165 Jezik in slovstvo, 70(1–2), 165–181 DOI: 10.4312/jis.70.1-2.165-181 1.01 Izvirni znanstveni članek i Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; lidija.rezonicnik@ff.uni-lj.si; https://orcid.org/0000-0002-4479-6106 Lidija Rezoničniki Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi Stanisława Lema Članek se posveča poljskemu klasiku znanstvenofantastične književnosti Stanisławu Lemu (1921–2006), njegovi pripovedi o robotu-pesniku iz zbir- ke Kiberiada (1965) in njegovi razpravi o futuristični viziji književnosti, ki tematizirata danes aktualno vprašanje strojne kreativnosti. Na podlagi besedilne analize in didaktičnih izhodišč za obravnavo kratke zgodbe, ki vključujejo delo s klepetalnim robotom ChatGPT, odpira teme delovanja umetne inteligence na področju kreativnosti, perspektiv književnosti, po- mena spremljanja, kritičnega mišljenja in sodelovanja humanistike pri ra- zvoju tehnoloških inovacij. Ključne besede: znanstvena fantastika, Stanisław Lem, Kiberiada, literar- na didaktika, umetna inteligenca Artificial Intelligence and Creativity: Visions of Machine Poetry in Stanisław Lem’s Science Fiction The article focuses on the Polish science fiction author Stanisław Lem (1921-2006), and his classic story of a robot-poet from the collection Cy- beriad (1965), as well as his futuristic vision with regard to literature, as both deal with the idea of machine creativity, an issue that is now increas- ingly topical. Through textual analysis and didactic approaches to teaching this short story, including interactions with ChatGPT, the article addresses artificial intelligence’s role in creativity, its implications for literature, and the importance of oversight, critical thinking, and the involvement of the humanities in the development of such technological innovations. Keywords: science fiction, Stanisław Lem, Cyberiad, literary didactics, artificial intelligence JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 165 8. 05. 2025 14:58:46 166 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 1 Kreativno pisanje, književnost in umetna inteligenca Tehnološke inovacije na področju literarnega ustvarjanja spreminjajo tako akt pisanja z vidika pripomočkov – od zapisovanja na glinene tablice in papirus, na papir s peresom in črnilom, nalivnikom, kemičnim svinčni- kom, pisalnim strojem, do pisanja s pomočjo tipkovnice na računalniški ekran ali z digitalnim pisalom na tablico – kot tudi postopke oblikova- nja literarne vsebine in forme. Pri slednjih se je danes mogoče opreti na pripomočke, tj. prosto dostopne spletne slovarje, digitalizirana besedila, spletne brskalnike, besedilne urejevalnike, črkovalnike, avtomatsko lek- toriranje in podobno. Če so imeli doslej omenjeni zlasti status pomagala, je razvoj na področju generiranja naravnega jezika z velikimi jezikovnimi modeli1 umetni inteligenci (UI) omogočil, da »spregovori« tudi kot pripo- vedovalka, snovalka fikcijskih svetov, s čimer je človek izgubil primat na področju pripovedovanja (prim. Beguš 2024a: 2). A v trenutni fazi razvoja generiranje besedil z orodji UI (še) usmerja človek, veliki jezikovni mo- deli (VJM) in na njih temelječe specializirane aplikacije, ki so namenjene piscem za pomoč pri ustvarjanju besedil, npr. Wordcraft,2 pa (za zdaj) ne dosegajo človekove kreativnosti. Denimo, primerjava zgodb, nastalih kot nadaljevanje podanega izhodišča,3 ki so jih napisali neprofesionalni člo- veški pisci4 in UI (ChatGPT), ugotavlja, da so umetno generirana besedi- la jasna in razumljiva, naprednejša pri preseganju družbenih predsodkov 1 Npr. generativni jezikovni model GPT, ki ga razvija podjetje OpenAI, in na njem zas- novan klepetalni robot ChatGPT, ki je prilagojen za pogovorne naloge z uporabniki. Slednji je v prosto dostopni (omejeni) različici na voljo od novembra 2022. Za strnjeno razlago o delovanju generativnega jezikovnega modela na podlagi uporabe nevronskih mrež prim. npr. Vintar (2023: 21–22). 2 Orodje Wordcraft ima med drugim funkcije podajanja idej za zgodbo, pisanja nadal- jevanja glede na uporabnikove smernice, razširitve vnesenega besedila, parafraziranja, nadomestitve oziroma prilagoditve izbranega fragmenta z npr. drugačnim slogom in podobno. Wordcraft nima prosto dostopne različice, uporablja pa se za generiranje raz- nolikih besedil, tudi neliterarnih, kot na primer predstavitvenih besedil za spletne strani, naslovov, vsebin za bloge itd. 3 Za nadaljevanje zgodbe sta bili v raziskavi podani dve možni izhodišči, ki so jih pi- sci nato razvili v zgodbo. Začetek 1: Človek je ustvaril umetnega človeka. Nato se je ta človek (stvaritelj/zaljubljenec) zaljubil v umetnega človeka. Začetek 2: Človek (stvaritelj) je ustvaril umetnega človeka. Nato se je drugi človek (zaljubljenec) zaljubil v umetnega človeka. (Beguš 2024a: 3.) 4 Zgodbe človeških piscev so bile pridobljene s pomočjo virtualne spletne platforme dela Amazon Mechanical Turk (MTurk), na kateri lahko podjetja, raziskovalne skupine idr. objavijo dela, ki jih nato za plačilo opravijo ljudje, večinoma samozaposleni. (Beguš 2024a: 4.) JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 166 8. 05. 