Leto VI., štev. 285 LJubljana, sreda 9. decembra 1925 roitnlna paviallrana. Cena 2 Din ea Uhaja ob 4. »jirtfil. ca Stane mesečno Din »5 —; sa ino-sensstvo Din 40'— neobvezno. Oglati po tarifa. Uredništvo i Dnevna redakcija: MikloiKera eette Stev. 16/I. — Telefon »ter. 7«. Nočna redakcija: od 19. ure naprej ▼ Knailovi ul, it. s/L — Telefon »t J4. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Preiernova ulica iL 54. — Telefon It. 36. Isseratni oddeleki Ljubljana, PreSer-nova ulica it. 4. — Telefon it 49« Podrnlnld: Maribor, Barvarska ulica it. 1. — Celje, Aleksandrova cen«. Račun pri postnem ček. zavoda 1 Ljubljana St 11.841 . Praha člslo 78.180, Wicn,Nr. 105.141. Ljubljana. 8. decembra. čudno nI. da je napravil kongres delegatov SDS v Beogradu slasti na našo državno prestolico silno globok utis: saj so na njem podani referati ter sklenjene resolucije dokaz novega, mladostnega gibanja, kateremu je določena naloga, da prerodi vso našo javnost ter izgiadi mladi Jugoslaviji temelje za mo« demo državno življenje. Živimo v času. ko na našem političnem življenju vsak dan bolj spoznavamo resničnost klasičnega izreka *pan-ta rhei». Sedemletna doba deloma povsem brezplodnih notranjepolitičnih bojev za velika državnoDravna vprašanja, ki so bila rešena z vidovdansko ustavo, je s kapitulacijo »hrvatske seljačke republikanske* ideje za nami in sedaj prihaja čas. ko treba, da se rešujejo in rešijo vsa ona velika ln mala socijalna. go spodarska in kulturna vprašanja, ki težijo naš narod in mu pretresajo živce Ter državi ne dajo svobodnega diha. Nova situaciia zahteva novih smeri no vih organizacijskih formul. Stanje strank v našem parlamentu postaja bolj in bolj nevzdržno. Na plemenski, verski ali re-gijonalni podlagi tudi v naši državi nI mogoče reševati velikih problemov moderne družbe. Prelomiti je treba s tradicijo. likvidirati z okostenelostjo ter ustvariti koncentracilo sil v drŽavi, ki se bodo družile po sorodnosti in afini-tetl modernih Idej. SDS je. dokler nI spravila s svojo krepko politiko na noge Stlepana Radiča. vršila v državi mučeniško delo. ker ie morala nositi odgovornost za vse tež koče v državi, za vse posledice vojne in za vse krize, ki iih ie država morala prestati. Hrabro se je držala ln v glavnem z .njenimi napori in po njeni zaslugi ie država danes politično konsolidirana. Navzlic nehvaležni ulogi, ki jo je prevzela SDS. jI je Izreklo pri zadnjih volitvah zaupanje 250.000 volilcev. ki so razdeljeni na vsa volišča v državi ter na vse stanove. Danes ie SDS ojačena. ker ljudstvo čim dalie bolj uvideva. da •"e ona edina parlamentarca stranka v državi, ki ima jasne cilje, doslednost, in vztrajnost v izvaianlu svojega programa. Zato je nedeljski zbor upravičeno nroklamiral. da se smatra SDS kot jedro in matica nove politične formacije, okoli katere je treba, da se zberejo vse žive ki moderne energiie naroda. Na levo je krenila naša pot. ne v demagogijo in utonije. pač pa v smeri treznega a ostrega boja za gospodarske in socijalne interese našega malega človeka in za končno odnravo neenakosti, ki težijo naš narod. Delati hočemo v harmoniji s setom. trgi in mesti. Odmaknili smo se od državnopravnih gesel in kongres SDS se je vršil v glavnem v znamenju gospodarskih in soci-jalnih vprašani. Teh zadev tudi dosedai nismo zanemarjali. Demokrati so bili edina stranka, ki je fors'ra!a socialnoekonomsko zakonodajo. Ako ni dosedaj dosegla vsega. kar ie želela. nI bila kriva SDS. marveč narod, ki ji ni da! pri volitvah take moči. da bi sama odločala v teh stvareh. Državnopravni problemi so b silili h kompromisom in koalicijam, v katerih se n! dalo radikalneje reševati npoblemov moderne demokracije. Da niso radičevci in klerikalci uganjali sedem let brezvestne abstinence in 000-zicije nroti edinstvu države, bi lahko bilo danes že marsikatero pereče soci-ialno - ekonomsko in kulturno vprašanje za nami. Tudi bi Imeli Jugoslavijo kot skupno domovino enakopravnih Srbov. Hrvatov in Slovencev in bi ne bilo treba očitkov velesrbstva. velehrvat-stva in samoslovenstva. a tudi ne gospo darskih posledic, ki jih danes s strahom vidimo pred seboj. V času. ko prihaja*) iz Beograda vsak dan nove vesti o notranjih nesoglasjih vladaiočih strank ter se neprestano ču-ieio glasovi, da je Radičeva stranka radi političnega vratolomstva njenega voditelja na padcu. NRS pa radi akcije proti njenemu predsedniku v sta'ni op*-cnosfi da se razleti. so sklepi kongresa SDS tudi samo s sta'išča sedanjosti in ne nziraie se na dabso bodočnost, zelo tehtni in umestni. Žalostno bi bilo za narod in državo, da bi ne bilo v Jugoslaviji stranke, ki je po svoiem jasnem programu ter po svoji odlični organizaciji pripravljena v kaotičnih in reakciionarnih razmerah zavzeti stališče. ki odgovarja interesom države ter najširših plasti naroda. Jugoslovenska demokracija se ie morala socij*ho in gospodarsko radikalizirati in nje-a zgodovinska naloga je sedaj, da s politično vzgoio naroda ter s smotrenim delom uresniči to. kar ie v nedeljo sklenila. Odhod Ljube Nešiča v Prago Beograd. 8. decembra, p. Novo imenovi. ni poslanik v Pragi. Ljubi Nelič, odide v četrtek ni svoje mesto. Češkoslovaški po« slinik Sebi je priredil včeraj njemu ni čast diner, kateremu so prisostvovali člani diplo« matskega zbora in višji uradniki našega ni« nistrstva za »untnje stvari. Govorice o novih kombinacijah Za!rulisne priprave za odločilne spremembe. — Splošna nesl-g urnost. — Včerajšnji dogodki v Beogradu« — Pot ministra financ ▼ Ameriko. Beograd, 8. decembra, p. Današnji dan je potekel brez važneših političnih dogodkov. V skupščini sta delala samo odbora za pretres zakonskega načrta o Obrtniški banki in pa za nač:t zakona o nošenju orožja, ki sta svoie delo dokončala. Jutri se sestane ple;ium finar č nega odbora. Prav tako je sklicana za jutri seja radikalnega poslaniškega kluba. ki pa bo najbrže odgodena za četrtek, ker je zelo malo poslancev v Be-gradu. Končno ima sejo jutri udi skupščinski odbor za zavarovanje letalcev. Davi je prispel v Beograd minister prosvete g. Radič, ki je bil dopoldne v svojem kabinetu, popoldne pa na seji ukaznega odbora ministrov, kjer se Je razpravljalo o premestitvah i.r umirov-ljenju uradnikov. Trdi se. da so izvršene ie malenkostne spremembe v poštnem, trgovinskem, justičnem Ja finančnem resoru. Predsednik vlade g. Pašič radi h-.de-ga mraza še ni zapustil svojega stanovanja. vkljub temu. da je že popolnoma okreval. Danes je konferiral s predsednikom Narodne skupščine g. Markom Trifkovičem o delu parlamenta. Skupščina bo v najkrajšem času odgodena. Cim bo izgotovljeno poročilo anketnega odbora o slučaju dr. Lukiniča. odide skupščina na božične počitnice. Predsednik vlade g. Pašič ie konferiral danes tudi z ministrom za izenačenje zakonov g. Srskičem o izplačilu imovine bivši črnogorski kraljevski rodbini Petrovič Njegoš, o čemer smo že poročali. Minister financ g. dr. Stojadinovič je popoldne posetil g. Pašiča. da razpravlja ž njim o svojem potu v Ameriko, kamor odide za časa skupščinskih počitnic. Iz vladnih krogov se doznava, da Ima potovanje ministra financ res namen, da sklene naša država večje posojilo s predstavniki ameriških finančnikov. Kot naresneiša ponudba se smatra ona skupine Armstrong. Sliši se tudi 0 nekem konzorciju Bleak, ki je tudi stavil vladi resne ponudbe. V zvezi s tem se razpravlja tudi s predstavniki Biairove grupe, ki se mudijo v Beogradu. Izgleda, da so ti predložiti vladi izplačilo 20 milijonov dolarjev. Vsa stvar bi se izvršila tako, da se dolg pri Blai-rovi grupi prenese na novo skmino, kjer bi se naieio novo posojilo. Pravo obeležje poPtične situacije je še vedno trajna neslgurnost glede njenega nadaljnega razvoja. O tem so si edini I vladni I opozlclionalnl krogi, da današnje stanje nJ stabilno In da Je pričakovati sprememb, ki bi mogle v marsikaterem oziru biti kar najdalekosež-nega pomena. Znaki, ki ne varajo, kažejo, da se za kulisami pripravi«"' nove kombinacije. Kako daleč so te prlprnve dozorele, se ne da ugotoviti, govori se pa, da so takega značaja, da bi mogle 1 eno I drugo obeh vladujočih strank postaviti pred zelo iisodcoolne odločitve. Z gotovih Intereslranih krogov se Je zadnje dni lanslralo, da se računa event. tudi na sodelovanje klerikalcev. Ta vest je sigurno netočna. Po dogodkih zadnjih tednov Je postala klerikalna stranka boli kakor kdaj nespodobna za vsako koalicijo In od nje sta se prav odločno odvrnila tudi dosedanja zaveznika DavJdovIČ in Spaho. Klerikalci stavijo sedaJ vse na volilno karto. Oni so se pridružili mnenju tistih, ki smatralo, da nobena nova kombinacija n! sposobna rešit! situacije In da se neizogibno bližamo novim volitvam. Jugoslavija ima rekord v mrazu Od cele srednje in južne Evrope vteda v Jugoslaviji najhujši mraz. — Led na Donavi. (Glej tudi poročila Beograd, 8. decembra. Po poročilih Iz vse srednje In zapadne Evrope vlada največji mraz v Jugoslaviji. Kragulevac bele-il danes —24° C. Beograd davi —11* C, nocoj —20° C, Zagreb —9° C, Ljubljana — 19° C, Sarajevo —16° C, Skoplje —15» C Kotor +5° C, Dubrovnik +6° C. Mfinchen —12° C, Praga, Prankfurt ln Bukarešta —14* C. Budimpešta, Mostar —11° C, v Pa rlzu In Londonu je danes temperatura povsod nad ničlo. Madrid Ima +7° C. Boograd. 8. decembra, p. Radi silno ostre zime prinaša Donava s seboj velikanske plošče ledu. Ves promet na Donavi i« ukinjen. Niti med Beogradom ln Zemunom ne morejo pluti lokalne ladje. na 3. in 6. strtni.) Mraz in sneg v Italiji Rim, 8. decembri. L Temperaturi se je v Rimu danes držala med 3 stopinjami nad ničlo in I pod ničlo. V Cortini d' Ampezzo je bilo 28 stopinj pod ničlo. Na sedlu Rol« le je bilo 32 stopinj mraza. Beneške lagune so zamrznile. V Apeninih je bil poštni pro« met vsled snega, ki ga je padlo do 1 in pol i metra, ustavljen. V Firenzi je bilo 5 sto. | pinj pod ničlo. Tudi v Milanu je bilo toli« j ko mraza, da so številne vodovodne cevi po ; pokale in so nastale na raznih krajih po. ! plave. Vsled megle je neki parnik tržaške, j ga «Llovdi» zavozil na neki otok, odkoder j ga ie niso mogli premakniti. Nov jugoslovanski strah v Avstriji Avstrijski listi vedo povedati otajni pogodbi med Jugoslavijo in Italijo glede razdelitve južne Avstrije. V Jugoslaviji se vršijo sedaj priprave za izvedbo teh dogovorov v ugodnem trenutku, če treba tudi z vpadom v avstrijske obmejne dežele. Jugosio-vemska vlada je zato poskrbela za močen vojaški kordon ob koroško - štajerski meji, češ da hoče preprečiti ko-mitašem prehod v Dravsko in Lavan-tinsko dolino. To je olepševaini izgovor. ki mu je težko verjeti. Nasproti temu pa je dejstvo, da temelji v Jugo-slaviii tudi tkzv. privatna inicijatlva na ilegalni akciji po dobro znanem vzgledu iz balkanske zgodovine. List opozarja avstrijsko vlado, naj bo pripravljena. da brani integriteto avstrijskih meja. Dunaj, 8 dTPinbra. J. Klerikalni »Grazer Volksbiatt* ln za njim tudi današnji dunajski listi priobčujejo senzacionalno vest o nekakem tajnem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo, k! se je baje sklenil ob priliki nertunskih konvencij. List piše: Med Jugoslavijo in Italijo Je prišlo lanske jeseni v vili Nettuno v Rimu do konvencij, ki zagotavljajo onim Dal-matincem v jugoslovenskih mestih, ki jo ootirali za Italijo iste pravice, kakor iih imajo jugoslovenski državljani. Pole? tega so bile obljubljene italijanski industriji v jugoslovenski Dalmaciji po sebne ugodnosti. Kmalu pa se je se-znalo. da je prišlo do sporazuma tudi v važnih točkah, ki niso bile sprejete v pogodbo. Italija ie izrazila svoi popolni desinteressement glede posesti zavoda sv. Jeronima. ki skrbi za vzgoio katoliške duhovščine iz Dalmaciie in ki razpolaga s stomilijonskim premoženjem. Italija je lahko pristala na to, ker ni nikdar aspirirala na posest zavo da sv. Jeronima. Njena odpoved pa je bila v toliko pomembna, ker je dovolila Jugoslaviji, da se sme Dolnstit! zavo da. ki Je sedaj predmet konflikta med Beogradom in Vatikanom. Važnejši od te privolitve pa je bil medsebojni dogovor o italijanskih in jugoslovenskih interesnih sferah v avstrijskih zveznih deželah za slučai. ako bi postalo vprašanje združitve Avstrije z Nemčiio akutno. Italija je izjavila, da bi v tem slučaju ne nasprotovala ponovnim jugoslovenskim zahtevam po koroškem plebiscitnem ozemlju in po korekturi jugoslovenske meje na Štajerskem. Jugoslavija pa je nasprotno izjavila svoj desinteressement za vse ozemlje avstrijskih zveznih dežel, ki meiijo na Italijo in ki so zapadno od razvodja doline Moli Jugoslavija ne bi nasprotovala ako bi zasedla Italija iz strategičnih razlogov tirolsko mesto Lienz. oziroma tamošnji kolodvor. Ita- lija ni priznala Jugoslaviji nikake in- I Kacii« za sklenitev ki teresne sfere na Madžarskem. ribolova na Jsdranu. Da so te vesti gladko izmišljene, je razvidno že iz prvega dela poročila, ki govori o zavodu sv. Jeronima. Pogodba glede tega zavoda je bila namreč sklenjena že v rimskem paktu leta 1923. Drugi del poročila pa ie posnet iz dunajske «Stunde» ter zasleduje politične tendence avstrijskih klerikalcev, ki hočejo ustrašiti javnost in jo odvrniti od naraščaiočegn. a klerikalcem skrajno neljubega priključitvenega gibanja. _ _ Zakon o nošenju orožja Beograd, 8. decembra, p. Danes popoldne je končal svoje delo skupščinski odbor zi načrt zakoni o nošenju orožja. Predlog po« slanca g. Vujičiči in predlog poslanci Mi. loša Radosavljeviči se združita v en pred. log, ki se predloži Narodni skupščini. Ji. vili smo že, da se dovoljuje nošenje orožji zi potrebe lovi in odbrane pred zvermi. Za drugo orožie bo potrebno dovoljenje od upravnegi oblastvs. Vse vojno orožje pa se odvzame. Ribolov na Jadranu Beograd, 8. decembra, p. Dne 16. t. m. se ■sestaneta v Opatiji naša in italijanska dele« konvencije o reguliranju Rykov napoveduje oster boj Zvezi narodov Locarnske pogodbe so po njegovem mnenju protirusko delo angleške vlade. — Gospodarska in politična odvisnost Evrope od Amerike. Moskva. 8. decembra. Na sej! odbora ruske komunistične stranke moskovske gu-berrrlje je predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov obširno razlagal gospodarski položaj Evrope. Rykov je pri tel priliki naglašal prevladu-ločl položaj Amerike v svetovnem gospodarstvu ln svetovni politiki. In Iziavil, da se Ic-rmelno noče vmešavati v evropske zadeve, vendar pa mora ugotoviti, da le mnogo evropskih držav prišlo vsled gospodarske nadvlade v popolno odvisnost, kakor je bila pred vojno Turčija odvisna od Evrope. Po locarnski pogodbi obstojata samo dve vladi ki sta v zunanji politiki dejansko neodvisni, ln sicer angleška ln sovjetska. Vse druge države so v razni meri odvisne od amerl-5ko-ang!eškega bloka. Rykov dvomi, da bi inozemske vlade In Inozemsko časopisje, ki poziva Unijo sov-ietskih republik za vstop v Zvezo narodov odkritosrčno verjelo v ta vstop. Pravi sml- Reorganizacija socijalistične internacijonale v Italiji Razpuščena unitarska stranica se reorganizira r socialistično stranko italijanskih delavcev. — Unionisti ostanejo skrajni opo-zicijonalcL — Pred popolnim pofašistenjem tiska. Rim, 8. decembra, e. Kampanja za pofaši-stenje vsega italijanskega tiska se nadaljuje z vso ostrostjo. Parinaccl Je sedaj napel vse sile, da uniči napoljski liberalni dnevnik sel tega vabila Je ta, da bl se Unija sovjetskih republik ožigosala kot dozdevni rnšilec miru. »Sprejemamo«, Je rekel Rykov »načelni boj za trditev, da je Zveza narodov orožje vojne. In ne miru. da ne znači osvoboditve, temveč podjarmljenj« slabih narodov in prepričani smo, da ga bomo izvoje-vall.c Rykov le nato naglašal vodilno vlogo An glije pri pregrupacljl sil, ki se je Izvršila potom locarnske pogodbe ln čiie osta ie ne dvoumno naperjena proti Uniji sovjetskih republik In opomnil pri tej priliki na to. da čiji v tem vprašanju, ne pomenijo nič efektivnega. Nemčija bo morala sklepe Zveze narodov proti sovjetski Uniji izvesti. Končno je povdarial predsednik Rykov nespremenljivi mirovni značaj sovjetskih rebublik ln opomnil pri tej priliki na to. da je sovjetska Rusija v Genovi najprej predlagala razorožitev. Rim, 8. decembra, e. Poslanci razpuščene unitarsko-socijalistlčne stranke so se sestali v Rimu ter sklenili, da bodo reorganizirali svoie politične pristaše. Nova stranka se bo Imenovala socialistična stranka italijanskih delavcev. Tudi nacijonalna nnlja le pod predsedstvom poslanca Amerrdole zborovala v nedeljo. Po daljši razpravi o političnem položaju je Amendola poročal o dosedanil tak tiki nacljonalne unije ter naglašal. da bodo unionisti tudi za naprej Izvajali naibolj ne-popustliivo opozicijo proti sedanji fašistovski vladi. Amendola fe zanikal vest. da se nameravalo Unilonlstlčnl poslanci odtegniti politični borbi. Izvoljen le bil odbor, ki bo reorganiziral nacijonalno unijo na novih temeljih. Dosedanje strankine sekcije bodo razpuščene. »II Matlno«. Kakor se doznava Ii zanesljivih krogov, bodo v Italijanskem tisku v najkrajšem času nastopile tele spremembe: V Turinu bo prenehal lzhalatl fašistovski dnevnik «11 Rengo«. V Benetkah se bo ustanovil fašistovski dnevnik v primeru, da se ne bo posrečilo pofašistiti neodvisnega beneškega dnevnika »H Oazzettbio«. V Rim« bosta prenehala izhajati »H Sereno« ta »L' fdea Nazionale«. Poslednji se bo združil 1 dnevnikom »La Tribuna«, čigar vodstvo bo prevzela fašistovska trojica. Istočasno bodo fašisti ukrenili vse potrebno, da pofašistljo tudi »Gioroale d' Halta«. Vatikanski poslanik dr. Smodlaka na dopusta Odide na drugo mesto. Pogajanja za kou-kordat Beograd, 8. decembra. Danes fe dospel semkaj naš poslanik v Vatikanu dr. Smodlaka. Njegov prihod se mnogo komentira. Raznaša se vest, da je izrazil državni tajnik kardinal Gasparri, da ie g. Smodlaka v Vatikanu postal indesiderable (nevšečen). Isto tako baje tudi ne vidijo radi v Vatikanu našega odpravnika poslov g. Jovanoviča. Vatikan bl rad imel za poslanika naše drža ve kakega gospoda, ki bi bil bolj »naklonjen«. Službeno javljajo, da ie dobil dr. Smodlaka dvomesečni dopust. Vašemu dopisniku ie iziavil g. Smodlaka. da Je za dopust zaprosil sam. ker Ide na odmor. Kakor pa doznava Vaš dopisnik, bo g. Smodlaka vseeno zamenjan s svojega mesta pri Vatikanu ter edids kot poslanik na drugo mesto Posebno hudo kampanjo vodijo proti g. Snrodlaks klerikalci, ki nameravajo proti njemu vložiti interpelacijo na ministra 7u-nanjlh de! in ministra ver. Izgleda, da b.-"do pogajanja za konkordal kljub temu v £0-glednem času pričeli. Podružnica Obrtniške banke v Ljubljani Beograd, 8. decembra, p. Danes je končal svoje delo odbor, ki je pretresal načrt zakona o Obrtniški banki. Izglasovan je bil ves zakon. Člen 5., ki predvidevi v pr« votnem načrtu, da sme vsak delničar raz« polagati vsega skupaj s 25 glasovi, je bil spremenjen v toliko, da sme razpolagati s 25 svojimi glasovi in še za drugega. Na pred log dr. Krizmana (SDS) določa zakonski mčrt definitivno ustanovitev podružnice obrtniške banke v Ljubljani. To bi bila edi« ni podružnica te banke. Ta predlog dr. Kriz mini je b'lo sprejeto nadalie v zakonski načrt določilo, da daje Narodni bank« že od prvega leti posojila zi reeskomptnl kre« dit Obrtniški banki. Po prejšnjem določilu bl se to moglo zgoditi šele po preteku treh let Ostila je le določba, da se sporazume« ti o tem minister za trgovino ia Narodni banka. Trgovinska pogajanja s ČSR. in Albanijo Beograd. 8. decembri, p. Trgovinska po» gajanja s Češkoslovaško se pričnejo po vsej priliki čez en mesec. Načelna vprašanji bi se rešila v Pragi, detajlna pa v Beogradu. Istotako se pričnejo v nijkrajšem čisu tr« govinski pogajanja * Albanijo, ki bodo hi« tro končana. Naši gospodarski krogi zahte« vajo, da se v interesu našega gospodarstvi zahteva proširjenje obmejne cone in mini. malce carine. Loucheurjevi finančni načrti Pariz, 8. decembra, s. Na današnjem m!