Poftnrna pfaeana ▼ potovtnL
Leto LXXV. št. 7
Ljubljana, sobota 10. famtarja l*f2-XX
Cena 49 cer
UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJTJBLJ A_N A. PUOCINUKVA ULJ CA ft. —TELEFON: 11-21, 11-11, 11-14» 11-26
JZKJJT'^SO ZASTOPSTVO sa ogla** lx Kraljevine Itall:* te inozemstva tms UMONE Pl BBUCITA ITAIJANA S. A„ Mil.ANO
|B 11-M. — Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina A.— U Za inozemstvo: 15.20 L*.
CONCESSlONARlA ESCLUSIVA per la pubbiicita di provenienza ttaliana ed estera: UNIONE PUBBIJOITA ITAIJANA S. A- MII.ANO.
Cc en angleška bojna ladja
poškodovana
Nadaljnje podrobnosti o Iegentfarri akciji v alcksan&rijski UM — Letalske akcije v Afriki —- Ponovni napad ca Malto
EV
Ji!a\m *'.m it.ii; j:in»k h Ohornzen'h *tl j- *   januarja naslednje ">*6- vojno
p« j ročilo:
Ivakor je bilo *r nadalje točno Ugotovljen •-. je bila v ak< ij . ki •»«■ j*» izvršile ria-I .'rj*- - !»> kr. mornarice v al^ksan rij^':1 1 in o I .lteri ie bi'o jjo\ora v vćerajA-myva paavfaaj, razen oojne ladje »VaS-aat« p»1k»dovan3 o* «-a   dru^j   tx> jna
la'h*  tipa »Bnrham«.
\   ( i  j    i .vri.-  o^red*»točenv top-
iv j - !   i.    m j.'.     .,nk mi n.»
ajdsctai ; r. Polurni.
': . . - \ . r, ' ;-\a letala *o bombardirala laboriAcm ha m stroj obstreljevala acldelke na pohodu na področju pri Acedab ji. V mnogih spopadih r ■csnškisaS lovci je bilo uničenih 6 sovražnih letal. Neko «nAe izvidn; >ko lefa'o, ki ga Je na' r»r r»i rapadel oddelek 5 *I1 :rr-
ftSOVt, je M^trrlilo dve sovražni letali in Se jo w preluknjano od *»trrIo\ vrnilo z u. : i/ >y   l-i i,i  oficirjem in 3 ranje-
nim- član, popadke.
Xav> pn-tib taNko topništvo je zadelo sovražni h«iml<:i k. ki je strm« ;gla\ll v hli-ŽLrii   *»«<*uilia.   UfUi..«   letalo   ti;».i      \\ i« Urr>
\\ell nglnn . ki ga je zadel dobro pomerj«n strel n-ke nav« torpedovke, se je razbilo in treščilo \  ni«»rje pri Trip.>li*»u.
Navzlic "laf^mu vremenu v Sredozemlju je Ietal^l\«. ; 'novJo napade na otok MaKo.
Rim, 10. jan. s. Včerajšnje vojno poročilo omenja poškodovanje še druge bojne I rje v akciji, ki se je razv.jala v Aleksandri ji. La jo so poškodovali napadalni od-d !k Kr. Mornarice Eiinica je. kakor vlz av:ja poročilo, tipa Barcham« z 31 000 tonami. Izredno močno je oborožena in ima
med drugim 12 topov po 181 rr.m Laja je približno tako zgrajena kakor >VaI:ant«. ki Je bila tudi poškodovana v Aleksandri}".
Nemško odlikovanje dveh generalov
Operacijska padročfe 10 jan ^ fPoroč^o *>opv«r»neca dov'vn-k-a a^pnciif Štefan .) Vrhovni poaeHn:k or*ort žen h sn\ v severn \friki pcneral Kartico m ief cenern'ncaa • vn ?a r<'ve'i*>tvs <ch «•'' cenern! C.amhara. ki sta b:,a nedsvnr. odI:<k<i-vana z žclezn m Icrzcm 2   razjeda   <-tj r>d M-tlerm
spreie'a od'ikovanje železnega krža 1 raz reda Odlikovan ;e j ms le izročil v Hitler jevem imenu na uvećan na^n v nekem km \v na fronti general Romei.
Izgube v decembra
Rnm. 10 jan a. Glavni stan oborožonib sil poroča o izgubah v decembru 1011 m o izgubah, ki niso bile vStete v pro.isnjih seznamih, o katerih so do 31 decembra priSIi predpisani podatki in imenske navedbe. Izgube so biie sledeče:
Vojaka in Milica v Severni Afriki: padlih  618   ranjenih  529.  pogr^gnnih 620
Na ruski fronti (tretji seznam): padlih 273. rarnenih 643  poprešanih 54.
Na grsko-albanski in alban^Uo-ju^nslo-vanski fronti: padlih in umrlih zaradi ran 388, ranjenih 407.
Na področju Italije (letalsko bombardi ranje>: 9 padlih.
Letalstvo: padlih 79. ranjenih 49 pogrešanih 35.
Mornarica: padlih 135. ranjenih 55, pogrešanih 1.151.
Gšenziva na M&^o
Z osredotočeno akcijo osnih letalskih sil bodo vrAčiti glavno angleško oporišče v Sredozemljt:
Operacijsko prniročje. 10. jan s. (Porx lope   Sn.-ja   d<-r, a^tneje  Štefani.) V 1    .»»ženski   btki  je  st«^>ila   v ()^«prodje \j  h za   "^la ta   Zadnje dni
* *- v!e o^i. ki odlično i/perirajo v oare btjea Sred«?zemJ;u, ciaćile woje delo-vaajc n poiMMiOc napade na vojne naprave  njvainejit   med  strate^Jurni točkami
sovr^ža ka v Sredozemlju.
Sovražno o«pori^če je b»!o v zadn* h mesec, h še bo'j ujaćeno z no\imi «stcm: proH-K obrambe m s pomn žit\-rjo cbramb-
n h m nap.: ia i h letalskih sil. Izp»?po«!njene so b le obrambne naprave z!as*i na letalskih Oporiščih v Half aru. Gudiji in Micabi. Ta tri ieta- Ja sr> S '3 med seboj povezana, r .<>) da se jih smatra lahko za eno samo leta i: če. ki se razteza na več kva-<iratn:h kšlctnetrov. Okn>g opcTTĆa je b !a urejena proti letalca obramba z opazf/val-nim post ' an\umi. zarad' katerh so napadi na letala, ki so pas j a na po vsem oWr nem letali ču. ze'o težki m nevarni Dela za art re-_;a o^romnesa IctalKča so se
priee'a že pred mno<rnii meseci, toda na>e leta dtc alt 1 1 de'a s«a!nr> mefile Načrti za ta de'a ob^oje že več let G'avni stan an:!e"kcca letastva se je žc pred mnogimi loti v; : za zcradttev nadzora v zraku v tem pa«yu Sred' zemlja Čeprav tt naprave predstavljajo oviro za letalske akcije, s ka-terimr se h >će un'čiti leta'a na tlth vendar ne od>*- ni<>/n«>*Jti za napade So-vražn ku je uspelo s tem. da iahke na obširnem prt>storu pora 7,1c1 i letala občutno zmaniati lastne izgube Pred tem so bile te -z?ube zelo hude Zdaj razme>ča scatsž-nih Ieta4a v obodnh pasrrv'h ietali>č Proti-
leta «ka obramba je b:'a ojačena • • >.r« C C'.tv
nh objekterv in zlasti c-krog letališč ;n pa> moTsi:e^a oporišča v La Valleti.
Sta'nn dclmanje  leta'vtva sni ki se
vedno  omenja   v  vojn h  poročnih.  ;e pa činitelj, ki premaguje \-se težave   Malta b mora»la služiti anii'e k-   mornaric   kot pn-bežaJišče in njena ogromna sidrišča naj bi
j prevzela  poškodovane ladje   Ard'e ka  a .
I mira! teta pa je morala prstanke ladij v močno utrjenem pristanišču skraj^.ti do skrajnosti in poslati pokudova.ie ladje drugam Malta bi morala postati tud; letalsko opon.če za napade v Sredozemlju in preholna p*r<ta;a za let 'ske p/ete iz An-C*:je preko Afnke v Srednj: :n Da n vzhod. Toda n.'. "c ;n nem'ke leta'ske sole vse to onemogočajo Nemke letalske sile so se *miie na oporišča srednjega Sredozcm'ja da del jo z italijanskim'  'cta'skim1 s;'.im
• napore m delo v letalskem dei vanju, ki je postalo zaradi svojih obveznost' zoli važno
I Uspehi teh letalsk h ofenziva h aken. ki s > se pričele pred nekaj tetini. SO že ka/ej<> SčaNo-ma b<«Jo letals-ke akcije ur č\!e so\-raž-
i no letasko delovanje. Pc*po'n(rn"ia <ja ne bo-
; do uničile, to se razume Nc b< m g popolnoma odstraniti  sovražnih  letalskih sil
, toda do skra;n<ysti bo zmanjšana možnost za važne j :e akc.je »o\ra/neCa 'etalstva.
Poveljnik Malte podal ostavko
Rim. 10. jan     s     Angleška pol-aradn^ agencija   poroča,   da   je   poveljnik  čet na Malti  general   Scobe.Mha   nenadoma podni ostavko in je na njegovo mesto prišel ge neral Dow Beach.
:; "' l     22a vHm&m §i*m trajajo dalja
Nemško vojno poročilo — številri sovražili napadi tyf^lti
Letalske akcije v ATrilu
Iz Htlerjeveera gla\-neca stnna, 9 jan. Vrho\"no poveljniStvo nemške vojske je objavilo naslednje vojno poročilo:
Na srelnjem in severnem odseku who<1-neg3 bojlera trajajo srditi obramhnl boji daJje. Pri tem >»o bile razbite priprave so-vražn ka s koncentričnun topnisK.m ognjem in od!i;ti številni sovražni napad". Skupine bojnih, »trmoglavskili in lo%-k'h letal  so   poilp rale  obrambne   boje vojske,
V severni Afriki se je nadaljevalo sovražno topniAko obstreljevanje nemških in Italijanskih post« jank pri Solumu. Na področju pn Aseoabiji izvianisko delovanje na oben -traneh. Nemška bojna in strm>o-g!a\ ska letala so bon t ha rti i rala kolone britanskih motornih vozil. V letalskih spopadih so nemški lo\ci sentrel li 6 sovražnih letal, ne da bi sami izgubili kak aparat.
Na otoku Malti so bila britanska letališča podnevi in ponoči uspešno bombardirana.
Obstrelievrnje Petrograda
BerUn. 10 jan s Včeraj je nemško topništvo obstreljevalo važne vojaške objekte v Petrogradu Kakor se doznava iz vojaškega vira, so bile azdete tovarne in sleci
tovarne težke Indu^tiile. železniške postaj" in vojni koristne naprave.
Fin-rko porcT*!o
Helsinki, 10 jan. s. VćeraJMnc porr<£ V> ( Operacijah pra\-i da se v vzhodni K ■re,ij; nadaljujejo rK.izVus? tomitMm da bi pr>>lr z velikem si'anr. Vs1 scATažn nar^ri so bil krvavo odfciti Obležalo je nad MKl mrtv;h Z.a;e-t ie bil številen vojn; material m mn^ So ujetnkoa-. §es«t so\-ražnh letal je bMo se -*-e';en h.
Uspehi italijanskih letalcev
Z vzhodne tmnte  10  jan. s Kiiuh mrazu Ki   »vira delonanje strojev   *n vmc0i   k- po <rva   eta^^ča   ie leta'stvo nagega eksped-cijskesa  zb</ra  v  Rus j-   nedavno dose?' nove odločilne zmage  V zadnih dneh de ;embra so v borb' z n^dm.ćn m   s lam' s<. vietskesa   leta'stva   k'  <!o se  zbrn'c   v od "►eku nai h čet.   talijansk- 'ovc- sewtre*ili i letal tipa »Rata« m en bomhn.k   V tal dneh so proti'c*a'«»ka obnmba   n biTer;-oeh Ttnh d^vrrij «estrel*'e ~ sr»\m7nh 'eta ^es-to "n sedmo- 'et^'o *t.-? d*--^-^ e'a verietr«' 'Sto usodo   V treh dneh  ie S'ln *orei un :enih IJ sovjetskih letal 2 pa sta verjetno tudi uničeni
NEZADRŽNO PRODIRANJE JAPON
Japsnske čete 59 se prebile skozi najvsžssefšs angleške obrambne p3-stajanke na Malajskem polotoku in se vc:!ito bslj približufep Singapnru
T«.kio. 10   jnn. s. Porodio Imperialnega
plavi:.^'a stana pra\*i. da so japonske ćete Id operirajo vzdolž zapadne obale Malaj n polotoka In rrodtrajo proti justi. za-
1 ml B ti ll položaje severno od Trola-ka potem ko so sovražniku zadnle nove iz-£rul.e in z!nsti njeero^dm motoriziranim silam. Skupino letalstva vojske so napadla predvčerajšnjim popoldne prMar.išče Mol-
v Birmanijl. V polno je bila zadeta neka vrlika Ind^a in žtirf ladie sredriie tonaže Bombardiran je bil tudi kolodvor in pristaniške naprave.
Tokio. 10 »an s. Agenciji D^cnej objav-- i i n j h operne:; ■ poudarja pOMJ : sile še nnorei rrcmacuiejo vse ovire na sv,jeni p< hodu na Mala ji medtem ko se anif'e ke si'e umknjo m letalstvo ita'no un čuje sovražne obrambe. L'r.:dno poročno pravi, da so ;apomke sčle 20 milj vzhrdno od Tan jopoT M i,:na. ToTrčMa s fnvntc ^r.:v.j(i. da se Angleži umikajo v vt <cm ncre.lu. scvemo in j^žno od, Selan-1K-ra ter un za scKo-j mostom e in ces>te
cm p< /susu. da bi zaustavili japon sk zaVedovanje.
D /n;i\a 1 !alje. da so iapt.rske s^lc v r !r ču rv<V rađale Ancležem hude '/lube. Angleži so pustili na terenu 300 mrt-
• ■ m so izgubili 20 uictn:ko»\v  Japonc so
6G topov. 50 lahkih tankov ki 400 avtomobilov in motoc'klcv
\ s napora <ku'n-<j pripraviti javnoM na na EalHiji razvoj vojne in naznanjajo mož-n< a| presetttve generalnega štaba v Nlzo-tem \o Indijo.
Nj F l;r> nh paponsice sriTe se naprej na-ps 1 inkc ameriške vojske, ki branijo
tok I5:i* na. Jaronska letala so zopet b  mbardirala utrdbe na o^oku Cor^ejridoru.
BJi napud na Corregidcr je traja' štiri ure.
v.i/",ci~e vferaj^je vojn01 poročilo *e oaoop hri aaacri -ke ne*.:!ke letal »Lan-g!eys«, ki je imc'a 11.000 ten in jo je po-a neki japoaofca r"<*imom:ca v vodah i'i/n^mapmštm <>d ot« ka Johnoma. »Lan-e'cvs« je b a edina lad:a .ki ji je na čude-ieo nač n napelo p- •••!->ceniti izpred Davaoa, n" iet.i' t ve. un cevno amer;ško
n.i-rico ob pričetku vo*ne Japonski I sti rja jo v prag h kfnnentaxj:h. da ^> sc tud   aimcri ki vo-jaki   ki so beža.ii / N\;n:'e. ps-lu/cvaii taktike pu.-'-čanja praznine za seboj.
