti del naložbe,
ki je namenjen zdravstveni de-
javnosti, primerno pokrila s
proračunom leta 1994. Tudi
na seji bivšega izvršnega sveta
je bilo konec decembra leta
1994 rečeno, da je vso oprav-
ljeno delo skoraj v celoti že
poplačano, torej je, trdijo v
Laškem, dolg nastal v januarju
in februarju 1995, ko sta obči-
ni že bili ločeni.
JANJA INTIHAR
Demšar odstopil
Nova izguba v celjski bolnišnici - Svet javnega zavoda sprejel odstop direktorja
bolnišnice dr. Aleša Demšarja
Predsednik javnega zavo-
da Celjske bolnišnice dr.
Ivan Žuran in njegov na-
mestnik dr. Brane Nezman
sta minuli petek pripravila
novinarsko konferenco, na
kateri sta sporočila, da znaša
nova izguba bolnišnice v pr-
vih treh mesecih letošnjega
leta 162 milijonov tolarjev.
Povedala sta tudi, da je svet
sprejel odstop dosedanjega
direktorja dr. Aleša Demšar-
ja in že začel kadrovski po-
stopek za izbiro novega.
Svet je ugotovil, da je nova
izguba, ki je nastala predvsem*
zaradi prevelike porabe zdra-
vil, prevelikih zalog in nekate-
rih nepotrebnih izplačil (pla-
čilo neizvršenega dela v času
stavke), posledica notranjih
problemov. Bolnišnica je po-
rabila za petino več zdravil in
sanitetnega materiala kot je
načrtovala, kar 20 milijonov
tolarjev pa je namenila za tisti
del aprilskih plač, ki jih repub-
liški zdravstveni zavod zaradi
stavke ni bil dolžan pokriti. Z
analizo so namreč ugotovili,
da so zdravniki kljub stavki
izpolnili 90 odstotkov predpi-
sanega programa, zato jim je
razliko v plači med 50 odstot-
ki, kolikor jih je priznal zavod,
do 90 odstotkov izpolnjenih
programov izplačala bolnišni-
ca. Nova izguba, zaradi katere
se je celotna izguba celjske
bolnišnice, ki se vleče že ne-
kaj let, povzpela na 1,5 milijar-
de tolarjev, je po mnenju sveta
zavoda nekoliko zasenčila us-
pehe lanske sanacije. Vodja
sanatorske ekipe mag. Franc
Hočevar, ki je januarja letos
sicer prenehal aktivno sodelo-
vati pri sanaciji bolnišnice, bo
zato na željo sveta do izbire
novega direktorja bolnišnice
opravljal to funkcijo kot vrši-
lec dolžnosti.
V razmerah, v kakršnih se
trenutno nahaja bolnišnica, je
po mnenju dr. Ivana Žurana
in dr. Braneta Nezmana od-
stop dr. Aleša Demšarja trez-
no in razumno dejanje. Dr.
Demšar je odstopil sam, nje-
govi odločitvi pa je botrovalo
spoznanje, da ne bo mogel
izpolniti zahtev republiške
vlade pri sanaciji tekoče izgu-
be in da ne more zdržati priti-
ska stroke zaradi iztrošene
opreme. Dr Demšar bo v bol-
nišnici ostal še naprej kot
predstojnik oddelka za medi-
cinsko rehabilitacijo. Odstop
starega in čakanje na novega
direktorja pa ni edina kadrov-
ska težava, s katero se ta čas
ubada celjska bolnišnica.
»Druge težave bomo reševali
kasneje, saj je zdaj najbolj po-
membno, kako se bomo izko-
pali iz novih izgub,« je pouda-
ril dr. Žuran in zatrdil, da si
celotno osebje zelo prizadeva,
da tudi bolniki ne bi začutili
težav, ki tarejo bolnišnico.
J. INTIHAR
Naborniki z novo knjižico
Mladi naborniki iz občin Celje, Štore in Vojnik se minule dni
zbirali v celjskem Narodnem domu. Izpostava za obrambo v
Celju jih ima na seznamu 609, v prvem delu nabora se jih je
odzvalo 550. Mladi naborniki so letos prejeli nove sodobnejše
vojaške knjižice. Novost je tudi ta, da je celjska izpostava prva, v
kateri preizkušajo delo z enotno naborno komisijo. Za vse
občine regije bosta tako v naborni komisije isti predsednik in
zdravnik, s čimer želijo poenotiti kriterije in določiti navodila za
delo v prihodnje.
Od 11. do 17. junija bo nabor v Izpostavi za obrambo v Velenju
v prostorih Doma obrambe.	TC
Sodelavcem se tresejo roke
Tajnik občine Šoštanj Peter Rezman pred disciplinsko komisijo
Šoštanjski svetniki so
govorili o suspenzu občin-
skega tajnika Petra Rezma-
na.
Njegova razrešitev se je
vlekala skozi vse zasedanje,
saj je, na primer, med razpra-
vo o športu župan Menih
predlagal začasno odstranitev
tajnika iz občinske uprave,
vendar je Peter Rezman vztra-
jal, da niti sklep o suspenzu ni
pravnomočen, saj je izdan na
podlagi zakona, ki za občin-
skega tajnika ne velja. »Sicer
pa sklep o suspenzu spoštu-
jem, predvsem zaradi bivših
sodelavcev, ki se jim tresejo
roke, če me zagledajo na obči-
ni,« je povedal Rezman. Ob
teh razpravah je padel predlog
o prekinitvi seje, ki ni bil spre-
jet, vmes pa so imenovali ob-
činsko disciplinsko komisijo.
Med obravnavo razrešitve je
župan Menih povedal, da je
tajnik Rezman huje kršil do-
ločbe poslovnika in statuta,
zlorabil položaj in prekoračil
pooblastila ter končno predla-
gal razrešitev. Menih je Rez-
manu očital, da je izdelal svoj
predlog proračuna, pošiljal
odprta pisma zaradi premo-
ženjske bilance in druge krši-
tve.
Svetniki so največ časa po-
rabili za sprejem zaključne-
ga računa proračuna za lani.
Največ pripomb je veljalo
sredstvom za elementarne
nesreče, končno pa so svetni-
ki z večino sprejeli zaključni
račun. Prav tako so sprejeli
proračun za letos, v katerem
niso izglasovali nobenega iz-
med amandmajev, ki jih je
predlagal Edo Žlebnik v ime-
nu Šentvida.
Rezman je med zagovorom
priznal, da res ni opravil siste-
mizacije delovnih mest, vse
druge obtožbe pa je zavrnil.
»Rad bi odgovoril na obtožbe,
kar sem kriv, bom priznal.
Upam, da mi bo uspelo doka-
zati, da je suspenz nezakonit,
ko pa boste izglasovali mojo
odstavitev, bom ta sklep spo-
štoval,« je med drugim pove-
dal Rezman, svetniki pa so v
bistvu zadevo predali v obrav-
navo disciplinski komisiji in s
tem pričeli postopek za razre-
šitev občinskega tajnika.
Končno bodo o razrešitvi skle-
pali svetniki potem, ko bodo
znane odločitve disciplinske
komisije.
URŠKA SELIŠNIK
Drugod se na deželo vračajo
Kozjansko v pričakovanju otrok iz štirih držav
Na Kozjanskem so pretekli
teden pripravili drugi občni
zbor Bavarsko-slovenskega
društva. Ustanovni zbor je
bil v Muenchnu, kjer so pri-
pravili tudi prvi občni zbor,
tokrat pa so se sestali v Pod-
sredi, ki jo veže prijateljeva-
nje z bavarskim krajem
Wolfsegg.
Med uvodnim pozdravom
sta predsednik društva dr.
Adolf Eichenseher iz Re-
gensburga, eden od pobudni-
kov sodelovanja s Podsredo
ter ustanovitve društva, ter
Franci Zidar, direktor Kozjan-
skega parka, poudarila pomen
društva, krepitev starih vezi
ter rojevanje novih. Inženir
Herbert Beer, ki ga je poslalo
bavarsko ministrstvo za kme-
tijstvo, je med zborom pose-
bej predstavil bavarsko izkuš-
njo razvoja podeželja, ki se je
prej praznilo, zadnja leta pa se
ljudje radi vračajo. Razvili so
turizem ter kmetijske dopol-
nilne dejavnosti, zato je bavar-
sko podeželje nasploh kako-
vostno bivalno okolje.
Razpravljavci so se vpraše-
vali, kako začeti s preobrazbo
slovenskega podeželja na raz-
ličnih ravneh. Omenjali so te-
žave zaradi slovenskega cen-
tralizma in odsotnosti zadovo-
ljive politike kakovostnega re-
gionalnega razvoja.
Predstavili so najrazličnejše
oblike sodelovanja. Konec po-
letja bo v Podsredi razstava
bavarskega umetnika o sara-
jevskih otrocih, z velikim
mednarodnim srečanjem
otrok iz Slovenije, Bavarske,
Bosne in Hercegovine in Hr-
vaške. Gre za njihovo 4-dnev-
no druženje z različnimi de-
lavnicami ter gradnjo mostič-
ka čez reko.
Med občnim zborom v Pod-
sredi so si ogledali tudi bodo-
čo Hišo bavarsko-slovenskega
prijateljstva v obnovljeni bivši
kaplaniji, ki jo bodo odprli 26.
oktobra. Takrat bo tam pravi
»mini oktoberfest«, s številni-
mi slovenskimi in bavarskimi
kulturnimi in zabavnimi sku-
pinami.
V društvu pa že razmišljajo,
da bi župnijski hlev v Podsredi
preuredili v »youth hostel«,
mladinski hotel. V društvu
prav tako načrtujejo skupne
poletne izlete članov na Tri-
glav, v Posočje ter na Kras, pa
tudi na Bavarsko.
Občnega zbora v Podsredi
so se udeležili predstavniki
slovenskega kmetijskega in
zunanjega ministrstva ter
nemškega veleposlaništva.
Ogledali so si tudi grad Pod-
sreda, kjer so prisluhnili kon-
certu Junior Classic Orchestra
iz Regensburga, ki je na turne-
ji po Sloveniji.
BRANEJERANKO
PO
DRŽAVI
Koalicija ostaja
Ljubljana, 5. junija (STA)
- Vladna koalicija Liberalne
demokracije Slovenije in Slo-
venskih krščanskih demo-
kratov ostaja. To je sporočil
na novinarski konferenci
predsednik LDS In vlade dr.
Janez Drnovšek, ker »je to
najbolj smotrno, saj do voli-
tev ostaja le še nekaj mese-
cev.« .
Ugodna posojila
LJUBLJANA, 30. maja
(Republika) - Sklad za re-
gionalni razvoj in ohranjanje
poseljenosti slovenskega po-
deželja bo julija objavil prvi
razpis za pridobitev ugodnih
posojil. Sklad bo še naprej
spodbujal naložbe iz progra-
ma celostnega razvoja pode-
želja in obnove vasi.
Brez zakona o
minimalni plači
LJUBLJANA, 31. maja
(Delo) - Poslanci državnega
zbora so po dveh polemičnih
razpravah zavrnili predlog
zakona o minimalni plači, ki
sta ga vložila v parlamentar-
no proceduro poslanca SDS
dr. Jože Pučnik in Ivo Hva-
lica. Poslanci so namreč me-
nili, da bi morali najprej
sprejeti zakon o izvajanju
nedavno sprejetega socialne-
ga sporazuma.
Inflacija 0,7-
odstotna
LJUBLJANA, 30. maja (
Republika) -V maju so se
cene na drobno in tako tudi
inflacija povečale za 0,7 od-
stotka. Po prvih petih mese-
cih je inflacija že 5,1-odstot-
na. Na letni ravni je inflacija
od maja lani do maja letos že
presegla enoštevilčnost, saj
znaša 10,9 odstotka. K rasti
majske inflacije so največ
prispevale podražitve tobač-
nih izdelkov, podražitve
družbenega varstva otrok in
stanovanjskih storitev.
Dan okolja
LJUBLJANA, 3. junij (De-
lo) - 5. junij je svetovni dan
okolja in v počastitev tega
dneva so nekatere okolje-
varstvene organizacije pri-
pravile različne prireditve.
Minister za okolje in prostor
dr. Pavle Gantar je ob tem
izjavil, da je Slovenija ena
redkih držav v Evropi, kjer
se lahko pohvalimo s soraz-
merno visoko stopnjo bio-
loške raznovrstnosti. Okoli
osem odstotkov vse površine
je zavarovane s posebnimi
predpisi, v prihodnje pa naj
bi imeli okoli 20 odstotkov
takih površin.
Še razhajanja
LJUBLJANA, 3. junija
(Republika) - Minister za
zdravstvo dr. Božidar Voljč
je na mesečni novinarski
konferenci dejal, da se tol-
mačenje sindikatov in mini-
strstva glede izvajanja kolek-
tivnih pogodb še vedno raz-
hajajo. Po besedah ministra
aneks določa le drugačne do-
datke, ne pa tudi povišanja
osnovne plače.
DOGODKI
5
Vodnik po UE Celje
Prvi primer v državi, ki občane kratko seznanja z vsemi pristojnostmi upravne enote -
Prizadevanja, da bi ga dobili v vseh gospodinjstvih celjske, štorske in vojniške občine
V želji, da bi približali lju-
dem svoje delo in jih po re-
formi lokalne samouprave
čimbolj seznanili z vlogo in
pristojnostmi upravne enote,
so v UE Celje izdali poseben
vodnik. Gre za prvo tovrstno
knjižico v državi, v Celju pa
so se za njeno izdajo odločili
potem, ko so februarja že
pripravili podobno brošuro,
zanjo pa prejeli precej poh-
val.
Po besedah načelnika UE
üelp Damjana Vrečka so
/odnik, ki bo v teh dneh lju-
dem na voljo v prostorih
upravne enote, celjske, vojniš-
ke in štorske občine, vseh kra-
jevnih skupnostih teh treh ob-
čin ter javnih ustanovah,
zaenkrat izdali v nakladi tisoč
izvodov. Skupaj z vodstvi vseh
treh občin pa iščejo možnosti,
da bi vodnik iz Grafike Gra-
cer, kjer so izdajateljem že
zdaj prijazno pomagali, prišel
v prav vsako od okoli 35 tisoč
gospodinjstev.
Vodnik na slabih 90. straneh
prinaša splošne informacije o
UE Celje (vključno s telefon-
skimi številkami, delovnim ča-
som, uradnimi urami ter na-
slovi posameznih oddelkov),
v vsebinskem delu pa podrob-
neje predstavlja vse štiri od-
delke (za upravne notranje za-
deve, za okolje in prostor, za
gospodarstvo, ekonomske od-
nose in razvoj ter kmetijstvo in
za občo upravo, druge uprav-
ne naloge in skupne zadeve)
UE Celje.
»Z vodnikom želimo obča-
nom prihraniti čas, odvečna
pota in posledično tudi denar,
ko uveljavljajo svoje pravice in
obveznosti na posameznih
upravnih področjih. Prepriča-
ni smo, da bomo tudi na tak-
šen način posredno pripomo-
gli k zmanjševanju različnih
upravnih nezakonitosti in utr-
jevanju instituta pravne drža-
ve,« pojasnjuje Vrečko in do-
daja, da je osrednji cilj vodni-
ka odgovoriti ljudem na 6 te-
meljnih vprašanj: kdo lahko
vloži vlogo (kdo je v posamez-
nih primerih upravičenec), kje
upravičenec lahko vloži svojo
vlogo oziroma kam jo mora
nasloviti, kako zo stori (ali je
predpisana obličnost - pose-
ben obrazec - ali gre za neob-
lično vlogo), katere dokumen-
te, dokazila in ostale listine je
potrebno predložiti (in jih po
potrebi tudi obrazložiti), ali je
predpisana taksa in še nekate-
re informacije.
I. STAMEJČIČ
Občan celjske, vojniške ali štorske občine lahko v Oddelku
za okolje in prostor UE Celje, v odseku za urbanizem in
gradbeništvo, med drugim zaprosi za izdajo lokacijskega
dovoljenja. V vodniku dobi pojasnila, da se to dovoljenje izda
na osnovi 52. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegih
v prostor, objavljenem v Ur. 1. SRS, št. 18/84, postopek pa je
naslednji:
1.	Vlogo lahko vloži fizična ali pravna oseba.
2.	Stranka vloži vlogo na sedežu UE v vložišču (okence št. 2).
3.	Vlogo vloži na posebnem obrazcu, ki ga prejme pri okencu
št. 1.
4.	Stranka vlogi priloži dokaz o upravičenosti do razpolaga-
nja z zemljiščem ali objektom (zemljiškoknjižni izpisek
ali overjeno kupno pogodbo) in lokacijsko dokumentacijo
s soglasji, katero izdela Zavod za planiranje in izgradnjo
občine Celje. Predlokacijski ogled se opravi skupno z ZPI
občine Celje, kjer se vloži vloga za izdelavo lokacijske
dokumentacije.
5.	Taksa se obračuna po 30. čl. Zakona o upravnih taksah.
Vloga za stanovanjsko gradnjo je takse prosta po 20. čl.
tega zakona.
Drugi praznik občine Štore
Občani Štor so 1. junija že drugič praznovali občinski
praznik.
Letos so pripravili tri prireditve, od tega dve v dvorani
osnovne Šol£, kjer sta skupaj nastopila pevska zbora Kom-
polčani in ženski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja ter
proslavo, ki so jo pripravili učenci domače osnovne šole.
Tretja prireditev paje bila na Svetini, kjer so odprli asfaltiran
cestni odsek proti Vrunčevem domu ter pripravili srečanje
občanov.
Ob drugem rojstnem dnevu samostojne občine Štore je
župan Franc Jazbec povedal: »Vesel sem, da so občani novo
občino že sprejeli za svojo. Imamo velike načrte, ki so
usmerjeni v začetek gradnje obrtne cone pri vhodu v Štore,
že letos naj bi na Lipi in v starih Štorah dobili kabelsko
televizijo, izboljšujemo komunalne probleme po zaselkih.
Delamo na obnovi kulturnega doma, urejamo delovne pro-
store občine. Svetniki in člani odborov so delavni, žal pa je še
vedno največji problem delitvena bilanca, ki se kar noče in
noče premakniti z mrtve točke, od nje pa je v mnogočem
odvisen naš hitrejši razvoj.«
T.VRABL
Rogatec računa na turizem
V občini Rogatec so širše
območje skansena (muzeja
na prostem) s posebnim od-
lokom namenili za turistič-
no in kulturno dejavnost,
hkrati pa sprejeli program
priprave ureditvenega načr-
ta tega območja, kjer se letos
pojavlja tudi konjeništvo.
O tem so se v občinskem
svetu Rogatca odločili v petek,
ko so sprejeli tudi osnutek od-
loka o občinskem grbu, ki je iz
16. stoletja. Za občinsko zasta-
vo obstajajo številni predlogi,
končnega še pripravljajo, o
praznovanju občinskega praz-
nika pa se občani izrekajo
med posebno anketo. Sprejeli
so tudi odlok o ustanovitvi
javnega vzgojno-izobraževal-
nega zavoda Osnovna šola Ro-
gatec, direktorica stanovanj-
skega sklada petih novih ob-
čin pa je predstavila lansko
finančno poročilo. Letos se v
Rogatcu pripravljajo na grad-
njo manjšega bloka, pri čemer
so že objavili javni razpis za
izvajalca. Svetniki so v petek
še sklenili, da bodo oddali
prostore bivše pošte celjske-
mu Klasju (javili so se štirje
ponudniki), ki bo tam uredil
podobno slaščičarno in kavar-
no, kot je v sosednji Rogaški
Slatini.
Na seji so soglašali z imeno-
vanjem Lilijane Grosek za v. d.
direktorice JZ Celjske lekarne,
za naslednjih šest mesecev.
WÊÊÊÊÊÊÊÊtm BRANE JERANKO
Bo jutri pouk ali stavka?
Negotovost, kaj bo danes s poukom v slovenskih šolah, je
trajala vse do torkovega večera. V poznih večernih urah so
pogajalci učiteljskih sindikatov in vlade dosegli dogovor -
vendar odločitev o preklicu stavke še ni bila sprejeta. SVIZ
je zaenkrat, čakajoč na potrditev vlade, začetek stavke le
odložil na jutri, petek 7. junija.
Ker je bil predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek včeraj
na delovnem obisku v Makedoniji, so učiteljski sindikati
privolili, da po doseženem sporazumu z vladno pogajalsko
skupino počakajo na dokončno odločitev vlade do četrtka.
Tako bo šele danes znano, ali je vlada potrdila sporazum - v
tem primeru se bo šolsko leto zaključilo normalno, v nasprot-
nem primeru pa se jutri začenja učiteljska stavka v vsej
državi.
Že v ponedeljek je stavkovni odbor Sindikata VIR ugotav-
ljal, da niso izpolnjeni pogoji za odpoved stavke. Prav tako v
ponedeljek je tudi SVIZ preverjal posamična izrekanja učitelj-
skih kolektivov za stavko in po preštetju večine odgovorov je
bilo jasno, da učitelji podpirajo stavko. V primeru, da vlada
danes ne bi potrdila doseženega sporazuma, bodo v posamez-
nih šolah poskrbeli, da bodo vsi učenci pravočasno obveščeni
o tem, kakšna bo stavka in kako jo bodo na svoji koži občutili.
IS
Skromna udeležba
Volitev, na katerih so v ob-
čini Laško volili nove člane
svetov krajevnih skupnosti,
se je udeležilo 45,3 odstotka
volilnih upravičencev.
Najslabša udeležba je bila v
KS Laško, saj je na volišča
prišlo le 36,6 odstotka voliv-
cev, najboljša pa v Sedražu,
kjer je volilo 66,4 odstotka
upravičencev. V ostalih kra-
jevnih skupnostih so delni re-
zultati o udeležbi naslednji:
Rečica 46,4 odstotka, Marija
Gradec 49,2, Vrh nad Laškim
52,8, Breze 44,9, Rimske To-
plice 49,07, Jurklošter 41,1 in
Zidani Most 55,4 odstotka. Iz-
voljenih je bilo vseh 72 novih
članov svetov, s tem da je mo-
rala občinska volilna komisija
v dveh primerih opraviti žre-
banje, saj sta v krajevnih
skupnostih Zidani Most in
Breze po dva kandidata dobila
enako število glasov. Volilna
komisija bo do 8. junija spreje-
mala pritožbe na delo komisij
in odborov, 10. junija pa bo
izdala potrdila o izvolitvi. Do-
sedanji predsedniki krajevnih
skupnosti morajo najkasneje
do 22. junija sklicati prve seje
novih svetov, kjer bi volili no-
ve predsednike.
JI
Kdor z malim ni zadovoljen,
velikega vreden ni!
Sejnine celjskih občinskih
svetnikov ostajajo nespre-
menjene, kar pomeni, da bo
tudi v bodoče predsednik ob-
činskega sveta za svoje delo
mesečno prejemal 35 tisoča-
kov, svetniki 10 tisoč tolarjev
za sejo, predsedniki odborov
oziroma komisij po 6, člani
le-teh pa po 4 tisočake za
sejo. Do sejnin pa zaenkrat
niso upravičeni predsednik
in člani Nadzornega odbora
Mestne občine Celje, saj je
bil le ta imenovan po prvi
določitvi sejnin.
Na predlog komisije za
mandatna vprašanja, volitve,
imenovanja, priznanja in na-
grade naj bi za delo občinske-
ga sveta namesto 18 milijonov,
kolikor jih je predvidel prora-
čunski predlog, iz občinske
blagajne porabili 23 milijonov
tolarjev. Vendar pa je skupina
svetnikov menila, da je to za
njihovo odgovorno delo pre-
malo, Zato so pripravili svoj
predlog povišanja, ki pa ga v
komisiji niso podprli.
Predsednik komisip mag.
Franc Knafelc je pojasnjeval,
da so pri pripravi predloga
upoštevali razmere v občini,
težak gospodarski položaj in
sklenili, da ostajajo kriteriji iz-
plačila sejnin za opravljene se-
je, tudi v bodoče nespreme-
njeni. Glede na primerjavo s
sejninami v drugih slovenskih
občinah, naj bi celjske tudi po
povišanju, ki so ga zagovarjali
v komisiji - za predsednika OS
70 tisoč tolarjev mesečno, za
svetnike 12 tisočakov, za pred-
sednika nadzornega odbora
15 tisočakov, za člane nadzor-
nega odbora in predsednike
odborov oziroma komisij sve-
ta 8 tisočakov in za člane le-
teh 5 tisočakov za opravljeno
sejo - ostale v državnem pov-
prečju.
Znatno višji predlog pa je
pripravila skupina svetnikov,
ki je podpirala le mesečno na-
domestilo predsedniku OS v
višini 70 tisočakov, za svetnike
in člane nadzornega odbora
so predlagali 15 tisočakov, za
predsednika nadzornega od-
bora 25 tisočakov, za predsed-
nike odborov oziroma komisij
10 tisočakov in za člane le-teh
po 7 tisočakov za opravljeno
sejo. Skupina svetnikov je
poudarjala, da je delo OS iz-
jemno odgovorno in zahtev-
no, zato si svetniki za dobro
delo zaslužijo tudi dobro pla-
čilo.
V razpravi so se mnenja pre-
cej razlikovala, proti poviša-
nju sejnin sicer ni bil prav
nihče, a po dvojnem glasova-
nju se je zgodilo prav to -
sklenili so, da sejnine ostajajo
nespremenjene. Predlog sku-
pine svetnikov, ki ga je pred-
sednik OS Lojze Oset dal prve-
ga v presojo, so namreč podpr-
li le svetniki iz vrst LDS in
SKD, kar pa za sprejem ni
zadoščalo. Ko so zatem svetni-
ki odločali o predlogu komisi-
je, pa ga - demonstrativno -
svetniki LDS in SKD niso pod-
prli, zato je spet zmanjkalo
glasov za sprejem.
Občinska blagajna bo na
račun občinskega sveta in
dela klubov svetnikov letos
le »lažja« za nekaj manj kot
10 milijonov tolarjev, saj so
svetniki izglasovali amand-
ma k proračunu, po katerem
klubom svetnikov pripada
po 25 tisoč tolarjev mesečno
za posameznega svetnika. V
Občinskem svetu Mestne ob-
čine Celje je 33 svetnikov -
LDS in SDS, ki imata po 6
članov v svetu, bosta tako
prejemali mesečno 150 tiso-
čakov, ZLSD, DeSUS in SKD
(s po 4 svetniki) 100 tisoča-
kov, SLS in Celjska neodvi-
sna lista (s po 3 svetniki) 75
tisočakov, Zeleni Celja za
svoja 2 svetnika 50 tisočakov
in SNS za enega svetnika 25
tisočakov.
Celjskim svetnikom - sklad-
no s pregovorom »Kdor z ma-
lim ni zadovoljen, velikega
vreden ni!« - ostaja za oprav-
ljeno delo še naprej enako pla-
čilo.
IVANA STAMEJČIČ
DRŽAVI
Deželak odhaja?
LJUBLJANA, 29. maja
(Večer) - Po objavi podatka,
da je bilo ministru Janku
Deželaku, ko je iz Agencije
za sanacijo bank odšel na
ministrski položaj, izplača-
nih okoli 10 tisoč mark od-
pravnine, je - vsaj po prvih
reakcijah - verjetno, da se
ministrova kariera končuje.
Če je podatek točen, je dokaj
verjetno, da se bodo mini-
stru javno odrekli.
Privatizacijska
luknja
LJUBLJANA, 29. maja
(Večer) - Razlika med vred-
nostjo izdanih certifikatov in
vrednostjo družbenega pre-
moženja, ki se lastnini s cer-
tifikati, je 136,7 milijarde to-
larjev. Privatizacijsko luknjo
naj bi zapolnili s kapitalom,
ki je bil prenesen na sklad za
razvoj, in s privatizacijo dr-
žavne lastnine, meni Edo
Pirkmajer, državni sekretar
za privatizacijo. Vlada je že
pripravila seznam državnih
podjetij, ki jih je mogoče
lastniniti z notranjim odku-
pom in prodajo delnic inve-
sticijskim družbam. Na certi-
fikatskih računih državlja-
nov pa je še 151 milijard
tolarjev.
Preveč nitratov in
pesticidov
LJUBLJANA, 29. maja
(Dnevnik) - Kakovost pod-
talnice se v zadnjih letih v
Sloveniji ni izboljšala, pone-
kod se je poslabšala, ugotav-
ljajo v Hidrometeorološkem
zavodu Slovenije na osnovi
spremljanja kakovosti pod-
talnice na 84 odvzemnih me-
stih. Rezultati kažejo, da sta
največja onesnaževalca
kmetijstvo in industrija. Naj-
pogostejši problem je previ-
soka vsebnost nitratov in pe-
sticidov. Nitratov je bilo lani
preveč v vodi na Prekmur-
skem, Dravskem in Ptuj-
skem polju ter v Spodnji Sa-
vinjski dolini. Največkrat
prekoračeno vrednost pri pe-
sticidih pa so zabeležili v
podtalnicah Prekmurskega,
Apaškega, Dravskega, Ptuj-
skega polja, Spodnje Savinj-
ske doline in doline Kamniš-
ke Bistrice.
Zaščita pred
boleznijo krav
LJUBLJANA, 30. maja
(Večer) - Ministrstvo za
kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano je z izdajo dveh
novih odredb napravilo še
korak naprej pri zaščiti slo-
venskega potrošnika in slo-
venske govedi pred bolezni-
jo norih krav. Prva prepove-
duje uporabo mesno-kostne
moke v prehrani prežveko-
valcev, druga pa določa, da
so možgani, hrbtenjača, vra-
nica in del črevesja prepove-
dani za uporab v prehrani
ljudi.Neuresničena ostaja ta-
ko le Še zahteva veterinarjev
po izgradnji krematorija za
uničevanje živali in njihovih
notranjih organov.
□
GOSPODARSTVO
Vrag vas vzemi, novinarji
Preko sto delavcev celjske Auree stavka že od 23. maja,
stavka seje začela zaradi neizplačane marčevske plače.
Stavkajoči zagotovo niso v zavidanja vrednem položaju.
Nerazumljiv pa je njihov odnos do informiranja javnosti. V
večini primerov so ravno stavkajoči tisti, ki v svojo sredino
vabijo novinarje, v Aurei pa so novinarji očitno dežurni krivci
za vse, kar se dogaja v podjetju. Predsednik stavkovnega
odbora te odpravi z obrazložitvijo, da stavka še vedno traja,
kaj več pa da ne misli razlagati. Primer zase je gospa v
telefonski centrali. »Pa kaj hudiča ste novinarji tako tečni.
Nam boste vi pomagali, nam boste vi izplačali plače?« je
slišati na drugi strani, ko gospo ne prosiš ničesar drugega kot
to, da te preveže v direktorjevo pisarno. Toliko v vednost
tistim delavcem Auree, ki se bodo kdaj pritoževali, da v
medijih ni bilo ničesar zapisanega o njihovem štrajku.
Tudi v.d. direktorja Branko Kukec je pred Časom dejal, da
marčevskih plač delavci niso dobili zaradi tiskovne konferen-
ce sindikata. Zaradi nje naj bi se umaknile banke, ki so bile
menda pripravljene zagotoviti denar za marčevske plače. Za
vse so torej krivi drugi. Le kdo je potem kriv, da v sicer
lastninjenem podjetju kljub agoniji še vedno niso sklicali na
primer skupščine delničarjev?	IB
Vigrad iz Celja na
Ostrožno
Podjetje, ki je spremljalo obisk papeža na Hrvaškem
in v Sloveniji
Predsednik Turistične
zveze Slovenije Marijan Ro-
žič je minuli petek slovesno
odprl nove prostore zasebne-
ga podjetja Vigrad na Ostrož-
nem.
Vigrad je leta 1990 ustanovil
Vito Gradišnik, direktor in
skupaj s soprogo Marjeto tudi
solastnik podjetja, ki zaposlu-
je 13 delavcev, vsi imajo naj-
manj srednjo izobrazbo. Kot
marsikateri podjetnik je začel
z delom v domači dnevni sobi,
a z dvema jasnima ciljema:
prodajo in kasneje proizvod-
njo komunalne opreme. Pod-
jetje Vigrad se je tako začelo
ukvarjati s prodajo zabojni-
kov, večino jih uvažajo iz
ZDA, deloma jih s pomočjo
kooperantov izdelujejo na do-
mačih tleh. V Sloveniji so zna-
ni predvsem po premičnih
WC kabinah, brez katerih ne
mine praktično nobena večja
prireditev. »Ob papeževem
obisku v Ljubljani, Mariboru
in Postojni smo postavili 800
kabin, večinoma lastnih, 250
jih je posodila vojska. Poleg
postavitev kabin je bilo po-
trebno poskrbeti tudi za čišče-
nje, uporabili smo 3 naše ser-
visne avtomobile in najeli 45
čistilcev iz vrst študentov. Tu-
di na drugih prireditvah za
čiščenje najemamo samo štu-
dente,« pojasnjuje Gradišnik.
Poleg programa zabojnikov
in WC kabin se v podjetju
ukvarjajo še z napeljavo vodo-
voda od rezervoarja do hišne-
ga priključka, pri čemer opra-
vijo vse od projektiranja do
inženiringa, novost je tako
imenovani program pilotov.
Podjetje Vigrad je doslej
imelo sedež na Ljubljanski ce-
sti v Celju, minuli teden so se
preselili v povsem nov objekt
na Ostrožnem, kjer bo poslej
veleprodaja, maloprodaja in
servis. Objekt je veljal 45 mili-
jonov tolarjev, dodatnih 19
milijonov tolarjev so odšteli
za opremo in zunanjo uredi-
tev, poleg tega je šlo letos
precej denarja tudi v nakup
WC kabin. Naložbe so izpelja-
li s pomočjo kreditov Banke
Celje in sklada za razvoj male-
ga gospodarstva, v dogovoru z
dobavitelji ter lastnimi sreds-
tvi.
m IB, Foto: GREGOR KATIC
Podjetje Vigrad namenja veliko pozornosti ekologiji, v
prihodnje načrtujejo tudi nov program s področja turistične
infrastrukture. Zato ni naključje, da je nove poslovne
prostore Vigrada na Ostrožnem odprl predsednik Turistične
zveze Slovenije Marijan Rožič.
V Eterni delo do
konca julija
Izplačane aprilske place za 142 Eterninih delavcev - Ponovna zaposlitev se
obeta še 120 ljudem
Minuli teden je bil za bo-
dočnost Eterne zelo pomem-
ben - v sredo so se v Emo
Holding srečali predstavniki
vseh Emovih družb ter Skla-
da za razvoj RS in se dogovo-
rili za skupno reševanje te-
žav v oskrbi z energijo, v
petek pa je 142 po stečaju
ponovno zaposlenih delav-
cev Eterne prejelo aprilske
plače.
Na izplačila za v aprilu
opravljeno delo čakajo še
preostali delavci, ki so zdaj na
Zavodu za zaposlovanje. Po
besedah stečajne upraviteljice
Danice Ojstršek se v podjetju
v stečaju trudijo, da bi v kar
najkrajšem času zagotovili de-
nar tudi za ta izplačila, vendar
so odvisni od tekočih finanč-
nih prilivov. Sicer pa velja oce-
na, da poslovanje v skrčenem
obsegu - gre zgolj za izdobavo
naročil, za katere so že bile
sklenjene pogodbe - poteka
normalno.
»Glede energetske oskrbe,«
pravi Ojstrškova »dokončne
rešitve še nismo našli. Dogo-
vori o plačilu so še v teku,
vendar pa zdaj vsaj nismo več
v vsakodnevnem strahu, da
bomo ostali brez elektrike.«
Ob predpostavki, da jim bo
v Eterni v stečaju uspelo za-
padle terjatve izterjati skladno
z roki zapadlosti, bodo s proi-
zvodnjo nadaljevali do konca
julija. V tem času bodo tudi
izpolnili vsa potrjena inozem-
ska naročila, ker pa v Eterni
ugotavljajo, da so v kar pre-
cejšnji časovni stiski in prihaja
tudi do določenih zamikov pri
izpolnjevanju naročil, bodo
po besedah stečajne upravite-
ljice Danice Ojstršek ponov-
no zaposlili še okoli 120 ljudi.
I. STAMEJČIČ
Mestna občina Celje je Skladu za razvoj RS posredovala
predlog oziroma ponudbo za celovito reševanje in skupno
iskanje rešitev za Emo. Pretekli teden so v skladu proučevali
ponudbo, v ponedeljek pa se je vodstvena ekipa sklada z
direktorjem Valterjem Nemcem na čelu sestala s celjskim
županom Jožetom Zimškom, podžupanom Dušanom Burni-
kom in Pavletom Podlesnikom. Po Burnikovi oceni v skladu
pozitivno ocenjujejo pobudo Celjanov, ker pa je bil ponedelj-
kov sestanek šele eden začetnih poskusov iskanja skupne
poti, podrobnejše informacije še niso znane. Morda le to, da
naj bi Mestna občina Celje in Sklad za razvoj RS skupno pot
za Emo našla do konca meseca junija.
Elektrokovinar prodan
Stečajni senat se je odločil za Pivovarno Laško - Napovedani dve pritožbi
Zgodilo se je tisto, česar so
se delavci Elektrokovinarja
in stečajna upraviteljica In-
grid Podlesnik najbolj bali
in proti čemur so se borili
več kot pol leta. Stečajni se-
nat celjskega sodišča je
prejšnji teden obravnaval
ponudbe za nakup tega laš-
kega podjetja in med štirimi
ponudniki izbral Pivovarno
Laško.
»Zelo mi je žal, ker bo Elek-
trokovinar kupila pivovarna,«
pravi Ingrid Podlesnik, »saj to
pomeni, da bo na cesto šlo še
teh petdeset delavcev, ki zad-
nje mesece delajo tudi po-
poldne in ponoči in naredijo
toliko, kot prej vseh 108 de-
lavcev. Čeprav mi kot stečajni
upraviteljici sploh ni bilo po-
trebno, sem v nadaljevanje
proizvodnje v času stečajnega
postopka vložila izjemno veli-
ko truda, kar se je sicer obre-
stovalo s pozitivnim poslova-
njem in z zanimanjem za naše
izdelke po vsej Sloveniji in
tudi v tujini, vendar, žal, le za
kratek čas. Od 10. avgusta na-
prej ne bo več Elektrokovinar-
ja, število nezaposlenih pa se
bo povečalo za 108 oseb.«
Delavci, ki so si skupaj s
stečajno upraviteljico v prete-
klih mesecih na vse načine
prizadevali za ohranitev elek-
trokovinske proizvodnje v
Laškem, so za pomoč prosili
tudi ministrstvi za delo in za
gospodarstvo, podporo so is-
kali pri laškem županu in pri
Medobčinski gospodarski
zbornici v Celju. Ves čas jih je
podpiral tudi stečajni senat, ki
se je prav zaradi tega, da bi
podjetje zares kupil nekdo, ki
bi nadaljeval s proizvodnjo in
ohranil delovna mesta, name-
sto tretje javne dražbe odločil
raje za javno prodajo s ponud-
bami v zaprtih kuvertah.
Povsem v nasprotju z mne-
njem stečajne upraviteljice
Ingrid Podlesnik so trditve
Pivovarne Laško. Boško Šrot,
vodja sektorja kadrovanja in
pravne varnosti, je namreč
povedal, da bo pivovarna
ohranila osnovno proizvod-
njo Elektrokovinarja, saj na-
merava proizvodne hale in
stroje dati v najem ali pa jih
odprodati na leasing. V na-
jem bo dala tudi večji del
pisarn, kamor naj bi se pre-
selili delavci laške Komuna-
le, preostali del tovarniških
površin pa bo uporabila za
servis svojega avtoparka.
Zaradi sklepa stečajnega se-
nata, ki sta ga Pivovarna Laš-
ko in Elektrokovinar v stečaju
prejela konec prejšnjega ted-
na, se bodo, tako so vsaj napo-
vedali, pritožili delavci, ki so
za nakup svojega podjetja po-
nujali prav toliko kot pivovar-
na, to je 181 milijonov tolar-
jev, s sklepom senata pa se ne
strinja tudi podjetnica iz Ce-
lja, ki je za Elektrokovinar po-
nudila 182 milijonov tolarjev,
vendar stečajni senat njene
vloge ni upošteval, češ da je
prispela en dan po izteku po-
stavljenega roka. To po trdi-
tvah zasebnice in po tolmače-
nju pravnikov ne drži, ker je
bila vmes nedelja, zato se bo
tudi ona pritožila vrhovnemu
sodišču.
Ingrid Podlesnik kaj več o
odločitvi stečajnega senata ne
želi komentirati, saj je kot ste-
čajna upraviteljica pravzaprav
podaljšana roka sodišča, ven-
dar poudarja, da bo na vse
načine poskušala prepričati
Pivovarno Laško, naj vsaj še
do 10. avgusta dovoli proi-
zvodnjo in omogoči s tem
Elektrokovinarju, da dokonča
vsa sprejeta naročila. »Lahko
povem le še to,« pravi Podle-
snikova, »da je bil glede na
veliko zanimanje slovenskih
in tujih podjetij za izdelke
Elektrokovinarja, stečaj pod-
jetja nepotreben.«
JANJA INTIHAR
O odnosih z javnostmi
V okviru programa strokovnega izobraževanja celjskega
podjetja Fit-media bo v torek, 11. junija seminar o Odnosih z
javnostmi v občini, dan kasneje pa še strokovno srečanje na
temo Upravljanje z okoljem, konkurenčna prednost podjet-
ja.
Seminar o Odnosih z javnostmi v občini, ki je namenjen
županom in načelnikom upravnih enot ter njihovim sodelav-
cem z območja vzhodne Slovenije, je prvi tovrstni v državi,
novost pa je tudi strokovni seminar o Upravljanju z okoljem -
konkurenčna prednost podjetja, ki je tudi namenjen podjetjem
iz vzhodne Slovenije. Oba seminarja bosta v sejni sobi Celjanka
Celjskega sejma, v torek se bo izobraževanje začelo ob 9., v
sredo pa ob 10. uri.	IS
BAROMETER
Bela tehnika in
kuhinje v Rusiji
Kovinotehna je v sodelo-
vanju z Gorenjem in ruskim
partnerjem Elstroj v Moskvi
odprla trgovino z belo tehni-
ko Gorenja in kuhinjami
Svee Zagorje. Kovinotehna,
ki je stoodstotni lastnik istoi-
menskega podjetja v Moskvi
in solastnik velikega blagov-
nega centra Triglav, je doslej
v Rusiji že uspešno trgovala
z gradbenim materialom in
opremo ter s pijačo iz Pivo-
varne Laško in Radenske.
Konec junija namerava Kovi-
notehna odpreti še eno trgo-
vino s ponudbo vse za dom v
Nižnjem Novgorodu, v letu
dni naj bi v Rusiji odprli še
nekaj podobnih trgovin. So-
delovanje z Rusijo je po oce-
nah vodstva Kovinotehne us-
pešno, njen lanski izvoz v
Rusijo je znašal približno 5
milijonov dolarjev.
Strojni kruh se
poslavlja
Zaradi upada prodaje tako
imenovanega linijskega kru-
ha, izdelanega strojno, bodo
v celjskem Klasju postopo-
ma opustili to proizvodnjo v
večjih proizvodnih obratih
in jo nadomestili s peko ka-
kovostnejšega kruha v njiho-
vih manjših enotah. V obsto-
ječih večjih proizvodnih
obratih nameravajo v pri-
hodnje izdelovati trajnejše
izdelke. V drugem polletju
nameravajo.tržišču ponuditi
deset novih izdelkov. Na tu-
jih tržiščih naj bi Klasje že
letos ustvarilo približno 10
odstotkov vseh prihodkov.
Okrogla miza o
hmeljarstvu
Hmeljarsko združenje
Slovenije bo v ponedlejek v
dvorani Hmezad Export Im-
porta v Žalcu organiziralo
okroglo mizo o hmeljarstvu.
Hmeljarji bodo ražpravljali o
trenutnih razmerah v slo-
venskem hmeljarstvu, orga-
niziranosti, zakonodaji in
razvoju tega področja. Naj-
več pozornosti bodo name-
nili ekonomski problematiki
pridelave in prodaje hmelja.
Uspešna SKB
SKB banka je lani ustvari-
la dobiček pred obdavčitvijo
v višini 672,6 milijonov SIT,
dobiček po obdavčitvi je
znašal 468,9 milijonov SIT.
Bilančna vsota se je realno
povečala za 22 odstotkov,
svoj tržni delež je banka z
10,8 povečala na 11,5 odstot-
kov. V letu 1995 je SKB ban-
ka uspešno zaključila doka-
pitalizacijo, s katero se je
osnovni kapital banke pove-
čal s 5.325 milijonov SIT na
7.800 milijonov SIT. Delež
tujih lastnikov v celotnem
bančnem kapitalu znaša
24,6 odstotkov. Na področju
mednarodnega poslovanja je
imela konec leta odprte raču-
ne pri 72 tujih bankah in
vzpostavljene korespon-
denčne odnose s skoraj 600
bankami po svetu. Devizne
rezerve banke so ob koncu
leta znašale 401 milijon
DEM.
GOSPODARSTVO
□
Leasing po slovensko
_____....................____-	;............	. ..	...................... - ■ V	*	Г.......
Tujci kupujejo na leasing stroje, opremo in nepremičnine, Slovenci pa predvsem avtomobile
V Sloveniji je bilo lani na novo regi-
striranih približno 60 tisoč vozil. Če
vzamemo samo povprečen avto po 25
tisoč mark, smo torej Slovenci lani sa-
mo za avtomobile potrošili milijardo in
pol mark.
Večina si še predstavljati ne zna, kak-
šen kup denarja je milijarda in pol mark.
Še manj pa so kupci avtomobilov razmiš-
ljali o tem, da so denar poribili za po-
vsem neproduktivne namene. Avto je pač
takšna stvar, ki je z vsakim dnem manj
vredna. A saj veste, če je sosed kupil
novega, ga bom pa še sam, pa naj stane
kolikor stane.
Še zdaleč pa Slovenci milijarde in pol
mark niso potegnili iz nogavic. Kredite so
iskali v tej ali oni banki, če ni bilo milosti
pri bankirjih, so se spomnili na leasing.
Povprečna vrednost avtomobilov,
kupljenih na leasing, se giblje od 30 in
40 tisoč mark. Za avtomobil, vreden
približno 30 tisoč mark, je polog 9 tisoč
mark, tri leta bi vsak mesec plačevali še
po 850 mark. Najdražji jekleni konji-
ček, kupljen na leasing v Kovinotehni
leasing, je bil mercedes, vreden 260
tisoč mark.
Leasing je nova oblika kreditiranja, v
primerjavi s klasičnim kreditiranjem je
zanimiv predvsem za investitorje, ki niso
dovolj kredibilni, da bi lahko pridobili
bančni kredit. Na slovenskih tleh se je
leasing žalostno začel z afero Grubelič in
firmo Trend, ki je ljudem obljubljala
ugodne leasing pogoje. Bistvo leasinga je
v tem, da mora firma, ki se z leasingom
ukvarja, v posel vložiti svoj denar, imeti
mora lastna sredstva ali pa denar najeti in
ga dodati k vsoti, ki jo mora položiti
interesent pri sklenitvi leasing posla.
Podjetje, ki se ukvarja z leasingom, ne
zahteva direktne varščine ali hipoteke,
temveč si do izpolnitve pogodbe zadrži
lastninsko pravico. Šele takrat, ko je avto,
stroj ali objekt plačan, se lastninska pra-
vica prenese na novega lastnika. A do
takrat je včasih dolga in zapletena pot,
Slovenci pa se včasih izkažejo za svoje-
vrstne lumpe.