« nistrskem svetu, ki se je vršil pod predsed« stvom predsedniki republike v Elizeju, so bili soglasno sprejeti osnutki, ki jih je pred. ložil finančni minister Loucheur. Loucheur bo še nocoj predložil zbornici oba finančna projekta glede uravnovešenja budžeti in ustanovitve amortizacijske blagajne. Mini« strski svet je potrdil nato, potem ko je voj« ni minister Piinlevč poročal o dogodkih v Siriji in Maroku, imenovanje Henryja Be« rangerja za poslanika v NVashingtonu. Otvoritev ameriškega kongresa London, 8. decembra, z. Včeraj je bilo v Washingtonu otvorjeno 69. zasedanje kon« gresa Zedinjenih držav Severne Amerike. Obe zbornici sti imeli kratki otvoritveni seji, v sredo pa se sestaneti senat in re« prezentančni zbornica k skupni seji. na ka« teri bo prečitana poslanici predsednika Coolidgea. Kongres bo imel sklepati o številnih za« Ronskih predlogih. Ni dnevnem redu je vprašanje nacijonalizacije rudnikov, preure« ditev vladnega poslovanja, noveli k prohi« bieijskemu sakonu itd. Nijvažnejša pred« meta diskusije bost« nedvomno zakonska predlogi o pristopu Zedinjenih držav k stal nemu mednarodnemu razsodišču v Haagu in o ratifikaciji pogodb, sklenjenih t rizni« mi državami glede odplačevanji dolgov. Novi tržaški prefekt Trst, 7. decembri, e. Včenj je prispel semkaj iz Ferrare novi prefekt Giovanni Gasti. Danes dopoldne je jrrevzel svoje po« sle ter izdal proglas, v katerem privi, dc se bo pri svojem delovanju strogo držal zakonov. Novi prefekt je po ustanovitvi tržaSce pokrajine tretji po vrsti. Ob priliki njego« vega imenovanji zi tržaškega prefekti ga je fašistovsko-časopisje proslavljalo kot pr« vega fišistovskega prefekti v Italiji. Bivšega prefekti Moroniji je sprejel Mua solini v dolgi ivdijenci ter mu je poveril važno misijo ni Dum ju. Nogometna senzacija y Zagrebu Zagreb, 8. decembra, n. Današnji nogo« metna prijateljski tekmi med Haškom in Železničarji je končali s 4 : 5 na škodo Haška. Rezultat je vzbudil v Zagrebu ve« liko senzacijo, ker je imel Hišk najboljše izglede. Ljudsko štetje v Franciji Pariz, 5. decembra, k. «.TourniI Offlcieb p —da se vrši prihodnje ljudsko štetje v raa.Lji, ki se vrji vsakih oet let, 7. marca 1926. Skof Aksamovič postavlja klerikalce na laž Koncem prošlega meseca so se mudili v Beogradu nadškof dr. Bauer ter škofa dr. Karlin in dr. Aksamovič, da kot zastopniki jugoslovenskega episkopata informirajo vlado o sklepih njegove konference v Zagrebu. Tiste dni je pričel prinašati ljubljanski »Slovenec* alarmantne vesti, da so škofje ob tej priliki opozorili merodajne kroge na težke posledice, ako se bo še nadalje vodila kulturnobojna politika, ki jo je bilo v zadnjem času čutiti na vseh poljih in da so škofje svarili pred kulturnim bojem. »Slovenec« je pisal, da so bel-grajski katoliški krogi mnenja, da bi bi. Io dobro, če bi jugoslovenski škofje svo. iim vernikom pojasnili v posebni spomenici poslednje dogodke ln začetek novih ter posledice in niih razvoj. Kmalu nato je »Slovenec* poročal, da se sestane 3. t. m. v Mariboru izvrše-valni odbor škofovskih konferenc, v katerem so nadškof dr. Bauer, ljubljanski škof dr. Jeglič ter djakovski škof dr. Aksamovič, da zavzamejo stališče napram zadnjim dogodkom v Beogradu, kl so pokazali, da le bilo episkopata nemogoče predložiti svoje zahteve osebno niti preko političnih organizacij. »Slo venec* je poročal, da škofje niso bili sprejeti na dvoru, da jih min. predsednik Pašič nI hotel obvestiti, ali iih sprejme, da jih je minister ver Trifunoviič sicer najprej sprejel, vendar pa ob tej priliki niso mogli predložiti vseh svojih želja, za drugI sestanek pa jim minister Trifunovlč nI več dal prilike. Tako so se morali zastopniki katoliške cerkve •vrniti, je pisal lisi ljubljanskega škofa »Slovenec*, ne da bi mogli Izvršiti od škofovske konference poverjeno Jim nalogo, kar ie napravilo mučen vtis v vseh katoliških krogih. Klerikaino glasilo ljubljanske škofije je naglašalo. da bodo morali škofje iskati druge poti, da bodo lahko vladi javljali želje in potrebe katoliške cerkve, ker jih vlada noče poslušati. Gotovo je, da bodo ti dogodki v naši javnosti zbudiii največjo pozornost. je pisal »Slovenec*, v katoliških krogih pa veliko ogorčenje. Zato se z velikim zanimanjem pričakujejo škofovske konference v Mariboru, o katerih se v vseh političnih krogih mnogo razpravlja. je poročal »Slovenec« 3. t m. Se 4. t. m. je pisal »Slovenec*, da z ozirom na škofovsko konferenco, ki bi se imela vršiti dan prej v Mariboru, politični krogi pokretu jugoslovenskih škofov pripisujejo največji značaj in da svare vlado, naj ne nadaljuje kulturnega boja proti katoliški cerkvi Za državo bi bilo koristnejše, če bi bila vlada v najboljših odnošajlh z episkopatom, je pisal »Slovencc*, ne pa da s svojimi protikatoliškiml tendencami Izziva epi-skopat. Tako je pisalo in poročalo glasilo lublianskega škofa in težko si Je bilo misliti, da bi navedbe, ki so očividno prihajale iz cerkvenega oficijoznega vira, vsaj glede stvarnih dogodkov povodom intervencije škofovske delegacije. ne bile točne. A takoj se je oglasil minister ver g. Trlfunovič ter je zavrnil trditev o žalitvi škofov s svoie strani na povsem jasen način. Povedal je, da je s škofi dvakrat konferiral, a k tretjemu sestanku je prišel res pol ure prepozno,, to pa vsled tega. ker ga je nepričakovano zadržal kralj v avdi;enci. Ugotovilo se je tudi, da so škofje bili pri Pašiču in da je torej zlagano, da jim Pašič še odgovora ni hotel dati, ali jih sprejme. Na te ugotovitve klerikalci niso ničesar odgovorili . . . Sedaj se je pa oglasil eden izmed neposredno prizadetih škofov, g. Aksamovič, ln Je z jasno besedo vse senzacije glasila ljubljanskega škofa proglasil za gole izmišljotine! Škof dr. Aksamovič je priobčil v pon. deljkovi »Politiki* izjavo, v kateri ugotavlja najprej, da nI res, da obstoji spor med vlado in katoliškim episkopatom. Nasprotno je res, da so škofje imeli v treh ministrstvih s pristojnimi ministri daljše seje, v katerih so bila podana razna pojasnila in je bil dosežen sporazum v vprašanjih, ki so se razpravljala. Škof dr. Aksamovič zlasti naglaša, da je bil v javnosti napačno opisan z ozirom na konferenco pri Pašiču način, do katerem se bo reševal spor med našo vlado in Vatikanom. Nadalje izjavlja, da ni res, da so škofje zaprosili za avdijen-co pri kralju in torej ne mor« biti res, da so biti odklonjeni. Nadalje označuje škof dr. Aksamovič kot neresnico, da so zastopniki katoliškega episkopata sklicali sestanek v Ma. ribor »radi organizovania akcije proti vladi*, kakor je poročal »Slovenec*. Nasprotno pa je resnica, da so se škofje vrnili iz Beograda v svoje rezidence, ker so svoj prevzeti program izvršili. Dr. Aksamovič ugotavlja, da od 26. novembra nepretrgoma biva v Diakovu. Na povratku iz Beograda ga je škof dr. Karlin res povabil za 3. december v Maribor, to pa zato, ker je ta dan praznoval svoj god! On, škof dr. Aksamovič se ie za povabilo zahvalil in je škofu Karlinu samo pismeno čestital! Izjava škofa Aksamoviča ie naravnost udarec z bičem v obraz »Slovencu* in mariborski »Naši Straži*. Oba ta lista sta v neposredni zvezi z ljubljanskim, odnosno mariborskim škofom. Na razpolago so jima bile avtentične informacije. Kako sta mogla pisati in objavljati tako gorostasne laži? Kako sta še posebej mogla ta dva lista proglašati veselo godovno gostijo pri mariborskem škofu za konferenco izvršilnega odbora jugoslovenskega episkopata? Odgovor ni težak. Gre zopet za eno tistih političnih in žurnalističnih prefi-dij. brez katerih klerikalizem <-nloh ne more eksistirati. Ker naša država, naše vlade, vse naše stranke odklaniajo kulturni boj. si ga klerikalci izmišljujejo. Z lažjo in prevaro hočejo v nepoučeni javnosti vzbuditi dojem. da država preganja škofe In cerkev. S kako sistematično konsekvenco se ta podla gonia Izvaja, o tem priča tudi nedeljski govor g. dr. Korošca v Ptuiu. v katerem je poživljal katoliške vernike na odnor proti temu, da državna oblast omalovažuje cerkev in njene voditelje, kakor se ie to zgod'lo pred kratkim v Beogradu, ko je prišel episkopat. da brani »svobodo katoliške cerkve in katoliških družin*. G. Korošec seveda v nedeljo ni slutil, da bo škof Aksamovič v pondeljek povedal resnico! In sedaj še eno pripombo: Liste, ki tako potilo lažejo na račun resnice in pravice ter zlorabliaio interese vere ln cerkve, je ljubljanski škof g. Jeglič nedavno priporočal vernikom kot edine, ki pišejo čisto in golo resnico v skladu z nauki katoliške cerkve . . . Notranjepolitične razmere v Jugoslaviji Koalicija z radikali Radi vsega tega sc je torej naša stranka razcepila. Iskreno pravim, da je to velika škoda za pravilni razvoj naših notranjih po« litičnih odnošajev. Kakor veste, je tkzv. ožji blok opozicijskih strank odnosno so g. Davidovič, dr. Spaho in dr. Korošec osno« vali »širši blok* z nalogo, da prevzamejo državno upravo v svoje roke in pripravijo revizijo naše vidovdanske ustave. Homoge« nI radikalni režim je tedaj končal neslsv« no, mi ps, ki smo stali pred dilemo, ali naj dopustimo, da se prične izvajati revizija velikega dela po inicijativi in pod vodstvom faktorjev, kateri so bili po svoji večini na« sprotniki narodnega edinstva, smo dobro vedeli, da deluj6 v politiki dinamika in ve« deli smo, ako se prične izvajati revizija, kje sa prične, nikdar ps se ne more vedeti, kje se bn končale. (Živahno odobravanje.) Absolutno nismo mogli niti hoteli dopustiti da se naša država zopet vrže nazaj v opas« ne ustavne boje in tato tmo z radikali osnovali tedaj takozvanl Narodni blok, ki je imel nalogo, da razčisti s protidržavnimi strujami v naši državi. To je demokratska stranka ie enkrat na pravila. Bilo je to I. 1920. In 1921„ ko je po« kojni Milorad Draškovič (Slava mul) pro« glasil «Obznano», ki je bil« naperjena pro« ti antidržavni stranki, katera je hotela, kar je zgodovinska resnica, uničiti ne ssmo ob stoječo takozvano kapitalistično družbo in red, temveč tudi našo državo. (Tako jel) Vstopili smo tedaj v Narodni blok, kt je imel nalogo, da se drugi protidržsvni, rs« dičevski, pokret ne samo pobija na vsej čr« ti nego tudi uniči. Dobro vam je znsno, da ao se uspehi akcije Narodnega bloke pokazali 8. februarja v vse) svoji veličini, ker je tega dne narod jasno izrazil svojo voljo na volitvah, ki so dale Narodnemu bloku večino. Menda je popolnoma jasno in gotovo, ter ne vem. ali bi se našel politični nasprotnik, ki bi oporekal, da bi zmage 8. februarja n« bilo brez naših čet in naše pomod. (Burno odobravanje.) Kakor Je popolnoma gotovo, da bi se v naši državi komunizem, — a ko« munizem ni prava beseda, — da bi se bolj« ševizem v naši državi ne zatrl, "ico M demo« trstska stranka ne zastavila vseh svojih moči, da se zatre, tako je tudi resnica, da bi radičevstvo v naši državi ne kapituliralo, ako bi ne bilo gesel, akcije in borbe SDS. (Navdušeno odobravanje in frenetično plo» skanje.) Sedaj pa čujte izgovore, zaradi katerih so morali radikali sklepati koalicijo z radičevci. Pred vsem je tu vprašanje odstranitve skri« njic, v katere se mečejo volilne kroglice. Res je, samostojni demokrati nismo bili za to, da ae z volišča odstranjujejo skrinjice. Dejali smo: Vsaka baba more dobiti volit« ve, ako se odstranijo skrinjice nasprotni« Vs z volišč. Odstranite skrinjice cele opo» zicije, pa bodo prišli v skupščino sami vla« dinovci. Toda uspeh volitev mora biti tak, da premagamo mi s svojimi gesli na voli« ščih protidržavne elemente. (Odobravanje.) ln kakor je znano, smo zmagali, ne da bi mogla Evropa reči, da sc je vršilo surovo nasilje. Potem pa so priSU radikali in rekli: »Mi smo bili za to. da se tudi po 27. mar« cu, torej po sloviti patrijotski izjavi Pavla Radiča uničijo radičevski mandati, ker pa samostojni demokrati niso hoteli pristati, nam ni preostalo ničesar drugega, kakor skleniti zvezo r. radičevci.« (Smeh.). To sta logika in patrijotizem radikalne stranke: Mi smo za uničenje teh mandatov, ker pa jih uničiti ne moremo, gremo i njimi v ko« alicijo. (Smeh in klici.) N reo, da obstoji samo alternativa: ali uničiti mandate ali pa uvesti radičevee v vlado. Naše stališče je bilo, da se razve« liavijo mandati onim, kakor se je zgodilo, drugi pa naj delajo v skupščini kot opozl« cija, dokler se ne kvalificirajo. (Burno odo« bravanje in ploskanje.) Naše stališče je bilo, kar tudi vsi pozna« valci razmer v naši državi unisotio trdijo, da bi danes Radičeva stranka na obstojala več, ako bi ostal Narodni blok, ako bi se n« menjal politični položaj, ako bi «e bila na« daljeva!« politika, ki je bila inavgurirana s osnovanjem Narodnega bloka. (Burno odobravanje.) Radičeva stranka bi se raz« bila na kosce tako, da bi se iz teh koscev na mogla nikdar več sestaviti (Burno odo« bravanje.) Naš predlog In naše stališče sta bila, naj Narodni blok nadaljuje svojo na« cijonalno državno politiko. Ko mu je uspe« Io dovesti Radičevo stranko do kapitulaci« jc, naj bi se takoj pristopilo k reievanju \-elikih gospo« dartkih, socijalnih in finančnih problemov, ki trkajo na naša vrata. (Tako je!) Zasto« pali smo stališče, da je treba pustiti razvo« ju razmer, nai dovrši usodo Radičeve stran« ke in da se potem hrvatski del nsšcga na« zbere pod zmagoslavno zastavo jugo« slovenske misli, ali pri nas ali pa, da iz nje« ga izidejo drugi ljudje, drugi predstavniki, ki niso kompromitirani s svojo politično preteklostjo. (Viharno odobrsvanje.) Radikali tega niso hoteli in ko so še ob« čutili, kako se mi sredi uspeha naše politi« ke v prečanskih krajih, zlasti med hrvat« skim delom našega naroda jačamo, so po« stali pripravljeni za razbitje naše koalici« je... (Klic: Preplašil jih je Sisek!) Morebiti je bil tudi ta pregrešni zbor v Sisku eden glavnih razlogov. (Burno odobravanje In klici: Živio Pribacl) Toda gospoda, moje stališče je. — obraz« Iožil sem ga že večkrat, samo ne vem, ali sem ga dobro formuliral, — da radikali sploh niso bili legitimirani za ustvarjanje novega položaja, ker pri vo» litvah v polovici države ni bilo radikalskih list, ni bilo list samostojnih demokratov, nego so bile liste Narodnega bloka. (Tako je!) Velik del svojih 142 mandatov so radi« kali dobili ne kot radikali, temveč kot čla« ni Narodnega bloka. (Tako je!) Pri nas je treba reči iskreno in odkrito, da čuje ves svet, da nismo parlamentarna država, četudi se tako piše v naši ustavi. Naš psrla« ment je samo dekoracija in ničesar več. (Odobravanje.) Naš narod je dobil odliko« vanje, da ima parlament, ki pa nima nobe« ne moči, veljave in avtoritete, niti ne mo« re ničesar storiti. (Odobravanje.) Zato se je moglo tudi zgoditi, da so sc na začude« nje vsega naroda naenkrat našli po dveh mesecih skupaj vsi, ki so se drug drugega tako lepo traktirali, skupno z radikali in radičevci, ki so radikale nazivali lopove in obsrlopove. Našli so sc skupaj radičevci z radikali, ki so radičevee nazivali veleizda« jalce. (Ploskanie in smeh.) Sedaj moramo računati z dejstvom, da se je gromovnik sv. llija usmilil Radiča in ga vzel v vlado. (Smeh.) Moglo bi sc na« pram temu šc zavzeti normalno stališče, ako bi se ne dogajali absurdni pojavi, ki se dogaiajo. Tega pa nočemo in ne more« mo trpeti, da elementi, kl so prepevali Habs fcuržanom himne, preganjajo sedaj one. ki so prelivali svoio kri proti I lahsburžanom. (Klici: Nočemo!) Tega nočemo in ne more« mo trpeti in naj se to Jasno zna. (Burno ploskanje.) Ko bi danes na deškem pater Hlinka prišel v vlado, jaz dvomim, da bi smel predsedniku Masarvku predlagati uka« ze, s katenmi se čsl. legijonarji odpuščajo iz službe. (Frenrtičen aplavz.) Vidite, gospoda, danes se pri nas zame« njuiejo, premeščajo, pa tudi odpuščajo lz službe oni. ki «o v veliki svetovni vojni prostovoljno prelival! svoio "kri za ustva« ritev naše države. (Burni klici: Živio!) Da« nes smo doživeli tudi to. da se zemlja od« vzema dobrovolicem, ki smo jih z obljubo« vanjem te zemlie vabili na fronte in ki so na konicah svoiih mečev ponesli krono in In vlado nazaj v Srbiio. (Ru-no odobravanje in klici: Živio!) Ob tej priliki je treba ve« deti In nikdar se ne sme pozabiti, kar ho« čem serl*J reči: Da je naše ujedinjenje Izvršeno z voljo, ieljo In napori celokupnega našega naroda. (Burno pritrjevanje.) Naše ujedinjenje ni bilo izvršeno s prisilnimi tiranskimi ukrepi enih nad drugimi. Ako bi ne bilo iasno iz« raž?ne želie prečanskih krajev, želje, kl je prišla do izraza v hrvatskrm saboru s so« glasnim sklepom in s sklepi Narodnega ve« ča, nikdar se ne bi to naše ujedinjenje ustva rilo. Ker vemo. da je to edinstvo ustvarjeno tudi z našo željo, voljo in skupnimi napori, smemo najmanj zahtevati, da se ne prega« njajo oni. kl so delali za to ujedinjenje, ki so se za to ujcdinienie mučili in zanj tr« peli. (Ploskanie.) Kadar se tudi taki prega« njajo, potem je to nečuven škandal in ne« čuvena sramota za našo državo, največja sramota pa za divno našo prestolico Beo» grad. v katero smo vsi mi gledali kakor v solnce, ki nas bo ohsijaln. Danes se čudimo, kako more Beograd trpeti, da oni. ki naše države nKo hoteli, preguriiajo sedaj tiste, ki so to državo hoteli. (Ploskanie in klici: Živio!) Moram insistirati na tem vprašanju, ker se bo končalo katastrofalno, ako se bo nadaljevalo na ta način, in mo« ram opozoriti merodajne činitelje, da se moraio ta preganjanja nehati, ako hočemo imeti normalne odnošaje v državi. (Odobra vanje.) Opozoriti jih moram tudi na to. naj pazijo, da s to akcijo ne bodo izzvali re« akcije. (Ploskanje.) Veliko je vprašanje, ali bi češki leaijonarji tudi fizično ne obra« čunali z onimi, ki bi iih preganjalil (Odo« bravanje in ploskanje.) Kaj dela KR vlada. Sedaj imamo v parlamentu veliko vlad« no večino. V resnici pa je čudno, da je ve« čina, ki iina dve tretjini mandatov v Na« rodni skupščini, politično in a\-toritalivno slabša nego večina Narodnega bloka, ki je imel v parlamentu samo petnajst glasov nad polovico. Vi vidite, da ta dvetretjinska večina v Narodni skupščini ničesar ne dela. Ona tudi ne sme ničesar delati. Zato se ta večina izogiba Narodni skupščini ter beži od nje in vi vidite, da ni nobenega vpraša« nja, v katerem bi se mogla ta večina spo« razumeti in ga rešiti v skupščini. Vse, kar je bilo doslei rešeno v skupščini. Je plod dela prejšnje i-ečine in prejšnje vlade, ki Js potekla iz te večine. Sedanja vlada poleg tega, da ni ničesar pozitivnega storila, kljub velikim finančnim težkočam, na ka« terc zadeva vsak dan. oolcg velikih nemo« gočih davčnih bremen, Id pritiskajo na naj narod, poleg tega, da imamo ie vedno se« dem zakonodajstev v noši državi, da naia ustava šc ni oživotvorjena, temveč je mrt« va točka v velikih in najznačilnejših svojih oddelkih, kljub temu, da ničeaar ne dela v Narodni skupščini, vendar pa ta viada aa« to marljivo »nadzira in kontrolira*. (Plo* skanje.) Imeli smo priliko, da se škandaliziramo zaradi načina, kako se je ta vlada prezen« tirala kot čisto separatistična vlada. Vi ve« ste za pojav, ki se je dogodil ob priliki hr« vatskega sokolskega zleta v Zagrebu. Toni majhna stvar. To je nasprotno stvar, ki mo re imeti resne posledice, ker vlada ne sme favorizirati plemenske in separatistične vr« ste, plemenska in separatistična gibanja. Ako je vlada tako počastila ta plemenski zlet, vendar pa nismo nikogar videli od čla« nov vlade, da bi sodeloval na veliki, slav« ni In zgodovinski proslavi petdesetletnice nevesinjske vstaje, petdesetletnice, odkar Je počila prva nevesinjska puška, ki je na« povedala boj za osvobojenje. (Klici: Sra« motno!) Dobro, goepoda, vzemimo tudi sedanji položaj kot normalen. Toda, kako se more dogoditi, da na čelo naše prosvete, ki je ze« lo delikaten instrument in zelo važen in« strument, morejo priti kot pomočnik mini« stra, državni podtajnik ali načelniki oni elementi, ki so vse svoje življenje preživeli v boju proti edinstvu našega naroda! (Klici: Tako jel) Kako morejo na taka me« sta priti ljudje, ki so bili v separatističnih prosvetnih udruženjih v Hrvatski! Ako se kje mora hermetično zapreti vrata vplivom separatističnih struj, potem se mora her« metično zapreti pred takimi vplivi delikat« ni aparat, ki se zove narodna prosveta. (Plo skanje ln klici: Tako jel) Ne samo, da se to ne stori, temveč nasprotno gredo v pro« vokacijah še dalje in sedanji prosvetni mi« nister izjavlja v Narodni skupščini, da bo odpustil iz državne službe one prosvetne delavce oziroma uslužbence, ki so proti nje« govi politiki. Tako smo doživeli, da se po« litika sporazuma zove državna politika, a označuje kot protidržavna politika ona dru« ga politika edinstva. politika, kl je ustvari« Is našo državo! (Ploskanie.) Vem, da ae naši učitelji in profesorji nc bodo ustrašili pretenj sedanjega prosvetnega ministra, vem, da se bo sedanji prosvetni minister strahovito blamiral s svojimi pretnjami, navajam pa to kot karakterističen znak, ka« ko nizko so padli radikali, ko dopuščajo tudi take provokacije. (Klici: Sramotno!) SDS in sporazum. Ko tem že pri tem, se moram najodloč* neje zavarovali pred podtikanji, da se j« naša stranka z vso svojo eksistenco zasta« vila proti sporazumu v našem narodu. Od leta 1905. pa do danes smo vao svojo akci« jo bazirali na sporazumevanju. Mi smo ide« ološki nastopali samo proti temu, da se sa« strupi ja naša javnost in da se oddaljuje od prave narodne misli z teorijami o spora« zumu dveh narodov, Srbov In Hrvatov. Re« kli smo: ako sc postavi teza o sporazumu Srbov in Hrvatov, potem zahteva ona, da se Srbi in Hrvati najprej grupirajo v po« sebne plemenske tabore, ker se drugače ne morejo sporazumeti! Ko se Srbi in Hrvati grupirajo v plemenske tabore, morejo šele formulirati svoje zahteve in justamente in ako hočejo, tudi ultimate, in šele tedaj ko se grupirajo, more priti tudi do sporazuma. Mi smo se borili proti temu duallrma v našem narodu ln smo rekli: Mi demokrati hočemo nekaj več. nekaj svetejšega, veličastvenega, mi hočemo popolno edinstvo našega naroda. Dasi smo tako jasno formulirali svojo mi« sel, smo vendar vse svoje življenje preži« ve!i v sporazumevanju in iskanju sporazu« ma med narodnimi strankami, kajti