Pcpclna mCmzš Jap2nc27
Rio de J^nciro. 10. jm. s. Ameri'-ki krm-
f idm r^-l Yates Štirim g, mo-nan* "ki s'tro-ko.vnrak. jc :z.iav'\ kr.kor pf/<n^a neka brzojavka iz Ne\v Yf r-ka, da rrnajo s^^aj Japonci niiJmoč na kt«/>ncm. na mc»rju m v zriku.
Tokio, 10 jan. s. Hitro japonsko napr<^-nje m Kalajakera 7>olotoku omogoča ogromna nadrtoć v letalstvu, ki jo imajo nri v primeru z Angleži. Od 500 letal, s katerimi je Anglija razpolagala na opo-riščih Malaje ob pričet ku vo;ne. je ostalo simo še kakih 100 letal, pri čemer je treba upoštevati, da so Angleži dobili oja-čenja iz Nizozcmsl-e Indije in Iz Avstralije. Ojačenja ce cenijo na številko letal, ki jih imajo Angleži sedaj na Malajskem polotoku Japonsko letalstvo je torej po teh računih samo na IfafftjaflRBMi polotoku uni-
• ilo doslej 500 angleških letal.
na Halsfi cbkalitsv
R '?',T;r->c? 10 :an s. Levemu boki: an^le--< ll eer na Mala ji gro-zi obkf-''itev Po pri-ntanfa sam Ti Angleže« za<<V luieio janen-ike s:*c umrkaiovcTa so\-ražn'ka s tank' m ' '■—n:m: ■ vtOHinbrli ter z leta'i Japonski nrtielE s3fi Angleže, da de'aio »ž-^bje skoke«, kik t =e snmi aeražaloi V jinjaj|niiu m 7:-nk:] \ dr« ;e umk na Malafi ve'ik poraz za angleJkre 'mner'a'ne »le. Prrzna\"a »? ti! li. d 1 so s'c Jafxmci pc/natđi sk1ad;šč ■ v- ti. skupno z ogromn mi na-
ravnim: viri.
Lizbona, 10. jan. s. Vesti iz angleškega, nolura r!nega vira vsebin*eio izredna priznanja g^ede položaja na Malaji. Pričakuje se v kratkem nastop krize na Malajskem pol-^to];u. Poročajo o nadaljnjem ojačeniu priimka japonskih čet, zlasti na frenti Peraka.
Ts'sio bombardiranje
Er.c?-tioiia
Tokio. 10 jan. s. Stalno letalsko bom-rcHranje Flmpoona nara\most o^r^ža mdijski imperij ter je učinkovita zapera •a an2"lo?*meri£ke dobave Cunrkinru. Iz Rane-oona pelje železnica do kitajsko-b;r-manske me'e. kier se prične z^ana birmanska cesta, o kateri se je to'lko govo--iJo in se Se govori Cesta vodi vsa po kt-'aj^kem ozemlju In sicer po ozemlju Yu-•nana ln se imenuje birmanska cesta samo -aradi tp?a. ker je služila v času mongol-*ke oknpaciie za prevoz bla<ra Iz B'rmanije t Peking CV^ta se prečne v Antiri^eu in ^e konča v Siakwanu pri Taifu od krnier «e cepijo oestne zveze proti Vunumfu in "Mmekineru Ce^ta vodi rreko treh gorskih ^rebrnov in preko dveh velikih rek Sa!\v-=*m m M^oor>e Doiea -je 5?50 km ter gre v • !Sini na«i *nOO m nad morjem Z°rr^1ena je -»ila leta 1939 da bi se moeel oskrbovati '^ungkine po poti ki je naravno zaščitena pred japonskimi napadi Gorske ceste so najbolj zaščitene pred bombami z letal.
S pomočjo birmanske ceste so Amrloame--ičanl stalno podpirali odpor Cungkinga. Japonci so zdaj na t°m. da popolnoma onemogočijo promet po tej važni prometni žili.
Pritisk ca B?.$a?5g
Tokio. 10 jan. s. Japonske sile. ki ope-rijo na Filipinih, so pričele splošno ofenzivo na polotok Batang. Prva ameriška obrambna črta se je že zrušila. 31 ameriška divizija razpolaga če z več tisoč ljudmi ter z utrdbami, v nnt^rlh lrhko vr^rti dolgo toda japonski pritisk je čedalie hujši Glavno oviro tvon uiočviiUHto ez^mlje In poman ■'len n'o mostov preko števi'nlb vr»d;i Japonske pomorske sile so blokirale ameriške parnilie v Bitangu.
Wavellsv stasa sza Javi
Banrjkomr. 10 jen. s. General VVavell ni brez razloga izbral Javo za sedež vrhovnega poveljniStva. Java ni samo najbolj rodovitna, temveč tudi najbolj zaščiten otok v Nizozemski Indiji, ki razpolaga tudi 7. letalsko in pomorsko posadko ameriških Zedinjenih držav. Tu hoče bivši »puščavski Napoleon-? ostvariti po^'odnjo obrambo SmgapuTja. ne upoštevajoč, da od 41 javajskih vulkanov 2S še deluje. VVavell
si je hotel zagotoviti varno mestece, ki bo seveda varno, dokler bodo Japonci tako hoteli.
Angleška krl::arka potopljena
Rim, 10. jan. s. Angleški admiraliteta poroča, da je neka podmornica torpeirala in potopila angleško kr.iarko »Ca'atea* z 5.200 tonami Kr žarka je bi!a zgrajena leta 1935. V mirnem času je imela 400 mož posadke in je bila oborožena s 6 topovi po 152 mm. s štirimi protiletals-ilmi topovi, z § t rimi 47 mm topovi. 03:^.imi strojn'cainl in 6 torpedn'ml cevmaL Na krovu je b.lo prostora za eno letalo.
G
DspzđzrSfca cCc::z!va
Tokio. 10. jan. s. Skupno z japonskim vojnim strojem napreduje tudi japonski gospodarski stroj. Glede tega orrc-ija list »Hotski*. da je trgovina nn področju velike Azije dosegala 10 milijard jenov in je Japonska sodelovala samo s 15 odstotki, pri tem prometu. Zmagovita vojna je poverila Japonski popolno uporabo te trgovinske mreže, ki ne sme biti prekinjena, da ne bi prebivalstvo velike A^ije trpelo Škodo. List poziva Japonsko prosnodarstvo, naj se na tem področju kar na bolj uveljavi.
Rs?-~S2ve!t©va pvsp^^nM
Nemški krogi o fantastn&nšh napovedih astie^i^kih vojnih
hujskaiev
Berlin, 10. jan. s. Tu zasledujejo s pozoT-nosftjo a mer "-ko propagandno ofenzivo, ki se je z na;vcći;mi ka?:bri zače'a v torvk zvečer ob priliki Rooscveltovih izjav v kongresu. G'avni predmet te propagande so astronomske :tevfkc v ameriški vojni proizvodnji v dvoletju \qA2 43 Naibolj žabi vna stran vse te pcopagande pa je da bo s pomočjo teh štev !k in pnoi'adimov sovjetska vt'ina industriji v dveh mesecih razooH'a^a'a z 'Stimi ko'e;nami vomeLfa gradiva kaicor tik pred vojno odnosno cele z večrmi. Tako trdi ta propaganda, bo Stalin v kratkem imel ni razpolago 20.0<">0 lota!. 15.000 tankov, lO.OfJO protiletailakifa in 40.000 pmMtanki vskn topov
Skr>:ia jc. da ni znan proračun rudi za britan^jko. kitajsko, nzozemsfko in dcjjauli-stično vo;no industrijo in sta za sedaj v tem pogledu znana samo ameriški m sovjetski č nitelj. Morda pa prav to pomasa raz-^ / iti ucanko. ki je v tem. da je šef letal-s»krp(.irT!o-!<e nrr.i>rvr»Hn ie svečano dejal, da je v štev: ki 60.0(M1 leta.1 ki jo je sporočM RooficveJt. všteta tudi proizvodnja medza-vezni'kc vo-jne industrije to se pravi, aimc-riake. hr:ran>ke. sovjetske itd skupaj. Iz tega b se da'o sklepati, da c^dpidc od naznačene 'tevilke tem večji dcež na Ru9:jo Anjjlijot Kanado in Avstra'i;o ter vs<e drage za vezni ke države. kr':ko»r bolj skromna in zato kotikor bo«'j verietna je k\*ota. ki r. 1-gon-arja obvezi !eta>ke n pomorske industrije Zt-dinien h držav Morda g*e pri tej izja\-i za pc-moto, morda pa tudi za pre-
mišljen portravek sipričo fnnta*Jt?čnega proračuna, ki ga jc na tako- obvozen nadin napovedal predsednik.
O Ro-»s<r\-eltonih aatijmtoanakHi Stei h pi:,cjo sedaj v ncmšk:h l>t:h razni strokovnjaki s področja vojne industrije, ki pri-hajajo soglasno do nas'ciln je 11 acak1 iučka: Zod:njene države bodo lahko srečne, če bodo do k^nca tega leta di 'r: V r I .bno tvornice. N.'.;-<-ve .i.ma r"••'"/'•" ?n ja n b'> v smislu RcoseAcItm-e napoved dcocže»Mi :o'o leta 1^4., a morda cele 1945. aft 1946.. torej v dobi, ko nc bo mogol nit m Ji n letal, tapkm' ali ladij pomagati Anf??ežcro in Američanonn. da zopet osvoje izgubi icno postojanke. Znnčii'no jc nadatlje, da se ;o Roo«r\*e!t izounil vprašanju kako preskrbeti potrebne surovine za tol:kšno v ino pn> izvodnjo. Znano jc. da amer'"k/ nulu-"triji že sedaj priman:kujc mnogo mro^-n zp-i li iz*?ubc nekaterih važrvh hrcJ'č na Pac"f ku, tako da je prč i kovati, da se bo v tem ro-gledu po'ožaj še penVbš.'.I v zvezi z japonskim napredovanjem. To velja v prvi vrsti za gumo. kajti 90 odstotkov vse svetrvne proizvodnje gume prhaja s Pacifika Z li-njene države so od te količine same uporabile skoraj polovico.
Izven   dvoma   je   potemtakem,   dn bo
ogromni R(x«scvettcv r .bor. v>veni p.....       . :n
na'etel na ogromne težave Tudi \ državi tako imenovanih ncomejenh možnostfl 'ah-ko naleti industrija na resne težave, kadar ji zmanjkajo surovine.
Psntea sestanka v On^lntps^ti
Berlin. 10. jan. s »Vo'k'scher Beohachter« ;n nnogi dragi lisri poodarjaio pomen zdra-vic v Bud;mpc"ti o r—1 k- ob;cka nemškega amantefla m:n;/?tra Rbbcntropa. Ti zdravici sta po mneniu listov nov dcka2 duha IflMir0i ■ndelovanfa, ki nreve\a nm-o Y.\ ropo. kakr'Tio hočeta Ducc in H rler v tej ▼ovni, v kateri se m'ad: narodi bore za pravično stvnr proti star'm s^b:čn;m ve'esilam. Novs Evropa c." redno bo?j živo r-oraia pod volstvom o^ii in nien*h prijate'iev. Nem-čja m nieni z-aveznki ne bodo pov,ž:!i oro^;a. dokler ne bo dokončno odstranjena velika UCVtnoot, ki je na vzhodu gp :'a ENTOJpi. in d'>Ver nc bo Ang'ežem in American om odvzeta možnost da b' mogli svoie-vo'jno izz\-ati vojne proti miroljubnim narodom.
Fcsfcti v Lbđnm
UhthoaBt, 10. j in. s. Predsednic v'ade je doTgo konfcr:'ral s poTtugavk:m vtTcpo*'a-n'k m v Londoon n z voleperiankoen v Madri:du. Veleposlanica sta poročn'a tudi v ministrskem sveto. G'o le razjjc*\-x:«r«orv- vlada najstrožja rezcr\*rano^-t.
finski no5lav?ik pri Kralju Bari^i
Sofija, 10 jn. s. Kra1 j Bo^is jc včeraj spreie' v avd:enci itn':-'an^keca prednika ffrofa Ma<r'.str3ti ja. s kater.m se je dolgo p«risrć no raz gova r
Prometri irarirte* v Nemčiji
Berlin, 10 jan s Minister za promet Host Venturl je veerai dopoldne obiskal razne ustanove v Berlinu ter Je zvečer odpotoval v Monakovo ob spremstvu nemškega ministra za posto Jn brzojav.
FransosHa ia3ja potopljena
V*chv, 10 jan s Doznava se, da je bda potopljena v Sredozemlju francoska ladja »La Mor^ciere* s piovbene ftrte Marseil'es— Alžir O vzrokih nesreče se še ne ve: baje je bilo ob ž-vljenje 300 članov posadke.
,sEvp2ps*:a Sovjetija"
Kini. 10. jan. S. Iz Kujbiševa so doznava, da je sovjetska vlada podpisala sporazum z namišljenima vladama Grčije in Jugoslavije za povojni čas. Ustanovljeni so bili mešani grško-sovjetski in Jugoelovan-sko-sovjetski odbori, ki naj določijo program za politično in vojaško sodelovanje. Severnoameriški tisk, ki piše o teh sporazumih, pravi, da so podobni sporazumom, ki so bili sklenjeni leta 1940 s Polj ko in češkoslovaško. Kar sklenejo in podpišejo namišljene vlade, ne obstoja, toda znnčilno je sodelovanje teh domnevnih vlad z anglo-ameriško politiko, ki je predalo Evropo boljševizmu. Iz besedila sporazuma Pnljslie in Češkoslovaške se sklepa, da b^sta namišljeni atenska in beograjska vlada vodili svoji državi v zakupu z bolj5evlzmom. Zanimivo bi bilo vedeti, kakšen čin In kakšno oblast je Stalin priznal grškemu in jugoslovanskemu kralju v veliki evropski Sov-jetiji, ki sta jo Eden in Kremel ustvarila ob priliki zadnjih razgovorov v Moskvi.
Svef s£*i tfrf a vri fcl**
Stocknolm, 10. jan. s. Dolg švedske države je narastel v letu 1911 za 1.630 milijonov v primeri z 1.854 mi-ijonov v 1. 1910. Dne 31. decembra je državni dolg švedske tako dosegel 6 mJlijard 148 milijonov kron.
Kailani v Bagdadu c t: sojen na snirt
Ankara, 9. janč u Vojaško sodeče v Bagdadu, kj mu načeluje nekj angleški general, je obsodilo na smrt blvšsga iraškega min;strskesa predsedo:ka Rašida Alija el Ka:lpn-ia Cim je bila ve?t o obsodbi v Ba?dadu objavljena je prišlo do hude demonstraoiie kj je zavzela p^-oono v me^tnrrn okfraiu Abahanu resen zn^«*aj. Ane'e.Ska poJir:ja je morala intervenirati ter Hud- razpršiti TzA^ede'n <;p je da ie bilo nekai ljudi ustreljenih. Točno število
§e nj znano.
Obnovite naročnino S
Stran 2
»SLOVENSKI WAROD«,**»t> 1». Jannarja
Stev. 7
Obravnava proti Ostoju Vokiću
Ljubljajva, 10. decembra Razprava prot Ostoju Vokiću in njegovi
ženi Olgi, ki ju, kakor tmo U včeraj obširno poročali, drtavn.  tožilec toii zarad:
tatv.ne državnega denarja, v znesku 13 milijonov in 500.C00 din oziroma vednosti, da
je bil znesek 10.500 000 ukraden In pomoć, pri pr.knvanju lega denarja, je včeraj trajala skoro do  14.    Senat j« končal sam zaslišanje  oL*eh    obtožencev. '  Nadaljevan -
rasprave je bilo odrejeno za  ianes  ob ft.
zjutraj Na vrsti je zasliševanje pnć. Čitanje spisov m verjetno govora driavnega letalca in branilca, dočim n; znano, ali bo se riba izrecen« takoj po zaključku razprave.