Avtomobili kot vroče
žemlje
Kovinotehna leasing je eno tistih pod-
jetij na našem območju, kjer se že pet let
ukvarjajo z leasingom. Direktor Janez
Bombek se je z leasingom dodobra spoz-
nal že pred prihodom v Celje. Bil je
direktor izvoza v Gorenju, 5 let predstav-
nik Gorenja na Danskem in 4 leta pred-
stavnik IMV Adrie na Švedskem. Kovino-
tehno leasing d.o.o. sta ustanovila Kovi-
notehna in Banka Celje. V petih letih so
prodali na leasing približno 1300 avto-
mobilov. V 98 odstotkih se za leasing
odločajo podjetja, fizične osebe redko,
približno polovica je moških, polovica
žensk, podjetnic. Poleg avtomobilov je
precej povpraševanja za nakup opreme
za gostinske in trgovske lokale ter opre-
mo rekreacijskih objektov. Lani so v Ko-
vinotehni leasing namenoma začeli
zmanjševati leasing avtomobilov, danes
je 40 odstotkov poslovanja že namenjeno
leasingu opreme.
Po jeklenega konjička čez
mejo ali s policijo
Ko je jekleni konjiček v garaži, pa se
včasih pojavijo težave. Mesec je hitro
naokoli, obrok je treba poravnati, denarja
pa od nikoder. »Pri avtomobilih je največ-
ji problem, ko leasing jemalec prekine
odplačevanje obrokov, določenih s po-
godbo,« pravi Bombek. »Ko leasing jema-
lec ne plača treh obrokov, ga obvestimo,
da mu bomo vozilo odvzeli. Velika večina
ljudi potem poravna zapadle obroke z
obrestmi vred, nekaj je bilo primerov, ko
so vozila vrnili, imeli pa smo tudi 30 do 50
kritičnih primerov, ko smo morali sami
odpeljati vozila.«
Iznajdljivost Slovencev seveda tudi na
tem področju ne pozna meja. Najdejo se
lumpi, ki bi vozilo morali vrniti, a ga raje
odpeljejo čez mejo ali dobro skrijejo. Nič
čudnega, da imajo nekatere leasing firme
v Sloveniji že prave vohunske službe, ki
odkrivajo nepridiprave. V Celju vohunov
še nimajo, zaenkrat zadostuje dobra raču-
nalniška evidenca. »Sledimo vsa neplači-
la, vemo, kdo je leasing jemalec, pozna-
mo njegov naslov, vemo, kdo vozilo vozi.
Poleg tega sodelujemo s podjetjem, ki v
primeru, da se leasing jemalec ne pojavi,
poišče stik s tem človekom in zahteva
vračilo vozila. Če tudi ta pot ne uspe,
prevzameta zadevo v svoje roke policija
in sodišče. Tudi s takšnimi primeri smo
se v Celju že srečevali,« dodaja Bombek.
Nič manjši, kvečjemu še večji so včasih
problemi pri leasingu opreme. Zato je
jasno, da se vse bolj preverja boniteta
leasing jemalca.
Kljub vsemu ima leasing zagotovo pri-
hodnost. Doslej je v glavnem zadovolje-
val veliko željo Slovencev po dobrem
avtomobilu. Ko bomo prerasli potrošniš-
ko mrzlico, ni vrag, da se bo del narodne-
ga dohodka začel prelivati tudi v bolj
produktivne stvari, predvsem naložbe v
strojno opremo, nepremičnine in razvoj
proizvodne dejavnosti. Šele potem bo to
tisti pravi leasing, kakršnega že danes
pozna razviti svet.
■■НННШШШНННШ IRENA BAŠA
NOVO NA BORZI
Privatizacijske delnice
Jožica Maltarič
Odbor za sprejem vrednost-
nih papirjev in članov na bor-
zo je 14. maja sprejel sklep o
sprejemu rednih delnic na
ime oznak A in G družbe Dro-
ga Portorož v borzno kotacijo
B. Osnovni kapital podjetja
znaša 2.827.680,000,00 SIT in
je razdeljen na 282.768 navad-
nih delnic na ime z nominalno
vrednostjo 10.000 SIT za del-
nico. Te so izdane v nemate-
rializirani obliki. Delnice iz in-
terne razdelitve bo mogoče v
kotacijo uvrstiti šele po izteku
dveletnega moratorija.
Odkupne cene večine delnic
javnih podjetij, ki še ne kotira-
jo na organiziranem trgu, so
se precej znižale. Ločimo ti-
ste, katerih cena se bistveno
ne spreminja (Pivovarna Laš-
ko, Pivovarna Union, Lek
Ljubljana), in tiste, katerih
cene se gibljejo v zelo širokem
razponu (Luka Koper, Krka,
Radenska, Fructal Ajdovšči-
na, Sava Kranj).
Agencija za trg vrednostnih
papirjev vse imetnike delnic,
pridobljenih v javnih proda-
jah poziva k previdnosti. Vsi,
ki jih prodajajo akviziterjem
izven organiziranega trga, tve-
gajo ob prodaji nizke, pred-
vsem pa netransparentno ob-
likovane cene. Pri tem seveda
obstaja tveganje, da za proda-
jo delnic ne prejmejo plačila.
Pravočasna in netvegana po-
ravnava prodaje delnic je na-
mreč zagotovljena le, če posel
izpelje borzni posrednik na
organiziranem trgu. Različni
akviziterji trkajo na vrata del-
ničarjev in jim ponujajo od-
kup delnic. Agencija za trg
vrednostnih papirjev vsem
imetnikom delnic svetuje, da
počakajo, dokler niso te uvrš-
čene na organizirani trg. Pre-
nos lastništva je mogoč le, ko
so delnice vpisane pri KDD,
kar pomeni, da novi lastnik
delnice od nakupa ne pridobi
takoj tudi pravic iz vrednost-
nega papirja.
Pretekli teden trgovanja pre-
ko BIS ni bilo, ker smo v tem
času opravili prenos prino-
sniških vrednostnih papirjev
iz evidence Auruma v central-
ni register KDD. Zahtevnost
prenosa je predvsem v tem,
ker so bili prinosniški papirji
posameznih komitentov v evi-
denci Auroma vodeni le prek
skupnih računov posameznih
borznih hiš.
Kljub premoru prave živah-
nosti ni bilo niti v ponedeljek
niti v torek, ko je SBI znašal
1.121,45 točk, tečaj pa je naj-
bolj porasel prednostni delni-
ci Primofina (PFNP), za 9,6%,
redni delnici Dadasa pa za
3,5%. Vse kaže, da so trenutno
na obzorju privatizacijske del-
nice. Za stare, sedaj kotirajoče
papirje, ni več pravega zani-
manja.
Imetnike delnic Pivovarne
Laško serije G ponovno ob-
veščamo, da lahko te delnice
prodajo preko CBH. Prav ta-
ko še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih
je izdala Pošta Celje, sedaj
Telecom Slovenije. Začeli
smo odkupovati delnice Ko-
vinotehne serije G, U, delni-
ce Cetis serije G, delnice LEK
serije A , Droge Portorož se-
rije G, Marine Portorož seri-
je C in G in delnic Etol serije
G.
Plastični denar na udaru
Zaradi zlorab Abanka zamenjuje Visa kartice
ММНМИМН
Plačilne in kreditne karti-
ce so v zadnjih letih v svetu
nadomestile poslovanje z go-
tovino in čeki, novost se je
uspešno prijela tudi med
Slovenci. V zadnjem času se
pri poslovanju s karticami
povečuje število zlorab, na
tem seznamu se je zdaj znaš-
la po vsem svetu razširjena
Visa kartica.
Za podrobnejše informacije
smo prosili Visa center v Ljub-
ljani, kjer zamenjave kartic in
z njimi povezanih zlorab niso
želeli komentirati. Dejstvo pa
je, da so iz Abanke d.d. oziro-
ma Visa centra vsem imetni-
kom Visa kartic konec maja
poslali obvestila, da je klasič-
na kartica Visa v tujini od 1.
junija 1996 dalje neveljavna.
V sporočilu imetnike nadalje
obveščajo, so v blokado kla-
sičnih kartic v tujini prisiljeni
zaradi zavarovanja imetnikov
kartic in banke pred zloraba-
mi, ki so se pojavile v nekate-
rih državah. V Sloveniji pote-
ka poslovanje z Visa kartico
nemoteno. Vsem tistim, ki na-
meravajo potovati v tujino, pa
banka ponuja začasno karti-
co.
Po neuradnih podatkih je
zamenjava Visa kartic potreb-
na zaradi vdora v sistem in
zlorabe, do katere naj bi prišlo
predvsem v Indoneziji. Vsem
tistim, ki kartico potrebujejo v
tujini, v enotah Abanke v ne-
kaj dneh priskrbijo začasno
zlato kartico, imetniki jo dobi-
jo brez provizije, ki običajno
sicer znaša 20 tisoč tolarjev,
za pridobitev kartice pa mora-
jo priložiti svojo fotografijo.
Začasno kartico bodo imeli
uporabniki toliko časa, dokler
ne bodo dobili novih klasičnih
kartic, predvidoma se bo to
zgodilo v naslednjih dveh me-
secih. Ob prevzemu zlate kar-
tice mora imetnik podpisati
aneks k pogodbi, s katerim se
obveže, da bo začasno zlato
kartico vrnil takoj, ko bo pre-
jel novo klasično kartico.
V enotah Abanke se resnič-
no zelo trudijo, da bi vsi tisti,
ki potrebujejo začasne karti-
ce, le-te čimprej dobili. Menda
so začasne kartice že dostav-
ljali tudi v tujino ljudem, ki so
v tem času na službeni poti ali
na potovanju. Je pa toliko bolj
nerazumljivo stališče pred-
stavnikov Visa centra, da jav-
nosti niso pripravljeni dati po-
drobnejših informacij. Zgo-
varjanje zgolj na poslovno taj-
no v tem primeru ni opravičlji-
vo.
■IMWHIillMl—HIBlil IB
Sipovi izvozni stroji postajajo zanimivi tudi za slovensko
tržišče
Izvozni stroji za domače kupce
Državni sekretar v kmetij-
skem ministrstvu Jože Dular
in predstavnik strojnih krož-
kov Andrej Podpečan sta mi-
nuli petek krstila dva nova
kmetijska stroja.
Tokratna Sipova demon-
stracija na avtopoligonu v Lo-
čici se je od prejšnjih razliko-
vala po tem, da so udeležen-
cem podrobneje predstavili
stroje, ki jih ponujajo domače-
mu tržišču, poleg teh pa še
kmetijske stroje, ki so sicer
namenjeni kupcem na tujih
tržiščih. Glede na to, da Sip
namenja domačemu tržišču
30 odstotkov svoje proizvod-
nje, 70 odstotkov pa izvozu, je
bila demonstracija tokrat res
paša za oči. Za tovrstno de-
monstracijo so se v Sipu odlo-
čili zato, ker tudi v Sloveniji
pričakujejo razvoj večjih kme-
tijskih kompleksov in povezo-
vanje kmetovalcev v okviru
strojnih krožkov. To pomeni,
da bodo tudi slovenske kme-
tijske površine kmetovalci ob-
delovali z večjimi in močnejši-
mi stroji, ki so bili doslej na-
menjeni pretežno tujim kup-
cem.
Na avtopoligonu v Ločici so
predstavniki Sipa tokrat pred-
stavili še dva povsem nova
izdelka, to sta obračalnik za
seno Spider 400 in zgrabljal-
nik Star 345. V tem šempetr-
skem podjetju so začeli tudi s
prodajno akcijo, v kateri po-
nujajo stroje iz izvoznega pro-
grama, pri nakupu na kredit
zaračunavajo kmetovalcem
zgolj temeljno obrestno mero.
ШЖ IB, Foto: GREGOR KATIČ
Visoke dividende
Konec prejšnjega tedna je bila skupščina delničarjev
Pivovarne Laško, na kateri so sprejeli poslovno poročilo
za leto 1995 in delitev dividend ter imenovali revizijsko
družbo.
Na skupščini, ki je bila končana prej kot v eni uri, saj je
zaradi dobre priprave tekla brez zapletov, je bilo navzočih 50
delničarjev oziroma njihovih pooblaščencev, ki predstavljajo
85 odstotkov vsega kapitala. Brez pripomb je bilo sprejeto
poročilo o poslovanju v lanskem letu, v katerem je pivovarna
ustvarila nekaj več kot 1,252 milijarde tolarjev čistega dobič-
ka. Po sklepu skupščine bo šlo dobrih 765 milijonov tolarjev
v rezerve, nekaj več kot 486 milijonov tolarjev pa bo razdelje-
nih med delničarje. Dividende znašajo 110 tolarjev bruto za
delnico in so za desetino višje od lanskih, pivovarna pa jih bo
izplačala do konca junija.
JI
□
DOGODKI
Naložba, ki se ne bo razvodenila
V Gorenju julija javna prodaja delnic, ob programu lastninjenja tudi poslovno prestrukturiranje
Po dolgem času in precejš-
njih zapletih je velenjsko
Gorenje proti koncu maja
končno prejelo prvo soglasje
Agencije za lastninsko
preoblikovanje. Tako se za-
čenja lastninjenje podjetja z
osnovnim kapitalom 12,2
milijarde tolarjev, vrednost
pa je ocenjena na približno
milijardo več.
Program lastninjenja zaje-
ma samo matično podjetje,
Gorenje d.o.o.,^saj so vse dru-
ge družbe brezplačno prene-
sle svoj družbeni kapital na
matično firmo, za lastninjenje
v tem sklopu pa so se tik pred
zdajci odločili tudi v Gorenju
Servis. V podjetju so najprej
razmišljali o modelu lastninje-
nja z notranjim odkupom in
prenosom delnic na sklade,
vendar so kmalu videli, da je
to prevelik zalogaj. Temu
spoznanju je sledila odločitev
za javno prodajo delnic. Tako
bodo na sklade prenesli 40
odstotkov delnic, za interno
razdelitev porabili 20 odstot-
kov, za notranji odkup do 25
odstotkov, za javno prodajo
pa bodo namenili 15 odstot-
kov delnic.
Že junija bodo opravili po-
stopek interne delitve in no-
tranjega odkupa, v letošnjem
juliju začeli z javno prodajo,
marca prihodnje leto pa naj bi
delnice uvrstili v kotacijo. »V
Gorenju nudimo trdnost v po-
slovanju, relativno dobro bla-
govno znamko in relativno vi-
sok tržni delež,« je poudaril
prednosti Gorenja član poslo-
vodnega odbora Borut Meh.
Ti dejavniki naj bi vplivali na
državljane Slovenije, ki se bo-
do odločili za nakup delnic po
ceni 1.082 tolarjev (vrednost
se bo revalorizirala).
Po lastninskem preobliko-
vanju bo Gorenje delovalo kot
koncernsko podjetje, kjer se
bodo v postopku poslovnega
prestrukturiranja združili
podjetja Gorenje, Gorenje Fi-
nance, Gorenje Procesna
oprema, Gorenje Gospodinj-
ski aparati in Gorenje Gostins-
tvo Paka. V matični firmi sicer
razmišljajo o dokapitalizaciji
oziroma strateških partnerjih,
vendar »se za to ne mislimo
odločiti na vrat na nos. Stra-
teški partnerji zahtevajo ve-
činski delež. Za nas se zani-
majo firme iz branže, vendar
jim hitro poide volja, ko izve-
do, kako majhen trg je Slove-
nija in ko ugotovijo, kako dra-
gi smo kot država,« je povedal
predsednik PO Gorenje Jože
Stanič, ter hkrati zagotovil, da
se v Gorenju ne bojijo niti
družb za upravljanje niti tako
imenovanega sovražnega
prevzema.
Sicer v Gorenju pravijo, da
je naložba v podjetje smiselna
za tiste, ki ne pričakujejo viso-
kih dividend, dolgoročno pa
želijo imeti kapitalski dobi-
ček, predvsem pa varno nalož-
bo, ki se ne more razvodeneti
preko noči.
URŠKA SELIŠNIK
Ravnatelji in ustanovitelj
Ima občina pregled nad svojimi javnimi zavodi? - Za Celje bi to težko trdili
V Mestni občini Celje so
doslej predloge imenovanj
novih ravnateljev vrtcev in
osnovnih šol na območju ob-
čine - lokalna skupnost lah-
ko poda samo mnenje, ne
more pa odločati - obravna-
vali občinski svetniki, poslej
pa so za to nalogo pooblastili
župana, ki se bo najprej pos-
vetoval s komisijo za man-
datna vprašanja, volitve in
imenovanja.
S tem so nekoliko poenosta-
vili dolgotrajen in v posamez-
nih primerih kar zapleten po-
stopek, saj zakon o organiza-
ciji in financiranju vzgoje in
izobraževanja predpisuje, da
si mora zavod (vrtec ali osnov-
na šola) v postopku imenova-
nja ravnatelja pridobiti mne-
nje občine-ustanoviteljice,
hkrati pa tudi določa, da lahko
• svet zavoda imenuje oziroma
razreši ravnatelja, če lokalna
skupnost v roku 20 dni ni po-
dala svojega mnenja. Le-to je
očitno neobvezujoče, ker pa
nikjer ni natančno opredelje-
no, kdo naj ga poda, so se v
Celju doslej s tem ukvarjali
kar občinski svetniki.
Da jim vse doslej ni uspelo
razjasniti nekaterih ključnih
vprašanj o delovanju javnih
zavodov, katerih ustanovite-
ljica je po črki zakona občina,
pa je bilo razvidno iz razpra-
ve. Majda Slokan (SKD) je
namreč vztrajala, da v občini
prenehajo z utečeno navado,
ko javni zavodi kar sami pred-
lagajo, kdo bo v imenu usta-
novitelja sedel v njihovih sve-
tih. Zahtevala je, da svetniki
dobijo na vpogled seznam
vseh predstavnikov ustanovi-
telja v svetih javnih zavodov
(vključno s časom imenova-
nja in potekom mandata),
svetniki pa so se tudi načelno
zavzeli za to, da se mora vsak
predstavnik ustanovitelja v
svetih javnih zavodov pred
sprejemom pomembnih odlo-
čitev posvetovati s strokovni-
mi službami Mestne občine
Celje. Kljub temu, da so v Ce-
lju takšen seznam pripravili
že lani, ko so celo sklicali se-
stanek vseh predstavnikov us-
tanovitelja v svetih javnih za-
vodov, namreč še vedno velja
ocena, da le-ti ne delujejo us-
klajeno z občinskimi interesi.
Na srž problema je opozoril
mag. Ivan Eržen, ki velja za
enega bolj »izkušenih« pred-
stavnikov ustanovitelja v sve-
tih javnih zavodov. »Problem
ni v tem, da predstavniki usta-
novitelja ne bi želeli sodelova-
ti z občinskimi strokovnimi
službami, zatakne pa se, ko
skušamo izvedeti, kakšno je
občinsko stališče. Za Celje bi
aamreč težko rekel, da ima do
teh vprašanj sploh izdelano
kakšno strategijo, zato se tudi
občinski predstavniki v svetih
javnih zavodov lahko opremo
le na lastno presojo,« je pou-
daril mag. Eržen. Dokler pa bo
tako, bi bilo kljub odločitvi
občinskega sveta, da bo poslej
aktivneje kadroval svoje pred-
stavnike v svete javnih zavo-
dov, bolje, če bi v njih še
naprej sedeli ljudje, ki delo in
problematiko zavodov vsaj
poznajo.
I. STAMEJČIČ
Klic v stiski
V soboto bo v Narodnem
domu prireditev ob 10.oblet-
nici Klica v duševni stiski, na
kateri bodo podelili priz-
nanja. Sledila bo okrogla mi-
za »Moj pogled na kakovost
življenja na Celjskem«. Zve-
čer bo nastopila Anica Ku-
mer ter celjski Igen.
V duhu gasilstva
■■■■■■■■■
Na državnem tekmovanju
gasilskih društev, ki sta ga
pod pokroviteljstvom mini-
strstva za obrambo letos pri-
pravili Gasilska zveza Slove-
nije in Gasilska zveza Celje,
sta se 219 enotam iz Sloveni-
je pridružili še gasilski enoti
iz Hrvaške in Madžarske.
Na tekmovanju je sodelova-
lo kar 2210 gasilcev, tekmova-
li pa so v vajah z motorno
brizgalno in v štafeti ter v vaji
s hidrantom in v raznoterosti.
Ob podelitvi pokalov najbolj-
šim ekipam ob zaključku tek-
movanja, pa sta posebno
značko prejela tudi Ernest
Eoery in Gasilska zveza Celje.
»Gasilci opravljamo naloge
gašenja in reševanja ob poža-
rih in drugih nesrečah prosto-
voljno, zato se zavedamo, da
smo uspešni takrat, ko smo
dobro organizirani, usposob-
ljeni in tehnično opremljeni.
Prav naša pripadnost in stro-
kovna usposobljenost sta tisti
vrlini slovenskih gasilcev, ki
nas povezujeta z ljudmi in za-
gotavljata uspeh,« je v bilten,
ki je izšel ob državnem tekmo-
vanju gasilcev Slovenije, zapi-
sal Tone Sentočnik, poveljnik
Gasilske zveze Slovenije in
predsednik tekmovalnega od-
bora, ki je poudaril, da so tek-
movalne enote dokazale svoje
sposobnosti in s tem potrdile,
da so slovenski gasilci tudi po
tekmovalnih rezultatih v vrhu
gasilstva v Evropi.
N-M. S., Foto: SHERPA
Posebnost v Slivnici
Ob Slivniškem jezeru v šentjurski občini bo danes slove-
sno odprtje prenovljene ceste Rakitovec-Drobinsko, kjer so
prvič v Sloveniji zgradili podhode za ogrožene dvoživke.
Pri obnovi ceste so upoštevali pobude naravovarstvenikov iz
žalskega društva Radoživ ter Ekološkega foruma LDS. Cesto bo
slovesno odprl minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar,
prireditev pa bo ob 16. uri. Minister se namerava v Gorici pri
Slivnici srečati tudi z vodstvom občinskega odbora LDS, z
nekaterimi predstavniki vodstev KS ter z omenjenimi naravo-
varstvenih. Pogovarjali se bodo o varovanju okolja ter o
urejanju prostora v tej občini.	BJ
INTERNET
_POTEPAJMO SE SKUPAJ
Borze, borznoposredniške hiše,
zavarovalnice in ostalo
Blagovna borza d.d. (http:/	ster GZS in dobite več infor-
/www.eunet.si/commercial/	macij o njihovem servisu Info-
bbl/bbl-in.html) se na Interne-	link.
tu predstavlja zelo celovito. Za-	Zavarovalnica Maribor
nimiv je tudi slovarček borznih	d.d. (http://www.zav-mb.si)
izrazov, ki ga prav tako najdete	in Zavarovalnica Triglav d.d.
na njihovih WWW straneh	(http://www.zav-triglav.si)
(http://www.eunet.si/com-	sta predstavnici zavarovalniš-
mercial/bbl/slovar.html).	¿va na slovenskem delčku In-
Ljubljansko borzo vred-	terneta. Čeprav so njihove
nostnih papirjev d.d. najde-	WWW strani še v izgradnji,
mo na naslovu http://www.	nudijo kar nekaj zanimivih za-
ljse.si. Ogledate si lahko nji-	varovalniških informacij,
hovo predstavitev, tečajnice,	Kot vidimo, se na tem po-
statistike, obvestila in novosti,	dročju vendarle nekaj dogaja
Od borznoposredniških hiš	tudi v Sloveniji. Kar pa na
omenimo hišo Medvešček-	žalost ne moremo reči za širše
Pušnik(http://www.mibo.si/	celjsko območje!?
medvescek) in borzno družbo	Če bi se še radi potepali,
Poteza d.d. (http://www.po-	obiščite domačo stran Vizije
teza.si), od revij za borzno,	d.o.o. http://www.vizija.si in
davčno in finančno svetova-	poiščite rubriko Web potep
nje pa Kapital (http://www.	dneva, ki vas bo popeljala v
k2.net/kapital/).	svet. Vsak dan vas čaka novo
Tudi Gospodarska zborni-	doživetje!
ca Slovenije je prisotna na
Internetu in to na naslovu	Za vas sta se potepala:
http://www.gzs.si. Med osta-	Tomaž Leskovšek, tomaz@vizija.si
lim lahko vpogledujete v regi-	in Jožica Kristan, jozica@vizija.si
Sprememba
prometa v
Celju
Sredi minulega tedna so
ob zaključku ureditve
platoja pred Železniško
postajo Celje delno spre-
menili tudi prometni re-
žim, ki velja v tem prede-
lu mesta.
Z ureditvijo platoja ter
postavitvijo semaforjev in
prehoda za pešce nepo-
sredno ob izhodu iz postaj-
ne zgradbe, je bilo treba po
besedah strokovnega sode-
lavca za promet Mestne ob-
čine Celje Iztoka Uranjeka
delno spremeniti tudi pro-
metni režim v tem predelu
mesta. Smer prometa v
Razlagovi ulici, ki ostaja
enosmerna, je zdaj obrnje-
na, promet pa teče iz smeri
Savinjskega nabrežja. Pre-
povedano oziroma zaradi
nove ureditve nemogoče je
levo zavijanje iz laške sme-
ri preko Krekovega trga v
Razlagovo ulico. Za potre-
be trgovskega centra Špital
je mogoč dovoz iz Ulice
XIV. divizije po Pleteršni-
kovi ulici, urejena pa je tudi
dostava za lokale v tem pre-
delu.
Kot problem, na katerega
so izredno hitro opozorili v
Hotelu Evropa, je onemo-
gočen dovoz večjih avtobu-
sov do samega hotela, ven-
dar bodo v Mestni občini
Celje v kar najkrajšem času
uredili križišče Razlagove
in Pleteršnikove ulice, ki je
zdaj za vožnjo avtobusov
preozko. K večjemu pro-
metnemu redu na tem ob-
močju pa bodo verjetno
prispevala tudi parkirna
mesta ob trgovskem centru
Špital, ki naj bi jih za potre-
be kupcev prav tako uredili
v kar najkrajšem času.- IS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Jernej, Jernej in Jernej
Predstavljamo zmagovalce kviza Male sive celice
Nek petek dopoldne so v
ravnateljevo sobo v Osnovni
šoli Karla Destovnika-Kaju-
ha v Šoštanju stopili trije
fantje. Čisto normalni, vedri,
zelo različni in kasneje, po
pogovoru sodeč, tudi zelo
življenjski. To so šoštanjski
trije Jerneji - Mazej, Hozjan
in Preglav, učenci šestega
razreda, ki so pred kratkim
zmagali na televizijskem
kvizu Male sive celice.
»Na televiziji je čisto druga-
če, kot smo si predstavljali,«
so povedali vsi Jerneji, ki jim
je zmago v kvizu prineslo
predvsem splošno znanje.
»Posebej se nismo pripravljali,
imeli smo le neko knjigo, v
kateri je bilo vse - od dinoza-
vrov do japonskih avtomobi-
lov,« je povedal Mazejev Jer-
nej, tudi najbolj zgovoren
med trojico.
Šoštanjski Jerneji so se za
kviz prijavili »kar tako«, po-
tem pa so si na področnem
tekmovanju v celjskem Golov-
cu delili prvo mesto in se s tem
uvrstili med 16 najboljših
ekip. Potem so »uničili« učen-
ce iz Postojne, Mirne, Ilirske
Bistrice in v finalu še ljubljan-
sko šolo Toneta Čufarja.
»V prvi igri smo odgovarjali
na vprašanja z drži ali ne drži.
Kdor je v prvi igri imel slabši
rezultat, je potem v drugi prvi
zbiral tematiko, na katero bo
odgovarjal. V igrah smo bili
ocenjeni od 5 do nič točk,
odvisno od tega, kdaj smo pra-
vilno odgovorili na vprašanje.
Vsak napačen odgovor je pri-
nesel točko manj. Ko smo
zmagali proti Mirnu, smo pr-
vič tekmovali še v igri »tema«,
in sicer je morala ekipa pravil-
no odgovoriti na tri vprašanja,
nato pa smo se potegovali za
dodatne nagrade.Vmes je bila
abeceda, tekmovanje za višje-
šolce,« so po delih pojasnili
Jerneji.
Če zgubite, peš
domov
Na tem tekmovanju je bilo
razdeljenih kar nekaj nagrad.
Šoštanjčani so domov prinesli
vabilo za poletno šolo Petra
Vilfana v Strunjanu, nekaj
drugih drobnih daril, za cel
razred pa izlet v Gardaland,
košarkaške žoge... »Pa avto-
gram,« je med naštevanjem
dodal Hozjanov Jernej. »Ne
vem, če so sošolci kaj ponosni
na nas, vem pa, da bi se tek-
movanja udeležil, tudi če bi
imel prizadete male sive celi-
ce. Sicer je bila v šoli televizij-
ska ekipa, posneli so vse so-
šolce, tudi četrtega Jerneja, ki
je bil določen-kot rezerva,«
nas je nasmejal Mazej, druga
dva pa sta pripomnila, da sta
imela na snemanju v šoli še
največ treme.
To, da šola ni dobila obljub-
ljenega računalnika, je druga
zgodba. Tekmovalce je med
tekmovanjem spremljala cela
šola, saj so po zvočniku vedno
povedali, kdaj gredo na sne-
manje oddaje. Jerneje je
spremljal navijaški oddelek,
vključenost skupnosti pa do-
kazuje tudi velenjska enota Iz-
letnika, ki je vsem omogočila
cenejše prevoze. O tem, da je
oddajo Male sive celice
spremljalo kar precej Šoštanj-
čanov, priča tudi telegram šo-
štanjskega župana dr. Meni-
ha, ki je učencem čestital in se
jim zahvalil za predstavitev
mesta. Sicer je samo Mazejev
Jernej iz Šoštanja, Hozjanov
prihaja iz Topolšice, Pregla-
vov pa iz Pesjega.
Učenci so po mnenju ravna-
telja šole Emila Praha čutili
kar precej odgovornosti. »Res
je, da smo najprej poskusili
kar tako, potem pa smo začeli
zmagovati. Enkrat vmes je
mama rekla, naj se potrudi-
mo, ko smo že tako daleč priš-
li, sošolci pa so nam zagrozili,
da bomo šli peš domov, če
bomo zgubili. Kaj potem mo-
reš drugega,« je menil Mazej.
Vsi trije Jerneji so prepriča-
ni, da jim je zmago prinesla
njihova maskota - kanja. »Šola
se imenuje po Kajuhu, prej
Kanjuhu, potem pa se je n
nekje zgubil. Tako je naša raz-
redničarka Marjana Menih
predlagala, naj izberemo ka-
njo za maskoto,« je povedal
Pregiavov Jernej, Mazejev pa
ga je dopolnil: »Maskoto sem
za prvo tekmovanje izdelal iz
stiropora. Čeprav je bila majh-
na, nam je prinesla srečo. Po-
tem smo vmes, ko smo imeli
čas, izdelali kanjo v naravni
velikosti, v finalu pa smo na-
stopili kar z obema. Ena je bila
za zmago, druga pa za največ-
je število točk.«
Naliceni Jerneji
Kot kviz bi lahko zastavili
vprašanje o najljubšem pred-
metu šoštanjskih Jernejev.
»Telovadba,« odgovarjajo v en
glas. Poleg tega se vsi trije
ukvarjajo z računalništvom,
Mazej je republiški prvak v
Veseli šoli, Hozjan je izrazito
športni tip, košarka pa ne dela
preglavic niti Preglavu. Tudi v
razmišljanju, kam po končani
šoli, so bili Jerneji enotni: »To
je najtežje vprašanje.«
Verjetno ni odveč omeniti,
da so vsi trije odličnjaki. »V
šoli sicer ni hudo, lepo pa bo,
ko bodo počitnice,« so pove-
dali fantje, s kviza bodo naj-
bolj ohranili spomin na ličenje
za nastop pred kamerami
(»nič hudega ni bilo), da pa
smo se pogovarjali dopoldne
med poukom (na vrsti je bila
angleščina), se jim ni zdelo
nič posebnega.
»A če je padla kakšna petka
v redovalnico na račun zma-
ge? Mogoče že, čeprav se tega
ne sme povedati,« je med po-
govorom omenil Mazejev Jer-
nej. »Odgovor je pravilen,« bi
rekel voditelj oddaje Pavle
Ravnohrib, kakor je mnogo-
krat povedal šoštanjskim Jer-
nejem v Malih sivih celicah.
URŠKA SELIŠNIK
Jerneji z ravnateljem Emilom Prahom.
Jernej Hozjan.
Jernej Mazej.
Jernej Preglav.
Zeleno Dolgo polje
Skrb za urejeno okolje - V treh letih 100 novih dreves
V celjski krajevni skupno-
sti Dolgo polje zdaj že četrto
leto načrtno skrbijo za ureje-
no, z rožami in čim več zele-
nja polepšano okolje. Celotna
krajevna skupnost je za svoja
prizadevanja prejela najvišje
priznanje Turističnega druš-
tva Celje Zlato vrtnico 95,
priznanja pa so prejeli tudi
nekateri posamezniki.
Plaketo oziroma malo sta-
tuo Zlata vrtnica 95 so prejeli v
Cvetličarstvu Novak, v Tkal-
ski ulici, pisna priznanja za
urejeno okolje pa še Center za
rehabilitacijo invalidov,
Skupnost stanovalcev Vese-
lova 10-16 (na sliki) ter dru-
žine Hrovat iz Oblakove 5,
Kolar iz Kersnikove 46a in
Koren iz Stritarjeve 11.
Po besedah predsednika
Sveta KS Dolgo polje Cvetka
Rojea so v letu 1993, ko so se
lotili načrtnega urejanja oko-
lja, v krajevni skupnosti po-
skrbeli tudi za pomoč kraja-
nom pri tem delu. Do lani so
tako razdelili 97 dreves, 286
okrasnih grmovnic in vrtnic,
56 kilogramov travnega seme-
na ter 341 opremljenih in za-
sajenih cvetličnih korit za bal-
kone. »Z akcijo smo nadalje-
vali tudi letos, glede na želje
krajanov smo v aprilu razdelili
8 dreves, 45 okrasnih grmov-
nic, 110 vrtnic ter 37 zavitkov
travnega semena, v maju pa
smo poskrbeli še za 100 zasa-
jenih cvetličnih korit za balko-
ne ter razdelili krajanom 210
polnil oziroma zemlje in cvet-
ličnih sadik za v korita,« pravi
Roje.
Urejanje okolja je postalo v
teh letih krajanom Dolgega
polja že del vsakdana, v KS pa
ga spodbujajo tudi s tem, da si
pred krajevnim praznikom v
septembru posebna komisija
ogleda in oceni urejenost bi-
valnih objektov, najprizadev-
nejšim pa podelijo 6 plaket in
med 10 in 15 priznanj krajev-
ne Zlate vrtnice.
Čeprav bi bilo pričakovati,
da bo v skrbi za urejeno bival-
no okolje v mestu prizadeva-
nja krajanov Dolgega polja
podprla tudi Mestna občina
Celje, v KS Dolgo polje v vsem
tem času niso prejeli niti ene-
ga proračunskega tolarja. Zato
pa so na več posluha naleteli v
nekaterih podjetjih, glavna
pokrovitelja ocvetličenja in
ozelenitve Dolgega polja pa
sta Vrtnarstvo Celje in Cinkar-
na Celje.
MMMMMlS, Foto: G. KATIČ
10
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
■■■■■■■■■■■■■H
Šolski jubileji
V Laškem praznujejo šestdeset let posebnega šolstva in
stoletnico izgradnje slovenske šole
НННННММИННМНМННМНН
Ob šestdesetletnici poseb-
nega šolstva v Laškem so
včeraj dopoldne v razstaviš-
ču Laški dvorec odprli raz-
stavo likovnih del osnovnih
šol s prilagojenim progra-
mom Slovenije, pester pro-
gram prireditev, namenje-
nih učencem in javnosti, pa
so ob stoletnici izgradnje
slovenske šole v Laškem pri-
pravili tudi na osnovni šoli
Primož Trubar.
Leta 1936 so pri osnovni šoli
v Laškem ustanovili »pomož-
ni« oddelek, ki je po mirova-
nju med okupacijo znova za-
živel v šolskem letu 1946/47
in se je leta 1953 reorganiziral
v samostojno šolo z enim od-
delkom. Šestnajst let kasneje
je šola dobila svojo zgradbo
na Valvazorjevem trgu, kjer
domuje še danes, in je imela
že osem oddelkov s sto učenci
iz Laškega, Rimskih Toplic in
Radeč. Pred dvema desetletje-
ma se je šola preimenovala v
osnovno šolo Dušana Požene-
la in je leta 1981/82 prva v
občini uvedla celodnevni
pouk, od leta 1991 pa deluje
kot organizacijska enota pri
osnovni šoli Primož Trubar.
Danes obiskuje šolo 34 otrok.
»Osnovna šola s prilagojenim
programom ni >pomožna< šola
ali šola za tiste, ki se ne more-
jo učiti,« je v vabilu za razsta-
vo v Laškem dvorcu zapisala
ravnateljica Marta Mlakar.
»To je šola za nekoliko manj
učljive otroke, ki tu dobijo
splošno izobrazbo po progra-
mu, ki je prilagojen njihovim
sposobnostim.« Prav zato je
razstava, ki jo je ob pomoči
celotnega učiteljskega kolekti-
va pripravila Stanka Damja-
novič, zelo skrbno izbrana.
Na razstavi, ki bo odprta do
konca šolskega leta, se z likov-
nimi deli predstavljajo otroci
vseh slovenskih osnovnih šol
s prilagojenim programom,
razstavljena pa so tudi vsa de-
la, ki so nastala v likovni kolo-
niji učencev posebnih šol, ki
je bila lani v Celju. Osnovna
šola Dušana Poženela bo svoj
visoki jubilej proslavila tudi v
petek, ko bo na dnevu odprtih
vrat predstavila svoje dejavno-
sti.
Včeraj je svoje dneve začela
praznovati tudi osnovna šola
Primož Trubar. Na prireditvi,
»Veselo v praznik,« so podelili
priznanja vsem učencem, ki
so sodelovali na različnih tek-
movanjih, nocoj pa bodo na
koncertu otroškega in mladin-
skega pevskega zbora podelili
tudi posebna priznanja peda-
goškim delavcem in otrokom,
ki sodelujejo v zboru osem let.
Jutri bo v Kulturnem centru še
poslovilna prireditev osmošol-
cev za starše.
■ШНШННШ J. INTIHAR
Foto: GREGOR KAT1Č
Pomlad v Modi Celje
Ob koncu tedna je podjetje Versus pripravilo osrednjo modno predstavitev za letošnjo poletno
sezono. Tako so manekenke v petek zvečer pred trgovino Moda pod geslom »Pomlad v Modi
Celje« predstavile športno kolekcijo Pomlad-poletje, v soboto dopoldne pa so si gledalci lahko
ogledali predstavitev elegantnih kolekcij Mure, Laboda in drugih slovenskih tekstilnih proizvajal-
cev za poletje '96. Modno revijo je organizirala Vladimira Skale, vodila pa Maja Šumej.
V Slatinskem domu brez vode
Stanovalci iz Slatinskega
doma, nekdanjega hotela, ki
ga je Zdravilišče Rogaška
Slatina spremenilo v stano-
vanjski blok, so nas obvesti-
li, da jim je novi lastnik ko-
nec tedna vzel vodo. To se je
zgodilo po koncu Žerakove-
ga podaljšanega izselitvene-
ga roka, določenega za ko-
nec maja.
Kot smo že poročali, je lo-
kalni živilski podjetnik naj-
prej kupil zdraviliški hotel
Trst, za katerega se je izkaza-
lo, da velja zanj bančna hipo-
teka. Zato je prišlo do menjal-
ne pogodbe, s katero je prišel
do lastništva nekdanjega hote-
la Slatinski dom, stanovanj-
skega bloka zdraviliških de-
lavcev. Zdravilišče se je po-
godbeno obvezalo, da bo za
stanovalce, večinoma mlade
družine, našlo nadomestna
stanovanja, iz tega pa ni bilo
nič. Podjetnik, ki želi v zgrad-
bi znova urediti hotel, je zato
stanovalcem predlagal izseli-
tveni rok. Po podaljšanem ro-
ku se je nekaj stanovalcev iz-
selilo, približno štirideset
(predvsem družin z malimi
otroki) pa jih ostaja, saj pravi-
jo, da nimajo kam.
r
Pri vsem skupaj gre v bistvu
za najemni odnos med zdravi-
liščem ter stanovalci, na zad-
nji seji občinskega sveta Ro-
gaške Slatine pa je svetnik Jo-
že Unverdorben (kot odgovor-
na oseba zdravilišča) trdil, da
obstajajo najemne pogodbe,
po katerih bi se morali stano-
valci izseliti ze pred pol leta.
Omenjenih pogodb pa na ob-
čini ni nihče videl.
■■■■■■ BRANE JERANKO
Zvočni zid za
Podvin
Zaradi dviga trase avto-
ceste pri glinokopu na ob-
močju katastrske občine
Gotovlje krajani Podvina
zahtevajo, da se z izgrad-
njo avtoceste uredi tudi
zvočni zid, ki bo zavaro-
val ljudi pred hrupom
Krajani so še predlagali,
da z odvečnim materialom,
ki ostaja pri gradnji, občina
poskrbi tudi za zasutje div-
jega odlagališča ob glinoko-
pu. S tem bi preprečili raz-
množevanje glodalcev, ki
vznemirjajo Podvinčane.
IB
Rajanje z
baloni
V vrtcu Tončke Čečeve so
med praznovanjem v jubilej-
nem letu pripravili tudi ve-
selo rajanje za otroke in star-
še. V soboto dopoldne so na
ozelenelem igrišču nastopili
otroški pevski zbor in nato
vsi otroci iz vrtca na Mari-
borski cesti.
Po zamisli koreografa Igor-
ja Jelena so v razgibanem rit-
mično-plesnem nastopu pri-
kazali živalski karneval. S svo-
jo neposrednostjo, lepo uskla-
jenimi barvnimi oblačili in
množico pisanih balonov so
navdušili. Po nastopu so se
otroci, starši in obiskovalci za-
držali v prijetnem druženju in
pokušini dobrot, ki so jih pri-
pravili v vrtčevski kuhinji ozi-
roma otrokom poklonili števil-
ni sponzorji.	EP
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Jubilejni Miš Maš
V nedeljo bo nastopilo kar 36 znanih slovenskih ansamblov
ииииииинимнвиинммминмник
Organizatorji tradicional-
nega in letos jubilejnega, de-
setega Miš Maš obljubljajo,
da bo to prireditev, kakršne
v Limberku še ni bilo.
шш mi mm 11 ; H ш i ¡
Letno gledališče bo zaživelo,
že jutri zvečer s koncertom
Vlada Kreslina, Beltinške
bande, Malih bogov in Kut
gasa ter velikim ognjemetom.
Vstopnina bo tisoč tolarjev.
Korajža velja je naslov so-
botne prireditve, obiskoval-
cem se bodo predstavili šolar-
ji, ki so na šolskih prireditvah
prišli v ožji izbor, festival pa
Grižani organizirajo v sodelo-
vanjem s studiom H, ki odkri-
va in spremlja mlade talente.
V letnem gledališču bo za-
gotovo najlepše v nedeljo, ko
bo osrednja prireditev za mla-
de in stare. Lanski Miš Maš je
priva"bil rekordnih 25 tisoč
obiskovalcev, vsaj toliko jih
pričakujejo letos. Na glavnem
odru se bo dogajanje pričelo
približno ob pol desetih. Na-
stopili bodo Miss Kaya, Lin-
tvern, Arche, D. Kovač, Bom-
be, Flirt, Patricija, Requiem,
The Drinkers, Bojan Rako-
vec, Pontiac, Aleksander
Jež, Zeus, Gad Band, Big foot
mama, 12. nasprotje, Spidi
in Gogi, Malibu, Tomaž Do-
micelj, Transcendence, Jani
Kovačič, Čudežna polja, Vili
Resnik, Avia band, Irena
Vrčkovnik, Pop design, Sale,
Big ben, Deja Mušič, Don
Mentoni band, Orlek, Panda,
Vitezi obložene mize, Avto-
mobili in Šank rock.
Program bodo povezovali
Bojan Rakovec, Mojca Ma-
vec, Živko Beškovnik in Deja
Mušič. Najmlajši bodo lahko
nastopili na odru sramežlji-
vih, ustvarjali v kiparski in
slikarski delavnici, si ogledali
lovsko razstavo, lutkovne,
plesne in gledališke predsta-
ve, celjski Plesni forum se bo
predstavil s plesnim kolažem.
Svoje čarovnije bosta prikazo-
vala Niko Fric in Franc Zu-
pan, nastopil bo pantomimik
Andres Valdes, otroci pa se
bodo zabavali še na igrišču
ringa raja, slončku Tončku ali
se vozili naokrog z Roga-
čanom ter nadstropnim avto-
busom.
Zvečer bodo v letnem gleda-
lišču pripravili še velik ognje-
met. Vstopnine na Miš Maš ni.
Pokrovitelj osrednje nedeljske
prireditve je žalska Hmezad
banka, pokrovitelj vseh polet-
nih prireditev v Grižah pa ob-
čina Žalec.
Bojan Šalamon, član orga-
nizacijskega odbora Miš
Maš: »Prepričan sem, da bo
jubilejni Miš Maš res vrhun-
ska prireditev. Popestrili
smo program, ki bo letos tra-
jal tri dni in privabili rekord-
nih 36 znanih slovenskih an-
samblov. Poleg tega smo ob-
novili sceno, v sodelovanju z
italijanskim partnerjem pa
bodo dogajanje spremljali
svetlobni efekti.
15. junija, bo v Grižah še
tradicionalni Miš Maš rock
žur, vstopnina bo tisoč tolar-
jev. Prireditev je namenjena
predvsem odraščajoči mladi-
ni. Tokrat bodo spremljali na-
stop skupin Hodogast, Šank
rock, Pera Lovšina in Vite-
zov obložene mize, Deje Mu-
šič ter skupine Voodo X.
«кишшишиншкшшаишшкишш IB
V	zreške Terme prihaja poletje
V	zreških Termah turistični delavci že pripravljajo
prireditve, ki bodo obeležile poletno sezono.
Junij bo v celoti posvečen komedijam. Na ploščadi pred
Termami se bodo od 7. do 28. junija vsak petek zvrstila
amaterska društva s svojimi veseloigrami. Vstopnine ne bo, v
primeru slabega vremena pa bodo predstave v večnamenski
dvorani. Dvakrat na teden bodo tudi glasbene prireditve;
poleg zabavne glasbe bo mogoče prisluhniti še narodnim
melodijam. Največja glasbena prireditev Zreška noč bo 27.
julija pred hotelom Dobrava. Popestrili jo bodo z ognjeme-
tom in večimi glasbenimi skupinami.
Pričela se je tudi kopalna sezona. Zrečanom bodo na voljo
družinske sezonske karte, ki bodo kar za nekaj odstotkov
cenejše. Še bolj zanimiva pa je otroška karta za kopanje med
prvim junijem in 30. septembrom. Obe obliki popusta sta
plačljivi v več obrokih.
B.H.
Najstarejša Jurkloštrcanka
še gospodari
>< ji - $ ШШ i/- HiiìllllMlllM'll Ш
л ...... ^	s .. ШИМИ v-'-í	' $
Sredi meseca maja so na-
šteli 93 let Ivani Platovnjak
iz Blatnega Vrha pri Jurklo-
štru. Po letih jo uvrščajo med
najstarejše občanke Laške-
ga, je pa tudi najstarejša v
krajevni skupnosti Jurklo-
šter. Tega pa njene obvezno-
sti, volja in sam izgled ne
izdajajo. Da bi ji le zdravje
še dolgo služilo!
i mm mmm m ; m m mm ¡ m t, m -
Ob njenem prazniku sta jo
obiskala Edi Gračner, tajnik
KS Jurklošter in Alenka Kan-
dolf, predsednica Rdečega kri-
ža iz Jurkloštra. S solznimi
očmi ju je sprejela in kar verje-
ti ni mogla, da se je nanjo še
kdo spomnil, razen njenih do-
mačih, seveda. ,
Njen dom je bil pri sveti
Trojici, kjer se je rodilo devet
otrok. Po poroki se je preselila
k možu na Reko pri Laškem in
ostala tam tako dolgo, dokler
nista posestvo z moževim bra-
tom zamenjala. Tako je prišla
v Blatni Vrh in tu vztraja še
danes. Skrbno gospodari na
težki kozjanski zemlji skupaj
s sinom Francijem in hčerko
Marico. Vdova je že 24 let.
Ivana, ki je povila šest
otrok, je vedrega značaja, rada
se smeji, pove kakšno šalo...
