262. številka. Ljubljana, četrtek 14. novembra. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI N
tabuja v»ak u.»n     ■■■ uim :        moM i.  svsivo u ^ a .   .« <j <i ui o I r M eoio K".«, i h ^m,  .a p*n icia t gl.,
4i četrt leta 4 glu.   — Z* ..     u  «?r«» ;>o*d;*rjjk na dout *» oelo let« U »Id., .-.a čeui leta 8 (M. 30 kr., sa en mesec 1 j?ld. 10 kr    7a pnAiijani« a
dom ae računa 10 kr la mrtri: BO kr. fettt leta — Ea iVJt dtjiela toliko več, kolikor pottnina isnasa. — Za gospode učitelje na ijiid kih solati in za dijake velja snižant cena in Hice; /..jniija m-      ieirt lof» 'J gld. 50 kr., po poiii prejeman na ćetrt leta 3 gld. — Za osnanila so plaćn'e odi
e«>;^.      p .• petit-vrste 6 kr., če se ;■*>■ o,-.»lo enkrat tiskih, 6 kr., če «e dvakrat in 4 kr. čo ae tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ar izvole rrankirati.      Rokopisi se ne vračajo.   - CTređttlltvo ie r Linbl aoi v Frnnc Kolmanovej hiSi |*. 3 »gledališka ■totba". Opravuiitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, »»minila, t. j. ad \e v ..Nkrn-lii kitkami"    Kolmunovni bili.
Zopet nezaupn si.
Ko je naša monarhi,a zasela Bosno /oper voljo Magjarov in Nemcev, ko se to zasedenje nij vršilo po Andrassvjevej propovedbi, ko bo Čehi v delovanje stopili, Hrvatje na svojem saboru moževsko besedo rekli, ko je iz raznih deželnih zborov bil klic po izpremembi, in je celo v ustavo ve mej stiauki nastala klasična,
V resnično parlamentarnih deželah teško mogoča zmešnjava; tačas smo rus začeli bih upati skorajšnje izpreuicuibo tudi v notranje) politiki. Tako kakor mi, upala je tudi druga slovanska in federalistična žurnalistika. Žali* bog pa, da nam je to upanje hitro upadlo. Lotil so nas je zopet pesimizem. Način kakor je cesar, to se ve podučen od Tisze, odgovoril Hrvatom na njihovo adreso, ne daje Slavja-noin v monarhji upanja, da bi se vladni sistem skoro izpremeuil. Preobrat javnega mnenja na O^erskem, kjer so naenkrat pripravljeni dovoliti za okupacijo Bosne potrebne novce; premešćeuje Filipovića i/. Bosne, in morda če odpuščeuje hrvatskih uruduikov od tam: vse tO mora buditi pri nas le pedmizem.
Dunajska .Deutsche Z^itung" tudi meni
V svojem članku, da se korak za korakom pripravlja, „magjarcko-mohamedanska zveza" v Bosni, da je tej zvezi najprej Fdipovič* kot žrtva padel, in da je verhunec njen želja Ma-gjarov, narediti si iz muhamedanskih begov stranko, ki jim bode pomagala podpirati njih gospodstvo. — Isti list Kračuni, koliko več je teklo hrvatske krvi v Bosi, nego magjarske, in kako so Magjari znali varovati svojo kožo, a zdaj hočejo sami žeti.
Ue.-k list piše : Vtis, ki ga jo naredil od
Pohod v Džam v Aziji.
Iz Uiisijo [Izv. dop.]
V „Sovr. Izvestjah" piše nek ruski častnik, ki se je udeležil el>špedicije ali pohoda Turkestauskega udre ia v Džam pretečeuega julija, sledeče:
„V občnih črtuk je pohod, ki smo na pravili v pretočenem letueiu času, občinstvu znau. Odpravili smo se s. juu. na D/am croz Čiuaz, Džizuk, Samarkand, Džam in dalje črez Buharo v Afganistan.
Do Ciuaza nij bilo nič posebnega. Prišedši v Činuz oihlaliiioh smo se ou dan, a potem amo se prepravili črez S.r Darjo. Ueka je jako Široku in bistra. Glave uuosi vdolj po tečenji na tri viate.
Od Oiuaža načele so se bezvodne postaje : Malek, Murza-Rabat, Uč-TjUD. V Maleku pričakovali smo prt sne vode. Poslali smo iskat lake vode, pa povsod so govorili, da razen
govor hrvatskej adresnoj deputaciji na vse po litične kroge, skoro da se ne daje popisati. Iznenadejanje jo veliko, da si to, kar se je /godilo, ne bi ttle imelo iznenaditi potem, ko je Fdipović odstrai:jen. Moralo se je na to misliti, da Magjari ne bolo dopustili, da bi hrvatske težnje dobile trdnih tal. Kolikor menj se je mogel Filipovu! držati pred intrigami Mugjarov, tem gotovejšo bi bili imeli na to računiti, da se bode hrvatskim načrtom odgo vorilo z „ne".
Tudi hrvatki „Obzor" piše v članku od ponedeljka precej pikro o kraljevskem odzdravil. On pravi, da ta cesarjev odgovor, (la jo hrvatski sabor meje svojih pravic prekoračil, ko je v Bosni in Hercegovini govoril) ne bode ugodno slikal se v hrvatskoj zemlji. „Obz." se čudi, kako da bi bil sabor kompetenco prekoračil, ko jo govoril o stvari, o katerej dan denes govori vsak lo: trgovske zbornice, ljudski shodi, ves svet, koča in palača, le zbor p islancev one dežele, ki je najbolj bljižnja in najbolj interes raua ne bi smel? „Obzor" izdihne: „Žalostim država, ko joj su u najvažnijih strokah nesigurne, pomr šene i pomiesane kompetencije, /ti ost na država, iz koje je izletio duh, a za sobom ostavio prazne forme, kvasac priepora, tu žba, zlovolje, uerada i nemara." — Dakako, ali vprašanje je, če hrvatska politika zadnjih šest let s svojo popustljivostjo proti M agi urom nij zaslužila, da se jej zdaj tako godi . . .
Politični razgled.
Hi o i rtaitje <l«'i«»U*.