2025 14:58:46 167 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... (teme spola in spolnosti, postavljanje ženskih likov v tradicionalno moške vloge, istospolne zveze), a so opisi lastnosti in zunanjosti likov stereotipni, pripoved manj domiselna, slogovno in jezikovno manj inovativna, pogo- stejši so poenostavljeni zaključki z elementi moraliziranja (prim. Beguš 2024a). Analiza sodelovanja profesionalnih piscev in pisk z »asistentom za pisanje« Wordcraft (prim. Ippolito idr. 2022) pa kaže, da slednji poda- ja predloge za vsebinski, slogovni, pravopisni del pripovedi in je zgodbo sposoben spreminjati, dopolnjevati in nadaljevati. A predlogi so pogosto klišejski, največ težav je UI imela na tistih ravneh, ki odlikujejo kakovo- stno književnost: pisanje kompleksnih zgodb, ki vključujejo številne like z različnimi osebnostmi, uporaba neknjižnega jezika, vulgarizmov, klet- vic, neresničnih ali izmišljenih podatkov ter zavestno kršenje formalnih, slogovnih, pravopisnih tendenc itd. za doseganje določenega učinka, kre- ativna izrazna sredstva, ki presegajo ustaljena, prehajanje med različnimi pogledi itd. UI je pri svojih predlogih dajala prednost scenarijem, ki jih najbolje pozna iz ogromne besedilne baze, na kateri se uči, tj. jasnim in je- zikovno nezapletenim, najpogosteje heteroseksualnim ljubezenskim zgod- bam, heroičnim bitkam ali znanstvenofantastičnim zgodbam z roboti in vesoljskimi ladjami. Opisane značilnosti spominjajo na trivialna besedila, za katera je značilna klišejizacija, stereotipizacija, shematizacija, simpli- fikacija, monosemičnost, s čimer predstavljajo »poenostavljen in enopo- menski pogled na svet in organizacijo besedila« (Zupan Sosič 2022: 41, prim. tudi Zupan Sosič 2017: 113–126). Ob povprečni jezikovni kakovosti in stereotipnosti umetno generiranih be- sedil ter posledični skrbi glede nižanja ravni jezika in kompleksnosti lite- rarnih tekstov, se v povezavi z UI in kreativnim ustvarjanjem odpirajo še vprašanja avtorskih pravic (pri uporabi UI ne vemo, iz katerih virov črpa) in etična vprašanja (UI je lahko pristranska, diskriminatorna, širi dezin- formacije).5 Prevladujoči VJM zaenkrat temeljijo predvsem na podatkih 5 Na ta vprašanja med drugim opozarjata tudi osrednja slovenska literarna festivala Vilen- ica in Dnevi poezije in vina. Festivalski fokus Vilenice je v letih 2024–2027 usmerjen v »aktualna in pomembna vprašanja, povezana z izzivi, ki jih pred človeka in literaturo postavljajo umetna inteligenca, sociološke in tehnološke spremembe, globalni jeziki in podnebne spremembe« (prim. Mednarodni literarni festival Vilenica). Odprto pismo Evropi, ki ga je napisal gost Dnevov poezije in vina, poljski avtor Jacek Dehnel, pa ima naslov: Zamenjava književnosti z umetno inteligenco bo imela katastrofalne posledice (Dehnel 2024). Vintar (2023: 26–27) med zadržki pri uporabi UI navaja: varstvo podat- kov, etiko uporabe, pristranskost, enakopravnost, transparentnost, zanesljivost. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 167 8. 05. 2025 14:58:46 168 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 v angleškem jeziku in pripadajočih kulturnih imaginarijih,6 kar za manjše jezike, ki so odvisni od teh jezikovnih modelov, lahko pomeni brisanje specifičnih kulturnih elementov, zaskrbljujoča pa je tudi nepredvidljivost razvoja in posledic aplikacij UI (prim. Beguš 2024b). Izpostavljena vprašanja glede skokovitega tehnološkega razvoja in njegovih posledic niso nova in so bila mnogokrat tematizirana in (preroško) napove- dana tudi v književnosti, zlasti v okviru znanstvenofantastičnega žanra. Jules Verne (Potovanje na Luno, 1865) in Jerzy Żuławski (Na srebrni obli, 1903) sta, denimo, pisala o človekovem potovanju na Luno desetletja prej, preden je tam pristal Apollo 11 s človeško posadko. Iz književnosti pogosto črpajo navdih tehnološki velikani, na primer beseda robot iz drame Karla Čapka R. U. R.: Rossum's Universal Robots (1920) se je globalno uveljavila kot poimenovanje za vnaprej programirane stroje za izvajanje različnih opra- vil. V Štoparskem vodniku po Galaksiji (1979) Douglasa Adamsa se pojavi t. i. riba babilonka (babelfish), ki jo je mogoče vstaviti v uho in z njeno pomočjo razumeti vse izrečeno v kateremkoli jeziku, kar želijo doseči tehno- loške inovacije prevajalnikov v obliki brezžičnih slušalk, medtem ko so tre- nutno aktualni prenosni govorni prevajalniki. Podobno je Stanisław Lem v svoji znanstvenofantastični prozi napovedal tehnološke inovacije, v romanu Magellanov oblak (1955) je na primer pisal o napravah, podobnih današnjim bralnikom, pametnim telefonom, o e-knjigah in 3D tisku. O generativno ustvarjeni književnosti je razpravljal v uvodu v fiktivno knjigo o t. i. bitski književnosti ter v kratki zgodbi Prva A odprava ali Trurlov Elektrobard. V okviru vprašanja razvoja kreativnosti UI in njenega vpliva na literarno ustvarjanje v prihodnosti se obema besediloma posvečam v nadaljevanju. 6 Slovenski projekt PoVeJMo (Prilagodljiva obdelava naravnega jezika s pomočjo velik- ih jezikovnih modelov), ki v obdobju 2023–2026 in v sodelovanju s partnerji poteka na Centru za jezikovne vire in tehnologije (CJVT) UL, se osredotoča na gradnjo odprto- dostopnega velikega jezikovnega modela za slovenščino, ki bo temeljil na besedilnih virih v slovenskem jeziku in omogočil pripravo temeljne infrastrukture za aplikacije umetne inteligence v slovenščini (prim. https://www.cjvt.si/povejmo/). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 168 8. 05. 2025 14:58:46 169 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... 