Če je volja prava, tudi zapleše.
To se je moralo zgoditi tudi za
njen rojstni dan. »Gor me drži-
ta dobra volja in delo,« se rada
pohvali. »Ko se zjutraj zbu-
dim, najprej pomislim, kaj vse
bomo tisti dan delali. Za do-
bro voljo pa je pomembna tu-
di barva steklenice, ki jo Fran-
ci prinese iz kleti. Če je rdeča,
potem sem dobre volje, pri
rumeni pa bolj slabo vidim,«
je v šali povedala Ivana.
Ponosna je na svoji vnukinji
Danico in Martino, upa pa tu-
di, da bo vsaj Danica ostala
doma na kmetiji. Jezi jo, ker ji
je letošnjo zimo ponagajalo
zdravje in jo priklenilo na po-
steljo. A ker je vztrajna, si je
rekla, da tako ne bo šlo in zdaj
že lepo okreva.
ШвШШШШШШ VLADO MAROT
Nastopilo 480
mladih gasilcev
Gasilska zveza Žalec in
Prostovoljno gasilsko
društvo Gomilsko sta pri-
pravila občinsko gasilsko
tekmovanje pionirjev, pio-
nirk, mladincev in mla-
dink. Pomerili so se v vaji
z vedrovko in v štafetnem
teku. Nastopilo je 48 dese-
tin iz tridesetih prostovolj-
nih društev občine Žalec.
Vrstni red pionirke: 1. GD
Grajska vas 899 točk, 2. Go-
milsko 871, 3. Trnava z 870
točkami; pionirji: 1. Gomil-
sko I. 893 točk, 2. Andraž
892 in 3. Šempeter 891 točk;
mladinci: 1. Gomilsko I.
1025 točk, 2. Grajska vas
1007 točk, 3. Ločica ob Savi-
nji 1001 točk; mladinke: 1.
Grajska vas 1031 točk, 2.
Gomilsko 983 in 3. Griže z
914 točkami...
Občinsko tekmovanje čla-
nov in članic bo 16. junija v
Braslovčah.
T. TAVČAR
Mladi žalski
raziskovalci
Včeraj so v žalski občini
predstavili naloge mladih ra-
ziskovalcev.
Predstavitev je bila v prosto-
rih osnovne šole Braslovče,
kjer letos praznujejo tudi 190
let šolstva. Dopoldne so se
najprej sestali člani komisije,
zatem pa so v šolski telovadni-
ci in računalniški učilnici
predstavili raziskovalne nalo-
ge. Ob tej priložnosti je bilo v
Braslovčah tudi srečanje men-
torjev in recenzentov, za
učence pa so organizirali izlet
v okolico Braslovč.
ANTON MARTIN SLOMSEK V CELJU
FISE: DRAGO MEDVED
Prišel je nenapovedan in potiho
Slomšek je iz Št. Andraža
odpotoval v Celje 24. aprila
leta 1846. Potoval je skozi
Dravograd, Slovenj Gradec in
Vitanje, kjer je prenočil v žup-
nišču. Drugo jutro je navsez-
godaj nadaljeval pot v Celje,
vendar je prišel povsem nena-
povedan, ker datuma prihoda
ni hotel povedati nikomur, ni-
ti ožjim prijateljem. Najprej se
je odpravil v cerkev Sv. Dani-
jela in bil je ravno dan sv.
Marka. Cerkev je biia polna do
zadnjega kotička. Duhovniki
so se v zakristiji pripravljali za
slovesno službo božjo, ko je
mednje stopil njihov novi
opat. Seveda so ga takoj pre-
poznali in ga v hipu naprosili,
naj on sam prevzame sveto
mašo. In tako je pri maši zado-
nel njegov glas v cerkvi in
marsikdo je prvič v življenju
videl častitljivega moža, ki ga
je poznal le po pripovedova-
nju in po knjigah, ki so tisti-
krat že krožile med ljudmi.
Po maši je bila običajna pro-
cesija skozi mesto k cerkvi Sv.
Duha. Ta podružnična cerkvi-
ca, ki je sodila k Sv. Danijelu,
je nastala za časa celjskih gro-
fov kot špitalska cerkev, stala
pa je na mestu, kjer danes
stoji hotel Celeia in so jo zara-
di gradnje hotela leta 1962
podrli. Torej je bila relacija
med cerkvijo Sv. Danijela na
tedanjem cerkvenem trgu in
cerkvico Sv. Duha prva javna
pot Antona Martina Slomška
kot celjskega opata po svojem
priljubljenem Celju.
Naslednji dan je Slomšek pi-
sal prijatelju v Št. Andraž:
»Srečno sem prišel v Celje,
kjer bo, ako Bog tako hoče,
tudi moj grob nekdaj.« V pi-
smu se je vprašal, »kdaj bomo
zvedeli za novega škofa?«
Biti opat v Celju, je tedaj
pomenilo biti škofov namest-
nik za upravo tamkajšnjih de-
kanij. Pravico imenovati celj-
skega mestnega župnika je
imel cesar, toda odločilno je
bilo škofovo priporočilo. Te-
danji škof v Št. Andražu in
Slomšku nadvse ljub prijatelj,
je cesarju takole priporočil
Slomška za celjskega opata:
»Ta prošnjik se odlikuje po
sposobnostih in neutrudni
marljivosti, po umstveni in
nravni izobrazbi, po globo-
kem in iskrenem verskem pre-
pričanju, po neomahljivi mo-
žatosti svojega značaja«.
Slomšek se je povsod, ka-
mor je prišel, z vso vnemo
lotil svojega dela. Na Celje ga
je vezalo mnogo spominov.
Predvsem na prvo šolo, ki jo je
moral opraviti zaradi nemške-
ga jezika, da je mogel nadalje-
vati šolanje na celjski gimna-
ziji. V tem mestu se je spoznal
z njegovo slavno zgodovino,
ki so jo mnogi, tako je še
danes, začeli šele s celjskimi
grofi oziroma knezi. Toda
Slomšek je vedel, da je krš-
čanstvo bilo v Celju dokaj
zgodnje in da je mesto že ime-
lo škofijo. Naj ob tem spom-
nim na legendo o sv. Maksimi-
lijanu, sinu premožne celjske
družine, zavetniku Celja, Lin-
za in Passaua. Njegova rojstna
hiša naj bi stala na planoti, na
kateri je danes cerkev Sv. Ce-
cilije oziroma kapucinski sa-
mostan. Po smrti svojih star-
šev, tako pravi legenda, je raz-
dal vse svoje imetje med reve-
že. Škof je postal v Laureacu-
mu (Lorch na Zgornjem Av-
strijskem), mestu ob Donavi.
Pozneje je obiskal svoje rodno
Celje, v katerem je bil tedaj
rimski cesarski namestnik Eu-
lasius. Ta je silil kristjane, naj
darujejo Martu. Maksimilijan
je šel k njemu in mu očital, da
vodi ljudstvo v pogubo, Eula-
sius pa je tudi njega postavil
pred odločitev, naj daruje
Martu, ali pa ga čaka smrt.
Maksimilijan se je odločil za
mučeniško smrt, zgodila naj
bi se leta 284. Tam, kjer naj bi
njegova kri oškropila tla (po
eni od verzij, kjer naj bi oble-
žala njegova odsekana glava)
je studenec obglavljenja sv.
Maksimilijana, nad katerim je
sezidana majhna kapelica. Tu-
di po legendi naj bi cerkev na
mestu njegovega obglavljenja
sezidal leta 698 sv. Rupert, v
resnici pa je to ustanova iz
časa celjskih grofov. Častiti so
ga začeli že v 8. stoletju v
Bischofshofnu v Pongami,
Passami, zelo zgodaj tudi na
Celjskem in v Piranu v cerkvi
sv. Jurija. Na upodobitvah
ima na glavi škofovsko mitro,
v rokah pa knjigo in meč. Upo-
dobljen je v župnijski cerkvi v
Bischofshofnu v Pongami na
oltarni sliki, kip iz 15. stoletja
je v dunajski katedrali sv. Šte-
fana in ga kaže z mečem, naj-
lepša upodobitev pa je baroč-
na freska z motivom njegove-
ga obglavljenja v opatijski
cerkvi Sv. Danijela v Celju in
ta motiv je gotovo dobro poz-
nal tudi Slomšek. V zgodnjem
krščanskem obdobju je bil v
Celju sedež škofije, znana sta
celo dva celejanska škofa, in
sicer Gaudencij, ki ga omenja
napis iz 6. stoletja, vzidan v
zunanjo steno cerkve v Pre-
boldu in Ivan, čigar ime je
vpisano v zapisniku cerkvene-
ga zbora v Gradežu v drugi
polovici 6. stoletja.
Toda Slomšku ni bilo usoje-
no ostati dalj časa v Celju. Že
4. maja je namreč prejel pi-
smo, ki ga je 28. aprila s cesar-
skim dovoljenjem poslal po
pošti v Celje nadškof in kardi-
nal Friderik Schwarzenberg iz
Salzburga. Ko ga je Slomšek
odprl, je bral: »Veličastni gos-
pod! Po klicanju Sv. Duha, po
zrelem in mirnem premisleku
in posvetu, sem prišel do ja-
snega in trdnega prepričanja,
da svoji dolžnosti, dati ovdo-
veli škofiji nadpastirja, ne mo-
rem bolje zadostiti, kakor da
pozovem Vas, velečastiti, da
prevzamete to sveto službo.
Vem, da Vam s tem ne prina-
šam nikake radostne vesti in
da si želite, naj bi ta kelih šel
mimo Vas... Njegovo veličans-
tvo cesar je mojo namero, po-
klicati Vas k pastirski službi,
odobril s popolnim zaupa-
njem...«
Slomšek je še isti dan odgo-
voril na to pismo.
Stavba v Prešernovi ulici, ki jo je Mohorjeva družba kupila
leta 1927, ko se je preselila v Celje. Foto: D. Medved
12
NASI KRAJI IN UUDJI
Optika v družinski izvedbi
Dr. Marjan Irman je edini v Sloveniji, ki v okviru zasebne ambulante nudi optične in okulistične usluge
Ш. i Ш- <k iBKi fffflf ; I ш ШТ
Deluje umirjeno, zadrža-
no, resno. Kot človek, ki zna
opravljati svoje delo in na-
tančno ve, kaj hoče. Kot per-
fekcionist, kar, če se po kon-
čanem študiju medicine od-
ločiš za specializacijo okuli-
stike, pravzaprav moraš biti.
Predvsem pa je Marjan Ir-
man, okulist, ki ima sredi
Žalca ambulanto, ki deluje v
okviru Optike Irman, človek,
ki od sebe veliko zahteva. In
je za to pripravljen tudi veli-
ko narediti.
Po telefonu ga je težko dobi-
ti, saj ga v času, ko pregleduje
paciente, ne sme nihče motiti.
Ko pa se končno srečava v
prostorih njegove ambulante,
razumem, zakaj se je soseda,
ki se je hotela naročiti za pre-
gled, odločila za drugega oku-
lista. Ambulanta dr. Irmana je
z naročenimi pacienti polno
zasedena do - konca avgusta.
Pionirsko delo
Pravi, da se je za specializa-
cijo iz okulistike odločil bolj
bo naključju in da mu je po
končanem študiju ustrezalo
tudi delo v splošni medicini.
»Okulistika me je sicer res za-
nimala že v študentskih časih,
vendar okoliščine takrat niso
bile najbolj primerne. Potem
pa mi je, po opravljenem sta-
žu, to predlagal prijatelj češ,
da je okulistika veda, ki se bo
v prihodnjih letih bliskovito
razvijala. Odločil sem se za
specializacijo in... napredek,
ki se je v tej stroki zgodil v
zadnjih desetih letih, je re-
snično revolucionaren.«
Specializacijo je opravil leta
'87, potem pa je, vse do '93, ko
se je odločil za zasebno prak-
so, delal na očesnem oddelku
celjske bolnišnice. »Takrat
smo imeli na oddelku proste
roke; ne sicer toliko glede de-
narja; bolj glede idej, vendar
je delo teklo normalno in rad
sem ga opravljal. V času pa, ko
se je Slovenija osamosvajala,
se je pričelo stanje spreminja-
ti. Pojavila se je možnost za-
sebnega specialističnega dela.
Na začetku sem razmišljal o
tem, da bi zasebno prakso
opravljal v bolnišnici, potem
pa sem se odločil za nekaj, kar
je še na področju nekdanje
Jugoslavije takrat veljalo za
eksperimentalno zadevo. Op-
tika v družinski izvedbi. Opti-
ko je pred osmimi leti odprla
žena Branka, odločitev pa se
je v času, ko se je odprla mož-
nost opravljanja zasebne
prakse, izkazala kot pamet-
na,« pravi dr. Marjan Irman in
poudari, da je bilo tisto, kar ga
je pri tem delu vodilo, pred-
vsem izziv: »Pri takšnih stva-
reh mora biti vedno nekaj
>pionirjev< - tistih, ki preizku-
šajo teren in ravno zaradi
možnosti, biti pri tem eden
prvih, me je stvar pritegnila.
Potem, ko je nekaj že znano,
ko se ve, za kaj gre, vse skupaj
ni več zanimivo. Gre namreč
predvsem za pridobivanje no-
vih izkušenj.«
Kako Slovenci
vidimo
Ljudje, ki jih mučijo motnje
vida, pri optiku ali okulistu
pogosto iščejo tudi odgovore
na vprašanja, kakšna očala iz-
brati oziroma ali se odločiti za
očala ali za leče, ki so v zad-
njem času tudi pri nas vedno
bolj popularne. »Vendar še
vedno ne dovolj, saj nosi kon-
taktne leče le dober odstotek
vseh tistih, ki potrebujejo pri-
pomoček za izboljšanje vida,«
pravi dr. Irman.
Sam pacientom svetuje po
tako imenovanem dvosto-
penjskem sistemu - v sodelo-
vanju z optiko. »Pacientu na-
kažemo, kaj mu svetujemo za
dober vid. Za to, ali se odločiti
za očala, leče ali morda opera-
cijo z laserjem, se mora odlo-
čiti vsakdo sam. Samo obliko
očal pa je najboljše izbrati kar
v sodelovanju z optikom; če-
prav še vedno velja, da vsakdo
ve zase, kaj mu najbolj odgo-
varja.«
Sicer pa se, pravi dr. Irman,
tudi pri nas v zadnjem času
pozna posledica uporabe tele-
komunikacijskih sredstev -
predvsem računalnika, ki v
veliki meri vpliva na motnje
vida. Pa tudi ljudje so postali
do sebe zelo zahtevni in bolj
popustljivi do oči, in tako po-
moč okulista danes iščejo
mnogo pogosteje kot se je to
dogajalo pred nekaj leti. »Po-
sledica tega je, da je okulistov
v Sloveniji premalo. Na dvaj-
set tisoč ljudi naj bi prišel en
okulist. V Sloveniji je trenutno
nekaj čez osemdeset okuli-
stov, kar bi bilo v redu, če bi
bilo toliko okulistov na voljo
le za delo v ambulanti. Tako
pa jim operativno delo vzame
toliko časa, da ga za ambulan-
to ostane bolj malo.«
Praznino na tem področju
so kmalu odkrili optiki, ki so
se tako začeli ukvarjati tudi s
predpisovanjem očal. »Ker so
finančno močnejši kot zdrav-
niki, pač lahko kupijo ustrez-
ne aparature, pacienta pa to,
kdo mu očala izbere, seveda
ne moti. Če z njimi ni zadovo-
ljen, pa se nikomur ne pritoži,
temveč očala raje enostavno
zamenja in zato se stanje na
tem področju verjetno še ne-
kaj časa ne bo uredilo. To pa
je odvisno tudi od potreb lju-
di; če se te povečajo, se bo
povečala tudi zasedenost oku-
listov, kar pomeni, da se bodo
stvari, ki so manj pomembne
(motnje vida in predpisovanje
očal) postavile na stranski tir,
saj imajo v tem primeru pred-
nost bolezni in poškodbe.«
Načrti
»Pripravljamo se za operaci-
je z laserjem, čeprav naj bi za
to potreben aparat sedaj kupil
ljubljanski Klinični center. Na
tem področju zaenkrat sode-
lujemo z Gradcem; tam so
nam pokazali, kako ta laser
deluje in tiste, ki bi se želeli
operirati, napotimo tja. Inte-
res za laserske operacije med
pacienti je velik, vendar je tak-
šna operacija zaenkrat še zelo
draga, razen tega pa jo mora
pacient plačati sam, zato ti-
stim, ki se za operacijo zani-
majo, zaenkrat raje svetujem
kontaktne leče.«
Sicer pa imajo pri Optiki
Irman v načrtu še izboljšave
na področju kontaktnih leč
(pri čemer sodelujejo s podjet-
ji iz tujine), dr. Irman pa si
želi predvsem, da bi čim prej
prišlo do uvedbe tako imeno-
vane računalniško vodene or-
dinacije v njegovi ambulanti.
»Gre za uvedbo najsodobnej-
šega računalniškega progra-
ma, ki omogoča, da se vse
aktivnosti odvijajo s pomočjo
računalnika, sam pa bom kot
zdravnik tako imel več časa za
pogovor s pacientom oziroma
za to, da se mu bom še bolj
individualno posvetil.«
Težave
Dr. Marjan Irman dela s
koncesijo, pogodbo pa ima
sklenjeno tudi z zavarovalni-
co. »Status moje ambulante je
torej enak kot bi bil, če bi delal
v bolnišnici. Problem je v tem,
ker se moram glede števila
pacientov, ki jim zdravljenje
plačuje zavarovalnica, držati
omejitve števila, ki jo ta po-
stavlja. To je razlog, da so
pacienti, ki presegajo to števi-
lo, samoplačniki.
Ločitev z oddelkom je bila
sporazumna in še vedno ohra-
njamo stike. Sicer sem si želel,
da bi bilo sodelovanje veliko
bolj tesno; še vedno bi namreč
lahko na oddelku delal vsaj
enkrat na teden, vendar ta-
krat, ko sem odhajal, za to ni
bilo interesa. Skratka, sam
sem želel samo formalno loči-
tev, ne pa tudi vsebinske, ven-
dar je tako očitno povsod po
svetu in tudi pri nas ne more
biti drugače. Najbrž so bila
moja pričakovanja preveč
idealistična. Sam stvari ne na-
črtujem profitno, temveč
predvsem v smislu boljše
diagnostike, zato bi rad delal
tudi še na oddelku. Mislim pa,
da je za marsikatero težavo, ki
se pojavlja pri zasebnih zdrav-
nikih, krivo ministrstvo za
zdravstvo, ki zasebnike po-
stavlja v neenak položaj. Za
enoto dela smo slabše plačani
kot tisti, ki delajo v ambulanti
zavoda, zaprli pa so tudi mož-
nost, da opravljamo operativ-
ne posege za paciente, ki niso
samoplačniki. Ministrstvo na
tem področju pač še vedno
vztrajno zapira možnosti,«
pravi dr. Irman in izrazi upa-
nje, da se bo stanje uredilo.
Verjame, da se bo to nekoč
zgodilo, vendar morajo ljudje
tudi pri nas doumeti, da jih
privatizacija ne bo ogrozila in
da so lahko zasebni zdravniki
državi predvsem v korist.
Ko končujeva pogovor, se
zunaj že mrači, njega pa, pre-
den bo odšel domov, k družini
v Braslovče, še čaka delo. Ja-
sno, prostega časa ob takšni
službi ni in še dobro, pravi, da
sta hčerki že tako veliki, da
imata tudi sami veliko obvez-
nosti. »Tako pravzaprav vsem
v družini ustreza, da se vidi-
mo, pogovarjamo in smo sku-
paj predvsem zvečer.«
NINA M. SEDLAR
Foto: GREGOR KATIC
V SPOMIN
Terezija Kotnik
Smrt, ta čudna, skrivnost-
na beseda, ob kateri se nam
zatrese glas ali ga nam celo
vzame, je težka in boleča.
Nepričakovano pride in vza-
me tisto, česar ne bi smela.
Tokrat se je naselila v Hudo-
malovo družino in iz njihove
sredine iztrgala ljubečo ma-
ter Terezijo Kotnik iz Hudi-
nje. Polno življenjske energi-
je, jo je težka bolezen prikle-
nila na bolniško posteljo. Bo-
rila se je vse do zadnjega. S
slehernim novim dnem smo
iskreno z njo vsi upali, da bo
volja do življenja močnejša
od smrti, a smo se zmotili.
Huda in neozdravljiva bole-
zen je prehitela vse njene na-
črte, vse se je porušilo in vse
se je končalo.
Leta 1925 ji je na Tujnše-
kovi kmetiji na Skomarju ste-
kla življenjska zibel kot tret-
jemu otroku srečne matere in
očeta. Svojo mladost do leta
1950, ko se je poročila na
Hudomalovo kmetijo na Hu-
dinjo, je preživljala ob star-
ših, dveh sestrah in enemu
bratu. Ko je prišla na Hudo-
malovo kmetijo, je na svoje
rame prevzela delo in trplje-
nje preproste in delovne po-
horske matere. V zakonu je
trem otrokom podarila življe-
nje; sinu Francu in hčerka-
ma Danici in Milici. Bila je
skromna, pridna in delov-
na, za vse to pa jo je izšolala
trda pohorska zemlja.
S spomini na bežna sreča-
nja z njo se nam v teh dneh
v mislih meša kruta resnica
o njeni mnogo prekratki živ-
ljenjski poti. Zato se zave-
damo, da nobena beseda
sožalja, ki jo izrekamo nje-
nim najdražjim, ne more
omiliti bolečine, vendar naj
bodo te besede izrečene iz
srca in v zahvalo.
Naj Hudomalova mama
mirno počiva na vitanjskem
pokopališču in naj ji ne bo
težka pohorska gruda, kate-
ro je tudi sama vso življenje
ljubila.
F. JURAČ
Zlatoporočenca Strožar
; M— HBHHHI
V Grajski vasi sta prazno-
vala zlato poroko zakonca
Ivan in Ivana Strožar. Obred
zlate poroke je v poročni
dvorani občine Žalec opravil
Peter Pungartnik.
>/!■:■ -, íÜ Ш^^ЖбШшшЈЈдШИМШ
Ivan Strožar se je rodil leta
1921 v Grajski vasi v veliki
kmečki družini. Šolo je obi-
skoval na Gomilskem, nato pa
je ostal doma na kmetiji, poz-
neje pa se je zaposlil kot pos-
peševalec v Kmetijski zadrugi
Trnava, kjer se je tudi upoko-
jil. Žena Ivana pa se je rodila v
Celju leta 1918. Že zelo mlada
se je zaposlila kot gospodinj-
ska pomočnica. Ko sta se po-
ročila, sta kmalu prevzela
kmetijo in treba je bilo popri-
jeti za delo, da sta obnovila po
vojni opustošen dom. V zako-
nu so se jima rodili trije otroci,
dve hčerki in sin, ki je ostal
doma in pomaga na kmetiji.
V veliko veselje jima je 6
vnukov, ki ju radi obiskujejo
in v njun dom prinašajo obili-
co dobre volje, tako, da sta
dočakala lep družinski praz-
nik - 50 let skupnega življenja.
Še električni aparati se kvarijo
Krajani Miklavža pri Taboru že vrsto let opozarjajo na
velike probleme z električno energijo.
Obstoječi razvod je enofazen in zelo star, stanje se iz leta v
leto slabša, tako da se kvarijo električni aparati, poleg tega pa
se na obstoječi vod priključuje vedno več uporabnikov. Zato
so krajani Elektro Celje prosili za močnejši priključek.
Stroške za obnovitev glavnega voda v višini dobrih 250 tisoč
tolarjev morajo plačati sami, prav tako hišne priključke, ki
znašajo dodatnih 70 tisoč tolarjev za vsako hišo, poleg tega
pa morajo uporabniki odšteti še denar za soglasje za trofaz-
no električno napeljavo. Krajani, vas namreč sodi med
demografsko ogrožena območja, visokih stroškov sami ne
zmorejo, zato računajo na pomoč iz občinskega proračuna.
IB
ŠPORT
13
Valantova do norme
Z državnim rekordom 13,79 m v troskoku ¡e Celjanka izpolnila olimpijsko kandidaturo
Anja Valant je na prvem
dnevu finala pokala APS v
Mariboru s 13,79 m v trosko-
ku izboljšala svoj absolutni
in mladinski državni rekord
(doslej 13,54 m) in za štiri
centimetre presegla tudi
olimpijsko normo!
»S trenerjem Fižuletom se
še nisva odločila okrog olim-
piade, toda smisel treningov
so tekme. Oba se nagibava k
štartu v Atlanti, olimpijske
igre so vendarle največji šport-
ni dogodek in vrhunsko formo
je mogoče držati tudi mesec
dni, kolikor loči olimpiado in
mladinsko svetovno prvens-
tvo,« pravi 19-letna atletinja
Kladivarja.
Valantova je v poldrugem
letu z rezultati napredovala za
skoraj meter in je lani s 13,54
imela sedmi mladinski rezul-
tat na svetu. »Najboljši izid
sezone je bil 13,90 m in seve-
da bom imela več možnosti za
vidnejši uspeh v Sydneyu.
Po testih na zadnjih trenin-
gih sem rekorden skok priča-
kovala, toda 13,79 m ni moja
zgornja meja. Čutim, da imam
še veliko rezerve in bi lahko
šlo še dlje, tudi preko 14 me-
trov.«
Za MSP ima normo s 622 cm
že potrjeno tudi v skoku v
daljavo, ki še naprej ostaja nje-
na glavna disciplina. Tako za-
trjuje že ves čas, čeprav se v
troskoku med vrstnicami
vztrajno približuje najožjemu
svetovnemu vrhu. »Upala sem
na normo za Atlanto, saj sem
se ji že lani krepko približala
in napredovala tudi pozimi,«
je samozavestna Anja Valant,
za katero sta že absolutno
dvoransko svetovno in evrop-
sko prvenstvo.
Brez olimpijskega
teka
Med 11. in 25. junijem bo v
trinajstih slovenskih mestih že
petič zapored akcija olimpij-
skih tekov, ki jo je MOK sporo-
žil pred desetletjem. V zad-
njem hipu je organizacijo od-
povedalo Celje, kar je sramota
za mesto z bogato atletsko tra-
dicijo in izbiro za nacionalni
atletski center. Zapletlo naj bi
se z majicami, ki jih je OKS v
preteklih dveh letih za vse na-
stopajoče odstopil zastonj, le-
tos pa so na voljo za simoblič-
no štartnino. Na našem ob-
močju bo edini olimpijski tek
v Velenju (15. junija ob 17.30),
v bližnji okolici pa v Slovenski
Bistrici (13. junija ob 16.00),
Trbovljah (17. junija ob 18.00)
in Sevnici (18. junija ob
18.00).
ŽELJKO ZULE
-WÊÊÊÊË Foto: EDI MASNEC
Anja Valant je v soboto v Mariboru v troskoku skočila prek
olimpijske norme.
Piloti nad celjskim nebom
Na letališču v Levcu že ves teden poteka 5. državno prvenstvo v jadralnem letenju, ki se bo
končalo pojutrišnjem. Po pričakovanju so v ospredju piloti iz Lesc, v boju za kolajne pa so
tudi domačini.
Po štirih tekmovalnih dneh je v odprtem razredu vodil Kolarič (Ptuj) pred Pristavcem (Lesce) in
Peperkom (Celje), v standardnem razredu pa Kolar (Lesce) pred Štuklekom (Celje) in Stariho
(Ljubljana).Vreme s šibkimi in redkimi suhimi vzgorniki brez oblakov je za nastopajoče zelo
ne.ugodno, ob trku nad Menino pa je osrednja značilnost prvenstva boj med izkušenimi piloti ter
mladimi tekmovalci.	Foto: GREGOR KATIČ
Zadnja lastovka
V Celju spet Andreja Vodopivec - Novi trener Branko Lah, nie novega pri Konjičankah
Vrh celjske ženske košarke
je končal s projektom vrača-
nja igralk v matični klub.
Kot zadnja je v Celju spet
Andreja Vodopivec (Maribor,
23, 186), ki je pred tednom
dni skupaj z novim trener-
jem Brankom Lahom podpi-
sala pogodbo.
Lah bo obenem tudi novi
vodja strokovnega štaba, z
njegovim prihodom pa je ure-
jeno vprašanje profesionalne-
ga trenerja, ki je eden pogojev
za naskok na sam vrh. Njegov
pomočnik bo Boris Emeršič,
predvidoma do konca meseca
pa bo znano, če bodo Celjanke
zaigrale s tujko.
»Budno smo spremljali pri-
zadevanja Ježice, ki se je ob
Šarenčevi odločila za hrvaško
reprezentantko Žano Lelas.
Na njihovo potezo bomo od-
govorili s primerno okrepitvi-
jo. Verjetno bomo pripeljali
nekaj tujk in se odločili za
najprimernejšo,« je povedal
novi strateg na celjski klopi. V
klubu sočasno še naprej ne
odstopajo od ideje o močnem
podmladku in so pridobili tu-
di nekaj mlajših košarkaric.
Cilj je ponovitev dosežkov
minule sezone, torej finale ta-
ko v prvenstvu kot v pokalu.
»Zavedamo se, da bo težko
ponoviti prejšnjo sezono, ven-
dar tudi s slabšimi uvrstitvami
ne bomo nezadovoljni. V se-
zoni 1997/98 štartamo na naj-
višje mesto!« je optimistično
predstavil želje predsednik
Franci Ramšak. Neizpolnje-
na želja prestopnega roka je
Jera Grobelnik, ki še ni po-
vsem izgubljena. Uprava bo
V taboru Uniora Atrasa je
status quo. Odšla je samo
Katja Temnik, ki je igrala na
dvojno registracijo in po po-
dobni rešitvi Konjičani hre-
penijo tudi za novo sezono,
za katero naj bi se okrepili še
z nekaterimi bivšimi igral-
kami Celja.
Ljubljančanko pripeljala, če se
bo pojavila nova možnost,
klubski proračun za prihodnje
leto pa bo znašal 300.000
DEM.
WÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊÊ* TOMAŽ LU KAČ
PANORAMA
NOGOMET
I.	liga
35. krog: Rudar-Publikum
0:0, Gorica-Korotan 1:0, Olim-
pija-Mura 2:0, Beltinci-Mari-
bor 2:0, Primorje-Izola 6:0.
Vrstni red pred zadnjim kro-
gom: Gorica 67, Olimpija 61,
Mura 55, Maribor 50, Rudar,
Beltinci 49, Publikum, Primor-
je 48, Korotan 41, Izola 8.
II.	liga
29. krog: Era Šmartno-Ru-
dar (T) 3:0 (2:0); Purg (28),
Hodžar (32), Mešanovič (56);
Zagorje-Šentjur 1:0, Železni-
čar (Lj)-Železničar (Mb) 2:3,
Nafta-Črnuče 4:1, Domžale-
Naklo 2:1, Drava-Mengeš 2:1,
Vevče-Koper 1:1, Piran prost.
Vrstni red pred zadnjim kro-
gom: Železničar (Lj) 64, Nafta
58, Črnuče 48, Šentjur 44, Ko-
per, Železničar (Mb) 41, Piran
38, Era Šmartno 37, Domžale
36, Vevče, Rudar (T), Zagorje
33, Drava 31, Naklo, Mengeš
30, Radeče 8.
III.	liga
25. krog: Steklar-Bakovci
3:0 (0:0), Aluminij-Unior 4:0
(2:0), Kungota-Dravinja 4:0
(L0), Turnišče-Pohorje 1:2,
Paloma-Bistrica 4:1, Dravo-
grad-Kovinar (Mb) 2:2, Bel-
trans-Odranci 0:0. Vrstni red
pred zadnjim krogom: Dra-
vograd 57, Pohorje 53, Bakov-
ci 51, Aluminij 36, Steklar 35,
Turnišče, Unior 34, Kovinar
(Mb), Dravinja 32, Kungota,
Odranci 30, Beltrans 25. Palo-
ma 23, Bistrica 22.
MNZ Celie
Končnica - 4. krog: Vran-
sko-Usnjar 1:5, Tim Laško-
Krško 0.3 bb; 5. krog: Krško-
Usnjar 4:3, Tim Laško-Vran-
sko 0:3 bb; 6. krog: Vransko-
Krško 0:0, Usnjar-Tim Laško
3:0 bb. Končni vrstni red: Us-
njar 50, Krško 39, Vransko 29,
Tim Laško 23; Brežice 19, Ko-
vinar 15, Odred 10, Šmarje 5;
mladinci: Krško 33, Šentjur
32, Unior 19, Möns Claudius
9, Radeče 2; st. dečki - A:
Dravinja 51, Rudar 49, Era
Šmartno 37, Šentjur 33, Žalec
29, Hrastnik 26, Unior 19,
Vransko 10, Usnjar 7, Tim Laš-
ko 4; B: Publikum 40, Steklar
34, Krško 27, Kovinar, Brežice
18, Möns Claudius 9, Radeče,
Odred 8; finale: Publikum-
Dravinja 2:0, 5:0; ml. dečki -
A: Rudar 44, Era Šmartno 37,
Šentjur 33, Unior 31, Dravinja
25, Hrastnik 17, Žalec 15,
Vransko 6, Usnjar 3; B: Krško
32, Publikum 28, Steklar 19,
Brežice 14, Möns Claudius 12,
Kovinar 9, Radeče 7; finale:
Krško-Rudar 1:3, 0:6.
ROKOMET
I. liga
Ženske: končnica - 5.-
krog: Velenje-Krim 20:40
(9:22); Vujovič 6, Bižiene,
Oder, Stevanovič 4, Rodič,
Kranjc 1; Olimpija-Žalec 29:12
(19:4); T. Dolar 4, Popovič,
Hudej 3, Zver, V. Dolar 1; 6.
krog: Krim-Olimpija 19:15
(12:8), Žalec-Vegrad 24:32
(12:19); Popovič 12, Derčar, V.
Dolar 3, Kline 2, T. Dolar, Zi-
dar, Randl, Hudej 1 za doma-
če, Stevanovič 10, Oder, Vujo-
vič 6, Bižiene 4, Kranjc, Ibralič
3. Končni vrstni red: Krim 13
(3), Olimpija 9 (1), Vegrad 7
(2),	Žalec 1 (0); od 5. do 8.
mesta: Mlinotest 12 (1), Burja
9 (2), Izola 6 (0), Piran 3 (3);
od 9. do 11. mesta: Branik 9
(3),	Kočevje 6 (2), Polje 1 (1).
ATLANTA 1996
Cankar rekordnih 830 cm!
Slovenski športniki še na-
prej dosegajo vrhunske do-
sežke. Kot zadnji sta olimpij-
sko normo izpolnili atletinji
Anja Valant v troskoku in
Ksenija Predikaka v skoku v
daljavo, seveda pa je dokoč-
na odločitev o odhodu v At-
lanto stvar presoje odbora za
vrhunske šport OKS, ki bo
zastopstvo določil 18. junija.
Zdaj je evidentiranih 25
športnikov.
Gregor Cankar je na mitin-
gu v Innsbrucku z 830 cm
izboljšal šest let star državni
rekord Bilača in ima trenutno
najboljši rezultat sezone v
Evropi in četrtega na svetu.
»Razmere so bile idealne in
rekord sem pričakoval z za-
držkom, saj še nisem v pravi
tekmovalni formi. Manjka mi
predvsem hitrost,« je Cankar
komentiral fantastično serijo
skokov: 830,821,818,811.
Miro Kocuvan je na Grand
Prix mitingu druge kategorije
v Bratislavi s povprečnim ča-
som 50,84 zasedel šele 7. me-
sto in je tako z rezultati še
vedno na lanski ravni. Za do-
sežek na Slovaškem ni dobil
nobene točke, novo priložnost
za potrditev olimpijske norme
pa bo imel konec tedna na
Primorskem.
Renata Strašek je bila prav
tako v Bratislavi in z 59,06 m
premagala svetovno prvakinjo
Šikolenkovo in zasedla 5. me-
sto. V skupnem seštevku mi-
tingov za GP je prav tako peta,
toda še bolj pomembna je us-
talitev forme pri rezultatih
okrog 60 metrov. Njen najbolj-
ši letošnji rezultat je 61,64 m,
konec tedna pa bo v Novi Go-
rici nastopila na drugem delu
finala APS.
Drugoligaške prvakinje
Končano je tudi rokometno prvenstvo v drugi ligi-vzhod
za ženske. Naslov je osvojila ekipa Žalca B, ki je v
zadnjem krogu v odločilni tekmi za lovoriko premagala
Vegrad B s 35:23 (16:14).
Savinjčanke že imajo ekipo v prvi ligi in tako niso dobile
pravice do napredovanja, kar uspeha seveda ne zmanjšuje.
Njihove starejše deklice (letnik 1981) so na finalnem turnirju
državnega prvenstva premagale Sevnico s 16:12 (6:6), izgu-
bile z Izolo z 10:16 (6:7) in prvakom Olimpijo z 8:18 (1:10).
Obe ekipi trenira Anita Seleš.
Srebotnikova v Parizu
Na slovitem teniškem turnirju Roland Garros je v mladinski
konkurenci nastopila tudi Katarina Srebotnik iz Velenja in v
dveh nizih izpadla v 1. krogu. Na peščenih igriščih je v Parizu
izgubila s Papescu (Kan) s 4:6, 4:6.
SLOVEN INTER CELJE d.o.o.
Mednarodna špedicija
Kidričeva 26 i, 3000 CELJE
objavlja prosti delovni mesti za
2 carinska referenta
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
-dokončana strokovna izobrazba V. ali VI. stopnje
-znanje nemškega ali angleškega jezika
-delovne izkušnje na področju špedicije
-vozniški izpit B kategorije
Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov:
SLOVEN INTER CELJE, Kidričeva 26 i, p.p. 18, Celje.
14
ŠPORT
Seviljski brivec in Don Kihot
Atletico ¡e zakon, »El Tato« bolj popularen kot Dušebajev, cestni promet pa je z zapornicami lahko začasno ustavljen
tudi zaradi vzleta ali pristanka aviona
Andaluzija je dežela Cer-
vantesa, njegovega Don Ki-
hota in Seviljskega brivca.
Izmišljena junaka sta bila
med 2. evropskim prvens-
tvom v ozadju, zgodbe vroče-
ga Ciudad Reala in Seville
bolj vsakdanje in nič manj
zanimive.
Nogomet...
Špance je rokomet zanimal
le na tekmah njihove repre-
zentance. Vse drugo je bila
španska vas, čeprav so v nji-
hovi ligi igrali največji asi in
praviloma odšli s praznimi že-
pi, kajti večino pogodbenega
denarja niso nikoli videli.
Atletico Madrid je novi pr-
vak, rdeče-beK dresi so v trgo-
vinah v hipu pošli, prestolnica
je slavila od sobote do torka.
Šampione je častila tudi Anda-
luzija, skoraj vsak pogovor na
ulici in ob »cervezi« so doma-
čini speljali na nogomet. Kdo
je najboljši? Najbolj preprosto
se je bilo ukloniti navdušenju
večine. »Atletico Madrid,«
smo venomer ponavljali in us-
tregli možakarju, ki je dobil
besedni dvoboj z drugim
»hombretom« in od veselja
plačal pivo. A je bilo tudi dru-
gače. V Ciudad Realu je bil
največji greh trgovca vprašati
po dresu Barcelone. Z jeznim
pogledom je grešnike takore-
koč napodil na ulico, Realovi
majici je po slabi sezoni za
polovico padla cena in najbolj
zagrizeni navijači kraljevske-
ga kluba ponižanja niso mirno
prenesli. Nasprotnike so sredi
lokala polili s šampanjcem.
... in korida
Nekatere stvari so še bolj
svete od nogometa. Korida! V
Španiji ima vsako večje mesto
svoj praznik, lokali so zaprti,
družine skoraj pobožno in v
najboljših oblačilih hitijo proti
Plaza de Toros, čeprav je na
prostem temperatura verjetno
že blizu 50 stopinj Celzija.
Televizija ne zamudi niti se-
kunde mrcvarjenja šestih bi-
kov, gledalcev pa ni mogoče
prevarati. Enega najbolj veš-
čih toreadorjev »El Tato« so
izžvižgali, ker je šele v četr-
tem poskusu z mečem zadal
biku milostni udarec. Za ka-
/en je ostal brez bikovega uše-
sa, ki je najbolj cenjena trofe-
ja. Toreadorjeva oprava je ne-
kaj posebnega, v celoti je roč-
no delo najmanj dveh mese-
cev in stane okrog 2000 dolar-
jev. Prireditev traja več ur,
razpon sedmih cenovnih kate-
gorij vstopnic pa je med 3.000
in 10.000 pezet (razmerje s
tolarjem je približno 1:1). Naj-
večja Plaza de Toros je v Ma-
dridu, na njej je prostora za 70
tisoč ljudi, toda Španci so
vseeno nekoliko zagrenjeni.
»Korida je naša znamenitost,
zato nikakor ne moremo razu-
meti, da jo prirejajo tudi v
Grčiji in Mehiki. Ni je lepše
stvari, ko bika spustijo po uli-
ci, ko za hrbtom čutimo njego-
vo sapo in bežimo v hodnike,«
je pripovedoval možakar, ki
se je bil o koridi pripravljen
pogovarjati ure in ure.
Procesija bikov
San Fernando je zaščitnik
Seville, ki je ob reki Guadal-
quivir dostopna tudi za mor-
ske ladje in ima znamenito
gotsko katedralo s Kolumbo-
vim grbom. Pred štirimi leti je
bila prizorišče svetovne raz-
stave, organizirala bo svetov-
no prvenstvo v atletiki, kandi-
dira za olimpijske igre 2004л.
Glavne ulice seveda oživijo
šele zvečer, po njih se valijo
preštevilne procesije, ljudje so
oblečeni v andaluzijske noše,
plešejo flamenco (vstopnina
za pravo predstavo je 3500
pezet) in velik del pozornosti
namenjajo tudi bikom. Name-
sto konj so vpreženi v vsak
voz, z najrazličnejšimi okraski
ponižno vlečejo procesijo in
se ne splašijo niti ob grmenju
topov. Kanonada v čast zaščit-
nika mesta je trajala skoraj pol
ure, najbolj vznemirjena pa
sta bila novinarja beograjske
TV. »Kaj je to,« je reporter v
strahu spraševal snemalca.
»Saj se ni tudi tukaj začela
vojna,« je bil vedno bolj zbe-
gan Srb, se stisnil ob zgradbe
in šele čež čas spoznal, da
grmenje topov včasih pomeni
tudi praznik.
Cesta čez letališče
. Španski jug. Cadiz, Malaga,
Gibraltar, Afrika. Še vedno je
Gibraltar nekaj posebnega,
zlasti za turiste s svojim brez-
carinskim območjem Ceuto,
toda v Španiji ni najbolj pripo-
ročljivo poizvedovati o skraj-
nem delu polotoka.
Kolegi so nam pripovedova-
li, da Španci v Gibraltarju niso
najbolj zaželeni. Od leta 1954
si ga prizadevajo dobiti v po-
sest, toda vse od začetka 18.
stoletja je v britanski oblasti in
zato si turistične agencije pre-
prosto ne upajo organizirati
izletov na rt. Tveganje naj bi
bilo preveliko in radovednost
je prepuščena lastni iznajdlji-
vosti. Gibraltar je grajen v an-
gleškem slogu, britanski šarm
je opazen za vsakim vogalom,
Ceuta pa je zavoljo nizkih cen
najbolj oblegana. Posebnost
britanskega oporišča je letališ-
če. Pred cesto se naenkrat po-
javijo zapornice in po krajšem
čakanju mimo švigne avion.
Najbolj pomembna kopenska
tranzitna pot je speljana kar
čez pristajalno stezo.
ETA in
demonstranti
Letališča in železniške po-
staje so oblepljeni s tiralicami
za najbolj nevarnimi pripadni-
ki ETA, ki tudi med prvens-
tvom ni mirovala. Morda zara-
di rokometa, najbrž zaradi
drugih vzgibov, saj je bilo
okrog dvorane San Pablo mir-
no.
Na končni postaji številnih
mestnih avtobusov je bila sre-
di dopoldneva nepopisna gne-
ča, ki so jo ustvarili predvsem
blindirana policijska vozila in
člani protiterorističnega od-
delka s strojnicami in nepre-
bojnimi jopiči. Zmešnjava je
trajala približno pol ure, Špan-
ci pa so se mirno sprehajali po
ulicah in celo med policisti, ki
so se nestrpno prestopali. Ob-
čutek nelagodja se je stopnje-
val, toda čez čas se je izkazalo,
da je bilo naznanilo. Kmalu se
je dogajanje preselilo na dru-
go stran parka, kjer so se pred
mestno hišo zbirali demon-
stranti, inalo ponergali in se s
pesmijo razšli. Nevsakdanji je
bil tudi prizor na eni izmed
širnih avenij, ki je bila več dni
polovično zaprta. Demon-
stranti so kar na cesti dobili
svoj prostor, postavili šotore,
razprli transparente in mimoi-
doče prepričevali o svojih sta-
liščih.
ŽELJKO ZULE
Dva naslova in
polfinale
Celje Pivovarna Laško je
premoč v slovenskem roko-
metnem prostoru potrdila
tudi z naslovoma državnim
prvakov kadetov (letnik
1979) in starejših dečkov
(1981), mlajši dečki (1983)
so tretji, vendar so zmago-
valci močnega mednarodne-
ga turnirja na Dunaju.
Kadeti so sezono odigrali v
velikem slogu, saj niso oddali
niti točke. V vzhodni ligi so
zbrali 8 točk, sledijo Gorenje
24, Drava 18, Ormož 16, V.
Nedelja 11, Prevent 10, Pyra-
midia 4 in Fužinar 0, v polfina-
lu so bili boljši od Hrastnika in
Sevnice, na finalnem turnirju
pa so premagali Slovana s
25:17 (10:7) in Rudarja s
24:15 (16:4). Za najboljšega
igralca finala je bil izbran Pa-
jovič, za vratarja Slamnik, v
ekipi trenerja Vita Selčana pa
so bili še Žvižej, Lesjak, Praz-
nik, Horvat, Dimec, Ivančič,
Kozomora, Muhič, Šantl, Svet,
Čudič in Markovič. Konec me-
seca jih čaka še turnir Partille,
ki je uradno klubsko EP za
kadete.
Starejši dečki (trener Mat-
jaž Guček) so na finalnem
turnirju v Trbovljah gladko
opravili s Prulami z 22:12
(8:7) in v boju za naslov z
Inlesom s 23:20 (15:9). Novi
prvaki so Petrovič, Kajtner,
Kramer, Štorman, Povalej,
Stamenič, Turnšek, Kozomo-
ra, Štuhec, Čuješ, Bratanovič,
Tržan, Arapovič, Kosovec in
Kovač, ki je bil z 19 goli prvi
strelec finala.
Mlajši dečki (trener Vlado
Murko) so za naslov igrali v
Celju; v polfinalu so izgubili s
prvakom Slovanom s 15:20 in
v tekmi za bron premagali Še-
šir z 19:18. Igrali so Stopar,
Bizjak, Kozlina, Gajič, Kosa-
ber, Kugler, Čudič, Jelen, Žni-
darec, Kozovinc, Flajšman,
Rezar in Štremfelj. Da gre za
nadarjen rod, so dokazali s
turnirsko zmago na Dunaju,
kjer so bili boljši tudi od West
Wiena (14:13) in Zagreba
(11:8), medtem ko so starejši
dečki osvojili 3. mesto.
Dežela kritičnih ljudi
Miro Požun o Sloveniji na 2. evropskem prvenstvu v rokometu - Nemci bi radi
Pungartnika, Pušnika in Vugrinca
»Slovenija je dežela zelo kritičnih ljudi. Po
prvem spodrsljaju je pripravljena pozabiti
vse dobro in v nasprotju z večino nisem
razočaran ali nezadovoljen. Naš rokomet je
ostal na robu najboljše evropske deseterice,
z eno zmago smo izpolnili cilj in nekaj
tekem odigrali nad svojimi zmožnostmi,«
slovenski del 2. evropskega prvenstva v ro-
kometu ocenjuje selektor Miro Požun.
