166. številka. Ljubljana, v petek 24. julija XVIII. leto, 1885. I»haja vsak dan ive*er, izirasi nedelje i" praznik«. ,er i elja pO poŠti prejemati M a v h t r i j s k o-o^erske dežele za vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gh)., za četrt letu 4 gld., za jeden mesec 1 glu, 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na »lom za vse leto 13 jfld. za MM leta 3 gld 30 ki , m leden mesec l tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raču-ia se po H) kr. i& meaeo, po 0 • r. za ćerrt luta. — Za t nju dežei'j toliko već, kukiknr poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit \rsfn po <> kr.. če »e oznanlo jeik'iikrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po \ kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvole t'rankovatt. Bokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Je v Rudolfa Kirbiša biŠi, »GledftUika stolba". Upravni stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. ). i«; adiintrigtrfttlvne utvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo Daročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnistvo f,S!ov. JSarorta". Vprašanje brunšviško. Vojvoda Viljem brunšviški, zadnji iz starejše loze pogumnega rodu brunšviškoga-lineburškega bil je vlani 25. dne oktobra veličastno k večnemu počitku položen v prekrasni stolni cerkvi, ki jo je bil Henrik-Lev vzgradil ob bregu Okre. Umrši vojvoda je bil zelo tak, kakor pričVtnik umrše sedaj vojvodske rodbine, kakor tisti Avgust, „divinus senex" imenovan, ki le svoje podložnike ljubil, deželo po stiskah tridesetletne vojne povzdignil v boljši stan, dajal meščanskim in deželnim stanovom raznih svoboščin ter v življenje poklical celo vrsto dobrodelnih zavodov, še dandanes živečih. Tako je tudi vojvoda Viljem, zadnji v svoji sorodstveni vrsti, vojvodino svojo, katero so bile potlačile nevladarske lastnosti njegovega brata Karla, silovito a po pravici pregnanega, hitro zopet uredil in popravil ter založil z mnogimi prekoristnimi zavodi. Raztreseni Brunšvik se je srečnega čutil pod žezlom tega svojega vojvode in ljubezen do njega je sijajno pokazal dvakrat, to je 1855. leta, ko je Viljem obhajal prvo petin-dvajsetletniro, in 1880. leta, ko je obhajal drugo petindvajsetletnico svojega vladarstva. Bil je dober, zveden in previden vladar, vedel je odstraniti mar- LISTEK. Za dragocenim korenom. (Iz življenja Icltaoslclli pog'ozćl:n.ilco-v.) (Povest A. Ja. MHksimova, posl. I. P.) (Dalje.) III. Iskatelji zen sena. Približal se je večer. Skoro tropična vročina umaknila se je hladnosti večernega zraka. Solnce skrilo se je že za okrožujoče holme in prečudno zlati njih obraščene in temne vrhove. Po zvitej jedva vidnej zverinskej stezi stopata dva človeka. Po nekaterih vnanjih znamenjih možno je spoznati, da ta dva človeka pripadata k številu predrznih kitajskih pustolovcev, — neutrudljivih iskateljev „žen-šenae. Pustolovca plazila sta se po vseh štirih po goščavi in si s trudom delala pot mej zamotano vinsko trto, leševjem in bojarikami. Svetli žarki zahajajočega solnca zgubljajo se nekje v visočini v vrhovih stoletnega drevja. Pod nepredrljivim obo- sikatero nevarno priliko od svoje dežele, voljno je prenašal nove razmere nemške, samo da so se v tem boljšale in krepile notranje razmere njegove vojvodine. Malo slučajev nam našteva zgodovina, da bi knez in narod tako dolgo in srečno vkupe živela, in če tudi se nam, ki smo političnega življenja vajeni v večih dimenzijah, vidi vladanje regenta, ki ima komaj toliko poddanikov, kakor kako veče mesto prebivalcev, bolj vladanje imovitega in mogočnega zasebnika, nego-li vladanje suverena, vendar nam je umevna žalost prebivalstva brunšvi-škega, ki še sedaj vlada zbok smrti dobrega in delavnega vojvode Viljema. Tem hujši pa je ta narodova bolest, ker je j bila k nji pristopila bojazen, da smrt poslednjega Brunšvičana utegne pomeniti tudi konec samostojnosti vojvodine. Še se ni bil po vsem Brunsviku j raznesel glas, da je vojvoda v svojem gradu Sibyl- J lenort zatisnil svoie oči, a že so pruski podčastniki j po mestnih zidovih pribijali razglasilo pruskega brigad nega poveljnika, v katerem se je poudarjalo, da bode nemška država sodila vprašanje glede na voj-vodovega naslednika, da bode po „nepodedovani smrti vojvode Viljema" pa do odločitve zveznega goveta o legitimaciji zastopstva brunšviškega nemški cesar skrbel za pravo prestolonasledstvo in re-servatne pravice vojvodove. T« proklamacija vzbudila je globoko nevoljo v jednem delu brunšviškega prebivalstva Predno je smrt vojvode bila oficijalno razglašena, že so se delale priprave, ki so po opravičeni slutnji Brunšvičanov bilo obrnene proti samostojnosti dežele in ki se je iz njih sklepati dalo, da se namerava splaziti se mimo pravice dediča vojvodovega iz razlogov političnih, kateri ne morejo prenesti resne kritike. Nevolja nekaterih Brunšvičanov zavoljo postopanja, ki se je delalo, kakor bi hotelo varovati veljajoče pravice, a je le pot gladilo krivici, oglašala se je tako zelo, da je pruski poveljnik čet v deželi brunšviški že mislil, glavno mesto pokoriti z izimnim stanjem. Na8ledništvo v Brunsviku so še pred mnogimi leti prvi pravi znanci Nemčije temeljito pretresali, in če tudi so se posamezniki trudili, za Prosijo boljšo pravico do nasledništva v Brunsviku dokazati, nego-li za Hanover, to so pa največi izvrst-njaki v pravoznanstvu smatrali za zmoto ali zlovoljo ter so strogo dokazali, da do vojvodine Brunšvik kom gostega listja pa vlada tajinstvena polutema ... Naprej stopal je s sekiro v roci visok, širokopleč, postaral Kitajec in s spretnimi mahljaji sekire sekal zamotane veje grmovja. Na hrbtu mu visi na priprostom jermenu puška s prižigalnico in lahkim lesenim kopitom. Za širokim pasom iz jirhovine imel je na desnej strani zataknen velik kriv nož. Na mišičnatem, kozavem obrazu brala se mu je velika predrznost. Na levem lici imel je jedva začel jen dolg krvavorudeč obrunek. Jeden konec obrtnika izgubljal se je za ušesom v grdih kosmih gostih las, drugi se je pa zlival z levim oglom tankih usten, katere so jedva pokrivale redke, ščeti-naste brke. Ta obrunek dajal je njegovemu nagli-bančenemu obrazu brez brade, ako si ga gledal od leve strani, zversk, zopern vid. Videti je bilo kakor bi na zdravih plečih Kitajca držala se glava kake pošasti s strašnim, do tilnika držečim žrelom. Gosti lasje pustolovca vise izpod klobučinaste okrogle kapice v brezobraznih kosmih, posivelih od prahu. Kite, najkrasnejšega lišpa in ponosa vsakega pod ložnika bogdihana, ni imel; to kaže, da visoki, poštami Kitajec ni bil druzega kakor lohu, ubežen VVolfenbiittel nema nihče drugi pravice, kakor jedino le Hanover. Jedini pravi dedič vojvodine brunšviške je sin poslednjega kralja hnnoveranskega, vojvoda Cuniberlandski; on je tudi koj po smrti vojvode Viljema s patentom knezom in svobodnim mestom nemškega cesarstva naznanil, da je prevzel vlado brunšviško in vzel v posest deželo, katero da hočo vladati po propisih državne in deželne ustave. Tako se je vojvoda Ernest Avgust čisto pravilno oglasil za svojo pravico, on je dandanes po istem dednem pravu vojvoda brunšviški, kakor je cesar Viljem kralj pruski, zato je bilo koj po smrti vojvode brunšviškega vsemu svetu jasno, da se bode vsakdo kruto pregrešil proti načelom svete pravice, kdor bi se branil Ernestu Avgustu pri poznati pravo nasledništva na vojvodskeni stolu brunšviškem. Nasproti temu je bilo naravnost smešno, kar so pisali listi nemški in avstrijski, Be8, da navstanejo za nemško državo velike nevarnosti, če oblast v Brunsviku dobi Velf v roke. Će ni Nemčija danes ta dan toliko močna, da bi si zavoljo take nevarnosti morala kratiti spanje, potem stoji na slabih nogah in Pru-sija pokaže le mračni svoj značaj, če skuša nevarnost od sebe in Nemčije s tem odvrniti, da pravici glavo vzame. Razlogi politični, zavoljo