UBEDfOSTVO, UPRAVA IN INSERATNI odoojk LJUBLJANA, PUCCINIJBVA UI*. 5 TELEFON ST. 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 In PONEDEUSKA UDAJA „JVfRA m IZHAJA PONEDELJEK KOT FONEDSKJSBOK Beiderseits der Orne nnd sudlich von Vire Seinđliche EinzelangriSf e in erbitterten Kampfen abgeschlagen Zunehmende Hefrigkeit der Kampfe Im Raum von Alencon — Neuer Angriff der Nordamerikaner auf St. Malo blutig abgevviesen — In Italien keine grosse-ren Kampfhandlungen — Im Osten nor dwestlich Bialvstok vveitere bolsehevvi-stische Durchbruchsversuche in harten Kampfen aufgefangen — Tagesangriff der Nordamerikaner anf Metz — Briti sche Fliegerverbande bombardierten nachts Braunsehweig, Hildesheim, Riiss elsheim nnd Kiel — 58 Terrorbomber abge sehossen Aus dem FuhrerhaUptquartier, 13. Aug. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: An der Front beiderseits der Orne nnd sudlich von Vire fiihrte der Fešnd zahlrei-che Einzelangriffe, die zu erbitterten Kampfen fuhrten nnd zum grossten Teil abge-*viesen wurden. Um mehrere Einbruchs-stellen wird noch gekampft. Die Kampfe im Raum von Alencon ha-ben sich noch mehr nach Norden verla-gert und nahmen an Umfang nnd Heftig-keit zu. Nach starken Luftangriffen traten die Nordamerikaner emeut zum Angriff auf St. Malo an. Abermais wurden sie nach heftigen Kampfen, in die unsere Kusten-msd Flakartillerie vvirksam eingrrtff, blu-tig abgevvie^en. In die Stadt eingebrochener Feind wurde im Gegenstoss wieder gewor-fen. Gefanjrene eingebracht. Sicherung«*fahrzeuge der Krtegsmarine versenkten in Seegebiet uestlich Le Havre ein feindlirhes Schnellboot und beschadig-ten ein weiteres schwer. MarineflakartillerSe und Sicherungsfahr-zeuge schossen liber der west- und siiđ-franzosischen Kiiste 15 feindliche Bomber ab. Im franzosischen Hinterland vvurden 102 Terroristen im Kampf niedergemacht. Das Vergeltungsfeuer auf London dauert an, In Italien fanden keine grosseren Kampfhandlungen statt. Im Osten wurđen zwischen dem Quell-gebfet des Pruth nnd dem grossen VVeich-selbogen versehiedene Angriffe der Sow-jets unter Abschuss zahlreicher Panzer ab- gewiesen. Schlachtfliegerverbande fuhrten west4ich Baranow wirksame Angriffe gegen sowje-tisehe Panzer und Fahrzeugkolonnen. Nordwestlich Bialvstok wurden weitere Durchbruchsversuche von uber 10 i>olsche-wisrlschen Schutzendivisionen in harten Kampfen aufgefangen. An der lettisehen Front griff der Feind auch gestern wieder an zahlreichen Stellen vergeblich an. Nur siidvvestiich des Ple-skauer Sees konnte er seinen Einbruchs-raum enveitern, Schwere Kampfe dauern hier an. Nach einem Tagesangriff nordamerikani-scher Bomber auf die Stadt Metz warfen schvvachere britisehe Fliegerverbande in der Nacht Bomben auf Braunschweig, Hildesheim, Russelsheim und Kiel. Durch Nachtjager und Flakartillerie der Luftvvaf fe wurden 58 Terrorbomber abgeschossen. Boji na invazijskem bojišču Berlin, 13. avg. S področja pri Le Mansu je prodrl sovražnik ob močni podpori svojega letalstva, ki mora z bombniškimi pre-prngami odpirati pot njegovim oklopniškim oddelkom, proti severu. Sedaj je na obeh straneh ceste, ki vodi z Le Mansa v Alecon. Pri napadu na to mesto mu je naraščajoči nemški odpor zavrl pot in onemogočil naglo napredovanje. Tedaj je postajo jasno, da hoče izvršiti sovražnik pokret v obliki klešč. Drugi del teh klešč, ki naj bi pritisnil s področja pri Caenu v smeri proti jugu, je bil zadržan in kljub žilavim naporom ni mogel naprej. Boji vzdolž vsega invazijskoga bojišča, predvsem pa na krilih, se nadaljujejo z nezmanjšano silovito©4jo. Vdori, ki jih je dosegel sovražnik, so bili vsepovsod zajezeni ali pa s proti šunk i potisnjeni nazaj. Nepomembnih nemških od-maknitev sovražnik kljub deloma silovitemu pritisku ni mogel motiti. Berlin, 13. aVg. Pri Brestu so imeli z vzhoda in severa mesto napadajoči Severo-američani v petek tako hude izgube, da so morali svoje napade začasno p«rekiniti. Proti večeru so močni letalski oddelki bombardirali nemške obrambne črte. Pričakovani ponovni napad se še vedno ni pričel. Berlin, 13. avg. Severnoameriški letalci so z bombami in strojnicami uničili nor-mandijsko vas Conde sur Ifs južnozapadno od Mezibona, v vasi ni bilo mkakin nemških naprav in nEkakih nemških vojakov. To so Američani z izvidniškimi letali dobro opazili. Uničenje vasi ter umor neoborože-nih kmetov, žena in otrok, ki se niso mogli braniti, sta izzvala med normandijskim prebivalstvom novo ogorčenje proti Anglo-američannm. Boji za St. Malo Berlin, 12. avg. O bojih za St Malo je izvedel DNB sledeče podrobnosti: ^ Podprti z obalnimi baterijami nemške vojne mornarice se oddelki nemške vojske Američanom junaško upirajo. Kljub neprestanim letalskim napadom, ki so povzročili velike požare v St. Malo ju ter neprekinjenemu težkemu obstreljevanju se Američanom ni posrečilo napredovati na ozkem mostišču, ki veže St. Malo s celino. Nemška posadka je izvedla protinapade ter uničila pri tem ndko obkoljeno ameriško edinico. Američani ki so pritiskali z vzhoda proti obali, so imeli predvsem na področju Paname in pri Fort de la Vardu velike izgube. Povsod, kjer so vdrli Američani v utrdbe, so jih nemške čete v ogorčenih bojih uničile. Duša odpora je poveljnik trdnjave, 511etni nosilec viteškega križa polkovnik Andreas von Aulock, ki ga odlično podpira luški povej nik kapetan En-dell s svojimi mornariškimi edinicami. Berlin, 13. avg. Mednarodni poročevalstki urad javlja: Posadka St. Maloj a jo tudi včeraj z največjo odločnostjo vztrajala in kljubovala vsem ameriškim napadom. Sovražni pritisk na vzhodno krilo trdnjave je bil včeraj posebno močan. Čeprav je obramba spričo okoliščine, da gori vse mesto, izredno otežena, je majhna nemška posadka ohranila vse svoje postojanke. Uničila je 18 oklopnikov, ki so skušali prodre ti proti obrambnim napravam. Na zapadnem krilu utrdb so izvršili nemški grena-dirji uspešno akcirjo, s katero so obkolili in uničili neko ameriško bojno skupino. „V 1" nad Anglijo Stockholm, 13. vg. Kakor javlja londonska poročevalska služba lakonično, so se nadaljevali napadi z >V 1< na južno Anglijo tudi v soboto zjutraj. Stockholm, 13. avg. Reuter javlja, da so Nemci v noči na soboto zopet bombardirali južno Anglijo z *V 1«. Izbrali so očitno novo smer. Napadi so bili bolj jaki kot prejšnje dni. ženeva, 10. avg. Nemci od tedna do tedna vedno huje obstreljujejo London, javlja londonski poročevalec časopisa >: South Africa«. Nerazumljivo je, kako je to mogoče, ko so baje vendar zmetali tisoče ton bomb na domnevne baze m na kraje, kjer izdelujejo »V 1«. Ali se dajo naprava za odstreljevanje teh letečih bomb lažje premeščati, kakor to misli britanska javnost, ali pa so mnogo preoptimistična britanska letalska poročila o škodi, ki jo povzročajo bombniški napadi na bazah ln izdelovalr?!-cah letečih bomb. London kaže danes zopet ono sliko, kakor v dnevih najhujših letalskih napadov v letih 1940—41. Boji v Italiji Berlin. 13. avg. Na italijanskem bojišču ni prišlo včeraj nikjer do pomembnejših bojev. Britanci so razvili pri Em-poli ju in pri Florenci živahnejše izvidni-ško in naskakovalno delovanje. Nemci so razbili več britanskih poizkusov, da bi prekoračili Arno. Na področju Florence in ob obeh robovih mesta so se številne an-gloameriške baterije vežbale v streljanju. Ker so tudi že prejšnje dni opazili dovaža-nje nadaljnjih napadalnih oddelkov, je treba računati s skorajšnjo oživitvijo britanskega velenapada. V Florenci vlada po iz-povedbi pobeglih prebivalcev lakota. Ker je britansko topništvo razbilo rezervoarje vode, je oskrba prebivalstva s pitno vodo izredno otežena. Milan, 13. avg. Sienski nadškof je podal preko nemškega poslaništva pri Vatikanu vrhovnemu poveljništvu nemške vojske posebno pismo, v katerem izraža zahvalo svojega mesta nemškemu vrhovnemu poveljništvu, ki je proglasilo Sieno za nezaščiteno mesto in je lepo z njim postopalo v trenutkih tik pred vkorakanjem zavezniških čet. Komunisti proti BoiMJiiiijn Stockholm, 13. avg. Takoj po Churcillo-vem prihodu v Italijo so pričeli socialisti s hudo propagando proti Bonomijevi vla-United Pressa«. Povsod v Rimu so nalepili komunistični pri-StaM v noči na soboto lepake z ostrimi posivi, da je treba Bonomija takoj strmo-gt&viti, ker ne uživa zaupanja zaveznikov« Milan, 13. avg. Kakor javljajo iz Rima, je sklenila Bonomijeva vlada razpustiti tudi kraljevo italijansko akademijo. S takojšnjim učinkom so ukinjene tudi vse prednosti in pravice, ki so jih uživali člani bivše kraljeve akademije. V novo akademijo bodo sprejeti le oni njeni dosedanji €lani, ki so znani kot protifašistt Finsko vojno poročilo Helsinki, 13. avg. Finsko vojno poročilo z dne 12. avgusta javlja: Na zapadnem delu Karelsike ožine je neka finska napadalna četa uspešno napadla sovražnikove postojanke. V smeri proti Ihantale smo uniči i s topniškim ognjem oklopnik, ki se je v neki koloni premikal pred našimi črtami. Z južnega odseka bojišča severno vzhodno od LadoSkega jezera ne javljajo nič novega. Pri jezeru Loimolanu uspešni finski napadalni sunki Med jezeroma Tolvo in Pa-asto smo zavzela neko sovražno oporišče ter odbili neki protinapad. Na nekem drugem mestu smo uničili majhen sovražnikov oddelek, ki je vrdl v naše postojanke, S področja okrog Ilomantsija ne javljajo ničesar posebnega. V smeri proti jezeru Ruki smo pregnali majhen sovražnikov oddelek. S pomorskega in letalskega bojišča ni ni-kaJah poseton poipćU. Na obeh straneh Orne in fazno od Vfrea so bili v srditih bojih odbiti posamezni sovražni napadi Naraščajoča silovitost bojev na področju Alencona — Nov napad Severnoamp-rica.nov na St. Malo je bil krvavo odbit — V Italiji i»iwirfh večjih bojev —- Na vzhodu so bili v hudih bojih zapadno od BjaUstoka prestrašeni ninrft'j^jl boljše viški prebi jalni poizkusi — Dnevni napad Severnoameričanov na Meti — Britanski letalski oddelki so bombardirali ponoči Braunschweig, Hildesheim, Russelsheim in Kiel — 58 terorističnih bombnikov sestreljenih Fuhrerjev glavni stan, 13. avg. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Na bojišču ob obeh straneh Orne In juž- no od Virea je izvršil sovražnik številne posamezne napade, vsled katerih je prišlo do ogorčenih bojev in ki so bili večinoma zavrnjeni. Za več vdornih mest se boji nadaljujejo. Roji na področju Alencona so se premestili se bolj proti severu ter postali se obsežnejši in silovitejši. Po močnem letalskem napadu so pričeli Severnoameričani znova napad na St. Malo. V silovitih bojih, v katere je poseglo obalno in protiletalsko topništvo, »no jih krvavo zavrnili. V mesto %-drlega sovražnika smo vrgli s proti šunko m nazaj. Privedli smo ujetnike. Varovalne edinice so potopile v vodovju zapadno od Le Havra sovražnikov brzi čoln, drugega pa težko poškodovale. Mornariško protiletalsko topništvo in zaščitne ladje so sestrelile nad zapadno in južno francosko obalo 15 sovražnih bombnikov. V francoskem zaledju smo v boju uničili 102 terorista. Povračilni ogenj na London se nadaljuje. V Italiji se niso vršili nikaki večji boji. Na v z h o d u smo med izvirom Pruta in velikim lokom Visle zavrnili številne sovjetske napade ter pri tem uničili številne oklopnike. Oddelki borbenih letal so zapadno od Ba- ranova uspešno napadli sovjetske oklopnike in kolone vozfl. Severno zapadno od Bjallstoka smo v hodih bojih prestregll nadaljnje poizkuse več kot 10 boljševiških strelskih divizij, ki so hotele prebiti nase bojne črte. Na latvijskem bojišču je sovraUk tudi včeraj na številnih mestih brez uspeha napadal. Le južnozapadno od Pskovskega jezera se mu je posrečilo razširiti svoje vdor-no področje. Tu se nadaljujejo težki bojL Po dnevnem napadu severnoameriških bombnikov na mesto Meta so vrgH slabši britanski letalski oddelki ponoči bombe nad Braunschvveig, Hildesheim, Russelsheim in Klel. Nočni lovci in protiletalsko topništvo v sestavu letalstva so sestrelili 58 terori-slčnih bombnikov. Sijajno so se izkazali Fuhrerjev glavni stan, 13. avg. Dodatno k današnjemu vojnemu poročilu javljajo: Za varstvo italijanske zapadne obale določeni varovalni oddelki pod poveljstvom kapitana vojne ladje Rehma so se v borbi proti sovražnim napadom z morja in iz zraka posebno odlikovali. V zadnjih treh mesecih so potopili ti oddelki 1 korveto in 14 brzih čolnov. Težko so poškodovali 1 podmornico in 21 brzih čolnov. S potopitvijo dela teh ladij je računati. Poleg tega so sestrelili mnogo letaL V velikem loku Visle se je s svojo vzgledno hrabrostjo odlikoval poročnik Wittrock iz nekega grenadirskega polka. Minister dr. Goebbels deželnim kmečkim voditeljem Berlin, 13. avg. Minister dr. Goebbels je sprejel v petek v prisotnosti ministra Ba-ckeja deželne kmetske voditelje, ki so se zbrali v Berlinu k delovnemu posvetu. V svojem nagovoru, ki je izzvenel v poziv k čim večjemu delu in čim večjim storitvam nemškega podeželskega ljudstva, se je dotaknil dr. Goebbels dogodkov dne 20. julija Ta dan je postal takorekoč znak za totalno in brezkompromisno sodelovanje nemškega naroda v sedanji vojni. Poleg dela v oboroževalni proizvodnji je odvisen uspeh ogromnih nemških naporov tudi od prispevka nemških kmetov za zagotovitev prehrane, ki je temelj za zmagovito ohranitev v tem usodnem boju. Minister je v nadaljnjem poteku svojega govora omenil občutne krajevne omejitve, ki jih je morala doživeti Nemčija v zadnjih dveh letih in ki so samoumevno vplivalle na oskrbo. Nemčija ne more več črpati tako iz polnega, temveč mora zastaviti vso svojo pridnost in vso svojo, organizacijsko sposobnost, da bo lahko kos stavljenim nalogam. Za nemškega kmeta pomeni to zahtevo po še bolj intenzivnem kmetovanju kot doslej. Dr. Goebbels je dejal, da mora biti boj za to, da bojišču in delovni domovini nikdar in pod nobenim pogojem ne bo zmanjkalo vsakdanjega kruha, osnovna misel nemškega prebivalstva. Minister je poudaril, da so nemški kmetje v preteklih letih dosegli sijajne uspehe. Ves narod hvaležno ugotavlja, da je nem- ški kmet zagotovil vakdanji kruh in da je, ako izvzamemo nepomembno, večinoma začasno nastalo pomanjkanje, ki je nastalo v nemški prehrani v tej vojni, v glavnem lahko zagotovil oskrbo nemškega ljudstva. Izguba obširnih pokrajin na vzhodu vpliva danes obtežilno. To pomeni, da mora Nemčija predvsem v domovini proizvajati vse, kar rabi narod za prehrano. Dr. Goebbels je dejaL da je gotovo, da bo nemško podeželsko ljudstvo tudi v bodoče dobro opravilo veliko nalogo. Ko je prešel k vprašanjem totalnega sodelovanja t vojni, je izjavil dr. Goebbels, da je Nemčija prisiljena zahtevati v prihodnjih tednih in mesecih od nemškega naroda velike žrtve. Kot državni pooblaščenec za totalno sodelovanje v vojni je sklenil primerno izkoristiti pooblastila, ki jih ima za rešitev te naloge. Ob koncu je dejal, da vlada danes med nemškim narodom eno samo mnenje, namreč, da se stori in uporabi vse , da bo ta vojna naglo In zmagovito zaključena. Berlin, 13. avg. Novo osnovani voditelj-ski krog nemške docentske zveze se je sestal pod vodstvom državnega voditelja docentov Gauleiterja dr. Scheela, da bi razpravljal o koncentraciji sil na nemških visokih šolah spričo totalne vojne. Dr. Scheel je dejal med drugim: »Vsak resnični nemški znanstvenik se je odločil, da služi v tej odločilni uri z vsemi silami državi in Fuhrerju. udarec izseljeniskim Poljakom Hudi izpadi newyorškega radijskega komentatorja stockholm, 13. avg. Poljski izseljenski odbor, ki se sedaj ukvarja v Londonu z zahtevami, ki jih je prinesel Mikolajczyk iz Moskve, je dobil pri svojem težkem delu nov hud sunek v hrbet. Ameriška vlada, ki je bila doslej v poljsko-sovjetskem vprašanju spričo predsedniških volitev in številnih poljskih volilcev v Zedinjenih državah zelo rezervirana, je sedaj zadala Poljakom po newyorškem radijskem komentatorju Steelu zelo hud udarec ter jih je posredno pozvala, naj pred Stalinom brezpogojno kapitulirajo. Steel je hudo napadel izseljenske Poljake, ki jih je obdolžil zahrbtnih spletk ter jim očital, da skušajo z brezupnimi manevri odkloniti krivdo za prekinitev moskovske konference. Spričo neskrupulozne angloameriške Izdaje njihovega varovanca so vsekakor razumljivi boječi komentarji poljskega tiska o poljsko-sovjetskih pogajanjih. Poljski izseljenski krogi v Londonu vedno znova zatrjujejo, da ne morejo o pogajanjih podati nikake točnejše izjave ter opozarjajo na težave, ki so nastale pri pogajanjih Miko-lajczvka v Moskvi. Pokazalo se je, da je stavil predvsem poljski sovjet ultimativne zahteve, izmed katerih je nedvomno najhujša ta, naj odpravijo od leta 1935 dalje veljavno poljsko ustavo, ker je preveč nedemokratična«:. Ta zahteva je bila najbrže glavni vzrok, da so se začasno prekinila pogajanja v Moskvi. O tem govori tudi Reuterjev komentar o Mikolajczvkovem obisku v Moskvi. Komentator pričenja svoja izvajanja tolažilnimi besedami, v katerih opozarja na prednosti neposrednega stika, ki ga je imel Mikolajczvk v Moskvi ter obeležuje dobri vtis, ki ga je napravil ooljski ministrski predsednik na Stalina in Molotova. Nato pa pravi, da bo potek sovjetsko-polj-sldh razgovorov odvisen od »dvostranskih poljskih pogajanje. Reuterjev komentator pravi, da so kritična točka vseh razgovorov predlogi poljskega sovjetskega odbora, ki zahteva takojšnji povratek k »demokratski poljski ustavi iz 1. 