V primerjavi s prvenstvoma na Portugalskem
in Islandiji je naša reprezentanca napredovala,
saj je tradicionalni globoki obrambi 3-2-1 do-
dala še kvalitetni postavitvi 5-1 in 4-2. V seštev-
ku se je v Španiji igral hitrejši rokomet, veliko
je bilo napadov preko kril in krožnih napadal-
cev, izstopali so tudi vratarji, najbolj pogosta
pa je obramba 5-1. Vedno več je menjav pri
prehodih iz obrambe v napad in obratno (tudi
po štiri), kar bo v pričakovanju skorajšnjih
sprememb pravil osnovna tendenca prihodno-
sti.
Tuji strokovnjaki in predstavniki so od
naših reprezentantov najbolj hvalili Pun-
gartnika, za mladega Vugrinca se je med
prvenstvom najbolj konkretno zanimal
nemški pokalni prvak Magdeburg, za vratar-
ja Pušnika pa Wallau.
»Poiskati moramo še več specialistov za
obrambe, saj ozek krog igralcev ne more zdr-
žati vedno hitrejšega tempa igre. Eno izmed
vodil bo ne iskati najboljših igralcev naše lige,
marveč tiste, ki so po karakteristikah najbolj
podobni evropskim trendom. Prevladovali naj
bi moč, višina in hitrost, vsako vrhunsko moš-
tvo ima že nekaj dvometrašev in ugotovitve
bodo zanimive tudi za klub,« ocenjuje Požun.
Z evropskim prvenstvom je potekel njegov
mandat (prav tako Iveziču in direktorju Ostre-
liču) in najbrž se bo v prihodnje osredotočil
samo na Celje Pivovarno Laško.
Končni vrstni red: 1. Rusija, 2. Španija, 3.
Jugoslavija, 4. Švedska, 5. Hrvaška, 6. Češka,
7. Francija, 8. Nemčija, 9. Romunija, 10.
Madžarska, 11. Slovenija, 12. Danska. Fina-
le: Rusija-Španija 23:22; za 3. mesto: Jugo-
slavija-Švedska 26:25.
Po strokovnih ocenah so največ pokazali
Pušnik, Vugrinec in Pungartnik, ki je bil do
poškodbe prvi mož reprezentance. Uvodne
tekme je dobro odigral tudi Tomšič, vratarji so
bili boljši kot na Islandiji, Šerbca je po sijajni
predstavi z Rusijo (z zvinom desnega zapestja)
pobrala utrujenost, Šafarič je bil povprečen.
Nova celjska okrepitev Cvijič se je dobro znašel
v reprezentanci, toda na njegovem mestu je bil
krepko boljši Begovič, ki se je šele na zadnji
tekmi povsem otresel treme in strahu.
Roman Pungartnik si je odrivno, desno nogo
zvil že četrtič. »Dve leti sem imel mir, dobro
začel prvenstvo, potem pa je vse pokvaril
neroden doskok na trdo podlago. Sezona je
zame končana, dvomim v nastop na tekmi z
Duklo, še bolj na turnirju ob 50-letnici celjske-
ga rokometa,« je tarnal Pungartnik. Po zadnjih
pregledih ima močno natrgane vezi, oteklina je
bila tudi teden dni po zvinu velika in zdaj bo
dva tedna na terapiji v Dobrni v oskrbi klub-
skega fizioterapevta Robija Stebleta.
Uradni jezik reprezentance je postalo štajer-
sko narečje, ki ga »govori« večina celjskih
igralcev. Začelo se je s »f kot idi« in besede
Renata Vugrinca so mnogi hitro prevzeli. Ptuj-
čan je tudi na prvenstvu nadaljeval z igralskim
vzponom in postaja kandidat za večjo minuta-
žo tudi v klubu.
Slovenija na EP 1996
Rusija 18:22 (7:10; Šerbec, Begovič 5, Pun-
gartnik 4, Kastelic 2, Tomšič, Cvijič 1), Jugo-
slavija 20:21 (10:10; Pungartnik 6, Vugrinec,
Tomšič 4, Šerbec 3, Cvijič 2, Ficko 1), Hrvaška
22:26 (9:13; Tomšič 5, Vugrinec 4, Glaser,
Begovič 3, Šafarič, Šerbec, Kastelic 2, Sokolov
1), Madžarska 17:21 (7:10; Vugrinec, Kastelic
3, Šafarič, Cvijič, Tomšič, Sokolov 2, Šerbec,
Ficko, Begovič 1); Nemčija 16:25 (5:10; Vugri-
nec, Kastelic, Glaser 3, Šerbec, Cvijič, Stojako-
vič 2, Begovič 1), Danska 27:24 (12:11; Bego-
vič 8, Vugrinec 6, Šerbec 5, Kastelic 3, Ficko 2,
Cvijič, Stojakovič, Tomšič 1).
Jeseni za SP
Oktobra in novembra bodo v šestih evrop-
skih skupinah kvalifikacije za 15. svetovno
prvenstvo, ki bo maja 1997 na Japonskem.
Neposredno so si nastop že zagotovile repre-
zentance Francije (branilec naslova), Rusije,
Španije, Jugoslavije, Švedske, Hrvaške in Ja-
ponske (domačin), preostalo evropsko kvoto
šestih mest pa bodo zapolnili zmagovalci kvali-
fikacij.
»Stefanović je imel na levem krilu zelo
veliko prostora, saj drugi trenerji zanj vedo,
da je predvsem organizator igre. Obrambe so
bile manj pazljive in je imel večji kot za met
proti vratom, tako da je njegova selitev na
bok učinkovita le v krajšem obdobju,« meni
Požun.
Slovenija je nosilec šeste skupine, v kateri so
še Avstrija, Italija in Švica. Z Avstrijci so še
sveže izkušnje iz zadnjih kvalifikacij za EP
(22:26, 27:19), Italija je prireditelj naslednjega
prvenstva 1998, Švica pa bo igrala na olimpij-
skem turnirju v Atlanti in je bila na zadnjih
dveh svetovnih prvenstva četrta in sedma. »V
obeh kvalifikacijskih ciklusih smo doma dobili
vse tekme, na sedmih gostovanjih pa osvojili le
eno točko. Zagotoviti si moramo izhodišče, da
bo odločala zadnja tekma s Švico,« meni Po-
žun, ki je delil mnenje drugih strokovnjakov:
skupina ni najtežja. Naši bodo najprej igrali z
Avstrijo, nato z Italijo in na koncu s Švico,
■■■■■■■■■■■i ŽELJKO ZULE
Roman Pungartnik je bil do poškodbe
naiboliši slovenski revrezentant.
SPORT
15
Razočaranje v Velenju
V lokalnem nogometnem derbiju brez golov - Prvenstvo odločeno, v soboto na Skalni
kleti slovo s prvaki
V 35. krogu nogometnega
prvenstva je bilo največ pri-
čakovanj povezanih s tekmo
v Velenju, kjer sta se v lokal-
nem derbiju pomerila Rudar
in Publikum. Domači so za
ohranitev upanja za Interto-
to potrebovali zmago, neo-
bremenjeni Celjani pa so na-
povedali igro na vse tri toč-
ke.
»Svojim nogometašem ni-
sem ukazal zaprte variante,
čeprav je bilo morda videti, da
igramo defenzivno. Igralci so
premalo tekli, kar je še en
dokaz neprofesionalnega od-
nosa do nogometa,« je po sre-
čanju navidezno zaprto igro v
prvem polčasu pojasnil celjski
trener Milovan Tarbuk, ki je
tudi komentiral izid. »V prvem
polčasu smo bili v podrejeni
vlogi, v drugem smo vzposta-
vili ravnotežje in imeli celo
zaključno žogo, a je bil Rako-
vič nenatančen.«
V taboru rumeno-modrih ni
bilo nezadovoljstva, nekoliko
drugače je bilo v sosednji sla-
čilnici. »V prvih 45 minutah
smo si ustvarili nekaj zrelih
priložnostih, ki jih nismo iz-
koristili. Na srečo prav ob
koncu nismo prejeli gola, če-
prav je bilo pred našimi vrati
zelo vroče,« si je oddahnil Bo-
rut Jarc. Rudar je z remijem
zapravil skoraj vse možnosti
za uvrstitev v pokal Intertoto,
saj Mariborčani v zadnjem
krogu s točko naskoka odhaja-
jo k Izoli.
Predzadnji krog je dokonč-
no razjasnil položaj na lestvi-
ci. Prvak (Gorica) je bil znan
že pred desetimi dnevi, Koro-
tan mora v kvalifikacije za ob-
stanek, od sinoćnjega povrat-
nega srečanja finala pokala pa
je bilo odvisno, kdo bo Slove-
nijo zastopal v pokalu UEFA:
Olimpija je od nedelje zanes-
ljiva, v primeru ljubljanskega
uspeha v pokalu pa bo mesto
v najbolj množičnem evrop-
skem pokalu prepustila Muri.
Zadnje dejanje prenovljene-
ga in nadvse zanimivega pr-
venstva bo zaradi začetka
evropskega prvenstva že v so-
boto. Vse tekme se bodo zače-
le ob znosnejši 18. uri, na
Skalni kleti pa bo zagotovo
veselo, saj za slovo od sezone
prihaja novi prvak Gorica. Pri-
morci s trenerjem Milanom
Miklavičem - po rodu je iz
Poljčan in je pred približno
desetletjem nekaj časa treniral
konjiško Dravinjo - že nekaj
časa slavijo, toda slovo z zma-
go načrtujejo tudi Celjani.
»Imamo priložnost, da se na-
vijačem zahvalimo za podpo-
ro skozi vso sezono. Zmaga
nad novimi državnimi prvaki,
bi pomenila lep zaključek pr-
venstva,« razmišlja kapetan
Spasoje Bulajič, ki bo po kon-
čani sezoni zanimiv za neka-
tere domače in tudi tuje klube.
TUMAZ LU KAU
Foto: GREGOR KATIC
MALI NOGOMET
Šentjur: drugič Maratonik
Pokal prvakov: v polfinalu
Kovimetal Loče-Talci 5:1 (3:0;
Lovec, Krašovec 2, B. Škrinjar
1) in 8:10 (3:1; Krašovec 5,
Lovec 3). Naprej Kovimetal s
13:11. Na zaključni turnir, ki
bo 14. junija so se uvrstili Šar-
bek, Kremenčkovi (Pameče)
in zmagovalec tekme Orlica-
Krošelj. Najboljši strelec tek-
movanja je Lovec (Kov) z 18
goli.
Slovenske Konjice: v 20.
krogu Nirvana-Florjan 3:0,
Dobrava-Konjice 3.1, D. vas-
Loče 3:8, DSV-Žiče 9:1, Vita-
nje-Mineral 7:5, Unimont-Ba-
zar 1:4. Vrstni red: Vitanje 48,
Loče (-) 44, Dobrava 37, DSV
34, Mineral 32, Bazar, Žiče 30,
D. vas 28, Nirvana 24, Konjice
(-) 17, Unimont 12, Florjan 3.
Šentjur: v 17. krogu Ronex-
Jakob 5:0, Slivnica-Makrokom
1:7, Tratna-Maratonik 0:5, Lo-
ka-Vodruž 4:2, Dramlje-Ahac
13:1. Vrstni red pred zadnjim
krogom: Maratonik 46, Ronex
37, Dramlje 30, Loka 26, Ja-
kob, Vodruž 21, Makrokom
20, Slivnica 18, Ahac 17, Traí-
na 8.
Šmarje: v 7. krogu Vitasovič
Sv. Štefan-K. vrh 1:3, Martin
Podsreda-Rebus 2:6, Rogatec-
Haler 1:2, Janina-Dobovec
1:1, Alatnica-Atom 4:3. Vrstni
red: Dobovec 14, Vitasovič 13,
Alatnica, K. vrh 11, Atom, Re-
bus, Haler 9, Martin 7, Janina
5, Rogatec 2.
Slovenska Bistrica: na
ekipnem državnem prvenstvu
v judu za ženske 2. mesto za
Sankaku, na kadetskem tur-
nirju v Salzburgu zmaga Fre-
cetove ter uvrstitvi v polfinale
Žolnirjeve in Naraksove.
Velenje: na finalnem turnir-
ju DP osnovnih šol v odbojki
na mivki zmaga Kanala, četrto
je bilo Frankolovo, ki je edini
finalist, kjer šolarji v svojem
kraju nimajo možnosti vadbe
v klubu.
Celje: končan je prvi del od-
bojkarskega prvenstva. Vrstni
red - moški: Nivo 12, Vizura,
Kamen 8, Širca 6, Kovinoteh-
na 1; ženske -1, liga: Gaberje
18, Johance 16, Kamen 14,
Cetis, Terme 5, Banka 9, Tri-
glav, Cinkarna 4, Nitka, Kovi-
notehna 2; II. liga: Poljčane
18, Dramlje, Klima 14, CID 12,
Bolnišnica-10 itd.
SOBOTA, 8. 6.
Nogomet
Celje: Publikum-Gorica,
Murska Sobota: Mura-Rudar
(36. krog I. lige); Maribor:
Žalezničar-Era Šmartno (30.
krog II. lige, vse 18); Sloven-
ske Konjice: Dravinja-Alumi-
nij, Zreče: Unior-Paloma, Ru-
še: Pohorje-Steklar (26. krog
III. lige, vse 17).
Nekdanja soigralca Stjepan Pranjić (levo) in Branko Zupan sta pred celjskimi vrati pozabila
na prijateljstvo in si na koncu razdelila plen.
Proti drogi in alkoholu
Finale akcije Veter v laseh - s športom proti drogi v soboto v Velenju
V soboto, 8. junija, bo v
Velenju finalno srečanje
vseh ekip iz posameznih slo-
venskih mest, ki se bodo po-
merile v odbojki, košarki in
rolanju.
S tem se zaključuje sloven-
ska akcija Veter v laseh-s
športom proti drogi, ki jo je
organizator, Športna unija
Slovenije, namenil predvsem
mladim, ki se s športom uk-
varjajo ljubiteljsko. Glavni or-
ganizator izvedbe prepušča
mestom, v katerih so tekmo-
vanja. Tako bo v velenjskem
finalu nastopilo 9 mestnih me-
šanih ekip, skupno pa v mestu
ob Paki pričakujejo 350 mla-
dih športnikov.
Uradno se bo tekmovanje
pričelo ob 10. uri pred Rdečo
dvorano, sama tekmovanja pa
ob 11. uri. Razen športnih te-
kem bodo mladi pripravili še
slikanje z barvnimi kredami
po parkirišču, ekshibicijske
tekme v namiznem tenisu, ko-
šarki in odbojki med znanimi
slovenskimi osebnostmi in
politiki, gospodarstveniki ter
športnimi delavci iz Velenja.
Tekmovanja se bodo zaključi-
la ob 16. uri.
Pred Rdečo dvorano in na
otroškem igrišču, kjer bodo
tekmovanja, pričakujejo kar
precejšnje število gledalcev,
zanje bodo pripravili tekmo-
vanje v prostih metih, poleg
tega pa se bo v prireditev
vključila še Območna organi-
zacija Rdečega križa. Še eno
posebnost pripravljajo Velenj-
čani - v soboto naj v bližini
dogajanja in na prireditvenem
prostoru ne bi točili alkohol-
nih pijač.
■■^■■■■■■■■■HiÜS
16
REPORTAŽA
Gospod, ki mu
vedno rečejo da
»Kdor pravi, da v zakonu nikoli ne pade kakšna ostra beseda, že ne govori resnice,«
pravi Peter Pungartnik.
»Draga nevesta, dragi že-
nin, spoštovani priči, starši
in ostali, ki ste se zbrali, da
boste prisostvovali najpo-
membnejšemu dogodku v
življenju mladoporočen-
cev.« Tako ponavadi začne
svoj nagovor Peter Pungart-
nik. Zgovorni in prijazni
gospod s Polzele, ki je v za-
konsko zvezo spravil že lepo
število mladih, pa tudi malo
manj mladih parov.
Besede, ki sežejo
v srce
Ljudje mu običajno pravijo
matičar. »To ne drži povsem.
Uradno sem pooblaščena ose-
ba za sklepanje zakonskih
zvez. Matičarji oziroma v Žal-
cu matičarke pa so tista tri
prijazna dekleta, ki stojijo ob
meni, sprejmejo prstana in
poskrbijo za vpis v matično
knjigo. To so Milena Pilih,
Silva Gorjan ali Mateja Pa-
vič,« je začel svojo pripoved
Peter Pungartnik. V poročni
dvorani se nekajkrat na mesec
redno pojavlja od leta 1990.
»Bil sem član predsedstva ob-
činske skupščine in takrat
sem tudi začel sklepati zakon-
ske zveze.« Posebnih pravil,
kdo sploh lahko sklepa zakon-
ske zveze, ni. »Vse je odvisno
od tega, kakšen odnos imaš do
ljudi, kako jim znaš predstavi-
ti zakonsko zvezo,« pravi so-
govornik.
Žalčani že nekaj časa na-
črtujejo novo poročno dvora-
no. Razmišljalo se je o No-
vem Celju, Domu II. sloven-
skega tabora, Piklovi dvora-
ni, Plevnem, omenjala se je
graščina Šenek na Polzeli. V
zadnjem času se najresneje
pogovarjajo o tem, da bi no-
vo poročno dvorano uredili v
Savinovi hiši.
Za Petra Pungartnika pravi-
jo, da mu beseda gladko teče,
da zna najti ravno pravšnje, ki
sežejo globoko v srce. »Rad
grem, kadar me pokličejo. Ne-
kateri prav želijo, da jih sam
poročim. Lepih besed pa sem
se naučil tudi po zaslugi gos-
poda Edmunda Božička, k
njemu sem v šolo hodil takoj
po vojni. Slovenščine me je
učil, poleg tega pa gospod Bo-
žiček tudi sam že dolga leta
sklepa zakonske zveze.« Tisto
soboto, ko se Peter odpravi v
poročno dvorano se, kot sam
po domače pove, najprej lepo
»zrihta«. »V pogodbi sicer pi-
še, da mora delodajalec, v tem
primeru upravna enota Žalec,
priskrbeti posebno oblačilo.
Doslej ga še nimamo, obleče-
mo se kar v svoja oblačila.
Potem prideš v dvorano, pre-
gledaš prijavne liste, pogle-
daš, če imata morda bodoča
zakonca že kakšnega otroka,
če sta mlajša ali starejša in
temu potem prilagodiš svoj
nagovor. Obstojajo sicer napi-
sani formularji, ampak sam
jih v glavnem ne uporabljam.
Raje se držim svojih besed.
Potem seveda vsakega vpra-
šam, če je voljan skleniti za-
konsko zvezo. Nevesti zaže-
lim, naj otroke, če ji bodo uso-
jeni, vzgaja v medsebojni lju-
bezni, ženinu naj bo sonce, ki
jih bo ogreval s svojo ljubezni-
jo in dobrim zgledom. Spoštu-
jeta naj starše, da bosta tudi
sama nekoč deležna ljubezni
svojih otrok. Takrat, ko prebi-
ram odlomke iz zakona o za-
konski zvezi in družinskih
razmerjih, pa se moram ob-
vezno držati napisanega bese-
dila. Svatje včasih malce zajo-
kajo, zlasti mamice. Na koncu
jim seveda čestitam. Deset mi-
nut, pa je vse opravljeno. Po-
ročne obrede imamo sicer na
pol ure, tako da imajo še do-
volj časa za fotografiranje in
kozarec šampanjca,« je razla-
gal sogovornik.
Začelo se je s
krstom
Koliko parov je v dobrih pe-
tih letih spravil v zakon, Peter
Pungartnik nikoli ni sešteval.
»Samo za lani vem, da sem
imel približno 60 parov.« Ne-
kaj posebnega je bila prva so-
bota v poročni dvorani. »Sploh
nisem začel s poroko, ampak s
krstom. To je bil v vseh teh
letih menda tudi edini civilni
krst v tej poročni dvorani. Pri
civilnem krstu boter ali botra
otročka položi v zibelko in ga
zaziblje, to je vse. Število po-
rok je pa različno. Včasih dve,
tri, tudi po sedem porok sem
že opravil v enem dnevu. Ta-
krat pa je šlo bolj na tesno.«
Peter Pungartnik je zakon-
ske zveze doslej vedno sklepal
ob sobotah. »Zakonski pari si
lahko izberejo tudi kakšen
drug dan, na primer običajen
delovnik, ampak večina izbe-
re soboto.« Najbolj mu v spo-
minu ostajajo zlate poroke.
»Te so resnično najlepše. Zbe-
rejo se otroci, pa vnuki, enkrat
jih je prišlo toliko, da smo se
morali iz poročne dvorane
preseliti v skupščinsko dvora-
no. Spominjam se še ene poro-
ke, tudi ta je bila v skupščinski
dvorani. Na tisti poroki je pre-
peval komorni zbor iz Celje,
ker je bil nevestin oče član
tega zbora. To je bilo tudi
posebno doživetje,« je obujal
spomine sogovornik. Si je
kakšen par premislil in se tik
pred zdajci odločil, da zakon-
ske zveze vendarle ne bo skle-
nil? »Ne, to pa ne,« pove med
smehom. »Doživi pa človek
vse mogoče. Tudi poroko, ko
je bila nevesta mlajša od svo-
jega pastorka.«
Ljubezen, pa tudi
denar
V deželi slovenski so že bili
časi, ko so se zakonske zveze
sklepale ne zgolj zaradi lju-
bezni, temveč sta zakonu bo-
trovala denar in položaj na
družbeni lestvici. Se stari časi
ponovno vračajo?
Način sklepanja zakon-
skih zvez je bil določen že z
zakonom o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih leta
1976. Zakonska zveza se je
sklepala pred pristojnim
pooblaščencem občinske
skupščine in ob prisotnosti
matičarja. Zakonska zveza
se lahko sklepa v določenih
uradnih prostorih, na zahte-
vo zakoncev pa tudi izven
določenih uradnih prosto-
rov. Z novo zakonodajo leta
1994 je nalogo nekdanjih ob-
činskih organov prevzela
upravna enota.
»Takole bi rekel. Mladi ljud-
je v glavnem pridejo v poroč-
no dvorano zato, ker se imajo
radi, v to sem prepričan. Je pa
res, da se mladi zelo hitro
odločajo za zakon. Če bi lahko
svetoval, bi vsakemu paru pri-
poročil, da si vsaj eno leto
vzameta čas in pošteno spoz-
nata drug drugega. Večkrat
imam pred sabo mlad par, lju-
bezen je prišla na prvi pogled
in že se odločita za zakon.
Takšen zakon težko premaga
življenjske čeri. Prihajajo pa v
poročno dvorano tudi ljudje,
ki sklepajo zakonske zveze na
primer zaradi dedovanja ali
drugih razlogov. Pri teh pa
poroke nimajo veliko skupne-
ga z ljubeznijo, predvsem to
velja za starejše ljudi.«
Stara ljudska modrost pravi,
da je v zakonu najtežjih prvih
sedem let.
»Kakor se vzame,« se na-
smeje Pungartnik. »Tisti, ki
pravijo, da se v zakonu nikoli
ne sporečejo, da nikoli ne pa-
de kakšna ostra beseda, že ne
govorijo resnice.«
Se število porok povečuje,
zmanjšuje? »Lani smo imeli v
pomladanskih mesecih več
porok kot letos, kako bo do
konca leta, ne vem. Opažam
pa eno spremembo. Letos je
bilo v postnem času, to je čas
od pusta oziroma od pepelnič-
ne srede do velike noči, zelo
malo porok. Samo dve smo
imeli letos, včasih pa ljudje
tega sploh niso upoštevali.
Stari običaji se očitno vračajo.
Tudi obleke so zadnje čase
drugačne, neveste se spet od-
ločajo za dolge, bele in sveča-
ne obleke.«
In kakšna je bila njegova
lastna poroka? »Ja, prihodnji
mesec bo 40 let. Lepa je bila.
Po nevesto sem se na Polzelo
pripeljal iz rodnega Motnika,
poročila sva se pa na matič-
nem uradu tukaj na Polzeli. Bi
pa rekel tako - marsikaj pride
v zakonu. Vedno in povsod ni
medu. Tudi mladoporočen-
cem pravim, nikar ne mislita,
da bo vedno vse rožnato. Pri-
dejo tudi temni oblaki, ampak
s potrpežljivostjo in razume-
vanjem se da vse premagati.«
V letu 1995 je bilo v žalski
upravni enoti sklenjenih 187
zakonskih zvez in 11 zlatih
porok. Število zakonskih
zvez se je v primerjavi s
prejšnjimi leti nekoliko po-
večalo, večina obredov se
opravlja v popoldanskih
urah. Približno 120 poroč-
nih obredov, ki sicer pripa-
dajo domači upravni enoti,
se sklene izven tega območ-
ja, največ na Gradu Tabor v
Laškem ter na Dobrni. Raz-
log - najpogosteje pretesna
in tudi premalo slovesna žal-
ska poročna dvorana.
Peter Pungartnik je danes v
pokoju, delovno pot je zaklju-
čil v šempetrskem Li Savinja.
Oba sinova sta odrasla in si
ustvarila vsak svoje ognjišče.
Prvi v Vrbju, drugi na Polzeli,
babica Pavla in dedi Peter pa
sta najbolj vesela takrat, ko
okoli njiju čebljajo vnuki.
IRENA BAŠA
Peter Pungartnik pred domačim stanovanjskim
blokom na Polzeli.
»Najlepše so zlate poroke,« pravi Peter Pungartnik. Tokrat sta zakonsko zvezo ponovno
potrdila Franc in Terezija Bošnak iz Poljč.
Peter Pungartnik in matičarka Mateja Pavič.
KULTURA
17
»Pa je zažvižgal Luka Matija«
Mednarodni simpozij ob 150-letnici železnic na Slovenskem
Zgodovina železnic je tako
bogata in raznolika, kot je
železnica sama, ki je izredno
razsežen, zapleten in funk-
cionalen organizem. Za obe
namreč velja, da vsakega, ki
je prišel v tesnejši stik z nji-
ma, tako očarata in osvojita,
da si ju želi bolje spoznati,
nagnjenje do njiju pa ostane
domala za vse življenje. In to
ne samo poklicnim železni-
čarjem.
To smo lahko 30. in 31.
maja spoznali tudi udeleženci
mednarodnega simpozija, ki
sta ga prireditelja, Muzej no-
vejše zgodovine Celje in Zgo-
dovinsko društvo Celje, orga-
nizirala v čast 150. obletnici
prihoda prvega vlaka v sloven-
ske dežele, ki je 2. junija 1846
prvič in slovesno prispel iz
Gradca ravno v Celje. Seveda
prvi vlak ni pomenil le simbo-
len prihod nekaj novega in
drugačnega v naše kraje, am-
pak sta vlak in kasnejša iz-
gradnja razvejanega železniš-
kega prometnega omrežja v
drugi polovici 19. stol. pov-
zročila pravo malo »revoluci-
jo«. Ne samo, da so bili s tem
ustvarjeni pogoji za hiter gos-
podarski razvoj slovenskih de-
žel znotraj takratne habsburš-
ke monarhije, ampak so bili s
tem dani tudi pogoji za hitrejši
družbeni in politični razvoj
pri nas. Ne smemo pozabiti,
da je bila skozi naše kraje
ravno z železnico vzpostavlje-
na ena največjih in tudi najpo-
membnejših komunikacijskih
zvez med jadranskim prista-
niščem v Trstu in kontinental-
nim delom srednje in vzhod-
ne Evrope. Prihod je nenazad-
nje vplival tudi na spremembe
v načinu življenja in razmiš-
ljanja slovenskega človeka.
Dosedanja dela, ki obravna-
vajo železniško tematiko, so
praviloma ozko specializirana
in posvečena podrobnostim
posameznih strok, ki zahteva-
jo določeno predznanje. Na-
men našega tokratnega sim-
pozija pa je bil predvsem,
približati vlak in vedenje o
zgodovini vlaka tudi širši, ne
samo strokovni publiki. Zato
so bile lahkotne teme ubrane
predvsem na dve ključni vse-
bini; človek in stroj ter njuna
simbioza. Referati prvega dne
simpozija so se dotikali razvo-
ja železniškega omrežja pri
nas in posledicam, ki jih je
izgradnja železnice prinesla.
Mladen Bogič, vodja želez-
niškega muzeja v Ljubljani,
nas je popeljal skozi zgodovi-
no nastanka železniškega
omrežja na Slovenskem in pri
tem poslušalcem dal osnovno
orientacijo v »železniškem
prostoru in času«. Dr. Andrej
Studen in Anton Šepetavc sta
nam na duhovit način predsta-
vila razmišljanja in (različne)
vtise naših prednikov pred in
po prihodu vlaka v naše kraje,
vsebinsko žlahtnost pa sta
podkrepila s številnimi citati
iz takratnih časnikov. Tudi dr.
Marta Verginella (Prihod vla-
ka v Trst) in Nataša Kolar
(Železnica na Ptuju 1860-
1918), sta v svojih prispevkih
na izjemno zanimiv način
predstavili gradnjo železnic
proti morju oziroma Budim-
pešti ter odnos ljudi do oblasti
in gradbincev ob tem. Zadnji
referat prvega dne je predsta-
vil avstrijski zgodovinar dr.
Franz Baltzarek, ki nam je
orisal financiranje in gospo-
darski ter regionalni pomen
gradnje železniškega sistema
v donavski monarhiji.
■ V dopoldanskem delu dru-
gega dne simpozija se je naj-
prej predstavila Maruša Ple-
terski. V svojem referatu je na
kratko orisala upravno struk-
turo železnic, od začetkov do
danes. Temu je sledila izjem-
no zanimiva predstavitev lo-
komotiv južne železnice, v ka-
teri je Tadej Brate skozi sli-
kovno projekcijo na zanimiv
način predstavil delovanje
parnih strojev in najstarejših
lokomotiv. Dopoldansko delo
simpozija pa je zaključil Karol
Rustja, s predstavitvijo vseh
tistih najpomembnejših »že-
lezničarskih« osebnosti, ki so
kakorkoli pripomogle k iz-
gradnji železniškega omrežja
in brez katerih železnice na
Slovenskem danes sploh ne bi
bilo.
Tej zadnji zgodovinski temi
so v popoldanskem in sklep-
nem delu sledili še trije refera-
ti, ki so govorili o sodobnih
izzivih, ki jih prinaša razvoj
železniškega prometa. Dr.
Hansa Lentnerja, direktorja
direkcije avstrijskih zveznih
železnic iz Beljaka, ki je pred-
stavil perspektive in razvoj av-
strijskih železnic v luči evrop-
skih integracij, je lepo dopol-
nil direktor Slovenskih želez-
nic mag. Marjan Rekar. V
svojem pozdravnem govoru
na drugem dnevu simpozija je
navzočim orisal perspektive
slovenskih železnic, ki ne te-
žijo samo k integraciji z evrop-
skimi železnicami, ampak tu-
di z ostalimi zvrstmi prometa
in pri tem najbolj izpostavil za
slovenske železnice življenj-
sko pomembno povezanost z
Luko Koper. Druga dva refera-
ta, Franca Pintarja (Železniš-
ka postaja kot celica prometa)
in dr. Bogdana Zgonca (Že-
leznica in njen prispevek k
čistemu okolju), pa sta govori-
la o dveh, sicer na prvi pogled
marginalnih temah, vendar v
praksi še kako pomembnih in
aktualnih temah.
Z rezultati simpozija smo
lahko zadovoljni, saj so refe-
renti s svojimi prispevki na
primeren in kvaliteten način
opravili analizo gospodarske,
družbene in politične zgodo-
vine prelomnega obdobja, ki
je v veliki meri pripomogel k
današnji prometni in gospo-
darski podobi (razvitosti) na-
še države. Če smo lahko z
rezultati simpozija povsem
zadovoljni, pa to nikakor ne
moremo reči za udeležbo na
predavanjih. Indiferentnost
strokovne(?) javnosti, pred-
vsem zgodovinarjev je bila
preveč očitna, da bi si lahko
zaslužila pozitivno oceno.
Upamo lahko, da bo »strokov-
na« javnost znala nadoknaditi
zamujeno priložnost že jese-
ni, ob izidu zbornika, v kate-
rem bodo objavljeni vsi refera-
ti s simpozija.
BRANKO GOROPEVŠEK
ZAPISOVANJA
Knjige s kečapom
Piše: TADEJ ČATER
Vsaka ulica ima kakšno svo-
jo znamenitost. Ponekod je to
kakšna spominska tabla ali
celo hiša, drugod je to gostil-
na, ki menda slovi po odlični
kavi in joškasti natakarici,
spet druga ulica uživa svoj slo-
ves zaradi tega, ker se je na
edinem vogalu menda zaletel
znan športnik in čudežno pre-
živel, v sosednji ulici so men-
da blazno ponosni na svoja
sto let stara drevesa...
Tudi sam sem živel v taki
ulici. Ampak zanimivo, naša
ulica ni premogla niti spomin-
ske plošče, kaj šele cele stavbe,
po kateri bi slovela daleč nao-
krog, niti gostilne, kaj šele još-
kaste natakarice, niti športni-
ka, kaj šele vogala, niti travne
zelenice, kaj šele kakšno dre-
vo. To je bila povsem običajna
ulica. Ki je kot vsaka druga
uživala svoj sloves. In to po
nekem starejšem možakarju,
kije imel običaj sleherno sobo-
to dopoldne zaviti na tržnico.
Peš, kajpada. In peš se je tudi
vračal. Z rokami na hrbtu. Ja,
točno to, z rokami na hrbtih.
Brez cekarjev, brez košar, brez
vrečk. Ta možakarje na tržni-
co preprosto šel. Kar tako. Za
zabavo. In za zabavo nas, mu-
larije, ki si nikakor ni znala
pojasniti tega njegovega počet-
ja. Nas so mame tja na tisto
tržnico pošiljale po raznoraz-
no zelenjavo in res dobre izgo-
vore smo si morali izmisliti,
da smo se izmazali. Spomi-
njam se gospa, ki so ga neneh-
no obletavale in spraševale po
ceni paradižnika, pa kumaric,
krompirja... Mulci smo se celo
spraševali, če ta čudak morda
ne zahaja na tržnico zato, da
ш&шшшштшшшштшшт
bi si dobil kakšno žensko. Bil
je namreč vdovec. Hja, pa smo
ugotovili, da ga ženske sploh
ne zanimajo. Vsaj na prvi po-
gled. No ja, kasneje nam je
vsem skupaj seveda postalo
kristalno jasno, da ta moža-
kar na tržnici sreča svoje stare
prijatelje, morda kakšnega no-
vega, da je zanj za razliko od
naših mam tržnica navadno
zbirališče.
Hja, to je bilo pred četrt sto-
letja. kaj pa danes? Je mar
tržnica še lahko zbirališče sta-
rih in novih prijateljev, znan-
cev, kolegov, ko pa se lahko v
dveh minutah izza svoje pisal-
ne mize preselimo v Tokio in
tam pregledamo kino spored,
na hitro kupimo kakšno maji-
co in odletimo v Rio de Janei-
ro? Ne vem. Vem pa zagotovo,
da so eno takšnih zbirališč
postale bencinske črpalke. Pa
ne zato, ker sem zadnjič sose-
dovega gimnazijca slišal, ka-
ko je svoji punci zaklical, da se
zvečer dobita na pumpi, pač
pa zato, ker tudi tam največ-
krat srečujem kakšne že po-
zabljene znance. In tako sem
pred dnevi srečal enega iz sve-
ta založništva... In potem, ko
sva se oba pohvalila, češ kako
dobro nama gre, sva malček
tudi pojamrala. Tako mi je
založnik povedal zelo zanimi-
vo zgodbo. O knjigah. O pro-
dajanju knjig. O tem, da nika-
kor ne more prodati knjižne
izdaje gledališke uspešnice
vsej državi znanega avtorja,
da pa odlično prodaja kuhari-
ce, podatkovnike, vodiče... In
filozofske eseje. Da se beletri-
stika nikakor ne more primer-
jati z esejistiko. Da se ljudje
rajši kot skozi zanimivo in ne-
koliko pocukrano zgodbo pre-
bijajo skozi zapletene misli za-
vite v teoretski celofan. Huh,
kdo bi verjel? Pa saj vsi itak ne
berejo knjig v knjigarnah. V
takšnih, ki imajo stole, da tam
v miru prebereš kakšno pe-
sniško zbirko, kakšno kratko
zgodbo, roman že težje, dram-
sko delo pa zagotovo. In knjiž-
nice. Mar si v knjižnicah, ti-
stih splošnih, res sposojajo sa-
mo romaneskne zgodbe? Pa si,
mi zatrdi založnik. Ljudje ku-
pujejo, če knjige sploh kupuje-
jo, zgolj tisto, skozi česar se
morajo prebijati. In česar ne
bodo za večno zavrgli na
knjižno polico. In sem se
spomnil naše ulice in tržnice
ter svetoval znancu, da bi pa
mogoče bilo pametno, ko bi
skupaj z romanom, prodajal
recimo artičoke. Ali pa kečap.
Nekaj takega, kar je skorajda
že nujno imeti v kuhinji. Če že
ne nujno, pa vsaj fino. Hja, ne
vem, če je prijatelj upošteval
moj nasvet, toda že naslednji
dan, je menda nekemu podjet-
ju prodal natančno sto izvo-
dov. Po polovični ceni. Huh.
Mlada talenta
razstavljata
Likovna šola Umbra je v
knjižnici Gimnazije Celje-
Center postavila razstavo Al-
joše in Vasje Kravanja.
V triletnem obdobju, ki ga
zajema razstava, sta dosegla
izjemen razvoj. Ker sta letnik
'84 so arhetipi njunega časa
televizija z MTV, stripi, raču-
nalniške igrice in tem včasih
agresivnim, vendar tudi duho-
vitim vsebinam sledi forma, ki
je največkrat prepričljiva stri-
povska risba. Njun pogled je
zanimiv, spretno ga podpira
obvladovanje prostora, tako v
risbi kot v glini. Razstava bo
odprta do 29. junija.
Umbra, delavnica talentov,
gostuje v Celju že tretje leto.
Nadarjene pripravlja za preiz-
kuse na srednjih in visokih
šolah ter akademijah likovnih
smeri, razvija in. odkriva mla-
de talente in izpopolnjuje li-
kovne ljubitelje. Kmalu bo
sPet pripravila enotedenske
ustvarjalne likovne počitnice
za osnovnošolce.
Slovenske Konjice v novi podobi
Uspela II. likovna kolonija, prav tako dražba
Slovenske Konjice so II. li-
kovno kolonijo začele v to-
rek, 28. maja z odprtjem raz-
stave likovnih del uglednega
akademskega slikarja Fran-
ceta Slane v galeriji Riemer.
Slikarji, ki so delali do sobo-
te, 1. junija, so se v četrtek,
30. maja srečali s konjiškim
klubom podjetnikov in se v
pogovoru dotaknili vedno
aktualnih tem o vrednotenju
njihovega dela. Kolonijo so
zaključili v soboto, 1. junija
z razstavo ustvarjenih del in
njihovo dražbo (na sliki) v
Taranteli hotela Dravinja.
Letos so v likovni koloniji
sodelovali Jože Tisnikar iz
Slovenj Gradca, France Slana
iz Ljubljane, Domen Slana iz
Škofje Loke, Veljko Toman iz
Preserij, Katarina Toman iz
Ljubljane, Jože Kotar iz Nove-
ga mesta, Jure Cihlar iz Porto-
roža, Milan Todič iz Celja,
Vojko Pogačar iz Maribora in
trije domačini iz Slovenskih
Konjic: Milan Lamovec, Arpad
Šalamon in Božidar Ščurek.
Slikarji so izbirali motive na
Škalcah, v starem mestnem
jedru, okoli gradu in v žički
kartuziji. Vreme je bilo ves čas
lepo, organizacija za delo pa
zelo dobra, čeprav so si sode-
lujoči želeli, da bi jim v bodo-
če pripravili tudi kakšen pro-
stor za delo kot v ateljeju.
Marsikdo bi namreč po začet-
nem skiciranju na terenu delo
bolje dokončal v ateljejskih
razmerah, kajti ni vsak dan
primeren za delo v naravi, če-
tudi je meteorološko gledano,
vreme brezhibno.
Z likovno kolonijo, ki jo je
letos že drugič organiziral ted-
nik Novice, želijo v Sloven-
skih Konjicah ustvariti v me-
stu in njegovi okolici razgiba-
no življenje tudi na tej ravni,
opozoriti slovensko javnost o
turističnih vrednotah tega
okolja in s prodajo na dražbi,
kajti v načrt so si zapisali, da
bodo od vsakega avtorja pro-
dali po eno delo, spodbuditi
konjiške podjetnike in druge k
vlaganju v umetniška dela,
kajti to so dobre naložbe. Ime-
na sodelujočih avtorjev pa
jamčijo za kakovost nastalih
likovnih del. Tega so se zave-
dali tudi obiskovalci zaključ-
ne razstave, saj so na dražbi,
ki jo je vodil Boštjan Pire, od-
kupili vsa ponujena dela.
Vsem sodelujočim umetni-
kom pa so v spomin podarili
grafiko Arpada Šalamona.
DRAGO MEDVED
Dundo Maroje v lapidariju
Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje priprav-
lja jutri, v petek, 7. junija, ob 21. uri premiero Dunda Maroja
Marina Držiča, ki ga je za celjske gledalce režiral Ivica
Kunčevič. Premiera, prav tako pa tudi vse naslednje uprizori-
tve, bo v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje.	jg
18
KULTURA
Ženske so poskrbele zase
Praznik ženskega petja v Rogaški Slatini
Ženski pevski zbor Rogaš-
ka Slatina bo 8. junija slav-
nostno praznoval 15-letnico
obstoja, za razliko od doma-
čega moškega zbora, ki je
pred dnevi slavil že 30-letni-
co.
Ženski zbor so ustanovili v
eni od pisarn Zdravilišča Ro-
gaška Slatina. Breda Jankovič
je dala pobudo za ustanovitev
Ženskega pevskega zbora
Franciju Plohlu, dirigentu ta-
krat že uveljavljenega Moške-
ga pevskega zbora, nato pa so
skušali ugotoviti zanimanje
Slatinčank. Na avdiciji se je
pojavilo več kot 70 žensk, v
Ženski pevski zbor pa so jih
lahko vključili 54. Začele so
pod Plohlovo taktirko, nato je
prevzela zbor Brigita Voši-
nek, za njo Mihaela Pihler
ter Tatjana Šolman.
Na slovesnem koncertu za
15 letnico ustvarjanja Žen-
skega pevskega zbora Ro-
gaška Slatina bo mogoče sli-
šati slovenske narodne in
umetne pesmi, s poudarkom
na skladbah Matije Tomca
ter Radovana Gobca. Podelili
bodo tudi Gallusova odličja,
prireditev pa bo povezovala
Tatjana Jurjec. Velika sobot-
na slavnost bo v Kristalni
dvorani, z začetkom ob
20.30.
Sedanja dirigentka je prof.
Mihaela Pihler, po vsej Slove-
niji znana glasbenica iz Meng-
ša. S slatinskimi pevkami je
ponavadi ob torkih, na rednih
pevskih vajah v prostorih vrt-
ca v Ratanski vasi, saj pevske
sobe v kulturnem domu še
nimajo. Pred pomembnejšimi
koncerti imajo Slatinčanke
večkratne pevske vaje, dva-
krat na leto pa tudi pospešene
- nazadnje v miru planinske
postojanke na Boču. Pevke se
ne ujemajo le po glasbeni pla-
ti, dobre prijateljice so tudi
sicer. Marsikateri, ki je preo-
bremenjena, pomenijo pevske
urice v prijetni družbi, ob kul-
turnem užitku, tudi notranjo
sprostitev.
Trenutno je v Ženskem pev-
skem zboru 23 članic, v glav-
nem iz Rogaške Slatine, nekaj
pa tudi iz Šmarja pri Jelšah,
Rogatca in Mestinja. Med nji-
mi je precej zaposlenih v
Zdravilišču Rogaška Slatina, v
prosveti in v zdravstvu, pa tu-
di posamezne mlajše upoko-
jenke so jim zveste. Od same-
ga začetka, vse desetletje in
pol, prepevajo v zboru Jelka
Erjavec, Ojdana Jerkovič, In-
ge Kamenšek, Polonca Ro-
kovnik, Majda Kores, Marija
Lah, Marija Petak h Vera
Štraus. Na slavnostni koncert,
v soboto 8. junija, pa so pova-
bili še nekdanje pevke, ki bo-
do na začetku koncerta spet
zapele.
Srebrna Gallusova odličja
(za 15-letno sodelovanje v
pevskem zboru) bodo preje-
le Jelka Erjavec, Ojdana Jer-
kovič, Inge Kamenšek, Po-
lonca Kokovnik, Majda Ko-
res, Marija Lah, Marija Pe-
tak in Vera Štraus, bronasto
(za 10-letno sodelovanje) pa
Cvetka Koražija.
Slatinski Ženski pevski zbor
je doslej nastopil skoraj po-
vsod po Sloveniji. Trikrat so
sodelovale na velikem pev-
skem taboru v Šentvidu pri
Stični, na srečanjih pevskih
zborov v Slovenskih Konjicah,
vseh petnajst let pa se pred-
stavljajo na občinskih (po no-
vem medobčinskih) pevskih
revijah bivše šmarske občine.
Pred nekaj leti so bile na celj-
ski regijski reviji izbrane za
nastop na mariborski Naši pe-
smi, zaradi višje sile pa do
nastopa ni prišlo. V Rogaški
Slatini, imajo redne nastope v
Kristalni dvorani ter Pivnici,
kjer jih radi poslušajo tudi tu-
risti. Priljubljene so zaradi na-
rodnih in umetnih pesmi, zad-
nji dve leti pa pripravljajo v
mestu ter v okoliških občinah
znane božične koncerte. Poz-
navalci opažajo, da je v zad-
njih letih zbor po pevski plati
še napredoval. Zbor ima seve-
da svojo predsednico, trenut-
no Vesno Petanjek, ki ima na
skrbi predvsem organizacij-
ske zadeve, dolgo desetletje
pa je predsedovala Milica
Libnik.
Ženskemu zboru, ki je sek-
cija domačega kulturnega
društva Svoboda, je vse do
predlani največ pomagalo
Zdravilišče, v zadnjem času
pa, skupaj z manjšimi pokro-
vitelji, predvsem nova občina.
BRANE JERANKO
Slatinski Ženski pevski zbor po desetletju in pol ustvarjanja. Na prvi avdiciji se jim je hotelo
pridružiti več kot sedemdeset pevk.
Knjiga za preproste ljudi
V izredno prijetnem vzdušju, ki ga je s glasbo obogatil Kvartet harmonik pod vodstvom
Edija Goršiča, z besedo pa dramska igralka Anica Kumer, so minuli teden v Muzeju novejše
zgodovine v Celju predstavili knjigo Zdenke Stopar Moja srečanja.
Knjiga, kakršnih je le malo na našem knjižnem tržišču, saj na svojevrsten način, v obliki
literarnih reportaž, ki jih je Stoparjeva kot novinarka Novega tednika v sedemdesetih in
osemdesetih letih objavljala v našem časopisu, zopet oživlja ljudi, ki so večinoma živeli na robu
družbe, vendar so udejanjali vrednote, ki jih vedno bolj išče tudi sodoben človek. Mnogi
Zdenkini portretiranci so danes že pokojni, nekateri še živeči pa so se udeležili predstavitve
knjige: v prvi vrsti poleg založnice Nade Mulej in avtorice knjige Zdenke Stopar sedijo prof. Jože
Rotar, Adem Jahjefendič, Gajškova mama, Jaglenka Leban in Marija Cokan, Peter Simoniti pa je
povezoval program predstavitve.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■^^	JI, Foto:SHERPA
PRIREDITVE
GLEDALIŠČI
V lapidariju Pokrajinske-
ga muzeja v Celju bodo člani
SLG Celje jutri, v petek 7. juni-
ja ob 21.30 za Abonma pre-
miera, uprizorili premiero
Marina Držiča Dundo Maroje.
Predstavo bodo v soboto ob
21. uri, za Abonma sobota ve-
černi in izven, v nedeljo ob 21.
uri za Abonma sobota popol-
dan in izven ter v torek ob 21.
uri za Abonma Torek in izven,
ponovili v Slovenskem ljud-
skem gledališču.