katerih kaže Brunšvik premeniti v „državno zemljo", kakor je Alzacija in Lorena, ali pa pripojit) ga meni nič tebi nič h kraljevini pruski, kakor Hanover in druge dežele, ti razlogi so jalovi, žalostni sofizmi. Tudi v politiki je pošteni pot najbolji in najtrdniši pot. Prav razlogi politični imeli bi dandanes vladarje in državnike držati pri gaslu, da je red in pravo v naši dobi skrbniše čuvati, kakor bodi kadar koli poprej, da se je izogibati silovitosti in preoblasti, ker drugače spodkopujejo sami svoje pravice in prvstva, oni s slabim svojim vzgledom dražijo nezadovoljne duhove in neobrzdano moči, ki čakajo prilike, da skočijo po konci in poteptajo, kar so drugi pridobili pravic in blagostanja, ter da na splošnih razvalinah postavijo gradove absolutizma brutalnosti. Za vse to pa se no zmeni mož, ki sedaj snuje zgodovino nemškega cesarstva. Knez Bismark se se tudi pri brunšviškem vprašanji ni delal vesti ni srca. Stvar je sedaj za vnanje zanimanje že rešena: Berolinska vlada je prisojevala nas'edstvo v Brunsviku brez obravnave, ne da bi poslušala postavnega dediča, vojvodo Cumberlaiulskega. Kakšna oblika se prisiljenec, ki je bil za hudodelstva poslan v Beverno Mandžurijo in jo potegnil od tam čez mejo na rusko zemljo . . . Nekoliko korakov za lohu-om stopal je mlad, korenjaSk dečak, po obrazu bolj podoben kakemu Mandžurcu, kakor Kitajcu. Na širocih plečih nosil je, kakor je bilo videti, nedavno ubito srno, kate-rej je iz okrvavljenega boka kapljala na stezo ru-deča kri. Dolga, lepo spletena kita, akuratno zvita pod klobučinasto kapico, pričala je, da mladi deček že ni z ničemer obrnil nase pozornosti kitajskih uradnikov. Obraz njegov kazal je nekako dobro-dušje, ki jo lastno fizično nadarjenim naturam, ki ne poznajo svoje sile in krepkosti. Videlo se mu je, da je vreden potomec predrznih zavojevateljev kitajske države. Vse njegovo orožje bil je kriv nož, ki mu je visel na hrbtu za pas v usnjatih nožnicah. S tem nožem je Li-fu (tako je bilo dečaku ime) Že nedavno doma rezal samo čebulo in češenj, sedaj mu je pa jedina obramba, ako ne štejemo njegovih krepkih, gibčnih, rekli bi jeklenih mišic, proti roparskim zverinam v gošči. Li-fu prišel jo sem v ta gozd popolnem slu- bode dala tej zgodovinski krivici, to je za vnanje opazovalce brez pomena. A da seje vprašanje brunšviško tako brezozirno rešilo, da pa taka rešitev do sedaj niti ni dobila zaslužene graje, to ima žalosten pomen za sleharnega, kateremu je Justitia lex supreuia" in ki živi v veri, da se take krivice maščujejo prej ali slej, — največkrat tudi zelo na široko. Politični razgled. \«>ii-unj4' dc/ele. V Ljubljani 24. julija. „Gratzer Volksblatt" je vendar jedenkrat povedal, kako on misli katoliški centrum v državnem zboru. Kakor ta list pravi, bode centrum samostojen klub, ki pa bode v prijateljskih odnošajih z desnico in ne bode nameraval nobenih nasprotstev proti vladi Sedaj vendar vemo, da katoliški klub ne bode več del desnice, ampak sam zase. Z desnico se sicer ne bode cm 1, ker nemški konservativci dobro vedo, da brez desnice v zboru nič ne opravijo. Ta kiul> pa utegne vkljub temu mnogo škodovati nam Slovanom Iz češkoga in Ilohemvar-tovega, morila tudi iz poljskega kluba utegne izvabiti k sebi nekaj slovanskih poslancev. V teh klubih je več poslancev, katerim ni narodnost prva stvar, ampak katolicizem. Ti bi se pridružili nemškim konservativcem. Tako bi mej slovanskimi poslanci navstala nesloga, ki bi mnogo škodovala na-roduej stvari. V redakciji rutinskega lista „Dilo" bila je policijska preiskava. Ta list je objavil, da se je začela preiskava proti uradnikom Zlorzovskega okrajnega glavarstva zaradi zlorabe uradne oblasti pri poslednjih volitvah Državno pravdništvo neki sumi, da se je zlorabila uradna tajnost. Srbska vlada se vedno boji, da ne bi pri prihodnjih volitvah propala. Vsaj je zadnjič zmagala le z nenavadnim pritiskom. Da hi se temu izognila, in da bi z volitvami tako pogostem ne imela neprijetnosti, misli predlagati skupščini v prihodnjem zasedanji, da si* volilna doba podaljša na sedem ali celo na deset let. Dosedaj so se skupščinarji volili na tri leta S tako reakcionarno naredbo se pač ne bode prikupila vlada pri narodu „Grnždanin piše. da ruski car in carica odpotujeta 4. avgustu z velikim spremstvom na Finsko. V Helsingfoisu bode dvorni ples, potem se bode car udeležil tamošnjih manevrov. Da se je zaradi Afganistana unel spor mej It m s', jo in Anglijo m se še sedaj ni polegel, je najbolj kriva Anglija. Ruski minister Giers se je ves čas le prizadeval ohraniti mir. Lord Dufferin je potoval v li;iwiil-l'inil in tako skušal pridobiti Afganistan na stran Angležev. Da to ni bilo Rusom po volji, je naravno Posledica temu je bil boj na reki Kušk, Vsled tega boja se je albansko vprašanje spravilo v gibanje, katerega desedaj neso mogli ustaviti diplomati, Ko je pa stvar se bila že malo polegla, so pa angleške čete prišle v llerat ni to je zopet vzbudilo nevoljo na ruskoj strani. To je pokazalo, da je Afganistan v resnici že v angleških rokah, in vzbudilo veliko nevoljo v Rusiji. Kake bodo posledice tega, mi ne vemo, a Rusija je v London že poslala nove predloge zaradi Afganistana Skoro gotovo je, da je sedaj poostrila svoje terjatve. Morda je vsled takega angleškega postopanja vojna bližje, Kakor si mislimo. Tako hinavsko postopanje angleških diplomatov gotovo ne pospešuje miru! Turska oblastva še vedno na vse mogoče načine zatirajo Bolgare v Makedoniji. Noben inteligentnejši in premožnejši Bolgar ni več varen, da ga ne zapro, češ da je skušal podkuriti listajo. Te dni 80 v Malešovem kakih 25 Bolgarov aretovali in odpeljali v Prištino. Dolže je, da skušajo podpihati ustauek. V DuŠumaji so pa turška oblastva zaprla bolgarsko šolo in cerkev, proti tamošnjemu učitelju Stamenovu so pa začeli preiskavo zaradi panbolgar-skega rovanja. — Vzhodnjerumelij.skega generalnega guvernerja so neki povabili v Carigrad. Veliki vezir neki želi razna pojasnila o razmerah v Vzhod-njej Korneliji. Pri slavnosti nemih Hi telovadcev v Dražda-nah se je marsikaj prigodilo, kar je za Avstrijo jako pomisleka vredno. Posebno razni avstrijski gostje so se jako sumljivo obnašali. Mnogo govorov bilo je naravnost sovražnih Avstriji. Mej druzimi je tudi dr. Foregger jako jasno izraževal svoje velikonem-ške ideje. Silno je pa razdražilo v Draždanah Veliko-nemce, da so Ogri v Pešti prijazno vsprejeli Čehe. Večkrat se je potem sovražno demonstrovalo proti Ogrom. Nek venec, katerega so bili Ogri poklonili, moral se je mej velikim hrupom odstraniti. »Ogri zatirajo Nemce,'' kričalo se je. (■irska zbornica vsprejela je zakon, po katerem bode mej odsotnostjo kraljevo vodil minister-ski predsednik Delvannis regentstvo. Zbornica začela je budgetno debato. Ta bode jako ostra. Delvannis, ko je bil Še vodja opozicije, je obetal veliko znižanja državnih troškov, tega pa ni držal. To bode opozicija porabila pri budgetnej debati. Nova vlada vedno bolj zgublja zaupanje, in se morda ne bode mogla dolgo držati na krmilu. Nova angleška vlada se skuša posebno prikupiti Ircem. Nedavno je Parnell predlagal, da bi posebna enketa pregledala obsodbe irskih političnih zločincev. Na to je izjavil IticksBeaeh vimenu novega irskega kralja, da bode ta to stvar z vso pozornostjo preiskal. Potem je Parnell izjavil, da je zadovoljen s to vladno izjavo, in umaknil svoj predlog. Prejšnji podkralj pa ni hotel nič slišati o tem, da bi se pregledale te razsodbe. Ako bode vlada hodila dalje in dosledno po tem potu, bode pridobili) simpatije irskega prebivalstva in to bode olajšalo s|ioraz'imljeuje mej Angleži in Irci. Da bi le pri samih obljubah ne ostalo! „Pali Mali Gazette" objavila je neko pismo Olge NO viko ve. Ta znana politična dama piše, da je zvedela, da lord Salis-urv želi, da se vrne bivši podkralj Ismail paša v Kgjpet. Kakor se je zvedelo, se