M a r i j a J a m a r - L e g a t L jub l jana OB D E L O V N E M J U B I L E J U K R I S T I N E B R E N K O V E Petdeset let je preteklo, kar je izšla prva pravlj ica pisateljice Kris t ine Brenkove.1 Poklicu mladinske pisateljice je ostala Krist ina Brenkova zvesta do danes. Pisateljica se je rodila v Hor ju lu in otroštvo preživela v kmetskem svetu, p re tkanem s pradavnimi izročili in povezanem z zemljo. Učiteljišče je obisko- vala v Mariboru in v Ljubl jani , diplomirala je iz pedagoške skupine na filo- zofski fakul te t i v Ljubl jani in tam tudi doktorirala. Okupacijo je dočakala v Ljubl jani , vključila se je v osvobodilno gibanje, postala kur i rka Prežihovega Voranca in kasneje ilegalka OF do konca vojne. Po osvoboditvi je vodila mla- dinsko gledališče, bila je urednica v kul turni redakcij i Slovenskega poročevalca, od 1949 do upokoji tve 1973 pa urednica številnih zbirk Mladinske knjige. Če- prav pisateljica ni več akt ivno zaposlena, je ohranila zvezo z ž ivl jenjem in mladino. Vabijo jo na šole, k j e r mladina prebira n jene knjige. Delo Krist ine Brenkove je bogato, uveljavila se je kot l i terarna us tvar ja l - ka, prevaja lka in urednica l i terarnih zbirk. Iz številnih proznih del odseva pi- sateljičino življenje, p re tkano s spomini na p radavna izročila, na dom in mla- dost, posebno pa s spomini na leta okupacije in na boj za osvoboditev. O prvem otroštvu govori v delu Prva domovina.2 Ob srečanju z l judmi, ki so ji bili blizu, s k ra j i in predmet i se spominja prvih let življenja. Njen svet je svojstven, prepreden s skrivnostmi, podoben pravljici . V n j e m so stoletni obi- čaji, ki so prehajal i od babic in prababic na otroke, pa tudi stoletni zasidrani red in varnost, ka j t i vse ž ivl jenje na kmetih je bilo podrejeno nenapisanim zakonom. V deklici Kristini raste želja po svetu. Ko pa se znajde v mestnih šolah, hrepeni po domu, po prvi domovini. V knj igo Prva domovina sta vključeni besedili Kruhek in Košček sira, ki sta 1968 in 1971 izšli kot slikanici. P r av tako sta z osebnim živl jenjem pisateljice tesno povezani knj igi Go- lobje, sidro in vodnjak in Dnevna poročila. Doga jan je sega v prva leta po vojni. V prvi knjigi spremljamo rast pisateljičinega sina Andre ja ter naporno živ- 1 Deklica z vresja. Vrtec 1932/33. 2 Bib l iograf i ja kn j i žn ih izdaj , upr izor i tev in p revodov do leta 1980 j e bila o b j a v - l j ena v revi j i Otrok in knjiga 1981 št. 12 str . 67—69 — Dani je la Sede j : Gradivo za leksikon sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev, 2. del. (Prim. tudi Bibliografija mladinskih del Kristine Brenkove, Branke Jurca in Ele Peroci (sestavila D a r j a Kramberge r ) , Otrok in knjiga 1972 št. 1 str . 107—108). V opombah n a v a j a m o samo dela, ki niso za j e t a v b ib l iograf i j i Dan i je le Sedej . l j en je sodobne matere, ki ob službi skrbi za dom in otroka. Pisatelj ica vnaša v svet sodobnega otroka pravlj ične elemente, ki rastejo iz drobnih vsakdanj ih predmetov. Iz globokega razumevanja in povezanosti med ma te r jo in sinom razberemo resnice, mimo kater ih odrasli l j u d j e hodimo z zaprtimi očmi. V delu Dnevna poročila je pisateljica ohranila spomine na Andrejeva