140. številka. Ljubljana, v petek 20. junija. XVII. leto, 1884. Iihaja vsak dan sveier, iziinši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 Ur., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se ta 10 kr. za meBec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank ira ti. — Rokopisi se ue vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana biši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. d. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ a četrt leta . . ..... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. H Pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Vpravniitvo „8lov. Naroda*4. Iz deželnih zborov. Deželni »bor istrski. Poreč, 18. junija. (IV. seja.) Pričetek ob 11 V*, uri. Predseduje dr. Vidulič. Vladni zastopnik Gummer. Potrdi se zapisnik žudnjo seje. Poročevalec politično-pravnega odbora dr. Mrak predlaga, da se ne vsprejme legat pokojnega dr. Fi-lippinija, katerega je volil deželi. Predlog obvelja brez debate. Dr. Fragiaccmo poroča v imenu istega odbora o proSnji občanov iz Lanišča in 12 sosednih vasij, da bi bo ločili od Buzetske občine in ustunovili svojo občino s sedežem v Lauišči in nasvetuje pro-Sujo odbiti. Oglasi se g. S p inč ić in govori hrvatski: „Visoki sabore 1 Žel'm govoriti o točki, koja je sad na dnevnom redu. Prije, nego li to učinim, dopustite mi, gospodo, jednu opazku. U denašnjem dnevnom redu je točka, u kojoj ću ja u ime saborskoga školskoga odbora taj visoki sabor izvjestiti. Izvješće podnieti ću u talijanskom jeziku. To pak n u i mu povriediti mojega prava, da mogu govoriti v hrvatskom, odnosno slovenskom jeziku, LISTEK. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXXI. Poglavje. Božja sodba. (DaUe.) Fant je odprl usta in obrnil se je neumno k svojemu tovarišu, ta je pa z obema rokama odkril grešnevik iz jagnječje kožuhovine obvit z zlato porto in s pavovim peresom, in globoko priklanjajoč se, rekel opričniku: — Dovolite častita gospoda, Vladimirskima go-slarjema pogledati božjo sodbo 1 Dovolite tu čakati, častita gospoda! In z zvito-priliznenim smehljanjem pokazal je izpod Črnih brk svoje bele zobe. — Nu, naj pa bode! — rekel je opričnik: — nazaj tako ne prerijeta: stojta tukaj; samo naprej ne silita, če ne vama prekoljem glavo! — Notri po ograjenem prostoru hodili so priče jeziku moje majke i moga odgoja, jeziku mojih izbornika i večine pučanstva Istre. Dapače ja ovom prilikom svečano izjavljam, da ću se občeuito služiti u ovom visokom saboru tim jezikom i samo za nuždu i kakor prevod dodati". — Potem s temeljitimi dokazi podpira omenjeno prošnjo za od-cepljenje od Buzeta. Pravi, da združenje je bilo nekod dobro, a baš v tem slučaji škodljivo. Zato so že 1. 1876, 1877, potem 1. 1880, 1881 in 1882 prosili za odcepljenje, a zaman. Tožbe zaradi slabe uprave BuzetBke so občne. Niti računa nemajo. Bili so sami v Poreču in g. deželni glavar jim je prijazno obečal. — Vsih obČinarjev je 3800, oddaljenih po 3 do 4 ure od Buzeta. Nemajo ne ceste, ne priličnega pota. Za najmanji posel zgube celi dan. Ko so bili sami za-se, plačali so vse redno in o času združenja neso imeli dolgov. Zdaj so jih polni: Kropinjak 300 gld , Podguće in Brest po 500 gld., Slum 900 gld. itd. Občinsko imetje se že ekseku-tivno prodaja. Imajo blizu 2000 oralov gozdnih tal, a druge občine nemajo ni najmanjega imetka, pa vender obstoje. Imajo pismenih ljudij, a ako nemajo sposobne osobe za tajnika, to ne ovira združenja, ker i drugod ga morajo iskati, kakor n. pr. v Buzetu samem. Predlaga, da v zadevi odcepljenja od Buzeta in ustanovitve svoje občine v Lanišči deželni odbor zakonsko osnovo de v tem zasedanji izdela. Kratka motivacija: predlog bil je prečitan najprej hrvatski. Potem je govornik rekel: „Dopustite mi, poštovana gospodo, da tu motivaciju i predlog prečitam takodjer u talijanskom jeziku", in je prečital ter izročil predsedniku. Deželnegaglavarja na mestnik dr. Amo-roso izjavi po priliki sledeče: Lani, kojeg. Laginja slovanski govoril, dogodil se je oni exodus, katerega ste tolikokrat omenjali. Letos je g. Laginja tudi slovansko govoril in d al izjavo, da se bode posluževal italijanskega jezika. A danes govoril je g. Spinčić v slovanskem jeziku dalji govor in mi smo ga potrpežljivo poslušali. (Dakako! Glasno so se pogovarjali mej seboj!). Ne moremo zabraniti slovun.sk i manjini, da se poslužuje svojega jezika. Nego v imenu velike večine, katera ni malo ne razume (?) slovanskega jezika, izjavljum, da bi se imel pridržati preko 201etui običaj, govoriti italijansko, in da mi ne budemo so- in zagovorniki obeb stranij. Tu so stali bojar in okolniči, nastavljeni pri bojišči, in dva pisarja, ki so imeli gledati na red boja. Jeden pisarjev držal je odprt sudebnik (sodni red) Vladimira Guseja, kateri je bil izdan še za kneza Ivana Vasiljeviča III. in razgovarjal se je s svojim tovarišem o neprevidnih slučajih dvoboja. pAko se pa pobotata pred bojem" — čital je kazajoč s prstom na neko mesto v sodnem redu — „se pa na bojišči pomirita brez boja" .... kar so pretrgali klici tolpe Čitanje. — Car gre! Car gre! — kričali so vsi in odkrivali kape. Okrožen od mnogih opričnikov, prijezdil je Ivan Vasiljevič na mesto dvoboja, zlezel s konja, šel po stopnicah na njemu pripravljeni oder, poklonil se narodu, in usel se je na naslonjač, kakor človek, ki je prišel gledat kako zabavljajočo igro. Za njim in okolu njega so se razmestili carski dvorniki. Baš tedaj so se v vseh cerkvah oglasili zvonovi, in na nasprotnih koncih sta prišla v ograjen prostor Vjazemski in Morozov, oba v vojnih opra- delovali pri razpravah, koje se bodo vršile v slovanskem jeziku. — Tako deželnega glavarja namestnik. Galerija mu je zaploskala, a deželni glavar opomnil jo je, naj bode mirna, ker bi sicer moral ukazati, da se sprazne. Laginja odločno odgovarja dru. Amorosu v hrvatskem jeziku. Reče, da ni razumel ali da ni hotel razumeti njegove izjave v zadnjej seji. Pisalo se je (v glasilu večine „Istria"), da ne bode ni pro-vekantov n provociranih in manjina, da je to verjela. — Podpira Spinčićev predlog. Poročevalec se ni najmanje ne ozira na Spin-čićeve razloge, nego izjavi, da ostane pri svojem predlogu, koji se tudi vsprejme. Za politično-pravni odbor poroča potem dr. Cobtantini o prošnji nekaterih Kastavcev za odcepljenje od občine in predlaga naložiti deželnemu odboru, da zadevo natanko preišče in za prihodnje leto dotične predloge pripravi. Temu predlogu upira se Laginja, ker so v Kastvu vse druge razmere kakor v Buzetu, Knstuv-ska občina obstoji v tem obsegu že 5, 6 in več stoletij, ona je patrimonijalna občina in ni združena vsled kacega zakona. „Vi nemate pravice, razdirati tako patrimouijaluo občino, toliko mauje, ker je povsem dobro upravljana. Natanko omenja razmere v občinskem premoženji, ki je veliko. Omenja, kako so se razni ljudje, tudi uradni, trudili, razdreti to občino. Posamičnim vasem reklo se je, da bode njihovo vse ono občinsko imetje, kar ga leži v dotičnih katastralnih občinah. Zakaj te vasi neso nastopile pravnega pota? Ker so vedele, da bode brezuspešen. — Razloži potem tudi v italijanskem jeziku, kar je hrvatski govori 1, in stavi dotični predlog. Z a m 1 i ć v hrvatskem govoru podpira Luginjo in opazi, da najveija zmešnjava v občini je bila takrat, ko so tam vladali komisarji iu morda i emi-sarji poslani od deželnega odbora. A vse brez uspeha. Poročevalec se zopet ni najmanje ne ozira na temeljite razloge, nego na kratko izjavi, da ostane pri odborovem predlogu, koji se tudi v .sprejmi1. Za predloge slovanskih poslancev glasuje vedno le miuoriteta: slovanska petorica. Smešna je današnja izjava deželnega glavarja namestniku, da se večina ne bode ozirala na pred- v»h. Morozov je imel trden oklep s srebrnimi pasovi, železne rokave in rokovice ter oklepe na nogah. Glavo mu je pokrival visok sišak*"), bogato okovan s srebrom; rame, pleča in prsi pokrival je jeklen naramnik, okrašen s srebrnimi pasovi, po bedrih visel mu je na jako okrašenem z zaponko zapetem pasu meč, katerega ročaj in nožnice so tudi bile srebrne. Na desnej strani sedla bil je obešen po-zlaten šestoper, orožje in znak dostojanstva, kateri je bil prejšnja leta njegov nerazločljiv tovariš v slavnih bitvah, a zdaj bi ga zaradi teže javaljne kdo mogel vihteti. Pod Morozovom bil je prsat črnook konj. Pokrivala ga je baržunasta rudeča čabraka, vsa pokrita s srebrnimi ploščami. Od jermena na čelu, ki je bil ves okovan s srebrom, visele so svilnate rudeče rese ali čopi, prepleteni s srebrnimi nitkami, izpod vratu visel je po prsih ravno tak čop, samo da je bil večji in gostejši od prvih, in se mu ie reklo nauz. Uzda in vajeti bile so iz srebrnih verižic s ploskimi izrezanimi klepi, nejednake velikosti. *) jako težka čelada. (Dalje prih.) loge, stavljene v slovanskem jeziku. Kakor da bi se bil v prejšnjih zborih, ko se je sploh italijansko govorilo, v toliko