2 Stanisław Lem o književnosti prihodnosti Leta 1973 je Lem izdal zbirko uvodov v neobstoječe knjige, ki jo je na- slovil Wielkość urojona (Namišljena veličina)7 in za katero naj bi 27 av- torjev prispevalo znanstvene prispevke o tehnoloških inovacijah. Lemova besedila, ki so na meji med literarno fikcijo in esejistiko, se skozi ironijo in s posnemanjem akademskega sloga pisanja osredotočajo na relacijo med človekom in tehnološkim napredkom ter izpostavljajo nujnost refleksije o prihodnosti znanosti in nepredvidenih posledicah tehnološkega napredka. O problemih književnosti »po človeku«, torej tiste, ki je nastala strojno, je Lem pisal v uvodu k fiktivni knjigi Historia literatury bitycznej (Zgodovina bitne književnosti, Lem 2012: 39–65). Monografija naj bi bila posvečena t. i. bitistiki, vedi, ki analizira bitsko književnost8 prihodnosti, in se je izobli- kovala v dve šoli. Evropska metodološko izhaja iz klasične humanistike in preučuje besedila in okoliščine nastanka, medtem ko se ameriška veja posve- ča tudi anatomiji oziroma tehničnim platem avtorstva. V primeru književno- sti, ki jo je ustvaril človek, namreč ni bilo smiselno opisovati anatomije av- torja, tj. mnogoceličnega sesalca, vretenčarja itd., medtem ko so ustvarjalci bitske književnosti (stroji) programsko in tehnično raznoliki, zato je za razu- mevanje literarnega besedila tovrsten opis nujen, a hkrati izjemno zahteven. Nadalje Lem bitsko književnost deli na dve skupini. Cishumana književ- nost je tista, ki je nastala kot posledica soobstoja stroja in človeka, ki je sprva stroju predal množico podatkov in ga naučil razmišljanja, nato se je stroj osamosvojil in človeka v svojem delovanju prerasel, a so mu njegova besedila še vedno razumljiva. Lem v tem kontekstu opisuje program, ki je izšel kot nepredviden produkt pri strojnem prevajanju besedil – agregat, ki je bil zadolžen za prevod celotnega ustvarjalnega opusa Dostojevskega v angleščino in je hkrati prebral vso sekundarno literaturo o pisatelju, je samodejno napisal roman, za katerega so poznavalci potrdili, da je po- poln ponaredek in idealno dopolnjuje vrzel med romanoma Besi in Bratje 7 Gre za Lemovo drugo zbirko recenzij in uvodov v neobstoječa literarna oziroma znan- stvena dela. Zaradi jasno podane avtorjeve informacije, da gre za fiktivne knjige, in na drugi strani resnosti obravnave, razprave delujejo groteskno in absurdno, so deloma parodija na znanstveni diskurz, hkrati pa gre za svojevrstno diagnozo prihodnosti. Prva tovrstna zbirka z naslovom Doskonała próżnia (Popolna praznina) je izšla leta 1971. 8 Termina bitistika in bitska književnost vključno z definicijama sta izmišljena, Lemovi po- imenovanji izven njegovega pisanja nista uveljavljeni kot oznaka za strojno književnost. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 169 8. 05. 2025 14:58:46 170 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 Karamazovi. Nasprotno pa mu je pri Kafki uspelo dokončati roman Grad, medtem ko nadaljnjih kafkovskih apokrifnih besedil ni bil sposoben napisa- ti. V tej fazi se v literarnih krogih pojavi strah pred tovarniško reprodukcijo kreativnih del, na drugi strani pa v tem potencial vidijo in tudi izkoristijo založbe. A Lem dodaja, da se to nanaša predvsem na trivialno književnost, medtem ko se »pravim humanistom« naj ne bi bilo treba bati. Druga stopnja je t. i. transhumana književnost, ki je nastala v procesih svobodne strojne kreacije, brez antropoloških in antropomorfnih vplivov, in je človeku brez pomoči strojnih programov težko razumljiva, v skrajni fazi pa popolnoma nerazumljiva. Tu se pojavi tudi t. i. paradoks cogito – računalnik je sicer brez čustev, a razmišlja in komunicira s človeku lastnim jezikom, zato ga človek (podzavestno) lahko dojema kot sebi enakega, ga počloveči. Na drugi strani pa stroj zaradi človekovega nerazumevanja svojih programov in produktov začne dvomiti, ali so ljudje sploh sposobni razmišljati. V fiktivni razpravi Lem torej opiše razvoj književnosti, ustvarjene s stro- jem. Temu je človek postavil izhodišče in predal svoje znanje, kasneje ga je stroj intelektualno presegel, podvomil o njegovem razumu, pri čemer nobena izmed strani ni več prepričana o vrsti in načinu delovanja »zaves- ti« drugega. Vprašanja razvoja tehnologije, ki jih je v opisanem besedilu obravnaval z zapletenim znanstvenim diskurzom, je Lem slabo desetletje prej predstavil v zgodbi o robotu-pesniku z imenom Elektrobard, ki je izšla v zbirki Kiberiada in se ji posvečam v drugem, didaktično zasnovanem delu tega prispevka. Sprva se osredotočam na besedilno analizo Lemove kratke zgodbe, nato pa predstavim predloge didaktično zasnovanih nalog, ki so navdihnjene z zgodbo o Elektrobardu in so hkrati usmerjene k aktu- alnemu vprašanju UI ter kreativnega pisanja. 3 Pravljica o elektropesniku kot znanstvenofantastična vizija razvoja in posledic umetne kreativnosti – besedilna analiza Konstruktorja Trurl in Klapavcij, genialna inženirja iz daljne prihodno- sti, se kot literarna lika sprva pojavita v nekaterih Lemovih zgodbah iz zbirke Pravljice o robotih (Bajki robotów, 1964) in nato v zbirki Kiberi- ada (Cyberiada, 1965) postaneta rdeča nit vseh kratkih zgodb. V njih iz lastnega zanimanja ali po naročilu konstruirata naprave, za katere se po JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 170 8. 05. 