Tevviik obnaša kij nelojalno proti Angliji. Potovanje sir Driinimonda VVollfa v Egipet ima samo dokazati Tevvlikovo nelojalnost, iu potem se takoj vrne Ismajil Morda je to s tem kaj v zvezi, da je Ismatil prodal svojo hišo v Florenciji. Poslednji čas je Anglija posebno se laskala Turčiji. Zliablti s tem hoče le pridobiti soglasje poslednje, da more zameniti vladarja v Egiptu. Poslednji čas se je že večkrat poročalo, da je Mabdi umrl. Ker se sploh iz Sudanu sedaj kaj malo čuje, kakor bi tam bilo vse mirno, seje mnogim dotična vest še precej verojetna zdela. Ofici-jaluo se pa dosedaj še ni potrdila. V angleškej spodil jei zbornici je predvčeraj llicks Beach namreč izjavil, da o tem vlada še ni dobila nobenega orici-jalnega poročila. — Poslednji napad na Kassalo je posadka odbila, kolike so pa izgube, še ni znano. odbor to popravil z lepim okrašenjem z zastavami, z odrom in večerno razsvetljavo tako ugodno, da se je poprek I« hvala sliša'a. Slavnostni govor (g. Žinko) bil je izvrsten in deklamacija „Slava sv. Cirilu in Metodiju" (g. Vog-rinec) je zelo dopadla, in g. društveni predsednik s pozdravom bil je tudi na svojem mestu. — Zvečer po programu, ko se je občinstvo začelo prosto gibati, je bila zares ljudska veselica. Tukaj se je igralo, tam vikalo, tukaj so se vršili govori in na-pitnice, tam pelo, tukaj šetalo, tam pilo in jelo; ta živahnost občinstva je na vsakega nepopisljivo up-livala. Še le, ko je solnce vzhajalo, ločili smo se z nado, da bi se kedaj spet pri taki dobro urejeni veselici sešli. — Da pa se je ta veselica tako izborno, tako sijajno izvršila, imamo se zahvaliti našim gostom iz drugih župnij. — Kakor sploh so se sosedni Ormožani v lepem številu udeležili; obiskali so nas tudi gostje od Svetinj, sv. Bolfanka ter kmetovalci iz vseli sosednih občin. — Posebno pomenljiva pa je ta veselica bila zategadelj, ker so seje udeležili bratje Hrvatje in Mejmurci z odlično gospodo, izmej katerih nam je posebno nekaterih izvrstnih govornikov omenjati kakor: g. dr. Erluatića, g. Gavličarja in tajnika „Vile" g. Plantiča, vsi iz Varaždina, č. g. Pešvira, župnika Petri janskega in g. Grada, učitelja iz Nedeljišča. — Vsi so poudarjali slovansko jediuo3t in poslušajoče občinstvo jim je bilo z nepreneliajočiin ploskanjem hvaležno. Posebej še moram poudarjati, da so se osobito Hrvatje čudili, kako da je mogoče v takem majhnem kraji napraviti tako lepo veselico, ter so izrekli, da je pri njih v jednakih okoliščinah čisto nemogoče. — Koncem mojega poročila želim drugim društvom in čitalnicam, ki letos prirejajo jednake veselice, tako dobrega izida in vspeha, kakor smo ga mi imeli. Dopisi. ■ /. Središča 20. julija. |lzv. dop.j Včeraj imeli smo veselico, kakeršne razun Modrinjakuve SVe£an08ti še nobene v Središči. -- Naše bralno društvo „Edinost" priredilo je v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metodija pod milim nebom lepo veselico, ki nas je glede izbranega programa in navdušene obilne udeležbe zares iznenadila. Pred polnilnem je društveni mešani zbor pel pri sv. maši popoludne pa pri veselici brez izjem tako dobro, da se tako le s temeljitimi vajami peti more; tudi mo/ki zbor ter čveterospev se je dobro j obnese!, — Akoravno prostor, kjer se je veselica i vršila, ni bil posebno primeren, vendar je društveni Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Lju bij a n i 21. julija. (Konec, i Odbornik dr. Dolenec nasvetuje zaradi menjanja sob, naj bi se mestni zbor v to zadevo čisto nič ne utlkal in naj bi se vsprejela samo resolucija zoptr šolo nemškega „Sehulvereina". Odbornik Ludovik Ravni h ar nasvetuje, naj bi se, ker bode resolucija gotovo vsprejeta, kranjski hranilnici odg vorilo, da se mestni zbor ne mara umešavati več o to zadevo. Poročevalec Valentinčič, zagovarja predlog šolskega odseka. Tudi župan Grasselli meni, naj bi se predlog šolskega odseka vzprejel, kakor se j« stavil. Boljše je vendar, da se mali dečaki šola nemškega „Schulvereina" ne mešajo mej dijake c. kr. velike realke in da so i učitelji skupnega sprehoda z učitelji nemškega „Schulvereina" na istem hodniku oproščeni. Odbornik Gogala nasvetuje, naj se nasveto-vanemu sklepu doda določilo, da se ima preselitev iz pritliških prostorov v prvo nadstropje izvršiti na stroške kranjske hranilnice. Zbor pritrdi in vsprejme oba predloga šolskega odseka. Odbornik profesor Toma Zupan poroča y imenu šolskega odseka o določitvi prostora za mestno peterorazredno ljudsko šolo, našteva jako natančno ppnujane prostore, ceno, ležo in zdravstveni položaj ter se izjavi po šolskega odseka sklepu za to, da čajno. Do dvajsetega leta je mirno živel v hiši svojega očeta na bregu jezera Banka, bavil se s kmetijstvom iu ribjim lovom. Življenje mu je teklo mirno, brez skrbij in razbili jenja. S svojo osodo bil je zadovoljen, zlasti, odkar je iz Ningutu-a prišla v gosti k sosedu Tu-Čanu njegova lepa nečakinja, prekrasna Ljaj. Seznanil se je on z deklico iu zaljubil se v njo. Li-fu še prej ni videl družili žoink kakor svojo mater. Minulo mu je nekaj časa. Ljaj odgovorila je na njegovo ljubezen z ljubeznijo in mlada človeka sta sklenila vzeti se. Li-fu in njegovi roditelji so prosili Tu-čani za roko njegove nečakinje, a ta bil je trdovraten in je zahteval za njo toliko kupnino, da so mladima človekoma kar povesilo, se roke i u je izginilo vsako upanje na vspeb. Li-fu z;;čel je žalovati. Lotila se ga je neumna misel, da mora obogateli, naj stoji kar koli, s kakimi si bodi sredstvi pridobiti si deset telj (dvajset srebrnih rub I je v), kolikor zahteva Tu-čan. Deset telj bila je zanj, ki še nikoli ni videl niti srebrnega drobiža, tako velikanska vsota, da se mu je zdelo, da jo »i nioč pridobiti. Slučaj mu je odkril oči in mu pokazal izhod iz tega težkega polo- žaja. Nekdaj je v hišo njegovega očeta zašla družba klatežev, k; so bili na potu čez reko Ussuri, na rusko zemljo. Prvi pot v življenji je Li-fu zaslišal pripovedke o basnovitih bogastvih brlita Sihote-Alin, pripovedovanje o čudodejnem korenu žon-šon, ki je dražji kakor zlato. Po odhodu te družbe, se je v Li-fu-U v glavi porodila po nedolgem premišljevanji predrzna misel, da bi se pridružil tej družbi in poskusil srečo. Srefcen izid tega podjetja niouel bi ga za vse Življenje /vezati z ljubljeno Ljaj in to je odločilo vse. O toni ni govoril z očetom ali materjo niti besede, pa tudi deklici tega ni povedal, ampak vzel je jedino orožje, katero je bilo v očetovej hiši, nož namreč, in hitel je po sledu za prejšnji dan odšlo družbo iskateljev Žen-šena. Celi teden lazil je lačen po gozdu, dokler ni došel znanih klatežev, ki so že bili prišli na drugi breg reke Ussuri. Klateži večinoma po-b gli zločinci, osem po številu, vsprejeli so Li-fu-a. j Dobro so opazili njegovo korenjaško postavo in po pravici mislili, da Li-fu more biti na tem težkem potovanji zastonj in dobra tovorna žival. In rea je on popolnem opravičil njih nade. Obložen z živežem j in druzimi stvarmi je potrpežljivo in moško od solnčnega vzhoda do zahoda na svojem širokem hrbtu nosil breme, ne da bi bil kaj godrnjal, goječ samo nado, da pride do slovečega hrbta Sihote-Alin, . . . Celih štirinajst dnij bredli so pustolovci po grmovji, po katerem je bilo jedva mogoče priti dalje, dokler neso prišli do tajinstvene soteske, v katero sta doli lezla Li-fu in njegov tovariš Hun-Ljan. Na poslednjega bila je prišla prsta, da ga je vodja družbe poslal na lov, da kaj dobi za potrebno I brano. Za pomoč so mu dali kakor tovorno žival : potrpežljivega, pokornega Li-fu-a. Ubivši srno, zvalil i jo je Li-fu celo na svoja široka vleča, in hitel s ! svojim tovarišem k stanišču, k lačnim klatežem, ki I so že težko čakali, da se vrne lovec. Vajene noge j lovcev, obute v nekake opanke iz polustrojene kože ! so tiho stopale po zvitej stezi, ki je strmo peljala j s kupli podobnega vrha holma v globoko vlažno