Pri cerkvi Sv. Cecilije v Ce-
lju bo v soboto ob 21. uri,
Mešani pevski zbor Gloria
Laško izvedel Pasijon - igro o
Kristusovem trpljenju.
KONCERTI
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20.30, koncert Ženskega pev-
skega zbora iz Rogaške, ki ga
vodi Mihaela Pihler, v torek
ob 20. uri pa zaključni koncert
učencev Glasbene šole iz Ro-
gaške Slatine.
V	Narodnem domu v Celju
bo v petek, 7. junija ob 16.30
in 20. uri medobčinska revija
odraslih pevskih zborov.
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri, v
petek ob 20. uri, koncert orke-
stra Akord iz Celja, pod vods-
tvom Matjaža Brežnika.
V	Kulturnem centru Laško
bo danes ob 19. uri, prireditev
z naslovom Mladi pojemo, ju-
tri ob 17. uri pa Osmošolci se
poslavljamo, ki ju pripravljajo
učenci OŠ Primoža Trubarja
Laško.
V	župnijski cerkvi Sv. Mi-
haela v Šoštanju bo jutri, v
petek ob 20. uri, zaključni na-
stop orgelskega oddelka Glas-
bene šole iz Velenja.
V	Kulturnem domu v Mo-
zirju bo v nedeljo ob 15. uri,
jubilejni koncert Moškega
pevskega zbora PD Mozirje in
Mešanega pevskega zbora
Društva upokojencev iz Mo-
zirja.
RAZSTAVE
V knjižnici v Šentjurju do
15. junija razstavlja Arpad Ša-
lamon.
V	Laškem dvorcu je na og
led razstava »60 let posebnega
šolstva«.
V	občasnih razstavnih pro.
štorih Muzeja novejše zgo.
dovine si lahko ogledate raz-
stavo ob 150-letnici železnice
na Slovenskem in motivov
poštnih znamk Jožeta Trpina.
V stalnih razstavnih prosto
rih pa razstavo modulov Druš-
tva ljubiteljev železnic, obe do
31. julija.
V	Likovnem salonu v Celju
razstavlja slike Bogdan Borči-
č.
V	Muzeju grafičnih umet
nosti v Rogaški Slatini je dc
konca julija na ogled razstava
starih grafičnih liskov na te-
mo: »Dunaj-Avstrija«.
V	II. nadstropju Osrednje
knjižnice je do 15. septembra
na ogled razstava Misli in srcu
prosto pot, z izborom grafik 6.
otroškega grafičnega bienala.
V	spominski sobi Starega
piskra Muzeja novejše zgodo-
vine, si lahko ogledate razsta-
vo Zatirani, a nikdar potepta-
ni.
V	avli hotela Dobrna do 21.
junija razstavljata akademska
slikarka iz Velike Britanije,
Natalie Adams in slikarka iz
Italije, Loretana Riavini. Raz-
stavo je pripravil Limit Štore.
Pokrajinski muzej Celje
nudi v razstavišču Lapidarij
do 9. junija na ogled razstavo
Sol invictus-sol iustitiae, v raz-
stavišču Stara grofija, pa do
30. junija razstavo Od antične-
ga vrča do majolke.
V	galeriji Keleia do 10. juli-
ja razstavlja risbe in grafike
Mario Benedetti.
KINO
Union od 6. do 13.6. ob 19.
in 21. uri ameriški film Oče
moje neveste 2; Mali Union
od 6. do 8.6. ob 20. uri ameriš-
ki film Ne imejte me za norca,
od 10. do 12.6. ob 20. uri pa
ameriški film Zgodba iz Liz-
bone; Metropol od 6. do 13.6.
ob 18.30 ameriški film Posne-
movalec, ob 20.30 pa ameriški
film Zadnji sprehod.
Kino Dobrna 8. ob 19. uri in
9.6. ob 17. uri ameriški film
Pogumno srce.
Kino Žalec 7.6. ob 18. uri
ter 8.6. ob 18. in 20. uri ame-
riški film Jumanji, 7. in 9.6. ob
20. uri ameriški film Stare sab-
lje 2.
Kino Vojnik 9.6. ob 19. uri
ameriški film Babe.
OSTALO
V	veliki dvorani Narodne-
ga doma v Celju se bosta v
soboto ob 17. uri, predstavila
Plesni teater Igen Studia za
ples Celje s koreografijami
Igorja Jelena in dramska igral-
ka Anica Kumer.
V	Zdravilišču Atomske To-
plice v Podčetrtku bo jutri, v
petek ob 20.15, večer s fol-
klorno skupino Trta iz Dolge
Gore.
V	Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice v Celju bo v pone-
deljek, 10. junija ob 19. uri,
literarni večer Celjski spomini
Frana Roša. Spomin bodo
obudili člani amaterskega gle-
dališča Teharje in pevski zbor
OŠ z njegovim imenom, pod
vodstvom Emilije Kladnik-
Sorčan.
KULTURA
Marjan Marinšek in Tone Partljič med predstavitvijo knjige
na I. gimnaziji v Celju.
Koncert Huun-Huur-Tu iz Tuve
Atraktivno petje z grlom, ki prihaja iz osrednje Azije v Podsredo
Na gradu Podsreda bo v soboto, 8.
junija ob 19. uri, koncert ansambla
Huur Huu Tua. Pripravlja ga Kozjanski
park v sodelovanju z Di'ugo godbo iz
Ljubljane. Huun Huur Tu je ansambel,
ki prihaja iz Tuve, avtonomne republi-
ke, ki je obkrožena z gorami in pušča-
vami v središču Azije. Ima 300 tisoč
prebivalcev in je del nove zveze držav
pod vodstvom Rusije, na jugu pa meji
na Mongolijo. Glavno mesto Tuve je
Kyzyf, ki leži ob reki Jenisej.
Ime ansambla Huun tuur tu pomeni
vertikalno ločljivost svetlobnih žarkov, ki
jih pogosto opazijo na s travo poraslih
ravnicah tik po sončnem vzhodu ali pred
sončnim zahodom. Tuva, ki je uradno
zunaj tujcem dostopnega območja, je
postala nekakšna legenda med tistimi
glasbenimi privrženci, ki jih navdušuje
petje z grlom. Pri tem glasbenem pojavu
gre za to, da en sam pevec s selektivno
ojačitvijo harmonikov človeškega glasu
zapoje dve ali tri note hkrati.
Tuva je zdaj odprta za svet in mnogi
tujci jo že obiskujejo, ker jih zanima
tamkajšnja kultura, narava, način življe-
nja. Tudi Tuvanci so začeli potovati po
širnem svetu in predstavljati svojo zna-
menito glasbeno umetnost vedno širše-
mu krogu občinstva. Ansambel so leta
1992 ustanovili Sasha Bapa, njegov brat
Sayan in dva druga glasbenika, Kaigal-ool
Khovalyg in Albert Kuvezin, da bi se
posvetili izvedbi starih in že skoraj po-
zabljenih pesmi. Sasha, Sayan in Kaigal
so bili prebežniki iz enega od državnih
plesnih in glasbenih ansamblov, ki so bili
stalni privesek uradnega kulturnega živ-
ljenja nekdanje Sovjetske zveze.
Ansambel želi razvijati staro glasbo, da
ohrani tovrstno dediščino, ki je že redka,
saj so prepričani, da če ne bodo razvijali
glasbene tradicije, bo obsojena na pro-
pad. Na gradu Podsreda nas torej čaka v
soboto zvečer izjemen glasbeni dogodek.
DRAGO MEDVED
Na gimnaziji je zvonilo
V	ponedeljek je bila v pro-
storih nekdanje zbornice na
I. gimnaziji v Celju predsta-
vitev nove knjige Marjana
Marinška »Na celjski gimna-
ziji zvoni«, v kateri je znani
Velenjčan obeležil spomine
na srednješolska leta, ki jih
je pred petintridesetimi leti
preživljal na tej gimnaziji.
V	knjigi, ki jo je avtor naslo-
vil »Na celjski gimnaziji zvo-
ni«, je Marjan Marinšek opisal
svoje sošolce, profesorje in
predvsem dogodke, ki se v
dušo mladostnika v šolskih
klopeh vtisnejo za celo življe-
nje. Knjigo so izdali pri Kul-
turnem centru Ivana Napotni-
ka v Velenju - Založništvo Po-
zoj kot prvo knjigo v zbirki
Spomini.
Spremno besedo je napisal
Tone Partljič, ki je sodeloval
tudi pri ponedeljkovi predsta-
vitvi na I. gimnaziji, knjigo pa
je ocenil kot knjigotrški izde-
lek prve vrste. »V Sloveniji
izide malo takšnih knjig; poh-
valiti pa gre način pisanja, do-
datke in slikovno gradivo, s
katerim je knjiga opremljena.
Sicer pa gre za knjigo, ki je več
kot leposlovje. Je namreč do-
kument časa, ponazarja pa tu-
di usodo slovenskega šolstva v
različnih obdobjih,« je novi
knjigi Marjana Marinška ob
pot povedal Tone Partljič.
N-M. SEDLAR
Petje v šolah vse slabše
Medobčinska revija šolskih pevskih zborov v Celju
Nekako ob času, ko se vsa-
ko neparno leto v Celju odvi-
ja Mladinski pevski festival,
so se pred dnevi v Narodnem
domu v Celju zbrali otroški
in mladinski pevski zbori na
tradicionalni medobčinski
(prej občinski) reviji. Nasto-
pilo je enajst zborov.
Tudi tokratna revija je poka-
zala, da je zborovsko petje na
celjskih šolah na nič kaj zavi-
dljivi ravni. To nam dokazuje
že samo število nastopajočih,
saj je bilo kar nekaj šol, ki se
revije niso udeležile. Le ena
osnovna šola (Fran Roš) se je
udeležila revije z dvema zbo-
roma in le na dveh srednjih
šolah se dijaki udejstvujejo tu-
di v zborovskem petju. V Ce-
lju za tovrstno dejavnost ni
dovolj ustreznih strokovnih
moči, res pa tudi je, da mar-
sikje ni pravega »posluha« za
zborsko petje pri vodstvih šol.
V primerjavi s prejšnjimi ča-
si so bile tudi številčne zased-
be zborov skromnejše, saj je
danes šolski mladinski zbor,
ki bi štel kaj več kot štirideset
pevcev, prava redkost.
Podobne slabosti je minula
revija pokazala tudi v pro-
gramskem in izvedbenem
smislu. Zborčki in zbori so v
glavnem peli čisto in ubrano
in so se v tej zborovski prvini
zborovodje prav gotovo do-
volj potrudili. In ko govorimo
0 zborovodjih, je bil pravza-
prav med njimi le en moški
nastop, ostali so bili v domeni
zborovodk. Sporedi pesmi ni-
so bili nič novega, v interpre-
tacijah pesmi pa prav tako ni
bilo nobene dorečenosti. Med
zgolj povprečnimi nastopi lah-
ko izdvojimo le izvajanje OPZ
osnovne šole Dobrna (zboro-
vodka Darinka Stagoj) in MPZ
III. osnovne šole (Sonja Kase-
snik). Poleg tega so nastopili
še »Franca Kranjca« (Barbara
Železnik), OPZ in MPZ »Fran
Roš« (Emilija Kladnik - Sor-
čan), OPZ Podružnične šole
Ljubečna (Anica Mernik),
MPZ Lava (Sanja Golob), MPZ
Štore (Bojan Gajšek), MPZ
Hudinja (Emil Lenarčič) ter
srednješolska zbora gimnazije
Center (Barbara Arlič) in Šol-
skega centra Celje (Metka Ja-
godič-Pogačar). Organizacij-
sko pa je revija tako kot vedno
potekala brezhibno.
ШКЛШШНИШШШШИШШШШШ E.G.
S Hermanom
na Vrtiljak
Herman Lisjak vabi
najmlajše prihodnji četr-
tek v svoje gledališče k
lutkovni predstavi Vrti-
ljak. S Cvetom Sever jem
iz Kranja se bodo lahko
zavrteli v treh predstavah
ob 10., 11. in 16,30. uri.
Lutkovni Vrtiljak je zgra-
jen iz biserov slovenske
poezije za mlade, ki jih
Cveto Sever predstavlja z
različnimi lutkovnimi siste-
mi. V njem se srečujeta svet
otrok in svet odraslih, drug
drugega lovita, pa se nikoli
ne ujameta, zbližata se, a
se spet razdružita, razume-
ta se in spoštujeta drug dru-
gega, najdeta skupni jezik,
a se znova, ne da bi dobro
vedela zakaj, sporečeta...
V junijski muzejski likov-
ni delavnici bodo otroci us-
tvarjali počitniške majice,
saj bodo slikali na tekstil.
Delavnica za najmlajše li-
kovne ustvarjalce je ob sre-
dah in petkih, vselej ob 10.
uri dopoldne,	IS
Skupni koncert obeh zborov
Kar nekaj časa je trajalo kulturno mrtvilo na pevskem področju v Šempetru v Savinjski
dolini. Pa so se nekdanji pevci zbrali z željo, da bi nadaljevali pevsko tradicijo svojih staršev
- pevcev in ponovno so ustanovili pevsko društvo Šempeter. Sedaj delujejo že peto leto,
moškemu pevskemu zboru pa se je v zadnjem letu pridružil še dekliški nonet Vrtnica.
Moški zbor šteje 20 članov, vodi pa ga Nives Haložan - Vasle. V svoj program so zajeli ljudske,
nabožne in umetne pesmi. Nastopajo ob raznih priložnostih, tako veselih kot tudi žalostnih.
Nonet vodi Sonja Kasesnik.
Minulo soboto sta se oba pevska sestava predstavila na skupnem koncertu. Nanj so se
pripravljali dolgo in temeljito, da bi se svojim sokrajanom predstavili v kar najlepši luči, žal pa so
bili razočarani, saj je obisk koncerta pokazal, da v Šempetru v Savinjski dolini za tovrstno
kulturno dejavnost ni kaj prida posluha. Kljub temu niso izgubili volje, saj so prepričani, da lepa
pesem razveseli in krepi človekovo dušo, da ob njej pozabimo vsakodnevne težave in trdno so
prepričani, da bo ob naslednjem koncertu obisk številčnejši in s tem tudi njihov trud poplačan.
Na sliki: Moški pevski zbor in dekliški nonet Vrtnica z obema zborovodkinjama.
T. TAVČAR
Koncert harmonikarskega
orkestra
Harmonikarski orkester
Glasbene šole Celje, pod
vodstvom Marije Zavšek, se
je predstavil na celovečer-
nem koncertu v četrtek, 30.
maja v koncertni dvorani GŠ
Celje.
4 ;Ш&ЉЖ, m. <,,1;,....- Ш:
Člani orkestra so v uvodu
zaigrali zahtevno delo hrvaš-
kega skladatelja Tihomila Vi-
došiča Male radosti, polno ve-
drosti, živih ritmov in dopa-
dljivih melodij. Melodiji zna-
nega ruskega skladatelja An-
tona Rubensteina, ustanovite-
lja ruskega konservatorija, je
sledilo delo W. Richterja z na-
slovom Aquarelle, št. 1,2,4,5.
Zelo slikovito in občuteno jih
je interpretirala Mateja Ko-
žuh, učenka 5. letnika harmo-
nike iz razreda g. Matjaža
Krušiča. English Waltz, Hansa
G. Baumanna, je zaigral orke-
ster, nato pa se je predstavil
kot solist na harmoniki To-
maž Marčič, dijak 3. letnika
Srednje glasbene šole v Celju
iz razreda prof. Andreja Lor-
berja. Skladbi Astorja Piazzo-
le, Chao Paris in S'il Vous Plait
je solist suvereno poustvaril in
pričaral očarljivo francosko
vzdušje. Matevž Čadej, uče-
nec 8. letnika trobente iz raz-
reda prof. Mirana Maj ena je
nastopil v Variaciji na Chopi-
novo temo za trobento in har-
monkarsk.i orkester. Variacijo
je aranžiral Albert Zaveršnik
in uporabil spevno temo Cho-
pinove klavirske etude op. 10
št. 3. V zaključnem delu kon-
certa se je harmonikarski or-
kester predstavil z zelo živah-
nimi in ritmiziranimi deli Jo-
sefa Dieserja Nonstop Paris-
Madrid in Panamericana ter
Wernerja Theisena Bela Bian-
ca.
Zahteven in zelo raznolik
program, poln zapletenih rit-
mičnih elementov in diso-
nantnih harmonij na eni in
spevnejših in umirjenejših de-
lov na drugi strani, je harmo-
nikarski orkester GŠ Celje pod
vodstvom Marije Zavšek ko-
rektno in dopadljivo poustva-
ril, svoje muziciranje pa za-
ključil še z dodatki.
A. ZALOŽNIK
Razstava italijanskega
umetnika
V celjski galeriji Keleia, ki
ima prostore v Muzeju no-
vejše zgodovine, je postav-
ljena razstava akademskega
slikarja Maria Benedettija.
Umetnik je bil rojen ob kon-
cu tridesetih let v italijanskem
Terniju. Likovno izobrazbo si
je pridobil na Umetniškem li-
ceju ter Akademiji Brera v Mi-
lanu, kjer je sedaj tudi redni
profesor na oddelku za grafi-
ko. Kot predavatelj tehnike
jedkanja pa je bil povabljen
tudi na akademije v Mehiko
ter v Nemčijo. Prvo razstavo je
priredil leta 1963, od takrat pa
redno razstavlja.
Odločujoče je na Benedetti-
jev umetniški koncept vpliva-
la avantgardna atmosfera, ki
je prevladovala v Milanu v
šestdesetih letih, torej v času,
ko se je pričel oblikovati v
zrelega umetnika. Sprva se je
pretežno ukvarjal s figuraliko,
nato pa so ga pričeli zanimati
asemblaži. Pozneje je delal tu-
di s filmom ter fotografijo ter
raziskoval izrazne možnosti
na področju kaligrafije. Za
svojo najnovejšo razstavo v
Celju je pripravil serijo risb in
grafik. Narejene so na način
abstraktnega raziskovanja li-
nij in mas, ki se spontano
prepletajo med sabo. Avtor v
njih ustvarja kontrastne nape-
tosti med svetlimi in temnimi
površinami, največkrat pa
uporablja črni nanos na belo
podlago. Barvne mase so na-
nesene z energično potezo, ki
v polju vsake posamezne
kompozicije delujejo skladno
in uravnoteženo s celoto. Dela
so nastala v obdobju preteklih
nekaj let in vsebujejo podo-
ben pristop, vendar pa tudi
dovolj individualnih posebno-
sti. Saj lahko v posamičnih
risbah, oziroma grafikah opa-
zimo različnost pri barvnih
nanosih, večjem poudarjanju
organskih oblik, ritmičnem
povezovanju posameznih
fragmentov, vnašanju simbol-
nih struktur, različnost v for-
matih, kar je zgolj nekaj ele-
mentov, ki kompozicije loču-
jejo med sabo.
BORIS GORUPIČ
REPORTAŽA
Korajžna punca
Dobrodelna akcija osnovne šole Primož Trubar Laško za učenko Ano Razboršek, ki je
priklenjena na invalidski voziček
ашввмвшшш«
Ana se je rodila z neoz-
dravljivo okvaro hrbtenice.
Spina bifida. Ob rojstvu so ji
napovedali le nekaj dni živ-
ljenja, mogoče kakšen me-
sec, največ eno leto. Novem-
bra bo dopolnila enajst let.
Ko je obiskovala malo šolo,
so staršem rekli, da bo mora-
la v zavod v Kamnik, vendar
mama Mojca ni hotela dati
deklice stran. Imela je prav,
saj je Ana brez posebnih te-
žav prišla do četrtega razre-
da. Zdaj je spet pred oviro, ki
pa jo bo s pomočjo staršev,
sošolcev, učiteljev in dobrih
ljudi zagotovo znova prema-
gala.
Jeseni bo Ana začela obi-
skovati pouk na predmetni
stopnji, ki poteka v specializi-
ranih učilnicah. Številna stop-
nišča v šoli bodo postala zanjo
velika ovira, ki pa bi jo lahko
premagala s posebnimi gose-
nicami za gibanje vozička po
stopnicah ali pa s tako imeno-
vanim stopniščnim transpor-
terjem. Brez ene ali druge na-
prave bi morala zdaj zares za-
pustiti družino in sošolce in
nadaljevati šolanje na Zavodu
za usposabljanje mladine v
Kamniku. Na šoli, kjer so Ani
nesebično pomagali vsa štiri
leta, ne želijo, da bi jih priljub-
ljena sošolka zapustila, z od-
hodom v drugo šolo pa se ne
želi sprijazniti niti dekličina
družina. Za to, da bi Ana osta-
la doma, bi dali prav vse. V
novi hiši, kamor se bodo vseli-
li še letos, so ji namestili po-
sebno dvigalo. Kupili bi tudi
napravo, da bi se lahko premi-
kala po šolskih stopnicah, pa
je zmanjkalo denarja.
Zato so se učitelji in učenci
odločili za dobrodelno akcijo,
s katero želijo zbrati 8.500
nemških mark, kolikor stane-
jo gosenice oziroma stopnišč-
ni transporter. Ravnateljica šo-
le Irena Mulej in predsednik
skupnosti učencev Matic Zu-
pane sta na naslove vseh laš-
kih podjetij poslala pismo in
prosila za denarno pomoč,
vendar na šoli upajo, da se
bodo v akcijo vključili tudi
drugi ljudje.
»Naša pomoč Ani se je prav-
zaprav začela že tistega dne,
ko je prišla v prvi razred,«
pravi ravnateljica Mulejeva. «-
Deklici je bilo treba omogočiti
gibanje po šolskih prostorih,
kar pa ni bilo lahko, saj je naša
šola grajena iz treh različno
starih delov. Dvigalo ne bi
prišlo v poštev, saj bi morali
imeti kar tri. Štiri leta smo
pomagali tako, da smo Anin
razred vedno namestili v učil-
nico v pritličju oziroma ob
šolski avli. Tistih nekaj stop-
ničk pri vhodu so ji pomagali
premagovati sošolci. Od na-
slednjega šolskega leta, ko bo
Ana načela obiskovati peti raz-
red, pa tako ne bo šlo več. Pri
nas imamo kabinetni pouk za
vse predmete, to pa pomeni
vsakodnevno gibanje po vseh
stopnicah od učilnice do učil-
nice, od kleti do drugega nad-
stropja. Z Anino mamo sva
zato že pred časom začeli raz-
mišljati, kaj narediti, da bi de-
klica lahko končala osnovno
šolo doma, v Laškem. V ljub-
ljanskem centru Sonček sem
si najprej ogledala stopniščno
dvigalo, ki pa na naši šoli ne bi
prišlo v poštev, saj je drago in
po vrhu še tako veliko, da bi
zasedlo polovico stopnišča.
Nato smo izvedeli za posebne
gosenice, ki delajo na akumu-
lator in s katerimi se je mogo-
če z majhno pomočjo drugih
premikati po stopnicah. Do-
slej ni bilo težav, saj je Ana še
lahka in sta dva sošolca brez
težav prenesla njen voziček
preko stopnic. Pomagajo tudi
osmošolci, ki že vsa leta skrbi-
jo za njeno varno pot iz šole
domov.
Ana je zelo komunikativna
in prijetna deklica in si je če-
stokrat kar sama zagotovila
pomoč. Kako pa bo takrat, ko
bo prišla v občutljiva leta pu-
bertete? Vsi otroci postanejo
takrat sramežljivi in občutljivi
in prav zato ji moramo organi-
zirati takšno pomoč, pri kateri
ji bo lahko pomagal kdorkoli.«
S pomočjo družine iz Slo-
venj Gradca, ki ima nekajletne
izkušnje z gosenicami, je pred
kratkim Ana v šoli že preizku-
sila delovanje te posebne na-
prave, vendar se je pokazalo,
da bi bilo premikanje po stop-
nišču v starem delu šole zara-
di velikega naklona nekoliko
težje. Naključje je hotelo, da
se je na šoli prav v tistih dneh
oglasila predstavnica Humani-
tarnega zavoda VID iz Kranja
in povedala ravnateljici za
stopniščni transporter, ki lah-
ko premaguje prav vse stopni-
ce. »Če bomo ugotovili, da je
transporter boljši od gosenic,
ga bomo seveda kupili, saj je
cena približno enaka,« pravi
Irena Mulej. »Govorim, kot da
bi že imeli denar, saj sem pre-
pričana, da je v ljudeh zagoto-
vo še toliko dobrega, da nam
bodo pomagali.«
Vse za sošolko
Na laški osnovni šoli se ne
srečujejo prvič z otrokom, ki
potrebuje nekoliko več pomo-
či in pozornosti. Pomagali so
že fantku, ki se je zaradi izrab-
ljenih kolkov zelo težko gibal,
skoraj slepi deklici, ki je pred
odhodom v zavod obiskovala
doma prvi in drugi razred, in
deklici, ki so ji zaradi izredno
slabega sluha morali nuditi
zelo veliko pozornosti. »Mi-
slim, da je v primerjavi s temi
otroci Ana zelo majhen prob-
lem. Njena bolezen se sploh
ne pozna pri sodelovanju v
razredu. Je živahna, komuni-
kativna, delovna in prizadev-
na, mogoče včasih le nekoliko
bolj počasna od drugih. Res je
bolj drobna in nekoliko manj-
ša od svojih vrstnikov, vendar
so takšni tudi mnogi drugi
otroci. Je enakovreden član
našega kolektiva in jo enako
sprejemamo kot vse druge
otroke,« hvali Ano ravnateljica
Mulejeva in poudarja, da ome-
jeno gibanje nikakor ne bi
smelo biti razlog za odhod v
zavod. »Tudi zato ne, ker ima
urejene družinske razmere.
Vsaka naša pomoč Ani ne po-
meni prav nobenega odreka-
nja, niti pri sošolcih niti pri
učiteljih. Velika škoda je, ker
prej nikoli nismo razmišljali,
da bomo kdaj morali poskrbe-
ti tudi za invalidno mladino.
Koliko otrok bi lahko hodilo v
domačo šolo, če bi jim prila-
godili vsaj novogradnje. Gose-
nice ali stopniščni transporter,
karkoli pač že bomo kupili, bo
kasneje ostalo na šoli. Upam
sicer, da bo pri nas čim manj
otrok, priklenjenih na invalid-
ski voziček, vendar ne bo od-
več, če bo šola imela napravo,
ki jim bo olajšala gibanje.
Napravo moramo imeti do
septembra, ko bo Ana začela
obiskovati peti razred. Če bo
treba, bomo denar zbirali do
31. avgusta, vendar upamo, da
bo akcija uspešna in da bo
stopniščni transporter čakal
na Ano že prvi dan novega
šolskega leta.«
Drobceno dekletce pšenič-
nih las in nagajivega nasmeha
pa v prihodnjih mesecih ne
čaka nič kaj dobrega. Na ljub-
ljanskem kliničnem centru ji
bodo najverjetneje v začetku
avgusta operirali hrbtenico, ki
se zaradi prirojene okvare vsç
bolj seseda. »Že sedaj me
strah, kako bo vse skupaj po.
tekalo,« pravi Anina mam*
Mojca, »vendar me Ana ves
čas prepričuje, da bo vse \
redu. Tako je korajžna, tal«
moja deklica, in prepričana
sem, da bo zmogla vse težke
preiskave in potem še operaci-
jo. Kadar je v bolnišnici, je
vedno zelo potrpežljiva in ti
ha, popolno nasprotje tistega,
kar je doma, ko kar naprej
nekaj >čveklja< in se pritožuje,
da ji zmanjkuje časa za vse,
kar bi rada naredila.«
Učenci in učitelji zbirajo
denar na računu šolske hra-
nilnice Osnovne šole Primož
Trubar Laško, številka:
50700-620-16-05-1378139
37612/40.___
Zdaj, ko so začeli akcijo zbi-
ranja, na osnovni šoli Primož
Trubar niti slučajno ne mislijo
križem rok čakati, kdaj se bo
nabralo dovolj denarja za na-
kup gosenic ali stopniščnega
transporterja. Ob koncu šol-
skega leta bodo učenci in uči-
telji pripravili še dobrodelno
prireditev, na katero bodo po-
vabili predvsem starše. Pro-
gram bodo pripravili otroci, Y
sodelovanju pa želijo pritegni-
ti tudi katerega od domačih
folklornih društev. Občina in
kulturni center naj bi zagoto-
vila brezplačno dvorano, tako
da bi zaslužek od prodaje kart
lahko v celoti namenili za na-
kup stopniščnega transporter-
ja.
»Za prireditev smo se odlo-
čili zato,« pojasnjuje Irena
Mulej, «ker v akcijo zbiranja
denarja ne želimo neposredno
vključiti otrok oziroma njiho-
vih staršev. Tako pa jim bomo
nekaj ponudili, saj znajo tudi
otroci delati odlične predsta-
ve. Če bo dvorana polna, bo
lahko izkupiček dober in bo
naša velika želja čimprej ure-
sničena.«
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
»Ce veliko majhnih ljudi naredi veliko majhnih stvari, lahko to spremeni svet.« Ana s sošolci v 4. b razredu.
VROČA TEMA
21
Vojna za bencinske črpalke
Stefan Frece in Janez Oset bi na razdalji dobrega kilometra gradila vsak svoj bencinski servis
Na relaciji med Celjem in
Velenjem danes ni niti enega
bencinskega servisa, če bi
ugodili zahtevam Štefana
Freceta iz Liboj in Janeza
Oseta iz Drešinje vasi pa bi
na razdalji dobrega kilome-
tra zgradili kar dva. Očitno
pa so v žalski občini spet v
igri politični, ne pa gospo-
darski interesi.

Štefan Frece:
»Hoteli so me
izigrati«
Prvi, ki bi ob cesti proti Ve-
lenju gradil bencinski servis,
je zasebnik Štefan Frece iz
Liboj. S prodajo naftnih deri-
vatov se ukvarja od leta 1989,
na leto jih proda približno 10
milijonov litrov. Bencinski
servis bi gradil v naselju Veli-
ka Pirešica, ob odcepu ceste
proti Domu Nine Pokom, da-
nes je na predvideni lokaciji
še gozd. Štefan Frece pravi:
»Že dolgo časa načrtujem
gradnjo sodobnega bencin-
skega servisa po evropskem
vzoru, črpalka bi bila moja
last in ne Istrabenza, s katerim
sicer poslovno sodelujem. Po-
leg bencinskega servisa načr-
tujem manjšo pivnico, kjer bi
sami varili pivo. O gradnji ser-
visa v žalski občini sem se z
nekdanjim sekretarjem za
urejanje okolja Vinkom De-
belakom dogovarjal že v času
bivšega izvršnega sveta. Poka-
zali so mi nekaj lokacij, nobe-
na ni bila vrisana v občinskih
dokumentih. Najprej sem se
dogovarjal za lokacijo ob žal-
ski obvoznici, obljubljeno mi
je bilo zemljišče po 15 mark
za kvadratni meter. Ko so bili
papirji skupaj, so iz takratne-
ga Zavoda za načrtovanje, vo-
dil ga je Stane Lesjak, namig-
nili Petrolu in Istrabenzu, da
je to zemljišče naprodaj in ta-
krat je Petrol to zemljišče tudi
kupil. Za ceno ne vem.-šušlja-
lo se je, da-je Petrol lastniku,
kmetu, plačal 600 milijonov
tolarjev. Izigrali so mene, izi-
grali Debelaka, ki mi je potem
pomagal iskati drugo lokacijo.
Potem sem kupil zemljišče v
Veliki Pirešici, pa se je občin-
ska garnitura zamenjala, nova
pa zavrnila prošnjo za lokacijo
in zahtevala ureditveni načrt.
Tudi tega sem dobil, ampak
potem so na občini vključili v
odlok še eno lokacijo na pr-
vem kmetijskem območju ki-
lometer stran od mojega zem-
ljišča. Skratka, na vsak način
so mi poskušali onemogočiti
delo. Odbor za okolje in pro-
stor ter komunalne zadeve in
svetniki so zdaj odlok sprejeli,
soglasja imam, zato nameram
pridobiti gradbeno dovoljenje
in začeti z deli,« je odločen
Frece.
Janez Oset:
»Sprožil bom
ustavni spor«
Janez Oset je kmetovalec iz
Drešinje vasi, njegova lokacija
za bencinski servis leži dober
kilometer nižje od Frecetove,
ravno v križišču velenjske ce-
ste in obstoječe avtoceste v
Arji vasi, na desni strani v
smeri proti Velenju. Ali če
vam je lažje, nasproti gradbiš-
ča nove avtoceste. Janez Oset
je razlagal: »Že konec osemde-
setih let so mi zaradi gradnje
prejšnje avtoceste presekali
zemljišče, sedanja avtocesta
mi je spet vzela 30 arov, zato
sem prosil za odkup celega
kompleksa, pa niso hoteli.
Preostalih 5700 kvadratnih
metrov je po oceni strokovnja-
kov neuporabnih za kmetijs-
tvo, zato sem prosil, da mi
zemljišče spremenijo v grad-
beno parcelo in ga prekatego-
rizirajo. S tem so se strinjali v
kmetijskem ministrstvu in mi-
nistrstvu za okolje in prostor,
tudi občina nas je kot izjemni
poseg vključila v svoje doku-
mente. Najprej sem na zem-
ljišču predvidel objekt za av-
toservisno dejavnost, edina
pripomba je bila, da je kom-
pleks za en sam objekt preve-
lik, zato smo dodali še bencin-
ski servis. K meni so prišli tudi
predstavniki Istrabenza, do-
govarjali smo se za skupno
naložbo oziroma sovlaganje.
Vse to bi uredil na desni strani
ceste, v smeri proti Velenju,
poleg tega imamo zemljišče
tudi na levi strani ceste. Tam
smo se z občino, predvsem
Manco Birsa z oddelka za
okolje in prostor dogovarjali,
da bi uredil kmečki turizem in
rekreacijski center, ker se uk-
varjam s konjerejo. Svetniki
so zdaj odločili po svoje, toda
sprožil bom ustavni spor. Dve
leti so mi vsi od občine do
države govorili, naj se lotim
dela, če ne bi imel podpore, bi
že zdavnaj odnehal, zdaj pa
ne bom,« je pribil Janez Oset.
Politični miš maš?
Bencinska vojna je sodu
dno izbila na zadnjem zaseda-
nju žalskega občinskega sve-
ta, ko so svetniki odločali o
navidez suhoparnih točkah
dnevnega reda: predlogu od-
loka o spremembah in dopol-
nitvah prostorskih sestavin
dolgoročnega plana občine za
obdobje 1986 - 2000 in spre-
membi srednjeročnega druž-
benega plana ter predlogu od-
loka o prostorskih ureditvenih
pogojih. Osetov predlog je bil
kot izjemen poseg vključen v
prostorske dokumente, še! je
skozi proceduro javne razpra-
ve, medtem ko Frecetov poseg
ni bilo treba izpeljati po tej
poti, saj je zemljišče na dru-
gem kmetijskem območju.
Odbor za okolje in prostor ter
komunalne zadeve je že pred
sejo sklenil, da se strinja z
izjemnim, torej Osetovim po-
segom, ni pa soglašal z grad-
njo bencinskega servisa na tej
lokaciji in je predlagal, da se
zemljišče nameni za druge de-
javnosti. Na sami seji sveta so
stranke slovenske pomladi
predlagale, svetniki pa potrdi-
li dva amandmaja. S prvim
Janezu Osetu ne dovoljujejo
gradnje bencinskega servisa, z
drugim pa v dolgoročnem pla-
nu dodatno opredeljujejo lo-
kacijo Frecetovega bencinske-
ga servisa v Veliki Pirešici.
Po zadnjih informacijah
bo žalski župan Milan Dob-
nik kljub vsem zapletom od-
loke vendarle objavil v Urad-
nem listu. Ponovno čakanje
bi po njegovi oceni povzroči-
lo preveč težav približno 60
do 70 ljudem, ki čakajo na
dovoljenja za poseg v pro-
stor, zadrževanje dokumen-
tacije v predalu pa bi zavira-
lo tudi gradnjo avtoceste.
Ker je Štefan Frece član
strank slovenske pomladi, na-
tančneje SDSS, mu očitajo po-
litično lobiranje, Janezu Ose-
tu pa, da mu gre zgolj za
prodajo zemljišča in dober za-
služek. Oba, Oset in Frece, te
obtožbe odločno zanikata.
Resnico bo pokazal čas,
dejstvo pa je, da župan najver-
jetneje odlokov ne bo objavil v
Uradnem listu, investitorji, ne
le Frece in Oset temveč še
vrsta drugih pa bo znova čaka-
la na papirje, brez katerih jim
država ne bo dovoljevala po-
segov v prostor.
тШКШШНШШКЖ IRENA BAŠA
Vino f96
S podelitvijo medalj z
mednarodnega ocenjeva-
nja vina so slavnostno od-
prli Vino '96. Sejem bo na
Gospodarskem razstavišču
odprt do 8. junija, v tem
času pa bodo tudi v samem
mestu številne prireditve in
pokušine.
Štefan Frece je trdno odločen, da bo v Veliki Pirešici začel z gradnjo lastnega bencinskega
servisa in pivnice.
Janez Oset želi kilometer stran imeti avto in bencinski servis, na nasprotni strani ceste pa še
kmečki turizem in rekreacijski objekt.
Na osnovi strategije razvoja in Odredbe o postopku za
izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil
(Uradni list 19/94)
objavlja Občina Vojnik
javni razpis
za dodelitev dolgoročnih in kratkoročnih
investicijskih kreditov za razvoj malega gospodarstva
na območju Občine Vojnik.
I. Predmet razpisa so sredstva:
-v višini 27.000.000,00 SIT, ki se bodo dodelila upravi-
čencem v obliki dolgoročnih kreditov za dobo vračanja,
ki je odvisna od poslovnega načrta in narave vlaganja,
vendar največ 5 let.
Vrednost posameznega odobrenega dolgoročnega
kredita praviloma ne bo presegala 10.000.000,00 SIT
oziroma 50% predračunske vrednosti,
-v višini 13.000.000,00 SIT, ki se bodo dodelila upraviče-
nem v obliki kratkoročnih kreditov za dobo vračanja do 1
leta.
Vrednost posameznega odobrenega kratkoročnega
kredita praviloma ne bo presegala 3.000.000,00 SIT
oziroma 50% predračunske vrednosti.
Kreditni pogoji:
1.	Prosilec mora imeti sedež obratovalnice ali podjetja v
občini Vojnik.
2.	Kredit se odobrava po pogojih o zavarovanju vračila, ki
jih zahteva banka
-moratorij: odvisen od časa izvajanja naložbe,
vendar največ 1 leto za dolgoročne kredite in je
vključen v odplačilno dobo do 5 let
-obrestna meta: TOM+6% letno
-stroški in zavarovanje kredita: v skladu s pogoji
bank.
3.	Donosnost (profitabilnost) programa, za katerega se
dodeljujejo sredstva.
4.	Likvidnost za celotno ekonomsko dobo.
5.Zagotovljeni	viri za celotno finančno konstrukcijo.
II.	Prednost za pridobitev sredstev po tem razpisu imajo
prosilci, ki:
-povečujejo zaposlovanje
-pospešujejo konkurenčnost malega gospodarstva,
zlasti na mednarodnih trgih
-pospešujejo uvajanje sodobnih tehnologij, ki so
energetsko varčne in ne onesnažujejo okolja
-pospešujejo ustanavljanje in razvoj enot malega
gospodarstva z visoko stopnjo inovativnosti
-boniteta in kreditna sposobnost prosilca in kvaliteta
zavarovanja vračila kredita.
Kredite lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri
financiranja zagotovljenih najmanj 25% lastnih
sredstev.
Doba vračanja naložbe ne sme biti daljša od
ekonomske dobe programa.
III.	Zahtevek mora vsebovati:
1.	Vlogo za kredit.
2.	Poslovni načrt v skladu z metodologijo banke.
3.	Ostale dokumentarne podlage po pogojih banke.
IV.	Rok za prijavo na javni razpis je do vključno 5.7.1996.
Če sredstva v roku ne bodo porabljena, se razpis
podaljša do porabe sredstev.
Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite:
-Občina Vojnik, telefon 772-125, Mojca Bombek,
Jelka Samec-Hotko
-Banka Celje - pravne osebe, telefon 431-206,
Alenka Šmid
-samostojni podjetniki in obrtniki, telefon 431-437,
Karla Žerovnik.
Vloge do poteka javnega razpisa sprejema Banka Celje,
Vodnikova 2, Oddelek malega gospodarstva, 3000 Celje.
Vloge mora vsebovati vso zgoraj navedeno dokumentaci-
jo, sicer se vrne.
Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni
najkasneje v 30. dneh od roka za vložitev vlog.
Jubilejno leto TD Celje
Turistično društvo Celje, ki velja za najstarejšega v Slove-
niji, bo letos praznovalo 125-letnico obstoja. Jubilej bodo
obeležili v poletnih mesecih, do konca leta pa imajo v načrtu
tudi nekaj založniških projektov.
Po besedah predsednice Turističnega društva Celje Danice
Doberšek naj bi ob jubileju izdali priložnostno zloženko o
dosedanjem društvenem delu ter turističnem utripu v Celju,
načrtujejo pa tudi izdajo vsaj desetih razglednic Celja s starimi
in sodobnimi motivi. Letos naj bi ^Celju označili turistično pot
po mestu, pripravljajo pa tudi zloženki o kiparstvu na prostem
v Celju ter o Starem gradu.
IS
Kmečke igre na Ponikvi
Društvo podeželske mladine spodnje Savinjske doline, kra-
jevna organizacija Ponikva in Zavod za živinorejo in veterinars-
tvo Celje, enota za kmetijsko svetovanje Žalec, pripravljata
kmečke igre, ki bodo 16. junija na Ponikvi. Tekmovali bodo v
košnji in grabljenju trave, žaganju hloda, sestavljanju voza in
drugih šaljivih igrah. Ekipe bodo petčlanske, v vsaki bo vsaj eno
dekle, pričetek tekmovanja pa napovedujejo za 14. uro.
T. T.
22
PISMA BRALCEV
Izjava za
javnost
Da ne bi prihajalo do napač-
nega tolmačenja in razumeva-
nja, izjavljava, da Kompas Ho-
lidays d.d., Ljubljana in Kom-
pas Turizem d.d., Ljubljana
nimata nobene organizacij-
ske, finančno-kapitalske ozi-
roma poslovne povezave s
Kompasom Consulting d.d.,
Ljubljana.
Obe samostojni delniški
družbi poslujeta zgolj in samo
na področju turistično gostin-
ske dejavnosti.
JANEZ PERGAR,
TOMAŽ VISENJAK,
Kompas Turizem
in Kompas Holidays
Pismo županu
Atletski klub TrgoHlad
Šentjur je v času dosedanjega
delovanja dosegel odlične in
za mnoge presenetljive rezul-
tate ter.tako ponesel ime obči-
ne po Sloveniji in Evropi. Do-
slej sta nam gospodarstvo in
občina pomagala pri zagotav-
ljanju minimalnih materialnih
pogojev za delovanje. Toda
eden nujnih pogojev za delo
so tudi športni objekti. Čeprav
v Šentjurju še ni sodobnih at-
letskih naprav, so vendarle z
denarjem davkoplačevalcev
zgrajeni nekateri objekti, med
katerimi sta zelo pomembna
atletski stadion in garderobe.
Žal ti objekti niso dostopni
vsem enakopravno, temveč le
priviligiranim, ostalim pa zelo
omejeno. Več kot 120 atletinj
in atletov različnih starosti,
med njimi tudi taki z vrhun-
skimi rezultati, ima zelo ome-
jen dostop do stadiona, nima-
jo pa dostopa do garderob.
Tako so atletom okrnjene te-
meljne potrebe po treningih,
pa tudi druge splošne civiliza-
cijske potrebe, kot je higiena,
varstvo osebne garderobe itd.
Atleti, njihovi trenerji in peda-
goške vodje se morajo soočati
z grobimi žaljivkami, psihič-
nimi pritiski, grožnjami po na-
silju in to s strani eminentnih
funkcionarjev drugega privili-
giranega športnega kluba. To
se nam zdi zelo nešportno,
nepedagoško in celo primitiv-
no. Zaradi tega so že reagirali
nekateri starši, ki svojim otro-
kom ne bodo več dovoljevali
udejstvovanja, če se stvari ne
bodo uredila. Demotivacijsko
to vpliva tudi na zrelejše
športnike, še posebno pa je to
psihični pritisk na vrhunske
športnike.
Upamo, da se odgovorni na
občini zavedate, kaj v času
močnega prodora mamil in
drugih škodljivih vplivov na
mlade pomeni športno udejs-
tvovanje. Enakopraven do-
stop vseh športnih panog do
športnih objektov, ki so bili
zgrajeni z denarjem občanov
je po naše edino pravična reši-
tev nastalih problemov. V zve-
zi s tem smo se pri županu
občine Šentjur že pogovarjali.
Obljubljena je bila ureditev
omenjenih problemov. Ker pa
je od takrat minilo precej časa,
problemi in incidenti pa se
samo še kopičijo, Vas javno
pozivamo, da poveste, kako
boste kot predstavnik lastnika
omenjene probleme uredili v
korist šentjurskega športa.
10 ATLETSKEGA KLUBA
TRGOHLAD
Šentjur
Podpora
učiteljem
Stranka SED od poslancev
in vlade zahteva:
1.	Prerazporeditev javne po-
rabe (proračuna) v korist kva-
litetnega šolstva, t.j. v izbolj-
šanje materialnih pogojev de-
la v sistemu vzgoje in izobra-
ževanja in v min: 30 % dvig
plač zaposlenih v sistemu
vzgoje in izobraževanja, tako
da bo šolstvu oz. vzgoji name-
njenega min. 6 % BDP.
2.	Znižanje plač v javnem
sektorju, tako da bodo primer-
ljive s tistimi v sistemu vzgoje
in izobraževanja.
3.	Znižanje plač poslancem
in ministrom za 50 % in še vsaj
30.000 priviligiranim in usme-
ritev tega denarja v tehnološ-
ko posodobitev proizvodnje
(s 3-10 % obrestno mero)
vključno z ustanovitvijo skla-
da za posojanje rizičnega ka-
pitala.
4.	Moratorij na gradnje v
industriji in negospodarstvu.
5.	Takojšnja reforma pokoj-
ninskega sistema v smislu od-
prave vseh privilegijev.
6.	Finančni nadzor in ob-
davčenje nelegalno pridoblje-
nega premoženja.
7.	Upokojencem ne dovoliti
imeti firmo, če v njej nihče ni
zaposlen. Upokojenec si lah-
ko poveča svojo plačo tako, da
se mu pokojnina na vsakega
zaposlenega v firmi poveča za
10%.
8. Država mora na vseh po-
dročjih javne porabe izvajati
varčevalni program in s pri-
varčevanim denarjem izvajati
vsestransko tehnološko poso-
dobitev proizvodnje.
Vse naštete zahteve stranke
SED do vlade in poslancev so
v skladu s pričakovanji in zah-
tevami zaposlenih v sistemu
vzgoje in izobraževanja. Zato
stranka SED poziva vse zapo-
slene v vzgoji in izobraževa-
nju, da s stavko ubranijo čast
in v teh kritičnih trenutkih ne
klonejo in vztrajajo na poti, ki
so si jo izbrali.
„ JOŽEF JARH,
predsednik SED
Prenovljena
cesta
Po nerazumljivo dolgem ob-
navljanju ceste ob Slivniškem
jezeru na relaciji Gorica pri
Slivnici - Loka pri Žusmu je le-
ta končno prenovljena v pred-
videnem obsegu. Zelo veliko
potrpljenje ljudi, ki se vsak
dan vozimo po tej cesti, je
sedaj na nek način poplačano.
Pod to cesto so prvič v Slove-
niji na račun države narejeni
tudi podhodi za dvoživke. Ker
sem si veliko prizadeval, da bi
do uresničitve te obnove priš-
lo, se tudi zahvaljujem vsem,
ki so me pri tem vzpodbujali
in podpirali. Zahvaljujem se
tudi posebno predsedniku
Gregorju Vovku, ekološkemu
forumu pri LDS in ministrstvu
za okolje in prostor.