VoKićev opis dogodkov v Novem mestu
Priznava dejanje, Kr.vega se pa ne čv.t: anahao in a mnogimi podrobnostmi opisuje dogodek, ki je bil glede na vse okol aci-
ne res dramatičen. Komanda vojnega okru-jra v Novem mestu je bila tistega jutra iz Zagreba obveščena, da so nemške čete te na Hrvatskem in da ni već izgledov za uspešno borbo Prejeli so navodilo, naj o tem ob ves te oficirje in r».ostvo ter naj vojaštvo odpuste Ob tej priložnost: so oficirji zahteval, svoje place Že takoj v začetku vojne so namreč imeM pravico na trimesečij pla^o Da D; Jih zadovoljili, sa je komandant vojnega okruga daj izplačat; 200.000 din od blagajnika Oblaka, It: je imel lena* na o: postaji   Komandant, Vokič m
Beti-tič so se z avtomob.li. ki sc bil: vsi Bat-suee'.a last. peljali 10 km daleč v okolico Novega mesta da bi tam izplačal: o/ -cirje. To pa se zaradi splosae zmešnjave a i^jvlilo V Novo mesto so se vračaji posamezno. Vuk.C. da bi uničil nekatere važnt vojaške 1.strne komandant, da bi se sestal Z r.c.v.::. p • \;ovrakor.v Vok č zatrjuje, da ga je komandant pos:ai s poseorum avlomoti-k>m. ki ga je vodil Batistič, v Novo mestc reš-t blagajnika Oo;<«ka Res jc šel na po? takoj za njegovim odhodom 2e me 1 potjo pa je srečal v avtomobilu vračajočega se povelja kA. k. se m ustavil, temveč je kar val pot To se mu je zdeio sumljivo Njegov sum je bil uteme.jeu Ko je privo-zil gc mostu v Novem mestu, je tam L*. «p : nemške tanke Batistič. ki je ime s seboj civilno obleko, ga je nagovor 1, aaj se preobieče. Stor.l je to takoj kar v avtu Ta--to sta se peljala mimo tankov, ne ua o: ju Ktio ust v.al Zapeljala sta naravnost pred c.i^:...f. \j . sta jo. Kr.T sta sta.a na vrat.h cva oroža*šxa oficirja ui nekaj oi oacitkov Vok.č je uneJ vtis. ca se pr.pravdaju na preuajo Ko je zvedel, da je Oblak že po-be^n^i in je odpite vreče z >narjem
kj so pa. jcmad Zc jrugi. pravi, da se rr.u Je uprlo, da bi prišel denar v tuje roke Te^aj rnu je nenadoma p*i3;0 na m sel, da la ta denar resj n storil tako svojo dolžnost. L"Kaza, je orožnikom, naj zanesejo vreče z denarjem v njegov avto. Pri tem zatrjuje, da je bil denar na arotnillri po-s:a_: raztiesea tudi po tleh in ia ga je v nagi.- : kolikor je mogel, pobral Vok č ne ve i kapetana, ki .e bil takrat na po-
staji in r:        ;. 4 je rekel, da odnaša denar, ker ga hoče reš-U Pr dsednik ugotavlja, da se zanj ne ve nit- po   otuž*i ci. nit po Ssalitru LsU.
: .]■:*■]? vse irrnM
in nakup realitet
Takra> ;e prjš*o pove. je. se mora ves Jugiiaioiiniki denar zamenjati. Vokač je sp. da je r.;egovc stremljenje, as
bi denar rea*i, naenkrat brezj>*ouna Da bA ver.-i«: l..-j uc.ia*ja res**, se je odiO-c... ca ga »premen; v realitete. Dogovoril Se je z aih*iektcm. ki je pnše, k njemu v T&ttED, za napiavo nad'u* za graonjo ii.se PvX §a je za r.akup vsega poirebne-
ga ir.j:er.a.a. Tako mu je ooenem uspele dob.ti dovoljenje za prehod meje in možnost za sprav".janje denarja v Ljubljano Nana\.janje materiala, ki ga je plačeval z voja^i.m denarjem, je bila po njegovem zatrjevanju samo pretveza, da b; rešii denar, češ da nj imel namena zidati. Pn tem se sklicuje na to. da je naročil vsem trgovcem, naj nabavljeni material shranijo, dok.er bo treba Glede nakupa vile »Mete« pravi, da je vilo plačal s svojim denarjem, ker b. bilo tudi sumljivo, če b. menjal svoj denar. Denar je prenašal 6 Smrre gore v LjtrtV no kar v žepih in ceni. da ga je prinesel iz Novega mesta okoli  10 m:..jonov.
Nekoč sta pa z ženo onazlla v mestu gostilničarja s Šmarne gore. kako je nakupo-va. zlatnino v neki zlatarni. To se jima je zdelo sumljivo, ker je gostilničar prej trdil, da nima nobenega denarja. Sla sta takoj na Šmarno gnro nazaj. Tam j.ma je gostil n:čarka povedala, da so zvedeli, da je v vrečah vojaški denar. Ker se boje, da b: jih kdo napadel, so ga skrili pod drva v hleva
Kako si je prihranil 2&O.COO din
Ker zatrjuje Vokič, da je ime! svojega denar;a za 260 000 din. je na posebno vprašanje pojasnil, da si je ta denar deloma pr.sv-z svoje plače deloma pa je imel posebne dohodke iz najemnine za zemljo, ki jo je po nalogu svojega očeta upravljal. To zemljo je oče kot dobrovoljec dobil v Banatu. Najemnina je znašala letno 10*000 d:n. Glede predstavljanja pod tujim Imenom zatrjuje, da je to storil zaradi tega. ker bi bil s srbskim imenom nedvomno takoj poslan v u;otn;šrvo
Ko  je  predsednik  razčisti*  še nekatere
manj pomembne podrobnosti, je naslovil na Vok.ca sodnik Krai* vprašanje glede njegovih dohodkov Čudno je namreč to. Vok:ć zatrjuje da mu je zemlja v Banatu donaša'p letno. 10.000 din najemnine, ko pa jo je prodal, je ktmnina znašala samo 75 000 din Krali ie obtožencu predočil. da ni mogo če verieti da bi zemljišče k- je bo prodano samo za 75 000 din. bilo dano v najem za 10 O'V, din letno Saj bi potem takem remija don3šala l .V v Vokić Je p-- cvnii *ri:*v rja dotrval toooo i'n najemnine vz*raia1 fes da le bila zemlja pr- -'—''-^ Dreni^V-- o^o^e^a Skliceval se |e tudi na to ds ;e -rre' ko le Mnrfe prvo le*o ot>o>*ai *pt, 1 r ' 4 *- -'-hodka pr1 proda M žita
FanTUi »snj< Vokieeve ie bilo končano ob 13.45 nakar ie bila razprava prekinjena
Tudi pozimi na živilski trg
2ivOskeoi trgu tudi poiiinl
položaj
LJubl:ana, 10. januarja Čeprav prodajalke na tnru ne morejo to-
^.tl nad ?»labo kupčijo, vendar smemo tudi m teh časih izpodbujati gospodinje, naj obiskujejo živilski trg. Ne vabimo jih sicer.
naj bi prihajale na trg potežkavat piske.
iTMrat lajca in barantat za blago. Tudi
-nasla Jim ni tror<a pok u Sati s prsti in kon-rem  jezika.  Nimajo povoda,  da  bi to&ile
nad kakovostjo smetane. V splošnem imajo mnogo manj dela na trc;u. Ce pa imajo ze mani dela. niso oproščene tudi svotlh "'olznosti in ne smejo ae povsem odpovedati starih pra\^c.
6e bi ie iroerjodinje ne prihajale na tr^ za n'č drusresra. bi ne smele vsaj opustiti stare navade £dajj sicer ni ugodno 'Teme z-a e^^pco!niske sestanke na trjru n 2"ogp^dmje s<- mnopo manj zgovorne kakor so bilo Vendar bi se nc smele odpovedati tudi tej pravnvt Z*to j« prav. da r.bisčejo trg via, enkrat na teden Vseeno je. če ka; kupijo ali nič: gla\no Je. da hI r'^daio trtne mize. u^etove. da po napro daj manrjprine in cvetp^a ter da življenje 'i trmi ki*u^ temu nI zamrlo.
Sicer pa pMpodlnje tudi zdal. ko j*1 zaradi zime naj?!a^^i dovoz, najdeio dovolj 'iela na traru Tega se zavedaio tiste jro-spođinje ki niso opustile starih navad in ki v ^er<  <*aHin pr na Tre celo prej
kakor rnnoce prodninii^e K^> so nam Se ure kazale čas po starem In ko smo «rov->-nli o navalu na trg so eoFpodlnle sanjale o svnlfh rlo!žno«tib do 9 in tO v poete-liah. tako da so mnocre prihajale na tre; *>!e oh ti Blasra k bl?o dovoli ob vsaki rri V. ndnr so pa vsal vCasih marale prl-haiati nekoliko boli z^r^^i na tre Ocenili Hi nr^irlodati ^e bfl« treba vse tiste prma--•n h'n<TT In bTrnnta*l d^l<re ure za vse. kar «o nameravale kupiti eli vsaj pretipat! fo^^bno mr^rr rir'a --p bilo p perutnino vse kokoS' ir petebne je bilo treba ftftftj tnlaSkr ohrrn^** oolhsti ln pretež-katl Tedal ^e bila l«n« nnvada da so j?o-■^nodinje barantale za 25 par. Vse se jin
je zdelo straino drago, vsi so tožili. Ce bi kdo tedaj dejal, da bodo prav Usti bnran-
ta£t ie prihodnje leto preplačevali blag^o ter ponujaU zanj več kakor bodo zahtevali
prodajalel. bi pa kamenjali.
Delo gospodinj je zdaj olajšano, ker ni treba barantati. Na trgu gospodinje tudi
ne morejo Licitirati blaga kakor drugje Toda morajo vsa; povpraševati po C* o ah. čeprav je označeno s evnami in čeprav so izobešeni ceniki. To je paC ena starih *.o-spodinjsklb pravic. Ra.zen tega mora rclrn gospodinja, ko te pride na trg. čeprav ne namerava kupovati, pregledati na zole-njarlnem trgu. vse. kar je pač nanrxlvj.
Clm več ^e kupovalk ob prodajalki, tvm bolj je privlačno blagro. in ogledati sj ga hočejo vsi. Včasih si pa gospodinja biago prodajalke kratkomalo same razdele in čakajo s korenjem, rrpo, zelenjavo v rokah, da bodo plačal". Nekajkrat se j* pa tud- pripetilo, da so posamezne kupovdke pozabile plačati. Kdo ne bi bil peffBoljiv pri tolikih gospodinjskih skrbeh!
Med tržnimi  ln  navadnimi dnevi -iai
navadno ni razlika na trgu Pač pa ie i-b sobotah nekoliko živahneje. ker je naprodaj meso Najslabši promet Jt navadno ob ponedeljkih ln po praznikih, kar smo opažali tudi ob prejšnjih časih. Pozimi trg slabše zalagajo Trnovčanke z zelenj ivo. na brz zato. ker je domače selen jare ' -1 ; ze malo. Vedno je pa na trgu na 'zoirr kislega zelja in repe na zelenjadnem ;rgu tudi. ko je drugega blaga najmanj
Mlečni izdelki ao tudi stalno naprodaj Proda alci Imajo sn/oje stojnice vzdolž semenišča in stolnice. Največ je naprodaj 6ira — Semenarice, ki prodajajo tudi zdravilna zel;šča. imajo letos svoje prostore na glavnem trgu ob semenišču Fri njih kupujemo razne či e ki jih popnemc nekoliko več zlasti zdaj v sezoni kihanja
Danes   je   dovoz   nekoliko  oviral sneg Sicer bi pa zelenjavo domačega prl-lelka r.e bilo mnoerc  več   Mesarske stojnice so bile odprte te pred osmo  Naprodai ie ono po 18 dkg mesa na družinskega člana.
RazpuSčena občinska uprava
Ljublj.-na, 10. januarja. Z včerajšnjim dekretom je Visoki Komisar razpustil občinsko upravo občine St.
I Rupe rt m imenoval za izrednega komisar-i ja g. Josipa Matičarja, bivšejra župana te
občine.
Prispevki in odtegljaji zavoda za scdslnr
zavarovanje
Visoki komisar za Ljubljansko pokra-'ino ;e izdal naredbo ^t 385 o spremembi mezdn-h razredov ki ie bila obiavliena v .>]i'7b*-nem listu §t 104 z dne 27 dec .4: XX Po tei naredb: =ta ? veliavnost-:o od 1 derembra 1941 uvedena dva nova 'na razreda in sicer IX razred z zavarovano mezdo 38 lir *.n X razred z za-varovano mezdo 45 60 lir Zato so od 1 XII 1<M1 dovolien' odtegljaji od de-lavskih olač z naslednjimi zaokroženimi zneski:
A» Za osebe, ki so obvezno zavarovane za onemoglost, starost in smrt
za mezdni TX 2 40 l-re 4 PO • 7 H P "0
::
14 fiO 17
1« =»0 21 PO ?^ ^0 26 oo
M 60
54 — 36 50 3« PO 41 30
43 KO
4<* «0
51 10 53 SO
55 00 58.40
za »
1 2
3 4 5 6 7
8
9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24
delovni dan delovna dneva delovne dni
» » delovnih dni » > » »
• »
s »
» >
* »
razred X
2 pn lire
5 »O »
8 80 11 70 14
H SO
n 3o
26 30 29 20 M in 35 — 37.90 40 PO 43 80 46 70 4P 60 52 50 *5 40 SR 40
C1 *?o «4 20 67 10 70.—
»  25      » »     6080  » 73— »
»26       » »     63 20  » 75 90 »
■  27       » »     65.70   » 78 80 »
B^ Za osebe, ki niso obvezno zavarovane za onemoglost, starost in smrt-
za mezdni razred IX. X. za   1 delovni dan     1 PO lire 1^0lire
»    2 delovna dneva 3 70  » 4 50 »
»    3 delovne dni      5 60 » 6.70 »
•    4      » »        7 40  » 8.PO »
»    5 delovnih dni    9 30 » 11 20 *
»6      • »     11 20  » 13 40 »
>    7       » »     13—  » 1560 »
»8       I »     14 90  > 17 90 »
»    9       » »     16 R0  » 20 10 »
»10       » »     18 60   » 22 30 ■
»  11       » »     20 50  » 24 60 >
»12       » »     22 30   > 26 80 »
»13      » »     24 20  ■ 2P— »
»14      » »     2* 10  » 31 30 »
»15       » »     27 P0  » 33 50 b
»16       s »     29 80   m 35.80 »
»  17      » »     31.70  » 38— »
»18      » »     33 50 » 40 20 »
»19      » »     3S *0  » 42 50 »
»20       » »     37 *>0  » 44.70 »
»  21       » »     30 10  » 4R 90 »
»22      » »     41 — » 49 20 »
»23       » »     42 R0 » 51 40 »
»24      » »     44 70 » H «0 »
»25      » »     4P PO  » 55 00 •
»26      » »     4R40  » 58 10 »
»27       » »     50 30   » 60.30 »
Zq os+^le mezdne roT^-ede od 0 do Vil J veliajo sedai veliavne tabe'e rurli no 1. 12. 1^41 Celotne tPbele bodo obiavl^ene v prvi številk' T>einv«ke*ra z^varovania.
Zavod t« soe'alno zavarovanje Ljubljanske pokrajine.
Registracija koles
Ljubljana, 10. januarja.