so-j tesko. Ilun-Ljan je spretno s sekiro delal pot za I svojega tovariša, ki je bil težko obložen. Solnce je že bilo popolnem zašlo, ko sta lovca prišla na majhno tratino, sredi katere je svitlo gorela grmada. Okrog so sedeli iskatelji žen-šena in čakali, da se tovariša bi se nova ljudska šola postavila na zemljišči gospoda Pakiča in Jemca v Vodnikovih ulicah. Prostor ta je obširen, sezida se na njem lahko deška in dekliška šola in priporoča se na vsako stran z ozi-rom na šolski mestni okraj, kateremu ima služiti ta šola, ki bi bila nekako v sredini in ker bi se precej storilo tudi za olepšavo mesta. Ko bi se šoli na ljubo odstranil mestni magacin, ter mestne lope za drob (Flecksiederbuden), bi pač vsak meščan hvalil mestnega zbora ukrep, s katerim bi se več namenom zadostilo ob jednetn. Prostor na posestvih Pakič-Jemec meri skupaj 1588 6 □ metrov. Jem-čevo posestvo kupilo bi se morda za 6000 gld. Pa-kičevo za 12.000 gld. Odbornik dr. Dolenec nasvetuie, naj bi se nova ljudska šola gradila na cesarja Josipa trgu in prostor pred isto premenil v park. To bi bilo prvič ceno, kazalo bi lep okus in služilo tudi v olepšavo mesta, ker je kraj posebno pripraven, senčnat in miren. Odbornik Gogola nasvetuje, naj bi se nova šola sezidala na starem živinskem sejmišči, kajti mesto se bode razširjalo le proti železnici. Priporoča se pa ta prostor tudi zaradi tega, ker je mestna lastnina in bi trebalo le malo sveta prikupiti, tedaj bi bil stavbeni prostor dober kup. Mesto pa mora štediti, ker bode imelo v kratkem velikih stroškov za pomnožitev redarjev, urejenje ulic, za bolnico in vodovod. Odbornik Ludovik Ravniha r obžaluje, daje pri tako važnem predmetu tako malo mestnih odbornikov navzočnih, se obrača proti predlogu gosp. Gogole in podpira nasvet naj bi se zidala šola na cesarja Josipa trgu. Odbornik Trtnik priporoča za novo šolo Pikelnovo posestvo v Frančiškanskih ulicah, ker stoji meter le 7 gld., pri Jemc-Pakičevem posestvu pa bi veljal 12 '/a gld. Odbornik Ž ugar je za to, da se sezida šola na Poljanah in se odločno izjavi proti šoli na cesarja Josipa trgu. Ako ne bi obveljale Poljane, bil bi govornik za nakup Pikelnovega posestva. Sicer pa misli, da bi se sklep še odložil. Ko so še govorili odborniki Ničman, Potočnik, Valentinčič in Petričič, poprime besedo poročevalec profesor Tomo Zupan rekoč, da mesto vendar ni tako ubožno, kakor se trdi in da ima sedanja generacija nalog ne le štediti, ampak tudi kaj storiti za mesto in za om ko ljudstva. Zagovarja predlog, naj bi se kupil prostor Jemc-Pakič ev, ki ni nikakor predrag. Će tudi je nekaj dražji, pomisliti je, da bode v to šolo hodilo do 500 otrok in da je nekaj ozira pač tudi treba na učitelje. Sploh pa za otroke ni nič preveč storjenega, vsaj so ti vendar naš najdražji zaklad. Za šolo na Cojsovem grabnu plačalo se je 15 gold. za □ meter, in vendar je prostor Jemc-Pakič dosti pripravnejši in cenejši. Ce se je za sirote sezidalo tako lepo zavetišče, kakor je „Collegium Mariatium" s prostovoljnimi darovi, bode vendar Ljubljansko mesto za otroke svojih someščanov lahko postavilo šolo na pripravnem mestu. Priporoča tedaj predlog šolskega odseka. Pri glasovanji obvelja predlog, da se ta stvar še nekaj časa odloži. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je posestnikom v Krškem okraji po toči poškodovanim 3000 gld. vrneta z lova. Nagel prihod Ilun-Ljana in Li-fu-a ni napravil nikakega vidnega utiša okrog grmade. Apatično so ulekli dalje iz majhnih pipic nabasanih namesto tabaka s posušenim in na drobno zrezanim listjem rastline daljda-mo, še ganili se neso. V tem se je pa reševalo važno vprašanje, ali se bode posrečilo utolažiti glad, ali bodo pa morali kakor včeraj lačni zaspati. Surovi, grdi obrazi iskateljev žen-šena, katere je svetlo obseval plamen grmade, bili so bolj podobni maskam, kakor pa obrazom živih ljudi], tako brez strasti in brez življenja so bili. llun-Ljan stopil je h grmadi, hitro sel na pete, prijel s trdimi rokami goreč ogelj in molče zakuril pipo, katero je izulekel iz dolgega mešička, ki mu je spredaj visel na pasu. Potem je pa lakonično zamrmral, ne da bil obrnil se h komu. — Ustrelil. . . — Tukoj! spregovoril je ravno tako lakonično Li-fu in vrgel srno s pleč skoraj naravnost na grmado. Ko je obrisal pot s tolstim rokavom svoje halje, usel se je tudi k obilju ua pete in poča.-i ravnodušno zakuril pipo. ^jjalju priu.) — (Knez-škof dr. Misija) ogledal je da- I nes deželno bolnišnico in maševal v tamošnji cerkvi. — (P. n. gg. rodoljubje), katerim se je doposlala, ali se Še bode doposlala knjižica ,Ti-sočletnica Metodova", prosimo, da blagovole pobirati za vsak izvod jeden kr. poštnine, ker je cena tako nizka, in bi sicer poštnina vzela prevelik del blagej svrhi namenjenega čistega doneska. — („Naša Sloga") ima v več številkah naslednjo stereotipno notico: „Na temelj, zakona za Istru imalo bi se svake tri godine obnoviti občinsko zastupstvo. Usuprot tomu jasnomu slovu zakona upravlja občinom Buzet već šestu godinu jedno te isto zastupstvo. Još mjes. maja 1884. obavio se je novi izbor zastupstva, a evo prošla je godina i dva mjeseca a još se nije zastupstvo konstituiralo. Zašto? Valjda stoga što je većina zastupnikah hrvatska. — Obćinom bašćanskom (na otoku Krku) upravlja jedno te isto zastupstvo već petu godinu. Uzaludni bijahu svi utoci, molbe i rekursi. Živila ustavnost!!■ — (Zagorska železnica in Štajerska.) Pred kratkim otvorila se je nova železniška proga iz Spielfelda v Radgono. Ta železnica je za nas posebno zaradi tega važna, ker smo po njej prišli v zvezo z Zaladsko županijo, katere slovensko prebivalstvo bode odslej svoje pridelke po tej progi izvažalo, ker jim je Radgona najbliža železniška postaja. Železniška proga Spielfeld-Itadgona pa se j mora vsekako podaljšati čez Ljutomer do Sre- i dišča, kjer bode prišla z Zagorsko železnico (Ča- i kovec-Varaždin-Zagreb) vkupe. Ta železnica je že skoro zagotovljena, ker sta deželni odbor štajerski in pa trgovinska zbornica hrvatska zavzeta za ta načrt. — (Dra. Ljudevita Gaja) Životopis prireja, kakor „Vienac" poroča, češki pisatelj Jan II u de c. Ta životopis bode tem zanimiveji, ker se je pisatelju posrečilo dobiti nove tvarine iz Varšave in Peterburga, namreč razna pisma Gajeva. — (V b 1 a z n i c i na Studenci) pogorele so včeraj zjutraj ob 3. uri vrata pri vrtu, kar se drugače tolmačiti ne da, kakor da je neznan zločinec vrata s petrolejem polil in potem zažgal. — (Prijetnosti in razne vonjave v Strel i škili ulicah.) Prijatelj našemu listu nam piše: Gospod urednik! Pojdite z menoj v Streliške ulice, toda le v d u h u, ker inače bi se lahko na Vas podrl kitajski zid, pravi „inonumentum aere pereimius", nekdanjega strelišča ali bi Vas pa tak surov voznik z vozom pritisnil ob zid in Vam potrl rebra, katerih nesreč bi jaz ne imel rad na svoji vesti. Sicer že davno govore, da bodo tod razširili cesto, a tega nihče ne ve in ne pove, kdaj. Zastareli in razpokani zid z letnico 18U3, nobena posebna krasota našej prvostolnici, že visi in pri prvem potresu, katerega željno pričakujem, se gotovo podre na veliko srečo tukaj korakajočega občinstva. Konci vrta ob levej, na Pustovi tesalnici, vozijo delavci smeti in mestni gnoj na velik kuj), kateri se na pekočem solnci pari ter dan na dan s čudno vonjavo napolnjuje vso okolico. Na desni v mestnem poslopji prip;avljajo pa razne tvarine za desinfikacijo, kar pa zopet neprijetno de nosu ali nosku marsikatere krasotice. Dalje pred Tomčevo hišo stoji že d i je časa umazan voz, ki nam ovira pot in smrdi, kot sama kuga. V globokem jarku pri meji stanujejo ob deževji „pubči", žabe in druga golazen, katere živali, vsaka po svoje, zlasti pubči s svojim jednoglasnim: „ii, li, iia ves dan in vso noč razveseljujejo tamošnje prebivalce. Pa to bi človek še prenašal, ko bi sedanja vročina ne bila posušila