letih vsprejel vsaj jeden predlog slovanske manjšine! Manjšina »zvojevala je za zdaj, kolikor je mogla: pripoz nanje raviio-l»ra\ nosti iiiim'kh Jezika o«l olrani ua-sprotuiko« namili Da v druzih zadevah nema uspehi, krivda je večine, ki bode tudi jedenkrat morala račun dajati o oviranji slovenskega prebivalstva Istre v napredku. Važna pa je bila današnja razprava tudi zaradi tega, ker svedoei, da večina še ni pozabila na zloglasnega Cudera, katerega je bilu ona poklala v Kastav. A Kastav, ta najmočueja trdnjava istrskega Slovanstva, ne bode se z lepa podal. Gotovo se brezuspešno trudi večina Istrskega deieluega zbora, ki zastopa manjšino istrskega prebivalstva. V imenu šolskega odbora poročata Spinčić in dr. Scampichio v italijanskem jeziku o raznih prošnjah, kar se vse brez debate vsprejme. Ravno tako se vsprej račjo nekateri predlogi finančnega odseka, za kojega poroča dr. Veniez. Sklep seje ob 1 uri. Prihodnja seja v petek ob 11. uri. Trgovska in obrtna zbornica. (Daljo.) Đ. Refakcije za pošiljhtve žaganic in žaganega lesa. Tako so se objavile za pošiljatve žaganega lesa iz Selzthal-Trst naslednje cene: pri 400 vozovih 85 gold., « 600 „ 80 „ „ HOO „ 75 „ Selzthal-Ljubno-Trst = 511 kilometrov, Selzthal-Ljubljana-Trst = 517 kilometrov. i Po teh prednostih trpijo vsi trgovci z lesom in lastniki gozdov v Kranjske) in Koroskej škodo, ker ta zelo nizka vozarina na železnici prouzroči takoj slubo kupčijo na Tržaškem tesnem trgu. Koroške pustaje od Trbiža više, morajo za muogo manjšo odduljeuost plačevati višjo vozarino in Kranjske postaje za veliko krajše proge plačevati isto vozarino. Trgovci z lesom v Trstu tožijo, da se s tako refukcijo pri 800 vagonih ustanovi za prednostno Mimo monopol, ker more taka prednostna firma, katera ima tam svoje žage in je sklenila z državo pogodbo, da sme sekati les, veliko množino iz Selzthala dobivati; drugim firmam je to ne možno, in tako ne more žaganega lesovja, ki je eventualno še pri Selzthalu ali na Gizelini železnici nihče drug kupiti, kakor prednostna firma. Tržaški trgovci z lesom želijo, da bi se re-lakcija napravila splošna in bi ne bila navezana na toliko množino. Producenti iz Kranjske, Koroške in južne Štajersko, kateri svoje izdelke na trg v Trst privažajo, ter morajo s prednostno firmo tekmovati, odločno želijo, da bi se take prednosti odpravile ter upajo, da se bode to zgodilo, ko preteče čas, do katerega so dane te prednosti. C. Južno-severno-avstrijsko-ogerska želozniška zveza. V to zvezo so se vzprejele postaje Trst, Gorica, Zagrad in Reka, v tem ko se je za Ljubljana-Ljubno, češki zvezni promet, tarifu z dne 20. nov. 1883 napravila. Razloček mej podstavki vozarine za Gorico Trst in na drugi strani za Ljubljano na češke postaje in z njih je neki tako znaten, da bi se marsikatero blago ceneje v Ljubljano pripeljalo, če bi bo najprej v Trst in potem iz Trsta v Ljubljano poslalo, \sled česar so trgovci in obrtniki v Ljubljani na škodi ter trdijo, da bodo primorani svojo industrijo, oziroma trgovino preložiti na bolj oddaljene postaje Gorico in Trst. Porcelan, lončenina, steklo vsake vrste na pr. iz Hajde v Gorico ali Trst velja 3 gld. 28*4 kr. za 100 kilo, soda velja baje 2 gld. za 100 kilo več v Ljubljano kakor v Trst in ali Gorico. Vse manufakturno blago se pošilja v Trst in v Gorico mnogo ceneje, kakor v Ljubljano. Posebno se čujejo tožbe o železniški vozarini za sladkor; trgovci trdijo, da ne morejo vzdržavati tekmovanja nasproti trgovcem v Trstu in v Gorici, ker se sladkor za 30 do 60 kr. za 100 kilo ceneje pripelje v Trat, Zagrad in Gorico, kakor na 160 kilometrov bližjo postajo Ljubljano. Ker se bodo za zvezne postaje dale Še večje prednosti, bode ta razmera pozneje še Blabejša. Kanditna tovarna A. Tschiukelnovih sinov v Ljubljani dobiva sadje iz Gorice in Vipave, sladkor pa iz Češke; ker so v Gorici jednake tovarne, katere pa imajo sadje kar doma, sladkor pa iz Češke mnogo ceneje dobivajo, je Ljubljanske tovarne daljni obstoj v nevarnosti, ter izrekla je že, da bode primorana delovanje v Ljubljani opustiti ter je preložiti v Gorico. Ta tovarna razpošilja svoje izdelke večinoma na Dunaj in na Češko, posebno mnogo /mletih fig ni Češko. — Kranjska bila je tako nesrečna, da je vsled nejednake uporabe tarif in tarifnih prednostij izgubila velik del svoje industrij«', osobito mlinarske industrije. — Trgovina in industrija potrebujeta nekove stabilnosti, d* se razvijata; spremenljivost