V Ljubljan   13. novembra. Oijevskc* vladna stranka je izdala svoj
greuko-slane vode nikjer nij druge. A neglede na podobne odgovore našli smo 10 — 12 štem-pihov z odlično vodo, da si nekoliko slano. Sarti, prebivalci onega kraja so skuhali na vsuk način odvleči nas od onih mest, kjer so bih štempihi. A neglede na to smo mi pre-skerbeli so z vodo, kar uam je bilo v veliko radost, kajti na sledećej postaji je nij bilo ni kaplje. Prodedsi mimo vodne postaje, dospeli smo v Džizak. Sploh na tem bezvodnom potu nij bilo nič posebnega: raznoobrazeu je ta pot satno z množino falang in škorpijonov, ka terih smo se izogibali, kolikor nam je bilo inoguče.
Odpočivfii si v Džizaku šli snio dalje na Samarkand. 26 vr. t pot gre mej gorami. Urez 8 vrst od Dži/aka vzvišeni sta dve velikanski, čisto strmi skali. Na euej je nadpis, ki je napisan po ustnem izročilu prebivalcev tega kraja z roko mogočnega, Tamerlana; za to je pohod znan pod imenom „Tuuierlauovih vrat". Od tukaj na 20-vrstuem potu treba nam jo bilo prepravljati se crez kacih 10 malih gornik rek,
DSČrt adrese do cesarja. Adresa enako kakor cislejtaniko-nemika Urala „skrb in nemir ljudstva" zarad okupacije Bosne in Hercegovine, in nne sumi", da je ta okupicija le provizorna. Fakta, katera je okupacija naredila, vznemirjajo deŽefO, zato Magjari upajo, da jo bode konec, kakor brž bode red narejen. Viiiaiij<» flriuv<>. I« Fj/t»»ftttn<9 se tetegrafirat „DaiIy T-legraph" poroča : Odgovarjajoč na okrožnico NVaddingtonovo, ki govori za grške terjatve, rekel je ruski car, da je trdno namenjen vse točke dogovora berlinskega izvršiti.
Iz CV-se javlja: Mithad-pa?a je imenovan za guvernerja v S.riji. — Mmi-sterako BvetovaUtvo se peča z grškim vprašanjem.
Znano je, da bi imela evropska komisija, ki se je ustanovila vsled dogovora na berlin skrio kongresu /a določenje mej Mliit^u in vzhodnjej Korneliji, dokončati svoje delo to leto, da bi potlej Rusi šli iz 1! i Igu rije in I tu melije uže maja meseca bodočega leta. Ali zdaj pripoveduje rimski „E-orc tou, da se je delo to komisije tako zakasnilo,  da nij mogoče dela pred koncem leta dokončati, po zimi pa tudi na Balkanu nij mogoče potovati, torej s« mora d »do na spomlad odložiti.   Da bi se na korist Bolgarom odložilo le za vselej!
&'f4*ii<'osr.4t re|iublikanska veČina ne bode zoper mini-tre 16. maja, ki so hoteli republiko vreči, nič zatožbe vložila temuč bode predlagala le motiviran dnevni red, s katerim bode izrekla, da te moze prepusti sodbi javnega mnenja. Torej zaničujoča milost gospodom Fourtou in Broglie.
Iz Mli»M<* ie poroča, da hote nemški socijalisti v M lanu narediti si središče za raz-Sir evanje svoje agitacije, ali italijanska vhda jim je protivna.
Poleg neusmiljenega zatiranja vse svobode na 1 #*##«.»• «'##« za socijalne demokrate, trpinčijo Nemce še druge uadloge. Pruski dc-
a potem smo dostigli Z.ravšan, največji gorski potok, črtz kojega je bil prehod naj težav-nejdi. Ta reka jako bistro teče, in na svojem dnu premetava ogromue kamne. Stati v vodi nij moči, ne utegneš videti ke laj, in uže te je unesla voda za poldrugo vrsto. O plavanji se ve, da se niti misliti ne sme. Blizu broda reka nij globoka, k večjemu 6 črevljev, pa je zato jako široka, in poprek prerezana z nekolikimi otočki. Ce izstopi, je Široka kake tri vrste, in se deli na nekoliko rokavov. Ko smo mi prehajali ali se prepravljali, bila jo voda v razlivu. Pri prepravi pripetilo se jo mej drugim sledeče. N. jprej so je prevažalo vo-zovje z velhlodi. Poslednji 80 |Jrvšli vsi srečno: napor vode za nje nič ne znači. No naših vozov nijeden nij srečno prešel. Voda jih je precej vzdignila, in vozniki nijso uspeli ogledati se, ustali so s kućim kolesom k večjemu, a je voz zginol kot kafra. Aibe so prešle srečno. To so vam vozi samo z dvema kolesoma, kojih diameter je večji od pol Iruzeg t BBŽnja, torej se m,so skrili v vodi, kakor uaši četirikolesni
Želoi zbor bode letos imel celih 73 milijonov mark deficita! — „Nati-mal Ztg." primerja nemške in francoske razmere, pa britke nemške solze toči. — Da, kmalu je minola ošab-nost iz leta 1871.
Dop
INI.
Iz *itiltkSil*c itolillt* 11. novembra (I«v. (lop.j Pred malo dnevi so, kakor je bilo v svojem času poročano, v dvoranah g Itika v Velenji napravili tomb do na korist zapuš Čencev v Bosno iu Hercegovino odšlih reser-vistov.    Omeniti je,  da  so bili nabrali lepo svoto 117 goldinarjev, in da se je biloulele-Silo prav mnogo odlične gospode. Vse je bilo lepo in prav, le preveč nemškutarilo se je: napisi, zastave, barve, govorjenje in petje bilo je — če prav nij bilo črez 10 Nemcev pričujočih — skozi in skozi nemško.  Za Boga, Slovenci šaleške doline, kam pridemo, če bo-demo v domačo hišo vpeljavah tujčev govor in petje, če se bodemo doma lastnega jezika Bramovali, in izogibali, kdo bo nas spoštoval —? Kaj bodo od nas mislili naši južni brati in ka-košne bodo nas naši potomci slikali! Nadejam se in trdno upam, da se bode pri prihodnjej tomboli, kojo nameravajo prirediti 24. t. m. na korist ubogi šolske mladine, bolj ozir je mal na naroden naš jezik in šege. Nadejati se je tudi k tej veliko vdeleževalcev in lepega zneska, ker tukajšnje ljudstvo je navdušeno za dobrodejne namene.   Tega ne more nihče tajiti. Izid bode se v svojem času s komentarom vred priobčil.