2025 14:58:46 171 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... začetnem navdušenju izkaže, da prinašajo tudi nepredvidljive posledice svojega obstoja in delovanja. O iznajdljivosti konstruktorjev priča že na- čin oglaševanja: reklamo za svoje storitve sta sestavila iz zvezd, tako da je bila vidna v celotnem vesolju (Lem 2014: 54–55). S svojo inteligen- co, učljivostjo in ustvarjalnostjo presegata človeka, po drugi strani pa ju tekmovalnost, želja po priznanju, zmotljivost, zavist, prijateljstvo, skup- no premagovanje težkih situacij, čustva, igrivost in moralne dileme delajo človeške. Skozi zabavne dogodivščine, ki zaradi fantastičnosti spominjajo na futuristične pravljice, kljub nekaterim negativnim platem privzemata podobo pozitivnih likov. V kratkih zgodbah se Lem poigrava s pripovednimi slogi, pri čemer žanr znanstvene fantastike sopostavlja s pravljičnim diskurzom (kar signalizira že naslov zbirke Pravljice o robotih). Kot v pravljicah sta tudi v Kiberiadi pros- tor in čas dogajanja neznana (nekoč, pred davnimi časi; nekje, v daljni deželi vs. »Nekoč se je Trurlu primerilo« (Lem 2014: 42)), v obeh primerih vladajo kralji oziroma vladarji, ki jih obkroža kraljevi dvor s služabniki in so dobri ali izprijeni. Magijo in nadnaravne moči iz pravljic pri Lemu nadomestijo tehnični izumi, ki jih namesto čarovnikov upravljata konstruktorja. Pripo- ved v Kiberiadi je linearna, svet je črno-bel, konci so srečni, liki arhetipski. Čeprav izumitelja v želji po slavi in denarju občasno prestopita na temnejšo stran, sta na koncu ravno onadva tista, ki kaznujeta napuh svojih naročnikov, s čimer ohranjata podobo pozitivnih likov (Jarzębski 2000). Pravljično izrazje, pogovorni jezik, arhaizmi in vznesen jezik so v Lemovi kratki prozi sopostavljeni s (kvazi)znanstvenim žargonom, pogosto sestav- ljenim iz neologizmov (npr. »predavanje o poliranju kristalografskih obru- sov kot uvod v drobne magnetske anomalije«, »korundovo jeklo s proti- grafomanskimi filtri« (Lem 2014: 44)). Pri tem je zanimivo preverjati, ali gre za realno obstoječe termine ali si jih je avtor na podlagi poznavanja značilnosti znanstvenega diskurza izmislil. O jezikovni in slogovni plati, posledično pa tudi zahtevnosti prevajanja kratkih zgodb iz Kiberiade, je Lem razpravljal v korespondenci s prevajalcem v angleščino:9 Moje jezikovne igre prevajalcem nedvomno povzročajo križe in teža- ve. (Lem 2013: 20.) 9 Oba citata sta navedena v prevodu J. Snoja (2018: 189). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 171 8. 05. 2025 14:58:46 172 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 Občutek imam […], da nekatere odlike Kiberiade izhajajo iz pojava, ki bi ga poimenoval »kontrapunkt v jeziku« – kontrapunkt, ki teme- lji na protipostavljanju različnih jezikovnih ravni in različnih slogov. Torej: v besedilu, ki je nekoliko arhaično stilizirano, se pojavljajo strogo fizikalni termini, in to kar najbolj svežega datuma […]. Slog je tu ponekod v nasprotju z besedami, besede se čudijo arhaičnemu okolju […]. (Lem 2013: 45.) Besedni humor v Kiberiadi med drugim vzpostavljajo zloženke oz. prek- rivanke, nastale s kombinacijo med arhaičnim in futurističnim, kot je npr. že naslovni junak iz zgodbe Prva A odprava ali Trurlov Elektrobard10 ali kiberotika, medtem ko pripoved temelji na situacijskem humorju, zlasti ko gre za soočenja med Trurlom in Klapavcijem ali med »človeškimi« pesniki in elektropesnikom. Pogosto gre za z grenkim humorjem (in ob- časno s stereotipi) prepletene navezave na kulturno zgodovino, zlasti na biblične motive in literarno zgodovino (pesniške turnirje z Elektrobardom so preživeli samo grafomani, liriki so delali samomore; pesniki so sklicali protestne shode, a se nihče ni zmenil zanje; avantgardisti so se norčeva- li iz Elektrobarda, saj je posnemal zgolj klasično poezijo, medtem ko je »[n]eki pesnik najmlajše generacije, čigar pesmi so se ponašale z močnim liričnim nabojem, on sam pa s fizičnim, [Trurla] prav grobo prebunkal« (Lem 2014: 52)), pa tudi na (kvazi)evolucijo: pri študiranju evolucije se je zgodila napaka in »namesto bledičnika [je] dobil perutničnika« (Lem 2014: 43). Rezultat takšnega stilnega in jezikovnega soočenja pravljičnega in tradicionalnega s futurističnimi vizijami večkrat deluje komično, a hkra- ti odpira globlja vprašanja in človeku in družbi nastavlja kritično ogledalo. Posamezne interpretacije v zgodbah iz Kiberiade prepoznavajo tudi nave- zavo na komunistični režim oziroma satiro. Lem je debitiral konec štiride- setih let 20. stoletja, v času vzpostavitve doktrine socialističnega realizma in ostre cenzure. Žanr znanstvene fantastike in opisovanje fiktivnih svetov sta mu omogočala relativno svobodno ustvarjanje (čeprav se smernicam socialističnega realizma ni mogel popolnoma izogniti in se v njegovi za- četni ustvarjalnosti pojavljajo zanj značilni motivi), v katerega je kasneje 10 SSKJ besedo ʻbardʼ razlaga kot 1) ljudski pesnik in pevec oziroma 2) pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja (prim. www.fran.si). V poljščini se robot imenuje Elektrybałt, pri čemer beseda ʻrybałtʼ označuje 1) srednjeveškega potujočega umetni- ka – igralca, pevca ali glasbenika oziroma 2) cerkvenega pevca (prim. Wielki słownik języka polskiego, www.wsjp.pl). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 172 8. 05. 2025 14:58:46 173 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... vpletel tudi premisleke o totalitarnih sistemih. Kiberiado je tako mogoče interpretirati v okviru politične satire, kot zgodbe o neuspelih poskusih kreacije splošnega blagostanja in sreče v deželi »robotov«, ter jo soposta- viti s komunističnimi ideali države. Celo konstruktorja z genialnim umom nista bila zmožna ustvariti idealnega sveta, torej komunistični sistem z manj genialnimi akterji nima nikakršnih možnosti. (Jarzębski 2000.) V kratki zgodbi Prva A odprava ali Trurlov Elektrobard je Trurl izumil robota za pisanje poezije. Ta je po začetnih peripetijah postal izjemen poet, ki je spodrinil klasične ustvarjalce in s tem povzročil kaos, a je Trurlu kritično situacijo uspelo rešiti s tem, da je Elektrobarda prodal vladarju iz sosednjega zvezdnega sistema in se »pri vseh svetnikih zaklel, da se ne bo nikoli več lotil kibernetičnega modeliranja ustvarjalnih procesov« (Lem 2014: 53). Problem in hkrati paradoks robota-pesnika je v