tarif in nejednakomerna njih uporaba omajeta podstavo industrije, torej se v Avstriji sploh želi, da bi se železnice podržavile, ker se pričakuje, da bi potem nastala stabilnost tarif ter bi se uvaževali vsi interesi. Nh prošnjo mnogih lastnikov žag, tovarn za lesovino in netila je poročevalec stavil v državno-železničnem sovetu naslednje utemeljene predloge: I. „Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi, da bi delalo na tako spremeno reformne tarife pri avstrijsko-ogerskib železnicah, da bi se surov, ne-obsekun les (oblikovec) do dolgosti voza in krajnik1 uvrstili v razredi C." Mej razlogi k temu predlogu je mej drugim rečeno, da reformna tarifa z 1876. leta uvršča samo les za kurjavo v razred C., oblikovce pa kakor izdelke iz njih uvršča v posebni tarif II. Ta razredba ne ugi.jn vsem nazorom o umnem tarifovanji. (Dalje prih ) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. junija. Volitve za koroški deželni zbor se bodo vršile od 8. do 19 avgusta, zbor se bode pa sešel v začetku septembra. — Na Moravskem je v nekaterih mestnih občimh v volilne listine letos upisanih već čeških volilcev, katerim so prejšuja leta oblasti odrekale volilno pravico, več nemških vohlcev po, ki so prejšnja leta volili, je izpuščenih. Pokazalo se je namreč, da so prejšnji liberalni okrajni glavarji večkrat priznuli komu volilno pravico, ki je ni imel in zopet jo odrekli družim, ki so je imeli, kakor je to ugajalo njih političnemu mišljenju Sedaj je pa vladi tam premenila več političnih uradnikov, zato so se pa razmere premenile. Da je v nemškem časopisji hrup zaradi tega, razume se samo ob sebi, dolže se vladni organi da strankarsko postopajo. To pa ni misliti, da bi organi sedanje vlade Čehom na ljubo protizakonito popravljali volilne listine, ko veuder vsi vladni listi tako proslavljajo kompromis v moravskem veleposestvu, kateri Nem-S cem zagotavlja večino na daljnih šest let v deželnem i zboru. — Tudi mej glezijskimi Slovani se začenja i veliko gibanje. Agituje se posebno v kmetskih občinah in upanje je, da tu izrinejo Slovani nekaj Nemcev. Liberalci se že boje, da bodo Slovani potem tudi prišli v deželni odbor, kjer so dozdaj lepo sami sedeli. Volitve na Ogerskem so skoraj koučane. Dozdaj je izvoljenih 225 vladnih privržeucev, 58 poslancev zmerne opozicije, 69 neodvisna stranke, 9 divjakov, 17 prot semitov, 15 narodnih. Vlada ima že zdaj 18 glasov večine v vseh vprašanjih, pri katerib ne glasujejo Hrvati; v onih pa, pri katerih glasujejo Hrvati, imela bi vlada ravno večino, ko bi vsi Hrvati glasovali z opozicijo. Zdaj bo še štirinajst volitev. Za nemadjarske narodnosti je izid teh volitev jako neugoden, le malo Srbov in Ru-munov je izvoljenih, pa noben Slovak. Hrvatje ne bodo imeli nobenega upliva več, ker je vladna stranka brez njih v večini. V u a u jdržave. Angleške poslanik bil je s prva tega mnenja, da ima Turčija sama poravnati srbsko-bolgar- skl prepir, kakor suveren Bolgarije. Nemški poslanik je pa temu ugovarjal, ker bi bilo to pretežko in presitno za Turčijo, ter je priporočil, da naj Av-Btrija upliva v Belemgradu, Rusija pa v Sofiji, da bo mirno poravna ta prepir. Italijanski poslanik Be je pridružil mnenju nemškega, in naposled tudi angleški. Porti se je to naznanilo, pa ni imela nič proti temu. Kolikor se dozdaj ve, je v bolgarsko zbornico voljenih 54 liberalcev, 11 konservativcev, 20 radikalcev in 22 Turkov. Ministerski predsednik voljen je v šestih volilnih okrajih, vodja radikalne stranke, Karavelov, pa v Sofiji Izid petdesetih volitev še ni znan. V Vrači, Vidinu in dveh drugih volilnih okrajih se zaradi izgredov volitve neso mogle vršiti. — Zbornica je sklicana na 25. dan junija po pravoslavnem koledarji k izrednemu zasedanju v Trnovo. Francoski senat je potrdil konvencijo za varstvo podzemeljskega telegrafa. Zbornica je zavrgla vse predloge o oproščenji od vojaščine. Tako bode zdaj vsak Francoz moral brez izjeme služiti pri vojakih. Proti tem sklepom pa imajo tudi že republikanski listi razne pomisleke. Tako se bode število vojakov zu kakih 200.000 pomnožilo. To bode po-vekšalo finančne stroške, da se bode težko dalo izhajati. Riiinunika zbornica in senat vsprejela sta skoraj jednoglasno načrt zakona, da se kraljevoj rodbini prepusti dvanajst državnih posestev, katerih letni dohodki so dozdaj znašali 700.000 frankov. Danes se bode s prestolnim govorom zaključilo sedanje parlamentno zasedanje. „Reichsanzeiger" je