Domače stvari.
— (Program  praznovanja dr. J. Bleivveisove sedemdesetletnice) je sedaj  do  celega  sestavljen in  bode sledeči: V ponedeljek  18. novembra   zvečer ob */,9. uri: bakla d a. Deležniki se zbero točno do polu devetih na dvorišči čitalničnem. Sprevod ide potem od tod črez kongresni trg, po gospodskih ulicah, črez turjaški trg in breg, št. Jakobski most iutrg, Stari trg in mestni trg do stanovanja jubilantovega „pred škofi o hiš. št. IG." Po odpetih treh  komadih vrne se po špitalskih, slonovi h in Šelenburgovih  ulicah v čitalnico nazaj. Godba ga bode spremljevala. V tore k 19. novembra dopoludne ob VaH« uri prične se sprejemanje de p u tac i j v čitalnične) dvorani.   Deputacije naj se zbero uro prej v
čitalnici. Točno ob dveh popoludne prične se banket v restavracijskem salonu pri Tavčarju na dunajskej cesti Zvečer ob '/a 8. uri pa bode začetek slavnostnej besedi v dvo rani narodne čitalnice. Program te besede v čitalnici: 1. Ilerold: Overtura k operi „Zampa". 2 Slavnostni govor. 3. Dr. B. Ipa-vec: Slavnostna kantata, besede Cim-permanove.    Moški   zbor   8 čveterospevom
4. Bizin:   „Križari  na  moru",   moški zbor.
5, Mivseder: „Zistavenička" solo za gosli z orkestrom. 6. Nfdved: „Ž^lje" Bamospev za bariton, poje g. Ivan Kozler. C. N d ed: „ Popotnik", moški zbor s tenor-solo in čveterospevom. Samospev poje gosp. Meden. 8. „Berite novice", izvirna veselo igra v jednem dejanji. — Opomba: Vstop k besedi je čitalničnim udom prost proti vstopnicam, katere se bodo oddajale v nedeljo in ponedeljek, 17. in 18. novembra dopoludne od 9.— 12. ure pri gosp. Kadilniku, in veljajo samo za osobo, na katero se glaso. Vstopnina za neude pa je po 1 gld. za osobo. Tudi te vstopnice Be dobivajo pri gosp. Kadilniku in zvečer pred besedo pri blagajnici.
Odbor.
— (Iz Gorice) se nam piše: Ker izide prihodnja številka „Soče* še le petek večer, izvolite staviti v svoj cenjeni list, da otide deputacija goriških Slovencev 18. zjutraj ob 4. uri iz Gorice, da bodo vsi goriški Slovenci vedeli, pridružiti se deputaciji. Po pomoti vrinilo se je v okrožnico, da je odhod deputacije napovedan za 17., torej za jeden dan pre zgodaj. Od društva „Sloge".
— (Z Gorenjskega) se nam poroča: Občini v Šenčurji in Voglah sti tuli izvolili dr. B!eiweisa za častnega občana v odborovih sejah v nedeljo 10. novembra.
— (Iz U d mata) pri Ljubljani se nam poroča: Občinski odbor v Mostah jo imenoval v seji dne 12. t. m. jednoglasno dr. Bleivveisa za častnega občana,  in mu bode dotično di plomo dne 19. t. m. izročila posebna depu tacija.
— (Iz Istre) se nam poroča: Občinski odbor v Klani, okraja Vdovskega v Istri, ime noval je v seji dne 9. t. m. tudi jednoglasno dr. Bleivveisa za častnega občana.
— (Občina K ovo rje) pri Tržiči iz brala je v seji dne 11. t. m. dr. Janeza Blei vveisa za svojega častnega občana.
— (Požarna straža.) Vsled vabila odbora za proslavljenje B^eivveisovega 70 letnega rojstvenega dne priiavilo je slavno društvo „ljubljanska prostovoljna požarna straža-, da se bode — po iednoglasnem sklepu — 18. t. m. baklade na čast dr. Bleivveisa udeležilo, in da hoče javno relitelistvo sprevoda oskrbovati. — Udeležbo pri omenjenej bakladi ho naznanili dalje: slavno katoliško rokodelsko društvo; slavni čitalmci v Šški in B'zaviku
— (Iz Vipave) se nam pi'e 12. nov.: Vipavska čitalnica in vipavska občina sta g. doktorja B'ei vveisa za Častnega ula v Čitalnico in občino sprejeli. Čitalnica je izvolila dva čestita uda, ki bosta gospodu jubilantu 19. novembra častno diplomo izročila, občina bode poslala pa enega uda. z ravno to nalogo. — Tudi kmetiJHkapodružnica vipavska bode gospodu jubilantu po diplomi Bvoja voščilA izjavila.
— (Občni zbor.) Iz Krope se nam piše: Čitalnica v Kropi ima 17. t. m. ob 6 uri zvečer izredni občni zbor.   Dnevni red temu zboru je
1. branje zapisnika prvega občnega zbora.
2. volitev častnih udov. 3. nasveti posameznih udov. K obilne j udeležbi vabijo se vsi udje.
— (Iz Krope) se nam piše 11. nov.: Tukajšnja občina,  trg Kropa, je na predlog našega župana  go<*p. Matija Pirca enoglasno gosp. dr. Jmeza B'e:weisa G. t. m. za častnega občana izvolila.   Zupanovo  utemeljenje tega predloga se je glasilo: Ker se oglaša mnogo županij.  ki mislijo ob priliki 70 letnice gosp. Janeza Bleivveisa v Luibljani njega za častnega občana izvoliti, kar je tudi uže več občin storilo,  ker  vsi nnjveljavnejši možje v deželi in tudi zunaj dežele i/poznavajo njegove zasluge, za to tudi župan našega trga Krope predlaga županijskomu odboru,  naj se g. dr. Bleivveis, deželni poslanec itd. v I/ubliani, tudi v naši županiji za častnega srenjčana izvoli, zato vabi župan gospode svetovalce in odbornike, naj ta predlog enoglasno odobre, ker si županija le  v čast šteti more, da bode tako odličnega,   z mnogimi  zaslugami obloženega* gospoda za Bvoiega uda imela.  Odborniki so to enoglasno odobrili in podpisali.