tem, da je konstruktorja k novemu projektu vodilo ponižanje po neuspelem izumu preprostega računskega stroja ter da se na poezijo ni spoznal niti mu ni bila blizu. Izhajal je iz načela, da so pesniki »produkt civilizacije«, torej je v stroj vnesel zgodovino človeštva, vključno seveda z največjimi pesniški- mi dosežki (Krzanowski in Polak 2021: 44). Stroj je nato sprogramiral z metodo dodajanja in odvzemanja sestavin: splošnih programov, nastavitev logičnih, čustvenih in pomenskih vezij, volje, bistva obstoja, filozofskega dušilca (s poudarkom na uravnoteženosti med temi komponentami, sicer je stroj postal npr. skrajno jokav ali ukazovalen), protigrafomanskih in po- menskih filtrov ter generatorja za rime. A šele ko je odstranil »vsa logična vezja in na njihovo mesto vstavil sredotežne egocentralizatorje z narci- stično kompresijo« (Lem 2014: 45), je lahko začel s prvimi pesniškimi poskusi. Z izpopolnjevanjem je Elektrobard dosegel stadij, ko je s funkcijo samoprogramiranja presegel izumitelja, s poezijo prekosil pesnike (znal je sprotno posnemati algoritme poezije in jih uporabiti za izhodišče lastnih pesmi, ki so bile mnogo boljše od avtorskih), z doslednim upoštevanjem rokov za oddajo, formalno in vsebinsko prilagoditvijo pesmi naročnikovim željam in odlično bralsko recepcijo pa navdušil založnike in časopisne ure- dnike. Poleg tega je razvil možnost oddajanja poezije po različnih kanalih, sprva je bil to tradicionalni papir, nato radijski valovi, znakovni jezik, na koncu pa so ga priklopili »na konstelacijo belih velikanov, vsled česa se je vsaka kitica pesmi preobrazila v ogromno sončevo protuberanco«, torej posebno energijo, in pesnik je z »ognjenimi izbruhi [oddajal] svoja dela vsem neskončnim galaktičnim brezdanjostim hkrati« (Lem 2014: 53). JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 173 8. 05. 2025 14:58:46 174 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 4 Elektrobard in umetna inteligenca – didaktični preizkus Kratko zgodbo Prva A odprava ali Trurlov Elektrobard je v okviru di- daktično zasnovanih nalog mogoče uporabiti kot izhodišče za premislek o stanju in razvoju UI na področju kreativnosti. V nadaljevanju prispevek podaja možnosti obravnave besedila, ki vključujejo branje in besedilno analizo, kreativno pisanje, konkretne preizkuse literarne ustvarjalnosti s pomočjo prosto dostopne različice jezikovnega modela UI, tj. klepetalnega robota ChatGPT,11 analizo rezultatov ter v sklepu izhodišča za diskusijo. 5 Izhodišča za besedilno in vsebinsko analizo Stanisław Lem je bil kritičen do trivialnih realizacij znanstvenofanta- stičnega žanra, ki ga je sam jemal kot izhodišče za literarni in filozofski premislek o futurističnih vizijah, pri čemer njegova besedila temeljijo na poznavanju tako naravoslovnih ved kot humanistike, a so hkrati igriva in omogočajo večplastno branje. Da bi uzavestili ravni Lemove kratke zgod- be o Elektorbardu, naj prvemu, površnemu branju zgodbe (ali celotne zbir- ke) sledi drugo, poglobljeno oziroma podrobno branje (t. i. close reading), povzetku vsebine in vtisom ob prebranem pa besedilna analiza,12 pri kateri se je mogoče osredotočiti na elemente, kot so: (1) pripovedni slog, vsebina in motivi – preplet značilnosti pravljične na- racije in znanstvenofantastičnega žanra (čas in prostor, arhetipskost likov, čarobni oziroma visokotehnološki elementi, linearna struktura pripovedi, moralno sporočilo); (2) biblični motivi in navezave na kulturno oziroma literarno zgodovino; (3) jezik (pravljično izrazje, tekoči dialogi, arhaizmi, vzneseno besedje, znanstveni in kvaziznanstveni žargon, neologizmi, zloženke); 11 Najnovejša plačljiva različica generativnega jezikovnega modela GPT ali klepetalnega robota ChatGPT (v času pisanja tega prispevka je to GPT-4 oziroma ChatGPT-4o in ChatGPT Plus) bi prinesla drugačne, boljše rezultate in jo je za opisane naloge seveda mogoče uporabiti. A ker je didaktični preizkus med drugim mišljen za izvedbo v šoli ali v okviru bralnih krožkov in v prvi vrsti ni namenjen preizkušanju zmožnosti UI, temveč spodbujanju premisleka o UI in ustvarjanju literarnih besedil, zadostuje uporaba prosto dostopne različice, ki je mogoča tudi brez prijave in za predvideno diskusijo daje zado- voljive rezultate. 12 Prim. poglavje Pravljica o elektropesniku kot znanstvenofantastična vizija razvoja in posledic umetne kreativnosti – besedilna analiza) v tem prispevku. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 174 8. 05. 2025 14:58:46 175 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... (4) humor – besedni (besedne igre, arhaizmi in neologizmi, dvopomen- skost) in situacijski humor, ironija, satira; (5) sestava in programiranje Elektrobarda (motivacija za izdelavo elek- tropesnika, način in »sestavine« programiranja (pesnik kot produkt civilizacije), mediji za oddajanje poezije, rezultati (bralska recepcija, zadovoljstvo naročnikov, ogorčenje, a radovednost pesnikov), rešitev problema (odstranitev Elektrobarda)); (6) pesemske vrste, ki se pojavijo v kratki zgodbi – opredelitev in pono- vitev značilnosti (epigram, štirivrstičnica, sonet, epska pesnitev, pri- ložnostna poezija, avantgardna poezija, grafomanija). 6 Kreativno pisanje in preizkus umetne inteligence Ko je Trurl stroj za pesnjenje sprogramiral do te mere, da je bil pripravljen za resnejše preizkuse, je poklical prijatelja in hkrati tekmeca Klapavcija, ki je robotu podal smernice za pisanje pesmi: »Naj sestavi pesem o kibe- rotiki! […] Obsegati mora največ šest vrstic, govorijo pa naj o ljubezni in prevari, o glasbi, o črncih, o višjih sferah, o nesreči, o krvoskrunstvu, imeti mora rime in vse besede naj bodo samo na črko T!!