1921« in odpravo »avtokxatak3 ustave Iz leta 1935c Mi- kolajczvk se o te j zahtevi sedaj nedvomno pogaja v Londonu s tamkajšnjim izseljenskim odborom in, čeprav Ima malo upanja, da bi prišlo do sporazuma s poljskim sovjetom, še vedno vztraja pri nađi, kl jo je izrekel pred odhodom iz Moskve, »da je treba namreč najti neki izhode Mikolajczvk se gotovo zaveda, da sta on in njegov poljski odbor sama proti Kremi ju in poljskemu odboru, ki ga podpira Moskva. Kaj mislijo v Londonu o razgovorih, nam kaže komentar »Daily Ex-pressac, ki enako omenja zahtevo poljskega sovjeta po odpravi ustave iz leta 1935 ter nato poziva izseljenske Poljake, naj se radikalno preusmerijo, če hočejo, da bo Poljska v bodoče lahko še obstojala poleg Sovjetske zveze. Stockholm, 12. avg. Dobro poučeni krogi londonskih begunskih Poljakov izjavljajo, kakor poročajo iz Londona, glede Mikolaj-czvkovega povratka v London, da se še nič natančnega ne da reči glede razgovorov v Moskvi, dokler Mikolajczvk ne poda svojega poročila, vendar je znano, da so sedaj nastopile glavne težave v razgovorih Mikolajczvka z zastopniki poljskega »osvobodilnega komiteja«. Ti zastopniki so napadli poljsko ustavo, ki je veljala od leta 1935, kot »nedemokratično« in pozvali Mikolajczvka, da jo ukine. »Daily Expressc pravi k temu, da je samo po sebi razumljivo, da Poljska, ki bo izšla iz tega spora, nikakor ne bo več podobna predvojni Poljski, ampak se bo morala »radikalno izpre-menlti«, da bo lahko obstojala poleg Sovjetske zveze, Amsterdam, 13. avg. Angleška poročevalska služba izraža naziranje londonskih političnih krogov, da je bil Mikolajczvkov oblak v Moskvi »vreden svojega truda« ter naglašajo, da sicer še ni prišlo do zaključka pogajanj, vendar so vse težave po angleškem mnenju v tem, ker so Mikolajczv-ku izjavili, naj se sporazume s poljskim sovjetom, - tako zvanim »narodnim odborom«. Predlogov tega odbora pa Mikolajczvk nI mogel sprejeti. Prezident Rnpmk Nas prezident g. general Leon Ropnik je obhajal v četrtek svoj 64. rojstni dan« Ob tej priliki se je posebno jasno pokazalo, kako tesno je prebivalstvo Ljubljanske pokrajine navezano na svojega prezi- dent a ln kako velika sta ngled In zaupanje, ki ju uživa v vsej slovenski javnosti. Predstavniki našega javnega življenja in najširših slojev prebivalstva so zlasti s mnogoštevilno udeležbo na svečani akademiji, Id je bila na predvečer rojstnega dneva v Operi, in s čestitanjem na svečani dan sam v vladni palači dokumentirali hvaležnost in vdanost vsega ljudstva do g. prezidenta. Se posebej mu je po svoji delegaciji izrekla čestitke in svojo popolno zvestobo slovenska mladina, katere delegacija mu je kot simbolično častno darilo poklonila umetniško izdelan meč. Tako se Je vse prebivalstvo tudi ob tej priUki z zaupanjem in hvaležnostjo brt»z rezerve priznalo k možu, ki je v usodnih trenutkih nase zgodovine pogumno prevzel nase odgovorno in težko nalogo, da resi naš narod in njegovo domovino pred grozečo katastrofo ter jn popelje v varno bodočnost v novi skupnosti evropskih narodov, ki se prav sedaj kuje v orjaški borbi pod vodstvom Velike Nemčije. Prezident Rupnik se je rodil dne 10. avgusta 1880. v Lokvah. Posvetil se je vojaškemu poklicu, postal generalštab ni častnik v takratni avstroogrski armadi in nadaljeval po prvi svetovni vojni, ki jo je prebil na frontah, svojo kariero v bivši jugoslovanski vojski, v kateri je postal divizijski general in poveljnik vse utrje-valne službe. 2e ta kariera moža. ki je izšel iz preprostih razmer, dokazuje njegove izredne sposobnosti, ki so mu v zvezi z njegovim odkritim značajem |n njegovo človekoljubnostjo pridobile splošno priljubljenost in velik ugled v vsej javnosti, posebej še med Slovenci Zato so se generala Rupnika najširši sloji našega prebivalstva oklenili z velikim zaupanjem že takoj v začetku, ko se Je po zlomu jugoslovanske vojske vrnil v Ljubljano in se je v zavesti svoje odgovornosti postavil na čelo borbe proti komunizmu, ko je ta začel sistematično uničevati naše ljudstvo in njegove kraje. Komunisti so spoznali nevarnost, ki jim je pretila od njegove močne osebnosti in njegove požrtvovalne vdanosti do narodne skupnosti. Hoteli so ga zato odstraniti in naročili so že kmalu v začetku njegovega delovanja proti njemu atentat, ki pa se je k sreči izjalovil. Ime S. junija 1942 je bil general Leon Rupnik imenovan za župana mesta Ljubljane. S svojo velikopoteznostjo in energijo ter z močjo svoje osebnosti je dal temu položaju pomen in vpliv, ki sta daleč pre-segahff običajni pomen in vpliv ljubljanskega župana. Posvetil se je svoji nalogi z vso požrtvovalno vnemo in izredno delavnostjo, ki ga odlikujeta, ter si je še bolj pridobil simpatije in zaupanje najširših slojev, katerim je bilo njegovo delo v prvi vrsti posvečeno. Zavzel je v naši javnosti tako vodilen položaj, da je obšel potem vse prebivalstvo občutek zadovoljstva, ko je bil dno 20. septembra 1943 od nemških oblasti postavljen za šefa pokrajinske uprave. Bilo je to v onih težkih, usodnih dneh, ki so sledili zahrbtni savojski izdaji in je našo pokrajino le hitra zaščita nemške oborožene sile rešila pred prepadom, v katerega so jo pehali združeni savojci in komunisti. Rupnikovo imenovanje je iztrgalo ljudi iz zmede in malodušnosti ter jih vnovič napolnilo z zaupanjem hi pogumom« Ustvarjen je bil z njim psihološki pogoj za delo preporoda, Id se je začelo in Id je dobilo že takoj v prvih dneh najvidnejši izraz z ustanovitvijo Slovenskega domobranstva« Na čelo množicam, ki so se zbrale okrog prezidenta Rupnika, je stopila sedaj poštena in zdrava slovenska mladina. Brez pri. držka in oklevanja se je v idealnem navdušenju oklenila priljubljenega generala ter se zlasti v velikem številu pridruževala domobrancem. Domobranstvo je tako Is dneva v dan hitro raslo in se krepilo, tako da je, podprto od nemškega vojaka, kmalu lahko začelo uspešno čistiti naše kraje komunističnih tolovajskih oddelkov« Neumorno In uspešno pa je bilo in je še delo prezidenta Rupnika tudi na vseh dru-gtt področjih. Posebno si je navezal hvaležnost prebivalstva ln njegovo še večje zaupanje z velikopoteznim socialnim delom — da navedemo le Zimsko pomoč _ In s kovanjem trdne narodne skupnosti, ki ne pozna več starih razprtij in ne razrednega sovraštva. Njegovo prizadevanje je rodilo tudi v tem pogledu Že razveseljive tNaditljevanje na 2* stnj »SEOVENSKI NAROD«, rotikomunistično ljudsko zborovanje na Dobrovi .branim mn:žicam je spregovoril tudi prezident Rupnik, pozdravljen z navdušenimi ovacljami Dobrova, 13. avgusta Že od zgodnjega jutra so se danes zgrinjale množice iz Dobrove in vse bližnje in daljne okolice, pa vse tja do Ljubljane v Dobrovo na veliko protikomunistično zborovanje. V toplem poletnem dnevu so se pomikale procesije ljudi po vseh cestah ca zborovalni prostor, urejen ca velikem travniku. Za slovesnost se je Dobrova nad vse skrbno ter z vso ljubeznijo in požrtvova-njem pripravila- Ni bilo hi£e, ki bi ne bila okrašena s cvetjem in zastavo, ob cesti sile pognale v vojno. Pri tej primerja1*! poti, ki smo jih dejansko hodili, in onih, po katerih bi bili morali hoditi ,če bi bili pametni, je g. prezident ugotovil, da mora vsakdo priti do spoznanja, da je v resnici zadnji čas, da krenemo s poti nereda in trošenja narodnih energij in da v zadnjem trenutku popravimo, kar se še poprav t i da. Rešimo lahko še vse, kar je bitnega, če bomo pogumno, enotno, disciplinirano in požrtvovalno šli po poti politične in družabne preureditve in v tem smislu nada- stebri, polni svežega zelenja, najlepši pa je bil pogled na zborovališce s častno tribuno. Velik travnik je obdajala množica visokih mlajev, s katerih so visele velike zastave, s škrlatnega ozadja tribune je svetlo žarel velik kranjskj orel, pred njim pa je bil umetniško urejen oltar. V ospredju z zelenjem okrašene tribune je bil med okrajnimi stebriči kot kapitanski mostič proti Ljubljani so bili postavljeni mlaji in 1 Izvali skupen boj proti židovskemu oolj- 1 Seviar.u ne samo z orožjem, ampak tudi enotnih src in enotnega mišljenja. Sile, ki se bore proti neredu, se bore za Boga. samega. Zato trdno zaupamo, da nam bo Bog: po najhujših preizkušnjah naklon^ pravično zmago in nas blagoslovil, če bomo V svoj? enotnosti tudi sami storil: vse. kar ta borba od nas zahteva, še bolj se moramo strniti, vsi moramo na delo, k zida- urejen poseben pomol za govorniški oder. j «3° krepkih, kompaktnih temeljev za novo rzr- ... _ . . . , . j družabno ureditev v novo ureieni Evropi. Zoorovalisče je bilo ze polno, ko je nekaj o„~» * i i- , . ^ . , , ■ ,. ,.f _' ,j j j Samo tako bomo prav služ:li svojemu na- ed deveto uro poveliniK Slovenskega do- „. . • . 1 , , J rodu in s tem samemu sebL Nadaljnji potek zborovanja pred deveto uro poveljnik Slovenskega mobranstva podpolkovnik Krener v spremstvu načelnika štaba podpolkovnika Peter-lina, pomočnika podpolkovnika Vi/jaka in adjutanta stotnika I^aha pregledal domobranske oddelke. Ob devetib je prispel prezident general Leon Kapnik. Po pozdravu Ciovoru g. prezidenta so sledile dolgotrajne ovacije, nakar je govoril predsednik Delavske protikomunistične akcije er. žn- s predstavniki oblasti in po raportu domo- j ček. Opozoril je na milijarde škode in de- branskega poveljnika por. Knupleža je pre- j settisece žrtev, ki so nam jih povzročili ko- grledal močno vrsto razpostavljenih domo- j rnumsti v svoji borbi s-za oblast in posest<. branskih oddelkov. Ob velikem mlaju z na- j «-e je kdo izdajal, je izdajala komun'stićna pisom >Naš rod vrnite boljši dobi!« ga je i partra, kajti zrvestno in premišljeno je iz pozdravila mladina v narodnih nošah s pri- ! strankarskih špekulacij delala škodo svo- srčno deklamacijo, dekleta pa so mu ponudila kruha in soli in mu izročila lep šopek. Strnjene vrste občinstva in zlasti vel:j*o Število narodnih noš je toplo pozdravljalo g. prezidenta na vsej poti do tribune, odkoder so nato častni g-ostje opazovali mimohod domobranskih edinic. ki so strumno korakale za domobransko godbo. Nudil se je krasen pogled na oddelke, korakajoče med živopisanimi nošami ob plapolanju zastav. Po mimohodu se je spet vse občinstvo strnilo na zborovalnem prostoru. Godba je zaigrala : Naprej« in ob njenih zvokih so se na najvišji mlaj dvignile zastave in mogočno zaplapolale nad. množico. Po dviganju zastave se je pričela na prostem maša. ki jo je bral višji domobranski kttrat dr. Lenček. Po službi božji se je pričelo javno zborovanje. Prezident Rupnik govori Zborovanje je otvoril dobrovski župan Majeršič s pozdravom prezidentu, zastupnikom nemške vojske in Slovenskega domobranstva, okrajnemu glavarju Maršiču, okolškim županom in občinstvu. Spomnil se je nedavnega rojstnega dneva g. prezi-denta, mu poželel kar najlepših uspehov in ga prosil, da spregovori množicu Viharno pozdravljen je g. prezident stopil na govorniški oder in se v početku svojega govora spominjal dni iz marca 1941. Pokazal je, kako vse drugačen bi bil naš roležaj, če nas takrat ne bi temne Vojni položaj v Burmi Tokio, 13. avg. Japonski glavni stan je objavil o položaju na burmskem bojišču: Japonci imajo trdno v rokah področje med Butfdaungom in Maungdavom. Razen tega so zasedli dolino Haraikan, Na tem odseku so japonske Čete tik pred sovražnikovimi rx>stojankami. Na odseku med Kohimo in Imphalom so se umaknili Japonci nazaj na mejo ter se sedaj pripravljajo na nove akcije. Japonske čete na odseku Mogaunda so zasedle važno sovražnikovo postojanko, pri čemer so se zapletle v hude boje s sovražnikovimi silami. Japonske zasedbe-ne čete v Miktini so se, ko so prebile sovražnikov obroč, v noči na 3. avgust odmaknile nazaj na nova oporišča. Na področju ob reki Nukiang držijo Japonci trdno v rokah svoje postojanke ter so preprečili poizkuse sovražnika, da bi se zopet polastil burmske ceste. Tokio, 13. avg. Ob izpraznitvi Mitkine je poveljnik japonskih branilcev po lastni volji junaško padel. Japonsko poročilo pravi, da se je japonska posadka nad dva meseca branila pred številčno mnogo močnejšimi nasprotniki. Ko je končno zmanjkalo municije in živil, se je s presenetljivim napadom prebila proti jugu. Poveljnik mesta pa je ostal z nekaj zvestimi vojaki v kraju, da je v boju do zadnjega diha ščitil izpad glavnega dela japonskih sil. Ameriški letalski napadi na Japonska so se izjalovili Tokio, 13. avg. V tukajšnjih krogih poudarjajo, da dokazuje najnovejši letalski napad ameriških velebombnikov, da uporablja nasprotnik sedaj nove napadalne metode. Tokrat so bili usmerjeni njegovi napadi istočasno na štiri različna področja, namreč na južno Korejo, južni Kyušu, severni Kvušu in končno južnozapadno področje japonskega polotoka Honšu. Vsakega teh napadov se je udeležilo le malo letal, ker so tako hoteli razkosati japonsko obrambo ter predvsem omajati moralo japonskega prebivalstva. Iz službenih objav japonskih vojaških oblasti pa je razvidno, da so se namere klavrno izjalovile. Čeprav se je teh napadov udeležilo le manjše število letal, svari japonsko časopisje, da ne sme nihče računati s tem, da niso možni tudi pravi velenapadi. Vsi dosedanji so bili praktično le prizadevanje na- Prezident Rupnik (Nadaljevanje s 1. strani.) nspehe, saj je ^} g. prezident zbral v čvrsto enoto vse zdrave sloje prebivalstva, ki tvorijo neprodorno obzidje proti razkrojnim silam komunizma in njegovih pomagaćev. Veliki časi, ki jih preživljamo, nam nujno nareka je jo, da to delo popolnoma dovršimo, ker bomo le potem mogli zavzeti dostojno mesto v novi Evropi. Ne dvomimo, da bomo to nalogo izvršili, zgodovina pa bo zabeležila, da je to odrešilno delo v prvi vrsti zasluga g. prezidenta Kupnika. sprotnika, da si pridobi izkustev za bodoče napade večjega obsega. Tisoč sovražnih letal uničenih v juliju Tokio, 13. avg. Po podatkih japonskega glavnega stana so izgubili Američani in Angleži na raznih bojiščih v Vzhodni Aziji meseca julija skupno nad tisoč letal. Od tega jih je bilo 337 sestreljenih v letalskih spopadih, okrog 700 pa na tleh zažganih ali težko poškodovanih. Največje izgube so imeli Američani na osrednjem Pacifiku v bojih za Marianske otoke, kjer so izgubili skupno 266 letal, od. katerih je bilo sestreljenih 154. Japonci so v istem času izgubili 139 letal. Finski poslanik iz Stock-holma v Helsinkih Helsinki 13. avg. Finski poročevalski urad javlja službeno, da je prispel finski poslanik v Stockholmu Gripenberg v Helsinke na razgovor z zunanjim ministrom Enze- klorn, Argentina in Brazilija Curih, 13. avg. Kljub dobrim gospodarskim odnosa jem z Brazilijo je vest o odstopu 20 ameriških rušilcev in več vojnih ladij Braziliji, vplivala v Argentini senzacionalno. Na zadnjem sestanku z novinarji je poudaril vojni minister polkovnik Peren v opravičilo argentinske obrambe, da stenji na argentinski meji nasproti 5 brazilijskim vojakom le 1 sam argentinski vojak. Dejal je-, da spričo prisrčnih odnosa j ev z Brazilijo to dejstvo ne vpliva prav nič vznemirljivo. Vendar izredno ojačenje braziUjske vojne mornarice ne bo ostalo brez vtisa v argentinskih krogih. Politična amnestija v Argentini Madrid, 13. avg. »Informaciones« javlja iz Buenos Airesa. da so argentinske oblasti v sredo sklenile izpustiti vse politične are-tirance na svobodo. Roosevelt in WiHkie Madrid, 13. avg. EFE Javlja, da je Roosevelt pozval bivšega republikanskega predsedniškega kandidata iz 1. 1940. Wen-della VVilllcieja na posvet o mednarodnem položaju. Ta poziv tolmačijo v političnih krogih taiko. da Wilkie kljub svoji pripadnosti k republikanski stranki nikakor ne bo podpiral sedanjega republikanskega kandidata Deweyja Vafitve v Kanadi Amsterdam, 11. avg. Kakor javlja britanska poročevalska služba iz Quebeca, so izidi splošnih volitev v Kanadi tako negotovi, da splošno smatrajo, da se bodo vršile v bližnji bodočnosti ponovne volitve. Stranka kanadske narodne sloge si je pridobila 46 mandatov, tako da ima sedaj pratMično večino glasov v parlamentu. jenu narodu. General Rupnik je nastopil kot p;cnir v najusodnejšem trenutku, zdi~u-Žil je narod. ustvaril je domobran-itvo Zgradili smo že močne mostove za nov proč vit in na evo j i poti ne bomo omahnili. Naslednji govornik, uredn:.k »Slovenskega doma« g. Javornik je očrta3 nekaj temeljnih točk. katerih Slovenci ne bi smeli nikoli pozabiti. Tako je dejal, da moramo gledati mi predvsem nase in vase. ne v svet. Ce bi vsaj za polovico manj poslušali zunanji svet, bi bilo pri nas mnogo mani hudn.