Urad za registracijo biciklov obvešča, da bo registracija bicikiov za 1. 1942 za mestno področje v Ljubljani letos v Beethovnovi ulici 7 po evidenčnih številkah biciklov v naslednjem vrstnem redu:
Dne 12. januarja številke 1 do 1000. 13. tan. štev 1001 do 2000. 14. jan. 2001 do 3000. 15. jan. 3001 do 4000. 16. jan. 4001 do 4500 17. jan. 4501 do 5000. 19. jan. 5001 do 5500 20 jan. 5501 do 6000. 21. 1an. 60C1 do 6500. 22. jan. 0501 do 7000, 23. jan. 7001 do 7500. 24. jan. 7501 do 8000. 26. jan. 8001 do 8500. 27. jan. 9501 do 9000. 28. jan. 9001 do 9500. 29. Jan. 9501 do 10.000, 30. jan. 10.001 do 10.500, 31. jan.
10 501  do 11000   3.  februarja 11.001 do
11 500, 4. febr. 11501 do 12 000, 5. febr.
12 001 do 12 500. 6. febr. 12.501 do 13.000, 7 febr. 13 001 do 13.500 9. febr. 13 501 do 14 000. 10. febr. 14 001 do 14.500, 11. febr. 14.501 do 15 000. 12. febr 15 001 do 15 500. 13. febr. 15 501 do 16.000, 14. febr. 16 001 do 16.500. 16. febr. 16.501 do 17.000. 17. febr. 17 001 do 17 500. 18. 17.501 do 18.000. 19. febr. 18 001 do 18.500. 20. febr. 18 501 do 19 000. 21. febr. 19 001 do 19500, 23. febr 19.501 do 20 000 24. febr. 187.001 do 187.500. 25. febr. 1S7 501 do 188.000. 26. febr. 188 001 do 188.500. 27. febr. 188.501 do 189 000 28. febr. 189 001 do 189 500. 2. marca 189 501 do 190 000. 3. mar. 190.001 do 190 500. 4. mar. 290 501 do 191.000, 5. mar 191.0O1 do 191 500. 6. mar. 191.501 do 192000 7 mar. 192 001 do 192 500. 9. mar. 192 500 do 193 000 10. 193.001 do 193 500 11 mar. 193 501 do 194 000. 12. mar. 194 001 do 194.5O0 13. mar. 194.501 do 195.000 14 mar 230 001 do 230.500, 16. mar 230 501 do 231 000 17. mar. 231 001 do 231 500 18. mar. 231 501 do 232.000. 20 mar 232 001 do 232 500. 21. 232 501 do 233000 23 mar 233 001 do 233 500 24. mar. 233 501 do 234 000 26. mar. 234.001 00 234 500   27   marca 234.501 do 235 000
Predpisani formulsrjl za prijavo bicikla se o^be prav tako v Beethovnovi ullel 7 in stan* komad 40 cent Kolekovlna za prijavo zn-$q 2 lire davščina sa zgradnjo 'n vzdrzevnniekolesarskih poti pa 4 lire za vsak bicikel odnosno 6 Ur za vsak trlci-kelj.
Lastniki se pozivajo, da prijavijo svoje bicikle pravočasno. Po 28 marcu bodo morali zamudniki plačati poleg zeroraj navedenih pristojbin še za vsak bicikel zamudno kazensko takso 15 Ur.
Športni pregled
V nekaj vrstah
Nemška plavalna zveza je predlagala italijanski, naj bi bil v septembru v Nemčiji plavalni dvoboj med izbranimi moštvi obeh držav. Spored bi naj obsegal tudi tekmo v waterpoolu. Zdi se, da bo Italijanska plavalna zveza predlog Nemcev sprejela, obenem pa tudi predlagala revanž-no tekmovanje v ItalijL
20. decembra je francoski plavač Lucien Zins v Reimsu postavil nov francoski državni rekord na 400 m hrbtno. Zins je preplaval progo v času 5:22.2. Rezultat je izboren, saj je B. Borgov evropski rekord postavljen 3. novembra v Norrkoepinu 5:15.9 in A. Kieferjev svetovni rekord postavljen 10. decembra 1936 v Kopenhagenu 5:13.4.
Kopenhagensko plavalno društvo organizira še za ta mesec srečanje med J?ve-gerjevo in Soer ensen o v o na 100 m prosto. Kakor znano je Hvegerjeva imejiteljica veČine svetovnih rekordov, Soerensenova pa je nedavno izboljšala svetovni rekord na 100 Vardov.
Splošna nemška smuika prvenstva bodo od 20. do 22. februarja v Altenburgu. Akademsko prvenstvo bo pa od 21. do 25. t. m. v Hofgasteinu v Vzhodni marki. Sodelovala bodo tudi inozemska akademska moštva
Na vojaškem patrulnem smuškem tekmovanju ▼ OarmischParterikirchnu bodo sodelovali tudi Slovaki. Njih moštvo v ta namen pridno trenira v Tatranskih gorah.
Znani švedski smučarski skakač Sven Erikkson. kj se je po običaju pomembnih švedskih športnikov prekrstil v Svena Se-lanferja po svoji rojstni pokrailni. je sprejel dolžnost smučarskega trenerja ivedske zveza.
Romunsko smučarsko moštvo, ki se bo udeležilo tekmovanja v Oa-Pa. se popravlja na težko preizkušnjo v bližini Sinaije pod vodstvom Maaelsanuja.
Ngnjki optanti Iz Ljubljane
■*WMaHas«HsttssBs*iv»Mn»*»»
Ljubljana.   10. januarja Za preselitev v Nemčijo so zapros li na
podlagi italijansko-nemškega sporazuma z dne 20. oktobra 1941-XIX: Lodcrer Barbara, por. Turna (D. M. v Polju). Polajner v on   Karkerburg   Camillo.   Poni   von Kan-
kerburg Terezijo por. Polajner. \Vrseh!tseh Justina. WlIHMinili Fianc. NVrschltsch Mar-gareta ;n VVrschit^oh Amalia. JagiHt?c Hed-■ :l:n. Čižmek Roza. Primus Alojzja roj. ftilfcniei, Codelli Anton, Dangl Fr derik Uska baovika por. Kunski;. Paumgarten Norbert. Sehrimpf Hugo. Kordnik Ljvulm la por. BlUll ilflllHl. Rorez Vincenc. Jagodic ie!. Scamidt Eva por. Jagodje, Fcrko-witsch Janez. Ro^r Katarina por. Perko-\v:tsch ter njuni otroci Ma:ija. Janez in Maksimilijan (z Jezice), Kapelj Janez. Kapelj Franc, Kapelj Jožefa in Kapelj Elizabeta. Gnun L.CK). -lant^har Helena, por. Grum ter njuni otroci Ema. Pija in Lea, Rodoch Martin. Koth Oiaela por Jenko. Franzl Al ce. Turna Ivanka iD M. v Polju). Brecel Janez, Stanjjl Rosa por. Kralj. ivi ulj Marija, Kralj Justina. Z Mavskv Ignac. Dov.soiiek Ivanka por. Zislavskv, Tiin-nies Fi iuei ika por. Kienhauer, Sehauer Anton, Haus Otto in njegov sin Jurij. Kaukler Miroslav. Boni!.nr>ky Kr sta por. Kaukler in njun sn Kr ~;ijan, Strausn Marija. B;^je Leonija por. J^eJen, Juvun Marija por GraUer. Petritsch Jakob, \Vatzmger Mag-lalena por. Petritsch, Keven Janez, Dro-beseh Katarina por. Reven, VVrenk Fianc n Tutta Erika.
Upniki v tem seznamu  navedenih oseb morajo do 10. januarja prijaviti svoje ter-3've Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Rimski trg.
Frifave Z3 dcdelitev mleka
Prehranjevalni  zavod   Visokega KoraiM
ata   oojavij-j   c?!cxk   izpolnjevanja »Pnjav dodelitev mleka« se nas'etinja pr,iasn!a
Pnjave cnorafo izpolniti in podpisat?
■ tin Roški po^»'avarii m \"»e samske esehe ' 'nstn;m goapodmjstvotli  P3teiz drr.,:nV<;h
m ^  ;< vr - it: rud« %-se di       osebe fpo sle. podnajcTnn:1<e i. dT.)  ki dobivajo v dru /ini za trk. Nas.prt^tno pa se p<xinaicinn:k ki ne dobivajo zajtrka on svoiih ^tan.daja! cih. m vse druqe o^ebe brez laMncss gospo-ilinjstva  \-pišcjo  tam   k jen-  zajtrku jejo (v m'ckam.ih kavarnah, menzah  td.) Lastnik' jostnskih obratm- morajo vpisati v zadevne sezname tele podatke: Ime m priimek :!os.ta. ime in priimek njegovega stanodajalca, stanovanje (uheo in hiš. št.) ter rojsrtno leto, dan in mesec gosta.
SApačno je rudi mnenje, da je treba r*ri a ve ct^ehno oddati v »Uradu za r^delje-vanje nalefcas v Maistrovi ulic Pnjave spre-icrn.-.jo tudi \-se mlekarne v inesru, in sicr od vseh strank, tudi od tistih, ki imajo rn'ekrrice. V mlekarnah tudi dobe t i sk on- ine za prijavo tisti, ki jim morda ne bi bile dostav! ;cne na dom.
Ponovno tudi cmozirjamo. da ostane način preakrbf z mlekom nespremen ien. dokler ne bo izdal Prehranjevalni zavod drugačnih odredb, katere bodo pravočasno ntz ijialfnn Zato je treba vsakodnevne izr>re-memhe (n. pr. rojstva otrok, zdravniška spričevala in podobno) sproti pojavljali v »Uradu za razdeljervanje mleka« odnosno v pfodajali h m'eka, ne oziraje se na seda-n j popisovanja
Prijave morajo izpolniti tudi tisti prebivalci mesta Ljubljane, ki imajo »veje krave. Ti napišejo namesite dobaviteljevega naslova fnod tabelo) besede: »Imam svoje kiavL- (ko.^c)«.
Rok za oddajanje prijav je podaljšan do 15. januarja t. 1.
Koncert Trost • šla js
Ljubljana, 10. januarja. Kakor že v lanski, se je tudi v letošnji glasbeni sezoni predstavil Ljubljanski komorni duo v kar najodličnejši obliki. Naj-vižja in najmočnejša njegova potenca je tista, ki sama no oebl bistveno označuje tako glasbeno Iz- alatno telo: namreč, da zna Komuno muzicirati v polnem smislu bese-ao Mojstra TiCot Ln Sials. ki omenjeni Duo sestav1jata. ota v.ck zase tehnično dovrSe-na Izvajalca V iterj Raciji pa je sam pianist Trost vase poglobljen umetnik, ki poustvarja, z vidno in močno primrsjo lastnega ustvarjanja, gradi v popolne n ln ud-selnem ravnotežju razvijajoče se linije in tako oblikuje progresivno rastočo ln vsem neproduktivmim zahtevam odgovarjajočo umetnostno celoto: njegovi toni po jo docela svojski ln celotinsko gledano izpričujejo izvajalčevo duhovno-vrednostno zajeto po-ustvarjevalno smer. ki mu omogoča zlcer lirično, pa vendar Impulzivno stopnjevano doživetje, poglobiti do izrednih muzikalnih fines vsebinskega značaja. Sials, izrazito lirični tip izvajalca, prav tako močan v gibanju svojih čustvenih doživetij, enako dosledno zagrabljen estetsko in vsebinsko gradnjo ter formalnemu činitelju povsem skladno oblikuje poustvarjeno umetnino. Tudi njegovi toni so mehki, zvočni in sočni ter posamezni ln v skupnosti prikazujejo čustveno globokesra ter Izrazito dožlv-ljajočega preoblikoval ca. Tako Trost ln Sials vsak zase in v slrurmcstl, kajti oba ee v formalnem in vsebinskem oblikovanju docela ujemata. Trost je bil čustveno morda za spoznanje močnejši, kar pa prav nič ni oviralo nastajanje zaključnih, enotnih estetskih tvorb, v katerih se je zrcalila zrelost, ustaljena do*manost in popolna jasnost vse problematike, ki je v komornih delih nedvomno Se ostrejša in bolj občutljiva od solističnih. S svojo i zvedbo sta Trost in Slais ponovno nudila vzorni primer komomesra oblikovania. ki je z njima doseglo vso potrebno vsestransko ravnovesje; nudila sta lepoto komorne ierre. k! daie človeku priliko, da se pnelobl v kore-nlke muzikalnih vrednot ter se sredi krvavih obzorij sveta poda na pot spoznanja v razlikovanju med minljivim in večnim med vrednim in nevrednim. Njuno izvaja-
nje je bilo res umetniški užitek, kakranega
smo deležni malokdaj in nam je zato toliko bolj pomembno. Bilo je v vseh skladbah kvalitativno enako visoko: v Beethovnovi Sonati op. 12. št. 3, v čustveno silno razgibani in vsebinsko neprestano rastoči Franckovi Sonati v A-duru, v Respighije-vi h-mol Sonati ter v dodanem II. stavku Dvofakove Sonatine, melodično prelepem in zagledanem v skrivnostno valovanje čeških logov in gajev. Kontakt, ki so si ga
poskušali ustvariti z izvajalcema, iskreno priznanje ni objektivna vrednost izvedbe same najboljše pojasnjuje višino obeh priznanih slovenskih reproduktivnih umetnikov, s tem pa kvaliteto Ljubljanskega komornega dua in našo muzikalne reprodukcije. Prav srotovo je. da je sicer žc bogata in po kvaliteti visoka slovenska reproduktivna umetnost, »a jo v glasbi poleg odličnih solistov vseh vrst predstavljajo zlasti še Glasbena Matica ljubljanska. Ljubljanska filharmonija. Akademski pevski zbor, Ljublie.r.ski komorni kvartet in še niz ostalih sličnih muzikalnih združenj, pridobila z Ljubljanskim komornim duom mnogo ter se Izpopolnila. Enako gotovo pa je tudi, da se bo s tolikšno kvaliteto, kolikšno je nudil poslednji koneort pianista Trcsta in violinista Slaisa. že visoka raven slovenske muzikalne produkcije še dvignila
ed.—
KOLEDAR Danes: Sobota.  10. januarja:  Agaton, Viljem
Jutri:   Nedelja,   11.   januarja:   Higin. Sv. Družina
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Intermezzo Kino »loga: Porzej in šest deklet Kino Union: Ujetnik iz Santa Cr.iz Veseli teater oh 18 30 v Delavski zbornici
PRIREDITVE   X NEDELJO Kinematografi: nespremenjeno Veseli teater: ob 14.30, 16.30 in 18.30 v Delavski zbornici
D E Ž F R N E LEKARNE Danes in jutri: Mr. Sušnik. Marijin trg 5. Kuralt. Gosposvetska cesta 10 in Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. Mestno zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr Gvldo Debelak, TvrSeva cesta 62. telefon št. 27-29.