druga stvar je sporazumevanje med narodnimi strankami, druga stvar pa zopet sporazu« mevanje med plemeni enega in istega nsro« da. V Khuenovi madžarski stranki so vlada« le iste ideje in iste teze kakor v sedanji radikalni vladi. Predvsem leži sporazum Srbov in Hrvatov v radikalni.radičevski vladi na tej podlagi, da je to sporazum med štirimi očmi za hrbtom pa drug drugemu pripravljajo prevare, a pred narodom se predstavljajo, da so rešili srbsko»hrvatsko vprašanje. Ta« ko je delala stara Khuenova stranka, do« kier ni prišla srbsko«hrvatska koalici ia in rekta: Nočemo več preverantskega spora« zumevanja, temveč brezkompromisno edin« stvo našega naroda. In taka ideja, kakršna je vladala v Khuenovi stranki, vlada sedaj tu« di v vrstah sedanje radikalno»radičevske koaliciie, ideja o sporazumu, ki se ne ob« javi narodu, o katerem vedo nekaj samo vrhovi stranke, sporazum, ki se narodu predstavlja z ene in druge strani, da more trajati samo tako dolgo, dokler eni drugih ne prevarijo. In sedaj naš narod pričakuje vsak čas, da vidi, kdo bo koga prevaril. Vem. gospoda, da je mnogo radikalov v naši državi, ki se ne striniajo s to politiko. Moram pa reči, da ne zadostuje samo. da se ne striniajo, temveč je potrebno, da da« jo temu tudi izraza. MoJe mnenje vobče je da so se naše stare stranke vse po vrsti še preživele in se obrabila kot stranke. Moje mnenje le, da so brez izjeme plemenske in pokrajinske stranke. Kaj Je radikalna stranka kakor plemenska stranka? Kar Ima Hrvatov In Slovencev, ti so prišli, gospoda, po večini samo radi Ilfe« racij, koncesij, avsnzmsjev, radi kategorij. (Burno in dolgo odobravanje.) Ti niso pri« šil radi programa in politike radikalne stran ke. Radikalna stranka j« čisto plemenska stranka, in ko ho nadaljevala svojo politi« ko, bo ostala regijonalna. rrbijanska stran« ka. ker jo bodo vsi Srbi prečani zapustili (Navdušeno odobravanje in ploskanje.) Tu di Radičeva stranka Je plemenska stranka, absolutno In Izključno plemenska stranka. Druge naše stranke so aH plemenske, ali pokrajinske ali pa verske stranke. Vzemite stranko g. Korošca. Govorim popolnoma odkrito in lojalno: To je verska io plemen« ska stranka, ki obstoji edino med Slovenci To je verska stranka, ker morejo biti v njej samo katoliki. Jaz smatram, gospoda, da je absolutna potreba našega narodnega in državnega živ« Ijenja ter zdravega političnega razvoja li« kvidacijs teh strank, pregrupacija naših strank, da je absolutno potrebno, da se na novi podlagi, po sorodnosti idej in program skih naziranj stvorijo nove stranke v naši državi, ne pa kakor je bilo dosedaj, da iz spoštovanja napram preteklosti in tr&> dicijam, po nekem zakonu vztrajnosti, ob« stoje stranke v našem narodu, ki niso spo> sobne za reševanje naših točasnih vprašanj in problemov. (Odobravanje in ploskanje.) Naša stranka, ki je, kakor boste videli iz izvajanj naših referentov, bolj radikalno demokratska, kakor pa pove njeno ime, da je samostojno demokratska, ki je po svojih oaziranjih o naših političnih, družabnih, go« spodarskih in prosvetnih vprašanjih radi« kalno«demokratska stranka, ta stranka, vam rečem je stranka bodočnosti. Burno dolgotrajno odobravanje in ploska« nje.) Kajti v tej stranki so zbrane vse one žive energije našega naroda, ki hočejo popolno edinstvo tega naroda ter modern napredek tega naroda. (Živahno odobravanje.) Tudi v drugih strankah, v krajih naše države se nahajajo elementi, ki danes simpatizirajo z našo stranko in ki so na potu, da pristo, pijo k nam, ker vidijo, da je to edina stran« ka, ki jc, kadar je na vladi, znala vladati is ki je z ozirom na svojo malo moč. ki jo je Imela, znala vršiti mnogo večji vpliv na državne posle, med tem ko na drugi strani, kadar je v opoziciji, zna tudi sama voditi opozicija (Viharno odobravanje.) Politične beležke + Dr. Korošec ▼ Ptuju. Preteklo nedeljo je govori! dr. Korošec na shodu SLS v Ptuju. Povedal ni mnogo novega. Trdil pa je. da je SLS stranka slovenskega kmeta me.>da zato. ker ne more pokazati na nobene uspehe v svojem delu zattj. Čudno je to. da dr. Korošec nikoli ne pove. kaj je že storil za slovenskega kmeta. Najbolj smešna pa je tnfitev dr. Korošca, da je klerikalna stranka zato stranka slovenskega kmeta, ker vladajo v slovenski kmetski h;5i svobodoljubje, svoboda mišljenja in govorjenja. To trdi oficlielm šef tiste stran ke. kl proglaša svobodomiselnost kot greh zoper nauke katoliške cerkve, ki z zlorabo ver« in verskih sredstev siste matično zatira svobodno Izražanje političnega mišljenja našega ljudstva in katere neoficilelnl. toda faktični šef zabra-njuje vernikom katoliške cerkve naro-čanie ln čitante listov, k! se ne tiskajo v ljubljanski klerikalni tiskarni. Kot poseben pojav v dr. Koroščevem ptujskem govoru pa Je zabeležiti, da se !e vodja SLS ob tej prilik! »:>pet spomni! krščansko - sociialnega delavstva. B!ižaio se namreč volitve v Delavsko zbornico in dr. Korošec naglaša. da mora SLS ob tel priliki zopet pokazati, da je stranka krščanske solidarnosti. Kadar so namreč kake volitve na pragu, tedaj se vodstvo SLS ved.io cedi same krščanske solidarnosti, po volitvah pa kmalu zopet pozabi nanjo in tedaj smejo krščansko - sociialnl delavci neovirano govoriti. da so bili pred volitvami z obljubami prevarieni. njihove spomenice in oritožbe na vodstvo SLS pa romaio brez odgovora in nerešene v koš Zdi se pa. da so zadnje čase začeli delavci nekoliko drugače razumevati krščansko solidarnost, kakor dr. Korošec, kl iim ie zlasti letos pokazal, kako io razumeva. ko so ga v Ljubljani komat s silo snravil! na oroslavo obletnice Vrščin-sko - socijalnega gibania. Dr. Korošec ie govoril v Ptuju tudi o protivercki politiki državnega absolutizma. Za dr. Korošca sta namreč tudi v narodni državi narod ln država dva polma. suverenost države pa je zanj »državni absolutizem*. Dr. Korošec priznava samo avtoriteto cerkve, ne pa avtoritete države. k! ima dolžnost, braniti narodne interese svojih držav!te večinske slovenske stranke ie dr. Kon šec v Ptuju bore ma!o novedal in njegovega rovora zveni le v^a mizeri< klerikalne polomile, kl ne vid! druge re-šitve. kakor v fadikovanfu o preganjanju kato!;5ke cerkve. Kadar se klerikalni stranki slabo godi. tedai sta namreč po starem ob'5ahi njenih vr-diHjev vtd no vera in cerkev v nevarnosti Tamara Karsavina, Mary Wig-mann, N:ddy Irapekoven in Jenny Hasse!quist so imena na lepših in najboljših plesalk sveta, ki nastopajo v velefiimu o moderni kulturi telesa Hcuben, Paddock, Murchison, Riley, Gundel, H. H. Meyer, Kobs in Luber so imena najslavnejših športnikov sveta, ki nastopajo v velefiimu o moderni kulturi telesa Pri predvajanju tega filma sv ra pomnoženi orkester sledeče komade: Sooredl Mfndelssohn: Sen kresne noči; Delibes: Balet it Sy!via; IVbssenet: Scfcies pittore ques; i'opperr Gavotte; Newin; Narcissus; Kreisslei: Bolest ljubezni. Predprodaja vstopnic vsak dan od 10. - '/»1. i» od 3 ure naprej« Predstave se vr£e točno obi 4.f 7*6., '/>8., 9. ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani (Telefon 124) : Prihodnje dni prične v „Jutrua izhajati senzacionalni roman »Rdeči detektiv" Velike prometne ovire po vsej državi. Dasi še nismo v kalendarični zimi, je vendar ne sarro v Ljubljani in vsei Sloveniji. temveč soloh po vsei naši državi pritisnil zadnje dni tako strašen mraz. kakršnega ne pomnijo ljudje že okoli 20 let. Občuten je tem bolj. ker so bile ravno zime zadniih let nenavadno mile. skoro južne. Vse se s strahom sprašuje, kai bo, ako bo ta val traial še Par mesecev. Sneg. ki je zapadel koncem novembra, pokriva na debelo še vedno gore in hribe, doline in ravnine in ie vsepovsod zmrznil, tako da pokriva zemljo debela ledena odeja. Zmrz nile so tudi vse stoječe vode. po raznih krajih celo že tudi studenci s pitno vodo. V nekaterih delih Sloveniie — tudi v nižinah — je dosegla temoeratura že — 21° R in je celo na solncu izpod — 10' R. Ozračje je mrzlo, vendar prijetno. ker ie mirno. Gorje pa. če pritisne še burja, kajti notem nam poide skozi mozeg in kosti. Žalostna je usoda domačih Dtic in tudi divjačina pritiska zbegana iz gozdov in hribov v dolino in direktno v vasi. V Juž-i; Srbiji ie zapadel silen sneg in vlada tamkaj nenavadno ostra zima. V okolici Tetova so se poiavili volkovi v velikih čredah in napadalo govelo živ* no in ovce. V posamezni vaseh so nn-davili v nekai dneh do 40 ovac. Veliki mraz v teh kraiih ie pritisnil kot posledica deževia ?n v zvezi s tem so nastale tudi porlave. Promet na otogah Oo-stivar - Struga. Tetovo - Kičevo. Stip-Podovište - Kočane rn Prizren - Vrani-šte ie popolnoma ustavljen. Po poročilih ;z Debra so napravili izlivi Drima in Radike nenrecenlrvo škodo. Voda je odnesla tudi čudoviti «špil-ski most« in poplavila več okol;5kih vasi. Vsi brzo-javnl ln telefonski drogi leže na tleh in je ukinjen vsak promet. Državne oblasti, voiska in žandarmeriia so neprestano na delu. da priskočijo na pomoč ponesrečencem in omogočijo vsai nainuinejšl promet Vlaki prihaiaio vsled zmrzlih prog povsod z velikimi zamudami. V Sloveniji Imajo osebni ln brzi vlaki 30 do 60 minut. tovorni celo do štiri ure zamude, še slabše pa je v tem oziru na Hrvatskem. da o raznih lokalnih progah v Bosni in Srbiji sploh ne govorimo. Ori-ientski ekspresni vlak je prišel v soboto v Beograd celo z deveturno zakasnitvijo. Na Sav; In Donavi so se pojavile prve ledene skorje, čenrav še zelo tanke. Kljub temu ie plovba po obeh rekah zelo otežkočena ln je na nekaterih prozah promet z ladjami že ustavljen. Pri Sarajevu — 30° C. Sarajevo, 8. decembra. Tu je pritisnil mraz. kakršnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. V pondeljek zjutraj je bilo — 23* C. opoldne, ko je bilo najtoplejše, pa — 18® C. Na Sarajevskem polju in v Palih je zima še hujša. V Palih je nadla temperatura na — 32° C. na Sarajevskem polju pa na — 30* C. • V Hercegovini več ljudi zmrznilo. Mostar, 8. decembra. Po vsej Hercegovini razsaia mrzla burja in divjajo snežni zameti. NaihujŠi ie položaj v mo-starskem. nevesinjskem in gntačkem ko taru. dalie na Popovem polju in okoli Prenja. Ceste so popolnoma zamedene. promet ie prekinjen. Vse telefonske ln brzojavne proge so pretrgane in nekateri kraji popolnoma odrezani od sveta. Pri Zitomisliču je vihar izruval neko stoletno drevo ;z zemlje. V Mostarju so na številnih hšah popokale šipe. Več vaških kolib ie popolnoma izginilo z zemeljske površine. Pri Preniu in Gač-ku so našli na cesti več ljudi zmrznjenih in mrtvih, katerih identitete ni hib mogoče ugotoviti. V ljubuškem in gata-čkem okralu so zmrznile cele črede ovac. drugod oa so jih podavili volkovi, ki pritiskajo z vseh strani proti vasem. Seljaki se zapirajo pred njimi v hiše, ker nimajo orožja, da bi jih prepodili. Pismo našega ujetnika iz Harbina v Mandžuriji Povodom našega zadnjega članka o žalostni usodi vo.hrh vjetnikov — naših državljanov -- v Rusiji in Sibiriji, katerim ie toli zaželieni povratek v svobod-ro domovino vsled brezbrižnosti naše vlade naravnost nemogoč, smo prejeli sledeče pismo, ki je dobesedno objavljamo: •Prav razveseljivo je. da ste otvorili v Vašem cenjenem časopisu rubriko za naše uboge vjetnike. ki so takorekoč živi pokopani v Aziji. Kot prilogo Vam pošiljam prepis pisma, katero je pisal eden teh ubožcev svoji sestri ter Vas prosim, da ie v interesu stvari priobčite v Vašem listu. Snloh bi bilo zelo koristno. da obiavite od časa do časa po eno tako pismo, da se izvrši moralieen pritisk na naše merodajns oblasti in jih iavnost prisili, da se zavzamejo za naše državljane - vjetnike v Rusiji in Sibiriji z ono energijo in ljubeznijo, kakor so storile to že vse druge evropske države. Geslo nas vseh in imperativna zahteva mora biti: Vojnim vjetnikom — našim državljanom — se mora na dr- žavne stroške čim prej omogočiti povratek v domovino. Evo Vam vsebina pisma našega vjet-lika. poslanega iz mandžurskega mesta Harbina: »Draga ml sestra! Tvoje pismo sem preiel. Prisrčna hvala! Denarja v pismih ne pošiliai. kar moreš, pošlji raje do banki. Prosim Te oa. pošlji ga takoj, čim dobiš to pismo. Ti me vedno tolažiš. a žalibog me sama ne moreš rešiti. Cisto sem že obupal, da se snloh še ke-daj vrnem na ljubljeno rodno grudo. 2eno sem imel v bolnici. Dela tukaj ni mogoče dobiti, ker delajo Kitajci za 10 K na dan. Živijo od koruze in boba, kruha ne jedo. Ako do zime ne dnbitn nobene pomoči iz domovine, potem ustrelim ženo in sebe. V takem položa-iu mi namreč ni mogoče več živeti. Pomoči nimam nobene od nikoder, le Ti me edina tolažiš. Lepa hvala Ti za vse. kar si storila za mene: želim Ti. da boš srečna in veselo žlve'a. Mola sreča in veselje se ne vrne več. Pozdravi očeta in strica ... So mnogi, ki vedo. da tukaj umiramo, toda človek, ki sedi za mizo sit. navadno pozabi na lačnega človeka. Samo v okolici Harbina ie še nad 200 nekdaniih voinih viefnikov, vsi pa živimo v strašni bedi in pomamkanju. Te lepo pozdravlja Tvoj brat Joža.« Komorni večer ..Ljudske univerze" v Mariboru Maribor, 7. decembre. Naša z idealno požrtvovalnostjo in agil« no vztrajnostjo delujoča »Ljudska univer. za» nam je podarila včeraj komorni večer virtuozinje ge. Fannv Brandlove ter g. pro. fesorja H. KrSmerja. S finim umetniškim okusom sestavljeni spored nam je nudil Gricgovo sonato (g mol, op. 13\ Lisztove skladbe Petrarkov sonet It. 104» ter »Se Francois marebant sur les flots* in A dur sonato Cčzarja Francka. Romantika Griegove sonate, ta slapospev velikega Norvežana svoji domačiji, svojim zasneženim fiordom in domači mitologiji, zgrajeni iz pestrobarvnih narodnih motivov, učinkuje kot čudežna pravljica dežele se. vernega solnca, polna zanimivih domisle. kov in globokega čustvovanja. A dur so. nata Cezarja Francka pa je po svojih žare. čih melodičnih barvah spev trubadurja pro. vcnsalskih dvorcev, žar južnega dneva, čar poletnih noči, ko šumi fontana v starem parku svojo pesem, polno sanj in hrepene« nja. Lisztovi skladbi dihata žar in ogenj vročega srca. silnega temperamenta, zahte« vajoč globoko umetniško dušo in dovršeno tehniko. Izvedba sporeda s strani umetnikov je bila odlična. Ca. Brandlova. virtuozinja bri. Ijantne tehnike in globokega Čustvovanja Kulturni pregled Gledališki repertoarji Liublianska drama Sreda, 9.: »Zapeljivka«. A Četrtek, 10.: »Krpan mlajši«. B. Petek. 11.: »Profesor Storicin«. E. Sobota, IZ: Zaprto. Nedelja, 13.: ob 20.: »Profesor Storicin*. Izv. Pondeljek. 14.: »Zapeljivka*. C Torek, 15.: Zaprto. Ljubljanska opera Sreda, 9.: »Don Juan«. F. Četrtek. 10.: »Eva*. D. Petek, 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Rigoletto*. Gostovanje gospe Olge Olgine. Izv. Nedel ja, 13.: ob 15.: »Netopir*. Izv. Pondeljek, 14.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sreda, 9.: Zaprto. Četrtek, 10.: »Igra apostolov*. D. Petek. 11.: Zaprto. Sobota, 12.: »Sumljiva oseba«. B. Premi« jera. Ada Poljakova v Beogradu. V Beograd je prispela te dni za Ada Poliakova. slovita operna primadona. speciiallstka v Puccl-nijevih operah. Dama je pred par leti pela v Pucclnlievi »Madame Butterfly« tudi v LJubljani. Zadnje čase le nastopala v Parizu in na Dunaju. Hrv. pjev. udruienJe Llslnskl (prvak Južnoslov. pevač. Saveza). je proslavilo 1000 letnico hrvatskega kraljestva In 15 let nico svojega obstoja s koncertom, na katerem Je Izvajalo Izkllučno moške, mešane In ženske zbore Iz nah»ove'Se. najmodernejše jugoslovenske zborovske literature. Na spo redu so bit! zastopani skladatelji Manollo-vič. Mllojevld. Konjovld (Srbi). Dobronlč. Ootovac, Jozefovič. Odak. Stolcer-SIaven-skl (Hrvati) In Lalovlc (Slovenec). Vse skladbe so stavile na zbor neverletne zahte ve. natrpane so tehničnih težkod, katere Je Pa Llslnskl premagal z največlo lahkoto. Ta vzor jugoslovensklh pevskih društev Ima v g KrešfmlTU Baranovitfu. kapelniku zagrebške opere ln skadatelju baleta »Llcltarsko srce« odličnega zborovodjo, ki je privedel svoj zbor na umetniško višino svetovnih pevskih udruženj. Jugoslovenske moderne zborovske skladbe so našle v njem sijajne- ga interpreta. Ugajale so na'boll skladbe Gotovaca ln Stolcerja, posebno Ootovčevl groteski »Dve plesme smjeha i Juda«, Zbor »Llsinskega« je bi! po vsaki odpeti toč ki deležen živahnega tn prisrčnega priznanja. — Slavnostnega koncerta In nato ko-merza sta se udeležila Izmed Slovencev g. skladatelj Anton Lajovlc (za Glasbeno Matico) In g. pevovodja Zorko P r e I o v e c (za pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«). »Srpsko pevsko društvo« v Zagrebu Je izvolilo na svoiem zadnicm občnem zboru novo upravo, kateri stoji na čelu g. Vladimir 2akld, Inženjer. Za podpredsednika le bil Izvoljen g. Joca Cvtjanovld, u tajnika pa Lazar Jakšld. Zagrebška filharmonija je prelela. kakor smo nedavno poročali, od države lepo subvencijo In bo svoje delovanje obnovila. Filharmonija se le ustanovila v glasbeni sezoni 1919-20 In le Imela med svojimi dlrtgen ti odlične glasbenike (med drugimi skladatelja Petrs Konjovlča. Jakovi Ootovca tn sedanjega ravnatelja ljubljanske opere Mirka Poliča). Izvajala ie dela skladateljev sve tovnega Imena (Dvofaka, Smetane. Rlmskll Korzakova. Llszta. Cajkovskega, Beethove na. Straussa, Schillngsa, Haydna. Massene ta. Nlcolala, Wagnerja. Mozarta, Suka. Gla zi-nova, Schuberta. Debussvja. Dukasa, Schmidta, Goldmarka. Novaka, Musorgske-ga, Bloudeka, Mendelssohna, Griega, Rave- la. Berlioza, Zandonaia Borodina. Bratimsa. Spendiarova. Korngolda, Salnt-Saensa, C. Francka. Stravinskega. Ros*lja, Glhke, Ljadova. Pibicha in Jiraka). Od domačih skladateljev so se Izvaiala dela komponistov: Hlrsclilerja, Stolcera. Dobronlča, Berse. Lhotke. Llsinskega. Albini ja. Sachsa, Safraneka-Kaviča, Stančlča. Jozefoviča. Ba ranoviča. Konjoviča. Gotovca. Mirka Poliča Peladevida In Krste Odaka. Filharmonija le gostovala enkrat Izven Zagreba (v Karlovcu) In je lani nastopila samo dvakrat. Sedaj se Je nleno delovanje s pomočjo beograjske vlade obnovilo tn nadejati se je, da ne bo več prenehalo. Na komornem koncerta, ki ga začetkom prihodnjega tedna priredita pod okriljem Ftttiarmonlčne družbe brata Zlka In konservatortjski profesor Janko Ravnik, se bodo Izvajal sledeči komadi komorne glasbe: Vit. Novak: Trio za gosli, čelo In klavir. op. 27: Rlh. Strauss: Sonata v es-dirru za gosli ln klavir; Bedflch Smetana: Trio v g-molu za gosli, čelo ln klavir. Vse te točke se prvikrat javno izvajajo v Ljubljani O posameznih točkah sporeda bomo še poročali: publiko pa obveščamo, da se dobijo sedeži od srede popoldne dalje v predpro-dajl v Matični knjigarni. Petlntridesetletnica tehničnega šefa ha ograjskega gledališča. V torek, 8. decembra jo obbaiai tehnična icf Nar. gledališča v Beogradu 35 letnico svojega slitžbovanja. Ob tej priliki so mu priredili člani opere Ir drame skromno proslavo. Ijrala se le njemu na čast veseloigra »Carleicva tetka«. Proslava sedemdesetletnice rojstva Zmaja jovana Jovanoviča se je vršila v nedeljo, dne 6. decembra v Novem Sadu. Naiprel je bila maša zadušnlca za pokojnikom v Sremski Kamenici, potem so šlt Zma jevi čestilcl na pesnikov grob, kier ie govoril poseben govornik. P'0slava le bila intimna, prisrčna In Iskrena. Dvajsetletnica dunajskega Burgtheatra Dn« 7. decembra 1905 je bila v Dunajskem Burgtheatru prva predstava; Igrala se je Beatiice Dowske drama »Start gospod« pod ravnateljstvom Oskarja Pronza. Njegoševa spomenica. SrpskI Književni Glasnik od 1 decembra ie Izšel kot Njegoševa spomenica s prispevki beletristov in znanstvenikov: Jovana CvIHfa, Slobodana Jovanoviča. Vlad. Nazorja. Milana Rešetar ja tn Hermanna Wendla. Poslednji je napisal študijo o Njegošu in Nemcih. Mollfcrov »Tartulle« v bcogralskl drami. V soboto zvečer so Imeli v Beogradu novo dramsko premljero. Na sporedu ie bil Mollčrov klasični »Tartufle« v režiji g. IsaJ Icviča. Nastopili so v nJem dame in gg.r Arsenovlč. Stoklč, Bekovtd, Popcvtd, Isaj-lovid, Milovanovid. Z'atkovId. Draguttaovlč Ristič in Plihovič. j« izčrpala v svoji igri bogate zaklade, vse čare in bajke podanih skladb do dna. Fa. scinira v tehniškem oziru, z lahkoto zma. gujod vse težkoče, sega v dušo z iskrenim, občutenim podajanjem liričnih partij. Njen partner g. profesor Kramer se je po kazal spretnega, fino čutečega spremljeval« ca, pesnika na klavirju, sledeč s finim umet nlškim čutom. V Lisztovih delih se je iz« kazal mojstra v prednašanju, silen v tehni« ki, ki zahteva ravno pri Lisztu neizčrpljivo silo, mogočno dinamiko in fin ritmičen čut. Vkljub mnog;m včerajšnjim prired tvam, se je mnogobrojno občinstvo oddolžilo umetnikoma za izredni užitek z burno, pri« srčno pohvalo. Dr. /. V. Zima v Ljubljani Vse ima svoje težave in radosti, p tako tudi zima v Ljubliani. Kar je le? snega no ulicah, ga ie bilo treba odi: dati. zlomiti na vozove in odpraviti i-mesta. Včasi so Liubliančani pravil Bog je da! Bog bo vzel. in so počaka' da se le sneg zares sam odpravil. Am pak tudi Liubliana se modernizira i? pusti pr'dnn kidati snet:. Kdor ne ver iame. nai si ogleda našo sliko. no«net-na .Mari;'npm trgu. ki ie eno naivažnei ših križišč v mestu in kjer ie odpravlja-n?e snega bilo izredno nuino že zate da ea ne bi ztrazili pasanfi. A pasanti n ljubljanskih ulicah že itak dovolj trp; s tem. da iim mraz brusi nosove in s: ne želijo še hlndmh obkladkov v čev Hih. ki nemara niti nimaio celih podplatov. To so torei zimske težave v mestu. A koliko ie obenem zimskih radosti, posebno za mladino. Te dni ie kar mrgolelo pnd Tivoliiem. Pri brezah se je otročad sankala in prekucnvala v sneg. tudi dokaj mladostnih smučarjev je tam okrosr Preizkušalo svoio koraižo. a na Hot hnsarski poročnik nast&ai Allons FryIaM lepi, simpatični, prikupljivi ljubljenec vsega ženskega sveta v krasnem dcnaislien! lilsin iz oficirskih krogov „L?absvni ogen;*. Kot parlnerica nastopa lepa Dnnajčanka Liane Haid. Krasne slike iz Dunaja in Gardskega jezera! Samo še danes in jutri 10. L m. ob 4., Va 6., '/i 8. in 9. uri v kinu «Dvor», ribniku onstran parka je mladež rajala z drsalkami do gladkem ledu. Sploh je letos opažati, da drsanie zopet postaja splošno priljublien šport ljubljanske mladine. ki dopoldanske ure presedi v šoli ali pisarnah, popoldne ali zvečer pa si privošči nekoliko živega razsibania na ledeni skorji in v svežem zimskem hladu Hranite denar! Domače vesti Škofovsko godovanje Dne 3. decembra so v Mariboru zborovali škofje. Šest ali koliko jih je bilo tam. In vsi vemo. za kako važno je •Slovenec« proglasil to konferenco, napovedujoč vnaprej, da se bo v Mariboru protestiralo proti omalovaževanju jugoslovenskega episkopata od strani vlade in proti preganjanju cerkve spioh. Čakali smo po končani konferenci na objavo škofovskega protesta, toda protesta ni bilo od nikoder. Pač pa se le zdaj javil djakovski škof Akšamovič in v beograjski »Politiki« povedal da je tudi njega povabil mariborski škof Andrej za 3. decembra v Maribor aa proslavo svojega godovanja. Takšni je torej ta stvar, da se Škofje v Mariboru niso zbrali k konferenci in protestiranju, marveč k godovanj-skemu banketiranju... Kakor razvidno iz izjave škofa Akšamoviča. je mariborski škof povabil rvoje tovariše, ko so se vračali iz Beograda. In ker je sv. Andrel tudi letos padel ravno na zadnjega novembra, dočim je naslednji dan bilo treba v stolnicah proslaviti narodni praznik, so se škofje utegni li sestati h godovanju sv. Andreja šele 3. decembra. Škof Akšamovič je bil zadržan, pa so tako opravili brez nJega in brez — protesta. Ali pa je »Slovenčevemu« informatorju »protest« obležal v želodcu? O. če bi bili mene povabili na konferenco. Jaz bi bil navzlic vsemu naoisal polnbam odgovarjajoče poročila, četudi nisem občudovalec Jugoslovanskega episkopata. AL C. • * K 70 letnici proL dr. Gorjanovlča. Zna ni llustrovani tednik za znanost In tehniko »Die Umschau«. ici Izhaja v Prankfurtu ob Majni, prinaša v svojem 45. zvezku v počaščen je 70 letnice univerzitetnega profesorja dr. Dragotlna Oorjanoviča-Krambergerja sliko tega našega odličnega in v širnem sve tu znanega učenjaka. * prlpomnjo: »Prof. dr. Gorjanovlč-Kramberger, ki le odkril predpotopnega človeka Iz K.