^ To svetovno katastrofo moramo Slovenci preživeti, kajti če enkrat propademo, nam nobene reforme ne bodo več pomagale. Zavedati pa se moramo, da nam nihče ne bo ničesar podari!, zgodovina n-m ne bo dala ničesar zastonj, vse si moramo sami priboriti. V krvi in žrtvah smo dozoreli, našo zemljo ljubimo z delom, znojem in krvjo in ta ljubezen je poroštvo za novo bodočnost. Nato so narodni tabor pozdravili 5e g. Majce v imenu eksekutive bojevniških organizacij, g. Jeločnik v imenu slovensike mladine In poročnik dr. Kociper kot domobranski častnik. Vsi so poudarjali, dja je naša pot le za generalom Rupnikom, s katerim moramo iti v novo bodočnost. Ob koncu zborovanja se je g. župan 2e enkrat zahvalil g. prezidentu, zastopnikom in govornikom. Z zanosnim petjem »Hej Slovenci« je bilo to res veučastno ljudsko zborovanje končano. SPORT Dan za dnem vrvež na teniscih Kako sta potekla prva dva dneva teniškega turnirja za prvenstvo Ljubljanske pokrajine? LJubljana, 13. avgusta. Pretekli petek se je na teniških igriščih Ilirije pod Cekinovim gradom začei doslej največji .etošnji teniški turnir, in sicer za prvenstvo Ljubljanske pokrajine pod pokroviteljstvom g- prezidenita generala Rup-nika. Odziv med igralci je bil izrecno velik, tako da je turnir s te strani uspel nad vse pričakovanje. Vodstvo turnirja je bilo vse dni v rokah g. Boža Ravnikarja, ki je z brezhibno organizacijo poskrbel za gladek potek. Nič se ni Ustavljalo in vrstni red posameznih iger je tekei brez zamud. Prve partije turnirje so bile odigrane samo med mladino in igralci iz skupine B. V mladinskem tekmovanju sta kluba Hermes in Ilirija postavila zelo številni ekipi, med katerima pa je seveda še mnogo ne- izdeuiinesa gradiva. Kljub temu pa je tam tudi nekaj mladih moči, ki bodo z vestnim delom lahko dosegle nadpovprečno stopnjo znanja v tej težki športni panogi. V kategoriji B, to je v priiijubijeni skupini »sredinskih« igralcev, ki ne spadajo ruti med »kanone« niti med mladino, je bil pritok še posebno številen. Ko stta odpadla finaUsia v prejšnjem tekmovanju te skupine Stular in Gradišnik:, je kopica ostalih Kandidatov v trumah navalila na najboljše mesto, za katerega pa bo zadnja beseda izrečena šele v zaključni fazi turnirja. • Pri damah so nastopala čisto druga imena kakor zadnjič. Pred vsem je nastopila po daljšem presledku Nuta Muhlei-nova, ki je obenem s Šulgajevo prišla v zaključno kolo. Prejšroje tekmovalke, ki so zasedle na hermežanskem turnirju prva mct^ta, so bile odsotne. Škoda, ker bi bila meritev močl med »novo generacijo« in sedanjimi zmagovalkami zanimiva, čeprav je Miihi-eisnova še vsem mladim nadmoćna. Najvažnejše tekmovanje gospodov posamezno je tudi dokaj zanimivo poieklo. Da omenimo samo najvažnejše: gladka zmaga dr. Smerduja nad Pušenjakom (6:2, 6:0) in Bogataja nad Gradišnikom sta bila pričakovani, čeprav je bilo pričakovati močnejšega odpora. Oba zmagovalca, sta se pokazala dokaj sigurna, Zanimiva je biLa tudi borba med Luckrnannom in Dmo\"škoiTL kjer je Drnovšek v lepi igri nudil krepek odpor in prisilil Luckmanna, da. se je moral pošteno napeti. TEHNIČNI PODATKI Ji dosedaij odigranega sporeda, to je do danes opoldne, bi se dalo o glavnih dogodkih na terenu povedati na kjratko naslednje:: A. kategorija: L kolo: Bogataj : Kanskv 6:2, 6:3; Dolenc : Verbič 6:3, 3:6, 6:0. Lajovic : TJesenberg 6:4, 6:4, Gregorčič : Bezja-k 6:1, 7:5. — II. kolo; Stular : Hočevar 6:1, 6:4; Gradišnik ; Szillich 6:3, 6:2; Bogataj : Gregorčič 6:3, 6:3; Smerdu : Dolenc 6:2, 6:0; Pušenjak : Jelašič 6:4, 6:3; Dernovžak : Justin 6:3, 6:0; Luckma.nn : Lajovic w. o. — III. kolo: B. Smerdu : Stular 6:2, 6:0; Bogataj : Gradišnik 6:0, 6:1, dr. Smerdu E. : Pušenjak 6:2, 6:0, Luclrmarm : Demovšek 6:4, 6:3. — Bogataj je nadmoćno premagal nerazpoloženega Gradišnika; dr. Smerdu pa je v sigurnem stilu odpravil Pušenjaka po dobri igri zlasti v prvem nizu. Polfinalno igro sta igrala na eni strani R Smerdu in Bogataj. Ta igra se je končala s sigurno zmago Borisa 6:0, 6:1. Bogataj je pokazal mestom lepo igro in je za trojico B. Smerdu. Luckmann in dr. Smerdu nedvomno najmočnejši igralec in dobra opora v iiirijanski četvorki. Druga polfinalna igra pa je prinesla veliko presenečenje turnirja: Dr. E. Smerdurju se je posrečilo premagati nasprotnika Luckmanna, ki ni dal takšne igre kot zadnjič. Nasprotno pa je dr. Smerdu pdcazal odlično, morda ne toliko tehnično, kolikor borbeno in sigurno igro, ki mu je zasluženo prinesla zmago. Rezultat je bil 2:6 v prvem nizu za Luckamanna, nato pa je dobil 2 enakim rezultatom drugega dr. Smerdu. Tretji niz je bil kakor nalašč samo »za močne živce«. Nasprotnika sta se menjavala v vodstvu: 3:2 vodi dr. Smerdu, nato pa Luckmann celo 5:4. Borbenemu dr. Smerdu ju pa se posreči izenačiti in doseči po nekaj napetih trenutkih zmago. B. Kategorija. I. kolo: Hočevar : Ciglar 6:3, 7:5; Bricelj : Perko A. 3:6, 6:1, 6:4; Kanskv A- : Juvtan 6:1, 7:5. — TL kolo: Gregorčič : Hočevar 6:0, 6:3, Suhar : Bricelj 6:1, 6:0; Kanskv A. : Lajovic 5:7, 6:0, 6:1; Kanskv 2. : Dolenc 6:3, 6:4; Bezjak : Urbane 6:1, 6 K). — m. kolo: Gregorčič : Tušar 6:2, 6:0; Jelašič : Suhar 6:2, 6:2; Ce-bular : Kansiky A. 7:5, 7:5; Bezjak : Kanskv 2. 5:7, 6:3, 7:5. Polfinalna igra med Gregorčičem in Je-lašičem se je končala z zmago prvega 6:3, 6:0. Pri mladinskem tekmovanju sta prišla v finale Cebular z zmago nad Hočevarjem 9:7, 6:3. Trd odpor Hočevarja je napravil partijo zanimivo. Na drugi strani pa je Suhar premagal Tuš ar j a dosti gladko 6:4, 6:2. Tekmovanje je bilo zaključeno v poznih popoldanskih urah in bomo o tem poročali v »Jutruc. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Ponedeljek, 14. avgusta: zaprto. Torek, 15. avgusta, ob 17.: Aida. — Red Sreda. — Gostovanje tenorista Josipa Gostiča. P. n. abonente reda Sreda opozarjamo, da imajo za svoj red predstavo v torek na praznik 15. t. m. ob 17. uri, Verdijevo »Aid o«, z gostom J. G os t i če m In Hey balo vo kot Aido. Kaj jredvaiajfl[kinematografi Tednik ni dospel Kino Sloga: »Jastrebica waHy«. Film visokih planin. Nastopajo: Heidemarie Ha-thever, Sepp Rist. Winnie Markus. Kino Matica: »Še enkrat študent«. Veseloigra, V glavni vlogi Heinz Ruhrnann. Kino Union: »Čarobne gosli«. Sodelujejo: Wiil Ouadflieg, Gisela Uhlen, Eugen Klopffer, Paul Horbiger, Elsa Wagner, Otto Tressler. Kino Moste: »Kdo je oče?« Vaška burka. Nastopajo! lise Werner, Roma Bahn, Haos Stuwe, Theodor Danegger. Okrog ljubljanske nedelje Ljubljana, 13. avg. Poletje, ki se polagoma že nagiba v jesen, hoče očitno nadomestiti, kar je v dosedanjem poteku zagrešilo z mestoma prav neugodnim vremenom. Zdaj, ko imamo spet lepe, tople dni, je vsa priroda poživljena in vsi pridelki lepo dozorevajo. Tako se nam tudi letos obeta prav zadovoljiva letina, ki je v nekaterih pogledih kar izredna. Zlasti se nasi kraji pohvalijo z izvrstno sadno letino. Poročila z Dolenjskega pravijo, da je povsod polno sadja. Na novomeški trg ga dovažajo kar na debelo in so cene res pravične in znosne. V Novem mestu je na ponudbo obilo jabolk, od katerih so najboljša po 3 lire kilogram. Hruškam je na Dolenjskem cena največ S lir za kg. Drugega sadja je nekoliko manj. Vinogradi so si opomogli, v kolikor jih ni preveč prizadela ujma ali bolezen. Tudi ljubljanski trg- je bil to soboto v glavnem v znamenju obilnejšega dovoza sadja. Pri stalnih stojnicah ali na Foga- čarjovem trgu, še bolj pa okrog stojnic na Vodnikovem trgu je bilo že od zgodnjega jutra mnogo ljudi, ki so čakali na hruške in jabolka, s katerimi so se nato za nedeljo dobro založili. Hruške so bile večji del prav lepe in so se prodajale po 15 lir kg, jabolka pa so bila cenejša. Tudi solata je spet prišla na trg in je bila prav lepa, vendar precej draga. Med drugimi pridelki je bilo mnogo zlasti kumar, buč in fižola. K u po val ci in kupovalke povsod sami skrbijo za red. se lepo uvrščajo in je le redkokdaj čuti kak prepir, ki pa se tudi brž ublaži. To je edino pametno, saj prerekanje nima nobenega smisla, še zlasti pa je prepiranje med prodajalci in strankami docela brezpredmetno in lahko samo neti razdor med deželo in mestom. Tega pa v današnjih časih prav nič ne potrebujemo. Tudi letos, ko moramo vnovič zastaviti vse Sile in možnosti, da bo sleherna naša družina preskrbljena vsaj z najpotrebnejšim, je na mestu čim več složnosti med kmetom in meščanom, med prodajalcem in kupcem. In Še enega je treba: da pristojno oblastvo s širokopotezno orjranizatorično sposobnostjo omogoči, da bo Ljubljana založena z vsem tistim, česar ji more nuditi njena široka okolica, tako s prehrano kakor tudi s kurivom. Treba se je samo Mreti naokoli, pa se lahko vsakdo prepriča, da se letos Ljubljana, lahko v polni meri založi predvsem s tremi najpotrebnejšimi stvarmi: s krompirjem, s sadjem in z drvmi. Nekateri okoliški in dolenjski kmetje imajo še starega krompirja v zalogi, o novem pa poročajo zlasti iz bližnjih dolenjskih krajev, da je izredno lepo obrodil. Sadnemu drevju se šibijo veje in bi se pač spodobilo, da Ljubljana dobi primerno velik delež letošnjega slastnega daru prirode. In drv imajo naši kmetje toliko pripravljenih, da je treba samo sprožiti akcijo, naj jih začno nalagati in dovažati v Ljubljano. Na Ižanskem, od Brezovice do Rakeka, okrog Polhovega Gradca in v notranjskih krajih je drv dovolj. Zagotovitev Ljubljane s kurivom, krompirjem in sadjem bi pač neštetim družinam odvzela posebno perečo skrb. LJubljana je v sedanji vojni pokazala mnogo iniciativnosti in lastnega truda za olajšanje oskrbe. Mnogi meščani so se posvetili obdelovanju svojega koščka in bodo poslej gotovo ostali zvesti prebujeni ljubezni do rodne zemlje. Vsepovsod vidiš družinske očete in njihove pomagače, kako se trudijo v vsaki prosti uri na vrtu ali v sadovnjaku ali pa v sili hite razbijat in izkopavat štorovje. da si sproti oskrbi jo nekaj kuriva. Ljubljana se trudi, toda vsega seveda ne zmore. Zato pa pričakuje koristnih ukrepov, ki bodo v okviru vseh danih možnosti in zalog zagotovili zadostno oskrbo. Kako preživljamo poletje? Velika ljubezen Ljubljančanov do prirode se kaže tudi v njihovem najlepšem razvedrilu, v uživanju sonca, vode in zraka. Vsa kopališča so spet polna in zlasti ob nedeljah, kadar je sonce naklonjeno, se žurijo tisoči tja, kjerso našli najprimernejši prostorček, da se ožgejo na pripeki ali osvežijo v senci in vodi. Kljub izredno toplim večerom so kinematografi venomer dobro obiskani. Sporedi so zadovoljivi. Zlasti ustreza zadnji film »Jastrebica WallyAidi« odtehta marsikatero drugo predstavo ln je opera vsakokrat dobro zosedena. Po mestu je zdaj zaprtih večje število prodajaln, na katerih je izobešen listek z naznanilom, da je z odobrenjem šefa pokrajinske uprave trgovina zaprta za čas, ki je potreben nameščencem za počitnice. Športno izživljanje Ljubljančanov, zlasti mladine, je najbolj opazno v plavanju in kolesarjenju. Kopalna kronika letos k sreči še ni zaznamovala posebno hudih nesreč, od pomladi sta utonila le dva kopalca. Tudi tatvine koles na prostem in po kopališčih so redke. Pretirano sončenje pa je že marsikomu škodovalo in so nekatere morali celo prepeljati v bolnišnico. Kar se kolesarjenja tiče. bo prav, če si kolesarji pogosteje ogledajo nedavne policijske predpise. Nadzorstvo po cestah jn poostreno in marsikateri prenagli kolesar ali kolesarka je že prejel nalog, da odšteje za pokoro denarce, ki bi mu kje drugje prišli bolj prav. Rožnik, Id nam je v sedanji vojni postal posebno drag in ki ga v delavnikih obiskujemo prav tako radi kakor ob nedeljah, je v današnjem nedeljskem jutru privabil posebno številne goste. Ob osmih zjutraj se je pri-Ua bojevniška slovesnost, katere pobudnik je bil predstavnik eksekutive bojevniških organizacij g. Jože Majce. Sv. mašo je daroval bivši vojni kurat p. dr. Hadrijan Kokalj. Nato so bile opravljene molitve za umrle bojevnike iz prve svetovne vojne ka-kor feudi za žrtve, padle v bojih za slovensko domovino. K lepi in res primerni tova-riški slovesnosti so pohiteli mnogi izkušeni Nespametni so oni, td se smejejo tistim, Id se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost norci iz svetovne vojne kakor tudi kasnejSi odsluženi vojaki, množico pa so poživljale uniforme domobrancev m članov narodnih straž. Pevci so se zbrali na koru. Po slovesnosti so si segali v roke znanci in zvesti prijatelji, ki jih življenjska pota redkeje privedejo skupaj. Vsekakor je to bila ena najprisrčnejšin tihih manifestacij zadnjih let. Iz policijske kronike Ljubljana, 12. avgusta Ljubljanska policija je aretirala spioŠiin znanega prekupčevalca ukradenih predmetov 22letnega Franca Merjasci iz Ljubljane; Merjasec se je že večkrat zagovarjal pred sodiščem zaradi podobnih prestopkov. Soda j je kupil od znanega vl po Vh* trn i I a. Marica MHtijas. stara £> let, je v IoccAe 8. t. m. okoli 10 ocLsla od doma neznano kam in ni doslej za Rjo nobenegi dedu. Oblečena je v Mvetlozclenn obleko, belo jopico s črno progo, oturta v lc-ene riave opanke, ima črne do!ge, gladke lase, zve- znne « pentljo, cez ramo pa nosi usnjeno rjavo torbico. Kdorkoli bi kaj izvedel o njej, naj j«vj bližnji stražnici. Vk rad ena kolesa Policijska kronika beleži v ^adnjern tednu zopet dolgo vrsto tatvin koles. V «N-tr-tek 3. t. m. je neznanec odpeljal Du&ona Hadžiju v Gledališki stolbi motika ČTDO plokano kolo znamke »Opel«, s tov. štev. 69.666 in evid. št. 10.654. V petek 4. t. m. so tatovi odpeljali več koles. Tako je V>il oš-kodovan Marko Breznik, ki mu je bilo ukradeno moško rumeno pleska no kolo znamke »Kosmos« s tov. štev. 4,300.420 in evidenčno štev. 191.009. Darinki Fi d :>»vi iz Korytkove ulice štev. 7 je bilo ukradeno .žensko kolo, modro pleska no. s tov. štev. 63.455 in evid. Št. 13.027. V Bohoričev, ulici je bilo ukradeno na škodo Antona Ilar^a moško kolo znamke Durkopp. V Aškerčevi ulici pa je neznanec odpeljal žonsVio kolo Marije Jernejčcve znamke »Torpedo« z evid. št. 99.460. V soboto je neznanec odpeljal kolo na šokdo Janeza Gulni.ka pred gostilno »Kolovrat«. Kolo je crno pit -kano, znamke »\Vafeirforik Schuhl«. N:i Miklošičevi cesti je bilo istega dne ukradeno kolo znamke »AGE« s tov. št. 388.185 m evid. št. 13.761 Janezu Ardolšku. V nedeljo sta bdli ukradeni dve kolesi. Francu Cer-notu je neznanec odpeljal pred kinom rta Kodeljevem moško sivo pteskano kolo znamke »Welmi« s tov. št. 13.227 m evid. št. 2573. Na Cc£ov4U cesti je bilo ukr moško črno pleskano kolo Filipa r/.T ov-š-lca Kolo je znamke »Adler« s tov. štev. 1.142.109 in evid. št. 100.320. Ta tedep bilo v ponedeljek ukradeno kolo K rta Jenka na Dxmaiski cesti. Kolo je modro pleskano znamke »Puch« s tov. St M8.*90 in evid. št. 1450. V torek je bilo uk "1 no iz veže hotela Metropol na škodo Ivana Mavroviča moško kolo znamke -Puch« s tov. St 843.011 in ev d. št. 19068% Grob se za grobem vrsti V Ljubljani so umrli od 4. do 10. avjrn-sta 1944: Snoj Marija, rojena Lenarčič, 83 let zasebnica Crna vas 498; Raznoz-nik Frančiška, 50 let, Vidovdanska c 9, bivša hišnica; Pog-ačnik Marija, rojena Marenko, 75 let, zasebnica, Karunova 14; Burg-er Matilda, rojena Fortun, 68 let. soproga nadzornika fin. kontrole v po]; ju. Stari trg1 28 II; Antloga Alojzija, rojena Jutraž, 29 let, zasebnica, Beethovnova 15; Sancin Antonija, rojena Žužek, 72 let, zasebnica. Tavčarjeva l/III: Hartman Ana, rojena Vrhovšek. 65 let, zasebnica, Gale-tova 33; Ferčnik Marija, roj. Klopčar, 57 let, poštna služ. v pokoju, Zaloška 16; Do-linar Uršula, 87 let, Vidovdanska c. 9, bivša kuharica; šemrov Ivana, 77 let. bivša delavka. Viiovdanska c. 9; Kastelic Domen, 43 let, delavec, Vidovdanska c. 9; Hribovsek Barbara, 50 let, dninarica, Vidovdanska c. 9; Bitenc Justa. rojena Klop-čič, 42 let. sopr. trgovca, Vodmatska 19. _ V UaUajnM bolnišnici so umrli: Mau- rin Marija 53 let, žena rudarja, Stara cerkev 16 _' Kočevje; Blažič Erncst, 17 let, sin posestnika, Tržišče 17; Jekoš Peter, 43 let. prišel iz ujetništva iz Nemčije: TJlčar Jakc-b. 46 let. trgovski sluga. Metelkova 1; Robek Franc, 65 let, upokojeni major, Povšetova ul. 80; Zdešar Stanislava, 3 leta, hčerka delavca Ani reja. Pod-smreka 29; Pugelj Ivan, 15 let. Struge 1, sin posestnika; Pečlin K: istina, 68 let* vdova po orožn. stražmojstru. Križevniška št. 4; Lešnjak Vida, 20 let, služkinja, Sv. Jerneja c. 14; Jerman Franc, 65 let, rudar v pokoju, Zavod sv. Terezike v Ponikvah. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA PONEDELJEK. 14. AVG V STA 7.00—7.10: Poročila v nemičini. *7.10 do 9 00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7 30—7.4n: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opo'dan=ki koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda. 12.45—14.00: Mali orkester vodi A. Denneli. 14.00—14.10: Poročila v nem^či^i. 14.15—15.00: Glasba za kratek čas (prenos sporeda nemških radijskih postaj). 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.30: Pisano polje, daj zidane volje! (Prenos sporeda nemških rad. postaj}. 18.30—18.45: Glasbena medigra. 13.45—19.00: Se^ave besede — Fran T.ipah: Liublian^ke slike. 19.00—19.3^; Srame] »Štirje fan+je«. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19 45—20.00: Aktualno predavanje (nrenos). 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Iz opoT.ega sveta — Veliki radiiski orkester; vodi D. M. Šija-nec; sodelujeta alti-tka FJza Karlovac in tenorist Josip Gostič. 21.15—22 00: Talko si predstavi i a m liubezen! 22.00—22.15; Poročila v nemščini in napoved s nor eda. 22.15 rio 23.00: Glasba za lahko noč. 23.00—24 00; Prenos sporeda nemških radijskih postai Stev. 33 ►SEOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 14. avgusta 1944 Stran 3 Konec politični razcepljenosti! V nedeljo 6. .avgusta je bila pri Devici Mariji v rolju pomembna protikomunistič- na manifestacija, h kateri so se zbrale množice ijudstva iz Polja ter okolice. Navdušeno so množice vzklikale govornikom, prezidentu generalu Rtipniku, Maksu Janu, dr. S. Kocipru in Nikolaju Jelovniku. Velike programatične važnosti je bil govor prezidenta generala Rupnika, ki je, navdušeno pozdravljen, izvajal: SLOVENCI IN SLOVENKE! Okrog leta 1500 je cesar Maksimilijan izpolnil našim slovenskim prednikom prošnjo, katero so nanj naslovili stanovi. Naši predniki so cesarja pro.-ili, naj iz-žene Žide iz nase lepe Ljubljane. . Cesar je tedaj izdal ukaz »za večno odpravo zidov*. Naši predniki so že morali prav natančno vedeti, zakaj so se ravno s to prošnjo obmili na cesarja. Od takrat židov pri nas več ni bilo. Ce se je kakšen Hebrejec hotel pri nas naseliti, je prišel spretno prikrit kot pripadnik enega izmed naših sosednih narodov — in največkrat že katoliško krščen. Ni še bilo slišati, da bi se kdaj koli kakšen Žid priznaval k Slovencem. Pa tudi oni ž.dje, ki so se k nam prikradli kot pripadniki sosednih narodov, pri nas niso mo^lj vzdržati. Naš narod jih je kmalu izvohal in morali so odš vedra ti. Ti dve činjenici pomenita, da je naš narod navzlic svoji številčni neznatnosti v jedru vseskozi zdrav, stoodstotno evropski človeški rod. Zato nas židje niso mogli trpeti. Sam sem ponovno bil neprostovoljna priča, kako so nas v Beogradu, Zagrebu in Osijeku židje zmerja!:, ker se pri nas nkdar niso mogli nasesati kot pijavke in ker se jim pri nas ni posrečilo, da bi se skrivali kot »Slovenci«, kakor to na primer sedaj delajo kot »A: . »Američani« in »Rusi«. Maščevali pa so se nam vendarle. In če bi le mogli, bi nas kot narod povsem uničili. Prav dobro namreč vedo. da smo veren, pobožen, marljiv in žilav narod; ki zvesto korenini v svoji lepi domovini in o židovskih intemacionalizmih že po nagonu svoje krvi ne mara ničesar slišati. Zato so se nnm morali približati po ovinkih, da so lahko spustili na nas svoje sovraštvo. Z laž i o prevaro In zlatom so ujeli del n-i.