— („Hrvatski Dom") akademično literarno društvo v Zagrebu, sklenilo je v svo-jej izrednej seji dne 11. t. m, da poslavi sedemdesetletnico svoiega častnega člana dr. Janeza Bleivveisa s sna inim komeraom, kate-
vozovi, koje je voda precej privzdignola in zatem premetavala jih, kakor se jej je zdelo. Čast niki imeli smo vsak svojega konjiča. Drugače je bil pot prekrasen tukaj. Za gorami, koji se vlečejo na 25 vrst, začenja se velika cesta, obsajena po obeh straneh z drevjem, tako da na 80 vrst, do Samarkanda gre mej senčnim drevoredom. Tukaj vstopaš v Zaravšansko oblast, začenja se življenje, mej tem do Džizaka vleče se čisto gola, bezvodna pustinja. Zarav-šanska Oblast je sploh jako živopitna. Na stra neh velike ceste tečejo šumeči potoki, zelenja je dovolj, bilo nam je jako veselo pri srci.
Prehodiva! črez Zaravšan, obstali smo za Sest vrst od Samarkanda. V Samarkandu je vrt, v katerem igra godba; tudi gledališče imajo pod milim nebom, v katerem so vsak dan plesi.
Na drugi dan odpravili smo se b kaval kado v mesto.   Kar nas je najprej porazilo bila je Tam ar lanova mogila, najstarejše poslopje prav čedne arhitekture.   Jaz sem jo videl samo od zunaj — prav za prav je jako
starega stila.   Kavarna nij opravičila svojega menovanja.   Glavnega, kave, nij  bilo, kajti mleko se po dnevi od strašne vročine vse kisa.   Dobro je bilo nekoliko jedi in druge pijače. Zvečer smo šli na vrt, a potem v gledišče, kjer še precej dobro igrajo. Vrt je prekrasen, prirejena so posebna mesta za plese, tu sta dva  ribnika, v koja tečejo bistri potočki z lepimi brvicami.   Izvoščekov je malo, zato se  vse vozi v kočijah na 4 Človeke s svetilnicami. KoČijaži so vsi stari, ni jednega nij ruskega; po ruski sicer govore, pa slabo.
Drugi dan smo odšli dalje, zopet po pu-stinji. pod raskaljenim nebom in vročim vetrom. Črez 4 dnij smo dospeli do Sari-Kulja, kateri je 8 vrst od buharske moje.  Tukaj se jo za čelo trpljenje, morem reči, peklensko. Mislite si čisto  ravno pustinjo, razbeljeno do 49Vi gradov  Keumer z vročim  vetrom; in v ta-cem podnebji smo morali ostati celi mesec Upali smo da pojdemo dalje, pa prišlo jo po velje, da moramo počakati  konca berlinskega kongresa. Vojska se je razdelila na
dva odreda, j»«den je stal v Sari Kulj«, drugi v Džumu, mostu na buhnrskej meji.
Na drugi dan po prihodu odpravil sem so v Dzam. Pot je bil strašen. Prehodil sem uže 300 vrst, po 30 na dan, a zdaj sem komaj mogel gibati se dalje 8 vrst. Konj jo stopal počasu, odpravil sem so na pot ravno okolo poludne, ko je vročina največja. Pridem do stebra, na katerem je napisano, ka se končallusija, a začenja Bnhara. Za polovino vrste do stebra, razpoložen je bil odred, a za njim viden je bil vrt z nekolikimi kočami, in to je bilo vse.
Kje je neki D ž a m, mislim si, in ker nič ne vidim, vprafiam vojaka: „Bratec! kje je tukaj Džum?" —Džam, Džam! blagovolite videti, tlim je I — i pokazal mi je na vrt s kočami. — »Dokler nas nij bilo," nadaljeval je vojak, „bd ie Džam tukaj, kjer je zdaj naš bivak, a po našem prihodu podvignoli so ga tja." — Jaz Bem se nasmijal naivnosti soldata, kateri je veroval, da se mesta morejo kar tako predvigati. Torej to je mesto Džam!
rega priredi dne 23. t. m. — Ljubljanske slav-nosti udeležilo se bode društvo po deputaciji petih osob.
— (Tudi hrvatsko pevsko društvo „Kolo") je odboru telegrafijo naznanilo, da ga bosta zastopala dva odbornika ni slavno-«ti IJleivveisovej.
— (ReSi te v življenja.) Perica Alenka ■Oblak je bila pred dvema dnevoma pri pranji v Ljubljanico padla in bi bila utonila, ko bi je ne bila s težavo in lastno nevarnostjo iz vode resila g. grof Alfonz Auersperg in policaj Miha Šubar.
— (Imenovanje.) Finančni minister je davkarskega nadinspektorja dr. Franca Ada-mitselu za finančnega svetovalca pri finančnej direkciji v I/ubljani imenoval.
— (Vojna me dali j a in za ra cunje nje voj nega leta.) Po sledečih določilih se bodo razdeljevale vojne medalije in se bode vojakom vrnčunjevalo leto 1878 za vojno leto: 1. Pri vseh onih osobah armade, ki imajo v smislu najvišjega ukaza pravico, da se jim vojno leto vračani, oziroma, da dobijo vojno medalijo, potrditi so mora ta pravica iz grnntnih knjig. 2. Potrebne vojne medalije se bodo oddajale: a) vsem osobam v nktivnej službi po dotični uradih, komandih ali po četnih in ar-madnih ustanovah, b) vsem gnžistom, ki nijso stopili v aktivno razmerje po evidenčn:h uradih, c) Možem, ki so domov o.lpuščeni in no aktivne reserve po evidenčnih dopolnitnih okrajnih komandih. Medalije bodo dob'val i mobilni uradi, komandi, krdela in ustanove pri dotičnih operacijskih blagftjnioab u*o demobiliziranih čet, potem od evidenčnih ur.idov pri prvej vojnej blagajnici. Njegovo veličan je ukazalo, da He z 81. oktobrom neha vojno leto 1878 ter ima na vojno medalijo lo oni pravico, kdor je v tem času služil.