-apine, je obhajal dne 28. oktobra sedemdesetletnico svojega roisrva. Odkritje Je »vojedobno povzro čilo veliko senzacllo. * Novi podtajnik t ministrstvo za socijalno politiko. Kakor poroča zagrebški »Jutami List«, bo dosedanji podtajnik ^ ministrstvu za socijalno politiko, dr. Jura) Kr-n je vič, odstopil in prevzame njegovo mesto narodni poslanec dr. Luio Kežman. Dr. Krnjevič bi postal v tem slučaju vodja izseljeniškega komisarl ata v Zagrebu, ki bo v najkrajšem času razširjen. * Novi pravoslavni ikofl. Na svoji zadnji scH je Imenoval Sv. sinod sledeče nove škofe: za mostarsko eplskoplto Jordana I ti— ča. za bihaško Benjamina Tavšanoviča ta za nikšiško dr. N&olo Krulit. * Jugosloven docent na prstki univerzi. Docent patološke llziologite na praški Karlovi univerzi dr. Ivo Mačela, rodom Dalma tinec, je Imel proilo soboto v Pragi svoje habilitacijsko predavan le o temi »Fiziologija in patologija avijadčarjev«. Predavanje je vzbudilo v znanstvenih krogih veliko za nimanje. * Nova nprava sarajevske sekcle JNU. Na občnem zboru sarajevske sekcije Jjgo-slcvenskega novinarskega udruženja, ki se }a vršil v pondeljek. je bi' Izvoljen za pred sednika Joso ivanlševlč, za tajnika pa Mak slm Svara. * Iz iolske službe. Absolvent filozofske fakultete v Ljubljani I. Koj šek Je imeno van za suplenta na mariborski realki. * Zdravniška vest V Vrabču pri Zagrebu (žel. postaja Stenjevec) Je odprl svojo ordinacijo praktični zdravnik dr. Jo ie Marietič. * šola kot spomenik kralju Petni. V Zenici je bil nedavno Izvoljen poseben odbor kateremu je poverjena naloga, da postavi kral'u Petru Osvoboditelju primeren sporne nik. Odbor je sedaj sklenil, da namesto spomenika zgradi poslopje za štlrirazredno srednjo šolo, ki bo posvečena spominu bla-gopokojnega kralja Petra. Vojna uprava Je dala stavbišče brezplačno na razpolaga Z gradnjo se prične prihodnjo pomlad. * Minister Radič proti pridigam. V svojem nedeljskem govoru pred otvoritvijo sel.iaških predstav v Zagrebu Je Stjepan Radič govoril tudi o morali in Izvajal: »Ne sreča je. da se je človečansrvo do danes vrlo nezgodno učilo morale. Kakorkoli rodi telji ljubijo svo:e otroke, so vendar otrokom dragi le tako dolgo, dok'er ne začno pridi-:>ovati! Ne maramo pridig niti od roditeljev niti r>d učiteljev, a najmanj od popov. Jezus je govoril o gorčičnem zrnu. o rizslp-nem sinu. o osmerih blagrih. Govoril je v prilikaH, to se p avi v književnosti, literaturi in življenju. On je moralno istino napravil pristopno vsakomur, brez pridig. 2a-' iiog, malo je duhovnikov, ki bi mu sledili. Kdaj je Jezus pretil s hudičem? Kdaj ie zagrozil, da bo grešnike na ražnju pekel? Jezus se niti nI Ijutil na farlze'e In pismarje — književnike. Samo enkrat Je to bilo, ko ie trgovce Izgnal Iz hrama...« * Italijani prevažalo ostanke padlih vojakov v domovino. V Slbeniku so prošU teden izkopali ostanke tamkaj pokopanih Italijanskih vojakov ter Jih v soboto v 23 krstah z ladjo prepeljali v Italijo. Žalni slav-rostl so prisostvovali zastopniki naših oblasti ter Italijanski vojaški atašč polkovnik Viscontl Iz Beograda. Zastopnik Italijanske vlade je izrekel zahvalo našim oblastim. * Drag'njske doklade orožnlšklh upokojencev. Finančni minister Je odgovoril te dni, kakor smo že poročali, na vprašanje poslancev dr. Žerjava In dr. Pivka, da se na podlagi znane naredbe Iz oktobra 1924 ne more izplačevati draginjskih doklad oroi nikom, ki so upokojeni po zakonu od 18. februarja 1922. Vsled tega sta poskušala »oslanca spraviti v dvanaisttae odredbo v tem smisla. Toda finančni minister Je io za vrnil s pozivom, da nima predloga od ministra za notranja dela. Zato sta se poslanca obrnila sedaj ponovno na ministrstvo no tranjih del, ki bo predlagalo, kakor s« čuje za finančni zakoa budžeta za leto 1925-26. posebno določbo, ki bo uredila vprašanje. Pravi krlžev pot je s temi dokladaml in to le vsled nerednosti, ker je bila naredba pod vlado g. Davldoviča površno izdelana. * Zdravstveno-poučnl mesečnik »Zdrav-le« prične z novim letom izhajati kot samostojen list Doslej je Izhajal kot priloga »Preporoda«. »Zdravje« bo prinašalo aktualne članke o naših zdravstvenih razmerah in potrebah, v poljudni obliki bo da'alo nasvet« In navodila za pravilno higljensko vzgojo ter nauke za zdravo življenje. — »Zdravje« naj pride v vsako hišo. v vsako družino v mestu ta na deželi. List bo obsegal po 32 strani cena mu bo za celo leto 30 dinarjev. Naročnina sc pošilja upravi »Zdravja« v LJubljani, Higijenski zavod. pride še ta mesec v Kino «Dvor». Podprt: zopet poklical ponoči sobarico Francko Ste plc in zahteval sobo. Stepičeva ga ie nato v sobi tirjala za plačilo. Pri tem pa je neznanec postal nasilen, zgrabil izpoln eno pr! javnico, hitro odprl okno in skočil iz prvega nadstropja na u!lco ter izginil v noč. n— Prevejan goljul. »Gospod ravno ta trenotek nima časa in prosi mene. da mi daste par lakastih čevljev št 38. da .Hh pomeri« tako se je predstavil v Blasovi trgovini s čevlji Pod irančo v pondeljek zvečer neznan mladenič, rekoč ie, da ga pošilja trgovec Olup ml., ki ima loka! na drugem vogalu hiše. Blasova. misleč da ga v istlnl pošilja Olup je čevlje seveda takoj izročila. Nemalo Pa se je začudila, ko je pozneje izvedela, da je grdo nasedla goljufu. u— »Moč ln lepota« v «Klnu Matica*. Naval k včerajšnjim predstavam tega filma, ki Je končno v svoji emtnerutnl kulturni ta vzgojni misiji le dospel v Ljubljano, laijamčuie, da fe tud. v Ljubijo« dvigne tnieres za negovanje telesa ki duha, ljubezen do prlrode, krik po svetlobi, zraku, zdravju in lepoti. Za himno prirodi ta človeku so entuzijasti proglasili ta film, ko ga je berlinska Ufa dovršila s pomočjo cel«-ga Itaba spoTtnJh ta zdravstvenih speclja-Hstov ta ko Je v premijeri razkazal berlinski velikomestrti publiki avoje sijajne epl-zodne posnetke, ki združeni v celoto nudijo toliko želj eni nazorni kaž4pot k prerodu posameznika ta družbe. Odveč le poudarjati vrline filma, s čemer pa le ni r»-četto, da zasluži samo entuzijazem ta hvališ anje. Tudi ta film ima svoje pomanjkljivosti, o katerih izpregovortmo ob prvi priliki. Med tem pa vsekakor priporočamo ljubljanski publiki, da si ga ogleda, kajti to, kar film nudi. Je za Ljubljano obilno, potrebno ta dobrodošlo. Komentarji onega občinstva, ki si Je včeraj ogledalo «Moč Iti |epoto», so vrlo živahni Posebej pa |e treba pohvaliti tudi orkester, ki s fmeso izvaja vse glasbene komade, prilagodene k filmu. —o. Iz Maribora a— Radlčev shod se bo vršil v Mariboru v nedj jo, dne 13 t m. oa 10 uri dopoidne v Narodnem domu. Prvotno so nameravali zborovati v Gčtzovi dvorani, sedaj so se pa zadovoljili z Narodnim domom, kamor gre kvečjemu tisoč oseb. Tudi je odpovedan prvotno napovedani banket za 70 oseb. a— Pod streho. Prejšnji teden so pokrili novo stanovanjsko hišo Mestne hranilnice pri ljudskem vrhi, ki Jo Je zgradilo stavbeno podjetje .Accetto & Komp. po načrtu arhitekta g. Jo4e Jder.ca. Hiša Je v kras mestu pa tudi k omlljenju stanovanjske bede bo nekaj doprinesla. Na Miklavžev večer pa so s primerno zidarsko slovesnostjo položili zadnjo opeko na streho tudi pravkar dovršene nove mestne hiše v Frančiškanski ulici, v katero se bosta naselila stavbeni urad ta mestno električno podjetje. Tudi par lepih stanovanj bo v tem trinadstropnem poslopju, katero Je dozidal stavbenik Zivic v kratki dob! osmih tednov. Od delavstva predenemu slavju so prisostvovali tudi: župan dr. Leskovar. načelnik stavbenega odseka dr. Katz, vodja mestnega gradbenega urada nadsvetnik Inž. černe, vtš. gradbeni inšpektor Franc Madlle, stavbeni podjetnik Zrvlc ta vsi delavci, od katerih Je eden lepo nazdravil došlim gostom in lelel, da bi bfla stavba obvarovana pred ognjem ta drugimi nesrečami. Palačo Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu pa zidado kljub mrazu naprej ta so Jo de1onta tndi pokrili na oni strani, kjer bo samo eno a!l dvonadstropna. Mariborčan! prav radi ogledujejo zanimivo de!o na stavbi, ki nai tudi dvigne n!a??t novodošli. Iz finihmod-UcllUSKi piaSCl nih enobarvnih in tudi karirastih veloutjev (rožasta satin pod oga z va-telinomi od sredn e do n« linejše kvalitete v cenah 400—1000 D n se dobijo v veliki Izb ri pri F. In J. Gorlčar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. gospodarsko življenje na desnem bregu Drave, e velikimi podjetji, ld bodo v pritličju palače. a— Planinski ples. Vodstvo marfcorske podružnice SPD nas prosi v informacijo ostalim društvom ta občinstvu za objavo, da se bci vršB v Mariboru mdi letos običajni planinski ples na dan 1. februarja v Gotzovl dvorani. a— Svečani ples z voJaSko godbo prire-de v proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra častniki mariborske garnizije dne 17. decembra v G6tzovI dvorani. Vstop je dovoljen sama proti vabilu brez vstopnine; toaleta Je predpisana za dame plesna, za gospode frak, smoktog ali salonska. Vabila pravkar rarpošilja upravni odbor Oficirskega doma, ki sprelema mdi reklamacije. a— Murček Iz luknje. Po neutrudnem , dreganju v blagor abstinentov, producen-tov brezalkoholnih pijač in ugleda družbe Svete vojske, se nam le v sredi zime konč m> le posrečilo vzdramid iz dveletnega zimskega spanja odbor svetih vojščakov, ki Je sklica! za danes, dne 9. decembra ob 18. uri občni zbor s poročilom o »delovanju* ta volitvijo novega odbora. Iz delovanja bo prizadeti tudi poročal, v čigavem tmeiru je napravi! in podpisal vlogo na občino za lepe prostore v Kazini, odkoder bi rad Izrinil uradniško menzo za tovarno g. Somreka Iz Selnice pod firmo Svete vojske. Pripomniti Je še tudi, da smo zasledili oficljelno vest o občnem zboru te baje nepolitične družbe samo v »Naši Straži*. a— Proti stanovanjskemu davku. Mariborsko društvo državnih nameščencev je poslalo včeraj mariborski občini protest radi nameravane uvedbe stanovanjskega dav ka. ki ga Je predlagalo Društvo stanovanjskih najemnikov. Svoj protest utemeljuje vodstvo društva državnih nameščencev s tem, da z ozirom na svoie bedno stanje ne morejo prenesti državni uradniki nobenega novega obdavčenja, ker jim itak že država odteguje skoro vsak mesec več davščin ta so še nove na vidiku. Vrh tega rastejo tudi cene življenskim potrebščinam. Kakor doznavamo, tudi občinski svetniki ni so naklon:eni temu novemu gradbenemu davku, ker bi bila akcija preveč komplicirana za občino in še nova obremenitev, za kEtero nimajo kritja. Na današnji seji občinskega sveta poroča predsednik finančnega odbora dr. Jerovšek o tem davku. Iz Celja Obrtniški shod. Občeslovensko obrtno društvo v Celju sklicuje za nedeljo, 13. decembra ob 8. uri dopoldne v Narodnem domu v Celju obrtniški shod z dnevnim redom: Reforma bolniških blagajn; referent g. Ivo B!z'ak Iz Celja. Ta predmet je tako velikega pomena, da je neobhodno potrebno, da je zastopano celokupno obrtništvo, brez ozira strank. Obenem s preosnovo se namerava:o zvišati prispevki za bolniško blagajno, ki so bili že sedai neznosni. V Interesu obrtnikov samih Je, da se shoda po!-noštevilno udelež«. e— Vojni oškodovanci! Vsi voini oškodovanci. ki prebivajo v celjskem okreju in v S3 vin jski dolini, se opozarjajo, da se bo vrši v nedeljo dne 13. t m. ob pol 3. popoldne v Filipčevi gostilni v Gledališki ulici sestanek. Na tej konferenci vojnih oškodovancev bo poročal delegat is Maribora. * Kolki po I Din umaknjeni Iz prometa. S 1. decembrom so bili umaknjeni iz prometa koiki za 1 Din oranžne barve, ki so služili za nalepljenje na tovorne liste brez takse, in sicer radi tega, ker niso več potrebni, ker so v prometu že novi tovorni listi s takso 5 Din. * Božičnih praznikov se vsakdo veseli. Da užijemo tudi mi slepi vsaj malo veselja, se obračamo na vsa piemenita srca s prošnjo, nai se nas spomnio za praznike s primernimi darovi. Darove sprejema Pod-prrno društvo slepih. Wolfova ulica 12 (dvo rlSče) v Ljubljani. Na željo se pošljejo tudi položnic«. — DruStvo smatra vsakogar, ki darule vsaj 20 Din letno, po svojih pravilih za podpornega člana. Zato razpošilja vsako leto Istim plačilne naloge ln položnice s pro Srjo, da blagohotno vpošliejo članarino in ostanejo še nadalje društvu naklonjeni. Naj položnic nihče ne vrne! * Jugoslovenske prebivalstvo na Reki. Naš genera'rJ konzul na Reki g. Dobričlč je prispe! v nedeljo v Beograd, da poroča ministru za vnaire zadeve o ureditvi obmejnega prometa med našo državo In Italijo. Po njegovih podatkih živi na Reki nad 2000 družin naših državljanov. To število Pa še ni definitivno, ker se naši državljani na Reki še vedno prijavljajo. * Delavska šola r Beogradu. Kultumo-prosvetnl odbor beograjske Delavske zbornice bo v svrho kulturnega in prosvetnega dviganja delavskih siojev v nakrajšem času otvorila delavsko šolo, v kateri si bodo delavci mogli zadoblti potrebnega znanja lz socljalnih in ekonomskih znanosti. * Izlet na Jadran. Naše obrambno društvo »Jadranska Straža« pripravlja po svoiih pododborih velik pomladanski zlet na Jadran. Izlet se bo vršil o Veliki noči. Železniške vozne cene bodo za izletnike znat no znižane. * Za lovce. Primarij mariborske bolnice, g. dr. Cernlč nam poroča: Danes 7. dec. sem se peljal zvečer lz Slov. Bistrice v Ma ribor. Pri Slavnici pred mestom 9mo prehiteli dva voznika ln na ovinku zavrnili dva srnjaka, enega šplčnlka in enega šesteraka, ravno sta hotela z leve strani preko ceste. Takoj za tem ovinkom smo zopet prehiteli voznika. Da se srnjaki upajo v tem času na tako živahno prometno mesto, kjer vozi po več voznikov med n imi tudi avtomobil, je dokaz, da jih mora gnati le glad s Pohoria v dolino. Vse to pa znači. da se pohorski lovci ne zavedajo lavsklh dolžnosti v zimi, ko treba pokladat! divjačini zimske krme. Gorje divjadi če pride zmučena in prezebla v dolino, kjer jo čaka sigurna smrt. Lovskim najemnikom in Imetnikom lastnih lovov je torej nujno svetovati, da v tem času krmijo divjad. * Za 10 Din dobiš motor alf kolo. če kupiš srečko športne loterije Jugoslovenske Matice. 2rebanje se vrši v najkrajšem času — 20. t. m. Dobitki obsegajo dve motorni kolesi ta 25 navadnih moških in ženskih koles iz znamenite francoske tvornice »Peu-goet». Srečke i Din 10 so naprodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, v vseh ljubljanskih trafikah, v Tiskovni zadrugi. Matični knjigarni in v pisar ni Jugoslovenske Matice, Selenburgova ul. štev. 7TI. * Umrl Je te dni v Dubrovniku bivši dalmatinski namestnik Niko N a r d e !! I. Ko je šel leta 1911. v pokoi. se Je naselil v Dubrovniku. Kot kulturno-zgodovinskl ku-riozum bodi omenjeno, da le bil šele pod Nardellijem leta I9C9 v Dalmaciji uveden srbohrvatski jezik v državnih uradih. * Strašen mraz r Kočevju. Iz Kočevja r.am pišejo z dne 7. t. m.: Včeraj zjutraj ie bila temperatura na prostem —21* R. po poldne (ob 13. url) —14« R, zvečer (ob 20.) —!4° R. Danes zjutraj —14° R. Snega je zapadlo po! metra debelo, v višjih legah ce lo meter. Vse je v ledu. Vreme Js Jasno ta solnčno. * Nezgode. V mariborsko bolnico so pripeljali Iz Rač neko Jožefo Veber. ki je prišla v tamošnjo gostilno Lašič, kjer Jo je na padel na dvorišču domači pes in jI strašno razmesarll roko. — Na kolodvoru Tezno pri Mariboru je padel železničar Simon Se-veder iz bločnlce ta si pobil jlavg. * Smrt hrvatskga rodoljuba. V pondeljek ie umrl v Zagrebu ugledni trgovec Jaro-s!av Bartullč. cenzor Narodne banke in pri-sednik trgovskega sodišča. V nedeljo je bil ie zdrav na lovu, v pondeljek pa so ga našli doma mrtvega. Zadela ga je kap. Bar-tulič Je bi! odločno Jugoslovenskega prepričanja in se Je mnogo udejstvoval v raznih kulturnih In humanitarnih društvih. Svojo plemenitost ie pokazal tudi v svoii oporoki. Zapusti! je med drugim: Jadranski Straži 10.000 Din, Jugoslovenskemu Sokolu 10.000 Din. pevskemu društvu »Kolu. 10.000 Din, Planinskemu društvu, zagrebški filharmoniji, Podpornemu društvu trgovske akade-ml'e in deškemu zavetišču Josipovcu pa po 5000 Din. Pokojni Bartullč Je bil rodom lz Karlovca, kjer ie bi! njegov oče gimnazijski ravnatelj. * Otrok z očesom sredi čela. V vasi Dtagoievo pri Gack! v Hercegovini ie povila posestnlca Slava Belič mrtvorojeno moško dete z enim očesom sredi čela. * Vino, streljanje, nož. Za Miklavža Je dobila tudi mariborska bolnica preteklo ne de!Jo prirastek !z okolice. Od sv. Miklavža so jI pripeljali 20 letnega posestniškega sina Franca Zalokarja, ki je začuti! v gostilni med popivanjem potrebo po streljanju. Ko Je Izstrelil samokres, je ušel. orožniki pa so ga zasledovali. Ker se Zalokar na klic orožnikov nI ustavil, je tudi orožnik ustre-H1 In le dobi! ZMokar kroglo v desno roko In hrbet. — Iz Dotroš 1» prišel z veliko rano na glavi 21 letni hlapec Franc Krivec, ki ga Je dobri prijatelj za Miklavža počakal na cesti. In ga začel m!a'itl s široko lato po glavi. — Nadalje so prlpella!! iz okolice 19 letnega delavca Avgusta Pipenbacheria, ki so ga med nedeljskim popivanjem v neki gostilni z nožem zabodli v levo ramo. Iz Ljubljane Najlepie in itajoenej&e čepice dobite pri tvrdki Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14. u— Na novinarskem koncertu Je ba v garderobnem prostoru Glasbene Matice zamenjan dežnik. Lastntk pogrešanega dežnika naj se zglasi v ravnateljstvu Mestne hranilnice ljubljanske. u— Spomenik tovarišem - žrtvam svetovne vojne so sklenili postaviti Sentpe-terčanl pred cerkvijo sv. Petra v Ljubljani ter so osnovali poseben odbor, v katerega so Izvolili: kot predsednika g. Viktorja Rohrmana, kot podpredsednika g. fre-gatnega kapetana v p. Kubelko, kot tajnika rač. svetnika Josipa Pirca. kot blagajnika g. Leopolda Zupančiča, kot odbornike pa gg.: gerenta Turka, župnika Petriča, dr. Steleta, rač. rev. PoJ.enela, invalida Kristana ter kot zastopnike ljubljanske okolice gg. obč. svet. Logarja (Moste), Plevnika (Tojnačevo), Presetnika (Šmartno), Irta (Stepan-ja vas), Bolto (Jarše). Imena teh mož ter složen nastop cele fare nam jamčita, da se uresniči iskrena želja vseh pravih Sentpeterčanov, da postavijo padlim tovarišem časten in velike fare vre den spomenik. Rade volje se b>do odzvali pozivu ter naklonili odboru svoj prispevek, da se načrt dtripre) udejstvL Preostale po padlih tovariših pa že danes prosimo, da nam Javijo imena teh žrtev svetovne vojne. PLsma ter prijave sprejema tajnik svet. Pire, Cegnarjeva ulica 10, denarne prispevke pa blag. Zupančič, gostilničar na Ahacljevi cesti. Sentpeterčani, ki vam je sj>omin na padle tovarlSe svet ta drag, na delo! u— Zima v LJuMJani. V soboto smo bnell v Ljubljani minimum — 19.2 stop. C; v nedeljo tn pondeljek Je nvraz nekoliko popustili, včeraj zjutraj pa Je na izpostavljenih mestih zabelježi! termometer zopet —18 stop. C. In je le malo upanja, da bi se temperatura v bližnjih dneh znatno ublažila. Take ljute zime v LJubljani že dolgo vrsto let nismo ImelL u— Očistite hodnlkel Pišejo nam: Ker ne pomagajo niti poziv! stražnika, se obračamo tem potom do goepodarjev nezazidanih pared ob Aleksandrovi cesd, da odstranijo z desnega hodnika Aleksandrove ceste in Beethovnove ulice neposttti led. Naravnost čudno je. da se že ni pripetila kaka nesreča. Ob naš! najlepši aveniji Aleksandrovi cesti bi se pač spodobilo, da tudi ta dva gospodarja storita svojo dolžnost kot so to storili že prav vsi drugi ta so povsod suhi ln čisti hodniki. n— Policijske prijave. Od pondelika na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slu-čall: 3 tatvine, 1 goljufija. 