objavil kraljeve ukaze, ki se tičejo obnovljenja pruskega državnega sveta. Carjevič naslednik mu bode predsednik, Bismarck pa njega namestnik. Da bode poslednji igral glavno rolo in vodil vse delovanje državnega sovetu, to se razume samo po sebi. Izmej 71 novoimenovanih članov jih je 42 državnih uradnikov in častnikov, to janno kaže, da se z državnim svetom hoče povis*ti samo moč birokratije. — Obravnave z Vatikanom so se za nekaj Časa ustavile. Belgijska zbornica sklicana je na 22. dan julija. Več višjih uradnikov, mej njimi Heunegavski govemer je že prosilo, da se odpuste iz službe, čutijo namreč, da bi jih odstranili, ako sami ne gredo. „Ageuzia Štefani" javlja, da se mej Fn?nc;jo in Anglijo ni doseglo nobeno sporazumijenje zaradi Sueškega prekopa; Anglija je le Franciji obljubila, du se hoče, predno izprazni Egipet, z velevlastroi sporazumeti o tem vprašanji. Dopisi. Z Dunaja 19. junija. [Izv. dop] Bliža se obrok, v katerem zapade največe število kuponov celega leta, 1. julija izplačati se ima samo za kupone svota 9 2,393.558 gld. Ako se tej prišteje še svota istega dne izplačati se imajočih efektnih svot od 3 3,7 3 1.990 gld., razvidno je, da bode 1. julija znatna svotica od 1 2 6,1 25.548 gld. šla mej ljudi. Razumljivo je samo ob sebi, da se bode večji del imenovane svote porabil zopet za nakup vrednostnih papirjev. Kapital, ki predstavlja gornja obrestaa svota, znaša samo: 3.843,873.7 10 gld.! Potem pa naj še pruvi svet, da ni več denarja! ? Zadnji Požuojski semenj bil je zelo slab. Dunajske mesarske pijavke bodo skoro prepričane, da so njih upi splavali po Donavi. Precejšnje število volov ni našlo kupca, zato jih prižeuo na Dunajski semenj. Tako bode za živinsko kupčijo Dunaj v kratkem zopet postal to, kar je bil in vladi se bode vender posrečilo, razgnati ono druhal semitske krvi, ki si je na nepošten način prilihvarila ogromno premoženje iz mošenj Dunajskega večinoma mesarskega prebivalstva. Kajti rastlinojedci se nič kaj ne množijo, akoravno je šel preslaven naš Stritar, sedaj politikar comme il faut, (na celem svetu mu ne bo para!) tudi mej rastlinojedce ali vegetarijance! Zopet napredek Dnnuja! Berolinska tvrdka Siemens in Halske in avstrijska deželna banka nameravati na Dunaji napraviti električno železnico. Njena črta ima peljati iz Praterske zvezde čez Leopoldovo predmestje, mimo starega policijskega poslopja čez Hoher Markt, Graben, Mihaelski trg do opernega Ringa in od tam po Mariahilfskej cesti do zahodne železnice. O tem novem načrtu bila so že posvetovanja v trgovskem ministerstvu mej c. kr. glavnim nadzorstvom avstrijskih železnic in zastopniki magistrata in je že danea precej gotovo, da se predloženemu načrtu da privoljenje. Na političnem polji nižjeavstrijskega je najnovejša novica ta, da bode Schdnerer proti \V e i t-lofu in Koppu postavil izmej svojih protikandidata! Je-li bode ž njima prodrl, je veliko vprašanje. X. Z Iga 19. junija. [Izv. dopis] Pustivši vse pomisleke in predsodke ter imajući pred očmi zlati izrek pesnikov: »Sveto služimo svetej domovini !u osnovali smo v našej obširnej fari prekoristno »prostovoljno požarno brambo," h katerej je pristopilo že lepo število zavednih udov, in še vedno se novi oglašajo. Na osobne, zgolj privatne in ničeve zadeve jednega ali druzega neprijatelja in nevedneža ne ozirajoč se, posvetivši se jedino uzvišenoj ideji: oprostiti ljudstvo duševne letargije, ter ga dovesti do prave omike z drugimi naprednimi dežele.mi, premagane so vse ovire. Tega smo se prepričali preteklo nedeljo, praznovaje veseli praznik sv. Telesa, — kateri se je moral zaradi slabega vremena na ta dan prestaviti, — ko je naša „ prostovoljna požarna hramba" se javno pri obhodu pokazala. Jeklena volja, vztrajna delavnost, imajoč pred očmi sveto in pravično reč, združena z živim ognjem narodne ljubezni in požrtovalnosti od strani odbora, osobito g. načelnika, je slednjič vse ovire častno zmagala. Veličastno je bilo gledati dolgi sprevod, katerega je lepo število zalo uniformiranih čvrstih ognjegasilcev stražilo in spremljevalo, njim na čelu g. načelnik Vekoslav Mi no ti. Jednoglasna je bila sodba, da tako lepega in veličastnega sprevoda še tukaj nesmo imeli. Vsa čast gre pa tudi načelnika namestniku g, Fr. Justinu, kateri se je jako trudil, da je bila slovenska komanda in v tej ognjegasilci dostojao izvežbani, katera je, kakor znano, pri vojakih v drugem jeziku. Mi želimo, da bi bili vedno v