« (Lem 2014: 48). V navodilih se je Klapavcij v okviru notranje forme osredotočil na temo (robotska erotika) in motive (ljubezen, prevara, glasba, temnopolti, višje sfere, nesreča, krvoskrunstvo), pri zunanji formi pa na obseg (ne več kot šest vrstic – rezultat bo petvrstičnica), rime in izbor besed glede na začetno črko (črka T, posledično aliteracija),13 kar je Elektrobard uspešno izpolnil: 13 V poljskem originalu je Klapavcij za začetno črko izbral C: Cyprian cyberotoman, cynik, ceniąc czule / Czarnej córy cesarskiej cud ciemnego ciała, / Ciągle cytrą czarował. Czerwieniała cała, / Cicha, co dzień czekała, cierpiała, czuwała… / …Cyprian ciotkę całuje, cisnąwszy czarnulę!! (Lem 1972: 195.) Fragment s pesmijo je eden izmed večjih izzivov za prevajanje v druge jezike in zahteva prilagoditev ciljnemu jeziku, med drugim tudi s premislekom o ustrezni začetni črki, ki ponuja dovolj možnosti za izpeljavo pesmi po navodilih. Slednje je Lem predvi- del že v korespondenci na temo prevajanja svojih del z Michaelom Kandlom: »Literar- no delo je operacija s svojo lastno strategijo in izpolnjuje določeno semantično nalogo. Prevod lahko z DRUGAČNIMI TAKTIČNIMI SREDSTVI, z drugačno razporeditvijo sil, z drugačno zgostitvijo sredstev doseže enake ali vsaj zelo podobne učinke.« (Lem 2013: 81, v slovenščini citirano po Snoj 2018: 189–190, prim. tudi analizo izbranih fragmentov slovenskega prevoda Kiberiade Nika Ježa v Snoj 2018: 187–197.) JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 175 8. 05. 2025 14:58:46 176 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 Tiberij, tastaturoman, trdo trmari, teló trepeče: Ti, temnopolta tujka, tebi tajim trubadur tresočo tožnost tamburina, tegobe topim, toda tačas teti tiranski težnje telesne tešim. Temna Tamarinda tedne tiho trpi, trpi težkó! (Lem 2014: 48.) (1) Po tem, ko smo analizirali Klapavcijeva navodila in preverili, ali jih je Elektrobard dosledno upošteval, lahko za začetek preizkusa kre- ativnosti UI v jezikovni model ChatGPT prepišemo Klapavcijeva navodila. Preverimo in analizirajmo ta pesniški rezultat – osredotoči- mo se na izpolnjevanje navodil in na osrednje funkcije književnosti, tj. estetsko, spoznavno in etično funkcijo. (2) Da bi videl Trurlov poraz, si je njegov tekmec za Elektrobarda izmislil precej absurdne pogoje za pesem. Premislimo in po kriterijih notranje in zunanje forme literarnega besedila (prim. Kos 2001: 87–152) ses- tavimo nova navodila. Po notranji zgradbi naj bo to lirika, izberemo temo in motive, notranji stil (lirični, epični ali dramatični). V okviru zunanje forme je mogoče določiti zunanjo zgradbo (kitično ali pesem- sko obliko), se osredotočiti na zunanji stil (pesemska izrazna sredstva) ali zunanji ritem (verzologijo). Pri tem ni treba definirati vseh segmen- tov, zahteve naj bodo premišljene, smiselne in uresničljive. Če delamo v skupinah, si lahko najprej navodila izmenjamo in sami poskušamo napisati pesem »po naročilu«. Preberimo in pokomentirajmo nastale izdelke, ki s(m)o jih napisali verjetno v večini neprofesionalni, človeški avtorji in avtorice v omejenem času. V drugem koraku navodila vpiši- mo v jezikovni model ChatGPT in preverimo rezultat. Ali je UI upošte- vala vsa naša navodila za pisanje pesmi? Kakšen je rezultat, kako oce- njujete njeno kreativnost in estetsko (spoznavno, etično) plat izdelka? Primerjajmo nastalo humano in stojno poezijo. (3) Lem je v uvodu v fiktivno monografijo Zgodovina bitne književnosti med drugim omenjal »agregat«, ki je bil zadolžen za strojno preva- janje vseh literarnih besedil Dostojevskega iz ruščine v angleščino. Poznavanje celokupne primarne in sekundarne literature o ruskem pisatelju, ki mu jo je posredoval (jo vanj naložil) človek, je stroju omogočilo, da se je seznanil z »algoritmi« avtorjeve proze in na pod- lagi tega napisal idealen apokrifni roman. Preverimo, ali so tudi tre- nutno dostopni jezikovni modeli UI tega sposobni. Izberimo znanega JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 176 8. 05. 2025 14:58:46 177 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... avtorja oziroma avtorico, ki naj ga ChatGPT posnema, in glede na poznavanje avtorskega opusa pripravimo čim natančnejša navodila, kaj naj napiše (za čim boljši rezultat je tudi pri UI pomembna jasnost in razumljivost navodil – upoštevajmo kriterije notranje in zunanje forme literarnega besedila, posebne značilnosti avtorskega pisanja, mogoče je navesti konkretna že napisana dela izbranega avtorja ozi- roma avtorice itd.), pri čemer smiselno omejimo obseg. Preden odda- mo navodila, zase zabeležimo, katere značilnosti pisanja se nam zdijo bistvene in bi jih bilo v »uspelem« apokrifnem besedilu nujno upo- števati. Da bi lahko ocenjevali rezultat, izberimo avtorja ali avtorico, katerih dela zelo dobro poznamo, torej imamo v svojem spominu čim več znanja, ki ga je jezikovni model lahko pridobil iz dostopnih bese- dilnih podatkov (knjig, člankov, spletnih strani, drugih pisnih virov) in na podlagi katerih pripravlja odgovore oz. v našem primeru imita- cije literarnega sloga. Kakšen je rezultat? Analizirajmo ga. Pri opisanih aktivnostih, ki jih lahko izvedemo v celoti ali delno, gre v idealnih primerih za zabavno preizkušanje delovanja velikega jezikovnega modela in njegove kreativnosti, po drugi strani pa naloge pri pisanju na- vodil, primerjanju in analiziranju rezultatov spodbujajo uporabo znanja iz literarne zgodovine in teorije ter lastno kreativnost. Zaključni diskusijski del pa predvideva konstruktivni premislek o možnostih UI in kreativnosti. 