— (Premeščen j a v učiteljskem stanu.) O. Anton Razinger je postal ddi-nitiven podučitelj na drugej mestnej deškej Soli; gsd. Friderika Konšek je definitivna pod-učiteljica na mestnej dekliškej šoli; g. Janez Lobe, prov. učitelj v Poljanah, zdaj definitivan učitelj na Krki; g. Anton Krat.oclnvil, prov. učitelj v kočevskej Reki, premeščen je definitivno v Morovec; g. Franc Dular, definitivno v Semiče; gsdn. Adela Crusic kot definitivna prva, in gsdn. Marija Borovski stalno kot druga učiteljica na dekliškej šoli v Kočevju; g. Va-
lentin Pin. učitelj v Senožečem postal je sta len nadučitolj v Šmartnu pri LHiii; gsdn. F. Aetina provizorna učiteliica v Kočevju prišla je v jnlnako shiSbo v Vi'njei gori. OospodiČina Amalija Reenard, prov. učiteliica v Mokronogu, prišla je provizorno v Sent-Rupert; g. Teodor Valenta, provizoren učitelj v Velikej dolini postni je pr. uč. na Jesenicah; uč. kandidat g. Matevž Arko, prišef je kot pomožen učitelj v Aidnvico; g. Jožel Zaiec, učitelj v Krašnji je dobil uč. službo v Siatini.
— (Občinske volitve.) V političnem okraju novomeškem vršile so se 24 , 28. in 29 m. m. občinske volitve v občinah Prečna, Bralnfca in Mirna peč. Izvoljeni ro bili v Prečni: za ?upana Jožef Nagelj iz Bsršlina, za svetovalce pa: Jožef Verček iz Potočarske vasi in Janez Dular iz (Vgelnice. V občini Bruznice: za župana Anton Vovko iz Brezi j ; za Rvetovalca: Jurij Francir iz Riteža, Franc Knstrovec iz Olaberja. V Mirnej peči so bili izvoljeni : za župana Janez Novlan iz Mirne peči, za svetovalci: Janez ftoliČ iz Ivan je vasi, Jožef Povh iz Šentjurija, Franc Sukovič iz dolenjega Glohodola, Jožef Krivec iz Bobja, Franc Žagar iz Kartelevega in Anton Aok iz Goriške vasi.
— (V Cel j i) so se 11. t. m. začela porotna obravnavanja.
Zahvala.
Vsem čestitim gospodom, kateri so mi v spomin mojega 40 letnega slovstvenega delovanja po pismih in telegramih čestitali in mi za moj 60. god drago vezilo poslali, presrčno se zahvaljujem.
Na Ponikvi 12. novembra 1878.
Davorin Trstenjak.
Veleslavno c. k. poštno ravnateljstvo v Trstu !
Prebivalcem Rojnna bi se iako ustreglo, uko bi so jim hotela napraviti nabiralna tru-žica za navadna pisma na za to pripravnem kraju, na hiši najbližji farne cerkve. Tam morali bi se tuli pismeni zavitki z markami, do pisnicami, denarnimi nakaznicami, in voznimi listi dobivati. — Visokemu eraru bi ta naprava nobenih posebnih troškov ne prouzročila, ker pismonos uže tako vsak dan po vasi pisma raznaša.
Župnija broji okolo 4000 duš, ne ozirajoč se na bivalce c. k. vojniSniee. Prve nabiralno tružice za pisma so dobre četrt ure oddaljene. Omenjena naprava je torej jako živa potreba. Nadejajo se, da bo bode opravičenej želji ustreglo, blagovoli naj veleslavno c. k. poštno
ravnateljstvo tudi trohico nirodae ravnopravnosti glede jezika privoščiti, in na tružici napisati opombo, kdaj so ona vsak dan izprazni, ne v italijanskem, nego v jeziku
slovenskih okoličanov. Rojan, 12 nor. 1878.
\l. izkaz
di>ž."lnemu odboru poslanih milodarov za zapuščeno družine v vojno   linfbo  imklicanih resorvistov is
k ■ anjsksgai
Znaaok milodarov no X. bkazu .   87t>6 gld. 64 kr.
Občina Ve'ikn L.išiča poSljo po • kr. okrajnem glavarstvu Kočevskem........ 7   B   — B^
Gosp. Sfern Fi]'|i, vodja tovarno pri OJHtrpm Vrba pri Ljubljani po c. kr. de£-Inom predsedstvu       10   „   — „
C. kr. dždno pr dsodstvo pošlje od skupno intrke HO g\, (Mobta inlno-loletnilka postao — za družinu rrsorvistov namenjeno polovico........ 40   „   — „
C. kr. ' krafno glavarstvo ljubljansko okolica p Al jo .....     20  „  50 „ nabrane p> Ikrah — in sicor: Ropajfls 2 pi., Jollca 4 At
Orni vrli 4 irl., Pr»skal2 gl.ROkr ,
I)obrova B p]., fioot Jurij .'I tri. Občina  Osivniea pofiljo po c. kr.
okr i j nem glavarstvu koč -vekom
zbirko......... 19   „   85 „
C. kr. d"ž. predsedstvo pošlje za
Kranjsko odm 'rjoni znesek    .      70   „   — n Od skupno svoto 1440 pf'., katero ju  c. kr. mlnfstOrStVO za d -žolno bratuho v podporo rev-nib drutln tnob Ihdranln Isrofillo.