jednakem položaji, se tako pohvalno izreči o našej požttrnej hrambi, zato jej zakličemo: „Le vedno pogumno in dosledno tako naprej!" Onim neprijateljem in sovražnikom pa, kateri Žele, da bi bilo naše ljudstvo vedno zadnje in povsod in od vseh zaničevano, kateri neso za dru štvo ničesa storili ter imajo za ognjegasilce le gra jalne besede, rečemo; „Molčite, sicer bodemu vam drugače pokarali!" lz Ilutederšlce 18. junija. [Izv. dop.] Po tri tedne trajajočem dežji se je vferaj vreme komaj Bpremenilo na boljši, kakor hitro se je dan naredil, že je šlo vse ljudstvo z motiknmi na polje plevela trebit rastline, katere so bile že tako zaraščene s plevelom, da se že neso več vunkaj videle. A ljudstvu bo je veselje kmslu v strah spremenilo, kajti pri farni cerkvi so zvonovi glasno naznanili, da je na vasi ogenj. Vsak človek je hitro od sebe orodje vrgel in tekel domov z velikim strahom in krikom. Kmalu je bila polna vas ljudij, kateri so radovedni vprašali, kje da gori? Na to se je še le jednemu možu zlju-bilo ljudem zmoto razodeti. Povedal je namreč, da bo neke perice videle dim na sredi va-i hišna št. 9. in so mislile, da pod streho gori. Kadilo se je pa iz mokre slamnate strehe, ko jo je gorko solnce zopet ogrelo, in zaradi tega so ženske zagnale krik, neki fant pa, začuvši krik tekel je uaravnost v zvonik, in je z zvonenjem, vso faro strašno prestrašil. Dobro je, da se pazi na ogenj vsaki čas, in da se nevarnost hitro naznani, a dobro je pa tudi, se poprej prepričati, da je res ogenj ali vsaj nevarnost za ogenj, kajti to ni kar si bodi toliko ljudij tako v Btrab pripraviti. Hvala Bogu toraj, da je bil Btrah brez druge škode! Danes pa je imela naša fara že drugi strah in namreč. Pala je namreč tako huda si um na polje, da je vse pridelke, kateri slane prenesti ne morejo, popolnem uničila, tako na primer koruzo, fižol, krompir in proso. Vse te rastline so popolnem črne, tako, da kar smrde na polji, in ni nobenega upanja več, da bi se še kaj ubrastlo. Bog pomagaj zanaprej, bode huda tukaj za kmeta in za reveže. J. K. Iz Plovdlva 13. junija. [Izv. dop.] Nedavni dogodki v Vzhodni Ru meli j i jasno kažejo, da je prav imel angleški časopis „Pall«Mall Gazete", ki je trdil, da na Balkanskem polotoku ni naroda, razen Črnogorcev, ki bi bil tako udan Rusiji, kakor Rumeljci. Ko je v Plodiv iz Carigrada prišla vest, da ju Krestović, kot od Rusije priporočeni kandidat, za generalno governerstvo dobil definitivno potrjen je, vsprejelo jo je vse prebivalstvo z nenavadno navdušenostjo. H^tro so prebivalci prav iz lastnega nagiba olepšali vse mesto z bolgarskimi in ruskimi zastavami. Zvečer se je zbral narod na mestnem trgu in zapel narodno himno. Potem so se razlegli klici: „Ura! Živelo zjediuenje obeh Bolgariji!" Okolu po-1 u noč i zbral se je narod pred poslopjem ruskega konzulata in izrazil željo, videti ruskega konzula, gospoda Sorakma. Konzul se ni prikazal, kajti ni ga bilo doma. Potem se je vsa množica valila proti hiši novega governerja, in ko se je pokazal Krestović na balkon, zadonel je močen jednodušen krik: „Slava ruskemu carju!" Godba je zaigrala rusko narodno himno: „Bože carja hrani!" Narod se je odkril in poslušal himno, potem je znova začel klicati: nUra Krestoviču! Živelo zjedinenje ... Krestović je dal znamenje, da se zahvaljuje Kuni el j cem za skazane simpatije in pristavil, da je vedno delal za blagor Vzhodne Rumelije in bode še do smrti. Končal je z besedami: „Samo s potrpljenjem in z mirnim pametnim delovanjem moremo doseči uresničenje naših narodnih i de jalov.11 Potem se je narod dvignil k hiši tajnika ruskega konzula, kajti nadejal se je, najti tam Sorokina, pa ga ni bilo. Namesto njega prišel je vun prvi njegov tajnik gospod Putjata in bil je pozdravljen z gromovitimi „Ura!" in klici: „Slava našemu zaštitniku, ruskemu carju!" Nazadnje se je množica zopet valila k poslopju ruskega konzula z gorečo željo napraviti ova-cijo Sorokinu. Konzul je sedaj bil doma. Ko se je prikazal, pozdravili so ga vsi z gromovitimi klici, ki so izražali željo po zjedinjenji z Bolgarijo: slišali bo se tudi posamični glasovi: „Da se uresniči oporoka Petra Velikega!" Ruski konzul jim je kaj zdržljivo odgovoril, da bode ruski car vedno skrbel za blagor bolgarskega naroda. Te besede so pomirile narod, ki se je začel razhajati, pojoč ruske in bolgarske narodne pesni. Ta dogodek je javno pokazal udanost Rumeljcev Rusiji in nam kaže kako odločno teži