šolarska leta in na Bratčevo otroštvo. Spoznavamo živl jenje in utr ip sodobne mestne družine, ki je k l jub materini zaposlenosti lep in svetal. Pisateljica zarisuje podobo da- našnjega mestnega otroka, ki na jde zdrave poglede na svet na deželi pri dedu in babici ter išče lepoto v naravi . Dragocena je pisateljičina vera v človeka, ki jo prenaša na svoja otroka in na vse ljudi. Dopolnjeni izbor iz obeh knj ig je izšel v delu Osma dežela. Tudi v zgodbi Miško s planine3 in v slikanici Babica v cirkusu je nanizala drobna doživetja iz otroškega življenja. Posebno doživeto nam pisateljica p r ikazu je okupirano Ljubl jano in delo Osvobodilne fronte . V delu Kruh upanja4 p r ipoveduje o Prežihovem Vorancu, o n jun ih skupnih ilegalnih poteh po okupirani Ljubl jani in srečanj ih z n j im po vojni. V knjigi Ko si bil majhen... p r ipoveduje otroku, kako je rasel med vojno. Pripovedi Dolga pot, Dobri sovražnikov pes in Partizanka Katarina5 so pre- tresljive, a prisrčne podobe iz vojne, pa n a j bo to zgodba o r an j enem partizanu, ki ga skritega v vozu pel jejo v vas, ali o drobnem dečku kur i r ju , ki z l jubez- nijo in zaupanjem pridobi divjega nemškega volčjaka, ali o ran jen i part izanki Katarini , ki pri part izanski babici v vasi spozna vrsto dobrih preprost ih ljudi, po vojni pa se zdravnica Katar ina v pusti vaški dvorani,6 k j e r ji podele odli- kovanje, spominja nekdanjega part izanskega živl jenja in pr ičakovanja vsega dobrega. Ob spominih na tista leta in ob razgovoru z vaščani, začuti, da je eno z l judmi v dvorani in da čutijo podobno kot ona. Krist ina Brenkova je prva med slovenskimi pisatelji v pripovedi o osvo- bodilnem gibanju vnesla neko novo senzibilnost, novo us tvar ja lno občutljivost. Iz pravlj ičnega sveta, ki ga je Krist ina Brenkova upodobila sicer predvsem v dramskih delih za otroke, sta dve zgodbi: Deklica Delfina in lisica Zvito- repka ter Srebrna račka — zlata račka. Pisateljica je vnesla novost v pravljico za otroke, poklicala je v pripoved — z varčnimi in izbranimi besedami — podzavestni svet današnjega sloven- skega otroka, v ka terem žive neuničlj ive podobe iz preteklosti ter se prepletajo z današnj im živl jenjskim utripom. Po vojni so bile s tare pravl j ične igrice za otroke preživete, otroci so si že- leli novih junakov, novo vsebino, ki n a j bi bila napisana in upr izor jena po n j i - hovih predstavah o svetu in iz nj ihovega pravlj ičnega sveta. Krist ina Brenkova je segla po l judski snovi, ki je bila blizu dojemanju našega otroka, vnesla je vanjo dih sodobnosti in fantazi jski svet današnjega otroka. Tako so nastale igre iz pravlj ičnega in otroškega življenja. V nj ih na- stopajo današnj i otroci s svojimi čisto posebnimi zakoni brez meje med real- nost jo in fantazi jo. Igra Mačeha in pastorka in Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu tvori ta celoto, čeprav je vsaka zase zaokrožen odrski prikaz. 3 Miško s planine. P ioni rsk i list 1963/64. 4 Kruh upanja. L j u b l j a n a , Pa r t i zanska k n j i g a 1973. 5 Partizanka Katarina. I lus t r . Ančka Gošnik-Godec. L j u b l j a n a , Pa r t i zanska k n j i g a 1981. 