7 Diskusija in sklep Lemova proza in na splošno kvalitetna znanstvenofantastična književ- nost14 spodbuja k premislekom o razmerju med človekom in tehnologijo (in transcendenco), pri čemer se znanstvenofantastična pravljica o Elektro- bardu osredotoča na vprašanje strojne kreativnosti. Glede na med drugim uvodoma opisani raziskavi se izkazuje, da VJM trenutno dosegajo zgolj raven trivialne književnosti, a zavedamo se, da tehnologija hitro napreduje 14 V okviru poljske književnosti je med najbolj prepoznavnimi sodobnimi avtorji kvalitetne znanstvene fantastike Jacek Dukaj (1974). V kontekstu življenja človeka v visokotehnološkem svetu in njegove paradoksne želje po vrnitvi »nazaj k naravi« je zanimiva tudi kratka zgodba Olge Tokarczuk Transfugij (slovenski prevod iz antologije Sodobna slovanska kratka zgodba je prosto dostopen na povezavi: https://slavistika.net/e-viri/sskz_pl) oziroma celotna zbirka Bizarne zgodbe. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 177 8. 05. 2025 14:58:46 178 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 in je že večkrat prinesla neverjetne novosti, ki so kasneje postale del člove- kovega vsakdanjika. Ali (oziroma kdaj in kako) bo torej UI mogoče nauči- ti, da bo pisala estetsko vrhunska, inovativna literarna dela? Ali pa se bomo zadovoljili z manjšo jezikovno, slogovno in vsebinsko kvaliteto besedil? Primeri uporabe UI kot pripomočka pri pisanju literarnih del so čedalje pogostejši. V kakovostni književnosti gre največkrat za eksperimentiranje z VJM, končni izdelek pa je v veliki meri plod intenzivnega dela avtoric in avtorjev s predlogi, ki jih podaja UI,15 medtem ko je mogoče sklepati, da je pri pisanju trivialne književnosti delež avtorskega angažmaja manjši. A primeri iz literarne zgodovine kažejo, da pomoč pri pisanju, celo pri danes zelo cenjenih avtorjih, ni nič novega. Znano je, da je bil Auguste Maquet (1813–1888) pomočnik pri pisanju del Alexandra Dumasa (1802–1870), med drugim Grofa Monte Crista in Treh mušketirjev, a ni zabeležen kot soavtor na knjižnih naslovnicah ali v kolofonu. Kakšen je naš odnos ozi- roma odnos bralstva do pomočnikov pri pisanju, kako na to gledate z etič- nega vidika oziroma vidika avtorskih pravic? Na katerih ravneh UI lahko pomaga pri kreativnem delu in to ne bo sporno? Literarna produkcija se s tehnološkimi novostmi, dostopnostjo in večji- mi možnostmi za izdajanje knjig (elektronske izdaje, portali za izdajanje knjig) povečuje,16 pri čemer UI zlasti na področju trivialne književnosti prispeva k še večjemu porastu, kar potrošniško usmerjen svet spodbuja. 15 Primer takšnega eksperimentiranja je gledališka predstava UI: Ko robot napiše gle- dališko igro, ki so jo v praškem gledališču Švanda leta 2021 pripravili ob stoletni- ci premiere Čapkove drame R. U. R.: Rossum's Universal Robots. Pri ustvarjanju je sodelovala skupina informatikov in dramskih ustvarjalcev, ki je dramo ustvarila s po- močjo aplikacije GPT2 (prim. Fraňková in Vetešková 2021). Pesniški primer kreativnega in eksperimentalnega soustvarjanja z UI je pesniška zbirka Nacija − kultura: venec vencev vencev 1 Vuka Ćosića, v kateri je avtor uporabil v času pisanja dostopno različico klepetalnega robota, tj. Chat GPT-2. V prvem koraku je avtor v pogovorni robot naložil zbrano obširno gradivo izjav s socialnega omrežja Twitter ter množico sonetov, oboje pisano izključno v slovenščini. Nato je s pomočjo UI generiral sonete, ki jih je v zadnjem koraku oblikoval in dodelal za objavo v pesniški zbirki (prim. Ćosić 2022: 203–207.) Beguš (2020: 137) pa navaja primer izbora za japonsko državno literarno nagrado Nikkei Hoshi Shinichi za leto 2016, v katerega se je uvrstilo tudi besedilo, ustvarjeno s pomočjo UI (prim. tudi Olewitz 2019). 16 Npr. poljska Narodna knjižnica je glede na statistike leta 1993 prejela 10.657 obveznih izvodov knjig, ki so bile izdane na Poljskem (v poljščini ali drugih jezikih, vključene so vse vrste knjig, ne samo leposlovje), leta 2003 je prejela 20.681, leta 2013 32.863 in leta 2023 33.893 izvodov knjig. (Dawidowicz-Chymkowska 2024: 102–103.) JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 178 8. 05. 2025 14:58:46 179 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... Vprašanje pri tem pa je, ali je/bo množica vseh teh knjig za bralstvo zani- miva. Ali bo v poplavi knjig kvalitetna književnost postala bolj cenjena, kakšna bo pri tem vloga literarnih kritikov in poznavalcev književnosti, literarnih kanonov in literarnih nagrad?17 Pri diskusiji o tehnološkem razvoju je smiselno premisliti še o namenu UI. Jacek Dehnel v svojem odprtem pismu Evropi (Dehnel 2024) opo- zarja na vlogo tehnoloških inovacij, ki naj bi, kot sta zapisala tudi Oscar Wilde ali ameriška pisateljica S. J. Sindu, služile človeku na način, da bi zanj opravljale neintelektualna, monotona in dolgočasna opravila ali delo v slabih pogojih, s čimer bi človeku omogočila več prostega časa oziroma več časa za kreativnost in ustvarjanje umetniških del, ki naj ostanejo člo- vekova domena. Ali torej sploh potrebujemo strojno kreativnost in zakaj se je pojavila potreba po razvijanju UI tudi na tem področju? S tem povezano je tudi vprašanje, do kod lahko gre razvoj UI in ali bo ta kdaj presegla človeka in mu postala nerazumljiva, kot razglablja Lem v kontekstu bitske književnosti? Se bo pojavil t. i. paradoks cogito, ko bo UI začela dvomi- ti v človekov razum? Ob tem je smiselno opozoriti na nujnost sodelova- nja humanistike pri razvoju UI v kontekstu vplivov na človeka in etičnih vprašanj (prim. Beguš 2020: 437–441) – tako kot pri razvijanju fiktivnega Trurlovega Elektorbarda, kot tudi pri razvijanju sodobnih orodij UI sta hu- manistika in družboslovje (zaenkrat) prisotna redko ali v manjši meri. Lemova kratka zgodba in v prispevku opisani predlogi za preizkus UI izpostavljajo premislek o književnosti in njenem odnosu z visokotehno- loškimi novostmi ter problematičnost nekritičnega sprejemanja UI brez preizpraševanja o vplivih, posledicah in nepredvidljivosti njenega razvoja. Namesto strahu in apokaliptičnih napovedi želijo spodbuditi kritično rado- vednost in raziskovanje delovanja, možnosti in omejitev VJM, predvsem pa razvijanje kritičnega mišljenja in utemeljenega lastnega mnenja. 