1 telesna poškodba, 1 neplačan vžitek, l prestopek trpinčenja živali, i prestopek kaljen.ia nočnega miru in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretacija je bila izvršena 1 ta sicer radi Izgreda v pi anostl. a— Skok skozi okno. V Kaifeževl gostilni v Florljanskl ulici ie prenočeval od 1. do 2. t. m. mlad moški, ki Je navede! na prijavnici bržkone napačno Ime. Z. Slavko, doma s štajerskega. Po dveh dnevih Je od šel, ne da bi poravnat račun. 6. t. m. pa je Ugodna prilika za nove naročnike »Jutra« « Novi naročniki «Jutra» store prav, ako se udeleže žrebanja III. serije «Jutrovih» nagrad, ki se vrši 19. t. m., ko bo izžrebanih 1600 nagrad v skupni vrednosti nad 60.000 Din. Prvo darilo 10.000 Din. Drago darilo 2500 Din. Ostale nagrade tvori poleg desetih zbirk vseh «Jutrovih» romanov (vezanih), še čez 1500 izvodov «Jutrovih» romanov «Hči papeža« in «Veliki inkvizitor». Nove naročnike za «Jutro» sprejema uprava neprestano, priglase novih naročnikov, za žrebanje III. serije nagrad, pa samo do sobote, 12. t. m« opoldne, ker poteče ta dan rok za prijavo vseh upravičencev. Novi naročniki «Jutra» imajo pravico potegovati se za nagrade III. serije žrebanja, ako plačajo naročnino vsaj za dva meseca naprej ter pravočasno pošljejo prijavo na spodnjem od-rezku: (Samo za nove naročnike!) Upravi „Jutra" Ljubljana. Podpisani se s tem priglaš&m za novega naročnika «Jaha^ obenem pa tudi za udeleženca pri III. seriji cjutrovih* nagrad. Naročnino za dva meseca naprej v znesku 50 Din sem odposlal, odnosno Jo takoj pošljem po poštni položnici (Natančen naslov novega naročnika *Julra».) Ime in poklic: Pošta, kraj: . odarstvo Okrožna zadružna konferenca v Celju V nedeljo 6. t. m. se Je vrlila v dvorani Mest,te hranilnice celjske konferenca članic celjske Zadružne zveze za področje celjskega okrožnega sodišča, izvzemši ckraj Konjice. Navzlic hudemu mrazu in oddaljenosti nekaterih zadrug se ie zbralo lepo število zadružnl-ških delegatov. Predsednik Zveze gosp. dr. A. Boži č ie izvajal v svojem referatu »Obrestna mera in obči gospodarski položaj« med drugim, da so se po hudih popre-vratnih krizah gospodarske prilike vendar že koHkor toliko normalizirale, kar nam svedoči naša valuta, zadost.ia zalo ga kmetijskih pridelkov in trgovinskega blaga, aktivna zunanjetrgovinska bilanca. siahiliziranje valut v več sosednih državah in medseboino gospodarsko razračnnavanie med državami Z normaliziranjem prilik nam je računati pri vsem našem gospodarstvu, pri naši režiji in pri načinu vsega našega življenja. Mi vidimo, da se giblje tudi obrestna mera. vsai za vloge, v smeri proti normalnim mejam, to }e proti 4—6 %. Temu primerno pa se mora splošno urediti tudi obrestna mera za kredit od 6 do 8 %, ker bo samo v tem primeru mogoč reden razvoj našega gospodarskega življenja. Zadruge se tei obrestni meri že prilaguiejo. istotako hranilnice, banke pa bodo morale slediti, če .ie drugače, pa z energično redukcijo svojih režij, ker gotovo nI na mestu, da se znižuje samo obrestna mera za vloge, ne pa v zdravem razmerju tudi za kredite. Ravnatelj Zveze gosp. Janko Lesni-čar ie v svojem referatu najpreje ugotovil. da se nahaja v okrožju skupno 168 zadrug. od katerih ie včlanienih pri celjski Zvezi 85. pri ljubljanski 83. Vštete niso zad.iie ustanovitve in likvidacije ter nekatere članice drugih zvez. Od 368 zadrg so 104 kreditne, 24 je konsum rih in nabavnih zadrug. 6 je zadružnih elektrarn. 1 mlekarska zadruga. 32 jc raznih obrtniških, stavbnih, pašniških in drugih zadrug. Poleg posojilnic sta največji zadružni gospodarski podjetji Hmel ja ma v Žalcu in Zadruga za izvoz jajc v Št. Jurju ob južni želez., ki je Izvozila letos okrog 150 vagonov jajc v Švico. Nemčijo in Anglijo. Poslovanje posojilnic v splošnem zadovoljuje, povojno kreditiranje ni povzročite večjih škod. Manjka pa živahnejša reklama za poslovanje in cilie teh zadrug, ki tu in po ostali Sloveniji pomeniajo našo največjo denarno organizacijo. Glede na razne projekte o obrtniškem kreditu je označil govornik obrtniške zadruge za najboljšo kreditno organizacijo obrtništva oovsod tam. kier že ni dobrih in močnih obstoiečih posojilnic. Banke po svojem ustroiu in poslovanju ne morejo ustrezati glavnemu cilju cele akciie. to :e, da dobi obrtnik v roko cenen denar. Pri nadaltnih izvajanih se je bavil govornik z nuino potrebo zadružne organizacije našega mlekarstva in z usta-•TEvIianjem živinorejskih zadrug ter zadrug zn zavarovanje živine. Zahteval je, da ob'astva posvečajo več>o pozornost našemu mlečnemu eksportu. da ne bo inozemskih pritožb o nesnažnosti in slabi kvaliteti izvoženega mleka. Končno se ie bavil govornik s konsumnim in produktivnim zadružništvom, ki ne kaže zavolio premale splošne zadružne naobrazbe. zaradi preslabe strokovne spreme in znamh rezultatov povojne osihoze najboljših uspehov. Revizor gosp. Janko Smodiš je podal v svo:em referatu »Rezultati revizij " okrožju* celo vrsto praktičnih strokovnih nasvetov In navodil. V živahni debati je med drugim na-svetoval župan gosp. dr. Zdolšek iz Brežic, nai bi se ozirale posojilnice pri eventualnih darilih na živinorejske zadruge. odnosno bi naj podpirale okrajne zastope ori živinorejskih akcijah. Svari pred ustanavljanjem kreditnih zadrug tam. kier ni prvih pogojev. Zeli. da Zveza izda zn svoie članice nraKtičen poslovnik Nadučitelj gosp. Pečnik (Kapele) obžaluie propadanje živinorejskih zadrug in želi. da bi se od vseh poklicanih činiteliev pričela živahnejša tozadevna propaganda. Za okrajne ekonome se dado na razpolago primerna sredstva. Posestnik gosp. Drofenik (Št ■ urij ob iuž. želez.) izrazi zahtevo krneč V h krogov, da bi se naj čim prej vršili : 2 obstoječih kmetijskih šolah mlekar-• k; iečaii. ker absolutno manika izuče- 'h mlekariev ter ie ustanavljanje in ■bratovanie mlekarskih zadrug zaradi iega nemogoče. Poštar gosp. Slavec 'Laško) povdaria potrebo zadružne pro migande med kmečkim ljudstvom. Konč no je poiasnH ravnatelj gosp. Lesni-čar več vprašanj glede davčnih in poslovnih zodev pri raznih vrstah zadrug. To zanimivo zborovanje bo gotovo dalo mnogo i.iicijative za spopolnitev in nadaljno organizacijo našega kmečkega in obrtnega zadružništva. Slavenska banka, d, d. ? Zagrebu Upravni svet Slavensks banke, t« ugodna prilik« I Naši vo|ai dolgovi in nate zunanje posojilo. Kakor je sklepati po vesteh b Beograda. obstoja končno resna namera ureditve naših vojnih dolgov. Potom ko Je Romunija uredila vprašanje svojih dolgov Ameriki in dobila v Washingtonu privoljenje, da jih odplača tekom 65 let, prihajamo torei tudi mi na vrsto. Te dni Je finančni minister dr. Stojadinovič tzjavH novinarjem, da se bo vprašanje naših vojnih dolgov Ameriki uredilo tekom skupščinskih počitnic. Smatra se da bo finančni minister sam potoval v VVashingfcon ter na povTat-ku posetil Pariz in London v svrho sklenitve večjega zunanjega posojila, ako ga ne bi mege! po povoljnejših pogojih skleniti v Amonki. = Priglasitev zasebnih žrebcev k llcen-covanju. Veliki župan mariborske oblasti razglaša: Na podstavi zakonitih predpisov o llceneovanju žrebcev se razglaša, da morajo lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji plemenilni dobi spuščati svoje žreb-ce za plemen! te v tujih kobil, prijaviti te žrcbce najpozneje do 1. januarja 1926. pri onem srezkem poglavarju (mestnem magistratu), v čtoar okolišu je žrebec postavljen. Pri razglasitvi žrebca ki se izvrši pismeno ali ustno, se mora obenem naznaniti: a) ime, priimek, bivališče ln občina žreb-čevega lastnika; b) pasma in rod, starost in barva, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjam, da so za žrcbce toplokrvnih pasem pod štirimi leti tn za mrzio-krvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. Svoječasno bom razglasil, kje in kda| bo pregledovala komisija priglašene žrebce In dajala dopustila (licenco.) Pripominjam, da jo razpisani rok 1. januarja 1926. skrajni rok; na pozneje došle prijave se ne bo moglo ozirati. = Monopolskl dohodki so znašali v prvih petih mesecih letošnjega proračunskega leta, to te od 1. aprila do 31. avgusta. 1009.9 milijona dinarjev proti 977.7 millio-nr.ni dinarjev v enakem času lanskega le-leta. Posamezni monopolskl predmeti so dali naslednje dohodke (v oklepajih številke za enako dobo hnskega leta; vse v mlM-ionih dinarjev) tobak 703.5 (704.5); sol 143.4 (120.4), petrolej 44.3 (32.9). vžigalice 57.3 (60.6), cigaretni papir 57.8 (54.5), razni monopolskl dohodki 3.6 (4.7). V proračuna Je Ml predviden ta dohodek samo na 964.8 ml lijona Din. Višek preko proračuna znaša torej 43.1 milijona dinarjev. = Državna trošarina. V prvih šestih mesecih tega proračunskega leta, to je od 1. aprila do 30. septembra, se Je «a državni trošarini pobralo skupno 370.7 milijona Din proti 330.5 milijona Din v enakem časa lanskega leta. Naveč ie vrgla trošarina na sladkor, in sicer 168.7 milijona Din (lani v enakem času 169.3 milijona Din), potem alkohol 83.7 (43.7). za bencin 31.9 (22.8). na pivo 28.6 (27.8). na kavo 17.1 (17.7), na navadna vina 16.5 (27.7) milijona dinarjev Itd. V proračunu 'e bil za 6 mesecev t. 1. predviden samo 301 miliion Din. Višek znaša torei 69.7 milijona dinarjev, a napram lani so se dohodki od trošarine povečali za 40.2 .rilijona dinarjev. — Za gradbo sladkorne tvornice v Ml-trovlcl. V Mitrovič! se le pred kratkim vršil sestanek kmetijskih posestnikov, na katerem se Je sklenila ustanovitev majhne zadružne sladkorne tvornice. Izvoljen Je bil začasni odbor, ki Ima izvršiti potrebne priprave. Gradnja bo stala po cenitvi pet milijonov dinarjev; ta svota se bo razdelila na 5000 deMc po 1000 Din. = Odgodltev prodaje nISke tvornice usnja. Pooblaščeni odbor konkurzne mase Industrijske prometne banke v Nišu Je predložil sodličn predstavko, v kateri prosi, da se prodaja tvornice usn.ia od godi zaradi nezadostnega števila Hcitantov. = Za znižanje železniške tarlle za Hžol, oves, Ječmen la tsrščlco. Z novo železniško tarifo io se povečati prevozni stroikl za omenjene poljske pridelke. Zaradi tega je več zbornic iz Srbije poslal« prometnonn ministrstvo spomenico, v kateri se zahteva zopetno znižanje tarif. = Nova pravilnika. V ministrstvu za kmetijstvo in vode sta izdelana: pravilnik za izvedbo zakona o kmetijskih kreditih is pravilnik za kreditne kmetijske zadr tge na podlagi zakona o kmetijskem kraiito. Oba piavilnika bosta publldrana v nek j dneh. = Povišanje angleškem diskonta, b Londona poročajo: Bank of England Ja dne 3. t m. sklenila, da poviša bančno rarto od 4 na 5 odst 4 odst rata Je veljala od 1. oktobra t I. O vzrokih tega za angleške razmere neobičajnega koraka se ve prav malo. Londonsko tržišče že preko dva tedna pokaeuje znake, da Je minfl čas likvidnosti denarja, ki Je bila poprej tako velika, da Je Bank of England ▼ oktobru znižala rato. = Polom avstrijskega premogovnika. Du najsko časopisje poroča, da Je premogovnik »Silesla« d. d. v plačilnih težkočah. Delnice ki so imele svoječasno tečaj 120.000 aK so že več mesecev brez vrednosti. Pasiva se cenijo na okrog 50 milijard aK. aktiva na okrog 13.5 milijarde aK. = tstanovitev Avstrijske trgovinske zbornice v Pragi. Iz Prage poročajo: Dela za ustaniHvrv Avstrijske trgovinske zbornice v Pragi so v sporazumu s pristojnimi čini»eljl hi s jode-ovanjem avstrijskega poslaništva v Pragi tako napredovali, da se bodo mogli izdelan statuti predložiti v odobr.tev češki siovaški ln avstrijski vladi. Svrha te zbornice bo pospeševanje trgovine med Češkoslovaško In Avstrijo. = Povišanje rumunskik železniških tarll na predvojno pariteto. Iz Budimpešte poročajo: Rmrunskl prometni minister Je v nekem razgovora Izjavil, da se bodo osebne In blagovne prevozne tarife n« železnicah povišale s 1. januarjem 1926. za 30 odstotkov. S tem vprašanjem bi dosegle ruminske železiiške tarife predvoino pariteto. = Ponovna uvedba dlskontlranja menic v Poljski. Po varšavskih vesteh je Poljska banka zopet vpostavlla dlskontiranje menic z dne 7. t. m. S tem Je nastopilo pomirjenje v Varšavi, zlasti ker se Je obenem dolar stabiliziral na okroglo 8 poljskih zlatnikov. Razpoloženie ubožnejših slojev pa le le nadalje nemirno, ker kljub nazadovanju dolarja cene živilom, ki so porasle ob času najnižjega stanja zlatnika za 30 do 50 odstotkov, oe pokazujejo nikakega nazadovanja. = Ameriško posojilo Hapagu. Iz Hamburga poročajo, da Je paToplovna družba Maiiag uspešno zaključila pozajanja za posojilo v Ameriki. Družba dobi posojilo v zsiesku 6.5 milijona dolarjev, ki se lahko poviša na 10 milijonov dolarjev. Obrestna mera znaša 6.5 odst Posojilo, ki se bo dalo v podpisovanje v Newyorkti. bo služIlo za izgradnjo ladijskega parka družbe. = Naraščanje Insolvenc v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Po poročilu statističnega državnega urada Je bilo v mesecu novembru t I. otvorjenih 1343 novih konkurzov In 967 poslovnih nadzorstev. Odgrrvar|ajo-čl številki za oktober t L sta znašali 1164 konkurzov tn 633 poslovnih nadzorstev. = Stanje posevkov v Poljski. Stanje ožim rih posevkov v Poljsk! se nahaja med povprečnim In dobrim. Najboljše kaže lečnen. = Podružnica moskovske banke v Berlinu. Iz Bertlna poročajo, da namerava Moskovska ljudska banka ustanoviti v začetku prihodnja leta podružnico v Berlinu, ako se bodo podajanja z nemškimi oblastvi pozitivno zaključila. = Naraščanje cen na ameriškem tržišča železa. Produkcija sirovega železa v Ameriki je znašala tekom meseca novembra t. 1. 3.02 mllliona ton pri 220 plavžih. Podjetja ne morejo v bodoče več zadostiti svojim obveznostim. Produkcija' Jekla Je prekoračila pri mnogih podjetjih maksimum produkcijske zmožnosti. V novembru se ie množina Inozemskih naročil pomnožila. Spričo teh razmer so cene zelo čvrste. Borze S. decembra. CURIH. Beograd 9.20. Berlin 123.40, Newyork 518.50, London 25.155, Pariz 19.90 Milan 20.90, Praga 15.375, Budimpešta 0.07270. Bukarešta 2.40 Sofija 3.775, Varšava 72.50, Dunaj 73.125. — Druge borze radi pracnika niso poslovale. Na pomoč kmetijstvu koristnim pticam! Logatec, 6. decembra. Cas je tu, ko se naša nezavedna mladi« na ukvarja posebno z lovom gospodarstvu koristnih ptic. Naša c^olžnost je. da z vso odločnostjo zabranjujemo -nUHni tako po« četje, ki je v škodo splošnemu gospodar« stvu. Kar nam ne pokončajo koristnih ptic huda zima in domače mačke, to nam uni« čijo največ vaški paglavci, ki j;h puščajo starši brez nadzorstva. Pomisliti morimo, koliko nam drobne pti« ce koristijo posebno v zimskem času po sa« donosnikih ozir. pri sadnim drevju, kjer temeljito uničijo nebroj škodljivcev, ki se skrivaio pod staro skorjo debla in na ne« odpadlem listju. Bodimo jim zato hvaležni in jim napravimo zjutraj Itmilnc hišice, v katere polagajmo dnevno razno krmo; ko« ruzo, pro. seme od solnčnic. konopljo Itd. Krmilne hišice naj bodo na krajih, kjer nc morejo mačke blizu. Žalostno je, da se ta« ke naprave opažajo večinoma samo po me« stih. dočim se n t deželi, k'er M-m razna žita rastejo za hrbtom, z malimi izjemami nanje sploh ne spomnimo. Krajev, kjer so nameščene krmilne hišice tudi poleti, drob ne ptice->pevke ne zapustijo. Ali ni vesel In prijeten občutek, poslušati ptice«pevce v spomladanskem času v jutr»n!ih urah, ko nam prepevajo zahvalo za zimski živež? žalostno in zapuščeno pa je po vasi, kjer se sliši samo regljanle žab. po sadnih vrt o. vih pa vidiš namesto ptic mačke, ki ae pre« flaniajo z drevesa na drevo. Kmalu bodo tudi koline (furež) oa dnevnem redu. Do« hrodušni gospodar ho nušel tudi tu odpadke za majhne ptičje žolodfke. Tudi ti lovec lahko storiš mnogo dobrega stradajoči® kljunčkooa s svojim plenom, Čegar meso je večkrat neužitno. Pojdimo skupno na delo ter pokažimo, da se tudi po vaseh zanimamo za naše drob ne airotice. ki sedaj strašno stradajo. Na« mestimo čim več hišic, kajti s tem pomaga« mo onim, ki nam mnogo koristijo. Šport Letošnji vojaški smuški tečaji Lansko leto začeti vojaški smuški tečaji se bodo letos nadaljevali ter je njih izved« ba tudi letos poverjena Jugoslovensko zim« »k os po rt nem a savezu, ki ima tehnično vod« stvo tečajev. Prvi tečaj prične jutri v Kranjski gori. Vai udeleženci se zbero danes v Ljubljani ob 3. popoldne pa se odpeljejo na Gorenj« sko. Udeleže se ga podčastniki in častniki IL in III. armije. tako da bodo koncem te« ga tečaja vse armije razpolagale z izvežba« niml smučarji. Istočasno prične v Kranjski gori trening prve vojaške tekmovalne vrste, iz katere se izbero najboljši smučarji ter odpošljejo na velika vojaška tekmovanja v Tatri ne Češkoslovaškem, ki se vrše v februarju in na katera so povabljene vse prijateljske armade. Tudi ta trening vodi nai Zimskosportni savez. Kranjska gora. ki je letos pravočasno do« bila sneg. bo postala zopet zelo živahna. Vsega skupaj bo v Kranjski gori in bližnji okolici nad 200 častnikov in podčastnikov, vendar je urejeno tako, da ostaneta oba hotela na razpolago športnikom, ki bodo gotovo radi posečali Kranjsko goro, naš vo« jaški zimsko«sportni center. Prvi smuški tečaj konča okrog 10. januar« ja. nakar začne IL tečaj, v katerem bo sa: vez izvežba! naši armadi smuške učitelje« oficirje. V tem tečaju, ki bo trajal zopet 4 tedne, bo okrog 100 udeležencev. III. te« čaj bo počel v maju mescu ter se bo vršil na Triglavskem pogorju v višini nad 1500 m V tem tečaju se bodo izpopolnili vojaki« smučarji v smuškcs«alpinski tehniki. Nordijske igre t Stockholma V letu 1901. je priredila Švedska prve nor dijske igre, v katerih je nudila obiskoval« cem tekom enega tedna popoln pregled športnega življenja, kakor se razvija pozimi na Švedskem. Te igre — Nordiska Spclen — ae vrše kakor olimpijske igre vsako če« trto leto v Stoekholmu. Prihodnje bodo pri« redili zopet v času od 6. do 14. februarja 1926. Brezdvomno jih bo obiskalo tudi mno« go tujih športnikov, da se prepričajo o vi« sokem stanju švedskega zimskega športa. Najboljši zastopniki raznih sportskih pa« nog bodo med seboj tekmovali, v prvi vr« sti seveda smučarji, ker je ta šport na Sved« ekem silno razširjen. Stockholm ima dve prvovrstni skakalnici, eno pri Fiskartorpetu, drugo pri Saltstjobadnu. Najhujšega in najzanimivejšega boja je pričakovati v teku na dolgo progo (30 in 60 km), kjer se bodo poskusili Švedi, Nor« vežani in Finci. Ker ima Švedska brezpri« merno ugodna tla za smučanje, se je ta šport v celi državi zelo razvil in sicer v sme« ri, ki je pri nas še nepoznana. Tako se po« gosto vidi. da se pusti smučar vleči od ko« nja ali si pa kar več smučarjev pripreže konja z jezdecem ali pa tudi motorno ko« lo, ki jih potem spravi na določeno mesto. Slednjič gojijo Švedi na smučeh še tek z zaprekami, tekme z motornimi kolesi in ja« dranje z jahtami in drsalkami. Torej zelo pester program, ki ga ni videti nikjer drugje v Evropi Vse športnike opozarjamo na veliki propagandni film za telesno kulturo «MoS in lepota*, ter jih pozivamo, da si ga ogle« dajo. Namen filma je opozoriti na koristi telesne vzgoje ter na posebnosti posamez« nih panog športa, telovadbe in ritmičnih plesov. Film predvaja Kino Matica. — Športna zveza. Včerajšnje nogometne tekme na Du» naju: Prvenstvena: Admira : Hakoah 3 : 1 (1 : 1). Prijateljska: Rapid : WAF. 6 : 0 (2 : 0). Rapid Je hotel v tej igri poskusiti kot srednjega krilca Angleža NVillmotta. Anglež je bil najslabši mož na polju in zadnje četrt ure sploh ni več igral. — Nje« govo angažiranje je zato zelo dvomljivo. Priprave ta otimpijado teta 1928 v Am> tterdamu. Nizozemski olimpijski odbor je