vode v jarku, v katerem se sedaj zbira smrdljiva gnojnica iz hiš in iz tamošnje usnjarije. Da ta sodrga ne diši ravno prijetno, je očividno in vsakdo so lahko sam uveri. Ker jarek nema ograje, se človek osobito otrok, prav lahko prekucne tudi v graben, kar se je predvčeraj istinito pripetilo. Mala deklica prekopicnila se je šetajoč tamkaj v jarek — in bi se bila kmalu zadušila. Črna kot zamorec smrdela je revica kakor kuga. Nesrečnici je gnojnica tekla v ušesa, usta in oči in komaj so jo umili, a neso jej mogli odstraniti smradljive vonjave, katere se je navzela. Nič popolnega ni na svetu, pa bi delale Streliške ulice izjemo. Hvaležnost je redka čednost, a naš slavni magistrat si jo bo gotovo stekel pri vseh stanovalcih v tej ulici in pri onih, kateri so primorani tod hoditi, ako obrne vsaj nekoliko svoje oko tudi v ta kraj ter da jarek iztrebiti, mu napraviti ograjo, odstraniti z javnega pota voz za desinfikacijo in če se že mora natakati in stati tamkaj gnojnica, naj veli pogostem desinhko-vati jarek, sicer bomo najprve tukaj doživeli kako kužno bolezen Tudi v Streliških ulicah, da si že malo bolj na kmetih, smo ljudje. Tedaj: videa u t consules!. .. — (Okrajna razstava v Mariboru) bode od 26.—30. septembra t. I. Razstavili se bodo : domače gospodarske živali, pridelki kmetijstva, gozdarstva, sadjarstva, vinarstva, vrtnarstva in obrt-nije, dotikajoče s« teh strok, izdelki drugih obrt-nijskih strok in šolstva. Kot darila so obljubljena: državna darila, svetinje, častne diplome in darila v denarji. Oglasi se vsprejeinajo in oglasne pole dele se v razstavni pisarni Viktringhofgasse št. 8 od 9. do 12. uro dopoludne. Oglasiti se treba do konca avgusta. Razstava namenjena je okrajem: Sv. Lenart, Slov. Bistrica, Marnberg, Slov. Gradec, Šoštanj in Maribor. — (Ljudske knjižnice) izšel je U. snopič. V njem nadaljujejo se po B. Kreku zbrane narodne pravljice in pripovedke od št. 28 do 50 ter začenjajo: Pravljice. Nemški spisal Viljem Hauff — Poslovenil V. Benkovič. — („Tržaški Sokol") priredi koncert dne 26. julija na vrtu ^Slovanske čitalnice" (Monte verde) s sodelovanjem pevskega zbora slavnega delavskega podpornega društva in civilne godbe. — Vspored: 1. Jenko D.: „Naprej", koračnica, godba. 2. Bendl I.: „Svoji k svojini", zbor. 3.Sarti: „Originalna slavnost", ouvertura, godba. 4, Lisinski L: „Tatu gdje stoji", zbor. 5. Sokol: „ Telovadba" na drogu. (i. Kocijančič Josip: „Venec narodnih pesnij", zbor. 7. Zaje: Konec (finale) iz opere „Nikola Šubie", godba. 8. Vil-har F. S.: „Na velebitu", zbor. 0. Ilornv: „Glasovi ljubezni", valček, godba. 10. Itieder: „Slovanske melodije", potpourri, godba. — Po koncertu bode ples v dvorani. Začetek ob 8 uri zvečer. — Ustop-nina za gg. člane 30 nove., za nečlane 50 novč. — Ker je čisti dobiček namenjen za napravo še potrebnega telovadnega orodja, se radodarnosti ne stavijo meje. — Ako bode vreme neugodno, se koncert preloži na 15. avgusta. — (R a z p i s a n o) je mesto stavbenega praktikanta za Kranjsko. Letni adjutum GOO gld. Prošnje do konca avgusta t. 1. — Dalje je razpisano mesto poštnega odpravnika v Loži. Letna plača 200 gld. pavšal 60 gl., za vzdižavanje pošte mej Ložem, Prezidom in Gabrom pa 750 gld. Prošnje v 4 tednih. Telegrami »Slovenskemu Narodu": London 24. julija. Dolenja zbornica posvetovala se je o zakonu, tika jočem se volilne j pravice ter vsprejela s 180 proti 130 glasom anieiidenient, kateri je vlada pobijala. Vlada i odklonila je odgovornost, opozicija pa nadalje posvetovala se o zakonu. — „Daily Ohromele" i ima brzojavko iz Allahabenda z dne 23. julija : Angleški poslanik odpotoval je iz Pe.šavra v Kabul, kjer je sedaj ustanek. Novi York 23. julija General Grant umrl. (Ulys9i'» 8ydney Grant porodil se je v 27. dnu aprilu 1822. Naj.-ečjo slavo kot vojskovodja pridobi) Hi je v vojni z južnimi državami od 1. IHlil do 1H0T>. buta L8tf9 izvolil ga ju narod predsednikom Zjeđtnjenim državam, tur ga po pretekli Štiriletni dobi Se jedenkrat počastil z najvišjim tem dostojanstvom, tako, da ju bil vsega vkupe 8 let predsednik/ b 1877, ko ju njegovo predsedstvo poteklo, prepotoval jo vso Evropo bi bil povsod izredno odi eno vsprejot, Vridvli se v Ameriko pričel je rasna podjetja, pri katerih je izgubil vse svoju premoženj«. Umrl je obubožan v najveći bedi za rakom Pisal in dokončal j«' baje zgodovino svojega vojevanja. Pokopan bode ob državnih troskib.) Pariz 33. julija. Kitajski poslanik pripeljal se je danes zjutraj v Pariz. Madrid 23. julija. Včeraj na Španjskem 1278 ljudij za kolero zbolelo, 780 umrlo. Bolezen širi se proti severu. Bombav 23. julija. Zaradi neprestanih nemirov odposlala je kitajska vlada vojake v Hi in v Kašgar. Poslano. Odgovor na „Poslamr (ali „Popravek?) gospoda barona Winklerja. Še jedenkrat sem prisiljen, izjave svojih ali svojega največjega nasprotnika zavrniti, ker bi se sicer zdelo, da neseni pripravljen za to, kar sem jedenkrat javno izrekel, vsakikrat in zoper vsakte-rega jamčiti. Pred vsem moram zavračati oponos, da bi bil skrivnim označen pogovor objavil iu izdal. Pri avdijenci, kojo sem imel 5. junija dopoludne pri gosp. deželnem predsedniku, sem odkritosrčno in naravnost z gospodom baronom Winklerjem govoril: predmet najinega pogovora je bila stvar, s katero Bo se tačas vsi javni listi, kakor privatni pomenki skoro jedino pečali. Nesem imel toraj nobenega uzroka meniti, da hoče gosp. deželni predsednik tajnost pogovora varovati, tem manj, ker ni niti z besedico o tem omenil. O čemer sva se razgovarjala, o tem nemam nobene priče, ker pogovor vršil se je le mej nama. Poživljam pa barona Winklerja kot plemiča, da s svojo osobo jamči za resnico svojih besed, razglašenih v njegovem proti meni v rSlo-venskem Narodu" obrnjenem „Popravku", kakor sem tudi jaz voljan, s svojo osobo porok biti kjerkoli in vsak čas za od mene v »Slovenskem Narodu" objavljene dogodke in reči. Pristavljam pa še, da od tega, kar sem v »Slovenskem Narodu" v „roslanem" dne 18. t. m. izrekel, niti za pičico ne odstopim niti od j en jam, da sem pa pozabil dostaviti marsikaj, kar je gosp. deželni predsednik tačas za dobro imel omeniti, kakor na pr. omenjanje posebnih zaslug, katere si je bil pridobil Šuklje za deželnega predsednika pri — „sokolski aferi", kar po tem dopolnim. Je li prof. Šuklje po volji ljudstva poklican kot zastopnik dolenjskih mest v državnem zboru, o tem je javno mnenje že davnej storilo svojo razsodbo in sodnijska obravnava, katera se je vršila pred nekoliko dnevi v Rudolfovem proti Slancu in tovarišem, gotovo ni one javne sodbe zmotila. Visocega državnega zbora naloga bo pa še, razsoditi, je li ni uštevati takošno volitev, kakor prof. Šukljeja mej izrodke ali spake konsti-tucijonalnega življenja ter jo kaznovati z — uničenjem? Na Otočići 23. julija 1885. ^Earg-lieri. Denašnji številki „Slovenskega Naroda" priložen je: „Kratek izpisek iz računskih sklepov in iz upravnega poročila vzajemno zavarovalne banke „Slavije- v Pragi za 16. upravno leto 1 88 4", na kojega častite čitatelje na-Bega lista posebno opozorujemo. (440) I. izlsa-z doneskov za zastavo „Slovenskoga delavskega pevskega društva Slavec": Bahovec Josip........... 1 gld. — kr. Klopne Jakob........... 1 „ — „ Uran Andr............. 1„ — , Regali Josip........... 2 „ — „ Kune Mat........ 1 „ — 9 Uril ar Franjo........... 2 „ — „ H.iderlap Fdip........... 1B— , Ravnikar Josipina......... 1 „ — „ Hafner Jakob........... 1 „ — » F. P............... 4 „ - „ MikuliniC Anton.......... 1 „ — „ Zalaznik Jakob.......... 2 „ — „ Dr. Ivan Tavčar.......... 3 „ — „ Hren Ivan............ 1 „ — „ Žitnik Jame j...........1 „ — * Tratnik Leopold.......... 1 „ — „ Treo Gustav........... 3 „ — „ Druskovič Andr........... 1 B — „ Geba J.............. 1 „ - „ Žagar Dragotin.......... 1 „ — „ Blaznikovi dediči.......... 1 , — „ Mulaček Franjo.......... lB — * Kramar Josip........... 