JOŽEF ARTNAK,
svet občine Šentjur
Pohvala
Zdravilišču
»Kako lepo je, če v nesreči
nisi sam!« Tako je rekla moja
mama Frančiška Piskar, ko se
je po treh tednih rehabilitacije
vrnila iz Zdravilišča Laško.
Stara je 72 let in si je marca
zlomila kolk. Po operaciji v
Ljubljani so jo napotili v Zdra-
vilišče Laško. Moram poveda-
ti, da je to preprosta kmečka
žena, ki je celo življenje delala
na kmetiji, nikoli ni bila v
bolnici, nikoli v zdravilišču in
je bil to zanjo pravi šok. Poleg
tega je po tritedenskem zdrav-
ljenju v bolnišnici izgubila tek
in je prišla v Laško zelo osla-
bela in psihično čisto na tleh.
Zato sem se obrnila za nasvet
in pomoč na prijatelja iz šol-
skih dni, gospoda Dorija, ki je
pred odhodom v Berlin delo-
val kot župnik v Šentrupertu
nad Laškim. Spomnil me je na
gospoda Jožeta Slavinca, zna-
nega vinogradnika iz Maha-
lovcev, katerega vino se dobi
tudi v Laškem in je tudi on
sam reden gost v samem zdra-
vilišču, pa tudi kot sponzor na
kakšni prireditvi v Laškem in
okolici. Rad mi je ustregel in v
Zdravilišču kontaktiral z gos-
po Križnikovo, vodjo prodaje
in promocije in še z nekateri-
mi ljudmi in jim osvetlil prob-
lem moje mame. In ne zaman!
Moja mama, tako nebogljena,
je v teh treh dneh našla drugi
dom v Zdravilišču. Sprva si ni
upala niti telefonirati, ni se
upala peljati z dvigalom, nič
in nikamor. Pa so ji prijazni
uslužbenci - pohvalila je prav
vse, od receptorjev do medi-r
cinskega osebja - pokazali in
povedali, kako je treba, pa ji je
šlo iz dneva v dan bolje. Fizič-
no in psihično si je opomogla.
Še posebej bi se rada zahva-
lila za nesebično pomoč gospe
Štefki Aleš, ki ji je z resnično
požrtvovalnostjo vlivala po-
gum, z besedo in dejanji, pa
gospodu Alojzu Remsu, ki jo
je vsak dan prevažal in prena-
šal na terapije. Hvala tudi tera-
pevtom, katerih imen si, žal,
ni zapomnila.
Moram povedati, da sem bi-
la tudi sama ob večkratnih
obiskih in telefonskih klicih
vedno deležna prijaznih be-
sed v recepciji in prijazne po-
strežbe v gostinskem delu. Še
celo opomnili so me, da je
družinsko kopanje s kosilom
precej cenejše.
Mislim, da se v Zdravilišču
Lahko resnično trudijo za do-
bro počutje vseh ljudi, zdra-
vih in bolnih. Ko bodo zgradili
še zunanji bazen, se jim bo
obisk gotovo še povečal, kar
jim iskreno želim.
MARINKA MOŠNIK,
Kamnik
Pozdrav z
Glažute
Učenci 6. razredov OŠ Vita-
nje smo skupaj z učitelji -
Tilko Jakop, Otom Marinči-
čem, Marijo Jakop in pred-
stavnico staršev Betko Fijavž,
prvomajske praznike prežive-
li na Glažuti.
Najprej bi se radi zahvalili
vsemv ki so nam to šolo v
naravi z naslovom Naravo-
slovne dejavnosti v naravi
omogočili. To pa so: Unior
Zreče, Planinsko društvo Vita-
nje, Zavarovalnica Triglav Ce-
lje, Dravinjski dom Slovenske
Konjice.
Že takoj prvi dan po nasta-
nitvi in ureditvi prostorov smo
se podali na obisk po bližnjih
kočah. Najprej smo se ustavili
pri Mariborski koči, nato smo
pot nadaljevali proti Pajko-
vem domu, Železničarskem
domu, hotelu Bellevue in po-
horski vzpenjači. Nazadnje
smo se ustavili pri razglednem
stolpu, s katerega se zaradi
megle ni nič videlo. Večer pa
smo preživeli ob gledanju te-
levizije, plesom v disku in ob
čarovnijah čarovnika.
V	četrtek nas je s svojim
znanjem obogatil lovec, ki
nam je odgovarjal na številna
vprašanja o rastlinstvu, živals-
tvu, gozdovih, ekologiji in o
Pohorju in Pohorcih. Skupaj s
taborniki smo se pomerili v
streljanju z loki. Postavili smo
šotor in pripravili dračje za
taborni ogenj. Poučili so nas
tudi o ravnanju s kompasom
in zemljevidom. Svoje znanje,
ki smo ga pridobili pri taborni-
kih, smo morali uporabiti na
orientacijskem pohodu oz.
tekmovanju z naslovom »lov«.
Ko smo končali s tekmova-
njem, so nas obiskali starši, ki
so sodelovali pri kurjenju ta-
bornega ognja in raznih šport-
nih igrah. Večer smo preživeli
v disku, kjer smo reševali
kviz, ki ga je pripravila ga.
Marjana.
V	petek smo se podali proti
domu na Pečkah preko Areha.
Na poti sta nas ujela dež in
toča. Vrnili smo se blatni in
mokri v topel planinski dom.
Zvečer smo izvedli anketo o
prijateljstvu sošolcih in druž-
bi. Ga. Marjana nam je organi-
zirala tombolo v jedilnici.
Vsak je dobil lepo nagrado.
Skupine, ki so ves teden
opravljale določene meritve,
so urejale podatke ter jih pri-
pravljale za prikaz oz. za raz-
stavo. Med tem pa je novinar-
ska-fotografska ekipa anketi-
rala nekatere učence, fotogra-
firala skupine pri delu. Vse
dni je bila na delu tudi likovna
skupina, ki je slikala pokraji-
no, živali in gozdove.
Za dobro počutje, hrano,
prijaznost, zabavo in potrpež-
ljivost z nami bi se radi zahva-
lili še celotnemu osebju pla-
ninskega doma Glažuta, še
posebej g. Andreju in gospe
Marjani.
POLONA in JERNEJA,
OŠ Vitanje
Banka
prijaznih ljudi?
V petek, 3. maja dopoldne,
sem šla v Banko Celje, Ekspo-
zituro Žalec, da bi položila
denar na tekoči račun in pla-
čala dve položnici.
Ljudi je bilo veliko, vrste
pred okenci dolge in jaz sem
se postavila v vrsto pred de-
vizno blagajno. Tu delata dve
uslužbenki, ena vpisuje, dru-
ga pa vodi blagajno. Po prib-
ližno desetminutnem čakanju
sem bila že skoraj na vrsti
pred uslužbenko, ki vpisuje,
vendar pa se je v vrsti pred
blagajno izpraznilo in sem
stopila tja. Prehitela nisem ni-
kogar. Ko je blagajničarka
opravila s stranko pred menoj,
je poklicala naprej gospoda iz
sosednje vrste, ki je sicer bil
pred menoj, a bi bil tudi tam
takoj na vrsti. Mene pa je jez-
no pogledala in zakričala na-
me, naj se postavim nazaj v
vrsto. Povedala sem ji, da sem
v vrsti že stala in da sem na
vrsti takoj za gospodom, ki ga
je ravnokar sprejela. Na te be-
sede pa je uslužbenka banke
prijaznih ljudi pričela vpiti na-
me, da se je slišalo po vsem
prostoru. Dvakrat sem jo opo-
zorila, naj preneha, saj ji ni-
sem nič storila, le mirno sem
vztrajala pri vrstnem redu.
Kljub vsemu me ni postregla
in je klicala stranke izza moje-
ga hrbta, ki so dobro vedele,
da nisem nikogar prehitela. Po
licih so mi kar same od sebe
tekle solze, od sramu, da pred
vsemi čakajočimi vpije name
uslužbenka, ki ji nisem storila
nič. Potem me je prijazno po-
stregla ga. Karmen in poskrbe-
la tudi, da sem dobila izpisek
pokojnine,
Še isti dan sem tej banki,
kjer sem varčevala okrog 30
let, vrnila vse čeke in kreditno
kartico ter prešla na drugo
banko, kjer upam, da bodo
imeli več posluha za svoje ko-
mitente. Pa čeprav ne nosijo
bleščečega naslova »Banka
prijaznih ljudi«.
M. M.,
Griže
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
23
ZDIT Celje razpušcena
Skupščina Zveze društev
inženirjev in tehnikov Celje
je razpustila svojo zvezo, saj
je ugotovila, da zaradi po¿
manjkanja finančnih virov
za vzdrževanje skupnih
društvenih prostorov na
Glavnem trgu, pa tudi zaradi
različnih interesov posamez-
nih strokovnih društev inže-
nirjev in tehnikov, po 29. čle-
nu novega zakona o društvih
ni več pogojev za obstoj zve-
ze.
Ukinitev zveze je prizadela
večino, predvsem starejših
članov, ki so prav preko stro-
kovnih društev in zveze uve-
ljavljali svoje širše strokovne
in družbeno proizvodne am-
bicije. Ena takšnih dejavnosti
je bila obnova hiše na Glav-
nem trgu 5, kjer so imeli nato
svoje domovanje.
V društvenih prostorih so
bila organizirana razna stro-
kovna predavanja, seminarji,
sestanki in občni zbori. Ena
najvidnejših prireditev so bili
vsakoletni reprezentančni ple-
si zveze v Narodnem domu,
vendar so tudi ti v zadnjih
letih propadli. Gotovo bodo
bodoče generacije tega profila
takšna srečanja pogrešale, saj
se na njih poglabljajo znans-
tva in utrjujejo poslovni stiki.
Povezovanje tehničnih ka-
drov je bilo na področju Hr-
vaške in Slovenije ustanovlje-
no že leta 1841. V Ljubljani je
bilo leta 1911 ustanovljeno
splošno društvo inženirjev,
prav tako so med obema voj-
nama - od 1918 do 1941 - delo-
vala mnoga strokovna druš-
tva. Intenzivnejše povezova-
nje pa je nastalo po osvobodi-
tvi, po letu 1945. Tako je bilo v
Celju ustanovljeno splošno
društvo inženirjev in tehnikov
leta 1947, nato pa so posamez-
ne stroke ustanovile svoja
strokovna društva, ki pa so
bila tako v Celju, v Ljubljani,
Mariboru in v Kranju poveza-
na v območna ali v regijska
društva.
Od ustanovitve do 19. marca
1993, ko je bila zveza razpuš-
čena, so ji predsedovali: Tone
Komeblj, Hubert Ankerst,
Rihard Pompe, Rudi Stroh-
meier, Henrik Čmak, Marjan
Žuraj, Jože Novak, Janez Re-
žabek in Feliks Černak.
Zvezo je sestavljalo petnajst
društev, skupaj pa je štela
2716 članov.
Nekatera strokovna društva,
ki so bila vključena v Zvezo,
so še danes zelo aktivna v
okviru svoje stroke, mnoga pa
so skoraj usahnila tudi po
spremembi družbenih odno-
sov in ekonomskih pretresov
poletu 1991.
- Kapitalistični družbeni od-
nosi so bistveno drugačni od
časa, ki smo ga preživljali zad-
njih 45 let. Lastnik ali delničar
podjetja z večjim številom teh-
ničnega kadra bo sicer moral
ustvarjati s skupnim delom
svojih strokovnjakov in jih tu-
di izpopolnjevati, vendar le v
okviru svoje dejavnosti. Tisti
posamezniki z osebnimi
stremljenji po boljšem in šir-
šem strokovnem znanju pa si
bodo morali širiti svoja stro-
kovna znanja in nujno tudi
poznanstva v strokovnih
skupnostih oziroma v druš-
tvih. Pot do uveljavljanja v
vsem zahodnem svetu (in del-
no tudi pri nas) je in še vedno
pomeni prisotnost in samo-
stojne objave strokovnih član-
kov v strokovnem tisku. V za-
hodnem svetu so strokovna
društva cenjena in članstvo v
njih je častno, objave v stro-
kovnem tisku pa utrjujejo pot
navzgor.
Ta pot in preobrazba misel-
nosti pa zahtevata svoj čas,
poznanstva in vztrajnost po-
sameznika.
IVO MARINC
Zdravi zobki celjskih šolarjev
Kot vsako leto, so tudi letošnjo akcijo »Čisti zobje ob zdravi prehrani«, zaključili v dvorani
kina Union, kjer so se včeraj, v sredo, zbrali učenci vseh nagrajenih razredov.
Na prireditvi so najboljši razredi, ki so sodelovali v akciji Mladinskega zobozdravstva, prejeli
priznanje in darilne pakete, ki so jih prispevali razni pokrovitelji, ogledali pa so si tudi film Babe.
V Celju je, skupaj z občinama Štore in Vojnik v letošnji akciji za čiste zobe tekmovalo 151
razredov. Učenci, ki so imeli letos najbolj čiste zobke, so učenci 2.a razreda s 3. Osnovne šole,
posebna pohvala pa gre 4.a razredu OŠ Frana Kranjca s Polul. Učenci te šole sodelujejo v akciji že
štiri leta, prvo mesto pa so osvojili kar trikrat. Najbolj pa so bili nagrade veseli učenci l.a razreda
OŠ Štore (na fotografiji), saj je eden od pokroviteljev akcije, restavracija Mc'Donald's, cel razred
pogostila s hamburgerji, krompirčkom in pijačo.	N.-M. S., Foto: G. KATIČ
Železnica želi varčevati?
Po protestih ukinitve postaje ne bo
Kot je znano, so Slovenske
železnice pred nekaj tedni
pisno napovedale ukinitev
mestne železniške postaje v
Rogaški Slatini, ostalo pa bi
postajališče. Do tega naj bi
prišlo junija, vendar pa je
Slatinčanom postajo, vsaj
zaenkrat, uspelo obdržati.
Kot jim je odgovoril direktor
Slovenskih železnic Marjan
Rekar so se v vodstvu sprva
odločili za ukinitev v okviru
znanega železniškega sanacij-
skega programa. Med postaja-
mi, ki bi jih zaprli ter spreme-
nili v postajališča, pri tem pa
ukinili tovorni promet, se je
znašla tudi mestna postaja v
Rogaški Slatini (gre za posta-
jo, ki so jo pred dvema letoma,
za 90-letnico proge, s pomočjo
domačih pokroviteljev lepo
obnovili). Na slatinski postaji,
s štirimi rednimi zaposlenimi,
naj bi bilo namreč lani (po
podatkih SŽ) vsega skupaj 55
tovornih vagonov. Ukinitvi so
takoj ostro nasprotovali v ob-
činski zgradbi ter v Steklarni.
Na sestanku s predstavniki
SŽ so se nato uspeli sporazu-
meti, da v Rogaški Slatini po-
stajo ohranijo, šef postaje bo
med drugim skrbel tudi za
urejenost (lani je Turistična
zveza Slovenije slatinsko po-
stajo razglasila za najlepše
urejeno v državi). Železnica
bo dostavljala kosovne pošilj-
ke po sistemu »od vrat do
vrat«, kot obljubljajo, pa spre-
memba na zadovoljivo sodelo-
vanje s slatinskim gospodars-
tvom ne bo vplivala.
BRANE JERANKO
Kopanje po sprejemljivi ceni
Razrešen problem letnega bazena v Šoštanju
Šoštanjski svetniki so na
zadnjem zasedanju prekinili
pogodbo s podjetjem Eurofo-
rum iz Zagorja ob Savi in
tako pod svoje okrilje ponov-
no prevzeli letni bazen v Šo-
štanju.
Najemniku so med drugim
očitali, da je bazen precej za-
nemarjen, predvsem pa je pre-
bivalce Šoštanja motilo precej
drago kopanje.
O prekinitvi pogodbe so se
dogovarjali že na predzad-
njem svetu in ker najemnik
bazena ni izpolnil zahtev, so
pogodbo prekinili.
Na četrtkovem svetu je so-
deloval tudi predstavnik za-
gorskega podjetja Euroforum,
ki je povedal, da so imeli z
upravljanjem vsako leto 100
tisoč mark stroškov, šele lani
pa se jim je del denarja, v
višini samo tretjine stroškov,
povrnil.
V letu 1994 so v obnovo
bazena vložili nekaj več kot
milijon tolarjev, lani pa dva.
Mimogrede je omenil, da je
podjetje Vekos zaračunavalo
dvojno ogrevanje vode, za ba-
zen pa je nakazal dve rešitvi.
Ali se v obnovo vloži 2 milijo-
na mark in se s tem pokrivajo
izgube, ali pa 4 milijone mark,
s tem pa bi lahko naredili mini
trgovski center.
Za prekinitev pogodbe z Eu-
roforumom so se odločili že v
Krajevni službi Šoštanj, tam
pa so tudi ugotavljali, da je
pogodba nezakonita in ško-
dljiva za Šoštanj. Hkrati so v
Šoštanju že pripravili pro-
gram, sanacije bazena, za obi-
skovalce pa naj bi ga odprli v
začetku julija.
Po mnenju Nina Ošlovnika,
ki skrbi za področje športa v
občini Šoštanj, bi za normalno
obratovanje bazena potrebo-
vali 500 tisoč tolarjev. Znane
so že tudi cene. Podjetjem, ki
bodo prispevala k sanaciji ba-
zena, bodo karte zaračunavali
po 100 tolarjev, drugi bodo za
kopanje odšteli 300, otroci pa
200 SIT.
аминнншннннннш us
Obnova cerkve
v Sv.Lovrencu
V Sv. Lovrencu pri Prebol-
du je ena najstarejših cerkva
v Savinjski dolini.
Cerkev je stara preko 600 let
in potrebna temeljite obnove.
Letos želijo krajani obnoviti
ostrešje, prekriti streho in za-
menjati dotrajano pločevino
ter odtočne žlebove. Po prvih
ocenah bo naložba veljala mi-
lijon 600 tisoč tolarjev.
IB
V zreškem vrtcu za zdaj še iste cene
Svetniki občine Zreče so se
Prejšnji teden zbrali na Sko-
marju. Tudi na tokratni seji
n>so podprli 8-odstotnega
Povišanja oskrbnih stroškov
v zreškem vrtcu.
V prehodnem obdobju, ko
se vrtci nekdanje skupne obči-
ne Slovenske Konjice razdru-
žujejo, zreški svetniki želijo
oblikovati dokončno odloči-
tev pred 1. julijem. Do takrat
pa bo posebna delovna skupi-
na, ustanovljena v ta namen, v
sodelovanju z v.d. ravnateljico
Marinko Kovše ugotovila
upravičenost povišanja.
V prvi obravnavi so z nekaj
spremembami podprli odlok o
krajevni turistični taksi. Stri-
njali pa so se tudi s šestmeseč-
nim podaljšanjem mandata
v.d. direktorici Javnega zavo-
da Celjske lekarne, Lilijani
Grosek. Zreški občinski svet je
podprl še predlog Unior Turiz-
ma, ki je predlagal skupno
predstavitev na letošnjem
Mednarodnem obrtnem sej-
mu v Celju. Svojo turistično,
gostinsko in obrtno ponudbo
bodo združili v leseni hiški,
zgrajeni v pohorskem stilu.
Objekt jim bo služil pri vsako-
letnih sejemskih prireditvah.
lllllli'llillllillllllilllllBlllMllilllillllllllll B.F.
Poletne turistične informacije
V Turističnem društvu Celje bodo konec junija izdali
posebno številko Turističnih informacij, v kateri bodo
najavili vse turistične, zabavne, kulturne, družabne in
športne prireditve v juliju, avgustu in septembru.
Posamezne organizatorje teh prireditev vabijo, da do 15.
junija pošljejo podrobnejše informacije na sedež Turistične-
ga društva Celje (Prešernova 17) ali ZKO Celje (Gregorčičeva
6). Informacije bodo izšle v slovenskem in nemškem jeziku,
v TD jih bodo posredovali vsem slovenskim medijem, prav
tako pa jih bo moč dobiti tudi v turističnih agencijah, hotelih
in bencinskih črpalkah. Sicer pa si v društvu želijo, da bi v
prihodnje posamezne prireditve bolj usklajevali, saj se v
Celju zadnje čase dogaja, da je hkrati več dogodkov, potem
pa zavlada mrtvilo.	IS
Operacija Griček uspela
Množica študentov in vseh ostalih na celjskem Gričku,
kjer so člani Kluba študentov celjske regije v soboto pripravi-
li Operacijo Griček je dokazala, da se lahko tudi v tem mestu
razplamti pravi žur.
Športno-družabno srečanje se je pričelo popoldne s tekmova-
njem v športnih disciplinah med ekipama ljubljanskih in mari-
borskih študentov. Večerni nastop nekaterih mladih celjskih
rock skupin je dal vedeti, da člani le-teh marsikaj obetajo,
vendar njihovo delo prepogosto ostaja skrito za vrati domačih
garaž, saj v Celju nimajo ravno veliko možnosti za nastope. Piko
na žur pa je v poznih večernih urah postavil Pero Lovšin, ki je
poskrbel za to, da bo Operacija Griček ostala v prijetnem
spominu vseh tistih Celjanov, ki željni dogajanja in koncertov
petkove in sobotne večere najpogosteje preživljajo v Ljubljani
ali Mariboru...	N-M. S.
24
ZA AVTOMOBILISTE
Nebrzdani optimizem ¡užnokorejskih tovarn
Znano je, s kakšnim opti-
mizmom in samozavestjo na-
črtujejo južnokorejske avto-
mobilske tovarne prihodnost.
Tako naj bi južnokorejska av-
tomobilska industrija do kon-
ca tisočletja po obsegu izdela-
ve dohitela nemško.
Hyundai, kot največji med
južnokorejskimi avtomobil-
skimi »tigri«, pa naj bi se do
tega leta prerinil vsaj med de-
set največjih avtomobilskih to-
varn na obli.
Tako naj bi v Južni Koreji že
ob koncu tisočletja izdelali
skupaj 6,2 milijona osebnih
avtomobilov oziroma vozil.
Toda tržna matematika se ne-
kako ne ujema, kajti po seda-
njih napovedih lahko južno-
korejske avtomobilske hiše ra-
čunajo na letno izdelavo in
prodajo kvečjemu 4,8 milijona
vozil. Lani je Hyundai (ki je
zelo uspešen s svojima accen-
tom in lantro) tako izdelal
1,35 milijona vozil, Kia 830
tisoč in Daewoo 520 tisoč. Če
držijo napovedi, po katerih
naj bi leta 1998 stekla izdelava
avtomobilov tudi pri Samsun-
gu, ki se sedaj ukvarja z drugi-
mi rečmi, je očitno, da so načr-
ti Južnokorejcev več kot ambi-
ciozni. Zanimiva pa utegne bi-
ti usoda Kie, kajti v njej ima
17,3-odstotni delež ameriški
Ford, medtem, ko je 6,1 od-
stotka delnic v rokah Samsun-
ga. Po tistem, ko je Ford pove-
čal svoj delež v Mazdi (na 33,6
odstotka), utegne vplivati tako
na prihodnost Mazde kot tudi
na prihodnost Kie. A zdi se, da
to južnokorejskih avtomobil-
skih tovarn ne moti prav pose-
bej. Na sliki: hyundai lantra.
BMW K1100 RS
RS pomeni racing sport, K
oznako za uveljavljen vodno
hlajen štirivaljnik z nenavad-
no lego: vzdolžno v smeri
vožnje in horizontalno ležeč,
s 1100 kubiki, 4 ventili na
valj, 100 KM pri nizkih 7500
v/min, 107 Nm navora pri
5500 v/min, Bosch Motronic
za vžig in vbrizg, katalizator
v izpuhu, zavore (2><305min
kolut spredaj in 285 mm za-
daj) z ABS sistemom, kardan-
ski prenos moči in Paralever
vzmetenje zadnjega kolesa.
Do 100 km/h pospeši v 3,8
sekundah.
BORZA CEN
Na sejemu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj
580 avtomobilov. Prodanih je bilo 14 vozil, organizatorji pa so
izdali tudi 90 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev
na sejmu je bilo 1200.
Cene so okvirne!
Merjenje porabe po novi metodi
S prvim dnem letošnjega
leta je v Evropski uniji začel
veljati predpis o merjenju
porabe pri novih avtomobi-
lih.
Gre predvsem za to, da mo-
rajo po novem tovarne meriti
porabo na način, ki je veliko
bliže običajni vožnji in razme-
ram v prometu. To pomeni, da
bodo po novem tovarniški po-
datki o porabi goriva drugač-
ni, večinoma pa se bo poraba
povečala, sem in tja morda
tudi zmanjšala. Po sedanji me-
todi oziroma predpisih so me-
rili porabo pri hitrosti 120 km/
h, pa pri 90 km/h in v mestu.
Tako imenovano povprečje
euromix so dobili s prepro-
stim preračunavanjem vseh
treh porab, medtem, ko novi
predpis določa nove metode.
Tako se bo po novem preskus
porabe goriva v mestu začel z
zagonom hladnega motorja,
avtomobil bo nato prevozil
dobre štiri kilometre po mest-
nih ulicah in se ustavljal na
točno določenih mestih. Naj-
večja hitrost bo 50 km/h. Očit-
no je, da bo poraba večja, kajti
.prej so meritve začeli pri ogre-
tem motorju, znano pa je, da
motorji porabijo veliko goriva
prav med ogrevanjem na de-
lovno temperaturo. Ugotavlja-
nje porabe goriva pri večjih
hitrostih bodo po novem iz-
vedli tako, da bodo prevozili
6,9 kilometra, pri tem pa bodo
pospeševali v vseh prestavah
(prej so vozili pri stalni hitro-
sti le v najvišji prestavi).
Peugeot bo zmanjšal število zaposlenih
Če kljub dokaj ugodnim
prodajnim številkam, tako v
aprilu kot v vsem letošnjem
letu, v večini evropskih to-
varn niso pretirani optimisti,
je očitno, da ima težave tudi
francoski Peugeot.
Tako naj bi v prihodnjih me-
secih tovarna odpustila kar
1262 delavcev, pri čemer ima-
jo v tovarni pri roki vrsto raz-
logov, zakaj morajo to storiti.
S tem naj bi seveda zmanjšali
stroške, hkrati pa pri Peugeo-
tu, ki je letos dobro začel s
svojim najnovejšim avtomobi-
lom, to je peugeotom 406, me-
nijo, da se evropski avtomobil-
ski trg še zlepa ne bo pobral.
Po njihovem je problem tudi v
močnem francoskem franku,
kajti močna nacionalna valuta
ne spodbuja izvoza, pač pa
domačo potrošnjo in dejstvo
je, da prav doma Peugeotu ne
gre tako od rok, kot bi rad
videl. Po drugi strani tovarna
ugotavlja, da jo razvoj na var-
nostnem področju veliko sta-
ne, zaradi tega pa so dobički
čedalje manjši. Zanimivo pa
je, da francoska avtomobilska
hiša še ni pojasnila svojih na-
črtov na azijskih trgih, kamor
se vse pogosteje usmerjajo ja-
ponske in nemške avtomobil-
ske hiše. Na sliki: peugeot 406.
Ford kliče
avtomobile na
pregled
Ameriški Ford je pred ne-
davnim objavil, da bo na
dodatni pregled poklical
kar 8,5 milijona avtomobi-
lov in tovornjakov.
Gre za avtomobile in to-
vorna vozila, ki so jih izde-
lali v času od leta 1988 do
1993, morebitna napaka pa
se lahko pojavi na vžigalnih
svečkah, zaradi česar ob-
staja nevarnost požara. Kot
pravijo pri Fordu, so doslej
dobili pritožbe kakšnih
1200 lastnikov avtomobilov
oziroma tovornjakov, pri
čemer pa se ni doslej zgodi-
lo še nič hujšega. Za vsako
vozilo, ki ga bo lastnik pri-
peljal v servisno delavnico,
naj bi mehaniki potrebovali
nekako 30 minut, tovarno
pa naj bi to stalo 100 dolar-
jev pri vozilu. To se sicer
zdi malo, vendar menijo,
da bo celotna »operacija«
ameriško avtomobilsko to-
varno stala od 120 do 180
milijonov dolarjev. Upošte-
vaje dokaj skromne prodaj-
ne rezultate v letošnjih treh
mesecih je to še dodaten
udarec, ki tovarni, sicer
drugi največji na svetu, ne
more biti v poseben prid.
Vsaj za sedaj tovarna ni po-
vedala, ali bo pregled vklju-
čeval tudi avtomobile ozi-
roma tovornjake, ki jih iz-
delujejo v njunih evropskih
podružnicah (v Veliki Bri-
taniji in Nemčiji).
ZA MOTOCIKIISTE
BMW F 650
Test motocikla, ki ¡e pravi Evropejec
Evropa! Raznolikost po-
krajin in ljudi. Biti Evrope-
jec. Biti sposoben sklepati
kompromise in izbirati med
skrajnim samo najmanj
skrajno. Takšni so (smo). In
takšne so stvari okoli nas.
Tudi dvokolesniki.
Izbiranje je zahteven posel.
Zato so Bavarci dolgo preteh-
tavali najboljšo kombinacijo,
ki bi morala pritegniti kupce
iz mlajšega kroga. Zakaj? Ti
kupci so v dosedanji BMW-
jevi paleti videli preveč kon-
zervativnosti in duha po sta-
rih časih. Zato so kriterije iz-
bora strnili v mladostniški vi-
dez, enostavno srce in v cene-
no kakovost. Rešitev je bila kaj
hitro na dlani. Za mladostniš-
ki videz naj poskrbijo kralji
dizajna -Italijani, natančneje,
fantje iz uspešne mlade moto
hiše Aprilia. Enostavno srce
pri motociklih je lahko samo
enovaljnik in če mora biti
evropski, potem naj bo iz av-
strijskega Rotaxa.
Za kakovost pa itak jamči
belo moder BMW znak. Sodo-
ben aluminijast 650 kubičen
vodno hlajen enovaljnik je za-
radi suhega karterja in dveh
oljnih črpalk, ki skrbita za ma-
zanje z 1,5 litra olja, lahek in
kompakten. Dve odmični gre-
di, gnani z verigo, krmilita
štiri ventile v glavi.
Zelo podoben Aprilijin eno-
valjnik (Pegaso) ima pet venti-
lov, a zato ima BMW kar dve
vžigalni svečki, ki skrbita za
popolnost vžiga in čistost izpu-
šnih plinov. Nemci ljubijo čisto-
čo in čuvajo naravo (kar jo je še
ostalo). Prave enduriste so že
zdavnaj pognali na poligone.
A zadrtega dvokolesniškega
ljubitelja blata in makadam-
skega prahu ne moreš čez noč
preleviti v ljubitelja avtocest.
Kaj narediti?
Kompromis! Napravi nekaj
med terenskim in cestnim mo-
tociklom. Kdo je bil prvi? Se še
spominjate Gilere Fastbike ali
Yamahe TDR 250?
A pri BMW so prvi poime-
novali te dvokolesnike. Fun
Bike ali Funduro (od tod tisti F
v imenu). Motocikel za zaba-
vo v mestni gneči med razgre-
to pločevino, za zabavo po
vijugastih gorskih cestah, le-
pote naše dežele lahko odkri-
vamo tudi po makadamu ali
pa se zapeljemo do pekarne
po svežo žemljico. Le na za-
bavno terensko vožnjo raje
pozabimo. Vzmetenje temu ni
kos. Je pač kompromis med
udobnostjo na slabših cestiš-
čih in športno vožnjo po ovin-
kastih magistralah ali za avto-
cestna potovanja. Na naših še
pa še fletnih četah se izkaže
motocikel za enega najupo-
rabnejših. Biti uporaben je
itak moto BMW-ja. Uporabni
in pregledni števci. Uporabna
stikala na krmilnih ročicah.
Uporaben navor enovaljnika,
ki ga lahko izrabljamo že od
2500 vrtljajev navzgor. Upo-
rabna višina sedeža. Za nizko-
rasle ali motoristkinje ga
opremljajo še z nižjim sede-
žem. Učinkovite in uporabne
zavore. Uporaben volumen re-
zervoarja, ki se zaklepa. Upo-
rabna ključavnica za obešanje
čelade. Da ne pišem o boga-
tem komlpetu orodja pod se-
dežem.
Po oblikovni plati ostane ne-
prezrta italijanska pomoč pri
risanju osnovnih linij. Če bi bil
motocikel iz sladoleda, bi bil
na njem listek Pistacija. Zaradi
barve. Škoda, da so pri žaro-
metu pozabili na zaobljene li-
nije.
Takšen kot je, oblikovalcem
ni ravno v ponos. Je pa (zo-
pet!) uporaben. Pa tudi kak-
šna živopisana nalepka na re-
zervoarju ne bi bila odveč.
Mogoče so pa hoteli dati pov-
darek na BMW-jeva simbola,
ki veselo kraljujeta na obeh
straneh rezervoarja. Kaj pa
poraba? Do 6 1/100 km. Pa še
to le ob priganjanju enovaljni-
ka v prepovedane vrtljaje (nad
7500 v/min). Vibracije eno-
valjnika? Tudi. Na dolgotraj-
nih in hitrih potepanjih malo
masaže itak ne škodi. Bolj mo-
teč je veter v prsa. Poloklepek
okoli armaturke vetra ne preu-
smerja nad motoristovo glavo.
Končno nekaj kar ni uporab-
no! Je pa lepo narejeno. A to
ne pokvari prijetnega vtisa o
motociklu, ki bi ga priporočal
ljudem, ki jim prijetna in var-
na vožnja ne pomeni samo
mučno opravilo za doseganje
določenega cilja ampak znajo
med to vožnjo tudi uživati.
Malo manj prijetna je cena. Za
najmanjši BMW morate pri
Tehnounionu odšteti 13.000
DEM. A kdor želi evropski mo-
tocikel z nemškim poreklom,
se z nakupom ne bo uštel.
Četudi je to prvi BMW brez
kardanskega prenosa moči in
prvi enovaljnik po letu 1955.
TEODOR JESIH
Tehnični podatki:
MOTOR: vodno hlajen štiritaktni enovaljnik s 4 ventili in z
nasproti vrtečo izravnalno gredjo; 652 ccm; kompresija
9,7:1; 48 KM (35 kW) pri 6.500 v/min; 57 Nm pri 5.200 v/
min; elektronski vžig; suhi karter; dvojni Mikuni uplinjač;
električni zaganjač.
PRENOS MOČI: primarni zobniški, mokra večploščna
sklopka, 5 stopenjski menjalnik, pogonska veriga.
OKVIR IN VZMETENJE: kot glave okvirja: 62 st.; enojni
spodaj odprt, iz jeklenih profilov; spredaj klasična teleskop-
ska vilica, hod 170 mm, zadaj enojni blažilno vzmetni
element, nastavljanje blaženja in trdote vzmeti, hod 165
mm.
ZAVORE IN GUME: spredaj 300 mm kolut, zadaj 240 mm
kolut; gume spredaj 100/90-19, zadaj 130/80-17.
MERE IN TEŽA: d*v><š: 2180x1015x880 mm; medosna
razdalja: 1480 mm, predtek: 110 mm; višina sedeža: 810
mm; suha teža: 169 kg; rezervoar: 17.5 1 neos. 95 okt
bencina; poraba: 3,8-6 1/100 km; max hitrost: 163 km/h,
pospeški od 0 do 100 km/h: 6,2 sek.
CENA: 13.000 DEM, Tehnounion Ljubljana.
SIPRO d.o.o.
stanovanjsko podjetje
ŽALEC (tel. 713-121, fax 714-282)
OBJAVLJA
JAVNI RAZPIS
za izbiro izvajalca del za predelavo kotlovnice v
Praprotnikovi ulici 7, Mozirje
I. SPLOŠNI PODATKI
1.	Investitor:
SIPRO d.o.o.
STANOVANJSKO PODJETJE ŽALEC, Pečnikova 1
2.	Predmet razpisa:
Predelava kotlovnice v Praprotnikovi ulici 7, Mozirje
3.	Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo na pod-
jetju SIPRO d.o.o. stanovanjsko podjetje Žalec, Pečni-
kova 1. Dodatne informacije v zvezi z razpisom se dobi-
jo vsak dan med 7. in 8. uro po telefonu 713-121, int. 19.
4.	Rok za oddajo ponudb je 14.6.1996 do 12. ure.
5.	O izboru bodo pobudniki obveščeni v roku 10 dni po od-
piranju ponudb.
II. PONUDBA MORA VSEBOVATI:
Ponudba mora biti ovrednotena po enotnem popisu del.
Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika:
-najugodnejše cene
-plačilni pogoji
-reference
26
FEUTON - ROMAN
Nad slemeni streh, okraše-
nih z zlatimi stožci, sem v
daljavi zaslutil obronke belih
gora. Tam nekje se je moral
proti nebu viti Čomolungma-
Boginja mati zemlja, Anapur-
na-Izvir življenja, Kangčend-
zenga-Zakladnica večnih sne-
gov. Mistična in skrivnostna
imena. Bil sem sredi nebes.
Gore in templji, ki jih stražijo
sloni, levi, nosorogi, kobre,
strašni demoni, so prebivališ-
ča številnih bogov. Strogi Šiva
uničevalec, dobrodušni slonji
bog Ganeš, Opičnjak vešči po-
veljnik nebeških vojska, veliki
Višnu, strašna Kali oblita s
svežo krvjo...
Ljudje so se sprehajali med
templji in se greli na opoldan-
skem soncu. Skupina žena je
darovala cvetje pred obličjem
Ganeša in ga prosila za srečo.
Sadu odet v žafranasto ogri-
njalo je sedel pred kapelo pos-
večeno Šivi. Veliki trizob v
roki popotnika in božji znak
na njegovem čelu, sta izdaja-
la, da je Šiva njegov gospod.
Prijeten obraz, okrašen z dol-
gimi lasmi in brado, spleteni-
mi v drobne kite, se je za vsak
dar zahvalil s širokim nasme-
hom. Prodajalci starin in zele-
njave so zavzeli prve stopnice
podstavkov templjev. V trgo-
vinicah okoliških stavb so se
ponujale volnene odeje, šali,
pisane torbe, slike. Vse to se je
mešalo z oreški, začimbami,
krompirjem, čebulo, suhimi
ribami, sladkarijami in srebr-
nimi kovanci. Kmetje so se
opotekali skozi množico, oto-
vorjeni z velikimi zavoji, ki so
jih nosili na ramenih ali pa v
dveh culah na nosilni palici.
Kolesarji, rikšarji in taksisti so
z ihtavim trobljenjem zahte-
vali svoj prostor pod soncem.
Vsepovsod so potujoči kroš-
njarji vsiljevali nože, meče, re-
likvije in zapestnice. V od-
maknjenem kotu so lončarji,
oblečeni v obleke zemeljskih
odtenkov, ob kupih lončenine
čakali na svoje kupce. Z zgor-
njih nadstropij so mikavne
ženske opazovale množico
pod seboj. Od nekod je prive-
kal otroški jok. Harmonijo
mravljišča so ostro presekali
kriki v Angleščini: »Hočem
meso, rekel sem meso!« Skozi
hodnik, ki so ga naredili ljud-
je, se je opotekel nor zahod-
njak, za njim pa se je privrtel
njegov kolega, ki si je očitno
domišljal, da je planet. Zaka-
snela otroka cvetja sta zamu-
dila hipijevski vlak, ki je iz
doline odpeljal že davnega le-
ta 1975.
Prestolnica hipijev
Kathmandu je v 60 letih do-
živel invazijo, večjo kot kdaj-
koli prej in verjetno večjo kot
jo bo kdajkoli kasneje. Prišli
so bradati in ostriženi, obleče-
ni in skoraj nagi, umazani in
čisti, podhranjeni in siti, zaviti
v žafran budizma ali pa v beli-
no hinduizma. Hipije je priva-
bila zdrava, hladna klima,
očarljiva, bogata, topla in ra-
zumevajoča dežela. Kult Šive
v hinduizmu in tantrični budi-
zem je sproščal duh mistike in
erotike, vsepovsod so jih spre-
jeli prijazni ljudje in seveda
konoplja, ki je rasla na polju,
takoj za mestnimi hišami. Ma-
milo, tudi močnejše, se je dalo
zlahka kupiti v mestnih trgo-
vinah. Vsepovsod je vel duh
miru, sproščenosti in svobo-
de. Iz lokalov, ki so nastali
prav zaradi hipijev so odme-
vale kultne pesmi: Dont pass
me by, Yes, yes, Hungry eye,
The august moon..... Potem
pa je nenadoma, kot se je za-
čelo, vse tudi izginilo, kakor
da nikoli ne bi bilo. Dvonad-
stropni avtobusi, ko so se po-
našali z napisi: London, Paris,
Frankfurt... so odpeljali. Kriv
je bil ukaz kralja Birendra, ki
je leta 1975 prekinil prakso
svobodnega uživanja mamil.
Ostali so napisi na stenah lo-
kalov v ulicah, ki jih je ustvaril
cvetlični val in pa redki otroci
cvetja, ki so se umaknili v
manj opazne dele mesta.
»Mister, poliš,« me je iz opa-
zovanja zmotil fantič z leseno
škatlo. Krema za čevlje je bila
vsepovsod, na obrazu, pod
nosom. Črne roke so hitele
odpirat leseno zakladnico. Po-
rabil sem deset minut, da sem
ga prepričal, da moji razpada-
joči čevlji ne potrebujejo niti
kreme, niti šivanke. Pogovor z
dečkom me je potegnil na trd-
na tla. Tam, med gozdom
templjev na trgu Durbar, ki je
z antično cesto proti Tibetu
središče starega Kathmandu-
ja, sem spoznal, da je v kra-
ljestvu bogov in ljudi, v raju
na zemlji, za preživetje sled-
njih potreben prav takšen boj
za vsak košček kruha, kot
kjerkoli drugje v Aziji.
Rdeča krogla je bledela.
Nad gozdom se je dvigovala
bela koprena. Posvečeno tiši-
no je le tu pa tam presekal krik
opic. Na mesto, ki so ga ovija-
le večerne meglice, so s štirio-
glatega medeninastega stolpa,
ki je zaključeval belo stupo,
zrle stroge oči. Z vrha kape,
ogromnega zlatega dežnika,
ki je pokrivala skrivnostno
stupino glavo, so neštete mo-
lilne zastavice, plapolaje v
rahlem vetru, padale proti
tlem. Bela, plava, rdeča in ze-
lena barva zastavic so simboli-
zirale štiri osnovne elemente:
zemljo, ogenj, zrak in vodo.
Zapozneli romarji so krožili
okoli stupe in obračali molilne
mlinčke ter mrmrali pobožne
mantre. Mongolske poteze so
jih ločevale od ljudi pred hin-
dujskimi templji. Vsak kip,
vsak delček na stavbi je imel
točno določen pomen. Samo-
stan Swayambhunath je zgra-
jen na mestu, kjer je legendar-
ni patriarh Manjushri odkril
lotosov cvet antičnega kath-
mandujskega jezera. Samo-
stan žlahtne starosti je postav-
ljen na hrib na samem robu
mesta. Kdor hoče otipati an-
tični utrip Kathmanduja in
najti njegove stare mistične
obraze, se mora napotiti na
njegova obrobja. Svetišča in
poti za mestnimi mejami so
bolj stara kot Kathmandu
sam. Mestna dolina je bila ne-
koč pod vodo in antični meni-
hi in kmetje so živeli svoje
posvetno in duhovno življenje
po hribih v okolici.
Sestopala sva po številnih
stopnicah, ki vodijo do temp-
lja. Tu pa tam me je v mraku
noči in gozda prestrašila kam-
nita mrcina, ena izmed stra-
žarjev poti do templja. Kath-
mandu se je odpravljal spat.
Zaznal sem ga samo še po
številnih medlih lučeh v dalja-
vi.
Pljuski obarvane
vode
Naslednje dni sva porabila v
raziskovanju doline. V njej je
vladala napetost. Po mestnih
ulicah so se opotekale skupine
obarvanih ljudi. Bil je praznik
oblivanja z vodo. V tem času
medkastne zavore popustijo
in pljusku obarvane vode se le
redkokdo izogne, naj si bo
svečenik ali pa turist.
To ni bilo najhujše. Po doli-
ni se je v sproščenem vzdušju
neupoštevanja običajnih
norm širil duh upora proti kra-
lju. Nezaslišana stvar, saj je
nepalski kralj utelešeni Višnu
na. zemlji, skratka neizmerno
svet. Upor je bil tako rekoč
naravnan proti božjemu in na-
ravnemu redu. Nepalski bogo-
vi so se čudili in jezili. V me-
stu so se vrstile demonstraci-
je, stavke, večina trgovin je
ostajala zaprtih. Na vsakem
vogalu so postavali vojaki,
oboroženi z gorjačami in zaš-
čiteni s čeladami, lesenimi ok-
lepi in ščiti. Na posameznih
zidovih sta se rdečila srp in
kladivo. Zmaj, za katerega
sem mislil, da je bil v Evropi
ubit, je pod streho sveta zopet
dvigoval glavo. Med belci so
se širile novice o prvih truplih.
Po ustavi je kralj najvišja ver-
ska in posvetna oblast. Sedanji
kralj Birendra Bir Bikram
poizkuša uporabljati svojo ve-
liko oblast v korist države;
spodbuja turizem, gradi pro-
metnice in hidroelektrarne.
Kljub temu doživlja nasproto-
vanja, ki so leta 1972 in 1979
prerasla v hude nemire. Maja
1980 je kralj dovolil ljudsko
glasovanje o svoji obliki vlada-
vine. S tesno večino se je izte-
klo njemu v prid.
Izredne razmere so nama
včasih koristile, drugič škodo-
vale. Na tempeljskih trgih so
pravljične stavbe zaradi po-
mankanja ljudi, ki jih je preg-
nala prisotnost vojakov, delo-
vale še bolj veličastno, še bolj
sveto. Problemi pa so nastajali
pri prevozih v oddaljena me-
sta, ker so javni prevozi več-
krat zatajili.
»Skušali te bodo pregovoriti,« gaje prekinila Ita.
»Nikdar in nikoli ne smeš misliti, da se bo komu posrečilo me
pregovoriti, da se ti odpovem. V mojo ljubezen in zvestobo ne
smeš dvomiti. Ti si in ostaneš za vedno in vekomaj moja edina
ljubljena Ita! Verjemi vendar v najino srečo! Obljubil sem Mariji
na Sveti gori, da te hočem osrečiti, če bo uslišana moja molitev,
da si pridobim tvojo ljubezen. To se je zgodilo, ko sva klečala
pred oltarjem in sem si položil tvojo roko na srce. Ali se še
spominjaš, draga moja? Zdi se mi, kot da se je to šele pravkar
zgodilo. «
Ita od prevelike sreče ni mogla govoriti, toda njen pogled je
povedal več kot vse besede.
Končno sta se našli dve srci v popolni harmoniji. Oglasili so se
večerni zvonovi. Itine roke so se sklenile k prisrčni molitvi.
Ernest je prijel njene sklenjene ročice in jih poljubil.
»Slišiš, srčece, kako praznično danes zvone, kot bi naju hoteli
blagosloviti. «
Prav tako praznično je zvenel tudi njegov glas. Objel je njene
roke s svojimi in tudi on poslal zahvalno molitev proti nebu.
Bila sta eno srce in ena duša.
Ob večernem zvonjenju je morala biti Ita vedno doma.
Podzavestno je čutila, da se marata vrniti.