^ih - -l:t:kov in izobražencev. Vsakemu izmed teh naših topoglavih kalinov so na svoj način obljubljali bodoči rej na zemlji in jih navajali, da so narod zapeljali na stranska pota in v nered. Tako je zidom po ovinkih uspelo, da so naš mali narod razbili na deset političnih strank. Vsaki teh strank so natvezili patentno pravico do uresničenja rajskih prilik. Tako so bili stanovi in družabni sloji nahujskani drug proti drugemu. Kmet proti delavcu. delavec proti podjetniku, podjetnik proti delavcu, meščan proti uradniku, uradnik in meščan proti vojakom, industrijalec proti obrtniku, hišni lastnik proti najemniku in narobe, mladina proti starejšemu rodu in narobe itd. Pod zaščito tega političnega in družabnega nereda so vsi vprek lagali in ščuvali drug na drugega. Razpihovali so strasti tako, da so končno čisto pozabili, da smo narod, da smo predvsem Slovenci. Niso ne videli, ne slišali, še manj pa slutili, kar se je dogajalo po svetu okoli nas. Niso opazili, da se nam z velikanskimi koraki približuje konec, če bo šlo tako naprej. Namesto, da bi storili \se. da bi se v zadnjem trenutku rešili najhujšega, so nas naši politiki izigrali v vojno, naša inteligenca pa pahnila v pogubo, ker je bilo takrat, ko je usodna ura nastopila, vse — presenečeno in zbegano. Medtem pa je žid, kateri je bil skrit v neredu, ki ga je sara*spretno organiziral, zbral sebi poslušne pokveke v komunistični partiji Slovenije in prežal na trenutek, ko je lahko te zveri v človeški podobi spustil iz njihovih skrivališč nad slovenski narod. Ta trenutek je prišel. Slovenski narod je bil po bliskovitem porazu Jugoslavije razčetverjen in obupan. Tedaj pa se ga je lotil židovstvu zapisan boljševik tam. kjer je bil najbolj občutljiv. Hinavski komunist je izrabil njegovo domovinsko ljubezen in svobcdoljufcje. Prav ti dve kreposti, ki ju je pred propastjo sistematično in zelo uspešno tlačil, je sedaj zločinski komunist narodu prikazoval kot vse odrešujoče sredstvo. S to satansko zamišljeno prevaro je pridobil toliko dobromislečih ljudi na svojo siran. da je lahko takoj presedlal na drugo prevaro, na organiziranje OF. ki jo danes težko preizkušeno slovensko ljudstvo s krvavo pravico imenuje — organizirana farbarija. Od takrat pa so se vrstile prevare za prevarami. Rop je sledil ropu, požig požigu, umor umoru. Kar so včeraj preklinjali so danes povzd igo vali v nebo. Zdaj so bili četniki, pa zop-.L * partizani«. Zdaj so bili gošarji in zašč.iniki naroda, jutri zopet rdeči pionirji B^nes so nekomu peli slavo, jutri so ga — likvidirali. Kar koli pa so govorili in delali, znak njihovega »osvobajanja« je bil vselej rop, umor, požig, ki so jih proglasili za svoje bogove. To njihovo besnenje, ki mu je botrovalo židovstvo, bi šlo malone do popolnega uničenja našega narodnega bistva. Tedaj pa se je še pravočasno zbudil zdravi smisel našega naroda, ki so ga prej sistematično razkrajali. — Naš kmet, naš naredno zavedni delavec in z narodom povezani rojaki iz vseh stanov mesta, prav posebej pa pravilno čuteča mladina, so se uprli boljševiškemu razdejanju. Nastale so Vaške straže, ki jim je v najnevarnejšem trenutku, ko so se včerajšnji navidezni srnrtni sovražniki badoljevci in komunisti zvezali tudi na zunaj proti slovenskemu narodu, prišel na pomoč nemški vojak Tako smo lahko ustanovili naše dično Slovensko Domobranstvo. In danes je večji del pokrajine varen pred roparskimi in morilskimi tolpami, ki se po svojem starem receptu danes zopet izdajajo za nekakšno »jugoslovansko vojsko« onega kralja Petra, ki so ga včeraj imenovali smrkavca, petokolonea in tretjega okupatorja. Pred našim kmečkim ljudstvom so se ze zadosti osmešili in danes se z gnusom in grozo odvrača od njih in kliče domobrance. Iz naj oddaljenejših krajev pa dan za dnem prihajajo skrivači, ki se vključujejo v W5te Slovenskega domobranstva, da p] Ge tako mogli čim prej zmagovito povrniti v varno domačo vas. Lahko pa bi bilo pri nas še boljše kot je, če bi bili vsi tako enotni in če bi vsi držali tako skupaj kot naši težko preizkušeni kmetje, ki jim je po teh prestanih grozotah zadosti vseh pol i Učnih razprtij I Domobranci so razgnali »republiko" v Žužemberku Po kozolcih in skednjih v Žužemberku in okolici so se nastanile komunistične toipe 8., 9., 12. 14. brigade ter 7. korpus. Po žužemberškem trgu so se sprehajali tovariši in tovarišiee. Njihovo razpoloženje je bilo brezskrbno. Tola iznenada ga je bilo konec. Pribrzel je novomeški uda: ni bataljon. Zaregljale so strojnice. Tavariši in tovarišiee so se v trenutku razbežali na vse strani. Največ se jih je pognalo v Krko. Toda udarni domobranski bataljon je napadal tudi preko Kike. V nekaj minutah je b?lo konec idile v žu-žemberški rdeči »republiki«. Komunisti so izgubili 107 ljudi, ki so mrtvi obležali na bojišču. Med njimi je bilo poleg brigadnega poveljnika in treh politkornisarjev tudi 6 poroenkov. Prisilni mobiliziranci pa so tuli to pot dobro izkoristili napad domobranskega udarnega bataljona, ki so se mu predali z izjavo, da se hočejo boriti proti komunistom. Skupno je izgubila 18. ^udarna« divizija 230 ljudi. Pri tem pa niso všteti nekateri ranjenci, ki so jih komunisti odvedli s seboj. Od domobranskega ularnega bataljona so bili samo trije laže ranjeni. Čim je domobranski udarni bataljon Iz Novega mesta očistil Žužemberk, je rešil iz rdečih zaperov v Žužemberku tudi 18 žensk in moških, ki so se zdeli komunistom nevarni. Domobranci so imeli ogromen plen. Zaplenili so poleg- strejnice 4 lahke metalce min. nadalje 16 konj, 4 osedlane mule. več vreč moke in žita, celo zalogo kož, nahrbtnikov, zdravstvenega materiala 5n potreb- ščin, več pisalnih strojev, telefonsko centralo, telefonski in ralijski aparat, nešteto koles in pušk. Vse zaplenjene stvari so naložili na vozove in jih odpeljali. O komunistih ni po usodnem porazu ne duha ne sluha. V novih komunističnih porazih poročajo tudi od drugod. Domobranci iz Hotedrsči-ce so zajeu dva kurirja in dve kurirki, ki so biti v službi 9. tolovajskega korpusa. Tudi v Zapotoku so imeli komunisti smolo. Domobranci iz Velikih Lašč so zajeli zločinskega komunističnega organizatorja Andreja Kiklja, ki je bil volilen Član ve-likolaškeg-a rajonskega odbora. Prejel Je zasluženo kazen. Slične uspehe so imeli domobranci fcudi v Tržišču, kjer so padli trije komunisti, pri Kačjih ridah, kjer so tudi obležali trije komunisti, pri Gaberju, kjer je padel znani terenec Janez RaJ.c iz Gaberja in pri Trebelnem. kjer je prišlo v zadnjem času precej terencev v domobranske roke. Najtežja riba med njimi je bil zloglasni *2an«, Ivan Zupan iz Trebelna. Pri njem so našli precej dragocenega gradiva in tudi nekatere sezname. Tudi ob napadu na Žužemberk so zaplenili domobranci precej zanimivega arhivskega materiala g seznamom vseh častnikov v NOV., ki so v letošnji pomladi napredovali. Tudi je bil najden seznam umorov in kazni, ki jih je izreklo komunistično sodišče. Borba proti komunistom se povsod vztrajno in uspešno nadaljuje. Komunisti ne nudijo nobenega pravega olpora in se ob vsakem spopadu razbežijo. i poraz angleške diplomacije Nobene besede v pzljsizem in argentinskem vprašanju Angleška diplomacija je doživela v poljskem in argentinskem vprašanju dva poraza, ki točno kažeta, kako globoko je padel angleški prestiž v svetu. Zelo dragocene informacije nam daje v tem pogledu Alistair Forbes, ki si v baru spodnje zbornice in v predsobah raznih ministrstev marljivo zbira informacije in najrazličnejše indiskrecije za vsakotedenski članek v listu »Daily Mail«. Forbes piše k aktualni1*111 zadevam: »Stalin se je odločil, da postavi svojo lastno poljsko vlado. S tem je pogazil vsa načela nacionalne suverenosti ter mednarodnih odnosov.« Forbes označuje sovjetsko politiko napram londonski poljski vladi kot politično izsiljevanje. Toda ne more pri tem povedati Poljakom nič tolažilnega, če tudi so se Poljaki v zaupanju na angleško jamstvo in pomoč vrgli v blazno vojno pustolovščino proti Nemčiji. Anglija nima v tej zadevi ničesar več govoriti. Argentinski primer pa nI za Anglijo tako preprost. Nedvomno je Farrelov sistem v Argentini Britance presenetil, potem ko so dolgo oklevali, da bi odpoklican svojega poslanika iz argentinske prestottce v London. Juridično sicer še neizvedeni, toda dejansko obstoječi prelom odnošajev med Ze-dinjenimi državami ameriškimi ter Argentino, kamor bi rad Hull z vso silo potegnil tudi Anglijo, dela britanskemu zunanjemu ministru morebiti najtežje politične in di-plomatične skrbi, kar jih je imel na tem mestu. Angleži so namreč materialno in moralno takšni dolžniki Argentini, da bi prelom v prijateljskih odnošajih med Veliko Britanijo in Argentino prizadejal angleškemu ugledu ne le v Južni Ameriki, ampak tudi po vsem svetu najtežji udarec Forbes odkriva ob tej priliki, da je Argentina priznala v tej vojni Angležem bla- govnega kredita za nad 62 milijonov funtov šterlingov. Argentina je pošiljala za prehrano britanskih vojakov konservirano meso na vsa bojišča, usnje za njihove škornje, volno za njihove uniforme. Vse to na kredit. In napram tej deželi, ki ji je Anglija dolžnica, se poslužuje po Forbesovem mnenju predstavnik ameriške zunanje politike Hull istega jezika, kakor Stalin napram Poljakom. Hull je pač svojevrsten tič, ki je postal v svojem delu star, utrujen in prepirljiv. Podpira ga cel zbor uvodničarjev ameriškega tiska, ki je pripravljen ustvariti napetost vojne pripravljenosti proti vsakemu •»dobremu sosedu«, ki ne bi hotel plesati po vvashlngtonskih žvižgih. Argentina je danes v položaju malega čika-škega trgovca iz stadih dobrih časov, ki se je upiral temu, da bi dajal svej denar krajevnim gangsterskim tolpam. Skoraj bi lahko menili, da si je Forbes ustvaril svoje mnenje o metodah ameriške-* ga »dobrega sosedstva« na podlagi študija nemškega tiska. Kakor sedaj on, tako je nemški tisk že dolgo sam označil Roosevel-tovo in Hullovo politiko kot gangstersko politiko. Ko je Argentina pod ameriškim pritiskom in na željo Anglije prekinila svoje diplomatične odnošaje z Nemčijo, je nemški zunanji minister von Ribbentrop izjavil, da ne bo nekega dne plačal računa v tej umazani zadevščini nikdo drugi nego Anglija, Tedaj je angleški tisk s F«rbesom. vred prezrl nemška svarila. Danes pa pričenjajo Angleži sami priznavati, da j« pravi cilj washmgtonske brezglave politike napram Argentini tamkaj investirani milijon funtov šterlingov, ki predstavlja najvažnejšo zunanjo postavko britanskega imperialnega gospodarstva. Toda danes je Anglija sama preslabotna, da bi sebe in svoje prijatelje varovala in ščitila pred nasledki ameriške gangsterske politike. odna vloga ameriške plutokratske oligarhije Nezaslišani kcrupcijslii škandali ameriške bogataške bratovščine Usodno vlogo, ki jo igra ameriška, plutokratska oligarhija v javnem in državnem življenju, je najbolje označil neodvisni senator George W. Norris. Po oprostitvi vseh krivcev v veliki korupcijski zadevi prepisa državnih polj nafte na zasebno družbo Standard Oil Companv je Norris napisal: »Najbolje bo, če ameriški senat in kongres sprejmeta zakon, da ameriški državljani z nad sto milijoni dolarjev premoženja ne odgovarjajo pred zakonom za noben zločin. Tako bomo samo z zakonom potrdili dejansko stanje.« Po zaključku prve svetovne vojne je bila sestavljena posebna komisija za preiskavo vseh obtožb zaradi neznanskih škandalov pri dobavah vojnega graiiva. Komisija je sejala in zbirala gradivo tri dolga leta. Po treh letih preiskovanja in zasliševanja je skoraj leto dni sestavljala svoje poročilo o izidu preiskave. Poročilo je obsegalo 23 debelih s strojem pisanih knjig in je za evropske pojme neznanska zbirka korupcijskih zadev, izsiljevanj, pre- var in najbolj podlih goljufij. Kakor rdeča nit se vleče skozi vseh 23 knjig ugotovitev, da so imeli vsa odločilna mesta v vodstvu ameriške vojne uprave v rokah zaupniki plutokratske oligarhije. Njihovim željam in zahtevam se je moral ukloniti vsakdo. Kdor ni slepo poslušal, je letel na cesto, če je bil še tako priznani strokov-njah ail odličen in zaslužen oficir. Oče in vrhovni pokrovitelj vsega tega početja pa je bil prosluli židovski borzni agpent Ba-ruch, ki hoče sedaj vso Evropo onesrečiti s svojo korupcijo in pokvarjenostjo. Ba-ruch je že nekaj tednov pred vstopom Ze-dinjenih držav v prvo svetovno vojno ustanovil poseben bakreni sindikat za prodajo bakra državi. V sporazumu s plutokratski-mi prijatelji, lastniki ameriških bakrenih ruinikov je navil cene bakru Še pred vstopom Ze din j enih držav v vojno kar za 25 odstotkov. Tako je preko noči poklonil svojim plutokratskim prijateljem desetine milijonov dolarjev čistega dobička. Sporedno s sindikatom za prodajo bakra je in strank, ker so morali plačati zadosti visoko odmerjen krvni davek za poskuse in špekulacije nekaterih političnih stremu-hov in raznoliko pobarvanih ilegalnih vojskovodij. Bomnimo: v tem največjem svetovnem viharju je naš mali narod podoben drobceni ladjici, ki pleše na viharnih valovih. Ce ladja ni dovolj trdno sestavljena, se viharjem ne bo mogla upreti in se bo potopila, # Zavejmo se že vendar tega! Skrajno potrebno je, da prenehamo s politično razcepljenostjo. Komur se je pretežko ločiti od strankarskih, klikarsfcih ali celo osebnih špekulacij, naj se spomni našega trpečega kmeta in delavca, ki bosta nekoč marsikoga klicala na odgovornost za vsa škodljiva podvzetja, pa bo videl obenem tudi nesmisel svojih osebnih, nekritičnih sum-. ničen j, nevoščl j i vosti, ^avisti in računov. Rajši se trudimo vsak po svojih močeh in zmožnostih, da bomo končno premostili tudi vse prepade med posameznimi stanovi, v edino uspešni, krepko skovani protiko-munistični slovenski skupnosti pripravljajmo 2 vsemi poštenimi silami prav posebno pogoje za stalni mir med delodajalci in delojemalci! Prav sedaj, ko so židje vpregli vse pomočniške narode boljševizma in jih nagnali v poslednji naskok na sta^oslavno Evropo, ki je zibelka, ustvariteljica in hraniteljica vse človeške kulture in civilizacije, ni ie potrebno, da smo res samo krepko strnjeni Slovenci, ampak se moram O kot pravi ■ Evropejci zbrati okoli svojega hrabrega domobranstva za glavnim branilcem Evrope, nemškim vojakom. Ce bomo vzdržali v zvestobi in se Izkazali v teh težkih dneh, bo zmaga Evrope tUdi naša Zmaga. Ta pa bo pomenila nastop srečnejše bodočnosti vsega slovenskega naroda v novi Evropi, ustanovil de posebni državni odbor za nabave bakra. V nabavni odbor je poklical kar člane sin likata za prodajo, tako da so sedeli z isto mizo in v obliki istih oseb prodajalci in kupci bakra. Prav tako bogato žetev, kakor lastniki bakrenih rudnikov, so želi lastniki letalskih tovarn. V naprej so prejeli iz državne blagajne mihardo dolarjev za izdelavo letal, ki ijh niso nikdar dobavili. Med njiim so bili tudi taki. ki niso imeli razen dovoljenja za ustanovitev letalske tovarne, niti enega stroja ali delavca. To početje je bilo celo za ameriške prilike tako gorostasno, da je moral predsednik \Vilson leta 1918 pooblastiti svojega zaupnika Charla Hughesa. naj zadevo z letalskimi dobavami in tovarnami osebno preišče. IZ-id preiskave je bil porazen in voditelj ameriške letalske proizvodnje polkovnik Edvvard Deeds je bil postavljen pred vojno solišče. Takoj pa so se zanj zavzeli ugledni plutokratski prijatelji in razprava je bila za večne čase odložena, kljub priznanju polkovnika Doedsa, da je izvrševal velike nepravilnosti in prevare po naročilu svojih plutokratskih prijateljev in zaščitnikov. Prav tako je prostodušno piiznal. da dO postavitve za voditelja ameriške letalske proizvodnje ni imel niti pojma o letalstvu in da je jedva videl, kako letalo izgleda. Mel preiskavo so ugotovili, da je bil Deeds leta 1912 obsojen na leto dni težke ječe zaradi izsiljevanja. Za Deedsovega naslednika je bil imenovan njegov osebni prijatelj Rvan, generalni ravnatelj Rockefellerjevega železniškega trusta. Namestu, da bi se brigal za izdelovanje letal, je gradil nove železniške proge v kraje, kjer naj bi predvidoma gradili nove letalske tovarne in kupoval z državnim denarjem gozdove ob svojih progah, češ da bodo služili kot zaloga za potrebe letalske Industrije. Ko je bil pozneje zaradi nakupov gozdov zaslišan, je izjavil, da je kot veditelj letalske proizvodnje računal, da bo trajala vojna najmanj še pet let in da je zato hotel preskrbeti državi potrebne rezerve lesa za letalsko proizvodnjo. V opravičilo je navedel, da je državna blagajna izplačala v naprej Davtonovi družbi za gTaditev letal SO milijonov dolrjev, čeravno s« vedele državne oblasti, da nima družba še niti enega žeblja, niti enega samega delavca. Mastno so služili tudi lastniki velejek-larn. ki so prolajali amerišl*emu vojnemu ministrstvu jeklo po 601 dolarjev po toni, dočim jih je stala nabavna cena 315 dolarjev. Zaradi tega so tudi znašali vojni dobički največjih ameriških jeklarn USA Steel >bcritu 890 milijonov dolarjev. Posebno poglavje so predstavljala naročila streliva. Država je naročila in naprej plačala 10 milijonov 37 mm granat. Na fronto nI prišla niti ena. Za poljsko topništvo je bilo naročenih za 300 milijonov dolarjev granat. Na fronti so jih porabili do podpisa premirja vsega skupaj 6000 kosov. O vseh teh aferah so v ameriški javnosti po vejni dosti razpravljali in pisali. Ostalo pa je samo pri razpravljanju, ker ni bil nihče poklican na oi govor, kaj šele obsojen. Danes so isti gospodje, ali pa njihovi sinovi zopet na poslu, da iztisnejo- iz ameriške državne blagajne čim več mili" ja.i d vojnih dobičkov, zaradi katerih so s toliko gorečnostjo tirali ameriško ljudstvo v vojno proti Evropi. Med plutokrati, ki so zaslužili v prvi svetovni vojni težke milijone dolarjev, je tudi Du Pont. Ob epidemiji španske bolezni leta 1918 je umrlo v Du Pontovih podjetjih, ki so izdelovala vojno gradivo, za »špansko« 465 nameščencev in delavcev. Du Pont je predložil med proizvajalnimi stroški za vojno gradivo tudi pogrebne stroške za te svoje preminule nameščence. Za vsakega od njih je naračunal 75 d?larjev pogrebnih stroškov ki mu jih jo država tudi v redu plačala. Pozneje se je izkazalo da je r>u Pont izročil pokopavanje trupel svojih nameščencev nekemu pogrebnemu zavodu in plačal zato za vsako truplo 11 dolarjev. Pogrebni zavod pa trupel nI pokopal, nego jih je stavil v svoje ledenice in jih potem počasi prodajal ameriškim klinikam in medicinskim fakultetam za raztelesenje. Prodajna cena za kos je bila 40 dolarjev. Sorodniki, ki