2 „ — „ Pn>f Leveč Franjo......... 2 „ — „ Prof. Šuklje Franjo........ 2 , — » Vkupe ... 38 gld. - kr. Tujci: 23. julija. Pri Nlouii: Toraoch s Dunaja. — Dr. grof Kra-einski. Smolenski iz Poljskega. — Pfeifer iz Rrna. — Dr. Scldiler iz Gradca. — Soglitsch iz C- lovca. — Ncgorat'ch iz Reke — Ohermiiller z Dunaja. — Euoni, dr. Stanič, Si-hcrle iz Gorice. Pri Uttltfli Kom z Dunaja. — Janda iz Gradca. — EIchherg z Dunaja. — Uhrer iz Trata. Pri HVMlrijHUeiu cetmrji: Krek i| Ljubljane. Meteornlogieno poročilo. 108 gld. 95 99 n hO 870 * — 284 * (10 124 H 90 — i. — 9 »•9 5 n 89 61 • 86 127 t 75 167 it 75 109 n 10 99 15 92 _ 60 104 n — lili — 124 n — 115 — 106 n 50 178 ti — 18 n 60 97 g 50 193 n 75 ('aH opazovanja Stanje barometra Temperatura Vetrovi Mo- Nebo kri na v ioni. c6 7. zjutraj 741 08mm. j 15 7" C si. ssfa.| obl. 2. pop. 7;J844nim.j 236" C z. svz.1 obl. 0001 737 88 mm. 186UC br 9. zvečer d. jas. Srednja temperatura 19-1°, za 0 5° pod normalom. IDvLnajslra, "borza dne 24. julija 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renti Srebrna renta 82 gld. 70 83 - 4') kr. Zlata renta........... f>" 1P mnrena renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije........• London .... ■ • ■ • Srebro........... Napol ... 0 kr cekini . . Nemške marke 4"/0 državne srečke iz l. 18f>4 250 gld, Državne srećke iz 1 1864 100 gld 4% avatr zlata renta, davka prosta Ogrska zlata renta 4°;,, „ papirna renta 5% 5*0 štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 6% 100 Zemlj obč. avstr 4,/1°/0 zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Prior oblig Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke 100 gld Kudolfove srečke ...... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 „ Traramway-dništ velj 170 trld a v Provizijski potniki za prodajo kmetijskih strojev (438-2) se isčojo. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo nSlov. Naroda". TT najem se dajo pri graščini Turtl-Fodpeđ (Tbiirn Gdlen-stein) na DolenJMU«Mii razni predmeti na najmanj it leta z ugodnimi pogoji) i" sicer: 1. Mlin in žaga v dobrem stanji in obratu, h katerima se pa še na željo labko prida nekaj njiv in travnikov. 2. Popolnem arondovano posestvo s hišo in velikim gospodarskim poslopjem, 13 oral 1077 rjsežn'ev njiv, 18 oral 1218 □sežnjev travnikov. 1 oralo 1178 □sežnjev pašnikov in slednjič 10 oral 1121 fjst-žiijev gozda za dobivanje stelje; to posestvo se tudi proda. 3. Več njiv in travnikov posamično nli več vkupe, h katerim se potem pridado tudi potrebna stanovanja. Kaj več pove onlf r*l>iiiwtv«> j^rujš^ino Turii-P(>(lp«M\ pošta Sv. liri/ na Dolenjskem, kjer se naj ustno ali pismeno povpraša. (426—2) I Marijinceljske | kapljice za želodec, nepresežuo izvrstno zdravile zoper vse bolezni v želodci, in nenresežno zoper neilaat do Jedi, slabi ielodeo, snirdooo sapo, napihne-nje, klalo podiranje, 161-\ panje, katar v želodoi, * zgago, da ae ne nareja pesek ln pfteno ln slez, roper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli« (<'o izvira Doleolua iz želodcu), /.oper krč v že-i lodol, preobloženje že-I lodoa z Jedjo aH pijačo, črve. /"!• bolezni na vranici, Jetrah iu zoper zlato žilo. <-l:i vnn BBAJOflrflil Lekar C. Itrady, Kreuisier, Moravsko. Jedna skleni ca z navodilom, kako se rabi, stane ycfstoječo uro uaaaj vzamemo in z driiuu /,Htn<-ii|ttino. 1O0O komadov remontoir žepnih ur, katere se pri kozici navijajo brez ključa, s kriBtaluim okro-vom, izredno uataneuo regulovane; razen tega so tudi elektrogalvanično pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jedeu komad gl. 25, zdaj le gl. 8.20. 1000 komadov krasnih ur na sidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-ranimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim plošeuatim steklom, natančno na sekunde re-piiNii-niie: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25. 1000 komadov ar na valje (cylinder-uhr) v giljo-širanib okrovib od srebrnega niklja, s kristalnim plošonatltO steklom, tekočih ua 8 rubinih, fino repasirane, z verižico, medaljonom, in baržunastim etuijem, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60. 1000 komadov ur na sidro (auker-uhr) od pravega 1 .'Hotnega srebra, odobrenega od e. kr. denarnega urmla, teko-ib ua 15 rubinih, razen tega tUdI električnim potem pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura stala je preje gl. 27, zdaj pa samo gl. 11.40. 1000 komadov Washingtonskih remontoir žepnih ur, od pravega 13lotnega srebra, odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod najstrožjim jamstvom na treuotek repasirane, s kolesjem od niklja, tako da nij treba teb ur nikdar popravljati. Pri vsakej uri da se zastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržuuasti etui in ključ; vsaka taka ura stala je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 15. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali gospe, preje gl. 100 zdaj gl. 40. 650 komadov ur za stene v finem email okviru in z bilom, repasirane; preje komad gl. 6, zdaj samo gl. 2.75. 650 komadov ur z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalne] mizi, preje gl. 12, zdaj le gl. 4.80. Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota. Naslov: (241-12) der Uhrenfabrik Fromm, Wien, II., Obere Donaustrasse 107. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne", vzajemno zavarovalna banka v Pragi. iz računskih sklepov in iz upravnega poročila za šestnajsto upiavno leto --8388---- III. oddelek. Zavarovanje kapitala in dohodkov do neke dobe življenja in za slučaj smrti. Število členov: 23.G44. — Zavarovani kapital vkup 14,201.477 gld. G7 kr. — Zavarovani dohodki 2.926 gld. — Zavarovalnina in postranska plačila 358.505 gld. 23 kr. — Rezervne in poroštvene zaloge 1,400.005 gld. 95 kr. — Zaloge od preostanka 136.015 gld. 99 kr.£— Izplačani kapitali in dohodki leta 1884 145.714 gold. 96 kr. — Preostanek za leto 1884 za fonde in člene 8.759 gld. 19 kr. Samoupravna društva za zavarovanje dohodkov in pokojnin v odd. I. b). Število členov 1221. Vpisane vloge 498.998 gld. 91 kr. — Zavarovani dohodki (užitek) za kmetovalce, pokojnine za osobe trgovskega in obrtnijskega stanu, za kmetovalce, pokojnine za uradnike in služabnike gozdarstva in kmetijstva, kakor tudi za zasobne uradnike in obe društvi pivovarjev 127.250 gld. 78 kr. — Imetje v vinkulovanih zemljiščnih zaveznih pismih deželne češke in moravske banke 41.700 gld. III. oddelek. Vzajemno podedovanjska društva. Število členov 18.856. — Podpisane istine 8,340 160 gld. 50 kr. — Plačane vlogo v 1. 1884 234.630 gld. 99 kr. — Imetka (rezervine zaloge) z vštetimi 4u/0 obrestmi in obrestmi od obrestij 4,167.907 gld. 83 kr. — Posebni dobički z obresti, dobiček na prebitkih odd. II. in zaloga na kurzovni diferenciji 551.428 gld. 75 kr. — Vse premoženje oddelkov za vzajemno podedovanje znaša koncem šestnajstega upravnega leta 4,719.336 gld. 58 kr. Upni društvi. 1. upno društvo- Posojila na naložnine (kavcije) državnim, občinskim in zasebnim uradnikom, ki so pri „Slaviji" vsaj za 500 gld. istine zavarovani za slučaj smrti. Število družabnikov 119, — rosojila znašajo do sedaj 154.039 gld. 89 kr. — Kapitala ostane še amortizirati 7.230 gld. 93 kr. — Oglašene izgube v letu 1884 ni bilo nobene. 2. upno društvo. Posojila in zajmi (predplačila) členom II. oddelka, ki so pri „Slaviji: vsaj za 300 gld. istine zavarovani za slučaj smrti. Število družabnikov 1432. — Posojila znašajo vkup 1,802.466 gld. 58 kr. Kapitala ostane še amortizirati 546.723 gld. 36 kr. IV. oddelek. Zavarovanje za ogenj. Število členov 150.615. — Zavarovani kapital 141,644.155 gld. — Premije in postranskih plačil za leto 1884 871.132 gld. 48 kr. — Redna premijna rezerva 290.143 gld. 51 kr. - Poroštvenih zalog 61.491 gld. 05 kr, — Plačanih povračil za škode s troški za precenjevanje istih za 1884. leto 440.644 gld. 56 kr. — Izredna rezerva 53.827 gld. 76 kr. Odkar se je ustanovil IV. oddelek (od 1870. do konca 1884. leta) podelilo se je iz dobičkov na podlagi §. 