Radia LJ^blpna
NEDELJA, 11 JANUARJA 1942-XX 8.: Poročila v slovenščini. 8.15: Poročila v italijanščini S.30: Koncert or^auiota Domenica d'Ascolia. 11.: Pota naša iz bazilike Sv. Pavla v Rimu. 12.: Razlaga evangelija v italijanščini (p. Zappattcre-nl). 12.15: Razlaga evangelija v slovenščini (p Sekovanič). 12.35: Koncert violinista Karla Sancina, pri klavirju L. M. Skerjanec. 13.: Napoved časa, poroč. italijanščini. 13.15: Komunike glavncera stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20: Venček pesmi — orkester Cetra pod vodstvom Angielinia 14.: Poročila v itali an-Sčlni. 14.14: Ljubljanski radijski ori;.-.rter pod vodstvom D. M. šijanca: lahka glasba, 14.45: Poročila v slovenščini. 17 i5: Ivo Zupanič: Ravnanje z novimi vini — kmetijsko predavanje v slovenščini. 1735: Komorni zbor. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pestra glasba. 20.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Koncert organista Pavla Ran i-ja. 21.: Golob-Adamičev duet na Harmoniko. 21.25: Koncert sopranistke Val 1 rije Hevbalove. 22.: Slovensko predavv i e. 22 20: Koncert dueta Matoras^i-Della Pic-cola. 22.45: Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK, 12. JANUARJA 19*3-JQ£ 7.30: Poročila v slovenšc-ini. 7.45: slovenska glasba, v odmoru napoved ča«a. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Mali orkester pod vodstvom Zeme. 12.35: Urokov trio. 13.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glav ■ _a stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13 20: Filmska glasba — orkester Cetra pod vodstvom Angelinla. 14.: Poročila v iti!i-janščini. 14.15: Ljubljanski radijski otke-ster pod vodstvom D. M. feijanea ob spremljevanju tenorista J. Lipu'č'ca in basista Toneta Petrovčiča: slovenska gi *s-ba. 14.45: Poročila v slo\X'nsčiniv 1715: Koncert zbora Glasbene Matice. 18.; Simfonični koncert ljubljanske Glasbene Matice pod vodstvom D. M. šijanca in ob .sodelovanju pianista Antona Trosta: skladbe L. M. škerjanca. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof .dr. Stanko Leben. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.: Napoved časa — porodila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih 60-godkov v slovenščini. 20.30: Simfonični vokalni koncert pod vodstvom Morel!ia. 21.50: Mali orkester pod vodstvom Botana Adamiča. 22.20: Slavnostni valček. 22.45: Poročila v italijanščini.
—lj Pian?st Anton TroM, rektor naše Glasbene akademije bo sodeloval na prihodnjem simfoničnem koncertu Glasbene Matice in ponovno izvajal Skerjančev koncert za klavir in orkester, kateremu delu je s svojo vzorno interpretacijo in vir-tuoznostjo pripomogel meseca junija do prodornega uspeha. Poleg ponovitve tega Skerjančevega deia sta na sporedu dve krstni izvedbi Skerjančevih simfoničnih del in sicer njegove Tretje simfonije ter Dramatične uverture. Vsa tri dela je na-študiral za letošnjo izvedbo dirigent Drago Mario Sijanec, ki spada med naše najvidnejše vodnike simfoničnih orkestrov. Ponedeljkov orkester bo sestavljen iz članov Orkestralnega društva Glasbene Matice in članov ljubljanske Zveze godbenikov. Simfonični koncert, na katerega opozarjamo vso našo glasbeno javnost in ki pomenj izreden dogodek, da se bodo izvajala na njem dela enega glasbenega avtorja, bo v ponedeljek 12. t m. v veliki unionsk: dvorani. Začetek točno ob 1H.15, konec pa ob 19.45. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
ZA ZDRAVJE
Prodajala: Gospodična, sami lahko do-prinesete k zdravju svojega zaročenca. V tem rdečilu za ustnice je znaten o/lstotek vitamina B.
Stev. 7
»SLOVENSKI NAR O D«, Sobota, 10. januarja 1W2-XX.
Stran 3
Uvedfea družinskih doklad
v socialnem zavarovanju
Tuđi v Ljubljanski pokrajini bedo uv edene družiitske dckiade, ki jih bodo prejemali delavci in nameščenci iz dajatev socialnega zavarovanja
Ljubljana. 10 januarja.
Nai-_ sA.dlno zavarovanje bo izpopolnjeno z uvedbo irui uskih doklad za delavce in nameščence po vzoru .tal-janskega aoci-alnega zavarovanja. Zato je zuaj tem večje immninja, kako je socialno zavarovanje urejeno v Italiji Scc Hino zavarovalna zakonodaja je bila pri nas zelo napredna, kar je treba p::z:. Na ni >-emo pa reči. da so bili delavr kdaj povsem za lovoljni s svojim socialnim zavarovanjem. Nad delav-sk.m zavarovar.jen. so »e tud: staJno pritoževal: o-IodajaJci. za&ti zaradi v .šokih dajale v Znano je da so mn~,gi -ielodajaic ostajali dolžni prispevke za socialno zavarovanje, tako da za .-tanki segal, v milijonske zneske Posebej je vznemirjalo delavce in delodajalce vprašanje JecentraJi-zacije zavarovala h zr. vodov. Končno je prsio I > ve n : .tk v.«iv>, ko so *e spre-fr.en.lt n* je m so v Zagrebu BSOsli likvidirati Osrednji ural za zavarovanje delavcev j SI "SA >R).
PvUacoAteV italijanskemu zavarovanju
Ra; a, da se »;•> moralo socialno
sav :.. .   1 j :..ijanski pokraj ni prila-
ga .i:x . Ijanskemii za valovanju, kolikor bodo pa    ranr.ei al«   aVkaj seveda
ne |M #SSa iZfi".":ti nagega zavarovanja s lavai m v di-ugih pokraj nah. že za-
radi raziirne&a livljenjekega standarda in pomembneje-h posle. ic doaiej veljavne zakonodaje Vsekakor pa do izenačenja mora ■pttJ l': sli alej. Vsaj v glavnem bo treba nasr 7 .. i: :e prilagoditi italijanskemu, na kar na p. nih mestih resno razmišljajo. Sporočeno je te bilo. da Min stratvo za kor] trije izdeluje posebno uredbo o uvedb; h doklad v socialnem zava-
rovanju  Ljubljanske pokrajine.
Italijansko socialno zavarovanje
Italijansko socialno zavarovanje je bilo pred nastopom fašistične ere fakultativno. Imelo j« vse pomanjklj vos:i neobveznega, za.varovar.ja. Mladih zavarovancev j« Štelo malo. tem več je pa bilo starejših. To je bila največja pomanjklj v ost Mlad: delavei niso čutili potrebe po starostnem zavarovanju, a starejši zavarovanci so s težavo plačevali visoke premije 1'vedeno je b lo le obvezno zavarovanje za nezgo 'no panogo. Dr:z m panogam je skušala pomagati država z znatnim: subvencijami, ki pa vendar ni?o dovolj zalegle. Mladi zavarovanci so dober riziko, a prav oit se nočejo zavarovati, ce je zavarovanje neobvezno. Ko je
pa italijansko delavstvo dobilo neke vrste mojo ustavo — I«a Carta del Lavni o — je bila splošna delavska socialna zasč.ta zelo
izp^p^ln "na. zato pa tud: izboljšano socialno zavarovanje, ki je postalo obvezno Socialne razmere delavstva so se zelo isfeafj-sa'e tudi zaradi nove demografske politike države Prav zaradi stremljenj demograiske polit ke so bile uvedene tudi družinske do-kla le v socialnem zavarovanju.
Družinske doklaite za naše delavstvo novost
Nase delavstvo n nikdar prejemalo dru-žlnsk h doklad. Kaj so družinske doklad", vemo pr. nas le po tem. ker so jih n?kaj rasa. ko je bila piva leta po sveto-, r. sejni posebno občutna draginja, pr*»j«»rriali državni in samoupravni nameščenci Te dru-tinsk doklade so se v mars čem razlikoval? od druž nskih doklad. prelr»:?mlh v Italijanskem socialnem zavarovanju Bile so »orazmerno nizke in družine 6 stev Inim: al rok; niso bile deležne posebnih ugodnosti; doklade so prejemale družine največ za 4 člane. Kako velikega porr.ena so pa drsdtav-ske doklade po italijanskem socialnem zavarovanju, sprev.'I-.mo ie po tem, da dokla-da v posameznih primerih znnAa celo več kakor lelavska mezda na mesec.
Začetek družinskih doklad v Italiji
Družinske doklade so bile uvedene v Italiji leta 19C4.. med gospodarsko kr zo. ki je hudo pr zadela tudi italijansko gospodarstvo Treba je bilo skrčiti delovni čas tedensko na 40 delovnih ur in delavstvo je zaradi tega mnogo izrabilo na mezdah Da bi pa ne bilo preveč prizadeto, so uvedli posebne i oklade za delavce z otroki. V začetku so plačevali industrijski delavci skupno z delodajalci prispevke za družinske doklade. ki so jih prejemali delavci z najmanj enim otrokom, mlajšim kakor 14 let. Zdaj pa pr. spe vaj o za družinske doklade samo delodajalci, ki ne smejo delavcem ▼ ta račun odtrgavati mezd. Pr--sp^yki so precej visoki. Za čas vojne so bile Joločene se posebno visoke dmžir.ske doklade. Predpisi o dokladah med vojno so v veljavi od 16 junija lam. Gospodarska podjetja so razdeljena na stari stroke. Za industrijske in obrtne delavo* morajo delodajalci prispevati na račun druž nskih doklad 20 ^ od delavskega kosmatega zas'vžka. V poljedelski stroki prispevajo po 8B « od zaslužka nameščencev za nameScenske doklade, za delavce pa prispevajo po 15 L na delavca
m delavnik. V trgov naki panogi prispevajo za doklade po 14 8% kosmatega zneska plač. V denam.h zavodih znašajo prispevki
do 29.5%. že iz tega je razvidno, da so Iružinske dok!adc zelo visoke ter da skupni asneek izplačanih doklad sega visoko v jono. Doklade prejemajo tudi nameSčen-ci. ne le delavci. Naiv.eš enske doklade so nekoliko višje ol delavsk.h. Doklade prejemajo zavarovanci tudi za starce, brate, sestre, deda. babico itd., ne le za otroke. Do-klnde so razmemo višje za zavarovance, ki imajo več otrok, in tako postopno naraščajo v sorazmerju s številom družn-kih članov Zavarovanci prejemajo tudi ioklado ea testa
Vi5i223 fužinskih doklad
V liidustiij znašajo doklade za delavce z enim otrokom 52 L na mesec, »za nameščence 80.6>, v poljedelstvu 16.25 (77.5). v trgovini 4S »71.4) in v denarn h zavodih 84—112 i SI - 2S01. K temu je pa treba prišteti se doklade za ženo, ki znašajo 36.25 do 130 L za delavce v posamezn h gospodarskih stiokah ln za nameščence od 114.4 tlo 2S6 L. Doklade za posameznega as-cenlenta (mater. deda. brata) itd. zna»ajo za delavce od 20 do 73 L, za nameščence pa 55.2 do 182 L. Se dve stopnji viš ne družinskih doklad sta. in sicer za družine, ki imajo 2 otroka do tri, za družine s struni ali več otroki. Iz tega je razvidno, da posamezne družine prejemajo na račun doklad velike zneske. Tako n. pr. inlustrijski delavec s petimi otroki :n dvema ascenden-toma ter ženo prejme na mesec 642.2 L samo na račun doklad!
Kakšne naj bodo doklade pri nas
Zdaj. ko je uvedba družinskih doklad postala aktualna tudi pri nas, so se seveda tudi naši delodajalci začeli živo zanimati za to vprašanje. Zato je bil tu li sprožen p~ed-log. ki ga je objav.l v Trgovski list« v svoji novoletni Številki, o pnspevni tarifi. Predlagajo, naj bi bili preipisani za vse gospodarske skupine enaki prispevki za družinske doklade. s čimer bi bilo pobiranje in upravljanje zelo poenostavljeno ter olajšano. M si i j o, da bi prispevna tarifa ne smela biti višja kakor 10% zavarovane mezde ln da bi podvojitev doklad med vojno preveč obremenila naše podjetnike. Delavci z enim otrokom bi prejemali na mesec 26 lir doklad (nameščenci 40.33). z dvema otrokoma do treh otrok 36.4 53 3). s 4 ln več otroki 40.3 (57.2) in za ' ?ga n^eenden-ta 23.4 (37.7) Lu
" "1VKE VESTI
— r       hofnSskl vlak la vvhodne fronte.
Včeraj zjutraj je Kralj in Cesar obiskal prvi bolniški vlak. ki je namenjen na vzhodno fronto. Vladarja je sprejel in spremlja! predsednik družbe italijanskih vitezov m :  z •    ■ •     • -  -..tc.vja zlv>-
ra bolnice »Pitne Piemontski«.
— EIAR no\oporofpnrcm. Decembra 1-
1940 je radiofooska družba EIAR, da bi SjS ; radila novoporočence in Jim omogočila nabavo radij^.ega aparata, razpisala za l 1941 posebno tekmovanje novopjiočen-cev- Doslej se je — do tri dni pred koncem prijavnvga roka - prijavilo za sede-sevap.je v tek;v o --anju na 45 tisoč isvjfla ta motno je. da jib bo ob zaključku 50 000. Vaak med njimi, kdor podpiše začetni r.i na prejme brezpla-iao karto za udeležbo v loteriji, žrebanje de»-bitkov bo 16 februarja in znaša prva nagrada 50 000 Ur, razen tega pa bo razdalj en.h fre 30 dragocenih dani. Sedaj uredništvo EIAR urejuje prijave. Pri tem obsežnem delu je zaposlenih nad 60 uradnikov. Ugotovili so. da tvorijo večino med prijavljenimi novoporečenei nameščenci, ki jih je 33 odstotkov Sledijo delsvcl <-~~), svobodni poklici '8^1. obrtniki, trgovci itd Na. več prijaviJencev je is Julijske Benečije, nato iz Lombardije, T*ie-mraits, Ligunje  Emilije itd.
— Hr !eL*\rI to se vrnili v Nemčijo. Za božične praznike je prispelo mnogo hrvatskih delavcev, zaposlenih v raznih nam Silili Industrij ah. prišlo v domovino na dopust. Prve dni novega leta so se ti delavci spet vrnili na svoja službena mesta ▼ Nemčiji kjer bodo z delom nadaljevali in tako doprinesli, da bo skupna borka proti rdečemu caru v Moskvi čimprej končana.
— Novi    br\^:t^ki    proračun je temelj
zdravega napredka. - Neues Wien<?r T-tg-blatts je te dni poročal o novem hrvatskem državnem proračunu. Pisec članica pran. da je novi hrvatski državni proračun teanetj zdravega napredka mlade **r-žave. hkrati pa je zgovoren d<^k?z. da se je notranji gospodarski položa* neodv^ne hrvatska "države v nepolnem letu njenega obstoja tak^ zelo izboljšal, da je lahko cest a vila proračun, ki je v vsakem poj., la stvarca.
— Iz ->?iuih*n*x* ffstavc »Službeni list za ljubi --r.sko pokrajino« st. 2. z dne 7. JSMnarja 1SI2-XX objavlja cenik za zelenjavo in sadje št. 8
"—   Ir    7 ;i    n^iMra. B-^n^sko
podporna zadruga nameščencev mesti re občine in Mestne hranilnice l.ubljansae. zadruga z om. Jamstvom, ustanovljena na skupščini 21 septembra 1941 za nedoločen čas člani upravnega odbor«? so: ^veielj Heribert. mestni viš'i sv?tnik. nr?ds^inik. Steriekar  MiUn. k Mestne hranll-
nice podpredsi Ink Korov,
šek Makso mestni pisar, on dal. Grirtner Štefan, aaeat P* oiic. »i»tar L^ovro. meatm viš rač inspektor. Rode C. ril. mestni rač kontrolor L'ngu^ Josip, ravnatelj mestne s a trcšarinskcga urada, tMsS Ivan. mestni strojnik. GašperMč Joahim vod^a tr gt lini ?keea urada, 4e-
zovšek Leopold, mestni slutitelj IV4* Josip, nrado I Zavoda za socialno zavarovanje za L; --no čfMi Dc-minik. trgovec s k'»rivom Likar Stanko, tajnik Zavoda za socialno zavarovance z.~. LjubljanjSko pokrajino, dr. Milane* Anton.
predsednik Pokojninskega zavoda in Novak Franc, posestnik. — >Jugorad«, pr^a Jugoslovsnsko gradbena hranilna zadruga z om. jamstvom v Ljubljani je prešla po sklepu občnega zbora v likvidacijo. Likvidatorji so: Kobler France, ta.nik Zveze gospodarskih zadrug. Suštersič Egidij. soboslikar in posestnik in GačnUc J^nko, učitelj, val iz Ljubljane.