premagal vse finančne težkoče. ki to skoraj že ogrožale olimpijske igre v Amsterdamu. Zgradili bodo velik stadion za glavne na« stope in razne manjše paviljone za posa« mezne vaje in tekme. Ob priliki olimpijade se bo priredila tudi velika športna razstava. Blizu stadiona bodo zgradili luko za jahte in bazen za plavalne tekme. V stadionu bo Imelo prostora 40.000 gledalcev. Poseben prostor bo odrejen za avtomobile posetni« kov tekem. Prostora bo za 3500 avtomobi« lov. S. K. Ilirija. Redni občni zbor se vrli v četrtek dne 10. t m. ob pol 20. v salonu re« stavracije Miklič v Kolodvorski ulici. V slu čaju nesklepčnosti te prične ob 20. brez ozi« ra na število navzočih. Poživljamo redno, ustanovno in podporno članstvo, da poka« že s polnožtevilno udeležbo svoj interes za naš klub in da pomaga na občnem zboru postaviti novemu odboru smernice za bodo« če delo. Delo v poslovnem' letu 1926. bo ogromno, ako hoče klub dostojno proslaviti svojo petnajstletnico. Zato je pa treba do« brih in požrtvovalnih delavcev v odboru, kateremu pa mora članstvo nuditi potreb« no zaslombo in podporo. Naj vsak sleherni s svojo navzočnosto dokaže, da je zvest in zaveden član naše ljubljanske Ilirije. — Velike zimske plavalne tekme je pri« redil v nedeljo dunajski WASC. v zimskem kopališču. Tekem se je udeležilo blizu sto plavačev tn plavalk; postavljenih je bilo več novih avstrijskih rekordov, med dru« gimi na 100 m prsno (Friedberger, \VASC, v 1:23.4). v štafeti 4 X 200 m prosto (Hako« ah v 11:41.4) in damski stefeti 3 X 100 m (tudi Hakoah v 4:41.tf). Alfons Fryland je Ljubljančanom najbolj priljubljeni filmski umetnik. Dokaz temu, da je ba kino „D»or" včeraj razprodan! Še danes in jutri ob 4., '/t6., 7=8. in 9. Poziv vsem slovenskim upodabljajočim umetnikom Naša država se udeleži svetovne razstave v Pniladclphiji. Eno najvažnejših in odlo« čilnih mest bo zavzemala upodabljajoča umetnost vseh narodov. Na jugoslovenskih umetnikih je, da se udeleže razstave z naj= izbranejšimi deli, ki naj čim častnejše repre zentirajo našo upodabljajočo umetnost Ker bo dana prilika tudi slovenskim umetnikom, da se v lastnem razstavnem od= delku uveljavijo, jih pozivamo, da pripra« vijo izbor svojih naiboliših del za to raz« stavo. Ker se odpošljejo najbrže vsa dela že začetkom pomladi v Ameriko, preostaja Ie malo časa za priprave. Po nalogu mini« strstva prosvete prosimo, da nam javijo na naslov strokovnega udruženja jug. obli; kujočih umetnikov, sekcija Ljubljana vsi umetniki, ki se nameravajo udeležiti te raz= stave do 15. decembra število, obseg in vr» sto umotvorov, katere namenjajo za to raz« stavo. Pripominjamo, da je število umetnin radi razstavnih prostorov zelo omeieno (na po* sameznika največ 3 do 4 dela), da se re« flektira le na izključno kvalitativna dela, ki bodo vsa podržena strogi jurv. Slovenska dela bo presojala slovenska ju« ry, izbrana na izrednem občnem zboru udru ženja, ki se v kratkem v ta namen skliče. Vsa dela se bodo koncentrirala v Zagre« bu (do Zagreba na stroške razstavijalcev). od koder jih odpremi država, ki prevzame od Zagreba dalje vse prevozne stroške tja in nazaj, zavarovalnino, zaenr;nienje in ga<= ranciio vrnitve neprodanih del. Glede podrobnih informacij prosimo, da se posamezni interesentje obračajo izkljufe no le na Strokovno udruženje jugosloven« skih oblikujočih umetnikov v Liubliani, ka« teremu so poverjena vsa preddela za slo« venski del razstave. — S U. J. O. U. Ljub« Ijana. Šah Moskovski turnir ~ Capablanca tolče Bogoljubova, partija Bogoljubov • dr. Lasker končala remis. Zmaga Bogoljubova ie odločena. 19. kolo: Glavni dogodek 19. kola, ld 9e je igralo v soboto, je bila zmaga svetovnega prvaka Kubanca Capablar.ee nad favoritom moskovskega turnirja Bogoljubo-vom. CapabUnca Je otvoril s francosko Igro prešel takoj v energičen napad, tekom kar terega jc žrtvoval eno figuro. To pa bi postalo zanj kmalu usodepokio. kajti Bogolja-bov Je s spretnimi manevri že zelo poslabšal njegovo pozicijo. V odločilnem trenotka ie Capabtanca s konji zaprl več nasprotnikovih figur, nakar se je Bogoljubov po srditem boju udal. Ostale partije so končale sledeče: Lasker Je mogel kot beli doseči proti Slmischu (Aljehlnova obramba) samo remis, Romanovskl Je premagal Zubareva. Rubinstein LSwerrfischa, Iijin-2enevski Duša Hotlmirskega, Bogatirčuk, Toreia, Tarta kover Vatesa, Marshall Rabinoviča. Partija OrOnfeld-Spielmann Je končala remis. partija Verlinskl-Retti pa ie bila prekinjena. Gctthilf Ie bil prost 20. kolo: V predzadnjem kolu Je bila najbolj razburljiva partija Bogoljubova z dr. Laskerjem, k! se je razvila v najbolj trdovraten boj vsega turnirja. Bogoljubov je otvoril z damskim gambitom, ki pa ga je nasprotnik zavrnil. Ruski velemojster si je ustvaril v prvi polovici Igre že precej močnejšo pozicijo. Imel Je namreč stolp in dva kmeta proti dvema lažjima figurama dr. Laskerja. Šeie pa šestumem hudem boiu je preokrenil dr. Lasker Igro sebi v prid. vendar pa svoje botjše pozicije ni mogel več Izrabiti In je ponudil Bogoljubovu remis, ki ga je ta tudi sprejel. Zanimanje za dvoboi med obema konkurentoma za prvo mesto, ie bilo naravnost kolosalno. Dvorana ie bila nabito polna gledalcev ln tudi na cesti ie bil tak naval občinstva, da je policiia na konjih komaj vzdrževala red. Dr. Lasker. ki je že v 19. kolu renriziral, ne ogroža več Bogoljubova, čegar zrraga na turnirju je sedal že definitlvno zagotovljena. Dalie so dobili: Torre proti Verlinskemu. Capablan ca proti Gotthilfu, Iljln Ženevski proti Marshaliu, L6wenfisch proti Rabino-viču, dr. Tartakover proti Rubinsteinu. Ro-manovski proti SSmischu. Remis so končale partije: Dus Hotimirski-Bogatirčuk, SpieL mann-Yates, Zubarev-GriinfeM. Retl Je bil prost Stanje po 20. kolu: Bogoljubov 15, dr. Lasker in Capablanca po 13 in pol Marshall 11, In pol, Romanovskl In Torre t>o 11 (1), dr. Tartakover II. Iljin Ženevski In Bo zatlrčuk 10 (l). Grunfeld 10. Retl 9 In pol (2) Rubinstein 9 in pol. Bablnovlč 8 in pol. Verlinski 8 (1), L8wenfisch 8, Spielmano 7 in pol (1), Gotthilf. Dus Hotlmlrski Yat3s in Samisch po 6, Zubarev 4 In pol točk. V pondeijek so se odigrale viseče partije včeraj pa se ie vršilo zadnje 21. kolo turnirja, na katerem se Je bil boj le še za četrto mesto, za katerega prihajalo v poštev: Amerikanec Marshall, Rus Romanovski ht mladi Mehikanec Torre. Bogoljubov Igra v 21. kolu proti svo'emu roiaku Romanovske mu in lahko tudi izgubi partijo. Njegova zrraga ie namreč ie odločena. Dr. Laskerlu zadostuje remis z Gotthlltom za drugo mesto, Capablanca pa Je ta dan prost In Ima zasijrurano tre t!« mesto. Capablanca i« že odpotoval Iz Moskve. Darujmo za sokolski Tabor! V 9 Pismo iz Nemčije Koln ob Renu, 5. decembra. Kakor več ali manj vse države v Evropi, se nahaja tudi Nemčija v težki gospodarski krizi, ki se kaže predvsem v zmanjšani pridobitni zmožnosti. Zivljen-ske potrebščine so v splošnem dražje kot pri nas, tako, da se porabi pri skromnem življenju dnevno 15 do 20 mark. Bari, kazine itd. so prazne. Ie dobra renska vina še privabijo goste v različne vinarne. Porensko ozemlje je deloma še zasedeno po antantnih četah, vendar se opaža vsepovsod miroljubnost in delavnost, vsepovsod red Dva dogodka sta v zadnjih tednih dala predvsem povod različnim komentarjem v javnosti: Podpis locarn, ske pogodbe in fuzija v kemični industriji. Prvo se tolmači sicer različno, vendar pa pričakujejo od locarnske pogodbe vsi trajen mir. Drugo je prišlo do izraza v ustanovitvi «1. G. Farb-werke A. G.», ki združuje vse pomembne tovarne v Nemčiji in tvori največji koncem v Evropi. Slučajno sem imel priliko, da sem si ogledal tri največje tovarne tega koncema: HSchste Farb-werke, Bayer in Badische Anilin. Vsaka teh tovarn zaposluje okoli lO.joO delavcev, na stotine kemikov, zdravnikov itd., ako pa prištejemo še druge udružene tovarne (Casseila, Kalle, Agfa) se to število še podvoji. Predvsem izdelujejo te tovarne anilinske bar^e. interesirali pa so me v prvi vrsti farmacevtski oddelki — tvorjenje asoi-rina, salvarsana. pridobivanje raz iih serumov proti različnim boleznim itd. Če še pripomnim, da znaša premož'1 >ie koncema okoli 700 milijonov zlatih mark. to je enkrat in pol toliko, kolikor 7.v.?~i obtok novčanlc v Jugoslaviii. poiem si napravi lahko vsakdo sliko grandijoznostJ tega podjetja. Dr. Leo Trauner. Profesor Hrozny in njegove najdenine Senzacionalni uspehi češkega raziskovalca. Češkoslovaški tiskovni urad je prejel iz Male Azije poročilo, da je češkoslovaška arheološka ekspedici.ia pod vodstvom profesorja Hroznega in ob asistenci arheologa Petraša zaključila svoja raziskovanja ob Kultepi v Mali Aziji s sijajnim uspehom. Razkrila je hetitski grad, zgrajen na mogočni terasi iz opeke in ilovice, ter hetitsko svetišče. V obeh stavbah, ki izvirajo bržčas iz 14. stoletja pred Kristom. je eks-pedici.ie našla okrnjena stebričja, reliefe, ter v nekaterih piasteh velike posode, visoke približno poldrugi meter. Na vzhodni strani griča Kultepe je ekspedicija odkrila obsežno četrt antičnega mesta in v njem centralni arhiv kapadoških veletržcev, ki so poslovali ne samo v Mali Aziji, temveč tudi po Mezopotamiji in Asiriji. Dokumenti, bržčas iz leta 2100 pred Kr., so pisani v stari asirščini s klinopisom, na glinastih tablicah. Našlo se je blizu tisoč takih tablic, ki v kulturno-zgodo-vinskem pogledu predstavljajo izredno dragocen materijal. Nekatere imenit-nejše tvrdke. kakor Instilu in Ina so v arhivu imele rezervirane lastne oddelke, kjer so svoje trgovske dokumente v obliki tablic shranjevale v velikih posodah ln celo tudi v zabojčkih iz te-rakote. Po vseh navedenih razkritjih ugotavlja češkoslovaška ekspedici.ia, da se je tu nekoč nahajalo obesežno antično mesto, ki se je najbrž imenovalo Ko-neš in je v davnih dobah Male Azije igralo vrlo važno vlogo. Raziskovanja se nadaljujejo. Angorska vlada uslužno podpira delo ekspedicije. Vest o uspehih češkoslovaške ekspedicije je vzbudila velik interes posebno v krogih semitologov. ki najdeninam pripisujejo epohalen pomen. Zgodovina Hetitov je bila doslej prilično nejasna. Svoječasna odkritja nekaterih zgodovinskih spomenikov v okolišu Kara Uejuka so sicer pričala, da so Hetiti vrlo podjetno razpredali trgovske in politične odnošaje na vse strani: v Sirijo. Mezopotamijo. Palestino in Egipt. Toda šele sedaj bo na podlagi ugotovitev profesorja Hroznega možno sestaviti podrobno zgodovino hetitski države. njenega kulturnega razvoja in njene propasti. Dr. Hrozny je praški vse-učiliški profesor za semltske jezike in raziskovanje klinopisa. Ze doslej je v vr stah semitologov užival velik sloves, saj /e on razbral klinasto pisavo Hetitov. Z napetim zanimanjem se sedai pričakujejo njegova nadaljnja poročila. Sprememba na siamskem prestola Našim čitateliem je znano, da je nedavno umrl kraij Rama VI., vladar nod francoskim protekto^atom stoieče drža ve Siam v jugovzhodni Aziji. Na prestolu mu sledi njegov starejši brat Suk-hodaya. ki je kakor pokojni kralj skoz-inskoz evropsko naobražen človek in je do sedaj tudi večinoma živel v Parizu. Francoski listi ga označujejo kot velike ga prijatelja Francije in se nadejajo, da bo živel z njo tudi v bodoče v čim najbolj prijateljskih odnošaj:h. Na naši sliki je zgoraj umrli, spodaj novi kralj. Mraz le vedno pritiska Da je zgodnji nastop letošnje zime resen in ne le trenuten, o tem nas vsak dan nanovo opominjajo vesti, ki prihajajo iz vseh krajev Evrope. Hladni val. ki se je začel na severu v skandinavskih deželah, se je že privalil do juga. Italija, dežela solnca in blagega podnebja, bo letos morala preizkusiti strupene mrazove. V Benetkah in Rimu je padla temperatura na 2 stopinji pod nič. lo, v Rovigu na 4 stopinje, v Ferrari na 5 stopinj, v Piacenzi na 6. v Sondrinu in Parmi na deset in v Tridentu na 11. V Napolju. Pisi in Livornu stoji termometer natančno na ničli. V zgornji in srednji Italiji so imeli hude snežne žamete. Telefonske zveze so se radi snega pokvarile. Snežilo je celo v bližini Etne. V Benetkah je pritisnil tolik mraz. da ie zamrznil del tamošnjih lagun. V okolici Asiaga je bila pač najnižja temperatura v Italiji: toplomer je kazal 18 stopinj pod ničlo. Tudi na Francoskem se ie temperatura zadnje dni občutno znižala. V Vo-gezih in Alpah so imeli 22 stopinj pod ničlo. Reka Seina ie v pariški okolici zamrznila. Konstrukcijo novega mostu čez Seino blizu Louvra so morali odložiti do nadaljnega in prehode za promet zapreti, tako nevaren je postal nov položaj radi zmrzovanja vodne površine. Za smučarje pravi švicarski impregnirani loaen je dospel v zadostni množini. Specialist za izdelavo dre-ov v krojnem atel eiu na razpolago. Vsak smučar naj si pod najugodnejšimi pogoji nabavi kroj pri tvrdki ScWab - LinbHana nn Albreht: Pismo Dragi stric! Upam. da mi ne zamerite, ker se zopet oglašam, toda ne morem si kaj. da ne bi. Povedal ne bom nič hudega, samo nekaj o nežnem spolu. Kakor v vsakem oziru. tako sem tudi glede tega nekam narobe. Ostali moški se zanimajo za nežni spol na spomlad, ko vse brsti in zeleni, jaz pa na zimo. ko čez in čez le sneg leži. Veste, ljubi stric, belina snega me spominja blažene nedolžnosti, oh, tam za goro . . . Ne. kar ie res. ie res. L"iM;anski nežni spo! cenim nad vse, zlasti na zimo. Sicer res nisem več sposoben nežnih čustev, odkar me je zapustila moja zala Ines (— ko sva se imela rada. so ji rekli še samo Nežika). občudujem pa !e rad ta dražestna bitja, občudujem in opazujem. ne morda toliko zaradi lepote, ampak kar tako. — iz pijetete. bi dejal. In to Vam je veselje v Ljubliani! Micke in Francke in Rezke so zdai Stoian-ke. Darinke. Zagorke in (— ne zamerite, jaz nisem kriv!) — Ljubice. Morda tu Ji z moio Nežiko ne bi biio tako hudo, če bi ji bilo ime Ljubica? Bog ve! Pa so še Špelce in Nane in Maričke, a so zdaj Elze, Anite in Mary. Vidite dragi stric, tisto z Darinkami je jugoslovensko, to z Anitami je pa svetovno: navadno pravimo »po angleškem sistemu«. Jaz sam ne razumem o tem takorekoč nič. Kadar je treba ploskati, ploskam, kadar je treba žvižgati. žvižgam. Po tihem Vam povem, da bi največkrat prav rad žvižgal na ves svet. — Ampak glede našega nežnega spola pa le vem. da velja še vedno tista: »Smo poštene me Kranjice« — Kar pomislite: Zagorka: — To je bil hec! Darinka: — Kar po knofih je tancal. Ljubica: — Feš je pa le! Stojanka: — Sik ravno ni. zaplonkan pa tako, da se mu je kar za smejat. Meni je vselej toplo pri srcu. kadar slišim takle razgovor. Nekateri pravijo, da je naš jezik v nevarnosti. Tega. ljubi stric, nikar ne verujte. In če bi kdaj dvomili, pridite v Ljubljano. Tu boste slišali naše Elze, kako so ausgešniten, kako imajo po pisarnah vse ažur. kako jim je to fad. ono hercig, Anite Vam bodo povedali, kje in kako je treba biti gekra.izelt, kje polirt. vse čisto po naše. In če greste v teater in če greste na koncert in če greste k litanijam ali k rani maši. povsod boste videli in slišali, da imam prav. ko trdim o veljavnosti Mraz je zahteval v Parizu svoje žrtve. Tri osebe so zmrznile. Med temi nesrečneži je en policist, ki je moral opravljati službo na zelo izpostavljenem prostoru. Praški vlomilci v roki pravice Pred dobrim mesecem dni, dne 3. novembra se je pripetil v Pragi drzen vlom v opoldanskih urah. Dva neznana tatova sta kmalu po obedu vlomila v zlatarno in draguljarno Riemer. poba-sala dragocenosti v vredsosti enega in četrt milijona čeških kron ter izginila. Prijatelj lastnika tvrdke. ki je slučajno šel mimo prodajalne in je videl, da je železen zastor privzdigrien, je hitel obvestiti gospodarja o dogodku. Vprašal ga je. če je morda on poslal koga v trgovino. Lastnik je vprašanje zanikal ln tekel na policijo. Ko so prišli detektivi, so bi!i storilci že daieč. Cel mesec dni je trajalo poizvedovanje rn zasledovanje neznanih vlomilcev. Delo je bilo tem težavnejše, ker je nosil glavni lopov rokavice in ie pazil, da niso nikjer v trgovini ostali od tiski njegovih prstov. A kakor je podoba, jo je naposled !e prinesel v malin. Policija le identificirala storilca v osebi Janeza Ružičke in Žižkova pri Pragi. Izdal ga Je neki telegram, katerega je našla policija v njegov! map! za spise. Ružička se je takoj po vlomu podal iz Prage. Peljal se je v Brno. kar pa taji in trdi, da je bi! onega dne v Po-žunu. Prenočil je pri neki žensk!, katere noče izdati, da bi lažje prikril svoj namen. Vrnil se je v Prago šele čez dobrih dvajset dni, dne 24. novembra. Našel je doma poziv policije na zaslišanje. kar ga je tako prestrašilo, da je odšel vnovič za dva dneva iz Prage. Vrnil se je šele 26. p. m. in takrat ga je policija prijela ker se je bilo bati. da mož uide. V omenjenih dveh dneh je ukradene dragulje previdno poskril, da ne bi prišli nezaželjenim organom v roke. Kriminalni uradniki so stvar natančno preiskali in so izsledili tudi Ruž;čko-vega pomagača Votyoko. ki je priznal, da je dobil letos meseca maja od Ružičke vetrih za Reimerjevo prodajalno. Bilo je vse dogovorjeno glede vloma, manjkalo pa mu je poguma. Tako je nameravana akcija propadla, vetrih pa je dobil nazaj Ružička, ki ga je uporabil pozneje. Ružička se zdaj izgovar-fa. da ni Izvršil vloma sam. temveč da ga je !e posredoval. Pravi vlomilec ie baje neki njemu neznani mož. ki mu je dal vetrih v uporabo. Ta mož mu je prinesel ukradene dragocenosti ter ga prosil, naj jih dobro skrije, kar je seveda storil Praška policija meni. da je prišla z aretacijo Ružičke na sled izvrstno organizirani vlomilski tolp!, ki je delovala v Pragi in sploh na Češkoslovaškem. Člani družbe so bili trije bratje Ružički, Votypka in boksar Rose. V Hrudimu je pomaga! Ružički pri nekem velikem vlomu tudi neki Kraus. Naibolj čudno na stvari pa je to. da je bil Ružička. organizator vlomilcev in voditelj, v službi pri carinskem uradu. Bil je konfident za tihotapstvo in je služil z vohunstvom velikanske vsote denarja. Samo v zadnjem času mu ie izplačala policija nad 130 tisoč čeških kron zasledovalne nagrade. Ružička ima v raznih čeških bankah naloženo velikansko premoženje v dolarski valuti. Razprava zoper njega pred sodiščem obeta postati pravcata kriminalna senzacija. X Napad na banko v Dublinu. Iz Londo. na poročajo, da so te dni neznani roparji napadli neki bančni zavod ▼ Dublinu. S po« tegnjenimi samokresi so dosegli, da je služ» bujoče osobje opustilo slcnern odpor, na« kar so Izvršili svoje delo ter oplenili b!a» gajno z« 1400 funtov. x Umor očma in samomor. V KSnitzu na Nemškem se je te dni spri 291etni Ru« dolf Thielemann s svojim očmom, rudar« jera Otonom \Valterjem. Prepir med obe« ma je bil tako žolčljiv, da je končal z umo« rom Wa!terja, katerega jo Thielemann usmrtil z revolverjem. Ko je očem ležal v smrtni borbi n« tleh. je vzel morilcc v usta poštenih besedi: »Smo poštene me Kranjice.« Pa ne samo v besedi, tudi v dejanju. V mestu tega sicer ni mogoče tako opaziti, če pa se človek potrudi nekoliko bolj na periferijo, mu je takoj jasno, da naš rod ostane »na svoji zemlji svoj gospod.« Treba je malo oostati pred gostilno tu ali tam. je vseeno. »Kje imaš pa starega. Matilda?* «V hlačah, če jih še ni zapi!!» »Matilda, kaj. ali ga boš —» »Plačaj, trot, če si za kaj!» In potem: •Prej pa ne gremo dam, da se bo delou dan . . .« In zjutraj je potem Matiida zabuhla in se opoteka. »Stari« smrči v cuniah, a iz kotov lezejo otroci kakor sence. »Mama. kruha.« Vsi pridejo po vrsti: Janezek. Emica, Tonček. Silvica. joj. cela pratika! Matilda jih gleda in premetava piskre, ki so umazani in napokani. •Kruha, pankrti, hudič, kdo ga pa me. ni da!« In »stari« se pretegne v cunjah: »Kaj pa tuliš, copernica?!« Matilda nazaj: »Boš molčal, razbojnik! Tista Lena pa ii copernica. kai?!