4 & 5 pravil IV. odd. in iz drugih predplačil 306 občinam gasilno orodje in sicer skoro povsodi čveterokolesne gasilne brizgalnice v skupnoj vrednosti 111.928 gld. 05 kr. Mlinarska zadruga v IV. oddelku. Število členov 2079. Zavarovane istine 8,801.839 gld. — Zavarovalnine 73.254 gld. 95 kr. — Povrnene škode, preiskovalni stroški in zaloga ne še rešenih škod 15.483 gld. 99 kr. Požarnih škod se je od 1870. do konca 1884. leta izplačalo v mlinarskom oddelku 409.805 gld. 97 kr. V. oddelek. Zavarovanje proti toči. Število členov 1884. leta 10.700. — Zavarovane istine 7,562.069 gld. Premij in postranskih plačil 180.680 gld. 68 kr. — Plačanih škod s troški za precenjevanje istih za leto 1884 114.397 gld. 63 kr. V šestnajstih letih svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" odškodnin s preiskovalnimi troški vred 9,180.901 gld. 14 kr. — Po pravilih določene rezervne in poroštvene zaloge znašajo 6,520.517 gld. 97 kr. — z vštetimi preostanki zavarovalnin (tako zvanimi rezervami dobička) in sicer 177.003 gld. 91 kr. za L, II. iii IV. in 451.428 gld. 75 kr. za 111. oddelek. Imetje v vrednostnih papirjih gotovinah, zemljiščih, hipoteČnih i dr. posojilih znaša vknp 0,34G.55I gld. 09 kr. in je torej proti letu 1883 narastlo za 252.586 gld. 77 kr. Iz zalog posodilo se je članom IV. in V. oddelka v časi do 81. decembra 1884. na zemljica vknp 1,220.846 gld. 09 kr., od katerih je neamortiziranega kapitala 531.437 gld. 68 kr.; členom I.-HI. oddelka 1,002.887 gld. 49 kr. in 42 založnicam 245.727 gld. 28 kr. Preostanki zavarovalnin in obresti za Člene odd. I.-V. in rezervne zaloge dosegle so v letu 1884 vkup 201.656 gld. 97 kr. — Ves doliodek zavarovalnin, vlog, postranskih plačil in obresti dosegel je v tem letu svoto 2,048.748 gld. 94 kr., število članov v oddelkih 1 — V. pa v letu 1884 206.587 osob. *) Na zahtevanje pošilja glavne ravnateljstvo v Pragi na Senovažrem trgu v svoji hiši št. 978 - II. letne sporočilo in natančne češke ali nemške računske izkaze brezplačno. Pregled računov o izgubi in dobičku odd. L—V. 1884. leta, sestavljen po na drobno izdelanih računih o izgubi in dobičku posameznih oddelkov banke „Slavije". (L—III. oddelek: Zavarovanje življenja. — IV. oddelek: Zavarovanje za ogenj. — V. oddelek: Zavarovanje proti toči.) (i Dati. Imeti* Pozavarovalna odd. L—II. po odbitku ristoren IV 11 11 **• a » H • • v m 51 *• j« V 11 • • Škode: izplačane in preiskovalni stroški „ „ odd. I.—II. gi 148.551 96 „ „ IV. „ 14<).(i44-5G ....., „ V. „ 114.89768 gold. Lr 11.98;') 210.036 2.519 Od tega nagrade od pozav. odd. L—II. gl. 13.000 — „ ), „ „ „ IV. „ 124.372-79 V D81'A1 Zaloga za nerešene Škode odd. I.—II. gl. IG 11401 „ „ „ „ „ IV. „ 26.987-73 v oi 5y gl. 48.196*26 Od tega nagrada od pozavar odd. IV. gl. 10 36067 Izplačani dohodki odd. I...... Likvidacija odd. III. k izplačilu dospeli I. letnik v/iij dobod. društev ...... Kupljena zavarovanja odd. I.—11. . Ilczcrva zavarovanja odd. I. . . gl. 119.517 17 Od tega rezerva pozavarovanja . ,, 859*92 llezcrva zavarovanj odd. II. . Od tega rezerva pozavar. gl. 949.520-33 „ 4<;.7<;o-27 „ vlog i 4°/„ obresti odd. III. zavarovanja na dohodke odd. I. odd. IV. . . gl. 290.113-51 Od tega rezerva pozavarovanja . ., Hi.009.24 Zdravniški honorari odd. L—II..... Opravnina nabiralna iu inkasovna odd. I.—III. IV Ipravni stroški: honorar vladnemu komisarju za 1. 18H4, služnine, stanovnine, dohodninski davki in posebno nagrado uvadništvu, najemnine, sod-nijski in upravni troski, insornti, poštnina, orga-uizaeni in potovalni stroški, inventarne zadeve, za-in|miške table, tiskovine, statistika, in jednako odd. I.—III......... IV......... V. . ... Dohodninski davek in kolekovina odd. L—III. i> t) » n d IV • * I I !> » , b , ... j. ' Odpis nedohitnih terjatev, orgaiuzačiii stroški tiskovin i. ilr. odd. I.—III...... „ I , ReierVO izredne odd. L—II...... „ „ ,, m. z dobičkov . III. za upravniSkc stroške IV..... Poroštvena zaloga odd. I-U..... n h IV- . . . preostanek on 1. 1884 \ Nagrada opravilnemu svetu i ravnateljstvu poleg ^ :;-j k spi. pr. odd. I.—II. . gl. l.161-98 IV. . „ 6.006*12 V. . . 1.54541 Doneski pokojninski zalogi uradništva banke ..Slavije- za leto 1881 odd. 1. II..... V . Donesek poroštvenej zalogi odd. I.—II. . Izredna rezerva: Ostanek od 1. 1883 odd. III. gl. 14.92491 Donesek na 1885. „ III. „_14.017-21 Za Mene odd. I.—II..... Izredna rezerva odd. III. . . gl. 148.471*52 ......IV..... 32.73234 Dobiček odd. V. za poravnanje organičnih troškov 703 594 15 188.854) 10 565.240 05 82.885 59 118.657 Po 902.796,06 4,167.90788 70.988 18 206.134 27 29.292 35 99.038 70 20.075 10 70.622 Ji 141.389 8.434 11 95 15.873 :>i 10.097 365 10 m 18.837 Oll 1 KCX 3(1 7Q > l.lO 30.147 tO S3 711.107 05 407.957 23 38.734 14 21.095 42 90.021 37 61.191 05 gold. kr. 254.531 46J 598.075 64 2.2161 48«.049'49 11.555 02 5,466.484 19 7,807 02 148.406L 7.71346 379 86 1.519 45 907 70 5.697 95 176.203*86 10.142 39 220 446!Ml 26.886 85 ra.141 86 547.194 14 152.11242 202.564 67 8,195.421 87 Pronesek fondov in zalog od 1. 1883: premij na rezerva odd. I. po odbitku pozavar. Premijna rezerva odd. II. po odbitku pozavarovanja Rezervni fond odd. III. „ odd. IV. po odbitku pozavarovanja Izredna rezerva odd. I.—II. d » i> HI-n u n IV. poroštveni fond odd. L—II 11 11 u IV gl. 138.743-05 1.245 93 gl. 867.599-74 „ 39.710-43 gl. 278.003-40 „ 74.488 50 gl. 69.144.-„ 455.384-37 20.284.06 gl. 87.135-93 ., 59.139-17 Zaloge za nerešene škode odd. L—II. gl. 14.440-— IV. 20.555 12 gl. 40.995.12 Od tega proč pozavarovalnimi odd. IV. gl. 8.773 57 Rezerve za upravne trosko odd. III. . . . Zavarovalnine in vloge odd. I. -II. (po odb. zrušenja) IV »i d »i ii **• v ii ii m i) '• l pravna platila odd. I.—II. . Postranska platila odd. i.—m. „ „ iv. v 1» » ii *• Dobiček od obresti odd. I.—V. Propadla zadatja, zavarovalnina in dobiček od tablic in vrednostnih papirjev odd. L—V. . Nagrade preiskovalnih stroškov od zavarovancev odd. V. 5'/0 poleg. pos. prav. V. odd. goIcT Tr 137.497|12 827.889 31 4,219.55« 78 203.51490 544.812 43 146.27510 L 32.221 R6 34.903 74 578.206 90 828.981 46 160.716 76 13.63183 42.151 02 19.9113 99 "goTd. i kr. 6,146.672 93 1,567.905 12| 5.777 96 75.746 77j 302.372 36 91.815 31, 5.131 W 8,195.421 M Ant Mlctoch, L r Tq so je s posameznimi računi dobička in izgube primerilo ter našlo, da ž njimi popolno soglaša. Pregledniki računov: Ar g, Tanek L r. Joh. Ptissner L r. V* Kratkg l. r. Dati. Občna bilanci ja sestavljena na podlag oddelkov L—V. 31. decembra 1884. leta, i posameznih bilancij vseli oddelkov banke „Slavije". Imeti* Gotovine: v blagajnici I—III. gl. 85.225-33 ...... IV • „ 21.70874 ...... V • „ 432843 „ vložene v založnicah odd. l-IIl. gl. 204.16.j-23 „ „ „ IV. „ 41821-66 .t ii i. ii V. ,i 242-39 Vrednostni papirji poleg specifikacije odd. I.—III.....gl. 3,618.787-78 „ I. b) A.-C....., 42.110-60 „ IV.....„ 59.348- V....... 6.740 - Posestva banke „Slavije" odd. I.— III. Zaloge na menjice odd. L—III. Posojila na hipoteke odd. III. „ „ police odd. I.—II. u » >» u Hi- • n » t. n I b) B. „ 1. upnemu društvu odd. III. , 2..... „ HI- Imetje pokojn. zavoda uradništva banke „Slavije" „ „ „ zastopnikov „ ,, Terjatve: pri pozavarovalnicah odd. I.—II. , IV i) 11 ii m . Pri različnih oddelkih I.—III. . a a »i IV. . . . . pri glavnih in tom podložnih zastopih m pri zastopih ravnateljskih odd. I,—III. IV. . . . V. . . . pri členih za nerešene poStno povzemnice, nakaznice in pobotnice odd. I.— III. IV. . ii kavcijo zastopnikov odd. I —V. Inventar pisaren, blagajnice, oprava, tab'e, tiskovine itd. vkup do sedaj odpisano gl. 271.989*11 Inventar brizgalaic prvotne cone „ 110.3280*) lirizgnlnice........ Tablice......... Organieni in rrorg. troški: odd. IV......... Terjatve pri členili oddelka III..... Kavcije zastopnikov, uradnikov in slug banke „Slavlje" ,........ gold. it. gold._kr. 112.26260 245.727 28 3,726.986 38 593.541191 9.660 — 531.437168 107.771 40 162.916 320 67 26.313 39 705.666 13 75.971110 49.086 7f> 759 65 1)8 93 39.945 75 63.508J86 10.015 75 41.202 166.184 7.085 76.877 130.230 17.435 40.440 88 147 98 6,346.551 818 108.470 214.472 224.543 Rezerve in zaloge: Premijna rezerva po odbitku pozav. rezerve „ ,. odd. I. gl. 118.657-55 „ „ „ I. dohodki „ 70.988 48 „ „ „ II. 902,79606 „ IV. „ 206.134-27 Rezerva vlog in dobičkov odd. III. zaloga za nerešene škode odd. I.-II. gl. 16.114 01 n ii » n „ IV. ii 16.627 06 n ii n » u V. 91. .ri2 izredna rezerva odd. II. . , gl. 79.407-05 „ „ IV. . . „ 53.827-76 zaloga za upravne stroške odd. III poroštvena zaloga odd. I,—II. n n » IV. . zaloga preostankov odd. I —II. H n ii IV. „ ,. za gasdno orodje n 92.140-82 61.491 05 136.015 99 546-94 40 440 98 09 58 36 48 98 Terjatve: pozavarovalnih zavodov odd. L—II. gl. 653 99 IV. „ 123.58361 glavnih in tem podložnih zastopih in pri zastopih razn. odd. IV. . . gl. 198'05 V. . „_26-84 različnih v oddelkih L—III. . gl. 11.612 33 „ „ „ IV. . „ 48.102— „ . IV. za gasilno orodje „ 2.118*28 .....V. .. 41580-23 „ za preplačaae zavarovalnine pri nagradah požarnih škod odd. IV..... predplačane zavarovalnine za 1. 1885 odd. V. posojilo hipotckarno banke kralj. Češkega na hišo fit. p. 978—11........ Pokojninska zaloga uradništva banke „Slavije" incluB. doneskov uradništva in odd. I —II. in V. za leto 1884 ........ Pokojninska zaloga zastopnikov banke „Slavije" . Kavcije zastopnikov uradnikov in slug banke „Slavije" I.-V........ 40.675 98 56.927 79 14.017 21 105.742 18 7.112 219 60 gold. [h gold. kr. 1,298 576 86 4,719.3,16 68 32.835 59 133.234 81 38.734 44 153.031 87 I 177.011.} 91 124.237 60 22139 123.4 12 79 27.093 53 4.17241 6,553.353 56 227.680 39 31.265 94 35.52283 108.744 45 49.910 25 105.742 18 7,112.219 60 To se je s posameznimi bilancijami primerilo ter našlo, da ž njimi popolno soglaša. Pregledniki računov: K% Krdtky, l r, Ara. Pdnek l. r. glar. knjigovodja. J os. Piissnei* L Podrobni izkaz premoženja vzajemno zavarovalne banke „Slavije*' v Pragi dne 31. decembra 1884. Predmet ! Nominalna vrednost Kurz Vrednost 31. decembra 1884. V k u Oddelka I.—II. A. Vrednosti papirji. Jednotni državni dolg od leta 1868 v papirji tt 11 ii n n n „ v srebru 4°/r> ogrska zlata renta .... 5°/, „ papirnata renta Državno zadolžnice od leta 1860 a 500 gld. „ „ „ „ „ a 100 gld. Zastavni listi češke družbo za hipotek, posojila Delnico prvo češke občne pozavarovalne banke v Pragi B. Naložene gotovine. V 25 založnicah in poštno-hranilnem uradu na 0. Različno imetje. Zajmi na police „Slavije" Realiteta p. št. 978-11. in 27—1. v Pragi Gotovina v blagajnicah..... Oddelek I. b) A. A. Vrednostni papirji. Zastavni listi češke hipotekarno banke A o ii n ii t. B moravske u C. D. E. A, B. C. B. Razno imetje. Zajem na polico .... Gotoviua v blagajnici A—E...... Oddelek IV. A. Vrednostni papirji. Državno zadolžnice od leta 1860 a 500 gld. 5% avstr. renta za leto 1881 v papirji Delnice prve češke občne pozavarovalne banke v Pragi B. Vložene gotovine. V 6 moravskih založnicah .... V obč. založnici v Schmichovem .... Gotovina v blagajnici ...... V c. kr. poštno-hranilnici na Dunaj i Dunaji Prcncsek gold. gold. gold. kr. '; gold. kr. 274.650 NI-9;) 220.075"" 81 ■ 51.400 82-95 42.636 80 132 300 95 90 126.875 70 250.000 90 60 226.500 ' ~~ 17.500 1 134-80 , 23.590 _ I 50 139-75 6!) ; 87 50.000 78 39.000 _ 10.500 83-- 9.240 _ 91.949 77 107.671 40 351.099 65 74.614 j 65 1,318.323 02 j 6.400 100-80 6.451 20 i 9.100 n 9.172 80 9.700 i* 9.777 60 4.300 n 4.334 40 1.200 1.209 t 60 101-50 2.537 i 50 1 3.500 ii 5 075 3.500 101-75 8.552 50 320 _ 1 7.718 82 50.144 42 6.000 184-80 ■ 8.088 1 50.000 9-680 48.400 _ 3.260 88.- 2.860 _ 9.682 \ 55 30.188 44 | 21.708 74 1.450 67 132.878 40 1 • 1,490.845 m: Prenesek gl. Oddelek V. Državne zadolžnice z leta 1860 a gld. 000............ V c. kr. poštini hranilnici na Dunaji............. Gotovina v blagajnici................ Pokojninska zaloga uradnikov. Zastavni listi hip. banke kraljestva Češkega.......... Jednotni državni dolg z leta 18H0 v srebra ........... Državne zadolžnice z leta 1860 a gld. 500............. 5°/0 avstrijska papirna renta z leta 1881........• Posojilo 2« upnemu društvu.............• Pokojninska zaloga zastopnikov. Jednotni državni dolg z leta 1868 v papirji........... Zastavni listi hip. banke za kr. Češkega...... 5% avstrijska renta z leta 1881 v papirji............ Oddelek III. A. Vrednostni papirji. Jednotni državni dolg z leta 1868 v papirji . . &70 avstr. renta z leta 1881 v papirji........... 4°/0 ogrska renta v zlatu ... .......... 5°/o n r, ▼ P«PirJ' 0rt ; •........... Državne zadolžnice z leta 1800 a 500 gld........ . Državne zadolžnice z leta 1860 a gld. 100.......... Državno zadolžnice z leta 1851 . ........... Obligacije zemljiščno odveze kr. Gališkega.......... Zastavni listi hip. banke kr. Oeškega........... Delnice avstro - ogrske banko . ......... „ „Živnostensko banko" v Pragi..... .... „ I. pozav. banke v Pragi..... ...... „ „Narodno tiskarne" v Ljubljani........ . . „ „češko-moravskih tovaren za sladkor"......... B. Naložene gotovine. Sv. Vadavska založnica v Pragi......... Malostranška založnica v Priifji......... • Občinska založnica na Smihovem............ „ „ v Chronstovem............ • n „ v Hofovicih............ , „ v Hoficih............. h » V Libni ,............. Okrajna gospod, založnica v Lornih........... Občinska založnica v Švihovcm............ Občinska založnica v Mladi Vožici............ C. Kazno imetje. Posojila na hipoteke............ Posojila na police banke .Slavijo"............ Posojila 1. upnemu društvu.......'..... Posojila 2. upnemu društvu............ • Predplačila na menjice.............. Hiše banke „Slavije" št. 583 II, 791 in 10161 v Pragi, 484 v Karlovih toplicah in posestvo št. 87a v Zadevina v Zasadem............. Gotovina v blagajnici............. Vkup . gold. gold. gold. kr. gold. i 1^90.845 84 5.000 134-80 6.740 _ 242 39 1 i 4.328 43 11.310 82 19.200 i : 100-80 19.353 60 5.000 82-95 4.147 50 3.500 13480 4.718 — 39.000 96-80 37.752 — 10.000 75.971 10 6.500 8195 5.326 75 5.000 10080 5.040 — 40.000 96-80 38.720 — 49.086 75 200.000 81-95 163.900 1,855.000 76-80 1,796.124 — 100.000 90-90 95.900 _ 100.000 9060 90.600 — 30.000 134-80 40.440 _ 50 139-75 69 88 34.500 125-75 43.383 75 25.400 101-50 25 781 — 100 80 518.817 60 91.800 858 - 131.274 — 8.000 45-50 3.640 _ 15.250 88-- 13.420 _ 1.200 25- 300 _ 2.150 2.150 _ 14.193 86 15.252 90 20.485 43 6.365 40 10.000 — 10.160 — 5.147 50 20.000 —. 2.000 _ 8.608 37 531.437 _ 162.916 — 26.313 — 702 666 _ 9.650 — 242.442 26 2.896 86 4,719.336 58 1 6,346.551 09 Pregledali, Ant. Hllezoch 1. r., glav. knjigovodja. z bilancijo primerili in v soglasji našli. Pregledniki računov: K, Kriitkv 1. r. Avg. Pdnek 1. r. Jos. Piissner 1. r. Izpisek iz zapisnika seje dne 13. maja 1885. pod predsedništvom gospoda JUDra. Ferd. Ftlrsta pregfle&o-valnili ođ/boro-r- ođ.d.. I.—"V-, Za prcgledovalni odbor odd« 1. *»• II. KK'i JUDr. Ford. Fiirsl. odvetnik v Slanem; Med. dr. Jos. Ostrčil, mestni zdravnik na Smichove; Gustav HeS, profesor v .lindf. Hradci; JUDr. Zavadil, odvetnik v Prazo. Zu pregledotnltii odbor »ild. III. «g.: Stanislav Capek, obfi. predstojnik v Smolnici; Alois Goli. intendant hrab. Nostico v Horkacb; Matej Turna, kmet v Tflchlovldich; Karel Nebesky, posestnik v Radouni; Antonin 1'avr, posestnik v Svemvslicfch. Za pregledovala: odbor odd. IV. gg.l Prokop I)ii*ek. trgovec, in meščan v Ml. Vožici; Karel Knlieh, ravnatelj velikoposestva v Hrubvch Dvorech. Za pregledovalnl odbor Odd. IV. razr.