so želeli na svoje stroške pokopati v ledenicah ležeča trupla, so morali plačati pogrebnemu zavodu po 40 dolarjev za truplo in povrh še 20 dolarjev ležarine za ležanje trupel na ledu. Po zaključku prve svetovne vojne smo imeli tudi Slovenci nekaj strokovnjakov za demobilizacijo vojnega gradiva, ki so se proslavili s svojo spretnostjo. Bili pa so pravi siromački v primeru z ameriškimi kolegi, ki so se bavili s sličnimi posli. Posebno so zasloveli možje, ki so izvedli razprodajo demobilizirane, med svetovno vojno zgrajene ameriške driaTOe trgovske mornarice. Glavni junak pri vseh teh poslih je bil lastnik velikih čikaških reklamnih podjetij Albert Lasker, ki je prodajal ameriške državne ladje, kakor stare lonce Tako je prodal svojemu prijatelju Chand-lerju bivši nemški 20.000 tonski parnik sAeolus* za 100.000 dolarjev. Prodaja je bila zelo svojevrstna. Objavljena je bila sicer v listih s pozivom kupcem, naj si parnik ogledajo v newyorški lukl. Kupci so zaman Iskali parnik po pristanišču, ker ga je Lasker ukazal zapeljati na odprto morje. Laskerja nI pri prodaji prav nič motilo, da so mu pred mesecem dni ponujali za »Aeolus« 600.000 dolarjev, fee manj si je belil glavo s tem. da je država plačala za popravilo parnika skoraj 3 milijone dolarjev, preden ga je postavila na dražbo. Pozneje je prav tako širokogrudno prodal za smešno nizko ceno kar 17 par-nikov družbi »Dolar«. Med temi pamiki so bili štirje, ki ijh je država med vojno kupila od družbe in plačala za vsakega po 2.225.000 dolarjev. Lasker jih je prodal za bagatelo 300.000 dolarjev. Pozneje pa so ugotovili pri pregledu računov demo-bilizacijskega urala za državno trgovsko mornarico, da družba ^Dolar« nI plačala niti polovico vsote že itak smešne kupnine. Zato pa je postal Lasker preko noči desetkratni dolarski milijonar in igra danes odlično vlego v Kaiserjevem koncernu za gradnjo slovitih serijskih pamikov »Libertv«, o katerih pravijo mornarji, da so »plavajoče krstes ova„ Velikopoteznemu, slavnostnemu formatu »Aide« sta ustrezali ob ocenjevanju po-samnih stvaritev predvsem podobi J. G o -stičevega Radamesa ter Aide V. H e /-balove. Gostič je * iznova razgrnil pred nami vse tisto izrazno bogastvo, ki smo ga dojemali že ob njegovem nedavnem don Joseju. Od prve romance dalje in znane arije na Aido se lahno vzpenja v izrazni sili, ki se vse bo j prerašča do interp.eta-cijske viharnosti v peti sliki, ko se nam žarko odkriva njegova umetnostna stvar-jalnost v vsej veličini. Toda kakor se je razmahnil v dramatičnih poudarkih, tako se je njegova umetnostno snujoča osebnost Drevesnila ob predzadnji in sklepni sliki v fa ta listi čno nastrojeno liričnost ter izrazne poglobljenost. Boljšega RadamMa si je težko misliti. Kakor nam je Gostič predstavil s svojim Radamesom stvaritev evropskega formata, tako smemo domnevati tudi v Aidi V. Hevbalove, da bi odlično prestala svojo preizkušnjo na vsakem odru, Hevbalova je prelila v Aido ves svoj temperament, vso svojo odrsko kri, ki v dinamiki opernega dogajanja, stopnjujoče se napetosti burno vzkipeva. Videli smo njeno Aido pred dvema sezonama. Tedanja Aida je bila znamenje njene polne umetnostne dozorelesti V mejah naših meril in pričakovanj. N^ens sedanja Aida pa ji odpira pot v širno kraljestvo umetnostnega snovanja, opernega sodelovanja. Tako se nam je^ odkrila V. Hevbalova ravno v Aidi v najvišjem vzponu svoje stvarjalnosti. Id je ni presedla niti v svoji Madame Butterflv. Mvrtocle. Eleonori ali Tatjani. Vloga Aide ji preži sijajno možnost popolnega umetnostne :a zlitja in doživetja, najmočnejše emanacije pevske ter igralske iziaznosti. O tem smo se prepričali ob veliki ariji, ko se Aida lomi v bolečini nihanja med Radamesom ter domovino in očetom, ko se v tr»tji sliki, preizkušena po kraljevski rivalinji, vije v obupu in strahu, ko doživlja v triurnini -liki tragično srečanje z očerom, ko se v peti sliki bori za ljubimca ter kraljevega očeta in k0 zadoni v sklepni sliki kakor z drugega sveta pretresljivi dvospev »Vid'š. že angel smrti plava z neba« kot melodično nežen, presunljiv finale monumenta1ne ooere. Amneris ie preizkušena domena M. Ko-ge j e ve. ki je zopet doživljala uspeh svoje izvajalne sposobnosti, umetnostne obli-kotvornosti. Tudi njena Amneris je rasla od slike do slike in se vzpela do vrhunca v šesti sliki, ki sloni po večini na. nosilki, in-terpretki altovske partije. J. Betettov Ramfis razodeva v spevih dostojanstvo prvega svečenika, v svojih zunanjih potezah hladno neizprosnost. V. J a n k o je svojega Amonasra tenkočutno izdelal. Zlasti pevska stran kreacije je bila odlična. F. Lupža je faraona izvrstno prikazal. Za predober, uspeh ga usposabljajo odlike njegovega glasu, igre in ustrezne pojavnosti. Iz zbora svečenic se prijetno oglaša s svoj "m odmevnim, lepim sopranom V. Bukovče-v a. Tudi S. Štrukelj je svojo nalogo dobro opravil. Resnobni spevi sodnikov, tempeljski spevi svečenic. živahni spevi faraonovih suženj in žalostni spevi etiopskih sužnjev poveličujejo svečano veličanje opere v nje-nem vi?okem formatu in edinstveno tragičnem razpletu. —c Govoril je 45 jezikov Pred 40 leti je živel v Lfssfclfasia dr. Vrnlsa Šercl, Ki je bil med tutjvefjrszsi pttfiglcti \seh časov $Cedct£i&&ct v c Čemita Sklapati pogrr/cr z Zoreturm Z Zoranom sva stala v jutranjem hlaiu za cerkvico na Rožniku, vsa predana čaru, ki naju je obdajal: Iz malih globeli so se dvigale lahne modrikaste meglice; iz doline so naju pozdravljale sončne senožeti in njive; v ozadju se je v sočnih žarkih smehljal Podutik, za njim pa so se vzpenjali v modrino neba lepi Polhovgraški Dolomiti. Grebeni so žareli in vabili... Pa sem vzkliknil: »Tako blLzu so, in vendar tako daleč, da niso dosegljivi.« »Zorane, hrepenenje... Ali slutiš bližino, ali čutiš nedosegljivost? Človek hrepeni, hrepenel bo... hrepenenje pa bo ostalo neutešeno.« Zorane: Vaša sanjavost me soomvnja na »Lepo Vido«. To sem hotel vprašati: Kr'o je gospod Igor Šilih in kako to. da je on odgovoril na Vaše gledanje? Jaz: So ljudje, ki se naslanjajo, če jim poveš resnico v obraz, na jačjega. Zorno osebnost si izberejo, nakar prično brund . -ti: »Goethe je dejal, Zupančič je zapisal itd.« Posrečeno to ni. ker ta sorta ljudi navadno napačno uporablja izbrano orožje. Nu. so pa zopet ljudje na visokem piede-stalu se vidijo stoječe — ki pravijo: »Cesar Janez je imel ministra Gregorja za svetovalca, zakaj bi jaz šel po kostanj v ogenj, ko sem vendar obdan od nešte4o oboževalcev!« Prvi kot drugi so zelo nerodni: Osebni postajajo. In plod tega? Bral si: prvi te nagovori z »neki«, drugi te sicer malo poviša in pravi »učitelj«, itd. S tem pa hoče reči: »Prepusti grajo in hvalo nam, ki smo uživali akademsko izobrazbo! Kar bomo mi povedali, naj ti bo sveto! In pika!« Rad. prav rad ustrežem liudem, pa, zlo-dej ne da miru, povsod sili v ospredje in zato ni mogoče molčati. Pred dnevi so v operi uprizorili »Figarovo svatbo«. Mali gledališki letaki so. kakor običajno, naznanjali uprizoritev. Postojim in berem: »Fi-garova svatba« in pod tem naslovom akademski prevod: »Die Hechzeit des Figa-ro«. Bili so časi, ko smo prevajali iz nemščine v slovenščino, pa nismo servirali takih in sličnih duhovitosti. Slutim, ne, prepričan sem, da bom zopet napredoval: Nič več me ne bodo zmerjali z »nekim«, z »učiteljem«, prav gotovo bo novejši čin »korektor«, ker pravilno se glasi prevod: »Figaros Hochzeit«, »Brehm-sovo živalstvo« — Brehms T:erleben in ne »Das Tierleben des Brehms«, pač pa: »Domovina osla« — »Die Heimat des Esels«. Dragi Zorane, slabosti nas mami j o, one nadkriljujejo kreposti. Da ni tako, bi se ne dogajalo to, kar se: Opazoval sem nekoč človeka, ki si je ubil v glavo, da je slikar velikega formata. Z ogromnim čopičem je nanašal barve na platno: Nastajala so gola debla, iz katerih so štrlele polomljene in posekane veje; v ozadju je bil nakazan fužinski most, in pod njim je, v obliki kranjske klobase, počivala Ljubljanica. Ker je bil prejšnji dan deževen in je bila voda rumenkasto-rjave barve, zato je tudi klobasa bila tako podana. Impresionizem je to; vsaj tako pravijo temu načinu slikanja in verjeti moramo! Če ne veruješ, te proglasi tak umetnik za nenao-braženega; lahko se pa pripeti tudi kaj hujšega. Zgodilo se je, da je umetnik dovršil »umotvor« ter ga razstavil v razstavnem oknu ljubljanskega umetniškega salona. Ljudje so navalili in občudovali »mojstrovino«. Ljubljana je hvalila in slavila in glas je prišel tudi do mene. Kot kulturen človek sem odhitel pred razstavno okno, da se na uži jem lepote. Med rožami je viselo pobarvano platno, ki pa ni predstavljam Fužin z mostom — Fužinka je bila, raznesena ženska, ki je držala v rokah kepo mesa s štirimi izrastki: Roke in noge naj bi bili ti štirje svalki m Začuden sem stal pred oknom; obhajale so me slabosti in ne vem. kako sem se zadržal, ko je pristopil umetnik ter samo- I zavestno in zmagoslavno dejal: »Slovenska madona«. Zvečer sem se znašel z umetnikom v kavarni in ga dobrohotno nagovoril: »Človek, Fužine si slikal, sam sem opazoval in občudoval tvojo gorečnost, ko si nana- šal barve na platno. Povej mi, kako je mogoče, da nastane iz Fužin — Ftržinka? Mož je pobledei, z levico se je pogladil po glavi, ki jo pokrivajo umetniško pristriženi lasje, desnico je stisnil v pest ter z njo krepko blagoslovil moja rebra, nakar je urnih krakov zapustil lokal... Gospod, ki je sedel pri sosedni mizi, se je nasmehnil ter zaklical proti meni, ki sem se pobiral s tal: »Vidim, da ste zaverovani v impresionizem, da ne živite s Časom. Da se žabe preobrazil jej o, vam je znano, znano' vam pa ni. kakor vidim, da je tudi v slikarstvu in_ kiparstvu mogoča preobrazba. V bodoče dajte umetniku, kar ie umetnikovega. Če umetnik poreče: »Občuduj umetnino-« — molčite pokleknite in molite k »umetnini« in slavite njega, kj je njen stvaritelj!« Zorane: Gospod, ali bo zmerom tako? Ali ne bomo doživeli lepš'h Časov, ali ne bomo doživeli časov, ko bo umetnosti smel služiti resničen umetnik? Jaz: Zorane, ko se bomo otresli slabosti, ko se ne bomo vdajali domišljavosti, oholosti, napuhu, ko nam bodo vzori kreposti, ko ne bo več »Cesarjev Janezov in ministrov Gregorjev« in ko ne bo več »Palčkov« ab" »Kralrčkov« — kakor te ptiče imenujemo — tedaj bo zacvela umetnost, tedaj bo umetnost doživela svo^e vstajenje. .. Ta dan vstajenja bi hotel še doživeti, ker ta dan bo istočasno dan pogina za tiste, ki se silijo služiti umetnosti. Vaclav Držaj Jagode Ker se rabijo gnojila za gojitev jagod, bi človek po pameti menil, da jih je treba v kropu oprati, preden jih uživaš. A za pravega poznavalca izgube oprane jagode slastni okus. Na srečo so zdravoslovci dokazali, da jagodin sok sam ubija bolezenske kali in da potemtakem ni nobene nevarnosti, če jih ješ neoprane. Opasnost se še zmanjša, kadar jagode nekaj časa prej zmečkaš, kajti tako sok deluje dosti bolje. Nevarnost izgine ponolnoma — po mnenju določnega sodobnega bakteriologa —, če se jagode eno uro močijo v vinu. Jagoda je prijetno in dragoceno hranivo, bogato s slaikorjem, železom in kalcijem. Pred dobrimi sto leti. 28. septembra 1S43. se je rodil v uradnic če&i družini v Berounu na Češkem deček, k: se je pozneje razvil v nenavadno, skoraj edinstveno nadarjenega poznavalca jezikov. Ime dr. Vinka Seanda ŠC n1 povsem pozabljene in prav je. da cb tej priliki povemo, kdo je bi mež, ki je govoril 45 jezikov n ki je žvel pred 40 leti v Ljubljani. V de-kj dobi Sercl ni pokazal, da bo kaj iz njega: v sedmem letu je začel obiskovati v Pragi in Mali strani nemško ^Musterhaupt-schule« Nemški ni znal dobro in je slabo napredoval. Učitelji so ga ocenjevali kot omejenega učenčka, šolski n^dzornk je pa celo kazal nanj kot na svarilen zgled malopridncsti. Prerokoval je. da ne bc iz njega n kdar nič. Glava se mu je začela odpir.'ti šele v gmnaziji, kjer je začel kmalu leno napredovati, zlasti v latinščini in grščini V šestem razredu se je začel po očetovem nssvetu očrti :ta!:janščine in francoščine. Ob neki priTfci je vprašal očeta, ali bi ne kazalo, da bi se uči tud: angleščine, ga oče n: izpcdbucf'1. Deial je: »Kaj pa misliš. Vinko! Saj mV dovolj sposoben; to prepusti bolj nadarjenim!« Toda prav to ie podžgalo Vinka, da sc je začel s posebno vnemo uč-ti angle^:;ne. Kako nad rjen je bi za jezike, sprev dimo že iz tega, da je govoril dvanajst jezikov, kc je kenčal gimnazijo. Jezikov se je uči po svoj; metodi, k; nikakor ni bila mnogo podobna soJdrm načinom. Dan za dnem sc je vad 1 praktično, in sicer v vojašn;ci na Mali strani. Tam so bilj namreč voja.k; raznih narodnosti ki so govori i i italijanski, poljski. madžanJc?. rumun^ki. iikraiin-ski. hrvaški in celo ciganski. Na vseu&KSSa se je posvetil še z večjo vnemo učenju jezikov Učil se je razen glavnih eviopskih jezikov tndi plavnih azijskih in nckaterh amcr-"kih n afri-škh. Tudi poslej se je posvečal v glavnem praktičnemu učenju jezileov. da b; jc/ike govori in ne le pasivno ali tecretičnn obvladal. Ni sc pa omejil le na Jezike. Medtem je položil tudi izpite na pravni fakulteti, Poz*m; L 1866 je bi'a na pra:k' univerzi pc&hna. senzacija: 12. februarja bi naj šercl napravil izpite iz 40 jezikov, a v Pragi so na-li zvedence samo za 20 jc/ikev ... O izrednem aVgoJuii ter velikem uspehu nadarjenega mladega poliglota so p:rali številni cvrep^kj listi; tudi BleKveiscvc »Novice« ga niso prezrle. Med drugim čitamo v »Novicah«: »Ves svet se je čudi kardnaJu Mezzofantiju, k; je govoril 28 jezikov; to ga ie slavilo pri njegovih vrstnikih in mu gotovo ohrani slaven spomin tud' pri vseh potomcih. Matskdo je m;sH, de se nikdar več ali vsaj dolgo ne prikaže tuka izvanredna prikazen. Toda 11. dan letošnjega februarja je svetu pokazal mladeniča, ki bode Mezzofantiju vsaj nekoliko otem-n:l slavo, kajti cm govori 31 jezikav; isti dan namreč je v Pragi mladenič. 23 let star, Šercl po imenu, iz vseh 31 jezikov imel izpit pred jezikovnimi prviki vpr"čo deželnega zastopnika V. Naprstka in mnogo izbranih poslancev. Učitelj angleškega jezika g. Andcl izpra-ševal ga ie angleški in holandski, njegova gr,t-spa malajsk'. prof. Giadelv španski in portu-gaH:i. prof. Tonner slovanski, prof. Ludevk sanskrtski, dr. Kouška hebrejski, prof. Pcrr arabski. selski Bvetcvavec Kohler kineski in japonski. Jczifc'. iz katerih je bil izprašan so bh ti-le: čc3ci, poljski, ruski, hrvaški, bulgar-ski. francoski, angleški, laški, ipajisik:. portugalski, magjarski, švedski, danski, holandski, rumunski, arabeki. turik', japonsk'. malajski, hebrejski, pcrzij?ki. anavški, tibetanski, mongolski, manzurski, Fomsikrt^k', c:ganski in nemški. V vseh teh jezikih g. Sercl govori vnom gladko, v nekaterih tudi stenografuje. G. Sercl je prav Čeh, redi se je v okcl'ci berounski.«: Spomladi istega leta je Šercl odpotoval v Anglijo- in v Londonu se je vadil v raznih malo znanih jezikih. Otvskcval je prebivalce londonskega dna. najbolj umazan h londonskih ulic. kjer so živel', azijski in afriŠk: precijene i raznih narodnosti in plemen. Tako se je vadil v pogovorih ž nj-mi v kitajščini, japonščini in raznih dmgh azijskih jezikih. Sestajal sc je z Mal-jci. s Tibetanci, Kafri, z Veddahi. s Peruanci, z Japonci, a Kitajci itd. in z \nsakm jo govoril v njegovem materinem jeziku. Kmalu po prihodu v London je dobil zaposlitev v Br-tanskem muzeju pri sestavljanju imenika umetnostnih knjig. Jez-kov nekaterih afrških plemen se je nauči od zamCTke, ki je živela v londonski zakotni krčmi. Da si jo je pridobil, ji je dajal za pijačo. Ko je postala pod \plivom alkohola zgcvornejša. si je Šercl zapisoval besede, na tudi cele stavke ;n zgodbe. L. 1867 se je Šercl seznanil z več učenjaki v Parizu. Sprevideli so, da je Šercl Izredno nadarjen. Vabili so ga, naj bi prevzel sdu/ho tolmača za vzhodne jezke na pariški svetovni razstavi, a šercl je vrnil v London ter nastop'1 zopet sintEbo v Britanskem muzeju. Vendar je že junija istega leta odpotoval v .Rusijo, da sc pripravi z.i profesuro primerjalnega jezikoslovja. V Pctcrburgu je postal v dru-ž ni tedanjega mestnega župana domači učitelj. Ta služba ga ni posebno obremenjevala, tako da je utegni ub->kovati preplavanja na vseučilišču o sanskrtu 'n perzij:č.ni. Naslednje leto je napravi ;zpit na sanskrtozendope-' ?kem oddelku in doaegd stopnjo kand'dnta orientalske fakultete. Petem je odpotoval s podporo prosvetnega ministrstva na sever, da >e pnoučeval jezike sfbtnkili prebivalcev. V Petrogradn ie dehd :vr»lte ter napravi1! doktorat, leta 1870 je pa bil izbran za profesorja jc/:kr. korenito ;e Obvladal jezike, ki si jih Je nauči!, sprevidi m o z tega. da je vodil ket vseučirad afaademfle svoj dnevnik v kitajščini, za neki llldaJaH hst je pa pisal sestavke v mala j K ni. BU je sodelavec no-7tet h čafx>p;5cv :n zNvmikov in napisal je številna samo^tclna jezikovna dela. L. 1S07 ie bil zaradi slabega zdravja vpok v-jen n n;is:!il se je v Pragi. L. 1000 se je piv-.cc!il v Pradec, kjer se je naučil aloveaSSma kot 4?. jeziku, kolleor jih je gi-vcril. Slovenščine sc jc naučil tako dobro, da jo je e \<> i povsem aladko brez tujega na^'.'.sa. Vi.ch jezikov se jc naučil nenavadno h'rro. Navadn » sc je učil posameznih jezikov le po dva meseca. Prva tedna se je naučil peavil ^novor-jave in si zapomnil okrog 50t) najnavadnejs h besed. Trctj. teden sc je učil glavnih slovniških pravd. \T četrtem tednu je %C / -1 govorti, in Sicer vs:'k dao po eno uro. t.e ni Imel nt. da bi se pogovarjal ž njim. se jc pomenko d s.'.m s seboj v SVOJI Mihi. Po dveh mescih jo že navailno gladko govoril jc/ik. k' se g-a e lotil. Najdalje se jc učil k;taj"čine In ttmfikrta, in sicer dve let/, Arabščine se je naučil v enem letu. O Slovencih ie dr. Seicl dejal: ^Slovenci ao zc!n nudarjeni. napredujejo razmeroma hitro, s!oven>čin.. sc iz\'rstn<> razvija, slovensko lk>V-stvo zasluži vse priznanje!