— Iz trgovinskega registra. Stupni "ki mlin na valjke, druStvo a. o. j. v Ljubi ani. Besedilo tvrdke odslej Grozdna industrija
: >ha. družba z o. z Izbriše se poslovodja Ludvik Lubič Ela, vpišeta pa novi poslov od i cav. Domenico <5ilenti industrijalec Fiume in Vatta Giovanni, trgov*c v Ljubljani.
— Odlikovanje. S Hitlerjevo kolatno je bfla odlikovana za zasluge pri organizaciji preselitve Nemcev iz Ljubljanske pokrajine tajnica ljubljanskega Kulturbunda ga. Heda Arko, por. Kralj.
— Hrvatski Inđustrljcl za dobrovoljce v Rusiji. Te dni je hrvatski domobranski minister Kvaternik sprejel odposlance hrvatskih lndustrijcev, ki so mu izročili not dar hrvatske Industrije 100 000 kun, ln sicer za junaške hrvatske dobrovoljce, ki se bodo do končnega ln popolnega uničenja rdeče armade borili na ruskih bojiščih.
— Iredltev potniškega prometa med Hrvatsko In Italijo. V ponedeljek ln torek so se vršila v Benetkah pogajanja med predstavniki italijanskih in hrvatskih državnih železnic glede ureditve potniškega prometa med Italijo in neodvisno hrvatsko državo. Na Čehi hrvatske delegacije je bil višji kontrolor Debeljak. Pogajanja so bila zakl učena uspešno, tako da se bo reden potniški promet med obema zavezniškima in prijateljskima državama že v najkrajšem času lahko začel.
— Irpr* membe in izpopolnitve hrvatske-ra taksnega zakona. Hrvatske >Narodne novinec so te dni objavile zakonsko odredbo o izpremembah ln Izpopolnitvah hrvat-skega taksnega zakona. Posamezne postavke so občutno zvišane. V isti ttevilkl »Narodnih novine je izšla t-: I zakonska odredbi o izpremembah in dopolnitvah hrvatskega zakona o neposrednih lavkih.
— rUj Ma->:tr-a;.T o dr. Pavellčevt j kaHgi v.vtmhntA cahlod«r. Gižela P. Tar-ezay je te dni objavila v uglednem madžarskem dnevniku >Uj Magyarsvagc ocr> no dr. Pave'dčeve knjige >Strahote zablod«. Tarczaveva pravi med drugim, da j-» ta knjiga izredno dragocena ln bi zaslužila, da jo prevedejo v vse važnejše evropske ^*zike. ker na čudovito zgovoren na£ln opisn> strahota boljševizma, hkrati pa tudi razlaga, zakaj mora biti krvoločni moskovski rdeči car neizbežno premagan. O dr. Paveličevi knjigi »Strahote zablod« so doslej poročali že tudi nemški. Italijanski, bolgarski in drugi listi.
— Vodnikova pratika za leto 1942 prinaša v svojem obširnem koledarskem delu ilustrirano pratiko a priljubljenimi Gasparijevimi podobicsmi In letošnji koledar, zato je Vodnikova pratika najboljši nadomestek za stensk* koledarje in žepne koledarčke ki Jih leto« nismo prejeli. Poleg drobne koledarske vsebine (Domnevno vreme, prazniki, mrki. vremenski ključ itd.) orinafia VodnOcova pratika tudi »Slovenski
:mi koledarček* in zbirko ljudskih le-• in sirih m vremenskih prerokb. Sezlte brž no letošnjih Vodnikovih knjigah ker bodo v kratkem razprodane!
— Smrt uglednega hrvatskega književnika. Kakor poročajo hrvatski Usti, je zadnji dan starega leta umrl v Trogiru znani hrvatski književnik in popularni znanstvenik don Antun Sasso, ki je bil rojem 1856 leta. Pok. Sasso Je bil profesor, ko je stopil v pokoj, pa je bil imenovan za kanonika. Napisal je več leposlovnih in znanstvenih del, vendar pa ga mlajši rodovi niso več poznali.
— 814 milijonov tobačnih sadik bodo letos zasadili na Hrvatskem. V hercegovskih in dalmatinskih krajih bodo letos zasadili 314 milijonov tobačnih sadik. Najboljša zemlišča za tobak so v okolici Mo-starja, Ljubuškegs-, .čapljine, (Širokega Brijega ln Imotakega. Ce bo letošnja to-bakova letina dobra, bo imela neodvisna hrvatska država dovolj izbranega tobaka tudi za izvoz v prijateljske države.
— Minister Ho«t Venturi na po*eta v Nemčiji. Na povabilo nemškega poštnega ministra dr. inž. Ohnesorga, Je prometni minister Host Venturi odpotoval v Berlin, kamor je prispel včeraj. V Berlinu sr* bo zadržal nekaj dni. Spremlja ga generalni poštni ravnatelj prof. inž. Pession in drugi uradniki poštnotelegrafske uprave.
— Žrebanje premij zakladnih bonov 1950 odloženo Gospodarsko finančna agencija Javlja iz Rima, da je bilo v emi-slu zakonskih določb odloženo prvo žrebanje premij za 5% zakladne bone z zapadlostjo v septembru 1950. Žrebanje bi moralo biti 15. Januarja in je sedaj preloženo na 4. februarja.
— Letošnjih Vodnikovih knjig, ki zelo ugajajo članom, je še nekaj izvodov na razpolago. Prav kmalu bodo pošle. Opozarjamo vse. ki še niso prejeli knjig (Pratika za leto 1942 in Jarčeve povesti >Jalov dom*), naj se takoj javijo v knjigarni Tiskovne zadruge, Selenburgova 3, ali pa v pisarni Vodnikove družbe, Puccinljeva !5 poslopje Narodne tiskarne, prvo nadstropja desno ali pa pri svojih poverjenikih.
— Težka nesreča na Val Martellu. Skupina planincev se je povzpela na prelaz Madrlccio. da bi od tam izvedla vzpon na rreko planino. Nenadoma se je znašla v območju snežne lavine, kl ae je sprožila z boka hriba. Večini je uspelo šo pravočasno pob: gnitl pred drsečo snežno maso, le dva smučarja Bonetti iz Milana in dr. Lamberti Iz Bol ogne sta bila prepočasna Lavina ju je zagrabila, in ponesla sebej Po treh urah napornega dela so ju izkopali izpod snežne odeje. Prva pomoč jima je bila nuđena v nekem planinskem zavetišču, nato so ju pregledali zdravnJci v Paradjsn Cevedala. Naglo sta bila nato prenesena v Meran. kjer sta podlegla poškodbam.
— Porast proizvodnje toplotne energije v Italiji. Proizvodnja toplotne- energije je v zadnjih letih zabeležila znaten porast. Po podatkih, ki jih objavlja Državna fašistična zveza industrije električne proizvodnje, je porasla proizvodnja toplotne energije, ki je še leta 1934, znašala komaj 323 916 000 kWh, v i. 1939 na 1,045.191.'*00 kWh. Ker je še leta 1937.. kakor poroča Aglt. proizvodnja znašala komaj 569 milijonov 350.000 kWh. se je t^rej v dveh letih skoro podvojila,
— Razteg ril te? piačflnegB sporazuma r Nemčijo na nekdanja jugoslovanska oaemlja, Id se bila priključena Albaniji In Crni gori. Aglt poroča iz Rima: Na podlagi sporazuma med pristojnimi italijanskimi in nemSkiml oblastmi Je bilo sklenjeno, da se veljavnost plačilnega sporazuma med Nemčijo in Italijo od 26. sep-
.1
L3UBL0ANSKI „■> KINEMATOGRAFI
Predstave ob delavnikih ob It.. 18.15 »b  nedeljah  in  praznikih  ob 10.30 i4.so ie.se m is.se
vlNO MATICA * rEl KFO\ T2-4> .1   boka  )Jufceen*«a z*jodb»  in obenem
Intermezzo
l.o-lie Jlov\.*rd
lncnd BcrgniMii
IVO l'MI»\
r i i i n»v w
lorruirsKogs življenji
Ujetnik iz Santa Cruz
Merc..cUr. Cr,..-tu i   :n drugi
INO si or; A
TFI FFOV
p.
MVna  filmska   umetnini   prirejena po življenje«  ari  Benvenut« Celllnl
Perze; in šest deklet
. ■     al   GSotssuUl   E)'.«r.t Zireschl • •   r^b'no Porr^no
.H
KINO MOSTE
l'J   do 12 Januarja
Prva, ki jo srečaš
Alida Vali — Oino Cervi
Ur. rr.a  ii  mračnih temnic Basiihje
Karavana strasti
Oanijiv prikaz krutega cirkuškega živi. o
lavuik od 17. «11 18.  ur« ne Nedelj« ob 14.. 16.30 ln 19
t^mbra 1934 in vseh kasnejših dopolnilnih sporseumov raztegne tudi na vsa bivSa jugoslovanska ozemlja, ki so bila priključena Albaniji oziroma Crni gori. Na o.ae-n enih teritorijih veljajo plačilne določbe od 1. julija 1941 naprej.
VESELI TEATER
NOVOLETNI PROGRAM a a m o  | e
jlanos ob 18.30 in jutri ob 14.30, 16.30, 18.30 GOSTUJE G. LJUI515A   J O V A N O V I C
— Podaljšanje plačila avtomobilskih taks. Avtomobilski klub Ljubljanske pokrajine v LJubljani, kot pokrajinski sedež RACI-a, sporoča vsem lastnikom motornih vozil, da je Nj Ekscelenca Visoki KomLsnr z naredbo, ki bo naknadno objavljena odredil, da bo rok za plačilo prometne ln statistične takse z zapadlostjo 1. januarja 1942 podaljšan do 31. I. t. 1. Avtomobilski klub ljubljanske pokrajine bo potom časopisja objavil dan začetka pobiranja taks.
— Strojepisni tečaji novi — dnevni In večerni — prično 18. januarja. Največja stro.episnioa, 60 pisalnih strojev Pouk po desetprstnem sistemu. Informacije in prospekte daje: Trgovako učilh»Ce »Chrlstofov učni zavod«, LJublj&na, Domobranska 15. (Telefon 43-S2.)
Iz Lfubljaae
—lj Mraz počasi narašča. Zdaj bo dovolj mraza domaČe »produkcijec o&kcr smo dobili sneg, tako da bo na;brž precej mrzlo tudi ob nizkem zračnem tlaku, ko ne priteka k nam mrzel zrak z vedkih vzhodnih ravnin. Včeraj je bilo že precej hladno. Popoldne je začela Se briti močna burja, ki ni ponehala tudi čez noč. Zračni tlak *e sorazmerno nizek, zato se Se ni zjasnilo. Davi Je Se naletaval sneg. Včeraj je bil mrzel dan tudi po izrazoslovju vre-menosiovcev, ker je maksimalna dnevna temperatura bila pod lediflčem (—l.SL). Cez noč se je mraz stopnjeval na -—7.1°.
—lj Otvnrttftv ^mjl^^^i^^^JL^ stave. Od nedelj dopoldne dalje bo v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti odprta razstava del znanega slovenskega slikarja Zorana, Musiča. Ta razstava Je prva večja razstava Mufiičevih del in nam bc dala najlepSi pregled njegovega dosedanjega dela in umetniškega ustvarjanja.
—lj StarokatoHske službe božje ne bo v
nedeljo 11. januarja, ker Je župni upravi telj dr. PovSe Martin službeno odsoten v starokatollSki župniji na SuSaku. ki je bil -dodeljena ljubljanski žuDniji zaradi službe ne premestitve starokatoliškega župnika n: Susaku.
—lj Risarski tečaj za ml ser Je. Trgovta-
sko-lndustrijska zbornioa priredi ae mlaejr-
ske mojstre in pomočnike risarski tečaj. Vršil ae bo pod vodstvom itrokovnega učitelja g. Josipa Tratnika ob nedeljah in pravnikih dopoldne od 9. do 12. ure v prostorih Tehnične srednje Sole v LJubljani »vhod skozi dvorišče). Pricetek tečaja bo v nedeljo 18. januarja 1942. Interesenti naj se prijavilo ob prlčetku tečaja pri predavatelju v učilnici  i pritličje levo).
lj /a mestne reveže je podaril g. Josip Mozetič, stavbenik s Poljanska ceste, v   pcčasčenje   pok.   g.   Andreja aarabona
100 lir; v počafičenje apost. protonotarja kanonika Sušnika sta nakazala g. Lojze SmerkolJ s Florijanske ulice 7 tudi 100 lir trgovec g. Josip Oton s Stnrpga trga 200 lir; mesto venca svojemu svaku g. Josipu Stupici je podarila 300 lir trgovka ga. Ir-ma st.:-ii«h, enako sta pa nakazala v po-časčenje pok. g. Josipa Stupica 100 lir tudi ga. Marija in g. Anton Knjfet s Flori-jonske ulice. Tvrdka Jos. Z&lta M Co. m TvrSeve ceste 9 Je nakazala 1000 lir, tvrdka »luriun« s Sv. Petra oeate je pa mestnim revežem za zimsko pomoč podarila 10.000 lir ter je s svojim darilom stopila med največje dobrotnike mestnih revežev. Mestno poglavarstvo lzrekav sem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu pod-piranih z željo ln prošnjo, naj bi v teh Izrednih časih Ljubljančani čim bolj posnemali darovalce pri izkazovanju dobrodelnosti mestnim revežem.
—li Preskrhite si pravočasno vstopniCfi za »Veseli teater«, ki predvaja svoj novoletni program le Se danes ob 18.30 ln ;utrl ob 14.80, 16.30 in 18 30. Na sporedu: ra1.'*« akrobatika, skeči. ilustrirani dovtipi Itd. Nastopa g. LjubiSa Jovanovič. Predproda-ja vstopnic: danes od 10 do pol 13. ln od 16. dalje, jutri od 10. ure dalje do večera.
—lj Rrvuviee in razne kuhinjske dobrote danes in jutri v gostilni LovSln.
lj— Za dijake srednjih, strokovn»h i«a meščanskih šol otvorimo 15. januarja i»o-sebne dvo- in trimesečne strojepisne tečaje. Informacije in prospvkte daje: Trgovsko učilišče »Christofov zavod«, LJublJsvn*, Domobranska 15.
Japonci se preseljujejo v Mandžukuo
Vladni poročevalski urad lz Tokia poroča, da je po izvedbi prve petletka v korist razvoja in napredka MandžuKua, pripravljen sedaj drugi petletni načrt, ki bo omogočil, da se v Mandžukuo preseli 220 tisoč japonskih družin skupno s 130.000 prostovoljci. Preselitev bo opravljena v letih od 1942 do 1916.
V zvezi s tem načrtom je določeno, da bo preseljenih v Mandžukuo skupno in;J-jon japonskih družin, ki bi naj izkorišliiB prirodna bogastva dežele, obenem j^a «hl-žila obrambi severne meje.
DOMAČE KRVAVICE IN PEČENICE
ter razna draga jedila — v
GOSTILNI
Pri Loven*4
M
RIMSKA - BLEIVVEISOVA CESTA
Telefon 4695
PRVOVRSTNA NARAVNA VINA!
ii A L OGLASI
PRODAM
kuhinjsko kredeneo ln kopalno banjo. — Josip Zorman, Breg 1-1.