prebivalstvo Rumelije po uresničenji svojih političnih idejalov. Domače stvari. — (Ljubljauski dopisnik) v „Tages-post", „N. Fi. PreHse" in „Deutsche Zeitung" na-tvezel je omenjenim listom zopet tolsto raco, pišoč, da vlada ukrepa krauiluice Kranjske zaradi nemške ljudske šole v Ljubljani ni potrdili. Ta vest je neresnična, kajti vlada je dotični ukrep v poročanje izročila deželnemu šolskemu svetu kranjskemu, slednji pa se ie v tej zadevi obrnil do mestnega zastopa Ljubljanskega, ki bode v tej zadevi prvi imel priliko iznuiti svoje mnenje. — (Birmo) delil bode v 13. dan julija (6. nedeljo po Bnkoštih v Ljubljani Tržaški vladika Ivan Gluvina. V 14., 15., in 16. dan julija pa bode posvečeval nove mušnike. — (Umrl) je 18. t. m. g. Luka Hiti, duhovnik v V;pavi. — (Volilni shod v Podsredi) bode v nedeljo 2 2. t. m. ob 1 .1. uri popoludne v gostilni g. Alegrija. Govorniki: poslanec gosp. dr. V oš uja k, načelnik „Zveze slovenskih posojilnic" g. M. Vošnjak, bivši tamošnji okrajni komisar J. Jerman in dr. Gregorec, glavni urednik nSlov. Gosp." — Dalje bode 29. t. m. popoludne volilu i shod v Kačah ali Slivnici pri Mariboru, v nedeljo 6. julija pa pri sv. Lovrenci v Slovenskih goricah. — (Ljubljanski „Sokol",) ki se je ustanovil prvi za Pražkim „Sokolom" 1. 1862., praznoval bode čez tri leta, to je 1, 1887., v Ljubljani 251et-nico svojega obstanka s posebno slavnoatjo, na katero se omenjeno društvo že pripravlja. — Na to slavnost pozvala se bodo vsa slovanska Sokolska iu pevska društva, kar javljamo že danes z željo, da bi se dotle ustanovilo še mnogo Sokolskih društev po Slovenskem. — (Društvo tiskarjev za Kranjsko) priredi v spomin rojstnega dne Gutenberga, iznaj-ditelja tiskarske umetnosti, v nedeljo 22. t. m. pri lepem vremenu izlet na krasni Bled. Gg. člani društva so uljudno proSeni točno priti ob 1/97. uri I zjutraj na južni kolodvor. V Lescah bode zajutrek j v gostiluici pri „Triglavu", a obeu na Bledu pri „Petranu". K temu izletu vabi vse člane in prijatelje društva najuljudneje odbor. — (Predstava v grmadi.) V nedeljo 22. t. m. popoludne ob 4. uri napravila se bode na dvorišči gosp. Tdnniesove tovarne na Dunajskej cesti velika grmBda in inženir g. Šala bode s svojim strojem dlje časa ostal v ognji. Gotovo bode ta redka predstava privabila mnogo gledalcev, zlasti izmej ognjegascev. — (Izpred porotnega sodišča.) Hudodelstva detoumora zatožena je bila dne 18. junija 321etna kmetska dekla Marijana Benda iz Spodnjega Bernika, okraja Kranjskega. Obravnava vrši se v tajnoj seji. 3. aprila 1883 porodila je otroka ženskega spola iu istega toliko časa za vrat tišala, da je bil mrtev, dva dni potem pa je truplo zadavljenega otroka v peči sežgala. Zatožena obstoji dejanje in porotuiki (načelnik gospod Antou Klein) spoznali so jo jednoglasno krivo, sodišče pa jo je obsodilo na šest let teške ječe, poojstrene vsaki mesec s postom. — (Iz Kr a nj a) se nam piše v 19. dan t. m.: Velik požar na vstal je kakor se misli po hudobiji včeraj v jedno uro od Kranja oddaljenem Voklu. Uničenih je 14 hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda je velika. Na pomoč prišli so z brizgal no iz Sent. Jurija in oddelek pr. požarne brambe Kranjske. Zadnjega je mestni odbornik gosp. F. Omersa pred odhodom velikodušno blagovolil javno okarati, ker je hitel na pomoč in je s svojo nepremišljenostjo prenehal še le, ko ga je načelnik gosp. Vinko Majdi č zavrnil. Ali bi ne bilo boljše, da bil omenjeni gospod skrbel za konje, katerih se ni moglo dobiti, da bi bila pomoč hitrejša in krepkejša. — (Vabilo k izletu v Bistrico.) V nedeljo 22. t. m. je izlet v Bistrico k izvirku. Odhod iz Kamnika ob 6. uri zjutraj. Za jed in pijačo je Bkrbljeno. Tega prostovoljnega izleta udeleži se veliko Kamniških meščanov, udje Čitalnice „Lire", „požarne straže" in godba. Ptuji gostje dobro došli. Zabavni odsek „Narodne Čitalnice" v Kamniku. — (Književnost.) V kratkem izide na s vitlo učencem za rabo knjigi z nadpisom: »človek v pogledu na njegovo telo in dušo." Spisal jo je čitateljem „Učit. Tovariša" po svojih doneskih znani, marljivi učitelj s Krasa g. „ 55 p 4°/0 državne »rečke iz 1. 1854 250 gld. 125 . 50 Državne srečke iz 1. l8tJ4. 10O gld. 168 . 60 „ ■'. avstr. zlata renta, davka prosta. . 102 , 20 , Ogrska zlata renta 6»/0..... 122 , 60 n m "1 . ... 01 J 80 „ papirna renta 5°/0 ..... 88 B 70 „ 5*/i štajerske zemljišči, od/ez. ohlig. . 