« Opszzhe ob robu Prejeli smo s prošnjo za objavo: Sc neka zadeva mi jc pri srcu. Topio smo pozdravili tehtne misli o kolesarstvu in kolesarjih v nedavno objavljenem članku x »Slov. Narodu«. Članek je stvarno na.pisan. Samo tole misel bi še dodal: Mar je dovoljeno brezobzirno kolesa rjenje po pločnikih, vštric in počez? To se d kaj. Čemenv stari kralj je kar nenadoma ozdravel od vseh bolezni, ki so gs mučile. Z a povedal je, naj se pripravi godlja za vse kneze, ki so mu prihajali naproti, da bi sc mu poklon-l:. Kg so bili knezi zbrani in se je začela slovesna pojedina in so deževale zdravice in na-pitnice. se je v vel:k;. dvorani nenadoma pojavil zelo čuden mož. Bil je rx>po,ul(>ma in star. Opiral se je ob palico. Njegova obleka je bila beraška, toda njegovo lice je bilo resno in zapoveduječe. Straža, ki je stala pred vrati, ga n: b:k videla. Pojavil se je v obedni dvorani nenadoma — kakor bi bil z neba padeL Kralj :n povabljenci so se začudeno ozrli proti tujcu. Starec je dvignil koščeno roko proti kralju in ga vprašal z leden omrzlim glasom: »Povej mi. o kralj, zakaj si zbral tciko pohabljencev, ko se t: je rodi! naslednik? Mar misliš, da bo ta sin kdaj vladal to deželo? To deželo, kjer dobro živijo samo knezi vsi dru-2' pa ne morejo priti do ograje tvojega gradu? M:kdar se to ne bo zgodile Bolje bi bilo zate, da bi se urnakn'1 v samoto ai premišljeval o svojem dolgem vladanju, za katero misliš, da je bilo srečno in ljudstvu v korist.« Ob teh besedah je vsa družba okamenela. Xihče ai ni upal spregovoriti besede. Kralj je bil ves) bled, vendar se je opogumi in vprašal ber:'«kerfa tujca: »Povej trt? kdo si!« Starec ga je ostro pogledal in odvrnil z istim mrzlim glasom: »Gla&nik usode.« Ko je to spregovoril, je izginil. N;hče ga n; videl prit:' v grad. niti oditi iz njega. Kralj pa je hotel kljubovati. Da bi ne pokazal knezom, kako so ga te besede zadele, je veselo zaklical: »Rodil se nam je sin, kj bo vladal tej deželi. Veselimo se!« NTa kraljev ukaz so vsi pili in jedli ves dan in do poznega jutra. Kralju pa tujčeve besede niso šle :z glave. Dokler je mogel, se je premagoval, da bi ne opazili knezj njegove zaskrbljenosti, potem pa je zapustil veselo družbo in odšel h kraljici, ki je ležala v postelji. Povedal ji je vso o čudni tujčev^ prikazni, ki mu je zagotovila, da rojeni kraljevič ne bo nikdar vladal deželi. Kraljica, dobra žena, se je trpko nasmehnila in dejala: »Ne boj se za kraljevca, če ga bo preganjala usoda. Preklicala bom k sebj puščavnka, k: ž vi v gozdu rn ure od našega grad«, in ga bom vprašala za svet. Ljudje pripoA'edujejo in ljudstvo veruje, da je zelo.moder in pozna skrivnostne reči. Gotcv0 bo tudi meni mogel datf prav len odgovor.« Kralj se jc zadovoljil s tem. da je dal poklicati ptiičavnika v grad, brž ko jc kraljica vstala in se mogla sprehajat' po parku. Puščavnik je res prišel. Kralj in kraljica sta ga vodila v posebno sobo, ki je bila namenjena samo za pogovore, ki j:h ni smel nihče poslušati. Ponudila sta bledemu in upadlemu starčku v menski kuri vse dobrote gradu in ga hotela potisniti v razkošen nas-lanjač. Puščavnik pa je prosil, naj mu prneso najnavad-nejši stol, odklcn;l je tudi vsa rjkrepčila, razen čaše vode, ki so mu jo pinesii v kristalni posod;. Kralj in kraljica sta mu razložila vse, kar se je zgodilo na pojedini, in ga prosila, naj j%ia pomaga in svetuje. Starček iz samote se je globoko zamislil in dejal: »Težko, o kralj in kraljica, se je boriti proti volji usode. Ta uravnava vse naše življenje, ustvarja harmonijo duš, pa rud- discikorde. Je ena sama pot, po kateri moramo iti tud proti usodi, a ta je dolga in polna trpljenja. Malo je ljudi, k: jo poznajo, še manj pa tistih, ki bi jo do konca prehodili n prispeli do cilja« Kralj je nestrpno vprašal: »Kje je in kam vodi ta pot?« »Ta pot«, je nadaljeval puščavnik mirno, »vodi« v deželo globokega jezera. Kdor dospe Valvazorjev grad je sprejemal goste z vseh strani Do* Carios, MeklenfmrSld vojvoda, princi, kardinal Rampclla, Alešovec, I. Kobilca, Jurčič — Iz zanimivih pripovedovanj Mice Kepe — Kmečka družina si dopisuje v saaskrltu Kaštelan Janez Kepa je obolel na nogi in je zato šepal. Poslali so na Primskovo h gospodu, ki mu je dal tiskan listek, iztrgan iz nernAko-latinskega slovarja in opremljen s tremi križci Ta listek je moral dnevno trikrat poduhati do števila triintrideset Ko je kaštelan ravno duhal listek ob oknu, je to opazil vojvoda Mekien-burški. se zanimal za zadevo in bil radoveden na uspeh, ker je že mnogo slišal o piimskovskem župniku, Nedeljo nato je šel kaštelan na 6pre-hod, šepal je in se opiral na svojo mater. Naenkrat je obstala in rekla svojemu sinu: »Ti pa zdaj ne šepaš več.« Napravil je nekaj korakov ob materi in noga je bila zdrava. S svojo skrivnostno močjo je primskov-ski gospod mnogim pomagal. Oblasti so ga sicer zmerom zasledovale, toda brez uspeha. Sodišče je pošiljalo k njemu orožnike, ki so cerkev videli, a so se zgubiti na poteh in se vrnilu ne da bi opravili naročeno. Klican je bil k višjemu sodišču v Gradec, kjer niso mogli sodniki ničesar dognati in se je vrnil domov. Služboval je tudi v Crmošnjicah, med Dol. Toplicami in Se-mičem in so k njemu hodili ljudje po nasvete iz bližine in daljave. Primskovski župnik je živel zelo skromno, ni pil vina ne žganja, oblačil se je preprosto in spal na slamnjači. Rekli bi, da je bil asket. Ob njegovi smrti so ljudje zelo žalovali in govorilo se je, da so grobokopi premišljevali, če je resnično mrtev, ker so bili njegovi udje mehki in prožni in tudi obraz je nudil videz spečega človeka, i-judje so dolgo časa hodili na njegov grob in nosili na svoje domove vejice mogočne lipe pred primskovsko cerkvijo, ki jo je blagoslovil pred svojo smrtjo. To naj bi bila zapuščina njegove osebne zdravilne moči. Na njegovem grobu je preprost spomenik, toda hvaležnost in spomin na primskovskega gospoda gre iz roda v rod. Pogovor se je nadaljeval o gradu Bogen-šperku in Mica je pripovedovala, ker je mnogo doživela doma in na potovanju z vojvodinjo Meklenburško. Valvasorjev grad je sprejemal odlične goste. Aleksandrina, princezinja Windisch-gratz je zelo spoštovala primskovskega gospoda. Večkrat je bil povabljen v grad, toda pomudil se je le nekaj minut, ker se med gospodo ni dobro počutiL Liberga nad Bogenšperkom je podružnica sv. Mohorja in Fortunata, okrog cerkvice je pokopališče za bližnje vasi Grobovi so bili lepo urejeni, obrobljeni s savskimi kamenčki in ti grobovi so bili tako všeč Španskemu don Carlosu, da jih je fotografiral. V graščini je bil tudi gost takratni ženin in poznejši mož holandske kraljice Viljemine, Henrik. Povabljen je bil tudi kardinal Rampolla, velikan po telesu, zelo lep človek, z močnim glasom Maševal je v mali grajski kapeli, kjer se še nahaja sii]ca izza Valvasorjevih časov »Beg v Egipt«. Mašne molitve je molil tako glasno, da si je princ Borvin ušesa zatiskal. Pri nekih večernicah je pod stropom v lestencu gorela velika petrolejka. Cilinder te razsvetljave se je razpoČil in grajska gospoda je bila prepričana, da je to povzročil kardinalov močan glas. v grad Bogenšperk je bila povabljena svetovno znana dramska igralka Eleonora L>u>e in pe.-nik D.Annunzio toda nista prišla, ker je Eleonora obolela, pač pa je vojvodino Meklenburško obiskala v Flo-renci, kamor so čez zimo zahajali Me-klenburški. Grajsko gospodo so obiskali tudi finski smučarji. Pred 55 leta je bil sport aristokratska zabava, za slovenske ljudi in otroke dogodek, ko so gledah drzne smučarje na snežni gladini. V grad je bil povabljen urednik »Brenc- Ij-a«, pisatelj Jakob Alešovec. Kaštelanovi otroci so bili obveščeni, da bo prišel »Bren-celj«. ki so ga poznali po sliki iz njegovega lista. Mislili so, da bo prifrčal po zra- ku in so bili razočarani, ko jim je Jakob Alešovec stiskal roke, ravno tak o ob prihodu akad. slikarice Ivane Kobilce, Slikarica Kobilca je bila oblečena v tem-nopiavo žametno obleko, bila je ljubezniva in je vsakega otroka pobožala. V gradu je naslikala Val vasorjevo sobo na platno. Sočasno s Kobilčevo je prišel tudi češki slikar Fr. Ondrušek, ki je posebno znan po svoji sliki »Kvartet«, kjer so naslikani češki komponisti Hoffmann, Suk, Nedbal, in Herold. Fr. Ondrušek je bil majhen, droben človek, okrogloličen, svetlolas, preprost in grajska gospoda ga je stanu primerno oblekla- Kobilčeva je slikala tudi grajsko gospodo in otroke. Pisatelj Josip Jurčič je hodil mimo graščine in bil vabljen na pogovor, enako oče pisateljice Marije Kmetove, ko je služboval na šoli v Št Lovrencu ob Temenici. Kaštelan Kepa je povedal svojim otrokom, da pride gospod Kmet na obisk in so desetletni in manj stari otroci težko razumeli, da bi bil kdo gospod in kmet Imeniten se jim ni zdel d©n Carlos. o katerem so slišali praviti, da bo španski kralj, ker ni imel krone, žezla in kraljevskega plašča. Ko se je don Carlos ozdravljen poslovil, je obdaril vse grajske uslužbence s cekini in sicer z napoleondri, ki so bili vredni po 20 goldinarjev. Bogenšperska Mica je pripovedovala o potovanju z vojvodinjo Meklenburško po Italiji, kjer je imela priliko spoznati angleško kraljico Viktorijo z vdovsko Havbico na glavi in takratnega italijanskega prestolonaslednika Viktorja Emanuela. Prijetno kramljanje se je osredotočilo nazaj na Bogenšperk in na primskovskega gospoda, ki je bil vse življenje povezan s svojimi sorodniki. Njegov rod izhaja iz Mekinj pri Kamniku in razširil se je višje v hribovski svet. Nekaj sorodnikov je v vasi Brezje nad Kamnikom in vsi so zelo nadarjeni. Eden izmed njih je samo-uk-mehanik. drugi je izdeloval gosli. Družbi je pripovedoval planinec in glasbenik, ki je sorodnike župnika Humarja osebno poznal, da se je v družino primožilo dekle iz kamniškega Podgorja in pogoj je bil, da se bo naučila sanskrita v besedi in pisavi. Sanskrit je najstarejši jezik Indije, katerega je pred več kakor 2000 leti govorilo indijsko ljudstvo. Danes se ga poslužujejo le še učenjaki Vzhodne Indije. Sanskrit tvori eno izmed glavnih vej indoger-manskega jezikovnega debla in spada v indijsko skupino. Med Slovenci ni mnogo mož. ki bi sanskrit popolnoma poznali. Primskovski gospod je bil vedno v zvezi s svojimi sorodniki in je s svojim znanjem vplival nanje in želel, da bi se izobrazi 1L Sam je znal več jezikov in sanskrit Glas o nadarjenosti Humarjevih sorodnikov je segel v Ljubljano; neki akademsko nao-bražen mož se je zanimal za to zadevo in se o priliki oglasil pri njih. Med_ drugim je vprašal gospodinjo, kje ima sina, nakar mu je odgovorila, da je v Srbiji pri vojakih. »Ali vam kaj piše?« je poizvedoval. »Seveda nam piše.« je odgovorila mati. »Mene bi zanimala pisma,« je rekel ljubljanski gospod, »ali mi jih lahko pokažete?« »Pisma vam lahko prinesem, toda ne vem, če jih bodo znali brati. Ali so oni doktor?« »Seveda sem.« je odgovorit »Četudi so doktor, pa le ne verujem, da bi znali brati pisma. Mi govorimo in pišemo v sanskritu.« Gospod je bil z dokazi prepričan, da je govorica o Humarjevih sorodnikih resnična. S spoštovanjem do preproste kmečke družine je odšel. Pripovedovalec je4>menil, da je to gotovo edinstven primer v Evropi, če ne na vsem svetu, da bi v sodobnosti govorila in pisala kmečka družina v -sanskritu. Te vrstice naj bodo v spomin 125 obletnice rojstva župnika Jurija Humarja, primskovskega gospoda. Za vse podatke naj bo zahval j ena ga Mica Bogenšperska, ki tudi po drobcih spadajo v našo narodno kroniko in bi bilo obžalovati, če bi se pozabili. Mara Tavčarjeva Emanuel Jas in: Šole, šolniki in šolarji v stari LJubljani Spomini na ljubljansko realko (1675—-1232) napravi obšlo opcajro, toda GloboCnUt ca takoj zavrne, rekoč: »Tudi vi ste ničla, kar tiho bodite!« V petem razredu smo imeli tudi nekega plemiča — barona Locatellija — doma iz Kirnina, sina premožnih staršev. Nekoč mu je stavil Glorx>čnik neko vprašanje, ter mu obljubil, ako ga prav pogodi, da dobi od njega dva krajcarja, Locatelli se je muzal in ni ničesar odgovoril, pač pa smo se vsi smejali, ker bogati Locatelli ni hotel zaslužiti dveh krajcarjev. Profesor Leveč nas je že v četrtem razredu opozarjal na naše lepe slovenske kraje ter nagovarjal, naj v počitnicah napravimo večkrat kake i^ete rekoč: »Vzemite s seboj kos kruha, vode je pa povsod dosti.« V četrtem razredu sem sam napravil izlet v Kranj in sicer tja in nazaj v enem dnevu. Po dovršitvi petega razreda sem bil pa že pogumnejši. jaz in. moj sošolec Josip Hauptman sva nekega dne v avgustu zgodaj vstala, vzela vsak kos kruha ter jo mahnila po Dunajski cesti. Se dopoldne sva prišla v Kamnik; ogledala sva si mesto in okolico. Bilo je opoldne, a kruh. ki sva ga imela s seboj, sva že davno zaužila. Zato sva šla na porto frančiškanske- ga samostana ter prosfla za kmtflo. ^feaAsv, že prileten mož, naju prav prijazno vpraša, kam sva namenjena, ter pristavi potem, da naj se zglasiva ob eni popoldne. Točno ob eni uri se zopet javiva in vratar naju je peljal na vrt v lopo. Prišel je frančiškanski hlapec, pogrnil mizo z belim prtom in pripravil dva krožnika ter pribor. Kmalu nato nama je prinesel v belem loncu juho in v drugem goveje meso in nekaj prikuhe. Po vrtu so se po kosilu sprehajali frančiškant Mimo nas pride župnik, še mlad mož, ter se ustavi, Pokaževa mu spričevali in župnik se je zelo zanimal za šolske predmete na realki ter za profesorje. Dolgo časa smo se razgovarjali in slednjič nama je želel dober tek in srečno pot. Na vse se še prav dobro spominjam, na dobro kosilo in na. prijazne oo. frančiškane, dasi je odtlej minilo 63 let Po kosilu sva se v kamniški okolici vlegla na travnik, da si odpočijeva, ter nato odšla zopet na pot čez Radomlje. Ziče in Rove proti Brdu. Lepi idilični kraji so to. Ceste in pešpoti so lepe, povsod vidiš rodovitna polja, obilo sadnega drevja in srečuješ prijazno kmečko ljudstvo. Iz daljave pa te pozdravljajo Kamniške planine. Zmerom vso strokovnjakov za ruvanje: štorov Zdaj je že malo štorsv v rožniskih gozdovih Zavedajte se, da če v devetindevet-desetih primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zgodi, da bo zares. Zato ne izzivajte usode in držite se danih navodil! Predvsem takoj po danem znaka alarma v zaklonišče! Jeseni L 1879 sem prišel v peti razred. Čutili smo se že kot višji učenci-študenti in tudi profesorji so postali z nami bolj prijazni. Imeli smo sledeče profesorje: Fr. Križnar, Dr. Ivan Mrhal, Dr. Josip Binder, vitez Stauber, Bolt Knapič, Fran Krenin-ger, Viljem Voss, Anton Rajč, Fran Glo-bočnik. Direktor Dr. Iv. Mrhal je učil matematiko prav izborno. Kot resen, že prileten mož je bil zelo strog in je brez izjeme oštel vsakega lenuha, naj si je bil Nemec ali Slovenec, ali pa sin bogatih staršev. Odkrito povem, da se mi je dr. Mrhal zelo priljubil ter sem dobil ravno za matematiko in realne predmete prav veliko veselje do učenja. Visoko sem ga spoštoval in ga ohranil za zmerom v častnem spominu. Dr. Josip Binder, rojen na Dunaju, je učil nemščino, geografijo in zgodovino. Njegova predavanja so bila zelo zanimiva in ne dolgočasna. Sedel je vedno na stolu pri katedru. Kot Nemec, odločen naciona-lec, je bil sicer strog in je zahteval zlasti od Nemcev veliko več, kakor od Slovencev ter je tudi Nemce strože klasificiral. S svojo taktiko si je pridobil simpatij pri Slovencih. Nekega dne smo pri nemščini brali Schillerjevo pesem: »Das Elavsisehe Fest«. Schiller poveličuje v tej pesmi bogove iz grške mitologije. Pri razlaganju te pesmi je napravil dr. Binder neko opazko, katero je neki učenec povedal doma svojemu očetu, ki ga je naznanil katehetu Fr. Križnarju. Ta opazka je napravila dr. Binderju precej sitnosti, vendar se je afera mirno poravnala, — Em. vitez Stauber je učil italijanščino, ravno tako kakor v prejšnjem razredu. Bolt Knapič je učil kemijo. Njegova predavanja so bila zelo obširna in ie potem tudi od učencev veliko zahteval. Morali so se doma pridno učiti, učenci so se večkrat pritoževali, da se imajo učiti toliko kemije, da jim ne preostaja časa za učenje dru- gih predmetov. Križnar pa je zmerom tolažil učence. Profesor Franc Krenninger je učil opisno geometrijo. Mož je bil v svoji stroki dobro podkovan, toda pri predavanju je preveč govoril. — Viljenm Voss je učil naravoslovje; v petem razredu smo imeli sa-motologijo. Pri pouku je hodil vedno po šolski sobi, včasih pa je stopil k šolski tabli ter narisal kako stvar. Njegov pouk je bil interesanten, Anton Rajč, rojen kot štajerski Slovenac v Mali Nedelji, je dobil službo su-plenta na ljublj. FealkL Postal je kmalu definitivni profesor in je učil slovenščino. V svoji stroki je bil temeljito podkovan, toda nas Slovencev ni posebno ogrel za svoj predmet. Nekega dne je bil soueenec Kcšak pri slovenščini vprašan iz slovnice. »Napravite mi prosti stavek«, reče Rajč. Hudomušni Košak odgovori: »Kosmata lipa stoji pred hišo«. Vsi učenci smo se za-krohotali. a razjarjeni profesor je bil ves iz sebe ter reče: »Vi se upate meni dajati tak odgovor. Kosmata lipa, menda kosmati Košak stoji pred hišo.