6 Bolničarka. I lus t r . Ančka Gošnik-Godec. L j u b l j a n a , Pa r t i z anska kn j iga 1982. Igra Najlepša roža je dramat ična prireditev korejske pravlj ice o požrtvo- valni otroški ljubezni. Pravl j ični svet korejske zgodbe, pre tkan s p re f in jen im humor jem, pr ipoveduje o žrtvi deklice Sim-čen, ki pozabi nase in svoje živ- l j en je ž r tvuje za slepega očeta, nakar se spremeni v najlepšo rožo — prispodobo žrtve in duhovne veličine. Pravl j ična igra Modra vrtnica za princesko je hu- morna groteska na v ladar je in nj ihovo brezplodno delo, hkrat i pa lirična hval- nica preprostemu življenju in naravi. Prisrčni komični prizori igro posebej pri- bl ižujejo otrokom. Cisto poseben svet je v pravlj ični igri Čarobna paličica, kamor popelje de- klica Poloni ca part izanske sirote. Pred nami se odpirajo rane, ki j ih je otro- kom prizadela druga svetovna vojna, ublaži j ih lahko le toplina in l jubezen dobrih ljudi. Iz realnega živl jenja je pisateljica nanizala tudi igrske prizore v knjižici Novoletno darilo, v odrski črtici Azil in v odrski priredbi Živa pisma. Simbolična igra v verzih Dvanajst mesecev je hvalnica naravi, zemlji in soncu. Igre Krist ine Brenkove so uprizarjal i naši in tu j i odri, prav tako naša in t u j a televizija. Za kul turno vzgojo so pomembni članki in eseji Krist ine Brenkove, ki go- vore o likovni umetnosti, gledališču, f i lmu in naših l i terarnih ustvarjalcih. 2e v obdobju med obema vo jnama je mladinski list Naš rod zbiral okrog sebe n a j - naprednejše slovenske ku l tu rne delavce. Načrtno so vzgajali mladino v napre- dnem socialno usmer jenem duhu. Krist ina Brenkova je tu opravila pomembno nalogo. Mlade bralce je seznanjala s sodobnimi likovnimi umetniki.7 Po vojni je na podoben način analizirala filmsko, odrsko in plesno umetnost in jo pri- bližala mladini.8 Pomembni za našo l i terarno zgodovino pa sta razprava o Franu Milčin- skem9 in pripoved o Prežihovem Vorancu.1" V razpravi o Franu Milčinskem je poiskala vire in vzgibe za pisateljevo delo z mladino v njegovem poklicnem delu, ko je kot mladinski sodnik reševal žgoče socialne rane svojega časa. V spominih na Prežihovega Voranca pa je ohranila u t r inke iz živl jenja velikega pisatelja, čigar kur i rka je bila prvi dve leti vojne. Spoznala ga ni le kot borca, ampak predvsem kot človeka, ki je dojemal lepote narave in iskal smisel živ- l j en ja v resnici, dobroti in lepoti. Slovenski otroci so v prvih letih po vojni pogrešali pravlj ice in dela za mla- dino iz svetovnih l i teratur . Krist ina Brenkova je prevedla več znanih mladin- skih avtorjev, prvič na Slovenskem smo dobili znamenite knj ige o Bambiju, Piki Nogavički, o Bratcu in Kl jukcu in še vrsto drugih, pripravila je več iz- borov svetovnih pravljic, ki j ih je deloma prevedla, deloma priredila za mlade bralce.11 7 Na obisku pri Božidarju Jakcu, Naš rod 1940/41; Na obisku pri Franu Tratniku, Naš rod 1940/41; Na razstavi bratov Vidmarjev, Naš rod 1940/41; P r i Tonetu Kralju, Naš rod 1940/41; Maksim Gaspari, Naš rod 1940/41; Razgovor s Francetom Miheličem, Naš rod 1941/42; Slikar Omerza, Naš rod 1941/42; Slovenski slikar Rihard Jakopič, Naš rod 1941/42. 