Zupan v Podrafri nosijo od skupne
•zbirko AO jrl. 90 kr. znesek    .      20   „   47 „
20 gl, 4 s kr. p« jo namenjenih za ranjene vojake. C. kr. d-želno predsedstvo pošlje od skupnoga darila 80 «1., tT" govoa ir. Primoža Hudnvorii'ka
v T,:ubijani....... 10   „   — n
20 jri. pa jo namenjenih za ra-
nj mir volaka Župni urad v Dupljah poilje zbirko      3  „  75 „ C kr. dolžine predsedstvo posije
za Kranjsko odmerjeni snesek    200  „  — „
od skupno   zbirko,  kafiro jo
avstrijsko pitri jofično podoorno
drufi* vii is ranjene vojsko, vdove
vojakov in siroto na Dunaju c.
kr. ministarstvu sa drsalno brambo na raspolaganja izroči <>.
Oosp. Etudel Kar), grafščak v Hrast j i po c. kr. (»krajnom glavar-Btvu novomelkom..... 10  „  — „
Grosp. Hočevar Martin, drlsvni In
dež dni poslanec        ....     10O   „   — „
Gosp. Arko Anton in .ložo Kljun iz Ribnloe poiljota po uredništvu „Slov. Naroda" vsak Šgl, »kopaj......... 6   „   — „
Gospodi dež dni poslanca Droo Alekaander in l.ukman Ksrol darujeta vsak 105 (,'1 svoj h diet in sloor polovico za ranjene vojake, polovico pa v podporo
ubo/.ib družin rosorvistov   .   . 10."> „ — „
Društvo vrhnifikih pospi j . . . lfiO „ — n PatrljotlAoo podporno đraltvo na
Dunaj i......... 200 „ — _
Skupni znoHi-k ~.   *.»7;i0 p (i. -Ji kr.
Vida, ka nij nič zanimivega. Šel sem v ftotor ukazujočjega častnika, napil sem se ž njim čaja, a potom vrnol se domov. PrišedŠi domov sem legel, a črez pol ure čisto moker od pota vstal. Džam in Sari-Kulj, kakor govore prebivalci, bili sta, dokler sta bili last Buharcev, mesti za izgnance; iz tega morete si misliti, kak je ta kraj. Delati smo morali Bledeče, da bi vsaj na jedno minuto si oddali-noli. V Satom razli ješ si kacih 6 veder vode, da bi bila zemlja mokra; za tem obli ješ šator isto tako. Zatem slečeš se do nazega in zaviješ se v raokr prt. No črez kacih 5 minut posušil se je i Šator i prt, i zopet ga namočiš v vedro vode. Samo večer nastopa hlad. V ta čas zbirajo se častniki, v nekaterih šatorih, pojavljajo se igralci, začenja se Sala in burka. Vsi so zamišljeni v igro, in naenkrat sliši bo: „Falanga, falanga!" in vse beži iz šotora, da bi stresli nemarni mrčes. „Falang" in škorpionov je tukaj veliko mno-žestvo. Če se proti vgrizu stori kaj, konča se z oteklino in nesilnej mrzlici; pa če zamudiš,
moreš i umreti. Mi smo bili previdni, umrl nij nobeden. V Salo nad na&im brezplodnim pohodom Taškendci so nas naimenovali, „zmagovalce falang".
V takem podnebji boleznim nij bilo mo goče izbegniti: griža, tifus, solčni udar, me tali so nas dobro, vsaj vsak dan po dva bolna smo imeli.   Premestili smo se potem bliže k Samarkandu, našli tam sredi gor prekrasen log, okolo polovine julija.
Nova naSa postaja se je imenovala A':sa-jem. Tukaj je bilo dosta bolje. Častniki ras položili smo se v gaji, in vojaki postali so vo selejši. ('e se zanimaš, slišiš povesti starih vojakov o pohodili, o zmagal), o herojih, koji so jih voddi: slavna imena Cem jaj e v a, S k o b e 1 j o v a , K u r o p n t k i n a itd. . .
Okolo naše postaje jo bila precej visoka in kruta gora. Rad bi bil na njo, pa jezditi nij bilo moč, a tako sem se bal, ker letelo je vedno strašno pečevjo. Vendar nekega dne se je odpravilo nas več na njo in pot bil je srečen. Tam smo našli dve zijavki, po vsem sta
bili temni. Pred eno je uze prej našel jeden na^ih saperov srebrni polumesoc, katerega so veščaki ocenili na IS rabljev. Sarti so se jako čudili nam, vrnivšim se srečno; kajti oni govorijo mej soboj, ka jo na tej gori umrl nekdaj sveti Mulin, koji je proročil, da se nikdo ne vrne, kdor bi zašel na to goro.
Vrnov.ši se nazaj v Aksajem, zvedeli smo nevoljni, da pojdemo nazaj. Kongres so je končni mirno, in pričakovali smo sftmo povelja, kedaj se začne razoroženje, da bi zopet nastopili dolgi pot nazaj v Taškend. Vsi smo Roga hvalili, da se je vsaj na eno stran, da si ne na našo, prevrnilo: da smo bili rešeni, pekla!
K tncim rečem se komentarji no pišejo. Opozorujem samo na to, da o tem pohodu do novejšega časa živa duša v Evropi nij vedela ni naj manjSe trohice. Z laj pa še naj kdo čenča, da bi mi v Indijo ne mogli! IJrez Bu-haro v Afganistan nij daleč več, a tam smo domaj. Angleži ne zaman nekaj predčutijo. —
B. B. Tvorcov.
Vrine fen«
▼ IJubljai i 13. novembra t. L Plenu .1 Lektoliter 6 §M f>0 kr.; — roi 4 ghl 65 kr.; — ječmen 4 gld. 06 kr.; — ovmi I «ld »JO kr.; — ajda 4 ^ld. 40 kr.; — proso 4 <ld   55 kr.
— koruza 5 goid. — kr.; kr. upir 10<) kilogramu. 8 g d 0J kr.; — fiiol hoktolitor 8 gl. — kr ; masi;. kilogram — gl. 92 kr.; — tua-t — gt«L rti kr^ — •peli tiiuon— gl. G4 kr^ — ipeh pOTOJsa — .,*: Ti k.
— jajce po B kr.; — u»!oka liter 7 ir^— * v.d.tato kilogram r>4 kr.; — telatniae 01 kr. svinjak" meni) t>j kr; — Mna      kilograiaoT 1 gM. H7 kr;
— slanic 1 guld. €0 kr.; — drva trda 4 k> . metrov 8 foM   tO kr.; — nebka 6 «1(1. 60 kr.