« Vsi smo sen smejali, toda Košak je stal mirno in resno. Kmalu po tej aferi je bil v Ljubljani vojaški nabor ter je bil Košak potrjen za vojaka. Zdravnik vpraša Košaka, ako zna poleg slovenščine tudi nemško. Hudomušni Košak pa pravi: Nekaj že znam. Komisija ga je potrdila za vojaka pri žrebčarni, morda ravno za kazen za njegov odgovor. Ako je Košak potem res cedil konje v Mostah, mi ni znano. Profesor Fran Globočnik. rojen v Tržiču na Gorenjskem kot sin okrajnega zdravnika, je učil na realki pros+.oročno risanje. Mož je bi! zelo zgovoren pri pouku, veliko je razlagal ter večkrat povedal kako stvar prav smešno. Rekel je, da je na svetu veliko parasitov, lenuhov ter ničel. »Pomislite«, pravi, »nekega dne je bil pogreb nekega branjevca, pa so pri pogrebu nosili lovorjev ceneč«. Nek učenec Pred vojno takih strokovnjakov sploh nismo poznali, zdaj bi pa marsikdo rad postal sam strokovnjak. Prejšnje čase pač ni bil poplačan trud, da bi kopali štore ali panje za drva. Delavec, ki bi delal kaj drugega, bi lahko v istem času zaslužil najmanj toliko, kolikor je znašala vrednost enake količine lepih bukovih drv in se mu seveda ni bilo treba tako znojiti. Revnejši ljudje so pa raje nabirali dračje, ki ga je bilo tedaj tudi precej več, kakor da bi kopali štore. V zadnjih letih smo začeli zavidati možake, ki so hodili dobro opremljeni v rož-niške gozdove — z rovmicami, sekirami, žagami, železnimi drogovi, zagvozdami in verigami. Zavidali smo jim namreč, ko smo videli, kako vozijo iz gozda krasne štore, ki so vsebovali po pol prostom in-skega metra drv. Tako na lepem si na-koplješ v enem samem dnevu po cel meter drv, če ne več, smo mislili. Seveda, mislili smo, da je kopanje štorov prav tako preprosta stvar kakor nabiranje gob. Greš tako lepo na sprehod v gozd na svež zrak, da se malo prezračiš in morda tudi oznojiš, razen tega si pa še pripelješ drv za vso zimo. Nekateri so tudi poskusili tekmovati s strokovnjaki za kopanje štorov. Oprem:li so se pa samo s skrhanimi sekirami in motikami. Kopali so in kopali, kakor da hočejo izkopati luknjo do Amerike, suvali v štor, se zaletavali vanj, ga vlekli, sekali — a se ni niti premakniL Končno so spoznali, da štora ni mogoče izkopati s pipcem; najprej se moraš dobro opremiti. Zelo priporočljivo pa je tudi, da se pošteno naješ dobro zabel j enih žgancev, kajti zelo težko najdeš še kakšno delo. ki bi ti budilo tako dober tek kakor ruvanje štorov. Razen orodja so pa potrebne za to delo tudi mišice. Meščani so si prej okrepili mišice na vrtovih, toda ni vseeno, ali prekopavaš rahlo vrtno zemljo ali se pa ubadaš z gozdno ledino ter mlatiš po žilavih koreninah. Kljub vsemu se je število strokovnjakov za ruvanje štorov pomnožilo. Potrebna je bila seveda trda šola. Kdor je poskusil, že ve! Kdor dotlej še ni vedel, kaj so krvavi žulji, je zvedel ob tej priliki. Kako so pa krvavi žulji pokali še potem pri cepljenju, razžagavanju ter razseka-vanju štorov, je bolje, da molčimo, kajti morda bo še kdo poskusil in ne smemo ga preveč prestrašiti. Zdaj je že malo štorov v rožniskih gozdovih; torišče naših »strokovnjakov« je čedalje manjše. Predvsem je treba posvariti ljubitelje tega sporta pred preveliko podjetnostjo. Vedeti morajo, da so rožni-ški gozdovi last zasebnikov in mestne občine. Tudi ruvanje štorov pomeni tatvino. Tatvina ni nabiranje borovnic in gob, nihče pa tudi ne preganja ljudi, če nabirajo storže in dračje. Da bi pa kdorkoli šaril po gozdovih brez dovoljenja lastnikov, bi se gozdovi kaj kmalu spremenili v pušče, kjer bi ne rasla niti praprot, kaj šele, da bi bilo mogoče izkopavati štore. Izkopavanje in ruvanje štorov v rožniskih in golovških gozdovih je torei dovoljeno le z dovoljenjem lastnikov. Kdor se hoče ogreti pri kopanju štorov, si mora najprej preskrbeti dovoljenje od lastnika. Če bi vas pri tem delu zalotil gozdni čuvaj, ne da bi se mu mogli izkazati s potrdilom, bi vas mcral povprašati, kako se pišete. Potem bi imeli precej sitnosti, kakršne imajo pač tatovi, ko jim izprašujejo vest in nalagajo pokoro. Nekateri lastniki so hvaležni drvarjem, strokovnjakom za ruvanje štorov, da jim počistijo gozdna tla, kajti potem je lažje pogozdovanje. Zopet drugi pa ne dovolijo radi, da bi tuji ljudje hodili s sekirami v njihove gozdove, čeprav le kot trebi let štorov. Vendar bi bilo priporočljivo za vse lastnike, da bi dajali dovoljenja za kopanje štorov poštenim ljudem, ki bi si radi preskrbeli nujno potrebno kurivo, kajti če v gozd ne more človek s poštenim namenom, pride kdo drug z nepoštenimi nameni, in se tudi ne boji gozdnega Čuvaja. Doslej se je izkazalo, da so možje, ki so dobili dovoljenje za kopanje štorov, bodisi od mestne občine ali zasebnikov, vestno varovali mlado drevje ter niso delali škode. Gozdna tla so lepo počistili, da so bila primerna za sajenje drevesc. Tako vestno se pa ne vedejo v gozdu ljudje, ki prihajajo kopat štore skrivaj. Menda gospodarijo v gozdovih z mnogo manjšo odgovornostjo že zaradi tega, ker pač mislijo, da jim lastnik ne more do živega, medtem ko bi sicer vedel, kdo je kopal, ko bi imeli dovoljenje od njega. Da je kopanje ter ruvanje štorov umetnost svoje vrste ter da ima dandanes velik gospodarski pomen, se lahko prepričate tudi iz sestavka ing. C. M. v »Kmetijskih novicah«, št 7. Kdor se hoče poučiti, kako lahko z uspehom ruvamo štore, naj prečita ta sestavek. Sprevidel bo, žal, da je za to delo treba precej orodja. Pravimo: »žal«, ker meščani nismo zale ženi z dobrim orodjem, a zdaj si ga seveda ne moremo prav za ta namen tako lahko preskrbeti. Za izkopavanje ter ruvanje štorov je torej potrebno orodje, razen mišic, delavnosti, vztajnosti in vaje. Seveda ne smete pozabiti, da si morate preskrbeti najprej dovoljenje lastnika, da se smete udejstvovati v njegovem gozdu. Žabe, krastače In ježe na vrt če bi ljudje vedeli, kolike koristi so za vrt žabe, krastače in jež bi jih ne odganjali od hiš in vrtov. Pojedo namreč silno mnogo mrčesa. Žaba, krastača, jež so še mnogo bolj koristne živali za vrt kakor ptiči, ki tu in tam le naredijo tudi nekaj škode. Zlasti je nadležen vrabec, kar ve vsaka gospodinja, ker ji vrabec poje prvo berivko ali pa gTah, ki je komaj pokukal iz zemlje. Krastača, žaba ali jež ne jedo zelenjave, temveč pobirajo samo mrčes. Jež pa poje rad kakšno jabolko ali drug sad. ki leži na tleh, a večje škode ne napravi. Zato skibi, da ne bodo tvoji ljudjo preganjali takih prekoristnih živali. Nega nog poleti Tonli poletni dnevi terjajo posebno pozornost za noge. Ker noge nekaterim o tečejo, naj bodo čevlji udobni in široki. Nič ni tako zoprno kakor tesni čevlji v vročini. Nožna kopel je vsak dan potrebna. Najboljša je mlačna voda, v kateri je raztopljeno milo in ki smo ji pridali boraksa ali kooalne soli. Noge morajo ostati v vodi pet do deset minut, nato pa jih odrgnemo in osušimo z o ti raco. v tisto deželo, je premagal usodo in dosegel najpcpolnejfo mero sreče.« »Al: veste kaj več o tej poti, sveti mož?« je vprašala krjlj'ca. Puščavnik je odkimal: »Tc je vse. kar vem. Kdor jo vztrajno išče, -jo tud: najde, tako mi je povedal moj rajni ■učitelj. In tako svetujte tudi kraljevcu, ako mu hočete dobro.« Kralj in kraljica sta vse obljubila in spremila pušča vn:ka iz gradu. Kraljevič je rasel in se razvijal v največje zadovoljstvo vseh. Bil je lep deček z vedno smehljajočim se obrazom ter s slehemm prijazen in ljubezniv. Ves grad ga je oboževal, nepopisno srečni pa so bili njegovi starš". Ni čuda. da se je £|!as o njem kmalu razširil po deželi. Knezi m veljaki pa so bilj nevoščljiv in so spravili med ljudstvo govorico, da kraljevič ne bo nikeli vladal, ker ga bo preganjala usoda. To govorco so trdovratno vzdrževali, tako da je zanjo vedel že vsak otrok, razen kraljeviča, ki je brezskrbno užival mladost. Ko je kraljev^ dopolnil štirinajst let, je stari kralj nenadoma umrl in kraljevič je poeta! kralj. Svet knezov je sklenil da bo namesto njega vladala kraljica-mari. dokler ne bo dopolnil osemnajstega leta. Tako so & upali utrditi svojo oblast in počasi izpodrm-ti mladega kralja in ga poslati v izgnanstvo. Zaskrbljena mati je po pogrebu zaupala mlademu kralju, kaj je ob njegovem rojstvu povedal glasnik Usode. Povedala mu je tuoT, kako j» svetoval puščavnik iz gozda, da mora oditi na pot in poiskati deželo, kjer leži globoko jezera Mladi kralj ni nič pomišljal in rekel: »Če je tako. potem odidem čimprej na pot Hočem premagati usodo, hočem bit: gc«podar maj/c usode.« Poslovil se je od matere in odšel v ^tuji, ne znan: svet. brez spremstva in v preprosti cbleki. tako da ga ni model nihče spoznati. S seboj je vzei le nekaj zlatakov, da b mu ne bilo treba prositi po hišah. B-la je lepa pomlad. Veselo in žvižgaje je stopal mlad; kralj pc beli cesti. Nad njim so se šepetaje sklanjala cvetoča drevesa in mu qovorla o lepoti. Zvečer so mu zvezde pripovedovale o prostranstvu vesolja M'nili so meseci in mladi kralj je prehodil že veliko sveta. Vsaka stvar mu je govorila o seb : gozdovi, polja. travnik^ n vasi. Govorile so mu žuželke, šumele so mu reke. Po por je spoznaval nove stvari in tudi te so mu govorile o sebi. Spoznal je že veliko sveta Zlatnike je spotoma potrosi, čeprav je živel zelo skromno. Ko s1 je za zadnje bel:če kupil hlebček kruha, je že odpadalo listje. Ni mu kazalo drugega, kakor prositi, da bi oa kje spre jeli v službo Toda kaj. ko je bil take m'ad! Lahko bi ga porabili komaj za partirja ali za tekača v trgov'n'. Neko rjopoldne ga je utrujenost premagala in je zaspal ob travnku. Ko se je zvečer zaradi mraza prebudil je opazil pred seboj preproste deklico, ki se mu je dobrohotno smehljala in ga nagovorila: »Dober večer, mladi kralj!« Kralj se je začudeno zazrl vanjo, deklica pa je nadaljevala: »Ne glej me tako začudeno, jaz sem tvoja Sreča, Že dolgo sem te želela najti. Zdaj te bom nekaj časa spremljala, da t bom poiskala tiste prijatelje, ki te bodo sčasoma lahko privedli v deželo, ki jo iščeš.« NekoMko je pomoičala, nato pa povzela: »Zdaj kar vstani in pojdi z menoj! Hodila bom vedno ob tebi, toda vdel me ne bo nihče, razen tebe. Ni vsakdo vreden, da spozna Srečo. Zato pa se zame nič ne meni in ne govori z menoj pred ljudmi, da te ne bodo imeli za bedaka, ki se sam s seboj pogovarja.« Se ist večer je priče1© močno deževati in Sreča jn namesto kralja po.rkala na vrata preproste hajte. »Tukaj vstcrri :n bo? dob:l večerjo in prenočišče!« je svetovala. Kralj je storil take kakor mu je velela. Bajtj je imela en sam prostor, v katerem so bila ob stenah borna ležišča za moža. ženo "n hčerko k- je b'la nežna in !ep3. kakor da b' bila k-alrčna. Družin;c3 ie bil-.* pravkar pri večerji. Ko je krrli vs+r.ril ie hčorka sama stopila k njemu n mu ponud'la. naj prisede. Pcp^tnlk se ji je vneto zahvalil. Sreća pa mu je zašepetala: »To deVico vzenv s seboj, mnogokrat tr bo korist! a. To je tveja Ljubezen « Kralj ie šel počivat :n kmalu trdno zaspal. Ko Se je zjutraj prebudil. n: bilo bajte n;Vjer. pri njem pa sta stali Sreča n Ljubezen B lo ;e prav tam cb travniku, kjer se je bila Sreča orvikrat ustav:!a pred njim Neki večer je bil spet zelo utrujen pa se je nehote spomn 1 na svojo mater ;n na svoig deželo in malcdušje mu je napoin'lo srce. To je zaupal obema spremljevalkama. Sreča ga je potolažila rekoč: »Nič ne mara j! Ze »mo blizu hiše kjer stanuje tvoj prijatelj, k: te mora ura v tako spremljati h globokemu jezeru.« Hodili so še nekaj m'nut. ko je vstala pred nj m hiša. na vrata katere mu je velela Sreča potrkati. Vre ta so se takoj odprla in iz hiše je stopil mož, ki je zvedavo pogledal pri šle ga »Kaj iščete pri meni?« je vprašal. Sreča je odvrnila: »Ravno tebe sčemo« Kralju pa je zašepetala na uho: »To je tvoj Pogum Tud: ta te bo spremljal v deželo globokega jezera-« »Če je tako. povejte, kaj bi radi od mene!« jc rekel odločno mož. Ljubezen je odgovorila: »Nič drucega. ko da spremiš mladega kralja h globokemu jezeru.« Mož se ni prav n:č obotavljal, marveč je zaklenil h:šo :n se odpravil z njinv na pot. »Najbolje je. da odrinemo takoj.« je men:l. »Ob zori smo lahko že ob vznožju pečin za "erimi leži dežela g^bekega jezera« iMlad kralj je b:l truden, toda njegov Pogum mu je vlival v sree voljo db napora in 2a bodril. Tsko so kralj in njegovi trije spremljevalci nadaljevali pot vso noč. Ob jutrniem svetile ?nju pa srečajo koščeno ženo z odloč-nmi potezam' na obrazu. Tedaj za šepeta Sreči mlademu kralju na u^esa: »To je tvoja Volja. Tudi ta ti bo pomagala, da bo= dosegel svoj cilj« Volja se je ustavila m vprašala mladega kralja: »Kam greš. gospodar?« »V deželo globokega jezera,« je rekel kralj od'nčna »In hočem, da me spremljaš!« Tako je bil kralj v spremstvu štirih prijateljev. Tu se je Sreča obrnila k njemu in mu dejala: »AH vidiš te vsoke pečine? Za njimi leži globoko jezero, tvoj cilj. Žal pa te v to deželo ne morem spremljati. Ostanejo pa ti trije spremljevalci: Ljubezen, Pogum in Volja Će jim boš pravilno ukazoval, boš premagal tudi te peč ne. potem boš po zložni poti prišel v deželo, ki^ jo iščeš Tam te bom čakala. Ce pa ne boš pravilno uporabljal svojih spremljevalcev, tudi ne boš mogel premagati teh višin tn potem tudi mene ne boš več videl. Zdravstvu j. kralj?« In ko je Sreča to spregovorila, je mlademu kralju zginila izpred oči. Napravil se je dan. ko so staP pod skoraj navpičnimi skalami Kralja je bilo groza ozreti Se v vrtoglave višine, ki jih bo moral premagati. Zato je stop:la k njemu Volja in mu dejala : »Pogum bo stopal pred nama, jaz pa ti bom stala cb strani. Tako ti bo pot lažja. Zelo lahka bo, ker imamo s seboj tudi Ljubezen, ki te bo poučila, da moraš svoj cilj vzljubiti, če ga hočeš doseč: v vsej popolnosti.« Ves dan je kralj s svoj:mi spremljevalci plezal navkreber. Mnogokrat bj bil omagal in Se vrnil domov, da mu ni*-o pomagal; Pogum, Volja in Ljubezen. Bil je lačen in žejen in nepopisno utrujen. Tcda še pred sončnim zahodom je Tiremagala družba v sok o steno in prispela na vrh. V tistem trenutku je mlad? kralj ugledal v dolini pod seboj čudov:to gladino globokega jezera v prekrasni luči večera. Lepota, o kateri je prej le medlo slutil, se je razkrila pred nj:m v vsem svojem razkošju. Kralju je za» igralo sirce, za vriskal je na glas in se obenem razjokal. Ne da bi se oz Val na spremljevalce, je z naglimi koraki stopal navzdol v dolino po položnem pobočju, da bi čimprej našel vodo in se v njej okopal. Tn ko je nastala noč, ie kralj odloži obutev in pomočil svoje utrujene nege v vodo globokega jezera Utrujenost ga je naglo minla. Ko se je sprehajal ob jezeru, je zaslišal za seboj dobro znan glas. Ozrl se je. Bila je njegova Sreča, ki je vodila za seboj vse tri spremljevalce. Bili so ?S( srečni." da so mogli služiti svojemu gc«podarju. Ta pa se je zahvalil vsem. rekoč: »Kadar vas bom potreboval, vas pckl^em« Kralj ti njegova Sreča sta se vrnila v domovino, potem ko ie kralj doumel skrivnost globokega jezera Doma je našel še mater, ki ga ie radostno sprejela. Knezi so mu prisegli zvestobo. In mladi kralj je nato vladal svojo deželo mnogo srečnih let...« »S TO VINSKI N A K O D«, ponedeljek, 14. avgusta 1944 Stev. 33 Mbmb Moser pripoveduje »I hab's net leicht gTiabt« pripoveduje Moser otožno, »prokleto težko je bilo, preden je iz margaretenskega pob ali na kaj pravega postalo. (Margareten je dunajski V. okraj, kjer je bil Moser rojen.) »Tam, kjer je še danes postajališče mestne želez- Hans Moser privatno niče >Pilgramb^dkx*«, ba3o naže kraljestvo. Po ograjah mostu smo plezali in trgali hlače. V šoli sem bol zmerom najslabši. Trudil sem se pošteno, toda učenje me ni nikoli veselilo. V nemščini sicer nisem bil slab in tudi tedaj ne, ko se je bilo treba naučiti pesem na pamet Sošolci so se mi pa zmercrn smejali, kadar sem »z dušo« deklamira!. Moj oče je bil kipar in bi bil rad videL da bi se tudi jaz izučil v kaki umetnostni obrti, toda za risanje in slikanje pač nisem imel talenta. Zato sem moral obiskovati trgovsko šolo in potem so me vtaknili v trgovino z usnjenimi izdelki, h knjigovodstvu m korespondenci. To mi pa ni prav nič dišalo!« Takrat sem mnogo zahajtail v opero. Seveda si nisem mogel z nekaj krajcarji prihrankov kupiti drugega prostora ko četrto galerijo. Glasba je name kar irajmočneje učinkovala in polagoma je vznikla želja, da bi šel h gledališču. Predstavljal sem si, da bom potem bolj prost Nekaj mesecev sem obiskoval igralsko šolo in dnevno sem študiral oglase v gledališkem vestniJku, toda nikjer niso potrebovali mladostnega ljubimca. Nekoč sem vstopil v gostilno, kjer so se običajno sestajali ravnatelji potujočih gledališč. Imel sem srečo. Angažirali so me v Leoben za 15 goldinarjev mesečno. To je bil najlepši dan v mojem življenju. S seboj sem moral prinesti kmečko srajco, par škornjev, salonsko suknjo in frak.« Friedek-Mistek, Hradisch, Tegernsee, Cernovice in Josefstadt ©o bile naslednje postaje. S 15 goldinarji mladi Moser seveda ni mogel izhajati, čeprav je živel zelo skromno v mali sobici za 3 goldinarje na mesec. Oče je »izgubljenemu sinu« odklonil vsako podporo. Edino, kar je dobra mati dosegla pri očetu je bilo to, da je smel Hans pošiljali perilo domov v pranje. Nekoč je dospelo sveže perilo, kateremu je mati priložila v ovitku 5 goldinarjev in pripisala, da oče o tem nič ne ve. Naslednji dan je prejel pismo od očeta, v katerem sporoča, da je zavezal v rokav od srajce 5 goldinarjev in da materi o tem ne sme ziniti besedice... Se danes se Hans Moser z globoko ginjenostjo spominja teh »skrivalnic«: svojih staršev. Slezij3ko mestece Fried?k-Mistek je ostalo Moserju v slabom spominu. »Nekega deževnega dne ob 6. zjutraj sem prispel tja,« pripovediue Moser cl / je. in fcp sem odkril na plakatu, 'ki je naznanjal »Ptičarja«, tudi svoje ime, me je spreletel a zona, kajti nisem imel niti pojma, da moram zvečer že nastopiti. Hitro piotšeem hišo, kjer je stanoval naš rfunarelj in potrkam na vse zgodaj. Nejevoljno ?e oglasi direktor: »Kdo je**« — >Txi Moser,« odgovorim boječe. ^ILai pa hočete že tako zgodaj?« — »Gospod direktor, jaz sem na plakatu, pa nimam še vloge.« — »Me lahko radi imate . . — »Gospod ravnatelj, samo mojo vlo- go, prosim,« sem moledoval, tedaj je pa zaključil najin razgovor z jeznim »PojcUte k vragu!« V Tegernsee sem prejel poleg potnih stroškov še 25 mark mesečno, kar je bil že velik napredek. Po nefcaj letih sem končno dobil angažman na Theater in der Josefs-stadt na Dunaju- Tu je pa bilo obupati! Nobene poštene vloge nisem dobil. Edino za nekaj je bilo dobro, naučil sem se serviranja.« Prva svetovna vojna je izbruhnila In Moser je mor^al k vojakom. Ko se je leta 1918. vrnil, je moral pričeti znova, in sicer po varijetejih, kabaretih in celo v cirkusu. Šele leto 1926. je prineslo preobrat na bolje. V nekem kabaretu je igral v veseli enodejanja postreščka, ki mora nesta Kovčeg na kolodvor. Mosenju se ni prav nič mudilo. Zložno je stopil h kovčku in ga motril od vseh strani, ga nekajkrat obšel in previdno otipal ter dejal nestrpnemu lastaiku: >Ta je pa mnogo pretežak, tega ne boste mogli plačati.