8 Nekaj misli o naših filmskih obzornikih, SPor 1947; Filmska kronika, S P 1947; Poročila o filmih, NZ 1952; Gledališče za mladino med Slovenci, SP 1945; Mladinski odri, P 1945/46; Nekaj o otrocih in gledališču, D r a m a 1945/46; O mladinskih odrih, MR 1946; Mestno lutkovno gledališče v Ljubljani, L d P 1951; Prva uprizoritev mla- dinske igre v slovenskem jeziku v Ljubljani, K ron ika 1955; Baletni večer: Slovenski plesi, S P 1946 in drugo. 9 Fran Milčinski — vzgojnik. L j u b l j a n a 1939. (Belo m o d r a knjižnica.) 10 Prežihov Voranc v letih ilegale. V: L j u b l j a n a v ilegali. II. 1961. Str . 382—83. 11 Pravljice s celega sveta. L j u b l j a n a , P reše rnova d ružba 1966. — Pastirica Drob- tinica. Izbor l j udsk ih prav l j ic . L j u b l j a n a , Mladinska k n j i g a 1965. — Pravljice s podo- Iz slovenske l judske zakladnice je za otroke izbrala in uredila pravljice, l judske pripovedi in l judske pesmi.12 Njene izbore slovenskih pravl j ic so pre- vedli tudi v t u j e jezike. Slovensko mladinsko književnost je obogatila še z raz- ličnimi drugimi knj igami, v kater ih je zbrala in uredila dela drugih avtorjev.1 3 Kot urednica Mladinske knjige, prve slovenske založbe za mladino, leta 1945 je bila med n jen imi soustanovitelji , je uredila nešteto knj ig v zbir- kah Čebelica, Cicibanova knjižnica, Mladi oder, Lutkovni oder, Zlata ptica. Oskrbela je ogromne naklade knj ig za otroke, flanelograme, izrezanke, ka r - tonske slikanice za predšolske otroke in velike slikanice. Okrog 350 slikanic iz njenega uredništva so prevedli v evropske jezike. Dvoje misli, ki sta j ih povedala v različnih časih in vsak zase sredi svojega sveta dva velika pesnika, Beograjčanka Desanka Maksimovič14 in slovenski pesnik Cene Vipotnik,15 na jbol je pr ikazuje ta delo in pomen Krist ine Brenkove. »Kristina Brenkova samo z nasmehom in pogledom opozarja na lepoto, na črte v otroški duševnosti. Zaradi te jasnosti, jedrnatosti in sugestivnosti spo- min ja n jena proza na poezijo,« pravi Desanka Maksimovič. Cene Vipotnik pa meni: »V načinu, kako vdihne avtorica docela vsakdanj im dogodkom lepoto, celo neko pomenljivost, prežar jeno z nekakšnim otožnim zaupanjem v človeka in živl jenje in kako neprisil jeno s t rne v organsko enoto pripoved in etični akcent — je, po mojem mnenju , posebnost in odlika tega pisanja.« Za obsežno delo in posamezne knj ige je Kristina Brenkova prejela neka j pr iznanj in odlikovanj.1 6 P rav posebno pr iznanje pa so prevodi n jen ih del v tu j e jezike,17 sa j prenaša jo njeno misel in umetniško besedo med druge narode, tako se dopolnjuje jo tokovi med nami in svetom, ki j im je Kris t ina Brenkova s svojim prevaja lskim delom na široko odprla vrata v našo deželo. bami. Mladinska k n j i g a 1967. — O premeteni kokoški. L j u b l j a n a , Borec 1975. — Mamka Bršljanka. P r a v l j i c e s celega sveta. Mladinska kn j iga 1976. (Deteljica.) — Zlata skledica. Mlad inska kn j iga 1979. — Kdo leti najvišje? Mlad inska kn j iga 1981. — Zlata ribica. Mlad inska kn j iga 1980. V preg ledu so upoš tevan i samo prv i natisi . 12 Uspavanke in nagajivke. 1966. — Babica pripoveduje... S lovenske l judske pravl j ice . Mladinska k n j i g a 1967. — Slovenske ljudske pripovedi. Mlad inska kn j iga 1970. (Zlata ptica) — Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. Slovenske l j udske pesmice za otroke. Mladinska kn j iga 1971. (Cicibanova knjižnica.) — Z a k a j teče pes za zajcem. Mlad inska kn j iga 1981. (Čebelica, 236.) 