88
OBETA SE NAM HUDA ZIMA
z vsemi zli posledicami za nase zdravje. Zato regenerirajte takoj vašo kri z rednim pitjem — Ambroževe medice, katero dobite le v Mednrnl, Ljubljana, židovska ulica 6.
87
Nobeni sitrivnort tu,   d« trošio oglasi  w »Slovenskem Narodn« v-1'k uspeh.
Kadar potrefearetr kar koii. te poslužite
OgllM   v »SlO
renskem Naroda«
OGLAS V •51, NARODU« ^OMBNl USPEH
d   isti   dsfl   ij>f«)* n* oftlMOi oddelek •sročiU  r me ros« *«bo «• «. mxs oo»
PACCHI POSTALI URGENTI
mm posras pmeti
GIUNGONO A DtSTtNAZlONE CONTFMPORAMf AMEHTB AUf COftJrrcPOttDENZf P« £5?R£SS0 /MPOStATC NULO STESSO GJOSMO ID AUA S7ESSA OKA • S ONO ACCETFAfl OA I Pfff TUTTf lf lOCALITA OfL REČNO B DELL! COLONIf ITA LIANE • HAMNO C O RS O CO« rr.£HI DIRETTI f OfRETTISSIMf • SONO SECAPI7AH A I MlCtUO PEK SSPIESSO SU0JTO OOPO IASS/VO A Df S T/M AZIONf
DOSPEJO NA NASLOV OB FSTPM tfASLI KAKOR EKSPRESNA PISMA. ODDANA NA POSTI LSI EGA DNI DN OB ISTI URI. — SPREJEMAJO JIH V VSEH KRAJIH DN ZA VSE KRAJE KRALJEVINI ITALIJI IN KOLONIJ. — POTUJEJO Z DIR t K T« NLMI DN POSPEŠENIMI BRZO VLAKI. NA DOM SE DOSTAVLJAJO NAJHITREJE, TAKOJ, KO DOSPEJO V NAMENJENO POSTAJO.
Stran 4
>SLOVENSKI NAROD«, Sobota, 10. Januarja 1942-XX.
Stev. 7
Lani 1694 porodov v ženski bolnici
Bolnica za ženske bolezni v h 1941. — Neutemeljene
teve in govorice
Upravnik ž^n^ke bolnice p rim ar i j dr. AJojzij Zal o kar
LJnbfjana, 10 januarja. Med vsemi bilancami ob novem letu Je ta nedvomno med najpomembnejšimi: ft.e-vilke in dognanja o ž.vijenju v »domu veselili dogodkov«, v zavodu, ki nosi uralno ime: Bolnišnica za Ženske bolezni. To je dom ž:v.;-r./i -n zdi =e nam skoraj nasprotje drug h bolnišnic, kjer prihaja v goste smrt in kjer morajo biti neprestano na preži pred njo. Tu pa navadno domu.e veselje, ki je men la v Življenju nadepše ln najčistejše — materinska radost, vz.ju j ena ob dopolnitvi. smislu ž.vijenju. Sicer tudi ▼ tem domu ljudje umirajo; tu polagajo matere največjo žrtev na oltar materins.va — kakor prav:mo — svoje življenje, tu umirajo žene in dek'eta pogosto v vcl.kem telesnem, pa tu !i duševnem trpljenju, toda takšno je pać ž.vljenje. da ima ve ino dve atranL da si povsod podajata roko življenje in suni
Vcro^ri smo na ta zavsd
Uprav.Ceno smo lahko po;;osni na ta aedravstveni zavod, ki je bil največji in naj-popolne^ v bivši Jugoslaviji in k. uživa velik ugled tudi med strokovnjaki, ne le med I ju s tvom. PrejSrije ća;e so se zatekale vanj ni a t ere ob svoji uri iz vs? Slovenije. Velik pjmen bi pa imela bolnišnice, za ženske bolezni se vedno, četudi bi služila le Ljubljani. Kot porodnišnica služi v resnici prelvsem meščankam, kar se ne zdi pravično; p >mis :ti moramo, ca b prav matere s podeželja najbolj potrebovale pomoć ob rojstvu otrok, ker so sicer prepuščene pogosto podeželskim »babicam« in ker žive v slabih zdiavstvenih razmerah. Vendar so pa tud: mnj-e nuš'anke potrebne pomoči m zaščite v porodnišnici, četudi
W prepustile svoje  prostore v bolnišnici
revnejš.m materam s podeželja, bi le s tem revnim materam Se ne biio pomagano. To je vprašanje zaščite materinstva — stvarno, ne le teoretično. Ob tej priliki pa lahko le rečemo, da boln .^:.:ca za ženske bolezni
stori mnogo praktično za zaščito materinstva 3 svojim delom, ki je v zdravstvenem in strokovnem  pogledu  na višku.
zo let sarijtOjazzll zavoda
Bolnišnica za ženske bolezni delu.e kot
samostojni zavod od 23. januarja 1923. Pr.-Jbodnje leto bo torej oLhajala 20 letnico. Pred 20. leti. točno 1. jaguarja 1922 Je država kupila od bivfie Kranjske h.anilnice ob Stan poti ve .ko hišo. ki je celo neke vrste palaCa; ob nji je tudi K po gospodarsko poslopje. Hiša je prejšnje čase siuz.hu Ustanovi za neozdravljive. Do 1. 1923 je bil porodniški in g.nekolo^ki oddelek v ipljšni bolnišnici. Poslej se je pa bolnišnica za ženske bolezni povsem osamosvojila ter ima svojo uj :avo. Prej so pa mcraJi staro poslopje še preurediti. 1 a se je vanj lahko preselil porodni ško-ginekolo*ki oddelek iz splošne bo!ni5n:ce. Freure litve so bile gotove do 23. januarja 1923. Bolnišnica ima 143 bolniških postelj in 59 posteljic za dojenčke, torej skupaj ekrog 200 postelj. V začetku je boln.šmca Se lahko zmagovala naval, poznejša leta je pa dotek porodnic tako narasel, da je postalo aktualno vprašanje razširitve ros", p.a. L 1925 so ugotovili, da zmogljivost bcln.šmce znaša za oskrbo 1000 porodov ni leto. a pclej je število sprejemov porodnic Se sta.no naraščalo ter se je Število porodov na leto že začelo bl.žati števdki 2000 Ob koncu prejš-njega desetletja je pa število porodov že presegalo 2000 Da ielo v boln.šnici pn takšnem navalu ni bilo iahko. si lahko mislimo. Kljub temu je pa ostalo na v.šln:. kar pač dokazujejo najLolje štev.lke iz letnih poročil. Bolnišnica je še posebno pomembna
tudi sorazemmo zmanjšalo število porodov; čunajo, da si je v nji izpopolnjevalo svojo ginekološko in porodmško izobrazbo okrog 300 naš-h mladih zdravn.kov. vedeti pa moramo tudi, da je z bolnišnico združena bab.Ska šola, ki je bila edina v Sloveniji.
Lani manjši sprejem
Kakor v splošni bolnišnic: je bil tudi v ženski lani manjši sprejem, ker n; bi.o več i otoka :z mnogih pokrajin bivše banovine Tako so 1. 194u sprejeli 2153 porodnic, lam pa 1782. Lani je bilo torej sprejet.h 371 porodnic ali 20% manj kakor predlanskim. Razumljivo je, da se je lani zaradi tega tudi sorazmerno zmanjšalo štev lo poordov; 1. 1940 je bilo 2073 porodov, lam pa 1331. Število porodov se je torej zma^šalo za 379 ali okrog 19r>. Lam se je rodilo 921 dečkov in SOI dekiica. skupaj torej 1722 otrok. Naj vas ne moti, da smo navedli manjše število porodov; bilo je namreč 2S porouov dvojčkov; če se ro. ta dvojčka, to Šteje za en porod. Razmerje med številom dečkov in deklic je norma.no. Navamo se rodi vedno več dečkov kakor deklic. Umrljivost dečkov je pa večja od umrlj.vost: deklic, tako da se razmerje med številom pripadnikov obeh spoiov pozneje izeh.ič večkrat pozneje je pa tu li število žensk večje od števila moških, ker so ženske bolj trdožive.
Umrljivost otrok in mater
Lan: je Oilo 167e» živoiOjenm, mrtvoioje-n h pa 52 Odstotek mrtvorojenih je lam znašal 3.1. preoianskim po. 3. V letih 1920 do 1936 je znašal ortstoCrk mrtvorojenih povpiečno 4.41. tako ua je bij torej lani precej pod pcvpi ecjt_-::i. DpoMcsnatJ moramo, ua nekaj novorojenčkov vselej umre Ju po porodu. V dooi 1320 ^6 je znašal oustoteK umrlih novorojencev 4.41. Lani je pa umrlo 61 otrok ali 3.7, ć novorojencev. — L'mrlj.vost ma«.er je bda mzka. Prejšnja leta je znašalo povprečje nmrij vesti mater pn porodih v bivši di zavi o.o%, Lani je unulo v bolnišnici pri poiod.b o mater al 0.'Jri. Predlanskim je umrla le ena. poro-d-n ca. kar je pa le izre len p.uncr, ki ga ne moiemo vzeti za pravdo. V dobi 1920.38 je znašal odstotek umrljivosti mater 0.73rf. Prejšnja leta je večina IjuDljanok.h porodnic rodila v bolmšn.ci, v poresinišn ci je rodilo približno 8uf/c vseh porodu c. L.ani se je ta odstotek najbrž še zvišal, a doslej še niso b-li zbrani podatki.
Vojna ni vplivala na porode
Lani so se razširile razne neutemeljene i gov odice v zvezi z vojno in poro Hi. Govorili
so, da so mnoge matere prezgodaj rc lile, ker so se prestrašile, ko je aprila izbruh-n la vojna. Nekateri so tudi trdili, da se poslej ro le otroci, ki niso dovolj težki. V bolnišnici pa niso mogli potrditi nobene teh govoric. Matere niso rod le nedonošen.h otrok, pa tudi teža novorojencev poslej ni manjša. V številnih primerih so celo ugo-tovdi, da so bili novorojenci težji.
Ponoči ne sprejemajo
Upravnik bolnice ur. Aiojz Zalokar je ukreneil, da bodeče matere lahko pr hajajo prenočevat v bolnišnico, ko se jim bi ža ura. Ce potem poroda še vedno m, se lahko prihodnje jutro zepet vrnejo domov. — Kakcr prejšnja leta, je tuli lani nekatere matere prehitelo, preden so prispele v bolnišnico. Tako jih je lani 7 rodilo na poti v boln-šnico, 12 pa doma. a vse so bile prepeljane v porodn finico. — KaJ<šnih posebnih dogodkov, ki bi zanimali š.rše plasti č.tateljev, lani ni bilo v pored-■ šnicl. Trojčkov ni rodila nobena mati. Nekatere matere, ki so rodile lani v porodnišnic, so imele že številne otroke. Ena je rodila 16. otroka. Matere z večjim številom otrok ni bilo.
Visoka umrljivost zaradi
splavov
Medtem ko je -..nujnost mater zaradi samih poro lov na sebi sorazmerno nizka, je tem v.šja za • udi splavov. Lani so na ginekološki odde;«-k bolnišnice sp.ejeli 1409 boln c, predlanskim i994. Tu i: to razliko je treba pripisovati navedenim vzrokom. Boi-n.c. ki so splavile, je bilo sprejetih 300 < prejšnja leta približno po 5uu >. i\'a gine-
. »škem oddelku je lani umilo 24 žensk. Samo zarad; splavov je umrlo 10 bolnic, rak je pa zahteval 6 žrtev. Zaradi bolezni je moralo v poroemišnici splaviti 5 boln c; to število je v sorazmerju s tpiavi prejšnja leta. Medtem ko je umrljivost mater znašala lani le M%, je bila umrlj vost zaradi splavov desetkrat večja, saj je znašala 3r'r Nad Številkami se je res tieba zamisliti. Splavi in rak zahtevajo izredno velike žitve med ženskami. Na raku obolele ženske se prihajajo nava ino prepozno zdrav t. Lani jih je bilo sprejetih obolelih za to zavrat-no boleznijo 60. Dovolj zgodaj se jih je prišlo zdravit samo 31, ki so še bile sposobne za radikalno operacijo.
S tem. številkami seveda še ni dovolj jasno opisano ter izčrpano delo ženske bolnišnice, zlasti ne v strokovnem pogledu. Vendar pa lahko sprevidimo že iz njih, kako izreden pomen je treba pripisovati v našem Z kavstvenern in socialnem življenju temu zavodu.
V
kis rje %:mmpM&
Zanimiva epazovan^a, frorkrri in usgshi s pastrvmi
v Nen^icri
Ze v pradavnih   č?sih je veljala postrv
za eno največjih posle: t i c. j e n o izredno nožno  meso  visoko  cenijo  vr.i   sladoku ~.ci.
Me/i domačimi postrv mi razlikujemo *H vrste. Prva e do 70 cm dolga po Mrvi lo«
sv.su podobna morska postrv, druga samo v potokih in rekah živeča potočna oostrv z rdečimi modro in belo obrcbl lenimi lisa-mi. in dolga do 40 cm. ter v globokih aip-skih jezerih do v'širre 1300 m živeča jezerska postrv, ki po velikosti večkrat co-se-že morsko posti-.*. Iz Amerike, pos^ono iz rek. ki se zlivajo v Pacifik, je prišlo v Evropo več vrst postrvi, ki jim privuno pri nas »amerikan.Uet.
Možnosti lova in zojstva samo v siad-k:h vodah živvčih vrst postrvi so .v.al ao-kaj omejene. Z:.to so prišli v zvezi s tem nekateri za ribogojstvo vneti 1 udje na misel presaditi potočne postrvi in ftaabe-rikanke« v morje, kjer bi s~> lahko nemoteno in neovirano množile Na prvi pogled se je zdela misel pre.~?diti sladkovodne ii-be v slano vodo prav tako par?d..'ks:ia. kakor če bi hoteli Izpremenltl recimo plazilca v ptico ali narobe Toda izkaza.o re je. da je mneeče tudi na tem polju laravo penraviti. odnosio izpopolniti
Prof dr Henking je že leta 19*0 poskusil na čisto na zraku bogato in hitro tekočo potočno vodo brr*z soli navajene potočne postrvi in »amerikp.-~.ke< pre> t ti ▼ Vzhodno morje Leta 19r>2 -'e oresa-dil v Vzhodno morj# še 1 300 mladih x.o-Ptrvi.   pozneje   so   jim sledile postrvi iz
okolice Hannovra, ki so prišl-e v morje v
zolivu  Vvistr.ar. Tudi Zavod za proučevanje    morja  na  univerzi  v  Kisla je u.*r>e"ne poskuse s prenosom slaeLkovodnih
postni v Vzhodno morje.
V vseh teh primerih mlndp postrvi niso izrrdno pridobivale samo na velikosti in t<-£i, temveč se tvrdi po barvi in zunanjosti povseae prilagodile novim razmeram. Maoge iz*ned n ih so se v dveh lec.h raz.ile t"ko, da so tehtale 2 do 3 f..ate. teko da Jih skoraj ni bilo mogoče razlikovat; od • pravih i morskih postrvi. Znanost sklepe iz bega, da so živele naše s^dcuje potočne postrvi v morju, pa so b:le po^ue-e prejnane v potoke, kjer so našlg zn^L-io slrhj-e Uvijen fate pogoje Zavod za ribogojstvo v Vzhcdnem mor u s sedežem v 9wtoemtede in D^žeJ.na ribarska zveza felezvvig—Holstein sta nedavno iz svojdi ribogojnic presadili v Vzhodno morje še ! 10.000 potočnih postrvi.