« z neporvšljivo ravnodušnost j o se je vsedel na kovčeg in si prižgal pipo. »Imamo še dovolj časa,« je potolažil že razburjenega potnika Slednjič se je vendar le pripravil do tega, da je zgrabil breme s komično neokretno?t jo in omahujoč ter s križa j očim i ce k oralri odnesel težak nos tvor. rekoč zabavi jajčnemu gospodu: >Veste, leteti pa ne znam.« S. tem prizorom je bil rojen komik ^ os Moser. Stavek »Leteti pa. ne znam« (-Flieag'n kann i net) je postal na Dunaju tako popularen, da je nekega večera, ko je Moser malce nestrpno rx>mahal nekemu šoferju, Ie-ta odrezavo odgovoril; »Leteti pa ne znam, gospod Moser!« ».. v filmu »Ljubezen je brez carine« »Sam ne vem, kako je vse potem prišlo. Nekega dne sem prejel povabilo k solno-graškim slavnostnim igram. Nato so sledila gostovanja na Dunaju, v Berlinu in v Ameriki. V Janningsovem filmu »Ljublienec bogov« sem igral svojo prvo večjo filmsko vlogo. Odtlej se veriga filmskih pogodb ne pretrga več.« Kratke vesti Viktor de Kowa igra 3 vloge v enem filmu, dve moški in eno žensko. V Beri in-filmu »Intimnosti« nastopa Viktor de Ko\va kar v treh vlogah in sicer pooseblja mladega, zaljubljenega igralca Kcrffa, nadalje umerjenega in srečnega starega gospoda Korffa in končno še celo komično vdovo, ki užge lokavega grofa Dorndorffa. Režejo vodi Paul Martin. Gustav Frohlich — režiser. Tcbis je poverila režijo svojega novega filma »Objemire življenje« GdStavu Frdhlichu, ki je mimo tega tudi soudeležen pri obrkovanju scenarija. V glavnih vlogah nastopajo Willy Birgel, Kathe Dvckhcff, Dorothea \Vieck in Harald Holbcrg. »Netopira: kot barvni film. Terra je pričela filma ti v barvah Straussovo opereto »Netopir«. Glavno vlogo Adele je prevzela Dorit klrev-sler, doč:m nastopajo v ostalih vidnih vlogah Marte Harell. Johannes Heesters', Wiliy Fritsch, \Yill Dohm, Heinz Salihcr in Hans B rausewetter. v. — ~ stilna romane Učite otroke olike Že majhnega otroka je treba naučiti olike, da mu bo olika ostala ko deraste. Otroka, ki niti še shodil ni, mati že nauči, da zna z ročicami prositi m vsakomur, ki pride v hišo, mora otrok pokazati, kaj vse že zna. Ko je otrok shodil, se matere za oMko otroka navadno že ve ne brigajo. Otroka je treba naučiti, da mora reči vselej: »Prosim«, kadar kaj želi. A ko zaprosimo dobi. mora reči »hvala«. Naučiti je treba otroke, da znane, posebno starejše ljudi lepo pozdravljajo, pa naj bo t> doma ali na cesti. Težavno Je starejšemu dečku ali deklici pozdravljanje_ Z vso muko spravi iz sebe »dober dan« in je ves v zadregi. Če pa že majhnega otroka naučiš, se mu to zdi samo po sebi umevno. Tak otrok je potem zmerom tudi prijazen in ljubezniv, s tem pa tudi prikupi j i v. Matere ne mislite da se bo otrok že v soli vsega naučil. V šoli sicer otroka učijo pozdravljati uč-tclja. učiteljico in kateheta. To je pa tudi vse. A kako mučno je q leda ti otroke, ko gredo iz šole. Kakor črede divjih kozlov s»e pode po cesti, mečejo kamenje, ee pretepajo in razgrajajo. Matere, učite otreke, da bodo spodobni, ljubeznivi in usmiljenega srca. Vzgajajte jh k dobrim dejanjem, da bo bodeče pokolenje boljše, kakor je današnje, da ne bo teliko pretepa cev, delemrznežev in izprijencev. Matere, vaša sveta dolžnost je. da svoje otroke krotite, jih vzgajate za dobre in poštene ljudi. Ne dajajte otrokom potuhe in ne vaTte krivde za ndkai. kar je zagrešil vaš otrok, na druge. >se puščajte svejih otrok brr^ nadzorstva, da se potepajo po mestu ir> da j nadlegujejo tuje ljudi s svojim kričanjem in razposajenostjo. Ne dovolite otrokom, da hodijo po tujih vrtovih sadje krast. Če otrok ne zna ločiti, kaj je moj e m kai tvoje, tudi pozneje kot odrasel človek, ne bo spoštoval tuje lastn'ne Mati, storiti moraš vse. da ti pozneje otrok ne bo moael očitati: »Mati, niste me znali prav vzgojiti!« Tudi bolan otrok se rad igra Z bolnim otrokom ima mati največ skrbi :n je bolnega otroka težavno zadovoljiti. Ves dan mu ne more prirxwedovat; pravljic, a otrok noče biti sam ;n se silno dolgočasi. Zato daj otroku v posteljo kakih igrač, pa naj se igra in tako zamori, da prf tem pozabi, da je bolan. Otroku, ki še ne zna čitat', daj kakšno knjigo s slikami ali pa papir s srvinčn:kom, da bo čečkal po papirju. Vsaka igrača mu bo skrajšala čaa Starejšemu otroku daj papirja, svinčnike in j&arje, pa naj riše poljubne slike, kakor žhrali, vse lepo z barvastimi svinčnik-' pobarva in ?zreže. S tem ima dosti zabave "n dela, .zakaj otrok, 5e tudi je bolan, le nerad mirno lezi. Ni pa dobro za bolnega otroka, če čita, ker pri tem preveč napenja oči, pa tudi čt-Vo ga preveč razburi, posebno pravljice o zakletih vitezih, o zmajih in podobno. Boinega otroka je težavno zadovoljiti, ker je zelo razdražlj'v. Skušaj mu ustreči, a da bi postal tvoj tiran, tega ne dopusti, ker se bo to bridko maščevalo pozneje, ko bo otrok zopet zdrav. Ce pa vidiš, da so igrače otoka že utrudile, tedaj mu dopovej, da mora lepo mirno ležat1 in vsaj nekaj časa počivati. Reci mu. da se bo potem spet lahko dalje igral, da mu boš rjovedala tudi lepo pravljico ali mu celo čitala iz knjige povest. Ne pripoveduj pa otroku razbuTljVh povesti, ker mu to 'škoduje. Tudi ne plaši otroka z raznimi strahovi, je to često vzrok, da se bolezen poslabša. Z bolnim otrokom moraš imeti mnogo potrpljenja in je res, da se je včasih težko držati prave meje. _ Pafčk je najhitrejša žival Najhitrejši izmed živali niso morda gazele, noji ali zatjci, temveč pajki. Izračunali so, da napravi bežeči pajek v vsaki sekundi pot, ki stokrat prekaša njegovo velikost. Ni je živali na svetu, ki bi se mogla poba-hajti s tolikšno brzino. Kaj, so proti temu vsi rekordi, ki jih dosegajo ljudje v teku. Človek, ki je povprečno 1.70 do 1.80 m visok, bi moral v sekundi preteči 170 do 180 metrov, če bi se hotel kosati s pajkom. Kaj zsnare žet rdeč morskega volka Pred leti so blizu Havajskih otokov ujeli morskega volka ter ga ubili. Ko so mu prerezali trebuh, so našli v želodcu dve ladijski sidri, izmed katerih je bilo eno 5 kg težko, drugo pa. več kakor 20 kg. Poleg tega so našli v njem 20 m dolgo ladijsko vrv, 5 kg vijakov, žebljev in orodja, zapestno uro, lopatico za premog, dozo za puder, dve konjski podkvi, eno čepico, pas za patrone in klešče, s kakršnimi tarejo orehe. Vsega skupaj je imel ta morski volk v želodcu 120 kg, sam pa je tehta] 70O kg. Za smeh in dobro voljo 'PlIttuiuifflHfflHf ZGODAJ Gospod: 2e deset let ste vdova? Pa vam je mož zelo zgodaj umrl. Vdova: Da, res je, ob treh zjutraj. ZALJUBLJENCA Milan in Marjetica sedita na klopici. Marjetica s trepetajočim glasom vpraša svojega izvoljenca: Milan ali me res ljubiš? Seveda Marjetica, ji potrdi Milan. A zakaj me že spet izprašuješ, saj sem ti to komaj pred petimi minutami priznal. že res, mu pojasni dekle. Ko ste pa moški tako spremenljivi. PRI ŠAHU Prv; šahist: Vi in vaša cigara sta si čisto poiobna. Drugi: Kako to mislite? Prvi: Oba zelo slabo vlečeta. KAŠELJ Snoči sem videl tvojo ženo v gledališču. Sirota je tako kašljala, da so jo vsi gledali. Ali je bolna? Kaj še! Novo obleko je imela na sebi, pa je hotela vzbuditi pozornost. KO BO SPAL Tonček: Očka, kupi mi za god boben! Očka.: Ne, bobna pa že ne, ker bi potlej ves dan razbijal. Tonček: Brez skrbi očka, bobna! bom samo takrat, ko boš spaL TAKO AU TAKO Gospodar: No Jerica, ali si s službo v moji nisi zadovoljna ? Služkinja: Bi že bilo, če b! mi le nekoliko plačo zvišali ali pa svojemu sinu vsaj nekoliko več drobiža prispevali za. tekoče izdatke. Križanka štev. n Besede pomenijo: Vodoravno: 1. plin, ki je posebno nevaren v premog okopih, 5. si o venski pesnik, 10. kraj v Beli Krajini, 14. srednjeveški podložnik, 16. napaka, pogreška, 18. predlog, 20. del ladje, del telesa, 21. pripadnik afriškega naroda, 23. sundski otok, 24. francoska kratica za Društvo narodov, 25. ameriška država, 27. dva enaka soglasni-ka, 28. nekdanja rimska provinca južno od Donave in vzhodno od Juna, 29. predlog, 30. oblika pomožnega glagola, 31. cigareta, 33. predlog, 35. enota za hranilno vrednost, ki jo je uvedel Pirquet, 36. veznik, 37. pritok Donave, 38. pripadniki izumrlega sarmatskega plemena, 40. ploskov na mera, 42. podredni veznik, 43. del glave. 44. ljublj. športni klub, 45. mesto ob Evfratu, 46. večji kos lesa, 48. predlog, 50. nikalnica, 51. pojem v računstvu, 54. mesto v Slavoniji, 55. kratica za mednarodno politično organizacijo, 56. vprašalnica, 58. grška črka, 60. gora v severni Grčiji, 61. pritok Volge, 62. predlog, 63. mašna knjiga, 64. znak za kemično prvino, 66. predstavniki turškega fevdalizma, 67. osebni zaimek, 68. pritok Donave, 70. mikavnost, vabljivost, 71. prometna sredstva, 73. del kolesa, 74. glavno mesto Kube, 76. planinske ptice, 78. strah dijakov, 79. naslov filma, ki so ga nedavno predvajali v Ljubljani, 80. reka v Afriki. Navpično: 1. ženska pošast v grškem ba-jeslovju, 2. dva enaka soglasnika, 3. pevski glas, 4. del noge, 5. povzroči v večini primerov smrt, 6. osebni zaimek, 7. grd, odvraten, grob, 8. pesem, 9. vojna zabela, 10. nočna ptica, 11. lopa, kolarnica, 12. medmet, 13. žensko ime, 15. važni telesni organi, 17. doslej so jo jedli samo Izraelci, 19. domača žival, 21. vrednostni papir, 22. evropsko glavno mesto ,24. zoprnost, odvratnost, 26. puščava v Južni Ameriki, 30. posledica moralnega prestopka. 32. pozitivni dovod električnega toka, 34. propad, izginotje, 36. se posiljeno, nenaravno obnaša, 37. prebivalca ene izmed nemških pokrajin, 39. trdnjava v stari Grčiji, 41. otok na Jadranu, 42. gora v Julijskih Alpah, 43. priimtivno prometno sredstvo, 46. obrtnik, 47. pristanišča, 49. pospešuje krvni obtok. 52. nekdanja nemška kolonija v Afriki, 53. prisednik, 55. čas, razdobje, 56. malovredni izdelek, 57. mlad, spomladanski, 59. del stavbe, 62. časovni prislov, 65. mesto na Angleškem, 68. nevarna bolezen. 69. pripadnik izumrlega slovanskega plemena, 71. sledi strelu, 72. veznik, 74. medmet, 75. dva samoglasnika, 76. oblika pomožnega glagola, 77. vas pri Ljubljani. Rešitev križanke št. 31 Vodoravno: 1. kolizija, 7. svisli, 12. kosa, 15. od, 16. gg, 17. Atlasi, 19. erbij, 2L prelom, 23. lopa, 24. Stol, 25. Eva, 27. napad, 28. veža, 29. prinos, 30. ad, 31. opita, 33. slanik, 34. zlo, 35. dr., 36. vodi, 37. ko, 38. maj, 39. favn, 40. na, 41. kit, 42. Ir, 43. se, 44. aroma. 46. von, 47. vezenina, 50. urezi, 52. opeka, 54. amen, 55. tam, 57. rog, 58. baterija, 60. Evalit, 6L, Miro, 62, et, 63. la, 64. Enej, 65. laket, 67. vreli, 69. ide, 70. ča, 71. in, 73. vranec, 74. miceli, 77. brž, 78. od, 80. ran, 81. galun, 83. Dinara, 85. osa, 86. tt, 87. za, 88. anatom, 89. setev. Navpično: 1. kopno, 2, Odra, 3. igla, 4. zgodo vinar, 5. j a, 6. atleti, 7. sapa, 8. vsa, 9. ii, 10. letina, 11. ironija, 12. ki, 13. oje, 14. Abadon, 18. loža, 20. blok, 22. Epir, 24. sramen, 26. Valvazor, 28. Vid, 29. pL, 32. pot, 33. so, 34. zameriti, 35. da, 37. kre-menec, 39. for, 40. Ni oba, 41. kokeien, 42. Iza, 43. Sinaj, 45. rum, 46. veteran, 47. veja, 48. Neve, 49. Atila, 51. Igor, 53. pa, 56. ata, 59. Ilica, 64. edinka, 66. karat, 67. vrat, 68. lega, 69. imun, 70. čin, 72. nos, 73. vrt, 75. Edo, 76. Lim, 77. bre, 79. dan, 82. la, 84. as, 85. ov. Zlogovnica št, 33 a — ci — ček — da — e — e — erga — go — i — i — ja — ja — ja — ja — jan — kar — kaš — klo — ko — ko — li — li — lje — lo — ma — me — mirni — mir — mot — na — ni — nom — o — o — pe — pi — po — ra — s ki — šac — šič — ška — ško — ta — to — tor u. — — ve — vec — zna — zo — žve. Iz teh zlogov sestavi 16 besed s pomenom: 1) sveta podoba, 2) svetopisemski prerok, 3) umen gospodar (tuj.), 4) slovenski pisatelj (u. 1887), 5) pokrajina v Prednji Aziji, 6) slovenski jezikoslovec (u. 1S91), 7) slovenski pisatelj in dramatik, 8) razglas, 9) država v Prednji Indiji, 10) kraj, ki ga ni (tuj.), 11) ameriški krokodil, 12) ime dveh krajev na Dolenjskem, 13) trg v Dalmaciji, 14) kar je ožvečeno, 15) jadranski polotok, 16) pustna prireditev (tuj.). Druge in tretje črke vsake besede, zvr- stoma brane, povedo rek (po lat.: Quot lin-guas quis callet, tot homines valet). (lj velja za en glasnik). Rešitev zlogovniee Št. 32 1. Isteklosem. 2. Solčava. 3. Cetina. 4 univerza, 5. Kocaneža. 6. Isimir, 7. artičoka. 8. Si^ janec, 9. Jeruzalem 10. anerod, U. Rjavna, 12. Skofja Loka, 13. epika, 14, Stanislavov, 15. Erjavec. Stoletnica smrti Jerneja Kopitarja. Dr. Fnin Vatovec: 17 zori slovenskega Ob stoletnici Bieiweisovih »Novic« novinstva Pri Blei weisu samem ločimo v slogovnem pogledu dve razvojni stopil j 1 V prvi izluščiš sovisnost od tujega miselnega ogrodja, tujega izraževalnega načina; čutiš borbo s tujim jezikom. Čim se je pozneje otresel teh vplivov, se že stopnjema razpletajo nekatere posebne inačice njegovega časniškega sloga, V proslavnih bodrilnih uvodnikih in člankih se oblikuje pod Bieiweisovim peresom slavnosten, baročno patetični slog. V razgovorih z Novičnimi dopisniki in sc t rudni ki zna biti suh, stvaren, pa tudi sočen, jedek in zafrkljiv. O tem nas prepričuje njegov odgovor nekemu M. M. v D. (pod t>Pogovori vredništva«): »Pisali ste unidan ljubljanski kmetijski družbi, da ste nekaj čisto novega znajdli o poti, ktero dela zemlja okoli sonca. Da bi vam ta misel dragega časa ne kradla, nam je naročila kmet. družba, Vam odkritosrčno svetovati, da več nese, ako se z obdelovanjem zemlje ukvarjamo, kakor z ogledovanjem zvezd.«51 Nemalokrat prepaja njegov slog neka samozavestna avt orita ti vnos t, toga rezkost, kakor kaže pojasnilo nekemu L L iz St.: »Dolgo smo prevdar-jaii: ali bi ali ne; z^ato Vam nismo odgovorili, ali bomo natisnili poslani sostavek 20. julija t. 1. ali ne. Sklenili smo: ga ne vzeti; -kakor ste nam na voljo dali. Resnica, če še tako rahlo in prijazno rečena, oči kolje, in če se je človek abote navzel, da res misli, da njegova je prava, s takim ni nič početi. Probatum est.5- Tudi poteze ostrosti, robatosti prevzema njegov slog. Dopisnik N. K. v K. je prejel v »Listnici vred-ništva« sledeči Bleiweisov odgovor: »Vašega dopisa, čeravno ,Eingesendet' učitelja Dobrepoljskega Maksa Ivanetiča v ,Tagblattu* tehtno razkocujava, ne moremo vzeti v ,Novice', ker tako revše na duši in telesu, kakor je M. Ivanetič ni vredno, da bi ž njim le eno vrsto našega lista umazali.«03 Patriarhalna domačnost, vedra humornost preveva marsikatero novico. V rubriki »Urno, kaj je noviga?« beremo tole novico: (Novo pekarnico v Ljubljani) bomo prihodnje leto v Vithalmovim ko-liseumu dobili. Iz Marburga bo prišel nov pek, ki nam bo trikrat na dan bel kruh zemlje in rogove) pekel. Zenice, ki rade kofe trikrat na dan čivkajo, ga že komej čakajo, da bodo zamogle vselej novopečene rožičke v preljubljeno sladčico pomakvati.«r'4 Razne slogovne značilnosti odkrivajo pisca Blei-weisa, dasi ni podpisan. Predvsem uporablja zelo rad latinska rekla, izraze. V opozorilu dopisniku, da se ne mara zapletati v »dolgočasno vojsko«, pravi Bleitveis, da je »vsaka stran enkrat rekla svoj ,dixf — sodniki naj bojo — bravci.«55 Dopisniku iz Primorja dopoveduje: »Da vzamemo včasih nasprotna si dopisa v Novice, nam menda ne bo noben gosp. dopisnik za zlo vzel, kdor ve, da vsi le iščemo — domoljubnih mož in če smo si tudi včasih ,inimici causae', smo si vendar ,amici personae'.«56 Tudi z nemškimi besedami si pomaga: »Ker se nad jamo« — tako sporoča nekemu F. V. v B. — )>aa obljubljeni potopis ne bo suho popisovanje, kje in kako se od kraja do kraja pride, ampak nam bo v prijetnem domačem jeziku povedal marsikaj od »Land und Leuten«, ga bomo prav radi natisnili v »Novicah«.57 Pogosto deva nemške istopomenske besede v oklepaj: »Kar pa le osebne zadeve (prsonliche Ange-legenheiten) vtiče, jih ne moremo v Novice jemati, če nimajo tudi imenitnosti za občinstvo (fiir das All^emeine).38 V okviru istega pogovora s častitimi možmi, ki za Novice pišejo,« najdemo še nekaj podobnih primerov Tudi ob zaključku, ko sporoča uvedbo posebne polemične rubrike, se poslužuje v oklepaju nemškega pojasnilnega izraza: »Odperli bomo tedej prihodnjič posebno stran za take reči v dokladi pod nadpisom ,Govoriše' (Sprachhalle), kakor ga imajo tudi drugi časopisi.«59 Podobnih primerov mrgoli po Novičnih stolpcih. Zasledimo jih pozneje tudi v »Slovenskem Narodu« in drugih naših časnikih. Za Bleiweisov slog pa je nadalje značilno, da v primerih želenega časniškega povdarka zelo rad ponavlja samostalnike, pridevnike, glagole. To velja predvsem za naslove. Tako objavlja ob J. Lega to-vem nastopu škofovske službe v Trstu in Hopru poročilo pod naslovom »Muostljivimu prečastitimu gospodu, gospodu Jerneju Legatu v dnevih nastopa škofij v Terstu in Kopri.«60 »Veselo, veselo oznanilo« je naslov novici ob Slomškovem škofovskem imenovanju. Z naslovom »Čujte, čujte, kaj žganje dela!« se pričenja novica o mladi materi in ženi iz mariborske okolice, ki se je žganja napila ter za usodnimi nasledki umrla.«61 Podobno hoče razvneti čitateljevo pozornost s ponovitvijo glagolske oblike v naslovu »Čujte, čujte, slovenski možje, ki boste letos volili nove poslance v državni zbor dunajski!«62 Od naklonov mu je zelo pri srcu velelnik, prav tako patriarhalno zveneča prva množinska oseba, Glede ločila sta pri Bleiweisu posebno v čislih klicaj in dvopičje. Novični slog se je v desetletjih pre-gnetel, prekrojil v žlahtne j še struje. Razčlenjevati in opredeljevati ga je mogoče z novinoznanstvenega vidika predvsem v okviru problematike slovenskega časniškega sloga sploh, ki kaže svoje prve, določne obrise v Levstikovem časni škem jeziku. Vsekako je Novični slog oni izvirek, ki nam iz njega veselo zažubo-rijo nasproti prvi previdni, uspešni prelivi slovenskega časniškega slo- ga. (Dalje) 51 Novice 1856, 105. 52 Novice 1854, 88. 53 Novice 1878, 32. 54 Novice 1845, 48. 55 Novice 1851, 12. M Novice 1861, 37. 5T Novice 1857, 80. 58 Novice 1849, 4. 5a Novice ibid. 60 Novice 1847, 17. 81 Novice 1848, 11. 63 Novice 1879, 39. Scbriftleiter - Urejuje: Rudolf Ozim. — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als DrucksteUt . Za »Narotln« .kanui d d.'- Ktii rlekarnarja; Pran Jeraa. — Ffti den Inseratenteil verantwortlicn Ljfihomll Vol«* Za laseratnj oddelek odgovarjaj