»Domov morava,« je zajecljala duševno še popolnoma odsot-
na. Ernest ji je podal roko. Bilo je samo po sebi umevno, da sega
je prijela pod roko. Ponosno zravnana sta šla nazaj kot dva
kraljevska otroka. Pred kapelico je mladi mož hipoma obstal:
»Tu, ljubljenka, v kapeli tvojega starega strica se bova poročila
in bova prvi poročni par y njej. Tu sva stala v prvi najini uri in tu
te hočem čimprej privesti pred oltar. Na najinem poročnem
potovanju te bom pa peljal mimogrede tudi na bojišča, kjer sem
se boril, boni za domovino in za to malo srčece, ki mi je
povzročalo take težave in me včasih privedlo do obupa. Zdaj pa
ga vzamem s seboj in ga bohi z obema rokama tako trdno držal,
da ga nikdar več ne izpustim. Sedaj si moja ljubljena, moja za
vedno in vekomaj. Si srečna, moja ljubljenka?«
»Še vprašuješ!« je trepetal njen pretreseni glas. Kako srečna
sta bila dva nedolžna, mlada zaljubljenca, ki sta bila kot v
sanjah, iz kateñh se nista želela prebuditi. Pozabila sta na svet
in nista videla kmetov in kmetic, ki so veselih oči želeli v mislih
mlademu paru vso srečo. Brez pozdrava in nemo se smehljajoč
so šli mimo, kajti iz oči so jima brali, da sta bila z duhom še
odsotna. V svoji sreči nista opazila da se že mrači, saj je bilo v
njunih srcih samo sonce in luč kot še nikdar. Šele ko je prišel
mimo kmet s svetilko in je prosil mladega moža za ogenj, sta
bila iztrgana iz njunih lepih sanj.
»Pozno je, ljubica, ločiti se morava. Pozdravi mamo in Anči!»
Še prisrčen objem in zaljubljenca sta se vsa srečna ločila. Oba
je prevzela ista misel: je lahko tako velika sreča tudi trajna?
Govore, da prevelika sreča ni trajna. Malodušje in strah sta jo
prevzela že pri sami misli, da bi bila strta tako težko pričakova-
na in priborjena sreča.
Gospa Schwarzer je postajala od minute do minute nestrpnej-
ša. Delala si je največje očitke, da je pustila sina, da je odšel z
deklico. Vse je prišlo tako nenadoma in hitro, da se je komaj
zavedala, kaj je godi, in že sta bila zunaj.
»Da je morala biti prav kot naročena na pošti s tisto nesrečno
pošiljko!« Prijela seje za glavo: »Kje le je ostala moja prisotnost
duha? Ko bi ga vsaj poklicala nazaj in deklico poslala domov!«
Toda vsak »ko« in »če« je bil zaman. Zgodilo se je prav to, kar
je hotela preprečiti. Njen sin je deklici z vso resnostjo obljubil
poroko.
Bilo je že zelo pozno, Ernesta pa še ni bilo domov. Z jezo je
mislila na deklico. »Gotovo ga je vlekla še v hišo, ta neotesanka!
Nezaslišano, daga njena mati tako dolgo zadržuje!« V svoji jezi
je dolžila ubogega otroka vsega mogočega. Kaj vse je krožilo po
glavi razkačene matere, ko je končno zaslišala glasne korake.
»Težka borba bo, toda kdo bo zmagal?.« je še pomislila, ko je
stopil sin čez prag. Razburjeno in s strupenim pogledom mu je
šla naproti. Jbbln ti smatraš to - 'midva se takoj vidiva?' Si bil
pri Rakovih tako dolgo in nisi pomislil, da te čaka mati? Kako so
te le mogli tako dolgo zadrževati?«
»Ne, mama, nisem bil pri Rakovih.«
»Še lepše, potem si z njo do teme kolovratil?«
»Toda, mama, Ito sem takoj po večernem zvonjenju spremil
do kapele, nato pa sem šel na očetov grob in se še malo
sprehodil, če ti moram že zaradi svoje-zamude vse povedati!« je
odgovoril razdraženo. Naslonil se je na kamin in opazoval njeno
vihravo, nervozno in togotno delo. Tako rad bi ji bil govoril o
svoji veliki sreči. Kot mati bi morala biti prva, ki bi zvedela zanjo
in jo delila z njim. V tem vzdušju pa je bilo nemogoče, da bi
govoril o svojih najsvetejših občutkih. Slutil je, da nekaj visi v
zraku. Prikrita pošta in naglas, ki ga je rabila za Ito, sta mu
dovolj povedala. Razkačen zaradi njenega vedenja je prišel s
svojo skrbjo takoj na dan.
»Sicerpa, mama, ni treba, da deklico tako strupeno napadaš,
nasprotno - rad bi s teboj resno govoril o tej zadevi. Ne boš se
čudila, če te predvsem prosim, da mi pojasniš neko zadevo, ki
mije nerazumljiva. Da povem na kratko: mama, zakaj prikrivaš
Iti mojo pošto?«
Njegov odločen glas in njegova prirojena trma sta opozorila
mater, naj bo previdna. Spoznala je, da mora ravnati diplomat-
sko. Z milejšim glasom je rekla:
»Sedi in jej! Najprej se okrepčaj, kajti tvoje vprašanje zahteva
daljši odgovor. Kako dolgo ostaneš tu?«
»Jutri se odpeljem spet nazaj. «
»Za eno noč se pač ni splačalo napraviti tako težko pot.«
»Pa še kako!« jo je energično prekinil - kljub lahnemu
nasmešku.
Gospa ni videla, kako so mu žarele oči od sreče. V svoji
razdraženosti se je izogibala njegovemu pogledu. Ko je položila
gnjat in vino na mizo, je imela še vse polno nepotrebnih
opravkov, samo da bi pridobila čas. To, kar naj bi sledilo, je bilo
zelo važno in je zahtevalo njeno popolno zbranost, preudarnost
in čuječnost. Končno se ji je zdelo, da lahko prične.
»Ernest, tudi jaz moram s teboj resno govoriti!«
»Prosim!« Za hip jo je pogledal in nemiren pogled je obstal na
materinih ustih.
»Med tvojo odsotnostjo so se zgodile stvari, ki te bodo prisilile,
da se odpoveš prijateljstvu z Ito.« Pazljivo je sledila vplivu svojih
besed.
Ernestov srčni utrip je postal močnejši. S široko odprtimi očmi
jo je v strahu vprašal:
»Zakaj?«
»Ti veš, da so Heldenstammi zaradi nesrečnih družinskih
razmer močno trpeli. Ti si zdaj edini potomec in tvoja dolžnost
je, da spraviš rod spet na višino. Sam tega ne moreš storiti. Zato
pa so tvoja teta in oba strica pripravljeni, da ti zapuste vse svoje
premoženje. Izbrali so ti tudi mlado, ljubko deklico, ki se je
zaljubila v tvojo sliko. Deklica je prav tako kot ti edini otrok in
njeni odlični starši so o izbiri svojega bodočega zeta zelo dobro
premislili. Ti si lahko srečen, da so izbrali tebe, in jaz ti lahko
kot srečna mati samo čestitam.
- Iz tega vzroka sem Iti zadrževala tvojo pošto ter ji s tem dala
vedeti, da gre vajino prijateljstvo h koncu. Upam, da me sedaj
razumeš.«
INFORMACIJE
27
ROJSTVA I
V celjski porodnišnici so
rodile:
24.5.: Slava FIJAVZ iz Gro-
belnega - dečka, Olga FLIS iz
Dobrne - dečka, Simona
ŠANTL iz Celja - dečka, Petra
ŽLOF iz Celja - deklico, Simo-
na PIŠEK iz Celja - deklico,
Danica VODEB iz Gorice pri
Slivnici - dečka, Alica
DOLINŠEK HRIBAR iz Griž -
dečka, Mojca ŠTOR iz Šentjur-
ja - deklico, Barbara OCV1RK
iz Šempetra - dečka, Nataša
TURNŠEK iz Tabora - deklico
in Jolanda ZUPANC iz Vojni-
ka - dečka;
25.5.: Marija ZAGRUŠOV-
CEM iz Nove Cerkve - dečka,
Aleksandra GOSTINČAR iz
Griž - dečka, Nataša ŽIČKAR
iz Sevnice - dečka, Alenka
ŠTAMCAR iz Velenja - deklico
in Danica KUGLER iz Nove
Cerkve - deklico;
26.5.: Albina MIKŠA iz Ro-
gaške Slatine - deklico, Damja-
na FLIS iz Celja - deklico, Mo-
nika PEZDEVŠEK iz Šmarja -
deklico, Vladka ŠIBAL iz Po-
nikve - deklico, Andjelina
ZIMAJ iz Žalca - deklico in
Sadbara ŠLJIVAR iz Celja -
deklico;
27.5.: Marjetka FRIEDEL iz
Sevnice - deklico, Brigita
POVŠE iz Tabora - dečka in
Mersiha MERDANOVIČ iz Ce-
lja - deklico;
28.5.: Irena VEGMAHER iz
Zreč - deklico, Marjana
SKARLOVNIK iz Slovenskih
Konjic - deklico, Anica
CIGLER iz Prebolda - dečka in
Nataša KALIŠEK iz Petrove -
deklico; 29.5.: Karmen SADEK
PUČNIK iz Oplotnice - dekli-
co; 30.5.: Danica BOŽAK iz
Rogatca - deklico, Brigita
KNAP iz Laškega - deklico in
Ernestina KRAJ NC iz Sevnice -
deklico.
Celje
Poročilo se je 7 parov, od
teh: Janko STRAŠEK iz Pečov-
nika in Alenka BOLE iz Teha-
rij, Dušan FLORJANC in Bre-
da MULEC oba iz Celja, Dani-
jel NAVODNIK in Karmen
MURN oba iz Celja, Mihael
ŠKOFLEK in Edita RIHAR iz
Ilovce, Miroslav DOKL in Joži-
ca ROUDI iz Celja ter Rajko
GERL iz Zavrha nad Dobrno
in Martina OSOVNIKAR iz
Kumna.
Šentjur pri Celju
Poročilo se je 7 parov in
sicer: Anton NAPOTNIK in
Martina PLAHUTA oba iz Ce-
lja, Peter TOVORNIK iz Šent-
jurja in Biserka SAJNKAR iz
Slovenskih Konjic, Boštjan
LONČARIČ iz Planine pri Sev-
nici in Andreja ANTLEJ iz Bi-
strice, Ivan NOVAK iz Vodru-
ža in Marta JAZBINŠEK iz Pre-
sečnega, Izidor JUHART iz
Tinjske Gore in Jožica
LAUBIČ iz Luterij, Vojko
FIŠER iz Preloga pri Šmarju in
Simona ZUPANC iz Straže na
Gori ter Dušan MASTNAK iz
Krajnčice in Sabina MEHIČ iz
Šentjurja.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se Slavko JUG iz
Prelaskega in Marija BAH iz
Dobležiča, Roman STRUNA iz
Žibernika in Darija ŠEKLIČ iz
Tekačevega, Aleš CVETKO iz
Šentjurja pri Celju in Marija
ŠKET iz Kamne gorce, Zoran
SEKIRNIK iz Rjavice in Polon-
ca RORŠEK iz Tlak, Rudi
KRIVEC in Irena VREŠ oba iz
Tlak ter Jurij DROFENIK in
Zdenka MERC oba iz Šmarja.
Velenje
Poročila sta se dva para in
sicer Boštjan JEROVŠEK in
Jelka GRUDNIK oba iz Hra-
stovca ter Franc ROSEC in Ni-
na PEROVEC oba iz Lokovice.
Žalec
Poročili so se: Drago PIKEL
iz Jeronima in Renata
MIKLAUŽIČ iz Tabora, Ro-
man TKA VC iz Železna in Kle-
mentina VEBER iz Pernovega
ter Milan LOBNIKAR iz Marija
Reke in Monika SORLČAN iz
Prebolda.
SMRTI
Celje
Umrli so: Štefan
HRIBERŠEK, 69 let iz Celja,
Alojz ŽERJAV, 60 let iz Vojni-
ka, Cecilija PAVLIC, 94 let iz
Celja, Radoslav KOVAČ, 77 let
iz Žalca, Rudolf VOGRINC, 68
let iz Lažiš, Janez IRŠIČ, 60 let
iz Celja, Konrad ŽIBRET, 64
let iz Doropolja, Frančiška
PETELIN, 88 let iz Celja, Kata-
rina RADOSLOVNIK, 58 let iz
Lokovice, Cecilija LESJAK, 81
let iz Levca, Antonija GOLEŽ,
88 let iz Šentjurja, Peter PIKL,
65	let iz Varpolja, Jožef
JEZERNIK, 52 let iz Polzele,
Franc SLAPNIK, 51 let iz Ce-
lja, Neža LESJAK, 79 let iz
Vršne vasi in Marija
GRABNAR, 91 let iz Celja.
Šentjur pri Celju
Umrla je Frančiška VODEB,
77 let iz Gorice pri Slivnici.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ciril KOPRIVC, 63
let iz Velenja, Franc
JAVORNIK, 85 let iz Cerovca
pri Šmarju, Janez
POČIVALŠEK, 85 let iz Slak,
Uršula JECL, 92 let iz Pijov-
cev, Anton SMOLE, 88 let iz
Male Pristave, Marija BELE,
88 let iz Loga, Anton VERK, 88
let iz Sotenskega pri Šmarju,
Janez KRAU, 87 let iz Čreš-
njevca ob Bistrici, Frančišek
BUT, 84 let iz Rogaške Slatine,
Andrej MARŠ, 51 let iz Moči in
Anton KOREZ, 75 let iz Strm-
ca pri Sv. Florijanu.
Velenje
Umrli so: Alojzij HIRŠELJ,
73 let iz Radeč, Ferdinand
POGORELČNIK, 83 let iz Slo-
venj Gradca, Pavel
BERLOŽNIK, 88 let iz Belih
Vod, Drago DEČKO, 72 let iz
Velenja, Frančiška VERDEL,
88 let iz Luč, Ivan KOSAR, 77
let iz Šoštanja, Sulejman
MAJKOVIĆ, 59 let iz Celja in
Marija LEBIČ, 74 let iz Latko-
ve vasi.
Žale«
Umrli so: Franc MAHOR, 75
let iz Pariželj, Franc ŠTAMOL,
83 let iz Dobriše vasi, Jožefa
JAVŠNIK, 81 let iz Celja, Vin-
cenc TAŠKER, 55 let iz Brega
pri Polzeli, Maks VERDELAK,
66	let iz Maribora, Ivan
DOBOVIČNIK, 57 let iz Brega
pri Polzeli, Janez TERŽAN, 74
let iz Podloga v Savinjski doli-
ni in Martin PRISLAN, 67 let iz
Pariželj.
RADIO CELJE
SPORED OD 8. DO 15.6.
Sobota, 8.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja kro-
nika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.30 Filmski sprehodi,
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 Študentski
servis, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Čestitke in pozdra-
vi, 17.00 Kronika, 18.00 Prenos
tekme Biostart Publikum-HIT Go-
rica, 20.00 Večerni športno-za-
bavni program, vmes Vročih 20,
22.00 Rezervirano za vedeževal-
ce, astrologe, bioenergetike,
24.00 Zaključek programa in pri-
ključitev programu Radia Slove-
nija.
Nedelja, 9.6.: 7.15 Začetek pro-
grama, napovednik, 7.30 Horo-
skop, 7.40 Na današnji dan, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 9.15 Verska oddaja -
Luč sveti v temi, 10.00 Nedeljski
gost, 12.00 Novice, 12.05 Doma-
ča melodija tedna, 12.10 Čestitke
in pozdravi poslušalcev, 20.00
Zaključek programa in priključi-
tev programu Radia Slovenija.
Ponedeljek, 10.6.: 5.00 Z glas-
bo v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Pregled dnevnega
tiska, 8.Ò0 Poročila, osmrtnice,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40
Kam danes, 8.55 Zaključek jutra-
njega programa, 9.00 Napoved-
nik, -9.30 Športno dopoldne,
11.00 Novice, 11.10 Nadaljevanje
športnega dopoldneva, 12.00 BBC
novice, 13.00 Novice, 13.15 Mi-
nute za zdravje, 14.00 Napoved-
nik, 14.15 Jack pot, 14.30 Danes
na ljubljanski borzi, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos Ra-
Slo), 16.15 Petnajst minut za re-
portažo, 17.00 Kronika, 18.00 Po-
dalpski pop rock, 19.00 Deutsche
Welle, 20.00 Vrtiljak polk in valč-
kov, 22.00 Zaključek programa in
priključitev programu Radia Slo-
venija.
Torek, 11.6.: 5.00 Z glasbo v
novo ju.tro, 5.30 Prva jutranja kro-
nika, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutra-
nja kronika RaSlo, 7.20 Tečajni-
ca, 7.40 Pregled tiska, 8.00. Poro-
čila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 8.55
Zaključek jutranjega programa,
9.00 Napovednik, 9.30 Dopoldne
z... 11.00 Novice, 11.15 Izpolnju-
jemo vam glasbene želje, 12.00
BBC novice, 13.00 Novice, 13.15
Pokličite in vprašajte, 14.00. Na-
povednik, 14.15 Jack pot, 14.30
Danes na ljubljanski borzi, 15.00
Obvestila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo),
17.00 Kronika, 18.15 Aktualno,
19.00 Deutsche Welle, 19.15 Radi
ste jih poslušali, 21.00 Da ne bi
pozabili peti, 21.30 Iz glasbene
skrinje, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev programu Ra-
dia Slovenija.
Sreda, 12.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja kro-
nika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00
Poročila, osmrtnice, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Napovednik, 9.30 Radio Celje na
terenu, 11.00 Novice, 12.00 BBC
novice, 13.00 Novice, 13.15 Mali
O, 14.00 Napovednik, 14.15 Jack
pot, 14.30 Danes na ljubljanski
borzi, 15.00 Obvestila, 15.15 Po-
dalpski biser (melodija tedna),
15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.15 Pop loto, 17.00 Po-
ročila, 18.00 Full cool, 19.00
Deutsche Welle, 21.00 Glasbeni
ex-press, 22.00 Zaključek progra-
ma in priključitev programu Ra-
dia Slovenija.
Četrtek, 13.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja kro-
nika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.00
Poročila, osmrtnice, 9.00 Napo-
vednik, 9.30 Dopoldne z... 11.00
Novice, 12.00 BBC novice, 13.00
Novice, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 14.30 Danes na ljubljan-
ski borzi, 15.15 Podalpski biser
(melodija tedna), 15.30 Dogodki
in odmevi (prenos RaSlo), 16.15
Domačih 5, 17.00 Kronika, 18.15
Aktualno, 19.00 Deutsche Welle,
19.15 Nokia hit parada, 20.00
Rock block z Alešom Uranjekom,
22.00 Zaključek programa in pri-
ključitev programu Radia Slove-
nija.
Petek, 14.6.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Prva jutranja kro-
nika RaSlo, 6.00 Poročilo OKC
Celje, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 7.20 Te-
čajnica, 7.40 Dnevni tisk, 8.00
Poročila, osmrtnice,8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00
Napovednik, 9.30 Dopoldne z...
11.00 Novice, 12.00 BBC novice,
13.00 Novice, 13.15 S knjižnega
trga, 14.00 Napovednik, 14.15
Jack pot, 14.30 Danes na ljubljan-
ski borzi, 15.00 Obvestila, 15.05
Šport ob koncu tedna, 15.15 Po-
dalpski biser, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 17.00
Kronika, 18.15 Aktualno, 19.00
Deutsche Welle, 19.15 Glasba je
življenje, 21.00 DJ Time, 22.00
Zaključek programa in priključi-
tev programu Radia Slovenija.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob
nedeljah in praznikih pa od 7.15 do približno 20.00 ure.
Četrtek, 6.6., 9.30: Lastninjenje Gorenja
Gorenje 90 odstotkov proizvodnje izvozi na tuje tržišče, pred
kratkim pa je v Moskvi skupaj s celjsko Kovinotrhno in ruskim
partnerjem odprlo trgovino z belo tehniko Gorenja in kuhinjami
zagorske Svee. Trgovina ruskega Elstroja, kjer je Gorenje že prej
prodajalo svoje izdelke je sicer stičišče za prodajo različne italijanske
bele tehnike, vendar v Gorenju in Kovinotehni ocenjujejo, da so
slovenski izdelki povsem konkurenčni, Oddajo bo vodila Vesna Lejič.
Sobota, 8.6., 18.00: Prenos tekme Biostart
Publikum-HIT Gorica
Nogometaši B. Publikuma bodo v soboto v zadnjem krogu Lige
desetih v sezoni 95/96 na Skalni kleti gostili nove državne prvake HIT
Gorico. Celjani bodo zagotovo še poskušali osvojiti 5. mesto, teoretič-
no pa so še v igri za Pokal Intertoto. Na valovih Radia Celje bomo
neposredno spremljali razplet tekme, za kar bosta skrbela reporterka
Bernarda Stojan in športni redaktor Primož Škerl.
281
ZA RAZVEDRILO
INFORMACIJE
29
Stoletna tradicija
V gostišču Jež na Jagnjenici imajo gostinstvo v krvi
Če ste že kdaj obiskali Ra-
deče, vas je pot zagotovo za-
nesla v gostišče Jež na Jag-
njenici. Po dobri hrani in
pijači ga poznajo skoraj po
vsej zasavsko-posavski doli-
ni, predvsem pa slovi med
domačini zaradi dobrih ma-
lic in nedeljskih kosil.
»Gostišče Jež ima že stolet-
no tradicijo in ves ta čas prise-
ga na laško pivo,« pravi na-
jemnik Alojz Martinčič, nje-
gova žena Anica pa dodaja, da
pri njih nikdar niso točili no-
bene druge znamke. »Saj ve-
ste, tradicija je tradicija, pa
tudi gostje se na spremembe
težko navadijo. Da smo Štajer-
ci, ki slišijo samo na Laško, pa
se tako ve,« je še dodala.
V raziskavi, ki so jo izvedli
pri agenciji Kline&Kline, je
več kot 90 odstotkov med
799 anketiranimi obiskoval-
ci in razstavljavci sejma Ka-
pital 96 - gre torej za strokov-
no javnost - uvrstilo Pivovar-
no Laško na prvo mesto med
najbolj uglednimi podjetji v
Sloveniji.
Gostišče Jež stoji ob cesti na
Jagnjenici, tri kilometre iz Ra-
deč proti dolini Sopote. »Pred
Sto leti se je. z gostinstvom
začel ukvarjati moj ded, po
njegovi smrti pa je gostišče
podedoval moj stric Rado Jež.
Ta je gostinsko pot nadaljeval
do leta 1971, ko je odšel v
Nemčijo. Potem sem gostišče
in vse, kar sodi zraven, prev-
zel sam z ženo,« se spominja
Alojz Martinčič šestindvajse-
tih gostinskih let.
Na drugi skupščini delni-
čarjev delniške družbe Pivo-
varne Laško, ki je bila 31.
maja 1996, so delničarji
sklenili, da se izplača za leto
1995 iz dela ustvarjenega do-
bička dividenda v višini 110
tolarjev bruto za delnico
vsem 14 tisočim delničar-
jem.
Gostje gostišča Jež so ljubi-
telji laškega piva. Najbolj jim
stečeta po grlu svetlo točeno
in lahko laško, pa tudi Zlato-
roga v steklenici se ne branijo.
Pri Ježu točijo laško pivo, od-
kar pomnijo. »Temnega piva
zaenkrat ne točimo, ker je
zanj premalo povpraševanja.
Ne vem zakaj, toda Radečani
bolj prisegajo na svetlo,« pravi
Alojz Martinčič.
Gostišče, ki so ga Martinči-
čevi že večkrat posodobili,
kljub vsemu ohranja nekda-
njo podobo. »Ko sem gostišče
prevzel,« pripoveduje Alojz,
»sem vedel, da bom v gostins-
tvu ostal.« Pred leti je namreč
v središču Radeč najel nekda-
njo »Svobodo« in uredil okrep-
čevalnico, v kratkem pa se bo
pridružil konkurenci tudi v
Celju. Da pri Martinčičevih
tradicijo gostinstva ne bi na-
daljevali, se ni bati, saj se je
starejši sin Lojzi po končani
gostinski šoli odločil za študij
turizma v Portorožu.
V	laški pivovarni fizična
produktivnost že tri leta za-
poredoma narašča. Z 2186
hektolitri piva na zaposlene- *
ga že bistveno presegajo
nemške pivovarje, ki proi-
zvedejo približno 1900 hek-
tolitrov piva na zaposlenega.
V	gostišču Jež, ki je daleč
naokoli poznano po dobrih in
poceni malicah ter nedeljskih
kosilih, imajo na voljo tudi
prenočišča. Pri Martinčičevih
imajo osem zaposlenih, delajo
pa tudi vsi domači. Dobra ku-
hinja je skrb žene Anice,
najmlajši Rok pa pomaga
predvsem pri manjših opravi-
lih, kajti v gostišču Jež dela
nikoli ne zmanjka.
»Pri nas je najbolj živahno
ob koncu tedna in čez vikend,
ob ponedeljkih pa imamo dela.
prost dan. Če prištejemo še
sobotne poroke in razne ob-
letnice, se počitek prileže,«
pravi Alojz. Gostje najraje po-
sedijo na vrtu, kjer je prostora
za okrog 80 gostov. In prav v
teh poletnih mesecih stočijo
največ piva, ker tako mladi
kot stari prisegajo na laškega.
I EP
CETIS-GRAF
Na podlagi zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe CETIS-GRAF, d.d., Celje,
direktor sklicuje
2. skupščino delničarjev
ki bo dne 8. julija 1996 ob 13.00 uri na sedežu družbe v Celju, Čopova 24, vhod šlev. 900
Dnevni red:
1.	Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in imenovanje organov skupščine
2.	Poročilo o poslovanju za leto 1995 ter razporeditev dobička
3.	Spremembe in dopolnitve statuta
4.	Imenovanje revizorja
5.	Odpoklic člana nadzornega sveta in imenovanje člana nadzornega sveta
6.	Določitev sejnine za člane nadzornega sveta
Pod 1/ se predlog sklepa glasi: imenuje se predsednik skupščine, trije preštevalci glasov in notar.
Pod 2/ se predlog sklepa glasi: sprejme se poročilo o poslovanju za leto 1995 ter predlagana
razporeditev dobička za leto 1995.
Pod 3/ se predlog sklepa glasi: sprejme se predlagana sprememba in dopolnitev statuta.
Pod 4/ se predlog sklepa glasi: imenuje se predlagana revizorska družba.
Pod 5/ se predlog sklepa glasi: odpokliče se član nadzornega sveta in imenuje se član
nadzornega sveta.
Pod 6/ se predlog sklepa glasi: sprejme se predlagana sejnina za člane nadzornega sveta.
Predlagatelj sklepa pod zaporedno štev. 5 je skupina delničarjev. Predlagatelj sklepa pod
zaporedno štev. 4 je nadzorni svet, v ostalih primerih pa sta predlagatelja direktor in
nadzorni svet
Ce ob prvem sklicu ni dosežena sklepčnost, se določi ponovno zasedanje skupščine v istih
prostorih za dan 08. julija 1996 ob 14.00 uri. Skupščina bo takrat veljavno odločala ne
glede na višino zastopanega kapitala.
Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so delnice delniške družbe na dan
08. julija 1996 vpisane v delniško knjigo, oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki.
Delničar ali pooblaščenec se lahko udeleži skupščine pod pogojem, da svojo udeležbo pisno
prijavi direktorju družbe najkasneje tri dni pred skupščino. Pooblaščenec mora ob prijavi
dostaviti pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi.
Celoviti predlogi sklepov ter gradivo za vse točke dnevnega reda so delničarjem na vpogled na
sedežu družbe vsak delovnik od 07. junija 1996 do 08. julija 1996 med 8.00 in 11.00 uro v
pravni pisarni.
CETIS-GRAF, d.d.
Direktor Avgust MAČEK, graf. ing.
ZVESTOBA DO ROBA
30
GLASBA
GLASBENI EXPRESS
BRIAN WILSON, šef legendarne californijske surf-rock skupi-
ne Beach Boys, bo skupaj s svojima hčerama Carnie in Wendy,
sicer članicami pred leti izjemno uspešnega tria Wilson Phillips
(na sliki), posnel ploščo, ki naj bi luč sveta ugledala še to leto.
Najbolj znana evropska
heavy-metal revija Kerrang
'bo prihodnji mesec praznova-
la 15. obletnico izhajanja. Na
veliki žurki bodo ob tej priliki
v Londonu tretjič zapovrstjo
podelili tudi med metalci zelo
cenjene Kerrang nagrade.
Po skoraj dveh desetletjih se
na slovensko zabavno-glasbe-
no sceno spet vrača nekoč ze-
lo priljubljeni pevec BRACO
KOREN. Še pred koncem
pomladi bo izšel njegov al-
bum »Ob meni zaspi«, ki ga bo
založil Helidon, Braco pa je
svoj veliki »come-back« po
aranžerski, izvedbeni in pro-
ducentski strani, zastavil po
vzoru španskega pevskega
matadorja Julia Iglesiasa.
Britanski elektro pop zvezd-
niki DEPECHE MODE bodo
morali sredi tega meseca v
New Yorku prekiniti snemanje
^skladb za dolgo pričakovani
deveti studijski album. Pevec
Dave Gaham se mora 18. juni-
ja pojaviti na zaslišanju na so-
dišču na drugi strani Amerike,
v Californiji, zaradi posesti
mamil in poskusa samomora z
nedovoljenimi substancami.
Če bo Dave spoznan za krive-
ga, mu po californijskih zako-
nih grozi daljša zaporna ka-
zen, ki pa jo sodniki, kadar gre
za znane in premožne delik-
vente, kaj radi spremenijo v
visoko denarno kazen in pri-
silno dobrodelno delo.
Sredi prejšnjega meseca je v
californijski Pasadeni umrl
Kevin Gilbert. Komaj 29-letni
avtor številnih uspešnic - na-
zadnje je prejel grammya sku-
paj z ameriško zvezdnico
Sheryl Crow za pesem »All I
Wanna Do« - je bil tudi vodja
skupine Giraffe, proslavil pa
se je z LP »Toy Matinee«, ki ga
je posnel skupaj z Madonni-
nim producentom Patrickom
feeonardom.
Britanska založba London
Records pripravlja projekt,
kompilacïjsko kompaktno
ploščo »Exile On Classical
Traks«, za katero so svoje naj-
ljubše skladbe velikanov kla-
sične glasbe izbrali velikani
rock glasbe Keith Richards
(na sliki), Bono (U2), Paul
McCartney, Steven Tylor (Ae-
rosmith), Elvis Costello in
Bruce Hornsby.
Zaradi dotrajane električne
napeljave (?!) je pred dnevi
zgorelo več kot milijon in pol
dolarjev vredno mansardno
stanovanje ERICA CLAP-
TONA v Londonu. Claptonu je
razen pohištva zgorelo tudi
nekaj kitar, tiste najbolj vred-
ne, med katerimi je bila tudi
legendarna črna kitara Fender
stratocaster, s katero je posnel
rock evergreen »Layla«, pa je
pred ognjenimi zublji rešil
Eric kar sam.
Tony Hadley, Steve Norman
in John Keeble so na britan-
skem sodišču sprožili tožbeni
postopek proti svojemu nek-
danjemu kolegu Garyu Kem-
pu (na sliki) iz skupine
SPANDAU BALLET. Gary je
bil avtor številnih uspešnic te-
ga novoromantičnega kvinte-
ta, zato je od založbe CBS
pobral ves denar za avtorske
in izvajalske pravice, del te
vsote pa bi moral nato razdeli-
ti med ostale člane. Kemp tega
ni naredil že vse od leta 1988,
tako da je njegov dolg do osta
lih članov benda narasel že na
2 milijona dolarjev.
Po dvanajstih letih izjemno uspešnega sodelovanja je skupino
R.E.M. zapustil menadžer Jefferson Holt. Ob tem dogodku je
uradni biografer skupine Marcus Gray napovedal tudi skorajšnji
konec rock institucije R.E.M. naj bi po njegovih napovedih
posneli le še dva albuma, eden izmed teh pa naj bi izšel še letos,
saj so Mike Stipe, Bill Berry, Peter Buck in Mike Mills.že posneli
večino gradiva zanj. Gray je napovedani poslovilni koncert, ki
naj bi ga R.E.M. odigrali zadnji dan tega tisočletja, označil za
čisto utopijo.
Pri kranjski založbi Panika records je pred kratkim že izšla
druga kompaktna plošča petih izvrstnih slovenskih instrumen-
talistov (Petar Ugrin - trobenta, Dominik Kranjčan - trobenta,
Lojze Kranjčan - pozavna, Klemen Repe - pozavna, Darko Rošei
- tuba) združenih v zasedbo JAZZ BRASS. Na kompaktni plošči
»Prvo srečanje« se je znašlo enajst zanimivih instrumentalnih
skladb, pod večino izmed njih pa sta se podpisala brata
Kranjčan.
STANE ŠPF.CEI
Denarja za kulturo je vedno premalo
Na glasbenem zaslišanju bo tokrat Lojze Deželak direktor
Kolinske, ki trdi, da so zapeta reklamna sporočila mnogo bolj
efektna od govorjenih.
Ker za kulturo vseskozi primanjkuje denarja, Kolinska mno-
gokrat sponzorira kulturne prireditve, glasbenike...
Simona HiO
GLASBA
31
Celjska koca v soncu in glasbi
Prvo junijsko nedeljo se je
domala ves dan na Celjski
koči slišala glasba, saj sta
zakonca Šantl, sicer najem-
nika Celjske koče, pripravila
2. srečanje amaterskih an-
samblov domače zabavne
glasbe. Pobudo za tako sre-
čanje je že lani dal Drago
Sivka, pomagal pa mu je Jo-
že Šantl, ki je letos organiza-
cijske niti prevzel v svoje
roke.
V programu pod velikim šo-
torom Vinka Cverleta se je
zvrstilo veliko glasbenih sku-
pin in posameznikov, med ka-
terimi smo slišali prave začet-
nike, za katere je bil tudi ta
nastop pretežek, do takih, ki
so že posneli kasete in nasto-
pali na festivalih. Prireditev na
priljubljeni izletniški točki sta
začela godba s Svetine in ma-
žoretke z Ljubečne, opoldne
pa je bil krajši koncert tria
Vikija Ašiča z oktetom Stu-
denček ob 25 letnici igranja
Ašičevega ansambla. Po sreča-
nju je za veselo razpoloženje
igral ansambel Vinka Cverle-
ta, ki letos praznuje 20 letni-
co, dobil pa je tudi srebrno
kaseto založbe Zlati zvoki za
uspešno prodajano kaseto Slo-
venskim družinam.
Na 2. srečanju glasbenih
amaterjev so letos nastopili:
kvintet Vrbovšek iz Laškega
(lani je bil boljši), harmoni-
karji Jure Lešnik iz Tremarij,
Davorin Hartman iz Zreč, San-
di Medved iz Celja, Daniel
Bricman iz Tepanja, David
Kovše iz Tepanja, Gregor Mli-
nar iz Celja, duet Lapajne iz
Griž, trio Vidergar iz Celja,
trio Maj iz Vojnika (po enem
mesecu prvi nastop na Celjski
koči), Rudi Močnik z Vilijem
Baumkirhnerjem in Dušanom
Štarkljem (zelo dobro igranje
Rudija Močnika), Celjskih 5,
Griški potepuhi, Planiski od-
mev iz Matk, trio Draga Sivke,
Marjanca Ocvirk iz Poiane pri
Jurkloštru (z devetimi leti je
bila najmlajša udeleženka, ki
je igrala na sintisizer in pela),
ansambel Toplišek iz Rogaške
Slatine (zelo obetavna skupi-
na, ki že veliko zna, zato tudi
dober sprejem pri občinstvu),
Rogaški odmev in ansambel
Cvet iz Radeč (daleč najboljša
skupina, ki je premočno izsto-
pala med vsemi nastopajoča-
mi).
Prav je, da bo tako srečanje
tudi prihodnje leto, vendar
bodo potrebne močne pro-
gramske in časovne spremem-
be. Če bo sicer dober organi-
zator za to dojemljiv, bo prire-
ditev še boljša in ljudi več, kot
jih je bilo letos. Lahko pa Celj-
ska koča s tem srečanjem re-
snično postane znana tudi v
širšem slovenskem prostoru.
(TONE VRABL
Neukrotljiva energija
peklenskih barbarov
Neuničljivi Lemmy in Motorhead 15. junija v Ljubljani
»Kdor ne pozna te tolpe razjarjenih
rock&roll manijakov je zagotovo prespal
zadnjih 20 let«, je najkrajši možni povzetek
pet strani dolgega promocijskega materiala,
ki spremlja svetovno turnejo legendarne bri-
tanske skupine Motorhead. Bend, ki je s
strani rock kritikov in številnih skoraj hlap-
čevsko vdanih fanov, za svoje delo žel v
glavnem samo pohvale, bo v soboto, 15.
junija, zaključil svojo lani začeto svetovno
turnejo v ljubljanski hali Tivoli.
Motorheah bodo na čelu z Lemmyem, zad-
njim mohikancem pristnega in brezkompromi-
snega ročka, v Ljubljani poleg rafala starejših
štiklov, predstavil tudi komade z lani objavlje-
nega albuma »Sacrifice«, agenciji Metropolis,
ki je bend pripeljala v Slovenijo, pa so motoro-
glavci obljubili tudi premierno predstavitev
nekaterih skladb, ki bodo še pred koncem tega
poletja izšle na novem LP.
Kot že rečeno, bo sobotni nastop skupne
Motorhead zadnji v okviru turneje, na kateri
kitarist Phil Campbell, bobnar Mikkey Dee in
pevec ter basist lan »Lemmy« Kilminster,
proslavljajo dvajseto obletnico benda. Leta
1975 je Lemmy, ki so ga leto dni poprej zaradi
stalnega pijančevanja in težav z drogami vrgli
iz legendarnega underground benda Hawk-
wind, skupaj s prijateljema v Londonu odprl
koncert ameriške zasedbe Blue Oyster Cult in
si z ostrim nastopom prislužil naslov »najslab-
šega benda na svetu«. Od takrat naprej je lahko
šlo z Motorheadi le še navzgor. Istoimensko
prvo ploščo so po številnih težavah z raznimi
založbami objavili šele leta 1977, z divjimi in
boleče glasnimi nastopi pa so si pridobili zve-
sto občinstvo, ki je njihove naslednje tri studij-
ske albume (»Overkill«, »On Parole«, ■»Bom-
ber«) pripeljalo v prvo polovico anleškege les-
tvice TOP 50 LP's. Z legendarno ploščo »Ace Of
Spades« so se Motorhead leta 1980 prvič zavih-
teli tudi na sam vrh lestvic, leto kasneje pa so ta
podvig ponovili še z »live« ploščo »No Sleep
'Til Hammersmith«.
Osemdeseta so Motorhead
obeležili s številnimi menjava-
mi, desetimi dobrimi LP in
neskončnim številom nasto-
pov po stadionih in klubih. V
začetku devetdestih se je
Lemmy preselil v Ameriko in
za založbo WTG posnel al-
bum »1916«, po skoraj trilet-
nem premoru pa se je lani s
spremljevalcema spet vrnil na
odre, od koder kljub častitlji-
vim petdestim letom med av-
dienco še vedno pošilja
ogromne količine divje, neu-
krotljive energije.
Agencija Metropolis bo na
na koncertu, ki ga bosta priče-
li slovenski zasedbi Big Foot
Mama in Interceptor, izžre-
bala tudi nekaj številk kuplje-
nih vstopnic, katerih srečni
lastniki bodo prejeli izvod
kompaktne plošče »Sacrifice«
in fotografijo z Lemmyevim
podpisom.
STANE ŠPEGEL
Druga godba '96
Sedem dni etno glasbe v Ljubljani
Glasbena mladina Sloveni-
je letos, že dvanajstič po vr-
sti, organizira mednarodni
glasbeni festival »Druga god-
ba«. Letos bo tako kot prej-
šna leta spet poudarek na
etnični glasbi, dalo pa se bo
slišati tudi nekaj zares prave
»druge godbe«. Po zaslugi
prirediteljev, ki so festival že
lani uspeli uvrstiti na listo
mednarodnega združenja fe-
stivalov etnične glasbe
EWFMF, se letos med 8. in
15. junijem spet obeta zani-
miv in raznolik program, saj
bo mogoče slišati kar 11 iz-
vajalcev s štirih celin.
Večji del festivala bo, kot
ponavadi, spet v ljubljanskih
Križankah, začel pa se bo v
soboto, 8. junija, z nastopom
slovenske jazz zasedbe Lolita.
Isti dan bodo koncertirali tudi
ameriški veseljaki Buckwheat
Zydeco z ritmično plesno glas-
bo kreolov iz jugozahodne
Luisiane.
Drugi dan festivala, nedelja,
9. junija, bo v znamenju ljud-
skega petja. Najprej se bo
predstavila Bogdana Herman,
vodilna slovenska pevka ljud-
skih pesmi, za pa njo bodo
prepevali sibirski pevci zbrani
v zasedbo Huun-Huur-Tu, ki
je znan gost številnih etno fe-
stivalov, njihova posebnost pa
je grleno petje.
Ponedeljkov večer bo zapol-
njen z zvoki sredozemskega
jazza. Poleg grške skupin Wu-
tu Wupato, bo mogoče slišati
Italijana Giannia Gebbia in
njegove spremljevalce, večer
pa bo zaključil znani turški
tolkalec Okay Temiz s skupi-
no Magnetic band.
V sredo, 12. junija, bodo
Plečnikove Križanke okupirali
»veseli melanhoniki« Simente-
ra, ki skupaj z bosonogo pev-
ko Cesarijo Evorio predstav-
ljajo enega izmed največjih
lanskih odkritij t.i. »world mu-
sic«.
Dan kasneje, v četrtek, bo
festival popestrila devetčlan-
ska kubanska zasedba Sierra
Maestra, prva in pa tudi naj-
boljša skupina, ki preigrava
stare son melodije, njihova
posebnost pa je tudi izredno
ubrano večglasno petje.
Petkov koncert svetovno
znane britansko-indijske rap
zasedbe Fun- Da-Mental bo
edini, ki se bo v okviru letoš-
nje Druge godbe zgodil v ljub-
ljanski diskoteki Dakota. Fe-
stival se bo zaključil v soboto
z nastopom malijskega zvezd-
nika afro glasbe Salifa Keita,
ki bo z osemčlansko spremlje-
valno skupino poskrbel za
vroč zaključek tega edinstve-
nega slovenskega festivala, ki
bo letos prvič oplazil tudi dru-
ge slovenske kraje. Med njimi
bo seveda tudi Celje, kjer bo v
BarFlyu v petek, 14. junija,
nastopila kubanska zasedba
Sierra Maestra.
STANE SPEGEL
Rock na Ljubečni
Minulo soboto je bil v
Vazz klubu na Ljubečni
rockovski koncert, na ka-
terem so nastopili Baby
zdravo, Zeus, Emerson,
Drinkers ter ljubljanske
Bombe.
Dobro organiziran kon-
cert, ki ga je podprlo tudi
veliko sponzorjev, si je og-
ledalo okoli 400 obiskoval-
cev. Prav gotovo lahko tudi
v prihodnje računamo na
dobre glasbene predstave
iz kluba na Ljubečni.
32
NASVETI
V MODNEM VRTINCU
Ker je lanski natečaj mla-
dih kreatorskih talentov na-
letel na velik odziv, oziroma
je bilo med poslanimi skica-
mi precej tudi takšnih, ki so
izražale izjemen likovni in
kreatorski talent, smo se v
Novem tedniku in Radiu Ce-
lje odločili natečaj letos po-
noviti.
Če ste stari med 15 in 25 let,
katerekoli smeri šolanja oziro-
ma poklica, nam torej čimprej
pošljite svojo vizijo modnega
oblačenja za mlade v sezoni
jesen-zima 1996/97. Najmanj
tri skice so lahko v poljubni
tehniki, dodate jim lahko tudi
kratek opis materiala oziroma
dodatkov, oddajte pa jih v
uredništvu NT&RC s pripisom:
Za natečaj mladih kreatorskih
talentov.
Prijave bomo zbirali do sre-
dine septembra in če bo znova
prispelo veliko dobrih in pred-
vsem izvirnih idej, se bo v
akcijo vključila tudi slovenska
revija za kulturo oblačenja
MODA IN. Najboljše modne
skice bo objavila ter najbolj
izvirno idejo nagradila s poto-
vanjem v Pariz!
Vse dodatne informacije o
natečaju dobite v tajništvu
NT&RC ali po telefonu, št.
061/445-717.
Pripravlja:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
»Revival« sedemdesetih
Vsakomur, ki tlači našo
zemljo že več kot trideset let,
predstavlja letošnja moda eno
samo dolgočasno ponavljanje.
Dosledno kopiranje trendov iz
zgodnjih sedemdesetih let. Či-
sto druga pesem pa je to seve-
da za mlade, ki vidijo v njej
zabavno novost. Kričeče bar-
ve, izraziti vzorci, sintetični
materiali, debeli podplati in
polne pete na čevljih, zgoraj
oprijete, spodaj zvončasto
ukrojene hlače na bokih, ime-
novane hipsters, sandali z ne-
šteto jermenčki, dolgi poletni
plašči, kratki blazerji z epole-
tami v vojaškem slogu, našiti
žepi, kovinski gumbi, po tele-
su ukrojene srajce s koničasti-
mi ovratniki in poudarjenimi
šivi, kratke majke, ki veliko-
dušno odkrivajo popek in ko-
maj prikrijejo ženske prsi.
Pravzaprav dekliško, kajti
rebrasto pletenje ali kovinsko
sijoči materiali res ne sodijo
na postavo, ki ima preveliko
»zalogo« let in kilogramov.
Kaj torej storiti - biti moden
in tvegati biti smešen ali biti
nemoden? Zdrav razum kaže
bolj na slednje. No, pa tudi iz
tako privilegirane mode, ime-
novane revival sedemdesetih,
se z malce volje lahko izbrska
za vsakogar nekaj. Če se bojite
kričeče barvne lestvice, lahko
kljub temu sledite modnim za-
povedi s kraljico barv - modro.
Pa tudi zelena mnogim pristo-
ja - še posebej rdečelaskam. Se
zgrozite ob misli na sintetični
poliester? Zamenja ga lahko
jersey z bledim svilenim odb-
leskom - če vam niso všeč po
telesu ukrojene srajce, pa si
dovolite vsaj podaljšati ovrat-
nik. Tudi srajčne obleke so hit
sezone, ki s korekcijo dolžine
pristajajo sleherni postavi.
Anketno nagradno vprašanje meseca junija:
KUPUJETE NOVE KOPALKE. KAKŠNE SI ŽELITE
OZIROMA SO VAM NAJBOLJ VŠEČ?
a)	letos najbolj modne super-bikinke;
b)	dvodelne v svetlih pastelnih barvah;
c)	enodelne v žarečem cvetličnem vzorcu;
d)	enodelne enobarvne, najraje črne.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:........................... . .
Točen naslov:.............................
......................... Tel. št:........
Starost:.......Teža:......Konfekcijska št.:
Najljubše barve:...........................
OTROK IN SPOLNOST
Spolno poučitev
naj dopolnjuje
spolna vzgoja
Piše: DAVID IPAVEC
Spolna poučitev ima nalo-
go, da seznanja otroka (upo-
števajoč življenjske temelje -
biologijo - sestavo in opravi-
la človeškega telesa) s spol-
nostjo in vsem, kar utegne
biti z njo v zvezi. Predvsem
pa naj pravilno usmerja pre-
bujeni spolni nagon, ki bi ga
sicer lahko zavedel na ne-
varna stranpota.
Starši so prvi in glavni vzgo-
jitelji. S pojasnjevanjem naj
mu posredujejo odgovore za
razumevanje njegovih vpra-
šanj v zvezi s spolnostjo. Zato
je potrebno, da poznajo:
-zgradbo in razlike celotne-
ga telesa ženske oziroma moš-
kega, še posebej pa same spol-
ne organe. Poznajo naj tudi
razlike v zgradbi kosti in tele-
sa, ki so v povezavi z različni-
mi nalogami moža in žene.
Vse to jim daje dovolj prilož-
nosti, da se z otrokom pogo-
varjajo o spolnosti v narav-
nem okviru celotnega člove-
kovega organizma.
-motnje v razvoju spolnih
organov. Pri dečku je to lahko
zoženost kožice (fimoza). Za-
to je ni mogoče potegniti z
glavice spolnega uda. Pri do-
jenčku oziroma majhnem
otroku je to pravzaprav nor-
malno, saj sta zgornja plast
kožnih celic glavice in kožice
zlepljena. Poleg tega je njen
spodnji obroč še zelo ozek in
se pozneje večinoma sam po-
veča. Zato naj je ne poskušajo
potisniti čez glavico, dokler
gladko ne drsi. O motnji lahko
govorimo šele, ko je v tretjem
oziroma četrtem letu ni mogo-
če z lahkoto potegniti. Druga
težava - ponovno pri dečku -
pa je zastoj moda. Včasih na-
mreč ostane eno (redkeje oba)'
v trebušni votlini. V tem pri-
meru naj ga starš' pravočasno
(vsekakor pa pred šestim le-
tom) odpeljejo k zdravniku.