Ua živinozflravnika.
V  i.itNi4< m oi.iiijii je raapiaana
sbiilia    okrajnega   živino/.drav nika   I   letno plačo
4C0 gold , in stanovanjem v Lall en.  Proaltol za
to izpraziieno llulbo morajo biti zmožni slovenskega jezika; prošnjo naj so viožo okrajiicum odbora v b a h k v. m do
IO. tl«»«'««iiil>vii, i. I..
ter naj se priloži llvkiosdravnilka diploma.
Okrajni odbor v Laškem,
dno ti. novembra .HTM. (3BH — 1) Anaoai. prvosednik.
Dunajska borza 19 novembra
'Izvirno '^ogrnlično porodilo.
Enotni dri. dolg v bankovcih .   .   60 gld. 9Q kr
Enotni dri. dolg v srebru   ...   62    n   35 9
Zlata fanta.........71    »60 ,
1860 dri. posojilo......III    »SO „
Akcije narodno banko    .... 189    „    — jj
Kreditno ;»k. i.......2-7    „   i!0 „
London..........116    „   .V> (
Napol..........B   . M
(!. kr. i ■ kini.......                               .     o    „   68 „
Srebro..........100    » —
Državno marko.......57    „   H ) ,
jE?o BlPurilc eu.
Strune ^
za citre, gitare in violine,
U tovarne
b i %ato v A7v 'ch i le t \
su dobivajo pri
Vaso Petričiču,
trgovina z galanterijskim, in n i imher.sk i m blagom v Ljubljani. (88tf~*l)
Tujci.
12, novembra:
Pri Slonu: Franc«.Ij || Varaždina. Vittureli iz Trsta. — Mtisasič iz Ljubljane.
Pri MulU-us J.intsrh z Vipavo. — Woblmutb i/. Dunaja. — Finz', Aaooli iz Trsta, — Ileubcrgor iz Gradca, — Kron i/. Kočevja.
Pri lmviirNkcin tlvorut Dusšalti, Meccaniivo iz Itaiijo. — IVriatilli is Laškega trga. — Znmini iz, Vidma, — Gadore, Benlgav ia Trsta.
gnscliflt/.t.
als Be9tes und Preiswiirtli(j8tps
Die Regenmiintel,
Wafl:endecken (Piarhon), Belltinli
ZcTIsIoiTp
ilcr k. k. pr. Fabrik
von M. J. Elsinger & Sdhnc
in Wien, Neubau, Zollergnsso 2,
1. irfri anten  dCB k. und k.  K I legsmin i   t n m m-..  Sr. Mnj.
K i ip|. .m »i i nr. vleler HumanitKtaanatalten etc. etc.
(!!».")—109)
aj| F I b s
>rB .-/. 5 g b
b p trs, s s -n S »j« 4
i* 3 < o
M   Ct> 61   CO .
- S* 1 9 00
B4s ^ ^.
as S
» ^ o o- 2.
60   2 65
B -1 M B Bi N  SI S Sf      " _ 1
^..fi'cfčj' j 2")
sjra
2 Q  B C
S. M
c ni S
15 i?
g •! I
•
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
FItIPA rVEUSTBIrVA,
pri porota p. n. oMUnatm celo rnto |»rn«iu aiim« iinih in t oalatnlli hi-i-iIsi«-*. ki m bo vmoIoJ k..i Utmtn« IsksMls in K»tovo osdrsTiU.
'I'I-...i!  MJU I« i-Vili Ju jiolrjuji'jo.
I'. 11. oMtottVO mm prosi, da »hiiih omi N|tv<'l.|lllt I vi« za |i!•«*«■ Nlir«'Jl>lilll, ki hi) /. miftu lirill«! zii/.iminoviino.
Neusteinove posladkorjene pile sv. Elizabete za čiščenje krvi I^JS®
kri, in nijiio Hkiiilljivf; iloiiru |umol>iiu i>ri IkiIiv-iiiIi v »i><»I njili urmiiiili, Eimiei, lioluzuili pranili urf<uiiov, kolo in ovij, otrok in imiHk; oil|>ruvijo /ii|iri.tj.., jiruvi vir inijvuo l.oli./.-nij. 'I'n j > i lik. j« niijIi.iljHi in ii»jc».iuij»I ikiluluk tu l)iro. I viilur, H Hkutlju-, n li!0 j.iluiui, hUiiii 1 gld., imiiuni-ziio ikiilljuii 15 kr.
OOIiIl«t\lili«'    NO    tV    |>ilf   X    llllto    »-ilHl l'1'llll n|irii'<'iitliiin iliiiiiii'uii NVVtOVnltfll prol l'illi...
Beaume1 Gironie, "v,",,,u b,,,,u-Brovvnova pomada, ^K^^^^iS
.tujo liiHom j.rvutn.i liurvu. Velik loncuk Htuuo 'J ulil., nuij-hon I gld.
Dr. Gallmanna lasno barvilo, ISSSSSS,
i, riijiivu, riiiiiriiui. a M t> I -
lu k../i glaal' >»l, llnuitt in
Prsne cigarete iz smrekovih igel,
IlUjlinljHd   ,11 i 111 V . •  ROpflf   IlUlIllIlll.   |B   kllHUV   1 k'1'1
Guaco - prilepek ITZ^ ?X1
run. a u'1'l
unaco - tinktura j^T ^ri^:
Alentllin     n*J^°U*a  »aruvUo /.a luloiluc,  potolnil kr^,
vuilu. .>ii kr.
mo  ralii  nuli  kot /.ohiiu   linklura  iu nitUM
^5 <x> S -a
S
cd
f-,
nju v lolodol Itd. o1..»«», ».no. i.—
Guaco - mazilo, k
■lanu
B old,
liravi,   .ii.ii   no   ,■ umih UUtltL»   tbtllLiL v /„buli. 1 «1.1  no kr.
Aromaticen duh zoper trganje po
11,1 lil |iii|nni)i:iiii vhi.iii, ki iin.ijo i ■ 1111 Iv. i .,1, ronn.iti/fin. UU111,   7<, ki.