« dinamitno patrono la jo prižgal V par »o« I kundah j« patrona raznesla njegovo truplo ' na drobne koščke. X Opereta v milanski Scali? Slovenski muzik nam piše: V nekem ljubljanskem li« stu čitara, da je znani izdelovalec dunaj« skih operet Franc Lehar se s svojim 25. iz« delkom opereto »PaganinU tako proslavil, da si je njegovo opereto takoj pridobilo največje italijansko gledališče znamenita »Scala« v Milanu. Lehar je fcaje žel veliko slivo, ko je vodil premijero tvoje opereta na tej sloviti operni pozonvici. Da oe iz« gledamo Slovenci kot popolni muzikalictii analfabeti, se mi zdi vendar potrebno ugo< toviti, da je seveda povsem izključeno, da bi davni muzikalni institut, kakršen je mi. lanska »Scala« dajal sedaj mesta dunajskim gg. Lcharjem, Knepplerjent in Jendeckom ali kako se že ti razni slavni mojstri ime« nujejo. Leharjeva 25. opereta se res poje v Milanu, toda seveda v tamkajšnem malem gledališču, ki služi operetam in revijam iD ki je umetniško pač adekvatno dunajskemu Johann Strauss Theatru ali kateri drugi nemških operetnih pozornic. inHiHiiiUBmisinBBiiiiiiiiii Prihodnje dni prične v „Jutru* izhajati senzacijonalni roman :deci detektiv" 99 m tuje politike Odločilni preobrat Tekom poslednjih tednov smo parkrrat ob javili članke o dogodkih na Kitajskem. Vselej pa se je dogodilo isto: ko je bilo poročilo, naznanjajoče preobrat v Kini na« tisnjeno, že ni bilo več resnično. Tako na« glo so se razvijali politični dogodki med Ki* tajci, da je senzacija izpodrivala senzacijo. In naposled je prišlo najvažnejše od vseh presenečenj: sedanji prevrat v Kini. Sedaj ne more biti več dvoma, da pre« tresajo državo velevažni stresljaji. Ni sicer še povsem jasno, v kaki medsebojni zvezi so te kitajske senzacije, ali vendar se vidi, da so v njih dejstva velikanske važnosti in dalekosežnega pomena. Najvažnejši dogodek je vsekakor strmo« glavljenje Čangtsolina, gospodarja Mandžu« rije. Vedno je treba imeti pred očmi, da so doslej Kitajsko obvladovali posamezni vo« jaški provincijalni guvernerji, od katerih sta bila najmočnejša Čangtsolin, ki je vladal v Mandžuriji in v Šantungu, ter Fengjuhsiang, ki obvladuje Peking in z njim centralno Ki* tajsko. To sta bila tekmeca za prvenstvo v Kini. Ko se je poleti razplamtelo protituj« sko nacijonalno kitajsko gibanje, se ni zde« lo resnično opasno, dokler stoje generali ob strani, gledajo brezbrižno te demonstra« cije, a ne opuste svojih sebičnih osvojeval« nih načrtov. In res; nacijonalno gibanje med Kitajci je ponehalo, generali so stopili zo> pet v ospredje in pred vrat! Pekinga sta pričela Čangtsolin in Fengjuhsiang svoj ve« iiki krvavi boj za prvenstvo. Ali še sta se bala drug drugega; prekinila sta sovražno« sti in se znova speprijaznila. Toda že par dni nato jc boj vzplamtel znova, vrstili so se očitki o prevari. Tedaj pa je nastopil odločilen preobrat, ki je bolj važen kakor vse, kar se je tekom zadnjih let zgodilo v Kini. Mogočnega ČangtsoliDa so nenadoma zapustili njegovi podpoveljniki in se s svojimi četami posta« vili zoper njega. Ti podpoveljniki so se s svojimi silami proklamirali za dele kitaj« ske nacijonalne armade, katere del je tudi Fengjuhsiangova vojska, ter naglo pritisnili na Čangtsolina. Presenečeni vodja se je umaknil z maloštevilnimi četami, ki so mu ostale zveste, na Mukden ter odgovori! na Fengov poziv, naj se vda, z energičnim odgovorom, da se bo branil do zadnjega moža. Toda z junaškimi odgovori pač ne bo mogel več predrugačiti svoje usode, zakaj Santung so že zasedle »nacijonalne« čete in njegov teritorij v Mandžuriji so krči od dne do dne. S tem izginja iz pozornice najmočnejši Fengov tekmec ia zelo verjetno postaja, da ostane premeteni Fengjuhsiang odločilni go« spodar položaja. Prav po isti metodi je mož pred letom »trmog!avil Vupejfu»ja svojega poveljnika ia edinega resnega tekmeca Čangtsolinovega; metoda se je sedaj obne« sla tudi proti mogočnemu Mandžurcu. Feng Je očividno mojster, zato smemo tudi v ostalem računati z njegovimi uspehi. In s tem prehajamo na drugi del kitaj« skih presenečenj. V Pekingu so se pojavile silne demonstracije, katerih bistvo se obra« ča proti tujemu jerobstvu nad Kino, zahte« vsjoč popolno nacijonalno osamosvojitev Kitajske. Kdo stoji za temi demonstracija« mi, se ne poroča natančno. Imenujejo pa Otroci v jok in na ulico. V grozi še čujejo, kako padajo piskri. kako kolne oče. kako kriči mati. pa beže. beže proti mestu. In tam od hiše do hiše, s sklenjenimi. premrtimi rokami: »Kruha —» To skorja, tam psovka, odurna beseda. nepojmljiva kretnja: prva priprava za temno bodočnost. In je tako in menda mora biti tako. Zato mi niti ni žal. da me je še o pravem času zapustila moja lepa Nežika. Raie sem sam in mislim na Vas. ljubi stric, in Vas prosim, da tudi Vi včasih malo pomislite name. ki sem in ostaiam Vaš Janez Narobe. so na|boljše In najcenejše kajti trpežnost enega r11'* nogavic z tigorn in znamko (rdečo, tnedro ali zlato) ključ 16 99 je Ista kot trpežnost i tiri h drugih parov. ea-a i Roulte uj orcitt sel se v prvi vrsti študentje in delavci, v poli. tičnem oziru komunisti in stranka kuonsing. tang. Ta stranka je moderna revolucijo« narna stranka med Kitajci; ustanovil jo je dr. Sunjatsen in jo razširil po vsej državi, držati pa se je mogla v premoči samo na jugu. KuomiBgtang je zelo radikalna, skraj« no Ievo*dcmokratična stranka, ki zahteva temeljite socijaine reforme, stoji tedaj že zelo blizu socijalizmu; pokojni dr. Sunjate sen, njen vodja, je oa jugu faktično že prt« še! h komunizmu. Ni še pojasnjeno, v kakih oduošs.jih je do teh levičarskih elementov vojaški gospodar Pekinga, Fengjuhsiang. Znano je, da se je on ie ponovno javno izrazil proti komur.iz* mu in proti boljševizaciji Kine, dasi je vna* njepolitično zaveznik sovjetske vlade. Da« lje je tudi znano, da ni bii pristaš kotiming« tanga, marveč posebne neznatne krščanske stranke; general sam je namreč kristjan. Doslej se je Fengjuhsiang spretno ider* tificiral z nacijonalmm kitajskim gibanjem, kar je silno povečalo njegovo popularnost. Podoba je, da nadaljuje s to svoio politiko, kakor pričajo najnovejši dogodki v Pckin* gu. Ta politika mu je tudi pomagala stnr.o« glaviti Čangtsolina, s čimer je ustvarjen predpogoj, da se izvede nacionalistični pro gram: obnova v znamenju demokratizms, parlamentarizma, nove volitve v konstitu« anto z novo vlado ter popolna osamosvoji« tev napram inozemstvu v vseh ozirih. Samo eno je še nejasno, v kakem razmer, ju je sovjetska propaganda do teh dognds kov. Ali hoče kitajski nacijonalizem izrabiti sovjetsko pomoč po vzgledu Kema! pa« še, potem pa boljševizem sam odkloniti, ali pa bodo komunisti poskusili izrabiti naci« jonalizem in se z njegovo pomočjo pognali v sedlo, kakor so storili v Kantonu. V obeh primerih mera razvoj privesti do konfliktov in do razčiščenja. Inozemstvo je za enkrat mirno. Najbolj je vznemirjena Japonska, ker je bil Čai»!»* tsolin njen pristaš in vidi v njegovem pad* cu po pravici oslabljenje svojega vpliva. Seveda pa močno narašča vpliv sovjetske Rusije, ki ima v Pekingu v Karakanu enega svojih najsposobnejših diplomatskih zastop; nikov. Najnovejši dogodki v Kitajski so očrvid* no vendarle premaknili notranjepolitični razvoj z mrtve točke anarhije in splošrc medsebojne borbe. Čaag-Tso-Lin uničen Newyork, s. decembra, d. Iz Pekinga po> ročajo o žalostni usodi bivšega diktator]-v Mukdenu, generala Čang*Tso*Lina. Zad; nje njegove čete so se deloma pridružile upornikom, deloma pa so v divjem begu proti Mukdenu. Čang«Tso»Lin je kspituii« ral pred četami mandžurskega generala Kno »Sung.Linga. Krščanski general Feng. ki za* časno obvladuje Peking, je dal namreč ge« neralu Knoju večje število čet na razpela« go, nakar je ta napadel levo krilo obramb* ne črte pri Liočau. Izgube Čangovih čet sa bile ogromne ter so povzročile splošno de« moralizaeijo. Bežeče čete so ropale in za* žgale vse naselbine in uničile vse železnice ca svojem potu. Anglija in razorožitveno vprašanje Dočim francoski vladni krogi intenzivno propagirajo potrebo po omejitvi oboroževanja in niso naklonjeni ideji skorajšnje splošne razorožitve, se angleška vlada ne zavzema ne za prvo in ne za drugo. V času ko so Belgija. Češkoslovaška in Poljska izrekle svojo pripravljenost za razorožitev, ko Nemčija na vse načine izjavlja, da ne more več vztrajati neoborožena sredi oborožene Evrope, nag!aša Anglija, da sedanji čas ni ugoden za taka razmo-trivanja. Stališče angleške vlade zastopa »Manchester Guardian«, ki pravi, da bi bil po mnenju vlade vsak poskus rešitve tega vprašanja brezuspešen in bi mogel dovesti celo do nevarnih rezultatov. List pravi, da je potrebna predvsem moralna razorožitev, ki bi odstranila številna nesoglasja in nespo-razumljenja, ki ovirajo izvedbo raz-orožitvenega načrta. Angleška vlada meni da se je treba temu vprašanju bližati počasi in previdno. Isto stališče zavzema celo glede obveznosti razsodiščnega postopanja, ki se ne bi smelo uveljavljati v vseh slučaiih. Ako se razsodiščno postopanje obnese v manjših zadevah, se bo moglo potem uveljaviti tudi v važnejših in večjih vprašanjih. Dopisi VIČ. čudom smo se čudili da »Slovenec« n( proslav*! * mastnimi črkami sopetnega nuneščenla g. Štruklja na voditelj sko mesto viške šole. Tisti .Slovenec«, ki Je toliko kričal o »krtvici. In kl Je v svoji »ustro vaiil prilogi celo objavi! sliko g. vodje, .žrtve Pribičevlčeve samopašnosri'-, Je čudovito molčeč. Minister Radič je zdaj popravil »krivico« In glej črne nehvaležno-sti! Niti besedice o g. Štruklju ki njegovi pravici I Premestitev tedaj ni bfla nikaka Jirrvica, ako zapetna namestitev ni poprava krivice. Vse »Slovenčevo. zavzemanje g. štruklja je bila samo politična gonja. G. Štrukelj se Je namreč težko pregrefll itiper disciplino v SLS. V čas«, ko Je tedai črni generalni štab devteo, da Je treba g. Radiča sprejeti v LJubljart i Ivttga-cjem ta psovanjem, Je šel predsednik Slom Scarjev. tedaj eden Izmed generalov dr. Koroščeve vojske, na pokkvn k tetemu g. Rsdičti ter se je kar najslov«sneJ5e odrske! vsake eveze s klerikalnimi arajtžerli »ljudske nevolje.. Rušil Je tedai disciplino h njegova sveta stvar nelia biti sveta v tem trenutku, ko klerikalci ne morejo »popravljene krivice, pripisati sebi v zaslugo. G. Štrukelj je tedaj zopet Imenovan za vod jo vfSke šole. Vrnil se |e na Vič s pomočjo politike to pot zelo po zaslugi člnlteljev, ki sa ne poznajo. Toda g. Štrukelj naj se javeda da tudi poWffčna žoga pade samo včasih v gol, največkrat pa mimo gola v daljavo... DOMŽALE. Restavracijo prt postaji, las: g. Fr. Ks. Stareta tz LjtAljane, je prevzel bivši plačilni natakar v hotelu štrukelj v Ljubljani, g. Bučar. Lastnik hiše bo. preuredil vse prostore na novo, g. Bučar pa skrbel za dobro kapljico ta kuhinjo. Pred hišo bo vsajenih tudi več lepih dreves. — Trgovina v trgu lepo napreduje Hi zida se tudi več novih hiš. Tudi Sokol se vedno bolj krepko razvija in SDS dobiva vedno več tal. Potrebovati bi le še malo bolj modernega župnika, pa bi bila Bosna ni trna. ŠMARJE PRI GROSUPLJEM. Tukajš- nja šolska deca Je proslavila v nedeljo dne 6. decembra pra-znik ujedmjenja v Gasilskem domu s kal pestrim in lepim programom. Dvorana je bila nabito polna ta naši malčki so želi obilo pohvale, katero so pa tudi v politi meri zaslužili. Deklamacije, pertje h Igra, vse je bilo res dobro ta kaj ljubko podano. Navzoče kmečko ljudstvo tud! n! Stedflo s pohvalo ta priznanjem, le par OrUčem pod vodstvom tukajšnjega organlsta al ugajalo petje pesmi »Velebita. ia sicer radi tega, ker nI slovenska. Tako daleč gre njih mržnja do vsega, kar nI slovensko, da celo pri tako nedrtžnlh prireditvah >e morejo brzdati svojih strankarskih strasti. Todi zaključna pesem »Bože pravde« ni bila tem gospodom po volji, kar so pokazali s tem. da niso sneli klobukov, odlikoval se je posebno neki ttskajžnji študent, Id je dal na poziv, naj se navzoči odkrijejo klobuk, kl ga |e imel v rok! osten-taMvno na glavo. Proslava radi Uke*a obnašanja naših OrUčev nikakor ni trpela in vsa čast našemu zavednemu uč+teljstvu ln ded ia trud ta delo. R. P. ŽUŽEMBERK. Po trgovskih' opravkih sem se mudil I. decembra v Žužemberku. Na večer sem se udeležil proslave ujedl-njenja. katero je priredila Orjuna. Spored ml Je zelo ugajal. Proslavo |e otvoril predsednic Orjune, ki Je v poljudnih besedah podal predzgodovlno ujedinlenja ta orisal delo, kl nas v tem aelni še čaka. Sledili sta deielamaeljt Oradnlkove »Ujedinjenje. tn Lebanove »Jugoslavija« nakar se Je razvila prosta zabava, kl je prav animirano potekla. Vsa čast prirediteljem, kj pod takimi razmerami orjejo nacijonalno ledino. S0DRAŽ1CA. Dne 6. decembra Je praznoval naš Sokol v prostorih br. Fajdige obletnico ujedinjenja. Slavnostno akademijo Je otvoril br. starosta Oberstar s krasnim nagovorom, v katerem se je spominjal tudi sodraškSi rojakov, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za svobodo domovine ta to so: Leopold Pucelj, ki Je prišel Iz Amerike, br. Adamič, br. Ronko, br. Pogorele, Id so junaški pretrpeli vse boje tn srečno dožfvell ujedinjenje. Govornik je zaključil svoj govor s prisego kralju Aleksandru ta našemu troimenemu narodu. Društveni moški zbor pod vodstvom br. Rupnika je zapel nato »Bože pravde., »Sto čutiš«, «0| Doberdob«, »Jadransko morie. ter »Slovenec, Srb, Hrvat., nakair so nastopile gojenke pod vodstvom br. načelnika DrObniča i rajalnlm nastopom »Žabe.. Sledili sta d aklamaciji »Klic Sokolov, ln »Sokotlčl Aleksandru., nato pa proste vale moškega ta ženskega naraščaja pod vodstvom br. Ostanka. Telovadne točke Je spremljal društveni tamburaški zbor. Brat blagajnik Evgen Ivane je pobiral prostovoljne prispevke za JSS, nakar se je raz- i DI Izide v 6 zvezkih do konca 1936. Naročniki celega leksikona plačajo ali 500 Din takoj ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila sprejema m oddaja že prvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka * Ljub- 432-« Ijani In mene podružnice. vila prosta zabava, pri kateri sta sodelovala tamburaški ta pevski zbor v popolno zadovoljstvo navzočega občinstva. Zdravo! ZIDANI MOST. Naš sokolski naraščaj Je priredil v nedeljo dne 6. decembra Miklavžev večer v dvorani g. Juvančiča. Med Igranjem naše godbe le nastopil Miklavž ter po lepem nagovoru obdaril deco. Vse priznanje za trud tn lep aranžma br. Raz-potniku. ŠMARJETA PRI RIMSKTH TOPLICAH. Kakor smo do-znall. je okrajni zastop prevzel most čez Savinjo pod pogojem, da pri spevatta za even t popravila občina Sv. Krištof ta Marija - Gradec po IS odst ter občini Loka fei Jurklošter po 5 odst V lastno brane je prevzel okrajni zastop 60 odstotkov. S tem je ustreženo Iskreni želji vseh okoličanov, zalkar se odboru toplo zahvaljujemo, še posebno gerentu g. dr. Roša. SINJI VRH PRI VINICI. Učiteljica, gdč. Tončka škrletova je ustanovila dne 15. novembra tu Prosvetno društvo in uprizorila pri tej prilik! s svojimi zavednimi Vrhov-cl Finžearjevo igro »Na razvalinah življenja., gdč. Anica Vardjanova pa Je zapela s svojim ženskim zborom par mičnih pesmic. Dobro uspelo prireditev je posetilo več posetnfkov Iz Vinice in Bojancev. Lepo in vzpodbudno je, da se goji prosvetno delo tudi v takem kraju, kl Je daleč proč od kulturnega sveta. Le tem pravcetn dalje! VURBERG PRI PTUJU. Šolska mladina nam je nudila za narodni praznik s svojo prireditvijo prav mično zabavo. Prisrčno jfh Je bilo gledati s kakim veseljem so deklarirali patrljotične in versko - vzgojne pesmice, neki učenec pa nam le podal celo kratko zgodovino Slovanstva do ustanovitve lugoslovenske države. Velik užitek sta nam nudili mladinski Igrici s petjem »čista vest« hi »Matjaževi hajdukK Prireditev le bila zaključena s himno »Slovenec, Srb, Hrvat® ln »Lepa naša domovina«, med odmori pa je svit a! en Slovenec na tamburi-co, en Čeh na gosli, en Rus pa na kitaro. Mali oglasi, ki služijo * posredovalne hi socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. N a j m a n JII laessk Din S'—. 2eaitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega znafaja, vsaka beseda Din 1 - —. Najmanjši znesek Din 10*-% Trgovski potnik Kiliden, po»ten ln zane«ljiv. * Sloveniji vpeljan, »e v ipei-erijjio io kolonijalno veletrgovino takoj »prejme. Ponudbe: Celje, poštni pre-aa! it. 15. «1682 Tvorniea papirj« sprejme delovna strokovnjaka ta rezanje, previjanje ia satiniranje papirja Keoie-njrni imajo prednori. — Po-nnihe ri3 nariov: I. Bona? »in, Ljubljana, Čopova e 18 ams Kontoristinja (začetnica) »prejme «a tukajšnjo pisarno. V poftev pr; i» simpatična joepodiii-na. kl bi znala s strankami občevati in a lepo pisavo. Ponudbe na upravo .Jutra, po; .Začetnica*. 31896 Trgovski pomočnik se sprejme v dobro Idočo trgovino na deieli kot po-llovodja. Predpogoj večletna praksa mešane stroke in deielaih pridelkov. Naslov nri podružnici .Jotra. v ilaribora ped .Bodoč ti ost,. 31875 Hektromonterja nsolner« hiSmb instalacij In opravil pri motorjih tiče 2adrulr.a elektrarna na Vrhniki- 81793 Kot trg. vajenec M da deček dobrih stsriev v manufaktamo ali galanterijsko trgovino v mest« kjer Je trgovska lola. — Oskrbo plačajo »tarči. Ponadbe n* opravo .Jutra, pod »Izokraleo la krepak.. 81994 Stenotraflnja- strojeplska nerfektna v al««. In nemškem Jezik«, • večletno rkso, iMe »»led redukci-pisarniJkega osohja slui-be. Cenjene ponndbe pod .Perfektaa 15599. sa npr. .Jutra.. 31837 Učenka idrava ln nočna i dveletno prakso v mei. trgovini Seli « Kovlm letom očneg« gospodarja spremeniti. — Ima meSčansko Sol« ter je veSSa Strojepisja In stenografije. Po?oj hrana ln stanovanje v hiši. Cenieoe ponndbe na cnrevo .Jntra* pod tnačko .llarijlva la poltena*. 31951 Gospodična brei »tariev — osamljena. Uče »lalbe bodisi kot pisarniška moč. prodajalka. bla-gajnlčarka ali vzgojiteljica k otrokom. Dobra »pričevala. — Cenjene ponndbe na npravo .Jntra* nod znamko .O.imljeoa 1M81*. 81947 Prodajalka dok's moS. Izvelban* v vseh »trokah llče meeta t Ljubliani, gre todi izven LJubljane. Naslon po Novem leto. Cenjen« dorvise na «prevo .Jutra* pod Šifro .Marljiva IZ*. 31941 •r* r« PoMitro kuhinja, predsoba, pisal«, miz« s fotell, popolnoma novo. »e poceni proda. — Ponadbe na npravo .Jutra* poč Iifro »Novo pohištvo*. 81881 »Trlbor« milo 5» % malčob«, * poljabnl mnodnl po Din 12'29 kg franko kolodvor Zagreb po-lilja po povzetja Anton Ralčlč. Zagreb, Zavrtnica br 33. lato tam m »prejme zastopnik proti proviziji ter knpoje loj la mast za mil«. 534 Damskl kostum ztmskl in dečja rimska suknja se p r e d a v Knafljevi ulici It. B/11I. 31913 Seal damskl plašč popolnoma nov, s skunksoin poceni naprodaj. Izv« — med >6S.—Mi. oro pop. — Kaslov po v« oprava »Jntra* 8167« Klobuke, slamnike in vse modistovefee potrebščine prod« aa vsako sprejemljivo ceno llinka Horvat, modigtka, Ljubljana, Dalmatinov« nlica St. 10/11. desno. 81188 Perzijske preproge antlk, 800 X S00 za 15.000 Din, 814 X 158 za 10.0(1« Din in 880 X 103 za 7000 Diu naprodaj w Dalmatinovi ulici It. 7, visoko pritličje, levo. 31931 VrhniSko opeko premog ls drva dobite najceneje pri Vinko Krietu, Trnovski pristan Itev. 33. 44« %upirn Prazne steklenice «Odol» kapa}« drogerija Anton Kane, sinova. Židovska al St. 1. - «1 Vreče 100 kg od moke se kupijo v vsaki mnotinl. Ponndke a navedbo eene In tnnoiine na npravo »Jntra* pod iifro .100 kg vtbJe*. 81786 PridMi 19 hI vina prvovrstnega .0 p o 1 o* oe proda po 6.30 Din liter. — Vprala se v 8p> SiSkl, S«. Jernej« 8. SMt Manjša hiša § hlevom ee vzame v najem Cenjene ponudbe na naslov: Milan B u k v 1 č, fiamubor. Sv. Helena it. SO. 31885 Majhno posestvo i mlinom v Rožnem doln, polita Semift. no ugodni ceni proda A. RfiUie!. 81945 Lokal primeren tudi za pisarno M takoj odda pod ogadni-nti pogoji. Ponudbe oa npr. .Jutra* pod »Sv. Petra cesta*. 81832 Lokal za delavnico, lahko todi hlev «11 lupa »e išče. — L. Betek. Za gradom K. 8. Velik trg. lokal pripraven za trgovino z usnjem in čevlji na glavnem trgn v žtrfem-berka se odda za dob« 5 ali 10 let pod ugodnimi p«-g«ji v najem. Ker «1 v trg« ia bliinjl okolici nobene »ečje trgovine. M e« d«lo s asnjem napraviti velikan, •kl promet, tem bolj ak« M obenem prevzemal od mesarjev tndi »vele kote — Naslov pove oprava »Jntra* 81802 Soba z vso osk. -> pele- obrtne iola »e odda dijak«. Naslov poro »prava »Jutra.. 81808 Prazno sobo e posebnim vhodom ličen t centra Ljubljano t 15 decembrom za n« modni atelje. Ponudbe na H. Prlvlek, Gosposvetska e. It. 8. 817M Trgovec srednje starosti, dobre si-tniran, ne iz Ljubljane, idče pridno, solidno, zdravo ia Fioštoao samostojno damo, lepe zunanjosti, v svrho bližjega medsebojnega spoznanja. Zmožna hrvatskega in nemškega ježka. Vdov« z enim ali dvema otrokoma imajo prednost. Cenjene dopise same s polnim naslovom, po možnosti g sliko, ki se takoj vrne, je poslati na npravo »Jutra* pod Sifr« »Reflektor*. — Ditkrecija častno zajamčena. 81730 Orehi I« Bičke čakajo ljubkega Miklavža! 31913 Dve mucki mladi in bogati želita v svrho zabave dopisovati s akademsko aaohraženitn go-»podom. Dcpi» m upravo .Jutra* pod »Karmeu* Inka 3 Hvala! Vprašanju pritrdim. Dobro. Na svidenje! Poljube. 82942 Mladeniča iv&ničnika, želita znanj« « mladenkama v Ljubljani. — Dopise c polnim naslovom na npravo .Jutra, pod šifro »Družabnik*. 31918 Citraši! Priporočam »Koroške narodne iiesmi u citr« in petje* po 20 Din. Prvih šestero zvezkov skupaj trdo vezano 130 Din. Petelinčkova ženite v 4 Din. Sprejmem tndi znamke aii koleke. Prodam boljše citre (Triuml-Zither) za 700 Din ln gosli za StiO Din. !v. Kilerle, Ljubljana, Krojaška ulica 8.1L »188« Dame U Imajo klobuke prt meni v popravila jih dob« v Dalmatinovi ulici it. 10/TI, desno. Hinka Horvat, mo-dlstka. 81185 Himen Polde Odlazek, let računovodstva v Trbovljah ie poročil s gospodično Mi »Bloudet*. 