104 „ 50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 115 „ 50 Zemlj. obč. avstr. 4*/t°/i zlilti ZH8t li8t' ■ 121 n 75 n Prior, oolig. Klizabetiiie zapad, železnice 107 „50 „ Pri'»r. oblig. Ferdinandove aev. železnice 106 „25 „ Kreditne srečke......100 gld. 175 „ 50 Rudolfov« srečke .... 10 „ 19 „ — „ Akcije anglo-avstr. bankt . . 120 „ 110 „ — , Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 217 „ — , Zahvala. V.em sorodnikom, prijateljem in znancem, kateri so izkazali zadnje sočutje pri pogrebu mojega prerano umrlega soproga, gospoda Frana Tomc-a, v tako obilnem številu, posebno pa onim preblago-čutnini dobrotnikom, kateri so podarili toliko krasnih vencev, izrekam najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, v 20. dan junija 1884. (401) Žalujoča soproga. Št. 7663. (403-1) Razglas. V četrtek 3. dan Julija t. I. dopoludne ob 10. uri se bodo pri podpisanem magistratu dve v mestnej shrambi zb gasilno orodje v šolskem drevoredu vspored ležeei mesnici po oritnej ustnej dražbi oddali v naj< m. Do omenjenega dneva dražbe vsprejemvjo se tudi pismene ponudbe. Mestni magistrat t Ljubljani, v 28. dan junija 1884. Lepa hiša v prijazni vasi Cerklje na Gorenj a k em, poleg cerkve, pripravna za trgovino ali krčmo, posebno pa za g. defici-jente, z 1 oralom vrta, se pod prav ugodnimi pogoji proda. Tudi se daje v liajeni na več let nekaj oralov zraven spadajočih (397—2) travnikov, njiv in gozdov. Več' bo izve pri lastniku Valeutiuu llajt-n, trgovcu pri Novi Štifti, pošta fjrornji dirati, Štajersko. Vozni red Rudolfove železnice, veljaven od 20. junija 1884. rrer"biž:-Ijj-a."tol3a,rLSi Po h t a i e Terbiž.....odh. Rateče-Belapeč . . „ Kranjska Gora . . „ Dovje..... „ Jesenice . . . . „ Javornik . . . . „ Lesce-Bled . . . „ Radovljica (m. p.) . „ Podnart-Kropa . . „ Kranj..... „ Loka..... „ Medvode . . . . „ Vižmarje . . . . „ Ljubljana, Rud. žel. prih. Ljubljana, juž. žel. „ Osobni vlaki 1. 2. 3. 2. 3. i 1. 2. 3.; 1. 2. 3. razred razred razred i razred p« noči 12.40 1.05 1.25 1.56 2.23 2.30 2.57 3.03 3.29 3.50 4.12 4.29 442 4.53 5.— ijntraj ijntrij 7.30 7.46 7.59 8.22 8.41 8.47 9.06 9.11 9.29 9.45 9.59 10.12 10-23 10.31 10.35 dopolnilne dopolmlne 11.42 11.59 12.13 12.38 12.58 1.05 1.26 1.31 1.49 2.05 2.20 2.33 2.44 2.52 2.56 popoludne mta 6.25 6.42 6.56 7.21 7.42 7.49 8.13 8.20 8.43 9.03 9.20 9.34 9.46 9.55 10.— Postaj o Ljubljana, Rud. žel. Vižmarje . . . Medvode . . . Loka .... Kranj .... Podnart-Kropa . Radovljica m. p.) Lesce-Bled . Javornik . . . Jesenice . . . Dovje .... Kranjska Gora . Rateče-Belapt/6 . Terbiž . . Osobni vlaki 1. 2. 3. 1. 2. 3. 1. 2. 3. 2. 3. razred razred razred razred odh. po noči ijntraj dopoludne ireier 12.15 6.40 11.40 6.35 71 12.19 6.44 11.45 6.39 n 12.29 6.53 11.55 6.48 rt 12.41 7.04 12.07 6.59 H 12.56 7.17 12.21 7.12 M 1.12 7.32 12.38 7.26 » 1.30 7.50 12-56 7.43 n 1.48 8.07 1.13 7.59 n 1.55 8.15 1.24 8.08 n 2.16 8.34 1.46 8.25 » 2.27 8.45 1.57 8.83 n 2.47 9.04 2.18 8.49 n 3.16 9.33 2.48 9.11 n prih. 3.31 9.48 3.03 9.24 3.48 10.05 3.20 9.38 ijntraj dopoludne popoludne ueier. Št. 10.193. Razglas. (394—3) V smislu §. 39 prov. obč. reda za Ljubljansko mesto se javno naznanja, da so bili pri letošnjih dopolnilnih volitvah, katere je mestni zbor v Bejah dne 5. maja in 10. junija t. 1. odobril, v mestni zbor voljeni gospodje : Dr. Karol vitez Blehveis- Trsteniški, Josip Geba, Ivan Gogala, Alfred Ledenik, Henrik Ničman, Srečko Nolli. Fran Peterca, Vaso PetriČič, Ivan Počivavnik, Jakob Skerbinec, Dr. Ivan Tavčar, Ignacij Valeiitinčič. Mestni magistrat t Ljtibljaai, vil. dau junija 1884. Župan: Grasselli. Hiša na prodaj na Poljanah si. »o, poleg živinskega trga. Zahteva se nekaj naplačila, ostalo se pa lahko na hišo uknjiži. Natanj čneji pogoji in kup se zvedo pri Matiji lialmi-ii v Ljiib-ljanskej predilnici, ali pa pri Jarneji Kalan-u na kolodvoru v Borovnici. (376—2) 0. k. privilegij .<}—• oven O r^i< 5 ►t CA is B 1 CD H B ^^~™* M 7T Go" ■2.. a CD t i O bel Mejnarodna linija. __Iz Trsta y Novi Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. T NOVI-JORK. — Odhod ii TRSTA. ^*»"*S':*!t ! nm II mm iihHllli po(nina'. Kujuta 200 gld. Vmesni krov «0 gld. Za vožnjo ljudij se je obrniti na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 121, Teatro Corannale v Trstu; za vožnjo blaga pa na Mehenker đc i <>ut|>.. ZelinkagtisHe, Wien. ',372—3) Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez nikar. Lastnina in tisk -Naroune Tiskarne*