Hallerjeve jodue pastile "Jft,
milo. Ti- jnillii) panlili. u/.ilr,i\iju liminurji', /aitl.iril.i i,i|iIiiIis, lioliiuiiui v gl*Vi, Uwuli iu mi uuiih. I ukiuijici (U> kr.
Injection Uadelie,        1,1,kU' VHlk ,m-
il i DHn ■! ■ 111«i Jami
Orijentalni prah za dame, t
lin,likii.it, (liulo uli lu/.JI, ,1 I nit\. i
Albuminat od železa,
no i,.
I k''1
ii.i i ii , i.....mm ,■ id rn vilo
Mi-,lunini .   11 1.1 m vit 1.' niTiitom iu luiliiuii uil   /.ivirili itil. ;   ll/n  črn/,  mulo  ilnij nt)
. on, kako iiiiiiiiiiiiuit od laltaa vpljlvm. l km. no ki.
Margaritte - bonboni zoper kašelj,
80 kr. ^*
lli'i>i I Inn    dobro upor v*« oJeme bolaant. proti uiuhu.
UltvlllUll,   Blif Huiu.mju ,„,   >y0 kr
Odontin zobna pasta, ;:rVZTjn^f
Pn - hrt i/- K""' t,r,"tl,«'»i otiijia tukoj niijinijHo migrano x v»   aiv/, m uuiocinu v glavti i gia.
Dr. Baverja pravi pnllierin HSS
por nii.ii', il.ijo ku/.i iilijnii in rii/.iiii Imrvo. ii 1 i 1,1 ,h> kr. iu u so kr.
Roverjevo hemerojidalno mazilo,
Elektro-motoncni vratni trak,
/u ti
jbotjil UHpuh 1 kI.1. no Ur. lotilo o iiuiir.i iradatvo pro . i-.
UM m u.lpruvljriijii linklli.    ■ (4Lit. HH Ki
I j HO
El Benito,
Dr. Fremonta prerodilni liker, "k','!;;,1!
Gušni duh, '" Umeteljniški sok,
ui   kitt.ir   (trlpor   ali   In' 11
.Ikov. 1 «iii. tlo kr, kjbolji* hii-iUtvo proti Kum (krofu), 70 kr.
in nujliuljHili IvioarskUl pkt> iiliiMkili /..'hm , ul.ijH.i tokoj TO Iu.
!Saiycii-antisuiLiii iSj,lyciiiio milo, Schrierove zobne piio, jjjjr. fcJLorax-Ui'ttme, VViinsi - papir,
ini.iii^iijiijii. iuu. i,o kr,
piliti       i'.i. In  i     1M111' 11j IL
f   iu Uog, u no kr. iiajiinljmi m uojoeuajia tnilo, ah kr.
11.' BODO liujlioljso Iruviln.  !in kr.
uiiiliivitii ponutgO pn vsuli ku/.iiili liolr/nili.   HU kr.
pniii n ,i I Mul 11, pnusnu kutiirii, pru-iil.iji'Mju v vr.au m lirijii. 1 Klii. MU kr.
Ollllll jmli
I mi l.-ll.l \ illlJO  lllOUlj,   hillljn.iv.iujll  m bllHIci.
j »l.lunui ho kr.
Dr. Haiderjev zobni prah,
vrlini v Htlogi ji' i  lioiHU-ii.sii-itiio ivlcaraku mloiio ■ so i
uslim totlu ii 1 glil. .(u kr.    1.1«.lii«'Hiii  elisi i'ulil jiid
>t'Hllol<\ii nlruijii molili ,i mi kr. |»r. i^olit(>« |< .lil m |ii'iill U Botri   Iniiti. mi kr.    i»r. IMi'lli'i'iiiiiuii«!t ii /iiliiu,  punta   u I glil. 2>i kr.
a i i m  r.o kr.
i kr.   i *<i |»|>o . .i n mi i < u n i uti
l*ollO\ll    1'1'si'llllH |lolllMllll
V • • l •■ - .i,ixii,<" paritomerlji ■ulln. i>omu«l Itd, prvih porUklli arm. — 4'ofcoli««le <im.....uko kolonij.....1 60 kr. do 9 ttM. font. — l'ravi riiMlii «u| ii i ul.l .h-iIi-h »rtri lun tu.
BklodlUo vHukojiikiii insiniiiiiiiiiii /,i /itr.nij.ii.ii', knkiir ■aniolftllotlrJ, brlaicaluleea bandai« Itd, J«ko oouo. — Veliko »uloga ■oluiia krtnćlti, hinluJ« iu drugih
i on l< i n i li racij. I'i ■ipiir.u iiiiii p. n. ulu in-itvu y.«lra\illl v |MihIu<IIioi'|«<im.| olililil, kakor kinin, kopnjvo, dOVOrski pr.ili, ioloOO| |otTO0 • > 11. -. lin mik il i, Jodknli, iihuliir, ilvujuo ugljtiiiokinla ni" Ui, inugiiu/.ijii it.l. pu iiiij u i/juj nuni.   - Najznunojsii Ni»ici Jul i I «11'  lin nuni |«< m |iHi'liiii,ii |,<,   liiiitioHlt«'.  iillHli'Nkv, iimitriNKt«,  IlOUlilČ.«, hiii|iiil'Nlt|.
iu iiisli ijvl.i- m' pn nun vi'ilnn iluliiinju.
i, ki np.ul.,
iiti.iiii.iijii in k Ii
■uriHk
• luli. v.in
■iiiiuiiii /.n-itimi roipoiUJaJi
1*1 i O  Oll   7.1'll'S.O. IiiiIjhi
.lir, iioii'm NrimiiiH'iis- umi UoaimUn«lta|«llego
i/.ilulki
BO Ki. -^BUl
ilm,.| hI.iiI.
krop
lil., in  Imllm. ..O U
*H i-a/.|»oHil|iiiuo uli pr..li Kot«»tinl »li |»OMtii«'iiiu |i«.i/. t|ii iu i»ri *'«-t;r,.H nakupu iluji-iiio velike ruluile.
^^sawpnsnssnj|
izuataij in ui*«duia Jouip Juicic
Lubuiiiiu m ii:.k -IMurudue tmkaruu".
616505