81944 | • tr* argareto Logarje V Tcpoiščicl, 1. iec. 192» 3194J Pisalne stroje nove in rabljene, najceneiše pri vn LJUBLJANA, Setanbursova ulita št. 6/1 telefon M 011 L. OAHMA, leleto« »t sn M it nove fioiti kakor tudi s*aro ftali|ansko blatr«: plašče, Muze in telovnike dobite po izredno nizki ceni pri Prvi primorski to rami oblatili J. R, Dobrovič, Bakar Brv. Primorje. tammemmammmmmmmmml Srečke državne razi prodaja Zadružna hranilnica Liubliana, Sv. Petra c. 19. Glavni dobitek Din 1,900-000*- W Vsaka druga srečka bode izžrebana! "M Naročite takoj, ker je tnalo srečk na raspoiagol Opozarjamo vse Interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj ji*i upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Din 2'—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti pošlje naslove od tnalih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede naslovov od .malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din S*- jijj »»i ».anm »in n»n im « m.i mane C R E V A vsakovrstna, po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tadl surovi In stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni. Jos. BER6MM, (MIlana, Poljanska c 85. „Jutro" svojim naročnikom in čitateljem za božične praznike. Da olajšamo svojim prijateljem za božične praznike nakup nafleoših in najboljših slovenskih knjig, ki so izšle v založbi «Tiskovne zadruge« v Ljubljani, smo si zagotovili deset krasnih zbirk knjig, ki jih dobe naši naročniki in čitatelji po čudovito znižanih cenah. Tržna cena v knjigarnah znaša za vseh deset zbirk 2316 dinarjev, naši prijatelji pa jih lahko dobe za 1000 dinarjev, odnosno vsako zbirko zase . -AA .. le za 10U dinarjev razen poštnine, ki je navedena pri vsaki zbirki. Kdor hoče vezane knjige, stane originalna vezava za vse knjige vsake zbirke še posebej 45 dinarjev. Vseh deset zbirk obsega 89 različnih, popolnoma novih, v zadnjih letih izišlih knjig leposlovne in poučne vsebine za odrasle in mladino. Peta zbirka ima samo knjige za mladino. Ugodnost nakupa teh zbirk nudimo le svojim čitateljem in to do božičnega večera. Nakup in naročila se vrše z naročilnico, ki se izreže iz «Jutra», ter radi lažjega poslovanja le proti takojšnjemu plačilu. Knjige se dobe v «Knjigarni Tiskovne zadruge» v Ljubljani, Prešernova nlica 54 (nasproti glavne pošte). Kdor oredloži «Ju-trovo» naročilnico, ima pravico do nakupa vseh desetih ali pa poedinih zbirk. Zunanji naročniki naj nalepijo naročilnico na dopisnico in jo pošljejo izpolnjeno na upravo «Jutra» v Ljubljani (Naročilnica.) Upravnlštvn «Jutra» v Ljubljani. Podpisani naročam (katero?) .......zbirko knjig. Istočasno pošiljam ta knjige in poštnino znesek Din . ...............Za vezavo knjig do> dajam Se Din.............. Blagovolite mi knjige po prejemu denarja takoj poslati. Ime naročnika (čitljivo):. ...... .........i...,. Kraj, pošta: i mvin i i 'ii HMaBrn'111 * rti 111 Istočasno z Naročilnico je treba poslati denar po poštni nakaznici ali po položnici, ki se lahko dobi pri vsakem poštnem uradu za 25 par, na naslov: «Tiskovna zadruga v Ljubljani« poštno-čekovni račun št. 10.708. Seznam knjig v poedinih skupinah I. skupina: Domači leposlovci. Tavčar Iv.: Izza kongresa. Roman; Šorli: Zadnji val. Ro an; Budal: Križev pot Pe« tra Kupljenika. Zgod. povest; Jenko Simon: Pesmi; Cankarjev zbornik; Stare: Lisjakova hči. Povest; Stritar: Sodnikovi. Povest; StrU brny: Simon Gregorčič; Feigel: Tik za fron. to. Humoreska; Zbašnlk Fr.: Pesmi. Cela zbirka 100, mesto 247 Din, poštnina 12 Dia O. skupina: Domači leposlovci. Tavčar: Cvetje v jeseni. Visoška kronika; Kersnik J: Cyclamcn. Roman; Kersnik J.: Agitator. Roman; Lah Iv.: Angelin Hidar. Korotanska povest; Novačan A.: Samosils nik. Povesti; Zbašnik Fr.: 2rtve. Roman; Debeljak A.: Solnce in sence; Milčinski: Drobiž. Humoreske. Cela zbirka 100, mesto 240 Din, poštnina 10 Din lil. skupina: Tuji leposlovci. Coster: Til Ulenspiegel. Zgod. roman; Bar* busse: Ogenj. Vojni roman: Goncouri: De» kle Eliza. Roman; Anatole France: Pingvinskj otok. Roman; Andrejev: Plat ivona. Povest; Zeyer: Tri legende o razpelu: Hurban Vajenski: Leteče sence. Roman: Jurčič=Pn» jatelj: Zbrani spisi, III.zv. Cela zbirka 100, mesto 212 Din, poštnina !4 Din IV. skupina: Tuji leposlovci. Dostojevski: Besi. Roman; Fogazzaro: Svet. nik. Roman; Strug: Jutri; Andrejev: Povest o 7 obešencih; Čehov: Sosedje; Cervantes: Tri novele; Puškin: Kapetanova hči in Jem fco: Zbrani spisi Cela zbrika 100, mesto 212 Din, poštnina 13 Din V. skupina: Mladinska zbirka. Levstik Vlad.: Deček brci imena; Filip Dom: Kako so vragi ženili; Šorli: Čiri. murci; Vašte: Pravljice; Milčinski: Tolovaj Mataj; Milčinski: Zgodbe kraljeviča Marka; Heern: Knjiga o Japonski; Cika Jova: Ka« lamandarija; Cika Jova: Pisani oblaki; šorlt: Bob in TedL Cela zbirka 100, mesto 222 Din. poštnina 12 Din VI. skupina: Dramatična zbirka. Shakespeare: Sen kresne noči, Macbeth in Othelo; Pregelj L: Azazcl; Novačan A.: Ve* Ieja; Ibsen: Gospa z morja in 12 zvezkov zbirke Oder: Lah: Noč na Hmeljniku; Nu> šič: Navaden človek; Štolba: Stari grehi; Petrovič: Ploha; Thoma: Lokalna železnica, Linhart: Županova Micka; Svoboda: Posled nji mož; Nušič: Narodni poslanec; Schon< herr: Zemlja: Korolija: Jugana; Petrovič: Vozel; Žagar: Vrtinec. Cela zbirka 100, mesto 264 Din. poštnina 12 Din VII. skuoina: Znanstveni spisi. Melik: Jugoslavija I. del; Prijatelj; Predhod* niki in idejni utemeljitelji ruskega realizma; Veber: Uvod v filozolijo; Čermelj L.: Ma. terija in energija; Hobbouse: Liberalizem. Cela zbirka 100, mesto 216 Din poštnina 10 Din vni. skurjina: Znanstveni spisi. Melik: Jugoslavija II. del; Melik: Zgodovi. na kraljevine SHS: Veber: Znanost in vera; Stribrnv: Simon Gregorčič; Sagadin: Naš sadašnji ustavni položaj: Dokumenti o ja« dranskem vprašanju; Corovlč: Rasa in vera: Stojanovič: Kumanovska bitka. Cela zbirka 100, mesto 215 Din, poštnina 10 Din IX, skupina: Politični spisi. Lah: Spomini I. (na leto 1914.); Pitamic: Pravo in revolucija; Ogris: Borba za higo« slovensko državo; Hobhouse: Liberalizem: Stojanovič: Kumapovska bitka; Melik: Ju» goslaviia I. del; Goriič: Socijalna zaščita dece; Bartošek: Mcderna družba in cerkev; Tičar: Boj nalezljivim boleznim. Cela zbirka 100, mesto 213 Din, poštnina 10 Din X. skupina: Mešana zbirka. Podlimbarski: Zbrani spisi I.: Šorli: Zadnji val. Roman; Debeljak: Solnce in sence: Pot gazzaro: Svetnik; Čermelj: Materija in ener« gija; Hobhouse: Liberalizem. Cela zbirka 100, mesto 275 Din poštnina 10 Din Ker lahko nndimo le omejeno število knjig* priporačamo, da se vsakdo čimpreje posluži izredno ugodne prilike za nakup «Jutrovih» zbirk knjig «Tiskovne zadruge»! Najlepše božično darilo za za mladino in za odrasle, za sorodnike in pr^iatelje! »JUTRO* 18217679 Ana tole France: re Za vladanja kralja Ludovika je živel v Franciji ubog glumač. Barnabž po imenu. Doma je bil is Compičgna. Hodil je od mesta do mesta in razkazoval čada moči in spretnosti. Ob semanjih dneh te razgrnil na ljud. skem trgu staro oguljeno preprogo, privabil otroke in zijala s šalami, ki se jih je bil naučil pri nekem starem mamiču in pri katerih ni nikdar ničesar iznreme-nil. nato pa je začel s kretnjami, ki n'so bile naravne in na svojem nosu spravil v ravnotežje kositren krožnik. Množica ga je v začetku gledala brez zanimanja. Toda kadar je stal na rokah z glavo navzdol in metal v zrak in zopet lovil z nogami šest medenih krogel svet.lka-jočih se v solncu ali kadar se je tako ukrivil, da se je s tilnikom dotikal tal, da je bilo njegovo telo podobno koissu in se je v tem položaju igral z dvanajstimi poži. tedaj je med gledalci vstalo začudeno mrmranje in denar i>j kar dežela! na njegovo preprogo. Vendar pa je Barnabe compičgnski *--žko živel kakor večina onili, ki žive od svojih zmožnosti. Služil si je kruh v potu svojega obraza in ie prenašal več kot svoj delež bede. katero moramo trpeti vsiei greha rašega očeta Adama. Tudi ni mogel delati toliko, kolikor bi bil rad. Da pokaže svoje lepe spretnosti, mu ie biio treba solnčne gorko'e in dnevne svetlobe kakor drevesom, da morejo pognati cvet iri obroditi sad. Po zimi ni bil nič več kot drevo oropano svojega listja, ki ie kakor mrtvo. In kakor črviček. o katerem govori Marte de France, je trpel v nepriiaznem letnem času mraz in lakoto. Tocla. ker je bil preprostega srca, je potrpežljivo prenašal to zlo. Nikdar ni razmišljal o izvoru bogastva niti o neenakosti človeške usode. Trdno je bi! prepričan, da oni svet. če je že ta slab, ne more biti drugačen kot dober, in to upanje ga je držalo pokonci. Ni posnemal tatinskih burkežev in »evernikov. ki so prodali hudiču svojo I dušo. Nikdar ni preklinjal božjega ime-■ na; živel je pošteno in čeprav ni bil oženjen, ni nikdar poželel žene svojega bližnjega, kajti ona je sovražnica močnih ljudi, kot je to povedano v Samsonov! zgodbi, ki je zapisana v Svetem pismu. Resnično, v njegovi duši ni bilo prav nič mesenega poželjcnja. Vrčem se ni odrekel prav nič težje kot ženskam. Ne da bi še) kdaj preko zmernosti, je rad pil. kadar je bilo vroče. Bii je dober človek, bogaboječ in zelo vdan prebla-ženi Devici. Kadarkoli je vstopil v kako cerkev, je vedno pokleknil pred bodobo božje Porodnice in izmolil sledečo moiitev: »Gospa, čuvajte nad mojim življenjem, dokler me Bog ne pokliče, ko bom pa mrtev, mi dajte, da bom gledal nebeško veselie.» II. Ko je nekega večera po deževnem dnevu stopal žalosten in potrt, s kroglami in noži zavitimi v svojo staro preprogo, je videl na cesti meniha, ki je imel isto pot. Spoštljivo ga je pozdravil. Ker sta korakala enako hitro, sta iz-preeovorila par besed. »Tovariš.* je reke! menih, »kako to, da ste oblečeni čisto v zeleno? Ni li to morda za predstavljanje norca v kakem misteriju?« »Nikakor ne. častiti eče.» je odgovori! Barnabe. «Tak. kakršnega me vidite, se imenujem Barnabč in sem po svojem poklicu glumač. Naš stan bi bi! najlepši na svetu, če ne bi bilo treba vsa!« dan jesti.» cPriiatelj Barnabe.® je povzel menih, »pazite na svo'e besede. Ni lepšega stanu kot ie meniški. V niem nojemo slavo Bogu. Mariji in svetnikom in življenje vernikov ie večna pesem Gospodu.* Barnabe ie odgovoril: »Častiti oče. priznavam, da sem govori' kot nevednež. Vaš stan se ne mo«".: primerjati z mojim in čenrav pomeni mnogo, če držiš na nosu krožnik na palici v ravnotežju, se vendar to niti meriti ne da z vašim zasluženiem. Tudi jaz bi rad vse dni. kakor vi. častiti oče, ! opravlia! božjo službo, posebno božjo ! službo preblaženi Devici Mariii. kateri sem iskreno in iz srca vdan. Prav rad bi se bil odpovedal umetnosti, po kateri me pozna vse od Soissonsa do Beau-vaisa v več kot šeststo mestih in vaseh, in se ves posveti! meniškemu življenju. Meniha je ganila glumačeva preprostost in ker ni bil brez bistroumnosti, je takoj spoznal v Barnabe.iu enega izmed ljudi dobre volje, o katerih ie rekel naš Gospod: «Mir jim bodi na zemlii.» In zato mu je odgovoril: »Pojdite z menoi, prijatelj Barnabž, jaz vas sprejmem v samostan, v katerem sem jaz prijor. Oni, ki je vodil Marijo tgiptovsko v puščavo, me je poslal vam na pot, da vam pokažem pot zveliča nja.» ln tako je Barnabe postal menih. V samostanu, v katerega je bil sprejet, so verniki posebno goreče častili prebla-ženo Devico in vsakdo .ii je posvečil vse svoje vednosti in spretnosti, kater« mu ie podeli! Bog. Prijor je sestavljal knjige, ki so no sho'astičnih pravilih razpravljale o čednostih božje Matere. Brat Mavricij je z veščo roko prepisoval te razprave na pergamentne liste. Brat Aleksander je na slikal tja odlične minijaturne slike. Videl si kraljico nebes sedečo na Salomonovem prestolu: ob njenih nogah so ždefl štirje levi, okoli njene ozarjene glave pa je plahutalo sedem golobov, ki pomenijo sedem darov svetega Duha: dar strahu božjega, dar pobožnosti. dar zna nosti. dar moči, dar dobrega sveta, dar bistrosti in dar modrosti. Za družice je imela šest z!ato!asih devic: ponižnost, razumnost, samotnost, spoštljivost, deviškost in ubogljivost. Ob njenih nogah sta klečali dve nagi čisto beli postavici. Bili sta duši. ki sta prosili Njeno vsegamogočno pomoč za svoie zveličanje — gotovo ne brez uspeha. Na drugo stran je naslikal brat Aleksander Fvo ob strani Marije, tako. da si ob istem času gieda! padec in vstajanje, nonižano ženo in poveličano devico. Občudoval si v tei kniigi še studence žive vode. vodnjak, lilijo, mesec, solnce, zaprti vrt, o katerem govori Visoka pesem, nebeška vrata, božje mesto ln bile so tam tudi podobe Device. Tudi brat Marbodii je bil eden najbolj nežnih sinov Marijinih. Brez prescanka je klesal iz kamena kine, tako, da je bilo na njem vse: brada, obrvi in lasje belo od praha in da so bile njegove oči vedno nabrekle in solzne; toda bil je poln moči in veselja v poznih letih in očividno je nebeška kraljica čuvala nad starostjo svojega otroka. Marboaij jo je upodabljal sedečo na stolu in okoli njenega čela se je vil venec bisernih svetov. Skrbel je tndi za to, da so gube obieke vedno pokrivale noge one, o kateri prav! prorok: »Moja najdražja je kakor zaprti vrt.» Cesto jo je tudi izoblikoval z otroškimi potezami polnimi milobe in zde!o se je, da Ona govori: »Gospod, vi ste moj Gospad! Dixi de ventre matris meae: Deus meus es tu.» Psalm 21, 11). V samostanu so bi!i tudi pesniki, ki so v latinščini pisali prozo in himne v čast preblaženi Devici Mariji in bi! je celo neki Pikardijec. ki je prevaja! legende o čudežih Naše Gospe v vezani besedi v ljudsko narečje. III. Ko je Barnabč videl toliko prizadevanja v češčenju in toliko lepih del, je bridko toži! o svoji nevednosti in o svoji preprostosti. «Jojme», je vzdihnil. ko se je iznrelia-jal sam po nesenčnatem samostanskem vrtu.» kako sem nesrečen, ko ne morem kakor moji bratie vedno častiti svete Matere božje, kateri sem vdan z vsem svojim srcem. Joj, prejoj! neveden človek sem in brez umetnosti in nimam, da bi vam služil, vzvišena Gosna, niti vznodbudnih govorov, niti po vseh pravilih sestavljenih razprav, niti odličnih slik, niti skrbno izklesanih kipov, niti stihov, štetih po stopicah in strogo merjenih. Jojme. ničesar nimam.» Tako ie ječa! in se ves nrepustil Žalo sti. Ko so se nekega večera menihi raz. veseljevali s pogovorom, je slišal, kako nekdo pripoveduje zgodbo o vernku. ki ni zna! druge molitve kot Zdravo Marijo. Zaničevali so tega vernika zaradi niegove nevednosti: ko na je umrl, je pognalo iz njegovih ust šest rož v čast šestim črkam Marijinega imena in njegova svetost je bila očita. Ob tej zgodbi je Barnabi zopet imel priliko občudovati dobroto preblažene Device; toda ni ga potolažil vzgled te srečne smrti, kajti njegovo src« Je bOo polno gorečnosti ln hotel Je služiti v čast in slavo svoje Gospe. ki je v nebesih. Iskal je, ne da bi našel. In od dne do dne je bil mračnejšL Nekega jutra pa se je zbudil ves vesel In stekel je v kanejo, kjer se je mudil več kot eno uro. Po kosilu se je zopet vrnil tja. In od teg trenutka počenšl Je zahajal vsak dan v kapelo ob uri. ko je bila zapuščena; vedno je tam ostajal velik del časa, v katerem so se drogi menihi posvečali prostim umetnostim in ročnim spretnostim. Nič več ni bil žalosten ln nič več ni vzdihoval. To čudno obnašanje je vzbudilo pri menihih radovednost Spraševali so se med seboj, zakaj se brat Barnabž tako pogostoma umika. Prijor, čigar dolžnost je, da ma ne ostane ničesar prikritega, se je odloči! opazovati Barnab&a v njegovi samot;. Ko se je le-ta nekega dne zopet zaprl v kapelo, je prišel prijor v sprem<-+vn dveh samostanskih predstojnikov in je opazoval skozi špranje pri durih, kaj se godi v notranjosti. Videli so. kako je Barnabč ored oltarjem preblažene Device z glavo navzdol in z nogami v zraku igral s šestimi medenimi kroglami in z dvanaicf;. mi noži. V čast presvete Matere božje je izvajal vse one spretnosti, ki so mti nekdaj donašale največ pohvale. Oba predstojnika nista razumela, da ta preprosti človek stavlja na tak način vse svoje zmožnosti ln vse svoje vednosti v službo svete Device in sta že kričala o bo^oskrunstvu. Prijor pa je vedel, da je Baraabž "e-dolžna duša: toda mislil je. da ie zapadel blaznosti. Pripravljali so se. da bi' ga vsi trije potegnili Iz kapele, ko so videli kako je sveta Devica stnnila no stopmicah oltarja in mu šla z robom svojega plfršča obrisat pot, ki je kapal od čela njenega glumača. Tedaj pa je prijor pokleknil, se s čelom dotaknil tal in rekel: »Blagor preprostim, ker Boga bodo gledali!* »Amen!« sta odgovorila prt in poljubila zemljo. S! Janko Fe*ank3W5*o naznanja v imenu družine in sorodnikov, da je nadvse ljubljena sestra, svakinja, teta, gospodična AVTOMAT. SVINČNIK PRAKTIČEN OKAJEN C CM ZLATO NALIV PETRO PRVORAZREDNA MARKA! ŠPIRIT denat. 30% po tvorniških cenah, natočen v steklenice po novem finančnem predpisu ima v zalogi ZORA Ljubltana, Kraiia Pcra trg 2. Te'efon 534. «8BUt Požar! NAJCENEJE! Pozorl Uiostiane v blagu a Din 350-— Oiornane v eradlu i , 720*— Afrik modro c a . 250'— akor tudi vsi drut>i tapetniški izdelki po znatno znižanih cenah. Vse vrste žima vedno v zalogi. Vsa popravila se solidno in najceneje izvršujejo. Se priporoča FRAN JAGER, tapetnih 6844-3 Ljubljana, Kolodvorska ul. 27 preminula v Trbovljah, dne 5. decembra 1925 ob 20 uri. Pogreb se je vršil 7. decembra ob 15. uri. TrbavlJe-IifuMJana, 8. decembra 1925. Primerna darila za Božič ln Novo leto Ignac Zargi „Pri nizki ceni" Ljubljana, Sv. Petra o. št. 3 se priporoča ccnjenim odjemalcem raznega perila, rokavic, nogavic, dalje velika izbira Jamskih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jum-perjev i. i. d. Znižane cene. Zahvala. Ob prebridki izgubi moje sestre, svakinje, tete, gospodične se najprisrčnejše zahvaljujem za nebrojne izraze iskrenega sočutja, za poklonjene krasne vence in cvetje, nagrobne govore ter za obilno spremstvo nepozabni pokojnici na njeni zadnii poti. Posebno se zahvaljujem g. dr. Baumgartnerju, C. M. družb', gasil, društvu II, obrtnikom, Orjuni, Sokolu, Trbov. učiteljstvu, pev. društvu „Zvonu za krasne ganljive žalostinke, najiskrenejša zahvala vsem damam, ki so ji bile ob strani njene bolezni in smrti. Trbovlje-Ljubliaaa, 9. decembra 1925. cKlišeje vseh vrst v poljubni velikosti za vse vrste eno- in večbarvnega tiska izdeluje v kratkem času JJJGOGRAFIKA" K L ISA RN A V I.Itrtl.IAM. sr. r KI It A NASIP si -.v. Siaroilla sprejema tudi oglasni odaelek uprave „ jutra", Prešernova ulica i. -JFt-jlff- plolia in filme, dalje Mimosa, Satrap, Ka-dakpapirje, vse foto-pc-sreMčIne in fotoerafične aparate Erneman, Contesa.Kedak OSrtz ie od 160 Din naprej ima »talno v zalogi droceriji: Anton Kant sioma, LJubljana, Zldstska ulica Stan. 1 [ je moje ravnokar izdano delo! V njem se na podla«! dolgoletnih IzkuSenj, razlaga vzrok, postanek in zdravljenje ž včnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošljemo vsakemii, kdor se obr^e na seo-| daj označeni naslov popolnoma brezplačno Tisoča zahval j dokazuje stvarni uspeh izključno znanstvenega m poučnega dela za dobrobit čioveštva, katero toliko tipi. — Kdor soada k ogromni množini ilvSto batnih, kdor trpi iadi ra;tresenosti, strahu, slabega I skomina, nervoznega glavobola, pomanika-I nja spanja, pokvarjenega želodca, prevelike [ občutljivosti, bolečin v členkih, splošni ali | delni slabosti ter ostalih brezštevilnih pojavov, si mora naročiti mojo loleteSo knililco I Kdor jo pazljivo bere, dobi pomirij vo prepričanje, da obstoja zelo enostavna pot k iivljenju iu zdravju! Ne čakajte ampak pičite £e dane« na naslov S. Pas^ernaeli, Berlin 50. Micbael 'irchplais 13, ASt 772. Stomsn la Olg I Iran (Zvestoba do groba) ki so ga .Jutrovi* čitalelji čitali z izredno napetim zanimanjem je izšel Naroča se ga v upravi ..Jutra" v Ljubi.anl, Prešernova ul. 4 Broširan stane ............ Din 45.— Vezan v polplatno.........Din 55 — Vezan v platno ...........Din 65°— Kaj piše kritik o knjigi: Roman je poln divne stare romantike, ki ie ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelekožne;ši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanršnii dobi, ko je tako malo tare dobrega čtiva, trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obširno, pa zelo okusno tza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka. Prijatelji dobre knjige, nar«. čite si io In izpopolnite svoje domača knjižnice! kupuje po rajvišjih cenah tli i WL Židovska ulica Moderne naslanjače, garniture, divane. otomane, žimnice in tapetniške izdelke nudi najceneje SudoH Radovan, tapetnik, LJubljana, Krekov trg 7. neisauHHii (AJM ROČKA mc-dr*a čaj za dame mOa, coetna, ne Tazbarjajoča., lakoimenovana noska čajna mešanica zosečno primerna za pripravo o samooaj-ju. km- todi pri daljitm* ne postane gn Na obroka In posodo anr* svetovne tabfikate i £TEDTWAT, FO&STEH. BOSEBDOB-rEK. Original SliKSL Itd. dobite let pri nazika-atrokornjaku (bivtea ndteiju Glasbcse Matica) ALFONZ BREZNIK tjabljana, ttaatni trg t, poleg magistrata. istotam najkafatejia Iz bera vsakovrstnih (Oda i, tcojsutk* vloUfl k) aajflaejiio strun. Na|;^;.i'nej5a tvrdka Jutoslavljat 61 b Vsem sorodnikom, prijateljem fn znancem naznanjamo žalostno vest, da je naša Ijnba teta, gospa Frančiška Georg roj. Schreiner posesinica-vdoua v Makolah 5. t. m. v 84. leto mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se je vršil v ponedeljek, dne 7. decembra v Makolah. Makole, dne 8. decembra 1925. Obitelji: T Csrae], Basenbishl, Pozne. pit