13 Spomini na otroštvo. Mladinska kn j iga 1977. (Cicibanova knjižnica.) 14 Poročilo o Dnevnih poročilih na Z m a j e v i h dečj ih igrah 1965. Ciklost i rano gradivo. 15 Cene Vipotnik na ovi tku kn j ige Golobje, sidro in vodnjak 1960. 16 Z la ta plaketa za plodno l i t e ra rno s tva ra laš tvo za decu Savez omladine J u g o - slavije, Beograd 1966. — Bronasta medalja za sl ikanico Babica v c i rkusu, I n t e r n a - t ionale Buchkuns t Auss te l lung Leipzig 1971. — Levstikova nagrada za leto 1972 za kn j igo Deklica Del f ina in lisica Zvi torepka, Mladinska knj iga , L j u b l j a n a 1972. — Plaketa Udruženja izdavača i knjižara Jugoslavije za z n a č a j a n dopr inos unapredž i - v a n j u izdavačke de la tnos t i i položaja knj ige , Beograd 1974. — Priznanje z diplomo in kipec Franceta Bevka, Mladinska kn j iga 1975. — Spomen plaketa, Naša djeca , Zagreb 1975. — Orden zasluge za narod sa srebrnom zvezdom, dodelio p redsedn ik FNRJ , št. 57, 28. 3. 1963. — Red zasluge za narod s srebrnimi žarki, podelil p redsed- nik SRJ, št. 84, 5. 8. 1972. 17 Pregled p revodov v Gradivu za leksikon sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev (glej op. 2) je t r eba dopolnit i še z nas l edn j imi : Bambi za mamu. Prev . Gr i - gor Vitez. Zagreb 1961. — Dolg pat. Prev . Vera Grličkova. 1965. — Dugi put. P rev . A n d j e l k a Mart ič . 1965. — A hosszu ut. P rev . B. Is tvan. 1965. — Dugi put. P rev . G. Ern jakovič . 1965. (V cirilici.) — A Delfines Kislanp es a ravaszadi roka. Budapes t 1982. Zusammen! assu ng Die Schr i f t s te l le r in und R e d a k t e u r i n Kr is t ina B r e n k ha t vor fün fz ig J a h r e n ihr ers tes Werk veröf fen t l i ch t u n d dami t ih ren schöpfer i schen Weg begonnen. Ih re P r o s a w e r k e sprechen von E r i n n e r u n g e n aus der K indhe i t (Prva domovina), aus der Okkupa t ion (Kruh upanja, Ko si bil še majhen, Dolga pot, Dobri sovražnikov pes, Partizanka Katarina), aus i h r e m und ih re r Söhne Leben in den e rs ten Nachkr i egs - j a h r e n (Golobje, sidro in vodnjak, Dnevna poročila, Osma dežela). In den Märchen ha t sie das Unte rbewuss t se ins leben des heut igen Kindes en tdeck t (Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, Zlata račka — srebrna račka). In den M ä r c h e n - schauspie len griff sie nach Volkss toffen, in die sie die Phan tas i ewe l t des heu t igen Kindes e in t rug (Igra o mačehi in pastorki, Najlepša roža, Modra vrtnica za princesko, Čarobna paličica). Eine ganze Reihe der Werke von Kr is t ina Brenk w u r d e n in f r e m d e Sprachen übersetz t . Sie selbst ha t m e h r e r e b e k a n n t e Jugendsch r i f t s t e l l e r überse tz t u n d eine Reihe von s lowenischen und in der Welt b e k a n n t e n M ä r c h e n - aus lesen vorbere i te t . Als R e d a k t e u r i n von S a m m l u n g e n (Čebelica, Cicibanova k n j i ž - nica, Mladi oder, Lu tkovni oder , Zla ta ptica), die de r Verlag Mladinska k n j i g a he rausgegeben hat , be re icher te sie das Bücherangebo t f ü r s lowenische Kinder .