17 V tem kontekstu je zanimiva kratka zgodba Andreja Tomažina Hlapci, heroji in umetna inteligenca (2018: 17–31), v kateri člani komisije nagrade za najboljšo kratko zgodbo (opisan postopek izbire in podelitve spominja na protokol podelitve nagrade kresnik) ne vedo, ali je avtor oz. avtorica zmagovalnega dela človek ali umetna inteligenca. Besedi- lo je mogoče obravnavati kot razširitev diskusije. Prim. tudi Beguš 2020: 132–146. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 179 8. 05. 2025 14:58:46 180 Lidija Rezoničnik | Jezik in slovstvo, 70(1–2) | 2025 | 165–181 Zahvala Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa »Medkulturne literar- novedne študije« (P6-0265), ki ga iz sredstev državnega proračuna finan- cira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). Viri Ćosić, V. (2022). Nacija − kultura: venec vencev vencev 1. LUD Šerpa. Lem, S. (1972). Cyberiada. Wydawnictwo Literackie. Lem, S. (2012). Wielkość urojona. Czytelnik. Lem, S. (2013). Sława i Fortuna: Listy do Michaela Kandla 1972–1987. Wy- dawnictwo Literackie. Lem, S. (2014). Kiberiada. Celjska Mohorjeva Družba. (Prevedel N. Jež). Tokarczuk, O. (2020). Transfugij. V Sodobna slovanska kratka zgodba (str. 17–31). Znanstvena založba Filozofske fakultete (Prevedla J. Unuk). https://doi.org/10.4312/OYYH7518 Tomažin, A. (2018). Anonimna tehnologija. LUD Literatura. Literatura Beguš, N. (2020). Artificial Humanities: A Literary Perspective on Creating and En- hancing Humans from Pygmalion to Cyborgs [Doktorska disertacija, Harvard Uni- versity Graduate School of Arts and Sciences]. ProQuest Dissertations & Theses. https://www.proquest.com/openview/b433ce31d9f0715b0a5a5f1a0cab3224/1? pq-origsite=gscholar&cbl=18750&diss=y Beguš, N. (2024a). Experimental narratives: A comparison of human crowdsour- ced storytelling and AI storytelling. Humanities and Social Sciences Communica- tions, 11, 1392. https://doi.org/10.1057/s41599-024-03868-8 Beguš, N. (2024b, 25. julij). Res želimo strojne posnemovalce človeka? Delo. https://www.delo.si/novice/znanoteh/res-zelimo-strojne-posnemovalce-cloveka Dawidowicz-Chymkowska, O. (ur.). (2024). Ruch Wydawniczy w Liczbach, tom 77: 2023 książki. Biblioteka Narodowa. https://www.bn.org.pl/raporty-bn/ruch- wydawniczy-w-liczbach/ruch-wydawniczy-w-liczbach-2023-k Dehnel, J. (2024). Zamenjava književnosti z umetno inteligenco bo imela katastrofalne posledice [Odprto pismo Evropi, Dnevi poezije in vina 2024]. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 180 8. 05. 2025 14:58:46 181 Umetna inteligenca in kreativnost – vizije strojnega pesništva v znanstvenofantastični prozi ... Multimedijski center RTV Slovenija (Prevedel K. Pisk). https://www.rtvslo.si/ kultura/knjige/jacek-dehnel-zamenjava-knjizevnosti-z-umetno-inteligenco-bo- imela-katastrofalne-posledice/718254 Fraňková, R. in Vetešková, M. (2021, 25. februar). Prague theatre to stage play written by artificial intelligence, on 100th anniversary of Čapek’s R.U.R. Radio Prague International. https://english.radio.cz/prague-theatre-stage-play-written- artificial-intelligence-100th-anniversary-8710305 Ippolito, D., Yuan, A., Coenen, A. in Burnam, S. (2022). Creative Writing with an AI-Powered Writing Assistant: Perspectives from Professional Writers. arXiv:2211.05030. https://doi.org/10.48550/arXiv.2211.05030 Jarzębski, J. (2000). Czy kosmos jest śmieszny. Lem.pl – serwis poświęcony twórczości Stanisława Lema. https://solaris.lem.pl/ksiazki/beletrystyka/cyberiada/61-poslowie-cyberiada Kos, J. (2001). Literarna teorija. DZS. Krzanowski, R. in Polak, P. (2021). The future of AI: Stanisław Lem’s philosophi- cal visions for AI and cyber-societies in Cyberiad. Pro-Fil, 22, 39–53. https://doi.org/10.5817/pf21-3-2405 Mednarodni literarni festival Vilenica (brez datuma). Društvo slovenskih pisate- ljev. https://vilenica.si Olewitz, C. (2019, 11. marec). A Japanese A.I. program just wrote a short novel, and it almost won a literary prize. Digital Trends. https://www.digitaltrends.com/ cool-tech/japanese-ai-writes-novel-passes-first-round-nationanl-literary-prize/ Snoj, J. (2018). Kiberiada Stanisława Lema in njen slovenski prevod. V M. Wtor- kowska, M. Wacławek in L. Rezoničnik (ur.), Sedemdeset let poučevanja poljske- ga jezika v Ljubljani: Posvečeno Nikolaju Ježu (str. 187–197). Znanstvena založ- ba Filozofske fakultete. https://doi.org/10.4312/9789610601296 Vintar, Š. (2023). Jezik in umetna inteligenca: kam nas vodijo veliki jezikovni modeli. V J. Vogel (ur.), 59. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Slovenski jezik, literatura, kultura in digitalni svet(ovi) (str. 21–28). Založba Uni- verze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/SSJLK.59.2386-057X Zupan Sosič, A. (2017). Teorija pripovedi. Litera. Zupan Sosič, A. (2022). Nekaj v megli nad reko ali literarna interpretacija (matu- ritetnih) besedil. Litera. JIS 2025-1 PRELOM FINALE.indd 181 8. 05. 2025 14:58:46