Greta Garbo nevarno bolna?
Trža*ki i PaCcoIo« je ponatisnil vest bu-dimpr štansk^ga j>Pester Lloyda«, ki je prispela iz Amerike preko Stcckholma in pravi, da je znana filmska igralka Gieta Garbo nevarno zbolela. Igralko pred dnevi nacio Drepeliali v neki sanatorij O vrrti njene bolezni so poučeni zelo moi-čeči.
i
Državni dolgovi Amerike
Državni dolgovi severoameriških Združenih držav so dosegli sredi decembra novo rekordno \\.š.no 57 milijard dolarjev in so torej narasti v prvih šliiih mesecJi in pol proračunskega leta 1941 42 za 9 mil jard proti porastu okroglih pet milijard dolarjev v rsesa fiskalnem letu 1940 41 in p člih treh mili jar 1 v proračunskem letu 1939 40. Od izbiaiha vojne v Evropi so narasli ame-rišk. državni doigovi za 18 mdijai-d. od nastopa presidenta Rooeevelta v marcu 1933 pa za 35 mil.jard. Amerika še nikoli ni imela toliko državnih dolgov.
V prvi svetovni vojm so znašali amer ški dol^j.i največ 26.500-00S dolarjev in niso bili torej n.ti za polovico tako veliki, kakor so zdaj, čeprav je bila Amer.ka že nad poldrugo leto zap.ctena v vojno. Toda Amerika s svojo zadolžitvijo še ni pri kraju, kajti iriavni izdatki naraščajo od dne do dne. zlasti odkar je Amerika akt.vno posegla v sedanjo svetovno vojno. Pred dobrim mesecem, še preden je izbruhnila vojna med Ameriko in Japonsko, je predsednik finančnega odbora ameriškega senata napo\ da se bodo ameriški državni dolgovi zv.šali zaradi Rooseveltovega oboroževalnega načrta na loO mil.jarJ dolarjev.
Skup psvečal število psrsdov
V prizadevanju, da bi se povišalo število porodov v Franciji, so slučajno ugotovili, da ima Francija dve občini, kjer se ne morejo pri.oževat , da bi se rodilo premalo otrek. To sta občini Sv. Amand de Graves in Gondevilie. V teh dveh občinah je število porodov izred.no visoko in na prvi pogled se zdi čudno, la se morata obe občini zahval ti za porast števila prebivalstva sirupu proti kašlju in konjaku.
Neki lekarnar je odkril priblzno pred 50 leti sirup proti kašlju, s katerim je zaslužil več milijonov. S tem denaijem je kupil
več v.nograJov in začel izdelovati sijajen konjak. Konjaka pa ni prodajal, temveč ga je spravljal v skladišča, v katerih se je staral in postajal vedno boljš:. Ko je stari ftndak, spit z vso okolico, umrl, je zapustil oporoko, v kateri je določil, naj se vse njegove zaloge starega konjaka prodajo, izkup ček pa dobita imenovan: občini Izkupiček za prodani konjak so porabili za ustanovo, iz kateie dobivajo v obeh občinah žene. ki ro ie več kot dva otroka, za vsakega mesečno 1000 frankov podpore. Zato ni čuda. da žene v omenjenih dveh francoskih občinah tako rade rode otroke, saj ni treba skrbet., knko jih bodo preživljale, ker dobivajo za nje bogato podporo.
Parofta     razmejitveni črti
Na razmejitveni črti med svobodno in
zasedeno Francijo med Arhoisom in Po-lignyem    so   doživeli    te.mcšnji prebivalci
nevsakdanji dogodek. Neki podjetnik, ki izvržuje javna dela. doma iz Ganda v Belgiji in neka gospodična iz istega mosta toda bivajoča v Visoki Savoji sta se p >vo-Čl!a. in sicer tako, da je eden stal na eni
drugi p.i na dru^i strani razmejitvene črte. Poroko Je ril župan iz mesta Ar-
bois. Novoporočcnca sta se po poroui še nekaj trenutkov pogovarjala, nato sta si pa strnila rokJ in se vrnila vsak v svo;'e bivališče.
7s k?tt mđtš z £23*2 j s ieo° C
Nauk o padanju temperature skladao z dviganjem nadzemeljsko višine je. kakor mano. priznan po vseh fizikih tega svela. Pristavljajo celo. da bi moril v mcdpla-n-etnem v^tru vladati minimum mraza, ki znaša 273 8" pod ničlo.
To naziranje so sedaj napadli učenjaki astronomskega in mctereoloSkcga observatorija v Kopennagnu. Po zabeležbi dolge vrste opazovanj, sk^zi več let. s pomočjo posebnih b"! nov, opremljenih s posebnimi aamodehaimi registratorji izjav'jajo danski učenjaki, da morajo dokazati, da vladajo v atmosferi in stratosferi drugačne toplotne razmere, kakor se je mislilo dos'ej V vičdrd 30 km se temperatura zopet dviga in doreže pri 60 do '0 km razdalje od zemlje okoli i00'j C vročine.
SNUBAC
Janez se je hotel oženiti in oe^sil se je pri očetu svoje izvoljenke, rekoč:
— Ljub m vašo hčerko.
— No. in?
— Prosim za n?eno roko.
— Ali imaš kaj denarja, fant?
— Kako to? Saj jo hočem vendar poročiti, ne pa kupil:, — je oso^jpil Janp~
Nad 70 godbenikov na koncertu GM
L.jubl ana, 10. januarja Gospodje, prosim »crescendo«, »piano<r, »accelerando*! To so besede, ki jih v.■ vr za večerom posluša skupina idealnih ln-strumentalistov iz ust gospoda, ki stoji za pultom in pripravlja simfonični koncert Skerjančevih skladb Vsa dvorana ie polna čudovito barvanih zvokov in dirigent oblikuje in kleše včasih zelo trdo skalo, da ji da pravi izraz in zvok Koncertni noj-ster in n egov sosed vneto skrbita, da so vsi loki točno označeni, kar je za pravdno izvedbo dela velikega pomena. Vsi izvajalci v napeti pozornosti sledijo in ubogajo, kajti ubogljivost je za KnatnunentaUsta prvi čednost.
Koncert se bliža. Dele gre h koncu ui le Se nekaj korektur, pa bodo dela pripravljena. Orkestralno društvo Glasbene Matice, čigar Idealno delo za glasbeno kudu-ro slovenskega naroda jc občinstvu splošno znano, tudi v teh težkih časih ne di ži križem rok. Poleg pogostih nastopov v radiju bo v ponedeljek. 12. t. m. v veliki unionskl dvorani spet dokazalo, da njegove delo pomaga našemu narodu ohraniti svojo kulturo Koncert naj bo prava kulturna manifestacija in naj potrdi, da smo Slovenci tudi na glasbenem polju vitaiuo krepak in kulturen narod.
Na koncertu, čigar spored obstoja izključno iz simfoničnih del skladatelja L. M. Škerjanca, bo sodeloval orkester p oko
70 godbenikov, članov Orkestralnega društva Glasbene Matice, radi skega orkeatra in Zveze godbenikov. Koncert bo dirigiral Drago M. šijanec. solist bo pianist reKtor
Glasbene Akademija, Anton Trost,
Iz Spodnfe stafer^ks
Zborovanja.   Pretekle soboto je bil na
Teznem sklican velik zbor ondotne kra ev-ne organizacije Heimatbunda. Govorniki 30 razpravljali zlasti o zbirki toplih oblek za
vojake na vzhodni fronti — Delavski zh >r je bil sklican v Laurichevi tovarni usnja v Slovenskih Konjicah. Obratovodja Alfred Laurich je razpravi jal o razliki med pojmovanjem dela nekdaj ln danes. Vodja
lovno političnega urada Kern pa je zlasti naglašal, kako važni so ročni delavci za nemško državo.
Življenje in umiranje. V Celju sta se civilno poročila Alojz Amler in gdč. Ani Zdolškova s Teharja. Amler je bil organizacijski vodja Hoimatbunda. V Mozirju rita kot prvi par sklenila civilno poroko Pavel Grego z Lepe njive v mozirski občini in Justina Scharnerjeva iz Šoštanja. župan Scherhaufer. ki ju je poročil, jima je dal za poročno darilo Hitlerjevo knjigo 2>Mein Kampf«. — Umrli so: Na Pobrežju 421et-na delavčeva soproga Marija Klemenova, na Meljski cesti v Mariboru 611etna zaseb-nica eTrezlja Donko, v mariborski bolnišnici pa kleparjev sin Viljem Somrak in 651etni upokojeni policijski nadzornik Janez Kaelunc. — V drugi polovici decembra je bilo v Mariboru prijavljenih 89 porodov (40 fantkov in 49 deklic), umrlo pa je 16 moških in 23 žensk. Rekord so dosegle poroke, ki jih je bilo sklenjenih 70. medtem ko jih je bilo v prvi polovici decembra samo 17. — V Celju je umrla gostilničarka Marija Janžek, stara 73 let. — Na Dobrni sta kot prvi par sklenila civilno poroko Martin Lešnik in Angela Sneglova. — V mariborski bolnišnici je umrl 171etni veleposestnikov sdn Martin 2unko s š^bra. v Mariboru pa 821etni hišni posestnik Ha-^a Hcffmann in v Pekcrjah 821etni viničar Simon Perkuš.
Ezio d Kmco j"
L -J
S hodnikov so se sklanjale molčeče sence in z la-komnimi očmi strmele v svetlejšo liso na temnem ozadju dvoriščsa.
Komisar je stopil k truplu, prižzal žepr.o svetilko in odgmil plahto, s katero ga je bil Harpe pokril. Prikazala se je oblika dokaj zajetnega moža z belimi lasmi in brki. na eni strani zavihanhr i navzgor, na drugi navzdol ... A tisto, kar je delalo pogled na truplo ie posebno čuden, ni bila toliko pošastna bledost tega obraza, ki je bil v življenju rožnat, zdaj pa tako bled k.^kor bi ea bili posuli z moko. temveč deistvo. da je sredi ščipastega obličja štrlel nos iz lepenke... rdeč papirnat kljun, nataknjen mrtvemu na nos ... tn ta pustni okras se je zazdeJ komisarju na jstrahntnei^a vseh grdobi j. kar jih je bfl videl v štiridesetih letih svoje težke rluibe.
II poglavje DVORIŠČE V RTE AHE1IE
»Kdo je umorjeni % je komisar PJch^jd kratko vprašal nadzornika Harpa.
»Neki Emest Doucet. stanovalec te hiše, vsi sosedje so gs poznali  . . «
»Je bil ubit na kraiu   kier lezi?«
»Ne. pri hi5m>* vratih Potem se je obrnil nazaj.
f se prijel za trebuh, in padel nekako snađi dvorišča. Točno tu .. . krvava sled, ki jo vidite, zaznamuje njegovo pot.c
Tisti mah je pristopil h komsnrju doktor Milton. ki si je bil z drugo žepno svetilko pazljivo ogledal truplo.
»Dobil je z bodalom ali knkim drugim izredno ostrim orožjem sunek v trebuh ...  od spodaj navzgor ... trebušna mrena je široko raztrgana ... umrl pa je za izkrvavljenjem, ker so bile prerezane važne odvodnice.«
»Koliko časa je po vašži sodri minilo med trenutkom, ko je bil ranjen, in trenutkom njegove smrti?«
>Največ pol ure.«
»In ni nihče nič slišal?« je vprašal komisar, ob racaj e se h gruči ljudi, ki je sta a na dvorišču.
V poltemi je bilo videti nekaj brezupnih vzma-hov z rokami, nato je Harpe pojasnil:
»Vratarica pravi, da je slišala nekakšno ječanje, a je mislila, da stoka gospa Louchetova, ki jo časih muči naduha in jo ljudje slišijo, ker stanuje v visokem pritličju . . .«
»Kje stanuje Doucet?«
»V petem nadstropju te hiše... podnevi je bil zaposlen v prvem, kjer je zastopstvo Skemptonovih tehtnic«
»Ti. ki si \idel, kako je ležalo truplo, ali misliš da je bil namenjen proti stopnicam?«
»Ne. gospod komisar, vsi. ki so videli mrtvega pravijo, da je padel v tem. ko je skušal priti do knjigovezove delavnice, ki je tamle nasproti: menda sta bila močno prijatelja ...«
Pri teh besedah se je začul izbruh ženskega joka, sence človeških pos:av so se zagibade in sočutno zašepetale; jok se jo nato prelil v nekakšno histerično hlipanje in vid:ti je bilo, kako je tista ženska omahnila ljudem, ki so ji priskolii na pomoč, v naročje. Odnesli so jo.
Tudi s hodnikov r.e je oglasilo zmedeno mrmranje. »Gospa Margerita!« je šlo od ust do ust.
Nadzornik Harpe je pojasnil: »To je žena knjigoveza Drucka .. .«
Kakor po navadi v takšnih primerih, je ženin ie»k s svojo nalezljivostjo sprožil vri5č majhne deklice; nato je bilo slišati zrierjrinje moškega glasu in neka vrata so sc z močjo zaloputnila.
Iz knjigoveznice se je še in še, čeprav ne več tako glasno, razlegalo žet ino ihtenje.
Neka hišna prebivalka je pridrsala mimo s stekle-ničico za dišečo sol. Potem je nastal globok molk. Dvorišče in njegovi neobičajni gostje so se zlivali z meglo v eno gmo'o. Ograje hodnikov, ki jih je osvetljevala rumenkasta luč iz notranjščine sob so dajale prizoru čudno, kazniIniško lice.
Komisar Ricliard ;e z nekaj kratkimi povelji pretrgal morečo tišino.
»Ti. Harpe. postavi k mrliču stražo, potem pa stopi telefonirat izveder cem in fotografu... in vi, Milton. ali greste z menoj?«
Tako govoreč se je obrnil proti knjigoveznici in doktor je krenil za njim, a preden je vstopil, je še velel, obračaje se k vsem in k nikomur posebej: »Opozorite stražnika, ki ima službo pri vhodu, da je vse do jutri za vstop v hišo ali odhod iz nje treba
mojega dovoljenja ... izjeme ne sme biti za nikogar, ne glede na razloge.«
V globokem molku, ki je nastal po teh besedah, se je začulo cingljanje budilke, ki je prihajalo iz gornjih nadstropij. Komisar je dvignil glavo in nekdo je v temi pripomnil:
»Fournier vstaja ...«
Besede so padle v praznino. Očitno se je življenje nadaljevalo, in v tem življenju je bil neki Fournier, ki je ob devetih zvečer odhajal na delo.
»Ste vi tu gospodar?« »Da, gospod.« »Kako se pišete?«
»Kazimir Druck.«
»Nemec ?«
»Ne, Alzačan . ..«
Komisar je bil izrekel svoja vprašanja s kar naj-naravnejšim glasom, toda mož je odgovarjal suho, z rokami v žepih, in mrko upiral oči v tla.
»Se ukvarjate s knjigoveštvom?« »Kakor vidite.«
Richard je sedel kraj delovne mize, izvlekel za-pisnico in svinčnik ter se obrnil k Miltonu, rekoč: -Bodite tako ljubeznivi pa recite Harpu. naj potem, ko uredi službo, pošlje koga po nekaj sand-wichov in nekaj steklenic piva... nocoj bova večerjala tu.«
Iz čumnate za delavnico je stopila sključena ženica, ki se je hotela ob zidu splaziti ven. Komisarjev »kdo ste?« jo je prikoval na mestu.
Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno. Pran Jeran — Za maeratni dei Usta. Oton ChrLstol — Vsi v LJubljani