Spolna poučitev otroka je
predvsem, da mu odgovarjajo
na njegova vprašanja. Predpo-
goj pa je, da so sami pravilno
spolno poučeni.
Ko otrok odkrije telesne raz-
like med dečki in deklicami,
naj mu jih starši osvetlijo, ni-
kakor pa jih ne smejo zmanj-
ševati. Vedno naj govorijo re-
snico. Otrok nikoli ne vpraša
več, kot želi vedeti. Poučitev
naj poteka postopoma - sklad-
no s tem, kaj in koliko vprašu-
je. Ob tem naj se zavedajo, da
je zanj razlika v spolu po-
membna skrivnost. Kajti: naj
bodo pojasnila še tako nepo-
sredna - njemu se zdi, da mora
vsakdo imeti spolni ud. Dekli-
ca si na primer razlaga, da ga
je izgubila; da so ji ga vzeli za
kazen; da ji bo še zrasel, če bo
bolj pridna ali ko bo starejša.
Deček na primer z grozo ugo-
tovi, da se to lahko dogodi
tudi njemu - če se je deklici.
Starši naj te strahove jemljejo
resno in dejavno pomagajo s
pravilnimi pojasnili.
Danes ni več dvoma, da je
temeljito znanje o spolnosti
eden prvih pogojev za pravil-
no tovrstno vzgojo. Pogovor
naj se sproži ob različnih
vprašanjih, ki jih prinaša
dnevno družinsko življenje.
Premalo pa je, če je nekdo
spolno poučen - ob tem pa bi
ostal nravstveno brezbrižen.
Spolno poučevanje je torej sa-
mo po sebi še nezadostno.
Potrebno je, da to - kar otrok
razume - zna tudi samodejno
prenašati v vsakdanje življe-
nje. Vse to zadeva temelje
spolne vzgoje. Od njenih us-
pehov je odvisno, ali bo člo-
vek tudi družbeno čuteč; se
bo zavedal odgovornosti, ki jo
dolguje sočloveku; ali se bodo
v njem ozavestile moralne od-
govornosti zlasti za vse v zve-
zi s spolnostjo (na primer: ne-
želena nosečnost, okužba s
spolnimi boleznimi).
O tem je neka mlada žena
zapisala: »Če pogledam danes
nazaj, sem svojima staršema
neskončno hvaležna, da sta
me hkrati tako svobodno in
ljubeče vzgajala. Nista me o
bioloških resnicah >poučila<
surovo in odkrito - kakor se je
to primerilo mnogim mojim
kolegicam - pač pa sta mi ved-
no znova govorila o bistvu lju-
bezni.«
VEDEŽEVALEC DENIS
Pišite mi, vedeževal vam bom
V življenju se pogosto sre-
čujemo s preprekami in ovira-
mi, za katere ne vidimo reši-
tve. Premišljujemo, kaj in ka-
ko bo naprej in kako se bomo
rešili težav, ki nas vse pogo-
steje pestijo. Ena izmed poti
za pomoč pri rešitvi je lahko
tudi pogovor z vedeževalcem.
To pa je tudi povod, da se
bom odslej na vas obračal pre-
ko časopisa. Nekateri me že
poznate preko Radia Celje in
oddaj v sobotnih večerih, vsak
prvi konec tedna v mesecu. Za
tiste, ki me še niste slišali, pa
najprej nekaj besed o meni.
Z vedeževanjem se ukvar-
jam že kakšno peto leto, v tem
času pa sem pomagal že mno-
gim ljudem, ki so pri meni
iskali pomoč.
Ker pa je vedeževanje težko
opravilo in dokaj nenavadno v
današnjem času, lahko po-
vem, da vse stvari, ki mi jih
povedo ljudje, ostanejo pri
meni. Tega etičnega načela se
moramo držati vsi, ki se s tem
ukvarjamo.
Pri meni so bili že vsi sloji
naše družbe in vsak se je lah-
ko načrpal s pozitivno energi-
jo ter optimizmom, ki nam ga
ponavadi precej manjka.
Zato, dragi bralci, od sedaj
naprej tudi vam ponujam
možnost, da izvete za svojo
usodo. Kdor me je že kdaj
poslušal ve, da za odgovor
potrebujem čim bolj konkret-
no vprašanje, ki naj bo dobro
postavljeno. Najbolje je, da
vsak postavi samo dve do tri
vprašanja, tako boste bolj hi-
tro prišli na vrsto.
Ko pa boste napisali svoja
vprašanja, pripišite še šifro,
pod katero želite odgovor, ter
svoje ime, ki pa bo ostalo pri
meni. In, seveda, priložite
vprašanju tudi kupon, izrezan
iz Novega tednika. Pošto poši-
ljajte na naslov uredništva, od
koder mi jo bodo redno do-
stavljali. Ker pa vem, da bo
kar precej zanimanja za odgo-
vore, bodite potrpežljivi!
V upanju, da me boste do-
bro sprejeli tudi v časopisu,
vas lepo pozdravljam ter vam
do naslednje rubrike želim ve-
liko sreče.
VEDEŽEVALEC DENIS
FRANCOSKA KUHINJA
Svinjsko meso s strožjim fižolom
Potrebujemo: 500 g svinjskega mesa, sol in poper, 2 žlici olja,
pol litra goveje juhe, 1 kg stročjega fižola, šopek šetraja in 250 g
paradižnika.
Priprava: svinjsko meso razrežemo na koščke in jih posolimo
in popramo. V loncu z debelim dnom segrejemo olje in na njem
prepražimo meso. Zalijemo z juho in dušimo do mehkega. Med
tem fižol razrežemo na kratke koščke in ga dodamo k mesu.
Dodamo še šetraj in kuhamo še pol ure. Paradižnike vržemo v
vrelo vodo, da jih lažje olupimo. Tako pripravljene razrežemo
na četrtine in jih dodamo k jedi. Kuhamo še 5 minut in
postrežemo s slanim krompirjem.
KRONIKA
33
NOČNE
CVETKE
•	Prejšnji četrtek popoldne
so šli policisti intervenirat v
Brezovo, kamor jih je povabil
nek ribiški čuvaj, ki je zadrže-
val'štiri ribiče. Ti naj bi lovili
brez ribolovnih kart, čuvaju
pa niso hoteli dati osebnih
podatkov. Na kraju so policisti
izvedeli, da so ribiči lovili z
veljavnimi ribiškimi kartami
in sploh v skladu z vsemi ribo-
lovnimi pravili. Gospod čuvaj
pa je bil tisti, ki je delal zgago
in bil agresiven.
•	Marička je bila v četrtek
zvečer jezna, ker naj bi jo v
bratovem stanovanju nadle-
goval soprog, s katerim se lo-
čuje. No, policisti so se na
kraju domnevnega nadlegova-
nja prepričali, da je bil Marič-
kin mož pravzaprav nedol-
žen, saj je bil na obisku pri
svojem svaku, ki ga je povabil.
Ženska bi lahko šla domov, če
jo je kaj motilo.
•	Henrik je v petek popoldne
klical na policijo iz prodajalne
Železninar. Povedal je, da ga
je tamkajšnja blagajničarka
ogoljufala za 5 tisočakov, ki
mu jih noče vrniti. Potem pa
se je izkazalo, da je bil gospod
Henrik, le strašansko raztre-
sen, saj je sporni denar, sku-
paj z računom, spravil v de-
narnico. Bil pa je tudi zelo
glasen in žaljiv do vseh zapo-
slenih, kar mu ne more biti v
čast in dobro ime.
•	Na dvorišču na območju
bolnišnice so 31. maja popold-
ne trije tepli, eden pa je držal.
Eden je bil Dalibor, ostali pa
Rade D., Andrej S., Edvard T.
in Ivo J.
•	Na policijsko postajo so
31. maja zvečer privedli mla-
doletnega Andreja, ki je v
mestnem parku skrunil javni
red in mir. Ponj sta na postajo
prišla ati in mamica. Andrej je
potem poslušal še drugo pridi-
go.
•	V bloku v Ulici bratov Voš-
njakov je 2. junija, nekaj po
polnoči, kravalil in po Simoni-
nih vratih razbijal Albert J. Po
opozorilu se je gorečnež malo
unesel, okoli treh pa je stano-
valcem spet prekipelo, saj je
bil Berti tokrat še bolj glasen,
na hodnik pa je priklical polo-
vico sosedov, ki jim je jezni
mož ukradel nočni počitek.
Policisti so ga posadili v pro-
stor za pridržanje.
M.A.
Po hitri cesti (tudi)
najhitreje v smrt
Slovenika je danes slabo zavarovano gradbišče - Smrtna nesreča zaradi malomarnosti?
Cestnino pa še kar pobirajo
Da je Slovenika nevarna
cesta, o tem ni nobenega
dvoma. Dovolj zgovorne so
številke, ki govore o smrtnih
nesrečah. Katastrofalen je
bil predvsem lanski mesec
maj, ko je v dveh nesrečah
izgubilo življenje 10 ljudi, v
letošnjem maju pa so se pri-
petile tri najhujše nesreče s
tremi mrtvimi udeleženci.
Zlasti je sporna nesreča, ki
se je zgodila 16. maja v kraju
Ljubečna, saj obstaja dovolj
elementov za sum, da je bil
posredi vzrok slabo zavarova-
no cestišče na odseku, ki je v
gradnji. Da bi se prometna
varnost izboljšala, so v Inš-
pektoratu policije na UNZ Ce-
lje zahtevali sestanek, ki je bil
28. maja v Tepanju. Pobudnik
sestanka je bil Franci Klanj-
šek, inšpektor za posebne na-
loge v Inšpektoratu policije
UNZ Celje, ki smo mu v zvezi
s tem postavili nekaj vprašanj.
Kdo se je sestanka udeležil
in kaj ste se potem dogovori-
li, da bi bila Slovenika, zlasti
v času njene izgradnje, bolj
varna?
To je bil sestanek z vsemi, ki
so neposredno ali posredno
odgovorni za varnost na tej
cesti, tu mislim predvsem na
policijo, inšpekcijske službe,
vzdrževalca ceste in zlasti na
izvajalca gradbenih del, to pa
je Primorje iz Ajdovščine.
Stvari so bile namreč že tako
zelo neurejene, da je bilo nuj-
no nekaj storiti, zlasti potem,
ko je prišlo 16. maja do tragič-
ne prometne nesreče v Lju-
bečni, kjer je, zaradi trčenja v
nezavarovano kovinsko ogra-
jo, izgubil življenje sopotnik v
osebnem avtomobilu. Na se-
stanku sta bila za izvajalca
gradbenih del sprejeta dva ob-
vezujoča sklepa: da je treba
takoj, torej z 28. majem, uki-
niti vse nelegalne cestne pri-
ključke, ki so si jih izvajalci
uredili po svoje, tako kot je
njim ustrezalo. Drugi sklep je
bil ta, da je treba do 3. junija
ustrezno opremiti vse dovolje-
ne cestne priključke, tu mi-
slim predvsem na prometno
signalizacijo, ki je bila sicer v
predhodno izdanem soglasju
dogovorjena, a v praksi nikoli
izpeljana. Moram povedati,
da se ta dva sklepa že izvajata,
o tem sem se 29. maja, torej že
naslednji dan, sam prepričal,
ko sem preverjal celotni del
ceste med Arjo vasjo in Dram-
ljami ter naprej do Slovenskih
Konjic. Večji del ograje je že
zavarovan ali s kovinskimi
stožci ali z usmernimi deska-
mi, ponekod tudi z ustrezno
prometno signalizacijo. Zade-
va sicer še ni povsem zadovo-
ljiva, glede na to, kaj so lahko
storili v dobrih dvanajstih
urah, pa pričakujem, da bo do
ponedeljka, ko si bomo ta del
hitre ceste spet ogledali, vse
tako kot mora biti.
Na sestanku ste predstavili
še dva predloga. Boste z nji-
ma uspeli?
To sta bila zgolj predloga, je
pa vprašanje, če bomo z njima
uspeli. Najprej smo predlaga-
li, da se preuči možnost ukini-
tve plačevanja cestnine na tej
cesti. Absurdno je, da jo mora-
jo vozniki plačevati še zdaj, ko
je cesta eno samo gradbišče,
polno priključkov, omejitev in
podobnih ovir za normalno
vožnjo. Drugi predlog naj bi
veljal generalno za celotno
cestno gradbišče od Slovenske
Bistrice do Arje vasi. Na tem
delu bi bilo treba zmanjšati
največjo dovoljeno hitrost z
zdajšnjih 100 kilometrov na
uro na vsaj 80 kilometrov na
uro. To smo predlagali zato,
ker ta cesta, takšna kot je da-
nes, ne izpolnjuje več osnov-
nih parametrov tako imenova-
ne hitre ceste, ki je rezervira-
na za promet motornih vozil.
Ta cesta v enem delu nima več
niti odstavnega pasu. Sicer pa
težko verjamem, da bomo s
predlogoma uspeli, saj sta te-
sno povezana z denarjem,
kjer'pa se ponavadi vse konča.
Sploh pa ne verjamem, da bo-
mo uspeli s predlogom glede
ukinitve cestnine. Takšne po-
bude so namreč v preteklosti
že bile, tudi z naše strani in s
strani voznikov pa nič.
Kako je pravzaprav z ne-
srečo, ki se je zgodila 16.
maja? Menda ste že napisali
kazensko ovadbo zoper od-
govorno osebo...
Zadeva je s policijskega vi-
dika že realizirana. Menimo,
da gre pri tej nesreči tudi za
soodgovornost vodje gradbiš-
ča, ki ni poskrbel za ustrezno
zavarovanje kovinske ograje.
Dan po nesreči smo odgovor-
nega človeka obiskali, vendar
kakšne konkretne izjave ni-
smo dobili. Ko smo 23. maja
spet prišli pogledat, kaj je iz-
vajalec del storil za varnost,
smo bili spet razočarani, saj v
tej smeri ni bilo storjenega
ničesar. Potem pa smo vse
skupaj zaostrili, seznanili šir-
šo javnost...
Z gradbenimi deli na Slo-
veniki pa je precej okrnjena
tudi policijska nadzorna di-
namika. Kje sploh še lahko
izvajate meritve in druge na-
loge, povezane s prometno
varnostjo?
Policisti-prometniki izvaja-
mo, v normalnih razmerah se-
veda, radarski nadzor cest
vsakodnevno. Ker pa je ta ce-
sta zdaj pravzaprav gradbišče,
je tudi policiji onemogočeno
kakršno koli ustrezno in učin-
kovito delo. Ko izvajamo kon-
trole, moramo poskrbeti za
lastno varnost, v enaki meri
pa tudi za varnost vseh tistih,
s katerimi vodimo postopke.
Ne moremo si dovoliti, da bo-
mo ustavljali voznike na od-
stavnih pasovih in s tem pred-
stavljali neposredno nevar-
nost za druge udeležence v
prometu.
MARJELA AGREŽ
Franci Klanjšek
PROMETNE NEZGODE
V nepreglednem
ovinku
Na regionalni cesti v Na-
zarjah se je, v soboto 1. juni-
ja ob 00.30 uri, pripetila nez-
goda, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena, ena pa
je utrpela hude telesne poš-
kodbe. Gmotna škoda na vo-
zilu znaša okoli 450 tisoč
tolarjev.
Peter H. (29) iz Slovenj
Gradca je vozil motorno kolo
po regionalni cesti iz smeri
Nazarij proti Mozirju. V ne-
preglednem levem ovinku ga
je pričelo.zanašati po vozišču,
zapeljal je v obcestni jarek in
padel. Pri tem se je voznik
hudo telesno poškodoval, laž-
je ranjen pa je bil sopotnik,
17-letni Uroš L. iz Slovenj
Gradca.
Smrt v Tepanju
Do smrtne prometne ne-
sreče je prišlo 3. junija ob
18.35 v kraju Tepanje.
64-letni Ivan V. iz Sloven-
skih Konjic je vozil iz Sloven-
ske Bistrice proti Slovenskim
Konjicam. V bližini osnovne
šole Tepanje je zapeljal na de-
sno in s kolesi zadel ob pločni-
k. Vozilo je zaneslo levo izven
cestišča, kjer je silovito trčilo v
betonski temelj in vrstno ogra-
jo ob hiši Franca S. V nesreči
je voznik Ivan na kraju nes-
reče hudim poškodbam pod-
legel.
Na mestu mrtev
Na regionalni cesti Strani-
ce* Vitanje, zunaj naselja Ste-
nica, se je, v nedeljo 2. junija
dopoldne, pripetila nesreča,
v kateri je ena oseba umrla,
trije udeleženci pa so bili
huje oziroma lažje ranjeni.
Matija L. (21) iz Vitanja je
bil domnevni voznik osebne-
ga avtomobila, ki je vozil iz
smeri Stranic proti Vitanju. V
Stenici je v levem nepregled-
nem ovinku zapeljal na desno
v obcestni jarek, kjer je vozilo
trčilo v steno jarka. Po nekaj
metrih drsenja je vozilo dvig-
nilo v zrak, potem pa ga spet
vrglo v jarek, kjer se je prevra-
čalo. Po nekaj deset metrih je
vozilo odbilo nazaj na cesto,
kjer je obstalo. Med prevrača-
njem so voznik in sopotniki
padli iz vozila. Domnevni voz-
nik Matija L. se je v nesreči
tako hudo telesno poškodo-
val, da je bil na mestu mrtev.
Sopotnik, 21-letni Borut F. iz
Vitanja, se je hudo telesno
poškodoval, sopotnika, 19-let-
ni Jernej P. in 19-letni Klavdij
J., oba iz Vitanja, pa sta bila
lažje ranjena.
Trčenje v Konjicah
Na regionalni cesti v Slo-
venskih Konjicah se je, v ne-
deljo 2. junija popoldne, pri-
petila nezgoda, v kateri je bil
hudo ranjen voznik kolesa z
motorjem. Na vozilih je ško-
de za okoli 135 tisoč tolarjev.
Mihael P. (57) iz Slovenskih
Koifjic je vozil kolo z motor-
jem YL naselja Blato proti re-
gionalni cesti. Ko je pripeljal
do križišča s prednostno ce-
sto, je zapeljal v križišče, ko se
je po prednostni cesti pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
26-letni Janko C. iz Nove vasi
pri Konjicah. V trčenju se je
voznik kolesa z motorjem hu-
do telesno poškodoval.
Trčil v Brežino
Na magistralni cesti zunaj
naselja Črnova se je, v nede-
ljo 2. junija popoldne, pripe-
tila nezgoda, v kateri se je
ena oseba hudo telesno poš-
kodovala, na vozilih pa je
škode za okoli 150 tisoč to-
larjev.
Edi J. (21) iz Velenja je vozil
motorno kolo iz smeri Arje
vasi proti Velenju. Ko je v
Črnovi, blizu stanovanjske hi-
še št. 11, pripeljal za kolono
vozil, je trčil v zadnji del oseb-
nega avtomobila, ki ga je v isti
smeri vozil 49-letni Mirko S. iz
Velenja. Po trčenju je motorist
zapeljal levo z vozišča in trčil
v brežino vodnega propusta,
kjer sta s sopotnikom padla in
obležala na travniku. V nezgo-
di je voznik Edi J. utrpel hude
telesne poškodbe.
Matjaž Razbijat
Velenjčan Matjaž G. je v
noči na 3. junij poskrbel za
pravo predstavo, ki je bila v
delu Velenja tudi precej od-
mevna. Občani, ki jim je
bilo kričave glasbe, hrupa
in vpitja dovolj, pa so začeli
kmalu po polnoči vse pogo-
steje klicariti na policijsko
postajo.
Ko je patrulja stopila do
Matjaževih vrat, jih gorečnež
ni hotel odpreti, policistom
je celo grozil, da jih bo vse
po vrsti pobil. Ker pa je kaza-
lo, da se bo postopoma le
umiril, je patrulja odšla.
Pa se je spet vse ponovilo
in okrog enih so občani spet
začeli klicati na policijsko
Postajo. Matjaž je namreč
spet navil svojo muziko, spet
je kričal, med vpitjem in
zmerjanjem mimoidočih je
na parkirišče metal kuhinj-
sko pohištvo, steklovino in
druge predmete. *
Tokrat sta na kraj prispeli
dve policijski patrulji, pa
Matjaž spet ni hotel odpreti
vrat svojega stanovanja. Po
posvetu s preiskovalno sod-
nico so policisti, ob pomoči
gasilcev, v stanovanje na silo
vstopili, pregretega ter nasil-
nega razbijača obvladali ter
ga vklenili. Najprej so ga pe-
ljali v velenjski zdravstveni
dom, kjer so mu dežurni os-
krbeli odrgnine in manjše ra-
ne, potem pa so ga na policij-
ski postaji pridržali vse do
streznitve.
M.A.
„ew	. .	Foto: SHERPA
Hišne preiskave
Na osnovi odredb sodišča, so šmarski policisti pred kratkim opravili hišne preiskave pri treh
občanih. Pri Martinu G. (38) iz Roginske Gorce so našli 3 ročne bombe, mino z vžigalnikom in
bajonet, pri Ernestu G. iz Cmereške Gorce so odkrili malokalibersko puško, plinsko pištolo in 59
različnih nabojev, med hišno preiskavo pri Miranu V. (25) v Tinskem pa so našli kar majhno
skladišče orožja, kot je lovska puška, malokaliberska puška, avtomatska puška, pištola in 48
nabojev. Ker so vsi trije posedovali orožje brez ustreznega dovoljenja, se bodo morali zagovarjati
na sodišču.
34
KRONIKA
Obisk
policistov iz
Grevenbroicha
V dneh od 5. do 8. junija
bodo Celje obiskali polici-
sti iz pobratenega mesta
Grevenbroich v Nemčiji.
Uradni gostitelj je Policij-
ska postaja Celje, sicer pa
jim bo prvi dan obiska pri-
pravil sprejem tudi Stane
Veniger, načelnik Uprave
za notranje zadeve. Nasled-
nji dan jim bo sprejem pri-
pravil celjski mestni župan
Jože Zimšek, sicer pa si
bodo gostje v času obiska
pri nas ogledali mesto Celje
ter obiskali našo južno me-
jo, predvidoma v Rogatcu,
in se za kratek Čas zadržali
tudi v turistično zanimivih
območjih oziroma krajih,
kot so Olimje, Atomske to-
plice, Logarska dolina itd.
Smrtni padec
V svoji hiši v Babnih Brdih na Šmarskem se je 30. maja
zvečer smrtno ponesrečila 58-letna Marija F.
Pokojna Marija se je namenila spustiti po strmih stopnicah iz
bivalnih prostorov v pritlični del, že na prvi stopnici pa ji je
spodrsnilo. Padla je 2,5 metra globoko in se tako hudo poškodo-
vala, da je umrla na kraju nesreče.
Našli truplo
Na obrežju Save, blizu stanovanjske hiše Obrežje št. 77,
so 28. maja popoldne našli moško truplo.
Preiskovalci so med zbiranjem obvestil ugotovili, da gre za
truplo 38-letnega Brana K. iz Hrastnika, ki je bil že nekaj časa
pogrešan. Odrejena je bila sodna obdukcija. Smrt je nastopi-
la zaradi utopitve, sum nasilne smrti pa je izključen.
Iskali, našli pogrešano
Prvega junija dopoldne so policisti organizirali iskalno
akcijo, ki je potekala na območju Boča.
Iskali so 56-letno Marijo Ž. iz Cerovca pod Bočem, ki so jo
svojci pogrešali že od jutranjih ur prejšnjega dne. V akciji
iskanja je sodelovalo 12 policistov, vodnik s službenim psom,
22 gasilcev in 5 domačinov. Ob 11.30 uri so pogrešano Marijo,
ki je bila že močno izčrpana, našli na pobočju Boča.
Trčili jadralni letali
Policijska postaja Mozirje
je bila 1. junija ob 14.10 uri
obveščena, da sta nad Meni-
no planino trčili dve jadralni
letali, ki sta tega dne sodelo-
vali na državnem prvenstvu.
Pilota, 25-letni Andrej F. iz
Bistrice pri Tržiču in 33-letni
Anton K. iz Gaberk pri Šošta-
nju, sta jadrala nad Menino
planino, ko sta letali, še iz
neznanega vzroka, na višini
okoli 1400 metrov, trčili in po
trčenju strmoglavili. Med pa-
danjem je pilotoma uspelo iz-
skočiti. Andreju F. se je pada-
lo odprlo pravočasno in je za-
to na gozdni površini varno
pristal, Antonu K. pa se je
odprlo tik nad zemljo oziroma
gozdom, zato se je pri pristan-
ku hudo telesno poškodoval.
Na kraju nesreče jima je prvo
pomoč nudil mozirski zdrav-
nik, potem pa so ju oba s
helikopterjem prepeljali v
celjsko bolnišnico, kjer je An-
ton K. ostal na zdravljenju.
Obe jadralni letali sta uniče-
ni, po prvih ocenah znaša
gmotna škoda okoli 7 milijo-
nov tolarjev Vzrok trčenja bo
raziskala posebna komisija pri
Ministrstvu za promet in zve-
ze.
% ' A.
Ekipa UNZ
Celje tretja
Na državnem policij-
skem mnogoboju, ki je bil
30. maja v Gotenici, je
moštvo UNZ Celje doseglo
tretje mesto, za moštvom
specialne enote Ministrs-
tva za notranje zadeve in
moštvom UNZ Nova Gori-
ca.
Za UNZ Celje so tekmo-
vali Drago Brečko (UKS),
Boris Potušek (PPP Celje),
Kari Petelinšek (PMP Ro-
gaška Slatina in Roman
Vengust (PP Celje)
Nadvojvoda Albreht se je to-
plo zahvalil za prisrčen spre-
jem (Kranjsko je imenoval »bi-
ser cesarske krone«) in odliko-
val vse tiste, ki so se še posebej
angažirali pri gradnji proge,
nato pa je knezoškof Wolf bla-
goslovil oba stroja ter ostale
kolodvorske naprave. Po sve-
čanostih so se vsi gostje odpe-
ljali v mesto. Ljubljanske ulice
so bile polne radovednih Ljub-
ljančanov in okoliških kmetov,
ki so z živio klici pozdravljali
visoke goste. (Kot so poročale
Novice, v Ljubljani do tistega
časa še ni bilo toliko ljudi). Po
sprejemu pri deželnem glavar-
ju, banketu v vseh prostorih
Kazine, večerni gledališki
predstavi in slovesni večerji z
zabavo v Kazini, so se utrujeni
nadvojvoda Albreht in ostali
odličniki odpravili k počitku.
Domačini so seveda rajali do
zore.
V zgodnjih jutranjih urah
(17. septembra 1849) je ljub-
ljanska Narodna godba s po-
skočnimi koračnicami vabila
meščane, da se poslovijo od
visokih gostov. Ob pol osmih
so topovi in zvonovi naznanili,
da nadvojvoda s spremstvom
odhaja. Tudi pri odhodu jih je
spremljala pisana množica
Ljubljančanov, ki so se dobro
zavedali, da bo železnica v
Ljubljano prinesla napredek
in blagostanje.
Železnica je
hudičevo delo
Čeprav je bil na začetku po-
vsem v ospredju tovorni že-
lezniški promet, se je tudi pot-
niški promet hitro razvijal. V
mestih ob južni železnici je
bilo opaziti vedno več tujcev,
pa tudi domačini so se kaj
hitro navadili na »Luka Mati-
jo«. Že prvo nedeljo po odprt-
ju proge so se ljubljanski meš-
čani z vlakom odpravili na
izlete do bližnjih krajev ob
progi: »V nedeljo seje samo za
kratek čas več sto Ljubljanča-
nov po železnici peljalo, ki so
se na mnogih postajah (štacjo-
nih) po deželi razkropili in
veseli dan vživali. Kerčmarji
bodo po vsih teh krajih zdej
dobro stali, posebno pa tisti,
od katerih se bo zvedilo, da
gostove z dobro robo prijazno
postrežejo in ki imajo čedne
gostivnice. Marsikateri, ki bo v
tem druge prekosil, zna o ma-
lo letih obogateti; zakaj že je
dobro znano, de od Prage do
Ljubljane je ni prijetniše vož-
nje, kakor je ta med Celjem in
Ljubljano«. Večina jih je bila
navdušena nad novim prevoz-
nim sredstvom, ki je brez od-
večnega tresenja dirjal s »hi-
trostjo ptice«, nekateri pa so
bili ob prvi vožnji z vlakom
tako šokirani, da se niso hoteli
peljati z njim nikoli več v živ-
ljenju. Takšen je bil očitno
ljubljanski gimnazijski profe-
sor Kari Melzer, ki se je - kot v
spominih navaja Franjo Šu-
klje - z vlakom peljal le enkrat
- in še to le od Ljubljane do
Zaloga. Tudi njega je v tistih
jesenskih dneh 1849 radoved-
nost gnala na ljubljanski ko-
lodvor. Kupil si je vozovnico
in se v velikem pričakovanju
udobno namestil na oblazi-
njene sedeže, toda ko se je
vlak začel premikati, je začel
ves obupan kričati: »Ustaviti,
ustaviti!« »Seveda se ni nihče
oziral na njegove proteste in
moral je vzdržati do Zaloga.
Tam je razburjen izstopil in je
potem peš krenil do Ljubljane,
kajti nobena moč na svetu ga
ne bi več spravila nazaj v ta
preklicani železniški voz!«
Toda ljudi, kakršen je bil
ljubljanski profesor Melzer, je
bilo iz meseca v mesec manj.
Ko je na začetku marca 1850
neki pridigar v ljubljanski
frančiškanski cerkvi železnico
poimenoval »hudičevo delo«
(enako pač, kot nekaj let prej
papež Gregor XVI.), je bila
razburjena cela Ljubljana. No-
vice so njegovo pridigo pikro
komentirale: »Če se je pridigar
v pravični jezi razsrdil čez na-
kladanje blaga ob nedeljah in
praznikih, bi se ne bi smel
tako daleč spozabiti, daje celo
napravo 'hudičevo delo' ime-
noval«. Strahu pred »hudiče-
vim konjem« pa se je kmalu
otreslo tudi kmečko prebivals-
tvo, kajti že kmalu po odprtju
proge do Ljubljane so Novice
z zadovoljstvom ugotavljale,
da se tudi kmetom »vožnja
dopade« in da jih je mnogo
videti v vlakih. »Cena je nizka
in lukamatija je sembrano živ
konj«.
Seveda pa povsem brez stra-
hu le ni šlo. Tudi v naslednjih
desetletjih, ko je postala vož-
nja z železnico nekaj povsem
običajnega, je potnike stiskalo
pri srcu, ko je vlak zapeljal v
tunel. »Ko vozi lukamatija v
podzemlje ali tunele, kakor
pravijo takim luknjam, nasta-
ne v paravozovih tema. Premi-
slite: tema sredi belega dne!«
Nenaden prehod iz dnevne
svetlobe v »temačno noč« pa
je v ljudeh vzbujal najrazlič-
nejše asociacije. Z nočjo v zve-
zi so bili demoni, nasilje in
velikokrat tudi erotika.
MINI KRIMIĆI
Blagajna z
bankovci
V	noči na 28. maj je neznani
storilec vlomil v pisarno šport-
ne dvorane Celjskega sejma
na Dečkovi cesti v Celju. Po-
trudil se je in odnesel preno-
sno kovinsko blagajno, v kate-
ri je našel in naštel za 900
tisoč tolarjev gotovine.
Stroji iz garaže
V	noči na 28. maj je bilo
vlomljeno v garažo na Oblako-
vi ulici v Celju, ki je last Darka
A. Vlomilec je ukradel vrtalni
stroj Black&Decker, kotni bru-
silni stroj in dva polnilca. Last-
nika je oškodoval za okoli 100
tisoč tolarjev.
Petka na novem
naslovu
Na začetku tedna je nekdo
ukradel skoraj nov osebni av-
tomobil znamke Renault 5 fi-
ve, ki je bil parkiran na Razla-
govi ulici v Celju. Petka je bele
barve, z reg. št. CE 30-63M.
Lastnik Boštjan M. je oškodo-
van za približno milijon 300
tisoč tolarjev.
Štel tolarje in
devize
V	torek 28. maja dopoldne,
je nekdo vlomil v stanovanje
na Prešernovi cesti v Velenju,
last Dragice P. Po uspešnem
iskanju je našel in v žep spra-
vil za okoli milijon 185 tisoč
tolarjev gotovine, nekaj v slo-
venskih in nekaj v bankovcih
tuje valute.
Drago informiranje
V	prodajalno Dom v Šmarju
pri Jelšah so v sredo popoldne
vstopili trije mlajši moški in se
v vlogah kupcev živo zanimali
za razne pnevmatike. Medtem
ko se je prodajalka trudila, da
bi jim postregla s čim več po-
datki, je eden izmed neznan-
cev segel v predal prodajnega
pulta ter ukradel okoli 250
tisoč tolarjev gotovine.
Roparja za drobiž
V	minulih tednih smo ne-
kajkrat poročali o izsiljevanjih
oziroma roparskih tatvinah na
avtobusni postaji v Velenju,
zdaj pa so velenjski policisti
stopili na prste dvema fanto-
ma, ki naj bi imela na vesti
takšna dejanja. To sta 18-letni
A.M. in 16-letni E.M., ki sta
denar izsiljevala od dijakov
velenjskega Centra srednjih
šol, in to takrat, ko so čakali
na avtobusni prevoz. Pri teh
dejanjih sta se vedno zadovo-
ljila z majhnimi vsotami de-
narja, toliko, kot so ga pač
imeli pri sebi šolarji, ki sta jih
osumljena zastraševala.
Zmaknil torbico
V	sredo 29. maja popoldne,
je v prodajalno Marmot v Ce-
lju vstopil neznanec, ki je med
ogledovanjem prodajnega bla-
ga izkoristil trenutek trgovki-
ne nepozornosti in ji ukradel
njeno toaletno torbico v kateri
je bilo tudi več prstanov. Mir-
jana H. je oškodovana za okoli
70 tisoč tolarjev.
Zlatnina in oblačila
Neznani storilec je 31. maja
popoldne vlomil v stanovanje
Eve S. na Ljubljanski cesti v
Celju. Ukradel je več kosov
zlatega nakita ter nekaj žen-
skih in moških oblačil. Vred-
nost ukradenega znaša okoli
600 tisoč tolarjev.
Ura in marke
Zadnjega maja dopoldne je
nekdo vlomil v stanovanje na
Okrogarjevi ulici v Celju.
Ukradel je več kot 4 tisoč
nemških mark gotovine in
pozlačeno moško uro. Lastnik
Borut S. je oškodovan za prib-
ližno 450 tisoč tolarjev.
Tatovi avtomobilov
V	noči na soboto je neznani
storilec ukradel osebno vozilo
Renault 5 top fun, parkirano
na Nušičevi ulici v Celju. Vozi-
lo je kovinsko sivo-zelene bar-
ve, z reg. št. CE B2-325. Last-
nik Ludvik J. iz Celja je oško-
dovan za okoli 900 tisoč tolar-
jev.
V	noči na ponedeljek je bilo
v Velenju, pred gostinskim lo-
kalom Daniela, ukradeno
osebno vozilo renault 19 GTS,
svetlo modre barve, z reg. št.
CE 17-13D. Lastnica je Pavla
L.
V	noči na ponedeljek je bilo
na parkirišču na Otoku v Celju'
ukradeno tudi osebno vozilo
jugo 45A bele barve, z reg. št.
CE 12-91 A, lastnice Dore G.
Okradel lovce
Minulo soboto zarana je
nekdo vlomil v lovski dom v
Šentjurju. Iz tamkajšnjega go.
stinskega dela je ukradel tele.
fonski aparat, radijski aparat,
večje število reklamnih vžiga!
nikov, večjo količino različni^
vrst cigaret, 6 steklenic žgane
pijače, žvečilne gumije, slado-
led in nekaj tisočakov menjal
nega denarja. Najemnica loka
la, Irena Z. iz Šentjurja,
oškodovana za okoli 150 tisoč
tolarjev.
Traktor se je
prevrnil
V ponedeljek, 3. junija
okoli 9. ure dopoldan, je
62-letni Ferdinand B. iz Pa-
riželj vozil traktor z lahkim
priklopnikom po kolovozni
poti navzdol proti svojemu
vinogradu. Iz neznanega
vzroka ni zavil levo proti
svojemu vinogradu, tem-
več je zapeljal naravnost po
travniku. Traktor se je pre-
vrnil na bok in drsel okoli
60 m po hudi strmini. S:
kraja nesreče je bil voznik zj
reševalnim vozilom odpe-'
ljan v celjsko bolnišnico, a
je že med prevozom umrl.
GORELO JE
Požig kozolca
V	petek 31. maja, je ob 3. uri
zjutraj izbruhnil požar na ko-
zolcu, ki je v sklopu gostilne
Franca Bergerja na Savinjski
ulici v Celju in v kateri si je le-
ta uredil bife. V požaru je zgo-
rela slamnata streha in nekaj
opreme, gasilci pa so s hitrim
in učinkovitim posredova-
njem preprečili, da se ogenj ni
razširil na celoten objekt.
Gmotna škoda je ocenjena na
okoli 700 tisoč tolarjev.
Kot vse kaže, je bil na delu
požigalec. Po besedah Franca
Bergerja, to ni prvi požig iste-
ga objekta. Pred približno pol
meseca je na istem mestu, in
prav tako v zgodnjih jutranjih
urah, iz neznanega vzroka pr-
vič zagorelo, zdaj pa spet.
»Res ne vem, kdo bi mi to
storil. Ugibam, če sem se ko-
mu hudo zameril, razmišljam
o motivu ali nagibu storilca,
pa ne pridem do nikakršnega
zaključka. Je posredi zgolj
človeška nevoščljivost, nema-
ra zloba ali privoščljivost? Ob-
jekt smo nedavno tega pričeli
usposabljati za dodatno go-
stinsko ponudbo v poletnem
času, pa nam je nekdo že dru-
gič prekrižal račune. Ker z deli
še nismo končali, objekta tudi
zavarovali nismo. Zdaj lahko
le čakam, kdaj bo zagorelo
naslednjič,« nam je na kraju
požiga povedal Franc Berger.
Zgorelo poslopje
V	kraju Dol pod Oljko je 31.
maja popoldne izbruhnil po-
žar na gospodarskem poslop-
ju Jožeta S. Ogenj je objekt
popolnoma uničil, prav tako
več kmetijskih strojev, zgore-
lo je neka'j desk, sena in dru-
gih predmetov. Požar pa se je
razširil tudi na ostrešje bliž-
njega kozolca in ga delno poš-
kodoval, tako da skupna
gmotna škoda znaša okoli 2,5
milijona tolarjev. Po prvih
ugotovitvah naj bi bil vzrok
samovžig sena. Ogenj so gasili
gasilci iz Frankolovega, Nove
Cerkve in Celja,
шннмна^^
INFORMACIJE
35
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
45
46
MALI OGLASI - INFORMACIJE
MALI OGLASI - INFORMACIJE
47
i m
тгшДГШШИ

RUMENA STRAN
TRAC - nice
Diši kot roža
»Gospod predsednik, sedaj bi si pa že lahko kupili kakšno
boljšo vodo po britju. Tale Pitralon ni več v modi...«
Kli( v...
Svetovalci Klica v duševni
stiski Celje, ki- bodo v soboto
praznovali deseto obletnico
obstoja, so v vabilu na priredi-
tev veliko začetnico Celjskega
zamenjali z malo, Slovensko
ljudsko gledališče Celje pa so
preimenovali kar v Mestno gle-
dališče Celje.
Vse to vodi k predlogu, da bi
v našem mestu ustanovili še
eno obliko pomoči, ki bi bila
namenjena telefonskim pastir-
jem psihe in duha. Klic v pra-
vopisni stiski, na primer...
Elektrarna brez
elektrike
Da se živim vse zgodi, doka-
zuje tudi šoštanjska termoelek-
trarna, kjer je preteklo sredo
prišlo do izpada elektrike. Ob-
čutnih posledic ni bilo, razen
da v elektrarni ni bila najdena
tipkarica, ki bi na pisalni stroj
natipkala del gradiva za šo-
štanjski občinski svet. Svetniki
so se morali zadovoljiti kar z
gradivom na mizo, vendar se
niso pretirano sekirali. Prebra-
li ga (verjetno) itak ne bi.
Kozjansko
stavbarstvo
V Rogaški Slatini, v drugem
mestu širšega Kozjanskega,
bodo gradili tržnico. Ta, po
slabi izkušnji s šentjursko mo-
šejo, po vsej verjetnosti ne bo v
obliki kakšne pravoslavne
cerkve ali židovske ..sinagoge.
Res pa je, da so podobo Rogaš-
ke Slatine, s stolpnico Terapije
ter podiranjem starinskega po-
kritega sprehajališča, v prete-
klosti dovolj pokvarili.
Mimo dnevnega
reda
Zadnji velenjski svet je bil
zelo informativen. Tako smo
med drugim izvedeli, da ima
župan Srečko Meh svoje po-
drepnike, da pa glavni župa-
nov opozicijec Franc Sever ni-
ma najbolj pospravljenega
dvorišča. Ostale točke niti niso
pomembne.
Čudna sanadja
V mestu Rogaška Slatina so
hotele Slovenske železnice
pred kratkim ukiniti železniš-
ko postajo. Trdijo, da zaradi
sanacijskega programa, po so-
botni veličastni (in temu pri-
merno dragi) proslavi 150-let-
nicepajim ne verjamejo niti v
slatinskem vrtcu.
Kanibalizem
Šentjurska mesna tovarna
skuša prodati svoje izdelke z
reklamo, da so izdelki, ki jih
ponujajo, iz mesa kozjanskih
rejcev. Slovenci bi zagotovo raj-
ši jedli nore krave, kot pa (si-
cer vsega hudega vajene) koz-
janske rejce!
Elektro
kompenzacije
Tisti, ki še vedno ugotavlja-
jo, zakaj središče Celja ni pove-
zano s kabli - čeprav so vsi
infrastrukturni pogoji že dolgo
zagotovljeni - so zdaj menda le
našli pravi odgovor na svoj
zakaj.
Srž problema je v kompen-
zacijah - Elektro Turnšek bi
rad svoje »kable« položil v ob-
stoječo Telekomovo napeljavo,
telekomovci bi seveda za to
radi odškodnino, kot deux ex
machina pa se je v vso zadevo
vpletla še Mestna občina Celje,
ki je ugotovila, da telekomovci
uporabljajo del napeljav, ki so
v njeni lasti. Zdaj se seveda
sklepa kompenzacijska veriga,
od tega, kako hitro bo zaklju-
čena, pa je v veliki meri odvi-
sna vidnost Olimpiade in po-
dobnih pomembnih dogodkov
letošnjega poletja v centru Celja.
Kaditi prepovedano
Tisti zaposleni v mozirski
občinski stavbi, ki se jim iz
ust ne kadi samo pozimi, so
zelo zaskrbljeni. Potem, ko
je župan Jakob Presečnik
že uveljavil prepoved ka¡
nj a v pisarnah, se bojijo,
jih bo s hodnika pregnal
načelnik upravne ena
Darko Repenšek. Ta o
vrstnih ukrepih menda
razmišlja.
Manekenski župan
V uredništvu tračnic se zaradi zgornjega posnetka vnap
opravičujemo-. Našemu fotoreporterju je verjetno od same
vzhičenja nad manekenskimi sposobnostmi mozirskega župai
Jakoba Presečnika odpovedal fotoaparat.
STRANKA ŠALJIVCEV
»Živijo, stari. Konec tedna gremo na izlet. Ste
pa res prijazni, da ste tudi mene povabili,« me
je oni dan na cesti ogovoril Janez.
»No... pa dam za dva deci, « seje še okorajžil.
»Žal ne morem. Se mi mudi. Hvala lepa
vseeno, « sem rekel.
»Hvala tebi... na izletu daš pa ti zanj... «
Pa naj bo. Saj je le enkrat na leto. In takrat se
zberemo sami »pridni« in jezikavi skupaj. Le-
tos bo še posebej veselo, saj smo za avtobus
srečnežev, ki nas bo popeljal na madžarsko
morje - Balaton - pripravili zares bogat pro-
gram in zabavo po naše. Saj veste, šale, glasba,
zabavne igre... Več o izletu boste lahko prebrali
v naslednjem Novem tedniku. Že zdaj pa vas
vabimo, da se nam v naši stranki pridružite
tudi vi. Šala, dve, malce sreče - pa smo skupaj.
Kako izgleda krst na takšnem izletu, pa se vidi
na fotografiji. Boli ne, je pa malo mokro.
Sicer pa vabim prav vse bralce in dopisovalce
ter humorno misleče ljudi na naš 4. kongres
šaljivcev in muzikantov NT&RC, ki bo 30.
junija v Šentvidu pri Grobelnem, in kjer bo
veliko možnosti za sprostitev in zabavo, užitek
ob šalah, glasbi in skečih naših najbolj
neumornih članov.
EDI MASNEC
Na gradbišču
Na istem gradbišču vpraša delovodja nove-
ga nekvalificiranega delavca: »Zakaj nosiš
samo po eno desko? Ali ne vidiš, da vsi drugi
nosijo po dve?«
»Vsi dragi so lenuhi, ki se jim ne ljubi
hoditi dvakrat sem in tja,« odgovori delavec.
Razlaga terapevta
Terapevt razlaga alkoholikom v bolnišnici
strašne posledice alkoholizma. »Človek, ki
pije, preneha biti svobodno bitje in postane
suženj svoje odvisnosti. Zbogom razum, zbo-
gom sreča, zdravje. Imetje propada, jetra
otekajo, želodec gnije, srce slabi, kri vodeni,
možgani se sušijo. Ali poznate še kaj strašnej-
šega na svetu?«
»Ja, žejo!« zakriči nekdo v ozadju.
V šoli
V šoli je tovarišica razlagala snov o predni-
kih človeka in nakazala možnost, da so le ti
predniki opic.
»Ha, moja mami in oči sta še sedaj opi-
ca. .. «
»Kako to misliš?«
»Sem zadnjič slišal, ko mame ni bilo doma
in seje oče razburjal: »le kam je šla ta opica?«
Mama pa se je razburjala naslednji dan, ko
očeta ni bilo, češ: »spet sega bo nažrl, ta naš
majmun.««
Novo prevozno sredstvo
Tinče, ki je bil doma visoko v hribih, je v
mestu prodal kravo. Za denar pa si je kupil
»bicikl«. Na prvem semaforju je pri rdeči luči
močno stisnil na ročko za prednjo zavoro in
»zaplaval« preko »balance«.
»Madonca, vse so mi pokazali ti trgovci,
niso pa povedali, da ima bicikl tudi kiper...«
se je hudoval Tinček.
Največji saldo
Dve mladi dami se pogovarjata:
»Ti, ali veš, zakaj so vse bančne uslužben
tako srečno poročene?«
»Vem, zato, ker si izberejo za ženina tisi
ga, ki ima največji saldo na žiro računu.«
Jezična gospa
Zelo jezična gospa pride v trgovino s
trebščinami za živali, rada pa bi kupi
nagobčnik za psa. Dolgo je izbirala in še d
jezikala, potem je bilo prodajalcu vsega t
volj in jo je vprašal:
»Ali naj vam nagobčnik pošljemo, ali\
boste kar nataknili?«
Slon sprašuje
Slon je srečal nagega mladeniča in
vprašal: »Čuj, povej no meni, kako ješ
tisto malenkostjo tam spredaj?«
Šale so prispevali: Ana JAKOB iz Dobrn
Alojz ARLIČ iz Šmarja pri Jelšah, Hedvil
MUŠIČ iz Škofje vasi, Erika KOŽELJ iz Sidn
ya, Milka SELIČ iz Gorice pri Slivnici, Ama
ja ŠKROBAR iz Celja, Franc TURNŠEK
Gomilskega in Štefka KRAJ NC iz Kozja.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj, naslov: